Let Not The Light Of Freedom Be Extinguished! AMEPaCAN home ^£s.r- SLOVENIAN Serving in Ohio and nationwide over 150,000 American Slovenians Vol. 94 _ No 51 (USPS 024100) ‘-Ld& AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1992 'SSN Nun..Jc... 64-680X 50C Christmas Message by Most Reverend Anthony M. Pilla Bishop of Cleveland Christmas message to you is that of the first chapter °f the Gospel according to John: “In the beginning was the Word; the Word was in God’s presence, and the Word was God... The Word became flesh and made his dwelling among us, and we have seen His glory: the glory of an only Son coming from the Father, filled with enduring love” (John 1: 1, 14) God has something to say to you. God has a Word for you. Many people fear what God has to say. Many anticipate had news from God rather than good news. Many expect to hear a word of judgment because women and men have chosen to ignore and tune out what God has to say. ^e have been too tired, we say. Wc have perhaps even harbored thoughts that God is just a nice legend, a pious Piece of poetry, or maybe we t ought that God is unconcerned with us and with °ur problems. But at Christmas w ^knowledge that God has ; 'Vord for us: “The Won ecame flesh and made hi Celling among us” (Johi ‘v- God loves our humanit; Aud has gone to incredibh cngths to save us, to redeen s, to give us the daily grac< we need, if we will bu °flen wide our hearts. °d has a Word for us. “Oi s^s ^Alness we have all had i C, ;; love following upor e (John 1: 16). When w« ^en and believe that Word, m can have the power tc and C ^ t*1*ngs new *n H*01 K , See our world in a new can Vi? m His light — which and • °Ur eyes with dreams nev VlS’°ns and hopes that we cr thought possible. °Ur M ^orfl‘Made-Flesh is Bethi CSS'ah wh° was h°rn 1° life e^em- Thirty years of his humWere **ve<* ‘n ordinary life an 0bscurity> in the daily fa^j!6 A** i‘ve as members of a 1 y‘ He never stormed the no aCeiS °f power- He ran for rich^0 *t'Ca* office- He refused p0 es ,and did not seek 0j. arity. And, like each one Plav»,!’ he wept> laughed, ly die^’ suffered and eventual- betUS experienced the pain of oveA rejected, and he wept 0rdinarvUSalem‘ He Iived with Verv y People and chose y 0rdinary ones to be his apostles. His proclamation was uttered in simple words and in simple parables of the utmost universal appeal. He died a very painful death, and very much alone and, to mere human appearances, defeated. But if the story of Jesus had ended on Calvary, it would indeed be of a Man Who Died. But since two thousand years later, his promise that “where two or three are gathered together in my name, there am I in the midst of them” still holds, it is actually the story of a Man Who Lives. God has a Word for you. It is not that we will be given a free ticket through life. We will not be preserved from all of life’s problems. We will still have to rise each morning to days filled with pain, problems and pressures. But God’s Word gives us the power to extract ourselves from the quicksand of the many evils and their consequences caused by human rejection of goodness. God’s Word tells each one of us who we really are. God’s Word tells us that we are precious and dear, that our humanity is worth dying for, even on a cross, and that every one of us is invested with an immense and unfathomable dignity and value. This is the joy and the good news of Christmas. Therefore, my sisters and brothers, I encourage you to receive the Word of God. Let the text of “O Come, All Ye Faithful” come alive in your heart and move you to approach the crib with reverence and gratitude: Savior, we greet thee Born this happy morning. Jesus, to thee be all glory given. Word of the Father, Now in flesh appearing: O come, let us adore Him Christ the Lord Vesele božične praznike in srečno novo leto best wishes FOR A MERRY CHRISTMAS SEASON AND HAPPY NEW YEAR Slovenian Episcopal Conference Meets With Pope John Paul II by Stane J. Kuhar The Slovenian Episcopal Conference met with Pope John Paul II on November 6, in their first “ad limina” visit since Slovenia had declared its sovereignty and independence in June, 1991. According to a story dated November 18, in the weekly Vatican newspaper, “L’ossevatore Romano,” the bishops of Slovenia con-celebrated Mass with the Holy Father in his private chapel. Pope John Paul II spoke to the bishops in the Slovenian language. Pope John Paul II emphasized the importance of this visit of the Slovenian bishops as “Pastors fo the flock of Christ in Slovenia.” The bishops represented three dioceses in Slovenia: Ljubljana, Koper, and Maribor. Archbishop Alojzij ŠuStar, Metropolitan of Ljubljana, is the president of the Slovenian Episcopal Conference. Pope Paul II also emphasized that the relations between the Church in Slovenia and the Apostolic See have been close for nearly 1,200 years, and that the “cultural history (in Slovenia) has been wedded to the Christian faith” and also ‘‘fostered its development.” Pope John Paul II specifically enunciated the work of the clergy and religious for nearly 1,200 years and in particular mentioned the servant of God Anton Martin Slomšek who in the last century was given a special mission on behalf of the church. The Pope also mentioned another servant of God Frederic Baraga, a missionary apostle among the Indians of (Continued on page 2) ftWSXKIMIMMRJMtMRngtMMRy NEXT ISSUE The next issue: of the American Home newspaper will be printed on Wednesday, December 30. AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1992 'min m 3 CLUTCHING A HALF-EMPTY BOTTLE OF MOGAN DAVID WINE, FRANK LIT THE LONELY CANDLE ON TOP OF HIS HASTILY CONSTRUCTED LEAN-TO. TONIGHT WAS CHRISTMAS JEVE, TflE FIRST FOR FRANK ON THE STREETS, BEGGING FOR CIGARETTES,FOOD AND CLOTHING. ONE BLOCK Of OFFICE BUILDINGS DIVIDED THE HAVES" AND THE "HAVE-tfČ>TS”, THOSE THAT HAD A HOME AND THOSE THAT CALLED STREET TO BE THEIR OWN. FRANK’S "HOME" WAS A DISCARDED BOX FROM A KENMORE DRYER. HIS ADDRESS WAS BARELY ONE BUILDING REMOVED FROM Sr'. JOHN ’sTc AT H E DRA L 7n THE HEART of Cleveland'frank watched ^ » THE PASSING FOLKS WHO TOOK THE y'4' Vr SHORTCUT THROUGH HIS ALLEY. jii ONLY ONE STOPPED, REACHED INTO ftT THE POCKET AND PULLED OUT A FIVE DOLLAR BILL. "GO AND BUY SOME BETTER WINE FOR CHRISTMAS", THE MAN SAID, "AND MAY YOU HAVE JOY!" MERRY CHRISTMAS FROM JOHN MERCINA! V Slovenian Conference with Pope (Continued from page I) North America whose culture he respected while opening it to the proclamation of the gospel message. Pope John Paul II also mentioned the heavy price many of the laity and a large number of clergy and religious paid for “fidelity to the Bishop of Rome” over the recent decades (1940s - through 1980s). The Holy Father also indicated various concerns for the new country of Slovenia such as the guarantee of “full respect in establishing normal relations between the Church and State,” and the “question of schools” that would “ensure that educational freedom does not conflict with the parents’ rights to guide their own children’s schooling. The pope also stressed, “There is a need for conscientiously promoting a judicial order that guarantees basic civil liberties to all citizens, beginning with religious freedom.” Pope John Paul II also mentioned the particular devotion Slovenians had to “The Blessed Virgin” by stating, “I myself had the joy of crowning the image of Marija Pomagaj which is venerated in the Pontifical Slovenian College in Rome.” Steamboat Gets Early Snowfall Steamboat Springs, Colorado opened a week earlier than it intended this year due to the heavy snows it received in early November — the earliest opening in its 30 year history. With a 30” base on Storm Peak and a 22” base at midmountain, it’s already like mid-winter at Steamboat. Two new high-speed detachable quad chair lifts were reportedly being readied for the November 26 opening. Plans were to open with the Silver Bullet Gondola, Southface, Christie III, Burgess Creek and Preview lifts operating for a total of 26 runs on 472 acres. Also open are the Ski School, Kid’s Vacation Center and food service. Steamboat Springs, home to 30 Winter Olympians, boasts the name Ski Town USA, and features covered lifts from the base of the ski areas to the top Honorary Consulate Opens January 4 I am pleased to announce the opening of the Honorary Consulate for the Republic of Slovenia, starting January 3, 1993. The offices are located in Park pfaza Bldg., 1111 Chester Avenue (Eleventh Street between Superior and Euclid Avenue in downtown Cleveland), on the fifth floor suite 520. The telephone number is (216) 589-9220, fax: (216) 589-9210. For the time being, office hours will be from 9 a.m. to 2 p.m., Monday thru Thursday. For those who are unable to come during the week, we will have office hours on Saturdays from 9 a.m. until 12 noon. I am pleased to announce that Ms. Ann Govze, an experienced office administrator will assist me at least during the initial period.' Obviously, the office is open to anyone who might need the consular services of the Republic of Slovenia. Your present and future support of this liaison office between the Republic of Slovenia and the American Government as well as the Slovenian American community is greatly appreciated. Dr. Karl Bonutti Honorary Consul for Ohio Republic of Slovenia of the Continental Divide. A variety of hotels, motels, condos and resorts are gearing up for the 1992-93 ski season. One, the Ranch at Steamboat, features 1-4 bedroom, deluxe condominiums with full kitchens, private balconies, fireplaces and washer/dryers. Skiers will enjoy its seclusion yet easy access to ski lifts, shopping, restaurants and other activities at Steamboat. Euclid Travel can help you get to the mountains this ski season. Give Donna, Pat or Sandy a call at 261-1050 and start packing! Al Koporc, Jr. Piano Technician (216) 481-1104 Fixed- Rate Home Equity Loans • Loans from $5,000 to $ 100,000 based on the equity in your home •Terms to fit your budget • Fast approval 8.75 Annual Percentage Rate Rate subect to change without notice METROPOLITAN nwm SAVINGS BANK Your Friendly Neighborhood Bank »Chesterland 12595 Chitlicothe Rd.729-0400 • Shaker Hts. 20200 Van Aken Blvd.752-4141 • Cleveland 9?0E 185th St.........486-4100 »South Euclid 14483 Cedar Rd 291-2800 • Cleveland Hts. 1865 Coventry Rd.371-2000 • Willoughby Hills 2765 SOM Center Rd 944-3400 • Euclid 1515 E. 260th St.731-8865 • Pepper Pike 3637 Lander Rd.831 -8800 Metropolitan Savings Bank ot Cleveland • Member FDIC Ron Šuster, Karl Bonutti Honored Well over one hundred members and friends of the American Nationalities Movement gathered at the Hofbrau Haus restaurant last Saturday to honor two outstanding nationality personalities for 1992 and also for a special award. Singled out for recognition by the Movement, which is led by former Cleveland Mayor Ralph Perk, was State Representative Ronald Šuster. Also honored was Sophie Hudak, a prominent member of the local Slovak community. A special recognition was given to Dr. Karl B. Bonutti, a previous Movement honoree, for being named Honorary Consul of the Republic of Slovenia in Cleveland. Among those present at the traditional pre-Christmas luncheon were Governor George V. Voinovich and his wife, Janet. They made it a point to greet personally each guest, the great majority of whom they knew personally. While many representatives of Cleveland’s nationality groups were present, Slovene Americans were very much in evidence. Among those who attended were Ron Šuster and his wife and members of his family, Hon. August Pryatel and wife Elaine, Dr. Bonutti and wife Hermina, August B. Pust, Anna Mae Mannion, Adice Arko, Ann and Sophia Opeka, Milan Ribic, Charles Ipavec, Vili Zadnikar, Tony Grdina and Frank Zupančič-Also present were Ed Kenik and Don and Rose Slogar, who again this year provided musical entertainment. Attending were several local judges and well-known political figures, including County Commissioner James Petro and County Auditor Tim McCormack. As every year, the luncheon was a good opportunity 1° meet persons active in the various nationality groups. As Mayor Perk said, even though the “Iron Curtain” has fallen, there is still much work to be done to help the newly democratic and newly free countries of East Europe and the former , in the region medical equipment ugust Pust very muC, l in the project) an hat he will lead a dele- Ohio Governor George V. Voinovich, left, and Dr. Kar! B-Bonutti. (Photos by Tony Grdma) THE WAY TO GO* 22078 LAKESHORE BOULEVARD EUCLID. OHIQ44I23 Unique Vacation Specialists \X/e Book Corporate Happy Holidays and AIRUNE * CRUISES Rzst Wishes for the New Year Donna Lucas, owner —————— Patricia Spivalt, Travel Consultant _ 261-1050 A Time to Build This motto seems appropriate for the time and work being done now — at this moment — at the Slovenian Cultural Center in Lemont, Illinois. We are pleased to tell you how we are doing, and also wish to inform you of some news. The Slovenian Cultural Center is planning to install a beautiful SLOVENIAN LIPA TREE OF LIFE at the entrance of the new Center that W>H be the focal point of the building. Everyone who has already contributed to the building fund is automatically entitled to a leaf on the Slovenian Lipa Tree of Life and new donations are now being accepted. A contribution of from $500 $1,500 will buy a leaf in bronze, silver or gold, respec-tively, and for foundation stones, the contributions are tr°m $2,500 to $10,000. Those aiembers who wish to increase iheir contributions to purchase a higher priced leaf may do so at any time. Call for further ’nformation or come to our feelings, every second Tues-ay of the month at 7:30 p.m. at the Baraga Retreat House at t. Mary’s in Lemont. The Slovenian Cultural enter has been granted a tax eduction number which is available to every contributor. e hope this will encourage atembers to make a new con-nbution in 1933, and thereby avc a greater charity deduction. ^nd-raising continues to he greatest challenge. \ nave received messages frc p^°ple all over the U.l Wherever there is a Sloveni community, encouraging us keep up this work. The trav committee visited eig pities from east to west coa is fall, to extend the messa the Cultural Center and ( Piam its mission, to serve m erican-Slovenian erever they may live. In I °nt, we will have a place reserve the many parts of o °st precious Sloveni; ritage and culture. Lemc ^ always been a me e coming and home-li fr>aCe’ So k ‘s the perfect sp 0r 0ur future “DOM.” Those visiting the cities of New York, Fairfield, Washington, D.C., Indianapolis, Milwaukee, Sheboygan, San Francisco and Fontana were struck by the sincerity and hospitality of our Slovenians who treasure all that we in the midwest seem to take for granted - the folk arts, music, singing, dancing, stage presentations. And they are working hard to retain their own churches, choirs, lodges, hall... whatever they have... to protect it as long as they can from the demise that comes with age and the changes that come with new life-styles. But, everywhere, we heard the words: “Do everything you can to preserve our beautiful Slovenian culture in America! We are with you! Don’t think small — Slovenians must stand proud and united!” These encouraging words have been brought home to our members in Chicago-Lemont-Joliet, and we will be working hard to make the dream of our Slovenian Cultural Center for all America, come true! In our local area, we have been telephoning around, trying to further explain and get the input of you who have not as yet contributed to our cause. We welcome all your comments and ideas to make the Slovenian Cultural Center a reality. Our immediate goal for completion of the Phase I construction is $200,000. This amount we would like to have by spring, 1993. There will be several fundraising social events coming up to help raise more money and we hope those in our area will join us. The first is the Predpustna Veselica - Mardi Gras Dinner-Dance Feb. 20. Keep it in mind. Next year we are planning an All-Slovenian Caribbean Cruise, to which Slovenians from all over the U.S. are invited. More details on the cruise later. So, we urge you, do take some part in the Slovenian Cultural Center, by your contributions, your presence, your activities, your good word. PLAY I0DAY. WIN TONIGHT! Anytime today would be a good time to visit one of the Ohio Lottery’s Sales Agent locations and get in the games for tonight’s drawings. If you have any doubt that all we have said is still just a dream — we invite you to come to St. Mary’s in Lemont any day and see what is going on. Since October 9th, the machinery has been digging, trucks are bringing in construction supplies and our Construction Manager, Tony Bajuk, is supervising wisely all the various jobs necessary to get the foundation in and steel erected, so that the roof can be completed by this winter. Tony is an excellent manager and is at the site daily, giving his 100% effort, all his time The Slovene Home for the Aged Auxiliary met November 30 at the Home to decorate the dining room and solariums for the Christmas Season. Many thanks to the following volunteers for their help: Gene Drobnič, Dorothy Elersich, Frances Hrovat, Dorothy Lamm, Jennie Marolt, Ann Parker, Eleanor Pavey, Mary Peterlin, Justine Prhne, Bertha Richter, Josephine Sad-dar, Ann Terček, Josephine Trunk, Bertha Walden, and Rose Zalneratis. Special “thanks” to the following: Dr. Anthony Rotolo, Director, who shopped for the new wreaths, garlands and lights. Yes, for the first time we are being permitted to have lights because he checked with the fire department and was told we may use lights provided the cords are directly inserted into outlets not using any extension cords. He also hung the garlands and wreaths in the solariums knowing that most of us were unable to get up on chairs or ladders; to Gene Drobnič who worked until four o’clock to hang the garlands, wreaths and lights on the dining room walls; to Dorothy Lamm who got up on the high ladder to decorate the top of the large tree in the dining room; to Bertha Richter who once again had taken home the Christmas bows used previously and pressed the ribbons, retied the bows and brought them back for our use this year — what a considerate thing to do; to Loretta Zust who donated a large pine-cone wreath which she had made and lacquered. and energy... as a volunteer. He is really one in a million and proves that Slovenians are really very special people. Thank you, Tony! As we greet the New Year, we are convinced that it will be a very important and busy year for all of us, and will bring us satisfaction and success. We urge you to join us whenever and wherever you can, and enjoy the times we are together. Please accept our warm wishes for a happy, blessed Christmas and a healthy and prosperous New Year. —Committee We had arrived between 9 and 9:30, broke for lunch served by Pat Perko’s kitchen crew, held a short unofficial meeting and back to decorating. We would welcome new members or friends to help us continue our work. Our meetings in 1993 are as follows: Jan. 11 (9-9:30) to dismantle the Christmas decorations; Monday, April 26 Lunch at 12:30, meeting at 1; June, July and August bingo for the residents starting at 6:45 and ending at 8; Monday, September 27 lunch at 12:30, meeting at 1; Monday, Nov. 29 (after Thanksgiving Day) 9 - 9:30 to decorate for the Christmas Season. Mark these times on your calendar. If you are unable to come to meetings, won’t you help us defray the cost of decorating items and the other items we purchase for the residents such as tube socks at Christmas, doughnuts on Shrove Tuesday, video tapes for Easter and Christmas, bingo every Wednesday during June, July and August, and “krofe” for St. Nicholas Day. Our dues are only $5 per year and since we are unable to carry on activities such as we had in the past to raise funds, we are requesting that if you are able to contribute a donation in any amount, it would be greatly appreciated. All of our activities are strictly limited for the benefit of the residents. You may send contributions to Treasurer, Emilee Jenko, 331 East 266 St., Cleveland, OH 44132-1502. Reminder: The Auxiliary will meet 9 - 9:30 a.m. on ^ Monday, January 11 to ^ dismantle decorations. Your officers wish you a most Happy Holiday Season and a Prosperous New Year: Co-chairpersons: Gene Drobnič and Eleanor Pavey; Treasurer, Emilee Jenko; Corresponding Secretary, Bertha Walden; Bertha Richter, temporary Recording Secretary. Christmas donation Thanks to Ed and Milena Gobetz who enclosed a Christmas donation to the Ameriška Domovina. In Memory Christine Verbič of Cleveland donated $25.00 to the Ameriška Domovina in memory of her daughter, Esther Rossman. In Memory To Whom It May Concern: I am sending a check for $50.00 for renewing my subscription and the rest for the paper in memory of my husband, Joseph. Mildred R. Lonchar Euclid, Ohio In Memory Enclosed is my subscription for 1993 and $10.00 in memory of my husband, Andrew Kovach. Happy Holidays to all. I love to read your paper. Christine Kovach Euclid, Ohio Birthdays Happy Birthday on December 20th to Rosemarie Reiger from her daughter Carmella Rose and her parents AI and Kay Gairdino along with her many friends and relations. Carmella Rose also wants to wish her daddy Danny Reiger a very happy birthday on December 26 along with his many friends in the St. Vitus area and all his relatives. —Emilee Donation Editor: Please accept the enclosed donation in appreciation for your publication of our events, news articles and meeting notices. Thank you and Season’s Greetings. St. Vitus Alumni Dorothy Stanonik, Pres. Slovene Home for Aged Auxiliary Looking for that perfect gift for someone who has everything? Consider a gift certificate good toward travel in 1993 to Slovenia, (or vacation of choice). Available in any dollar amount you choose. We will rush you an attractive certificate portfolio ready for presentation in your favorite Christmas Card. FROM;__________________________________________ Address:___________________________________________________ TO: Amount ? (please include your check) Kollander World Travel (216) 692-1000 c™. “1,9 800-800-5981 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1992 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1992 PROVERBS Success is not measured by how you do compared to how somebody else does. Success is measured by how you do compared to what you could have done with what God gave you. The great tragedy in America today is not the waste of our natural resources. The real tragedy is the waste of our human resources. When you enjoy becoming wise, there is hope for you. A bright future lies ahead. A gossip goes around spreading rumors, while a trustworthy person tries to quiet them. A wise man is hungry for truth, while the moocher feeds on trasn. If you don’t teach a man a trade, you raise a thief (Jewish proverb). From a wise man comes careful and persuasive speech. A key in winning relationship is to let the other person feel important. Those who are peacemakers will plant seeds of peace and reap a harvest of goodness. You may give out, but never give up. How happy you are depends to a very large degree on your relationships with other IN MEM OR Y OF V BLA G SPOMIN OUR MOTHER, GRAND- NAŠEGA LJUBLJENEGA MOTHER AND GREAT- OČETA, STAREGA OČETA GRANDMOTHER IN BRATA Josephine Stanič who died Dec. 19, 1986. Your memory to us is a keepsake, With which we will never part. Though God has you in His keeping, We always have you in our hearts. Sadly missed by: Tony and Don — Sons Daughters-in-law Grandchildren and Great-grandchildren Anton Stanič Izdihnil je svojo blago dušo dne 25. februarja 1979. Sonce naj na trato sije, kjer počivaš dragi Ti. Duša pa naj uživa, tam v srečni večnosti. Žalujoči: Sinova — Tony in Don snahi, vnuki, vnukinja in ostalo sorodstvo. Euclid, O., Decembra 24, 1992. people. Go as far as you can see and when you get there, you will always be able to see further. The workalholic works out of fear or greed. The peak performer works out of love. Hardening of the attitudes is the most deadly disease on the face of this earth. In Memory of the 6th Anniversary of the Death of Jean Macerol who died Dec. 28, 1986. Loving and kind in all her ways. Upright and just to the end of her days; Sincere and true, in heart and mind. Beautiful memories, she left behind. Sadly missed by: Husband — Frank Aspirin may reduce risk of fatal colon cancer Extensive animal studies indicate that nonsteroidal antiinflammatory drugs (NSAIDs) inhibit colon cancer caused by cheical carcinogens, and case-control studies have linked NSAIDs with a reduced colon cancer risk in humans. This report, based on an American Cancer Society survey that began in 1982, provides further evidence that aspirin may protect against colon cancer. The results: the more aspirin taken, the lower the risk of fatal colon cancer, in subjects who used aspirin 16 or more times per month for at least one year. This was based on studies from 662,424 men and women who were followed through the summer of 1988. In Loving Memory of the 4th anniversary of my dearly beloved brother Anthony J. Orazem Born June 18, 1909 Died Dec. 29, 1988 From this world of pain and sorrow, To the land of peace and rest. God has taken you, dear Tony Where you have found eternal rest. Sadly missed by your dear sister Dorothy Dec. 24, 1992 CARST-NAGY Memorials 15425 Waterloo Rd. 481-2237 “Serving the Slovenian Community.” In Loving Memory Of The First Anniversary of My Beloved Husband, And Our Dad Frank D. Mahnič, Sr. Who died December 28, 1991 The Holiday times The Anniversary times. These special times are the hardest. Everywhere we look, there's an empty place. You showed us how to be strong and to always speak up when we felt things were wrong. You worked so long and hard to provide your family a secure and good life. We are so grateful to you for all that you gave to your children and wife. The polkas will never be the same, and there is no desire to dance. The saxophone player we loved so much is not on the stage to give us his glance. The closet contains your sax embracing all those beautiful Slovenian polka sounds. Yes, there really is no music when you 're not around. We Love You and Miss You. Your Wife, Mimie Your Children: Honey, Frank Jr., Charlene Bill and Jim Sons-in-Law, and Daughters-in-Law, Grandchildren, and Great-Grandchildren ANTON M. LAVRISHA & THOMAS P. CELESTINA Attorneys at Law Complete Legal Services including Personal Injury Estates LAVRISHA & ASSOCIATES ifiSTS Villaview Road at Neff 692-1172 BRICKMAN & SONS FUNERAL HOME 21900 Euclid Ave. 481-5277 ^Between Chardon & E. 222nd St. — Euclid, Ohio UlHELl.X TRAVEL BUREAU “For All Your Travel Needs” ^ . 4118 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 It your intentions are to visit or maybe bring your loved ones to the U.S.A. on a visit, Phone (216) 431-5710 please contact us. Frank in Christina Mihelin — -owners Happy New Year ** Merry Christmas and Happy New Year “ Councilman Michael and Lynn Gerl _______ Willoughby, Ohio 'happYVoudaysT' Auto, Homeowners, Life & Estate Planning Hanks and Coletta 4 Insurance Agency, Inc. 563 East 185th Street Chuck Coletta 481-8000 Vesele bolične praznike in srečno novo leto! Zeli Lenka Mismas Beauty Salon 56« E. 200 St., Eudid, Ohio Tel.: 531-5240 Merry Christmas and A Happy New Year Tony & Betty _______Grdina____________ VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO! Lodge No. 6 AMLA “Slovenski Dom” Officers and Members J SLOVENSKI kulturni center To Our Members and Supporters! fishing you peace, joy and happiness at Christmas and in the New Year — ž • * * * e 1 vsem članom, sodelavcem in prijateljem Sloboko doživete božične praznike in srečo v letu ki prihaja! Slovenski Kulturni Center Box 634, Lemont, IL 60439 'MEHOV CHR/STMAS THOMAS G. LOBE Attorney-at-law — Odvetnik r c 833 Leader Building |s Cleveland, Ohio 44114 t (216) 621-2158 4 Wills — Probate — Real Estate f Auto Accidents and Workers Compensation I? (Initial consultation • No Charge) 1 MERRY CHRISTMAS I Vesele Božične Praznike Vam Želimo Slovenian Independent Society Home Proprietors of Slovene Center Bowling Lanes and Slovene Center Ballroom Vam želimo mnogo uspeha v bodočnosti. SLOVENSKO SAMOSTOJNO DRUŠTVO DOMOVINA Barberton, Ohio Slovenian National Home! 70 - 14th St., Barberton, Ohio Cut into bars. Store tightly Sf5 825 9636 $ ---------------------------- ♦ * * CHOCOLATE PECAN BARS 1 cup all-purpose flour 2/3 cup sugar 1/2 cup Hershey’s Cocoa 1/4 teaspoon salt (optional) 3/4 cup (1-1/2 sticks) cold butter or margarine 2 eggs 1 can (14 oz.) Eagle Brand Sweetened Condensed Milk (Not evaporated milk) 1-1/2 teaspoons maple flavoring 2 cups pecan halves or pieces Heat oven to 350° F. In large bowl, stir together flour, sugar, cocoa and salt; cut in butter until crumbly. Stir in 1 beaten egg. Press mixture evenly on bottom of ungreased 13 x 9 x 2-inch baking pan. Bake 25 minutes. Meanwhile, in medium bowl, beat sweetened condensed milk, remaining 1 egg and flavoring; stir in pecan halves. Pour over prepared crust, distributing pecan halves evenly. Return to oven. Bake 25 minutes longer or until golden. Cool in pan on wire rack. I Vesele božične praznike in srečno novo leto! Warm Wishes for a Merry Christmas and Happy New Year THE REPUBLIC OF SLOVENIA Honorary Consulate, Cleveland, Ohio z, -• — ™nc, /\moassaaor Dr. Karl B. Bonutti, Honorary Consul Embassy, Washington, D.C. Dr. Ernest Petrič, Ambassador %• 7.25 Good through 12-31-92 Guaranteed First Year Yield ’Includes a bonus payable the first year only. Rates subject to change. Guaranteed rate is 4.5%.-----------------—» im TOC ..txvr. Sue« ?T' Cm u tCSOi Ho ***** r •> *»»» im TOC A new annuity product offering 7.25% payable the first year. A solid alternative for CD’s and rollovers from IRA’s and KEOGH Plans! GUARANTEED SAFETY Both the principal and interest credited to the account are £-?ff!!^8§ain1?,J,OS?,.by USG Annuity & Life Company and it s parent, Equitable Life Insurance Company of Iowa. Under !“!,» rowtsfe KiSSSiJL™"’"'" '“*"'** TAX SAVINGS Your funds accumulate on a tax-deferred basis. NO SALES CHARGES or Administrative fees. For complete details contact: American-NCovenian Consultants A/M. (Fena 'Bulg., Suite *450 2.7801 ‘EudidAve., Eudid, Ohio 44132 (Dcnnu Samsa - (President 216/ 2S1-559? AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1992 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1992 ZAGREB QUALITY MEATS Full Line of Fresh Meats — Home Made Sausage happy holidays I Also Pig and Lamb Roasting 6706 St. Clair Ave. JedinkoLalic Diane Lalic Phone 361-4515 s Season's Greetings and esoz st. ciair Avenue — Merry Christmas and Happy New Year! Stanley J. Frank 5919 Prosser Avenue Cleveland, OH 44103 Happy Holidays To All! Main Street Cafe Restaurant ON THE SQUARE 141 Main St. (downtown) Chardon, Ohio — Fine Food & Spirits — Daily Specials — Lisa Knazek, Manager — (1) 286-2211 Open: Mon - Wed 8 to 3 p.m. — Thurs - Sat. 8 to 9 p.m. Closed Sundays > Merry Christmas and Happy New Year FROM Slovenian Grape Jamboree Folk Dancers and Singers ;; Thank You for Allowing LAVRISHA Cleveland 44103 (216) 391-7225 LIPA From Geneva, Ohio Mr. Charlie Kohli and all members including Darinka Debevec Wishes All Slovenians in the USA & Slovenia All the Best in the New Year 1993 \ CONSTRUCTION & REPAIR JQ SER VE YOU! VEgESJS BQŽIČNE PRAZNIKE SREČNO NOVO LETO f from The Supreme Board, Lodge Officers and All Members of the AMERICAN MUTUAL LIFE ASSOCIATION A A a: D (0 VOŠČIMO VSEM PRUA TEUEM IN ZNANCEM VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO ! — Season's Greetings — i Fritz’s Tavern Inc. S s 991 East 185 St. Cleveland, Ohio 44119 Phone 481-9635 Nancy and Mary Lou - your hostesses 55 (■^■) 55 \ 19424 South Waterloo Road Cleveland, Ohio 44119 Phone: 216-531-1900 Fax: 216-531-8123 A Legal Reserve Fraternal Insurance Society originally incorporated in Ohio as the Slovenska Dobrodelna Zveza '4 r l i \ i Are Human Brain Transplants Possible? by Robert J. White Even the mere mention o brain transplantation” im mediately conjures up Mar; Shelley’s famous Franken St\in.’ or at best, something ex c usively rooted in science fic tlon- fiut farfetched as it ma; seem, human brain transplan mtion has arrived. Granted, one is present!; speaking only in the limitec sense of transferring smal grafts or cell suspensions o ,etal brain tissue by direct in lotion into the adult humar brain. Still, even under thes< Qualified circumstances serious moral and ethica •ssues are inherent in this nev neurotechnology in referenc« th ^e donor (fetus) anc e recipient (the patient). Interestingly enough, the ac ual operative procedure foi Carrying out this form ol Jbtcrocellular transplantatior as been available for decades . reQuires only a small scalp nctsion and a dime-sizec opening in the skull. Follow- til8 f!118 minor sur8ery, the pa-nt s head is placed in a Peciahzed frame, that pro-1 e®. oxquisite radiological thl 'jat’0n of selected sites it p depths of the brain. braeVl0l?sly dissected fetal th n Itssue is deposited in CaIi?e Places, utilizing a ed ^ tu^e’ lbat is advanc-im„ I1*1 exact precision under m^ng guidance. side Procedures are con-he red to be very safe and can a«estheSiamed Under l0Cal th^° ^ate several thousand of been6 °perat'ons have now the COnducted throughout Chin Wor*^> principally in EnBu’ Mexico. Sweden and hu^.and- Approximately one perf rec^ have already been Stat°rrnec* *n t^ie EJnited ducted S-SUe have been from t>ln Patients suff curak. arkinsonism, an forms tk f asic conceP' exnPr the foundation for tJl rienients is that tranV'601^15 is that tractedntferdometal CeHS a0atnn,- . m aPPr°P brain regions of maturit 1 ’ with growth brain t^’ elaborate a n< wk^L™.03* ~ Dopa •haritoJ?h is known n Park: d y deficient in ‘bcrea S^n patient. Wit! heUra ed Production of Provl!lansm!tter. clinica result Cnt *S Presume« Th* n ubnormalities, sue Alzheimer’s disease, stroke, and brain and spinal cord injury, in hopes of substituting for or regenerating damaged neural tissue. If so many of these procedures have already been performed with a reasonable degree of safety and if there is some evidence that they might be of therapeutic value in these otherwise incurable neurodegenerative conditions, why is there so much controversy (scientific as well as ethical) surrounding fetal brain tissue transplantation? First of all, there are the clinical results to date. The improvement seen in these patients grafted with fetal tissue has been far from spectacular. Cures have not been realized, and, in the few cases where clinical improvements have been observed, the changes have been modest and temporary in duration. In evaluating these patients, one must also remember that several decades ago an operation very smilar to the one described above, but designed to destroy small areas of the brain, was very successful in reversing the symptoms of Parkinsonism. Thus, an obvious question has arisen. Is the reduction in symptoms seen in the patients due to the transplanted fetal brain cells elaborating Dopamine or to the injury caused by the operation, which replicates an earlier form of destructive brain surgery? Until recently, there has also been a great deal of publicity surrounding a technique of implanting a patient’s own adrenal tissue into his or her brain for similarly increasing Dopamine production. Once again, extraordinary “improvements” in treated patients were described in newspapers and popular journals. Unfortunately, further follow-up and evaluation of these patients has not demonstrated sustained improvement. As a matter of fact, when some of these pa- tients died, autopsies did not reveal any evidence that the transplanted adrenal tissue had survived in their brains. Second, while a great deal of research has been conducted in attempting to develop animal models replicating abornal human neurological conditions, almost all of the experiments have been carried out on rodents. Very few studies have been undertaken in subhuman primates. As a consequence, one has to presume that the improvements that have been reported with introduction of fetal tissue into the damaged rat brain may only be appropriate to the level of development of the rodent brain and, therefore the results cannot be extrapolated to the much more complex human nervous system. Serious concern has also been raised as to whether the chemical lesion produced in the rat brain is truly representative of the diseased condition of the human brain in Parkinsonism. Since almost all of the present-day research that would justify fetal brain transplantation for neuro«iegenerative diseases is based on rat-model investigation, it must seriously be asked whether or not it is appropriate to move to human treatment without further and more extensive subhuman primate research. In other words, at issue here is the ethical dilemma of undertaking human experimentation based on inappropriate and incomplete basic research. Third, it must be kept in mind that we are dealing here with a living fetus. Most of us would presume that the fetus is dead when its organs and tissues are removed, but when we are dealing with the fetal brain, a real ethical dilemma develops. Moclern-day medicine is quite comfortable with defining human death in terms of total and irreversible brain failure. In the case of the Is Buying a Home Becoming the Impossible Dream? If you're a low to moderate income family that is having difficulty obtaining a mortgage loan, call Home Federal Savings Bank. We have mortgage money available specifically for first-time home buyers. This loan program offers these features: This program will be available for a limited time only. Call HOME at 226-0510for information on how we can make owning your home become a dream come true! FDIC Insured fetus, the question immediately arises: How do we remove living tissue from a dead brain? (Obviously, the fetal brain must be maintained in a viable state.) We simply do not have an appropriate definition or diagnosis of brain death that would be applicable to the fetus. When we move to using fetal brain tissue resulting from elective abortions, many practical and ethical problems develop. For example, the entire abortion procedure must be designed to protect the fetus in every way during the extraction so that its brain will not be damaged. In other words, a sophisticated physiological program of resuscitation has to be put into place to deliver and maintain an intact, viable infant. Anything less raises the possibility of damaging the fetal brain tissue. Even though the actual amount of fetal brain tissue required for transplantation must be small, tissue harvests from at least 14 fetal brains are required for optimal results. (Unfortunately, as long as we continue to propagandize the potential clinical advantages of brain tissue transplantation out of all proportion to reality, we are in danger of providing young women with a tragic justifiction for undergong an abortion.) In the final analysis, transplanting fetal brain tissue to the brains of patients with terminal neurological disease represents a double violation of medical morality. First, it involves human experimenta- 7 tion without adequate animal-model investigation significantly demonstrating its therapeutic advantage and safety; and, second, the absolute requirement of transplanting living tissue from a viable brain — a brain that remains a functioning entity until direct surgical dissection removes the deep structures needed for grafting. At that moment, the fetal brain is immediately and irreversibly destroyed. The issue of fetal brain transplantation is not going away. It will be with us in one form or another for decades to come. Fortunately, the complexity and uniqueness of the human brain in structure and function will always raise serious questions regarding the scientific feasibility of these types of experiments. From an article in the Catholic publication “America” dated November 28, 1992. Dr. White, a founding member of the Papal Committee, and a Professor of Neurosurgery at Case Western University School of Medicine and Director of the Division of Neurosurgery and the Brain Research Laboratory at Metro-Health Medical Center in Cleveland, will be the guest speaker at St. Vitus Auditorium on Sunday, January 10 after the 10:30 a.m. Mass. Tickets for the breakfast-brunch are available at the parish rectory by callng (216) 361-1444 at a cost of $10. m m m m uk w - & Sv & JSf & 10th Year Celebration On February 1, 1983 the Ameriška Domovina printed its first paper on the new off-set printing press. The press was fast, efficient, and best of all it allowed us to print pictures within hours after they were developed, bringing visual news to our doorsteps a lot sooner and much clearer than ever before. In celebration of this significant event for the Slovenian people, from NOW UNTIL FEB. 1, 1993, anyone purchasing a NEW SUBSCRIPTION to the American Home newspaper can get a year’s worth of the Domovina for ONLY $15.00 — OR TWO NEW SUBSCRIPTIONS FOR $25.00! Subscriptions to the American Home newspaper make excellent Christmas gifts. The recipient will remember your thoughtful gift ALL YEAR LONG. And at the same time you will be continuing to perpetuate and promote your SLOVENIAN heritage by bringing in new readers. We are anxious to hear from you. Yes, I want you to send a gift subscription to: Name __________________ Address City, State, Zip_ MY name is _ MY address is_ MY city, state and zip is_ □ Please send a Christmas card to the new subscriber telling them I have given them a gift subscription to the American Home newspaper. Our address is American Home newspaper, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103. OR Call in or fax in your request: (216) 431-0628 — FAX (216) 361-4088. * * * * * * Hr * * * * * * * * * * * *■ * * * * * * * * % * * * * * * * %■ * * * * AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1992 AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 24, 1992 8 piJew Slovene Government Faces Demand to Push Ahead With Reforms by Ken Kasriel The Christian Science Monitor Many who banked on Slovenia to be eastern Europe’s boldest economic reformer have suspended judgment since Sunday, Dec. 6 when Slovenians sized up their government and “voted for the smallest risk.” That’s the way reelected president Milan Kucan described the first elections since this tiny Alpine country delcared independence in June, 1991, a vote that produced no clear winner. The top vote-getter, the left-center Liberal Democrats, received only 24 percent of Parliament’s seats; the rest were split among six factions. But while pundits scour the electoral mosaic for a message, Joze Menczinger is not surprised by the result. “The advantage of Slovenians is that we’ve had no glorious history, which is the problem of the rest of Yugoslavia,” says the Ljubljana University economist and former Slovenian vice president for economic affairs. “Slovenians are rather suspicious people. They don’t like strong leaders.” That, economists say, is a problem for Slovenia. Since the country veered away early from its neighbors’ ethnic war, eastern Europe’s most Western-oriented economy has spent its first 17 months of independence at a capitalist crossroads - the economic engine of privatization sputtering before the nation’s mammoth state sector. “There is a perception among people that the Central European countries - Hungary Poland, and Czechoslovakia -have moved ahead with privatization while we’re lost ground,” says Boris Pleskovič, who was chief economic adviser to former Slovenian Prime Minister Lojze Peterle’s center-right government. Until recently Slovenia was a tiny dynamo. Its 2 million people - just 8 percent of the former Yugoslavia - accounted for 20 percent of the federation’s gross domestic product and 29 percent of exports, according to Pleskovič and Harvard economist Jeffery Sachs. But lack of public-sector reform, loss of the Yugoslav market, and a brief but costly civil war, have taken a toll. Unemployment that was nil under communism stood at 12.1 percent last month. Meanwhile, gross domestic product is projected to have fallen more than 30 percent since 1990. Loss of public enterprises, which employed 84 percent of the work force, cost 8.7 percent of GDP in subsidies last year. Still for “social reasons,” Menczinger says, the government keeps alive some state factories that anchor the steel towns of Jesenica, Store, and Ravine. While not the sole culprit, the delay in privatizing public-sector companies has been harmful, says David Lipton, an economist at the Woodrow Wilson Institute in-Washington, who advised the Peterle government on monetary reform last year. Though a privatization law was passed Nov. 11, the legislative void preceding it left the question of who owned what obscured, deterring investors. “There was no real owner,” says Martin Hutchinson, whose consulting company was trying to sell Ljubljana’s posh Hotel Union but ran into problems. “It needed to be privatized first, because you can’t buy $25 million worth of real estate without proper title.” One potential buyer gave up in July as did another investor facing a similar situation over the possible purchase of the Brest Furniture Company. The handful of successful privatizations, which include a tobacco company sold to German cigarette maker Rentsma last year and two paper mills sold to Italian investors this fall are considered arduously executed exceptions. “They took forever,” Pleskovič says. Passage of the privatization law raises hopes for an end to such problems and to Slovenia’s economic slump. Yet even in the doldrums the economy has shown stability and spryness. Last year’s 240 percent inflation has fallen to 2.8 percent. The loss of the Yugoslav market, which once accounted for 25 percent of all Slovenian exports, was partly responsible for an overall 6.3 percent drop in exports in 1990-1991. In the same period, however, Slovenian textiles and furniture jumped to 80 percent of total exports. “Slovenia has certainly turned its back on the Yugo mess,” Hutchinson says, though he and others say much hangs on the new government’s will to face the shocks of privatization. But Pleskovič is cautiously optimistic. “The (privatization) rules are clear,” he says. It remains for the new government to let foreigners “see if they like the country or not.” »saMiMiAm MiNftwgmRxaaax CRANBERRY BREAD PUDDING 6 cups toasted whole wheat bread cubes, packed 1 cup Ocean Spray Fresh or Fresh Frozen Cranberries 2 cups Ocean Spray Cran-Raspberry Raspberry Cranberry Drink 1 cup honey 1/2 cup butter 1 tsp. cinnamon 1 cup raisins Preheat oven to 350°. Grease a 2-quart casserole dish or pudding pan. Pour bread cubes into prepared pan. Set aside. Combine all remaining ingredients in a large saucepan. Bring to a boil over medium heat. Boil gently just until the cranberries begin to pop. Pour cranberry mixture over bread cubes, mixing gently. Let sit 15 minutes. Bake pudding for 45 minutes. Serve warm with vanilla ice cream. Makes 10 servings. (Recipe courtesy of Ocean Spray Cranberries, Inc.) Donations Thanks to the following for their donations to the Ameriška Domovina: Vincent Lauter, Barberton, O. — $5.00 Stanley Krulc, Euclid — $5.00 Tony Vegel, Euclid — $8.00 Milan Suhadolc, Toronto — $10.00 Frank Mejac, Milwaukee — $10.00 Stana Oven, Monterey, Calif. — $26.00 Michael Bunsek, Bellwood, 111. — $5.00 Mrs. Frances Mole Cleveland, in memory of husband, Louis — $10.00 Michael Fraile, Cleveland — $5.00 Anna Vidergar, Cleveland — $5.00 Karl Gorišek, Cleveland — $10.00 Izidor Manfreda, Cleveland — $5.00 Ivanka Kraljic, Elk River, Minn. — $5.00 Frances Jelar, Cleveland, in memory of Peter Jelar — $7.00 Louis Zupančič, Euclid, O. — $7.00 Frank and Mary Dejak, Cleveland — $10.00 France Gartroza, Cleveland — $20.00 Singing Society Korotan, Richmond Hts., O. — $20.00 Anonymous, Willoughby Hills, O. — $35.00 Anonymous, Willoughby Hills, O. — $25.00 Nace Omahen, Euclid, O. — $5.00 Mary Demšar, Toronto — $10.00 Mrs. Joseph Tominc, Richmond Hts., O. — $6.00 Blaž Vavpetič, Madison, O. — $6.00 Ray Mlakar, Hinckley, O. — $20.00 Anton Lavrisa, Cleveland — $10.00 St. Mary’s Altar Society, Cleveland — $10.00 Anonymous, Garfield Hts., O. — $5.00 Christine Kovach, Euclid, O., in memory of husband, Andrew — $10.00 Events... Sunday, Dec. 27 St. Vitus Christmas Concert. Saturday, Jan. 23 Slovenska Pristava Night at Slovenian National Home, St. Clair Avenue. Htppy- •Holidty, Merry Christmas, and a Happy New Year The Jazbec and Leufkens Families Solon — Lyndhurst — Mentor Merry Christmas and Best Wishes To All Miss Alice Struna 1 Gateway Dr., Unit 223, Euclid, Ohio 44119 486-7979 481-4544 Razinger Auto Rental Hearse, Limousine and Removal Service Rudolph F. Razinger, President 131 East 194 St. — Euclid, Ohio 44119 Best Wishes for the Holiday Season yjisppy cHohdayg To all our 5 friends and patrons ‘ Merry Christmas and •aT;- A Happy New Year from the Board of Directors St. Clair Slovenian National Home SEASON'S GREETINGS "f -: 1 1 > 1 1 ' > l MERR Y CHRISTMAS - HAPPY NEW YEAR i ! Bill’s Automatic % m\ Transmission Service Automatic Transmission Specialists 4 Speed Differential Clutch Hydraulic — Ultramatic — Dynaflow — Power Glide — Power Flite — Fordomatic — Turbo-Glide — Jet-Away Bill Modic, 1311 East 55th Street, Cleveland 44103 391-9188 saw FOR Freedom AND Justice Ameriška Domovina 14 n r^r. ^csht*Ti t i •— AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) Thursday, December 24, 1 992 SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER z—Vesti iz Slovenije Včeraj Bush sprejel zunanje ministre več srednjeevropskih držav — Med njimi je bil slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel V zadnjih tednih njegove vlade posveča predsednik George Bush več pozornosti težavam v zvezi z razpadom nekdanje Jugoslavije. Njegov zunanji minister Lawrence Eagle-burger je celo postal eden najbolj aktivnih zagovornikov močnejših ukrepov zoper srbsko agresijo. Vččraj je Bush sprejel v Beli hiši skupino zunanjih ministrov držav srednjeevropskega prostora. Beseda je tekla o krizi v nekdanji Jugoslaviji in še posebej o možnih ukrepih zoper Srbijo. Med zunanjimi ministri je bil tudi dr. Dimitrij Rupel, ki se je tako prvič srečal z Bushom. Po sicer še skopih poročilih, so zunanji ministri zagovarjali ostrejše ukrepe zoper Srbijo, predvsem tu so soglašali z ameriškim stališčem, da je treba tudi s silo ustaviti vojaških poletov srbskih letal. Baje so Bushu povedali, da brez močnejšega ukrepanja ZDA in zahodne Evrope, bo Bosna dejansko izginila bosanski muslimani bodo pa postali narod brez lastnega ozemlja. Bush je poslušal, ni pa obljubil nič posebnega. V televizijskem intervjuju v ponedeljek, je Eagleburger priznal, da njegova pobuda pri Nato državah, naj bi vendar odobrili pošiljanje orožja bosanskim muslimanom, da se branijo pred srbskimi napadi v BiH, naletela na »kamniti zid« opozicije s strani evropskih držav. Zanimivo pri včerajšnjem sestanku zunanjih ministrov z Bushom je dejstvo, da so ZDA odklonile, da bi bila prisotna tudi zunanja ministra Hrvatske in BiH. Njih prisotnost je baje močno zagovarjal avstrijski zunanji minister Alois Mock, a brez uspeha. Ameriško stališče je nova potrditev torej, da ZDA smatrajo Slovenijo za izven krize na jugu bivše Jugoslavije, ob tem pa kot koristno sodelavko pri iskanju režitev za tamkajšnjo krizo. Težave pri sestavljanju koalicijske vlade v Sloveniji — Težko je predvideti res močno in učinkovito vlado katerekoli barve V tednih po volitvah 6. decembra se slovenske politične stranke posvetujejo glede možne koalicije, ki bi imela zanesljivo veči-no v novem parlamentu. Izgleda pa, da do takšne vlade ne bo mogoče priti. Bistvo teža-Ve je v tem, da se volilci niso jasno opredelili ne za desno in ne za levo usmerjeno vlado. O možni koaliciji, v kateri bi bila glavna »part-uerja« Liberalni demokrati in Slovenski krščanski demokrati, je več in več dvoma. Po Poročanju v SKD močno naklonjenem »Slovencu« sodeč, prevladuje v tej stranki mne-nje, da bi bili SKD v koaliciji pod vodstvom ^r- Janeza Drnovška le izkoriščeni za njih Slasove, nikakor pa ne bi bili dovolj močni Za izpeljavo njih programa, niti pomembne-8a dela programa, ki jih SKD kot stranka si-cer zagovarjajo. Že ustaljena — in v glav-nem močno levo usmerjena — uradniška struktura bi se ob takšnem dejansko podrejenem sodelovanju SKD le še močneje utrdi-ia. Po tej logiki torej, naj bi bilo za SKD bolj odgovarjajoča vloga opozicije, to skupaj z drugimi desno oz. konservativno usmerjenimi strankami. Novo vlado naj bi tako sestavile LDS in z njo ideološko bolj sprejemljive levičarske stranke. O sicer zelo zapletenem položaju je najbolj tehtno v »Slovencu« 16. decembra komentiral Ivan Puc: »Pričakovanja, da bo deus ex machina v podobi novih volitev razpletel nerešljivo parlamentarno aritmetiko, so se po nekaj dneh preštevanja volilnih lističev izjalovila. Ko so nekateri neučakani mediji, da bi bili za vsako ceno prvi, že sestav- ljali novo ’Peterlovškovo’ vlado in objavljali (večkrat tudi napačna) imena novih poslancev, je delitev poslanskih sedežev, ki niso bili razdeljeni v volilnih enotah, temveč na ravni države (t. i. d’Hondtov sistem), ’vzela’ glasove večjim strankam, na katere so te že računale. Ker so tako največ ’izgubili’ prav ustanovitelji nove koalicije ^liberalni in krščanski demokrati, ker sploh ni jasno, ali bodo zeleni, ki so tik pred razcepom, v vladi ali ne, ker so socialdemokrati prešibki (odnos med Janšo in liberalnimi demokrati se z najnovejšo ’afero Botteri’ še zaostruje...) in ker je Slovenska ljudska stranka še naprej odločena vztrajati v opoziciji, je videti, da sta ostali le še dve možnosti: velika koalicija (LDS, SKD, Združena lista) ali pa nadaljnje vladanje strank že dodobro razrahljane koalicije, ki je spomladi rušila Peterletovo vlado. Katera od njih bo (mogoča so tudi presenečenja) tudi realizirana, seveda ni odvisno zgolj od krščanskih demokratov, vendar kaže, da so takšna ali drugačna pričakovanja javnosti uprta prav vanje.« Puc omenja, da so SKD precej odločno zavrnili, da bi vstopili v koalicijo z ZL (bivšimi komunisti) in da to verjetno pomeni, da se je stranka odločila za opozicijo, dopušča pa, da bi se le našla kakšna druga rešitev. Dokončna sestava 90-članskega državnega zbora — Ob novih tudi veliko starih imen Na volitvah 6. decembra je bilo v novi parlament, ki se imenuje državni zbor, izvoljenih vseh skupaj 90 poslancev in poslank. Po strankini pripadnosti so sledeči: Liberalni demokrati: Tone Anderlič, Gabrijel Berlič, Dragan Černetič, dr. Janez Drnovšek, Geza Džuban, Branko Janc, Janez Jančar, Miran Jerič, Janez Kopač, dr. Davorin Kračun, Jaša L. Zlobec, Maksimilijan Lavrinc, Jože Lenič, Tone Partljič, Vika Potočnik, dr. Jože Protner, Herman Rigelnik, Maks Sušek, Jožef Školč, Jadranka Šturm-Kocjan, Zoran Thaler, Janez Zupanec. Slovenski krščanski demokrati: Franc Černelič, Stane Frim, Miroslav Geržina, Benjamin Henigman, Štefan Kociper, Jožef Kočuvan, Jurij Malovrh, Miroslav Mozetič, Ivan Oman, Alojz Peterle, Ignac Polajnar, Jana Primožič, Ciril Pučko, Izidor Rejc, Nada Skuk. Združena lista (komunisti in somišljeniki): Franc Avberšek, dr. Dušan Bavdek, dr. Rado Bohinc, Feri Horvat, Jože Jagodnik, dr. Mateja Kožuh-Novak, dr. Lev Kreft, Franc Lipoglavšek, Borut Pahor, Miloš Pavlica, Breda Pečan, Miran Potrč, dr. Ciril Ribičič, Ivan Sisinger. Slovenska nacionalna stranka: Polonca Dobrajc, Brane Eržen, Zmago Jelinčič, Jožef Kopše, Rafael Kužnik, Sašo Lap, Andrej Lenarčič, Štefan Matuš, Irena Oman, Marijan Poljšak, Marjan Stanič, Ivan Verzolak. Slovenska ljudska stranka: Metka Karner Lukač, Mihaela Logar, Zoran Madon, Alojzij Metelko, Janez Podobnik, Marjan Podobnik, Franc Potočnik, Žaro Pregelj, dr. Ludvik Toplak, Franc Zagožen. Demokratska stranka: Igor Bavčar, dr. France Bučar, Igor Omerza, Tone Peršak, dr. Dimitrij Rupel, Danica Simšič. Zeleni Slovenije: Bojan Korošec, dr. Janko Predan, dr. Leo Šešerko, dr. Peter Tancig, dr. Vladimir Topler. Socialdemokratska stranka Slovenije: Janez Janša, dr. Jože Pučnik, Vitodrag Pukl, Drago Šiftar. Ustava določa tudi eno poslansko mesto za italijansko manjšino (to bo Roberto Battelli) in za madžarsko (Maria Pozsonec). ^sem sotrudnikom, bralcem, podpornikom in prijateljem našega lista ter ■ vsem rojakom doma in po svetu voščimo, da bi sveto-nočni zvonovi oznanili vsem lepše čase pravega miru in resnične svobode. Uredništvo in uprava # -------------------... -- * ******** *** * **»»»»* *1 Iz Clevelanda in okolice Slovenski konzulat— Dr. Karl B. Bonutti sooroča (str. 4), da bo slovenski konzulat v Clevelandu posloval začenši s 4. januarjem 1992. Dr. Bonutti je bil imenovan za častnega konzula. Primorsko silvestrovanje— Primorci v Clevelandu in okolici vabijo na njih silvestrovanje v SND na St. Clair-ju, seveda 31. dec. Za več informacije in vstopnice, pokličite 732-7527 ali 486-5812. Oglas na str. 3. V Slomškov sklad— Slomškov odbor se vsem člaftom in dobrotnikom toplo zahvaljuje za njih darove k beatifikaciji škofa Slomška v letu 1992. Darovali so: $50 John Zapušek; $30 Antoinette McGrath; po $20: Francka Hočevar, Neimenovana; $17 Neimenovana; $15 Mihaela Zakrajšek; $11 Marija Marolt; po $10: Frank Urankar, Anica Tušar, Frančiška Gazvoda; $6 Marija Boh; po $3: Štefanie Cigale, Katica Drev, Verona Horvat, Zalka Likozar, Ivanka Hirshegger; $1 Neimenovana. Božični koncert— To nedeljo, 27. dec., bo sve-tovidski cerkveni mladinski zbor, ki ga vodi Janez Sršen, sicer pevovodja Fantov na vasi, priredil v cerkvi sv. Vida božični koncert. Pričel se bo ob 2. pop. Javnost je vabljena. Za varnost okoli cerkve, poroča farno oznanilo, bo poskrbljeno. V podporo listu— Dr. Edi Gobec in žena Milena sta poklonila $20 v podporo Ameriški Domovini. Hvala lepa. Znižana naročnina— Vsak novi naročnik, ki bo naš list naročil do 10. februarja 1993, bo za celoletno naročnino plačal le $15, za dve novi naročnini pa $25. Za podrobnosti oziroma naročilo lista (kot božično darilo), pokličite našo pisarno na (216) 431-0628, ali pa se oglasite osebno. V zadnjih tednih se je kar več oseb odzvalo tej ugodnosti in za svoje otroke, sorodnike ali prijatelje naročilo naš list. Organizacije vabimo, da nam sporočajo datume njihovih prireditev, načrtovanih za leto 1993. Tudi prihodnji teden— Naročnike obveščamo, da bo naš list izšel tudi prihodnji teden in sicer v sredo, 30. decembra. Gradivo za to številko moramo dobiti najkasneje do torka opoldne. Obisk— V ponedeljek je nas v tiskarni in uredništvu obiskal č.g. Franc Petrič, duhovnik iz Slovenije in sodelavec (za Slovence po svetu) tednika Družine. Ogledal si je našo tiskarno in se pogovarjal z lastnikom in ženo ter urednikom. Spremljal ga je g. Lojze Bajc. G. Petrič bo v Clevelandu do 6. januarja in med drugim pripravlja tudi poročila za Družino. Hvala za obisk! Počastitev— Na tradicionalnem predbožičnem kosilu Ameriškega narodnostnega gibanja v Hof-brau Hausu preteklo soboto sta bila deležna posebnih počastitev državni poslanec Ron Šuster in častni konzul Slovenije v Clevelandu dr. Karl B. Bonutti. Program je vodil bivši župan Ralph Perk, navzočih je bilo več naših rojakov in rojakinj (poročilo v angleškem delu), med njimi guverner George V. Voinovich z ženo Janet, ki sta imela prijazne besede za vsakega gosta. Spominski dar— Christine Verbič, Cleveland, O., je darovala $25 v podporo našemu listu, v spomin na pok. hčerko Esther Rossman. Iskrena hvala! V tiskovni sklad— Andrew in Mary Champa, Euclid, O., sta darovala $25 v naš tiskovni sklad. France Gartroža, Cleveland, O., je v isti namen poklonil $20. Za darove se naj lepše zahvalimo! KOLEDAR JANUAR 16. — Farni ples v dvorani pri Sv. Vidu (Centennial Ball). 23. — Slovenska pristava priredi »Pristavke noč«, v SND na St. Clairju. Igra alpski sek-stet. 24. — Slov. šola pri Sv. Vidu priredi vsakoletno kosilo v dvorani sv. Vida. Pričetek ob 11.30 dop. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. - 216/431-0628 - Cleveland, OH 44103 AMERIŠKA DOMOVINA (USPS 024100) James V. Debevec - Publisher, English editor Dr. Rudolph M. Susel - Slovenian Editor Ameriška Domovina Permanent Scroll of Distinguished Persons: Rt. Rev. Msgr. Louis B. Baznik, Michael and Irma Telich, Frank J. Lausche, Paul Košir NAROČNINA: Združene države in Kanada: $25 na leto za ZDA; $30 za Kanado (v ZD valuti) Dežele izven ZDA in Kanade: $35 na leto, računano v ameriški valuti SUBSCRIPTION RATES United States and Canada: U.S.A.: $25 per year; Canada: $30 in U.S. currency Foreign: $35 per year U.S. or equivalent foreign currency Second Class Postage Paid at Cleveland, Ohio POSTMASTER: Send address change to American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, OH 44103-1627 Fax (216) 361-4088 Published every Thursday No. 51 Thursday, December 24, 1992 ŽAR BOŽIČNE NOČI Tisto noč je angel oznanil začudenim pastirjem veliko radost. Vesela novica, ki jo je Izrael pričakoval v veri in vztrajnosti skozi stoletja, je zdaj zazvenela vsemu svetu; deležni so je vsi, ki jo radi sprejmejo. Takoj v prvih letih krščanstva je novo oznanilo doseglo srca številnih narodov in tisti, ki so ga sprejeli, so znali prepevajoč stopiti tudi pred mučeniško smrt. To je bilo veselje, ki ga svet še ni poznal: veselje ubogih, preganjanih, miroljubnih, žejnih pravice, vseh tistih, ki jih je Kristus na gori imenoval blažene. V človeških srcih je vzklila zavest, da bo nekoč po Kristusovi obljubi zadnji postal prvi. Božič nam je prinesel veselje, ki opaja svet že dve tisočletji in ga bo do konca. Danes, ko hodimo v objem navidezne sreče po vrtoglavi poti hitre proizvodnje in potrošnje; ko v nasičenosti pozabljamo na svojega bližnjega in pravzaprav na smisel življenja; ko tudi skrivnost božične noči izrabljamo le za svoje mastne kupčije: v tem svetu ostaja božično veselje kakor kvas, ki ga gospodinja zamesi v testo. Večjo preprostost kot si jo je izbral božji Sin ob rojstvu, bi si človek težko zamislil. Kraljeva palača mu je bila hlev, za tron je imel jasli, namesto dišav duh po gnoju in za baldahin so mu visele pajčevine. Tisti, ki so ga prvi prišli pozdravit, so bili palestinski pastirji, zadnji na družbeni lestvici. Bili so umazani in robati; kdor je imel z njimi opravka, je moral delati račune tudi z njihovo gorjačo. Farizeji so jih zaničevali in jih vse po vrsti smatrali za razbojnike. S takimi dvorjaniki se je novi kralj predstavil javnosti in takoj jasno pokazal, da njegovo kraljestvo ni od tega sveta. Ponižnost, s katero je Kristus nastopil, ga je potem spremljala vse življenje in dosegla višek, ko je na križu dotrpel in se popolnoma daroval. Znamenje, preprostosti, v katerem seje dopolnila božična noč, naj varuje kristjana pred bleskovi zmagoslavja, pred napačnim prepričanjem, da vera lahko pri priči reši in odgovori na vsako našo težavo; naj obvaruje vsakega od nas in še posebno Cerkev pred skušnjavo oblasti in gospostva. Nad temi težnjami naj prevlada želja, da bi se nesebično darovali svojemu bližnjemu in razumevali tudi njegovo drugačno prepričanje ali drugačno vero: važno je namreč samo, da v razmerju z Bogom dosežemo čim večjo globino. V božični noči je zasvetila luč in nakazala smer življenja. Koliko nepotrebnega gorja bi odpadlo, če bi vsak človek hodil za ciljem, ki mu je bil razodet. V resnici postajamo vedno bolj zakrknjeni sužnji tehničnega napredka in uspehov znanosti: napredek in uspeh sta postala vera velikih mas, ki se ne zavedajo, da jih večkrat prav ti dve sili, spretno usmerjeni od sebične-žev, ponižujejo na raven robota, ki proizvaja in troši, ne da bi mislil. Kristus prinaša enako svobodo vsakemu človeku in s svobodo mu daje tudi trajajočo kritično zavest do vsakega nazora. Kristjanu daje ta zavest poseben čar, z njo je je prisoten povsod, je kvas politike, kulture, mode, preobraža svet, njegov pogled pa je uprt v večnosti. Kar ga razlikuje je samo notranje, je duh, ne materija. Vera prinaša mir v njegovo srce in v srca tistih, ki ga osrečujejo: z vero kljubuje nasilju in ostaja to, kar hoče biti. Za nas v zamejstvu pomeni to tudi ostati svobodni in Slovenci do konca: dokler bo vsakega od nas, po besedah pisatelja Rebule, sprejela nova Domovina: »...tja do novega Triglava, vrženega v nove nesmrtne previse.« Sprejmimo božič s pristnim srcem, polnim veselja, preprostosti in miru. Vse, kar je zunanjega, naj nam bo najmanj važno. Dokler bomo okoli sebe izzivali spore, netili sovraštvo in nestrpnost, nam bo božična noč kakor najhujša tema in Gospod nam bo ponavljal po Izaiju: » Vaše mlaje in vaše praznike sovraži moja duša; v breme so mi postali, naveličal sem se jih prenašati.« D. Čotar Katoliški glas, 18. dec. 1975 ŠE NAS JE NAŠEL... NEW YORK, NY - Zakaj ne bi bil tega vesel, da nas je v nedeljo, 6. decembra, Miklavž iz Ljubljane našel še žive pri slovenskem sv. Cirilu na Osmi v New Yorku. To je naš že nad sedemdeset let star naslov. Nič ga nismo in ne bomo spremenili. Iz tega vidika tudi Miklavž nima nobenih težav, ker je poti do nas že vajen. Predno se pa poda na to dolgo pot do njujorških Slovencev, se mora s pomočjo svojega angelskega zbora pozanimati, kakšno je sploh še življenje pri Sv. Cirilu. Koliko je še otrok v tej slovenski fari, se vprašuje, ki me težko in srčno pričakujejo, da jih s svojim prihodom in darovi razveselim? V takem razmišljanju in u-gotavljanju se je slovenski Miklavž tudi letos odločil za pot iz Ljubljane do New Yorka. Njegov prihod je potrdil, da je v naši maloštevilni skupnosti še toliko mladega življenja, da se mu to tvegano potovanje še izplača. Kako pa Miklavž potuje, to je za nas ena od tistih skrivnosti, v kateri vse lepe bajke nastajajo. Vendar je vsak Miklavžev prihod skrivnost za otroke, za starejše pa čista stvarnost. In čim dlje v Pismo iz Minnesote ELK RIVER, Minn. - Čas je zopet, da obnovim naročnino. Hitro poteče eno leto okrog. Včasih mislim, koliko časa bom še lahko brala ta predragi časopis. Res je že precej let, od kar sem prvič dobila Ameriško Domovino od preč. g. župnika Trobca. Prvo leto so nama jo naročili, a potem sva jo sama z možem vsako leto. Dobro mi je v spominu december 1966, ko je mož poslal naročnino. To je bil zadnji njegov ček, ki ga je napisal, ker je v januarju 1967 umrl. Sedaj sem sama za jo prečitat. Kadar je starejši sin doma, jo tudi prebere. Navadno shranim številke zanje, posebno kadar je kaj posebnega iz Slovenije. Res veliko novic, a malo dobrih. Kaj bo vse še v Sloveniji! Včeraj (6. dec.) so bile volitve. Gotovo boste objavili, kako so se vršile. Je res škoda, da list prihaja samo enkrat na teden, pa je dobro, da vsaj toliko zmorete. Bog Vam daj zdravja, da bomo še mogli ohraniti vsaj tedensko. Pozdravljeni in blagoslovljen Božič ter zdravo in srečno novo let 1993 Vam želim, ter tudi vsem poznanim, ki so še zvesti Domovini! Ivanka Kraljič in družina tem pogledu ostaneš otrok, tem dlje v sebi nosiš čisto lepi svet. O tem sem spet premišljeval 6. decembra, ko sem iz svojega knjižnega štanta opazoval prihajajoč naš mladi živžav. Radost in otožnost sta bili hkrati v meni. Radost, da imamo le še nekaj mladih, in če jih bomo znali pravilno vpeljati v farno življenje, bo slovenski sv. Ciril morda le slavil stoletnico, ko bomo že korajžno prestopili prag novega tisočletja. Otožnost pa je vame prišla ob spoznanju, da nam mlade generacije razpadajo. V dvorani sem imel pred Miklavževim prihodom tudi tiste mlade, za katere bi moral biti njegov prihod še zmerom neka skrivnostna nebeška tajnost. Pa so prišli na slovensko Osmo že v spoznanju, da Miklavž ni noben prebivalec nebes, ampak navaden zemljan, kot smo mi tu v cerkveni dvorani. Ti naši mladi so prišli, da dejansko sodelujejo z Miklavžem ob njegovem prihodu. Istočasno so se kot angelci in peklenčki napravalji z njim. Tega ne bi smelo biti. Pa je, ker se ne držimo načela, izrečenega v Miklavževem pozdravu, ko je pozdravil stare, »ki čutite mladost v srcu«. Vendar večina naših mladih, ko vstopi v višjo šolo, za skrivnost Miklavževega prihoda ostare. Ti Za Tolstojev sklad so darovali CLEVELAND, O. - Tolstoj je veliko napravil, da je svet zvedel resnico, kaj se je dogajalo takoj po drugi svetovni vojni, z vračanjem kozakov, domobrancev in drugih. Prav je, da smo mu hvaležni in njegovi družini pomagamo, saj njegov doprinos, tudi finančni, je bil zelo velik. Kljub temu mu ni žal in še vedno veliko dela na tem, da pride, kot sam pravi, resnica na dan. Hvala Ivanu, ki je daroval trakove in kopiral brezplačno video: »za resnični konec vojne pričevanja«. Vsi pa, ki so dobili trakove, so darovali za »Georgina Tolstoj Fund«: $100 - Neimenovani; g. in ga. John Dejak $50 - Matija Plečnik; Janez Zupan, Columbus, O.; Jože Bojc $25 - Lojze Žagar, Kanada; Frank Dejak ml.; Edward Dejak; Tony Dejak; Christina Boone, Columbus. $125 - France Dejak. Zopetno: Hvala tebi, Ivan, in vsem darovalcem! France Dejak ne pripravljajo sprejem Miklavža. Ampak naši najmlajši. To je bilo še najbolj očitno pri letošnjem miklavževanju. Po drugi strani pa smo po zaslugi Nejča Zupana imeli lep Miklavžev sprejem, tak, kot menda še ne v letih, odkar pišem kroniko slovenskega sv. Cirila. Smotrno je odbral prizore iz Grzinčičeve operete Miklavž prihaja. Vse otroke nedeljske farne šole je vključil v to delo in pripravo. Nejče je čuteč za glasbo in petje. Ima tudi smisel za oder. Pod njegovim vodstvom so angelčki in tudi hudički lepo zapeli ter zaplesali angelski in peklenski ples. Tu mu je menda stala ob strani Silva Vodlanova. Celo oder, s svetlobnimi učinki, je bil z neko skrbjo pripravljen. To pa zaenkrat na našem odru ni lahka stvar. Tu je Nejču ponudil pomoč Tone Babnik. Navzoči starejši smo Nejčev napor in uspeh odobravali, on nam je pa v svojem zadovoljstvu zatrjeval: Drugo leto bom za Miklavžev sprejem pripravil celotno opereto Miklavž prihaja. Po tej lepi napovedi je Miklavž res stopil med nas s svojim spremstvom. Lepo nas je pozdravil in nam hkrati omenjal poseg Smrti v našo skupnost letos. Radost pa je, da smo dobili že novega župnika. Ni mogel iti mimo dejstva, da ne bi poudaril, da prihaja iz Ljubljane. (Tekst sledi) Tone Osovnik SV. Miklavžev govor Dragi otroci fare sv. Cirilo-' najmlajši, mladi, starejši ir tudi stari, ki čutite mladost v srcu! Skoraj mi zmanjkuje sape, ko moram letos tako hitro potovati iz nebes in po vsem svetu. Danes zjutraj sem bil Še v moji stolnici v Ljubljani, kjer smo lepo praznovali moj & drugi god v svobodni Slovenili. Današnji dan je v domovini še bolj pomemben, ker so prav danes tam prve volitve v svobodni državi. Upajmo, da bo narod izvolil predsednika ih zastopnike, ki bodo res predstavljali prave narodne slovenske ideje, ne pa le ščitili v preteklosti pridobljene stolčke ih ugodnosti na račun ostalega naroda. Slovenija zasluži dobro vodstvo. Velike izgube so doletele Vašo faro v tem letu. Lani srno se še veselili, da je oče Robed spet okreval. A ga letos ni vet med nami. Odšel je na bolj$e poljane. Tudi vaša prosvetna dejavnost je utrpela veliko izgubo-Po uspelih dvajsetih letih kulturnih nedeljskih sestankov, je očak Zdravko obnemogel P° prvi lepo uspeli uri letos. Kakšne načrte je še delal takrat za v bodoče. V enem tednu je fara izgubi' la dva stebra. A z božjo pomočjo in tudi prizadevnostjo vseh merodajnih Slovencev v domovini, v Ameriki in seveda prav tu v New Yorku me navdaja veselo upanje, da bo bodočnost kiju Tdaije na"str."31 MIKLAVŽEVANJE pri Sv. Vidu, 6. decembra 1992 Miklavž je prišel! CLEVELAND, O. - Pri Sv. Vidu se je zgodilo 6. decembra nekaj čudovitega: Miklavž je prišel v vsem svojem nebeškem sijaju. Dvorana je bila natrpana do zadnjega kotička. Videl si vesele stare starše, ponosne očete in matere ter nestrpnost v očeh otrok. Dvorana je kar trePetala v pričakovanju. Gospod župnik Božnar je Pozdravil vse navzoče. Otroci Marije Vnebovzete so z lepo Pesmico in Miklavževo sliko •zrazili priznanje in hvaležnost Rudiju Knezu, ki že štirideset et uči slovensko pesem in besedo v slovenski šoli pri Mariji Vnebovzeti. Potem so angelci zaigrali ^rico, in malo nerodno in ne- Še nas je našel (nadaljevanje s str. 2) tetnu spet uspešna. Dobili ste dobrega, mio Sa’ izobraženega župnika c ta Krizo loga. Prav gotovo Spravilfaro sv. Cirila v moi 1° dobo s pomočjo najno s,6 elektronskih naprav, a l Z iskrenim sodelovanjem v faranov. Kulturne ure niso enosta Propadle. S še večjo silo st> Potrudili, da so se nadalje^ p da bodo še zbirale faro v 0 nosti. Hvala za to gre v ° faranom, preveč, da bi Je imenoval, a mogoče bi °b‘li kaka darila. Zaporni Pa to’ dragi farani: v bod gorate vsi priskočiti na pon n Jarn° z besedami, am} Udl z dejani! sl°:enska šola Pod v ie i mater Alenke in Mih 5e ep0 delovala to leto. Z kn ^anfen‘ ko slišim ved, i°e bl‘žam sv. Cirilu, U kako A/'*/ov* PrihaJ ki ,1 ^nano M očka . a del zbora kar doi delu'*0'* Pa k najvažne °"oc;™?'CS“ »tuska. druo Jl81 naPisano tu, verfof0'- 50 pa r°gatci ti tekle napake. razločno je vsak angelček povedal svojo pesmico — pa nič zato, ker so bili angelčki, in še tako lepi in prisrčni. Presenetljivo ubrano je bilo angelsko petje. Vsa čast Rudiju Knezu in Janezu Sršenu! Seveda ne smemo pozabiti parkeljnov, ki so pogumno in neustrašeno povedali, zakaj prihajajo tudi oni na Zemljo. In nato je Miklavž res prišel. Slovesno in prijazno je vse pozdravil. Bil je to dobri svetnik, ki ljubi otroke in jih hoče osrečiti in izpolniti njihove otroške sanje. Mislim, da je bila Miklavževa prireditev res nekaj posebnega. Združila je otroke slovenskih šol in dokazala, da lahko s skupnimi močmi veliko naredimo. Slovenska zavest in povezanost s tradicijo je del našega življenja in starši hočejo, da bo tudi lastnina naših otrok. Čestitamo Martini Jakomin, ker nam je prinesla tako lepega Miklavža. Hvaležni pa smo tudi Miklavžu, ki je tako potrpežljivo in dobrohotno delil dobrote ter starim in mladim otrokom prinesel košček nebes. Hvala tudi Zalki in Jožetu Likozar za skrben in čudovit program. Še posebno pa hvala staršem in prijateljem, ki so s svojim trudom in delom pripravili slovenskim otrokom ta praznik. Naj bodo plačilo in zahvalo bleščeči in srečni obrazi ter začudene oči in srca slovenskih otrok! Zina Velikonja Joseph L. FORTUNA POGREBNI ZAVOD 5316 Fleet Ave. 641-0046 Moderni pogrebni zavod Ambulanca na razpolago podnevi in ponoči CENE NIZKE PO VAŠI ŽELJI! Novice fare sv. Vida v Clevelandu Slovenska šola — V Slovensko šolo pri Sv. Vidu se je pretekli september prijavilo 67 učencev in učenk, vse od otroškega vrtca do 8. razreda. Osem učnih moči je odgovornih za poučevanje slovenščine, zgodovine, zemljepisa, glasbe in več drugih predmetov. Upraviteljica šole je ga. Maria Burgar. Č.g. župnik Jože Božnar je pa ravnatelj šole. Šola sponzorira tekom leta štiri glavne prireditve: miklav-ževanje, kosilo (za 1. 1993 bo 23. januarja) v korist šole, materinsko proslavo in poletni piknik na Slovenski pristavi. Ustanovni sklad — V zadnjem letu je bilo darovano v ustanovni sklad pri sv. Vidu blizu 175 tisoč dolarjev. S tem je sklad dosegel vsoto 494 tisoč dolarjev. Končni cilj je doseči $750.000.00. Z odobritvijo odbornikov tega sklada se lahko porabijo samo obresti sklada za posebne potrebe cerkve, kot je npr. bilo popravilo cerkvenih orgel in nabava nove peči za ogrevanje cerkve lansko leto. Pastoralni svet — Na seji tega sveta 16. novembra 1992 sta bila predstavljena dva umetnika iz Slovenije. V pogovoru, ki je sledil, so razpravljali o nameravani umetniški dekoraciji notranjosti cerkve. Nato sta umetnika pokazala svoje predhodne umetniške skice, ki sta si jih zamislila za okrasitev cerkve. Podrobno sta tudi razložila vsa pripravljalna dela, ki so potrebna, predno začneta s slikanjem notranjosti cerkve. Člani sveta so bili s predloženimi osnutki in z razgovorom z umetnikoma nadvse zadovoljni. Na vprašanje o tem, kdaj bi z delom začeli, je g. župnik odgovoril, da bo to predvidoma prihodnje leto oz. 1. februarja 1993. Cerkev bo v času prenovitvenih del zaprta. Maše in druga liturgična opravila bodo za vikend v farni dvorani, med tednom pa v samostanski kapeli. Novice povzete od farnega Oznanila Sv. Vida MALI OGLASI For Rent 1 bdrm apt. with appliances. Air cond. No pets. Near Slovene Home for Aged. 1 mo. free rent. Call 261-0430. (51-2) PrijateVs Pharmacy SI. Clair Ave. & E. 68 St. 361-4212 IZnA.IAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO. — AID FOR AGED PRESCRIPTIONS VuntxaCDaelClb lnc/Voxt/Uaa Oko rX ^/7 , jL3a/2 C^o±lc FUNERAL ^HOME 944-8400 28890 Chardon Road Willoughby Hills, Ohio 44094 BOŽIČNA MISEL Sveti večer je nocoj — In misel pripeta na domek preprosti spet išče podobe minule mladosti, kjer hišica rojstna vsa tiho sameva, in sneg jo v ledenem objemu odeva; na mizi pa lučka pokojnim gori — prinaša odsev nam božične noči. Bilo je nekdaj — Svečano naš ata kadilo pripravlja, in mama nas križa in vse blagoslavlja, v obhodu prostorov, tih mir se razliva, in duša lepoto božično odkriva: saj v jaslice skromne z nasmehom prihaja naš Jezušček mali, iz svetega raja. Prihaja med nas — To Dete nebeško v zamisli dobrotni, izbere si hlevček na gmajni sirotni, prinaša rešenje na Zemljo nazaj, neskočno ljubezen — izgubljeni raj; o noč, ki najdražja od vseh si noči — naj hvalnica Zemlje te večno slavi. Lojze Bajc Prvo božično pismo novega župnika sv. Cirila NEW YORK, NY - V dnevih pred drugo decembrsko nedeljo smo farani sv. Cirila na Osmi prejeli prvo božično pismo našega novega župnika, p. Krizologa. Svoje duhovniško služenje med nami je začel na prvo novembrsko nedeljo, na dan Vseh svetih. Njegovo božično pismo pa se mi zdi tako vzpodbudno, da ga pošiljam uredniku AD v objavo, saj bo pismo morda vzpodbudno tudi za druge slovenske rojake, raztresene po Ameriškem: Dragi farani, ob pričetku svojega služenja med vami kot vaš župnik, vas vse prisrčno pozdravljam. Nenadna smrt p. Roberta in kmalu zatem g. Kalana, je prizadela to faro in za nekaj časa prekinila utečeni ritem njenega življenja. Neizbrisna je zasluga p. Roberta, da je ta fara ne le slovenska ampak, da sploh še živi. V najbolj kritičnem obdobju njenega obstoja je prišel med vas in ji skupaj z vami postavil nove temelje in ji dal novega življenja. Zato bo fara njegov večni dolžnik. Svojo hvaležnost mu pokažimo tako, da se ga v svojih molitvah radi spominjamo. Sam prihajam med vas z zaupanjem v božjo in vašo pomoč, kajti življenje pred nas postavlja visoke zahteve. 75 let je bila fara versko in kulturno središče za vse vas, ki vas je nedoumljiva skrivnost življenja pripeljala na ta kontinent. Mnogi ste živeli z veliko bolečino ob spoznanju, da vam je domovina mačeha. Krivice, ki ste jih ob tem doživljali, nimajo opravičila. S svojim življe- njem pa ste ves čas kazali, da je upanje močnejše od smrti. To upanje, ki so ga z vami delili tudi mnogi v domovini, je letos dobilo svoj viden izraz v splošnem priznanju Slovenije kot neodvisne in samostojne države. Tega se veselimo vsi Slovenci in prijatelji Slovenije. Vsi smo sedaj odgovorni, da tej Sloveniji omogočimo prihodnost in prepričan sem, da nas je življenje usposobilo za delo v svetu, ki obupno potrebuje božjega sporočila o upanju, miru in spravi. Zato le resno prisluhnimo Janezu Krstniku v tem adventnem času: »Pripravite pot Gospodu. Izravnajte njegove steze.« Tudi v novih okoliščinah mora naša fara še z večjo vnemo ohranjati svoje versko in kulturno poslanstvo, naše središče »na Osmi« pa postati prijeten dom, kamor bodo ljudje radi prihajali, tako verni kot neverni, saj kočno vsi v življenju težimo k istemu cilju: postati DOBRI in SREČNI ljudje in, kar je za nas še posebej pomembno v tem času, tudi KULTURNI predstavniki našega naroda. V ta namen je pri nas vsako 1. in 3. nedeljo v mesecu od 9. do 10. ure Slovenska šola za otroke, vsako 3. nedeljo v mesecu po 10. maši pa »Kulturna ura« s skupnim kosilom v naši dvorani, na katero ste vedno povabljeni VSI — tako Slovenci kot naši prijatelji. Za prihodnje leto načrtujemo: 1. prenovitev oltarjev in nove orgle, 2. obnova najpotrebnejših (dalje na str. 4) Slovensko Ameriški X PRIMORSKI KLUB ^ PRIREJA 31. DECEMBRA 1992 SIL VESTROVANJE v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. IGRA STAN MEJAČ ORKESTER Cena $30.00 na osebo — 2 steklenici šampanjca na vsaki mizi Za rezervacije: tel. 732-7527 ali 486-5812 SLOVENSKI DAN V CHICAGU Slovenski konzulat v Clevelandu Z veseljem sporočam, da bo Slovenski konzulat v Clevelandu začel z rednim poslovanjem 4. januarja 1993. Kot je že bilo javljeno, bo konzularni urad v Park Plaza stavbi na 1111 Chester Avenue (na 11. cesti med Superior in Euclid avenijama v središču mesta), in sicer v petem nadstropju: Suite No. 520. Tel.: (216) 589-9220, faks: (216) 589-9210. Začasno bodo uradne ure od ponedeljka do četrtka, od 9. dop. do 2. pop. Konzulat ne bo odprt ob petkih. Za tiste, ki ne bodo mogli na konzulat med tednom, bodo uradne ure tudi ob sobotah in sicer od 9. dop. do 12. opoldne. Tajniške in določene administrativne posle bo v glavnem opravljala gdč. Ana Govže. Prizadevali se bomo po naših najboljših močeh služiti tako interesom Republike Slovenije kakor ameriške vlade in njenih uradov ter privatnih ustanov, prav tako seveda interesom slovensko ameriške skupnosti. Zato upamo v Vašo podporo in naklonjenost! Dr. Karl B. Bonutti Častni konzul za Ohio Republika Slovenija Tradicionalna obletnica Slo-vensko-ameriškega radio kluba (ŠARC) se že nekaj let obhaja 24 ur (od četrte oktobrske sobote opoldne do drugega dne opoldne), in tako se je zgodilo tudi letos, v obliki Slovenskega dne. O SARC-u lahko rečemo, da pomeni slovenski oder že 42 let. Tedensko ga slišimo ob petkih (ob 7.05 zv. spregovori in od 8. spet utihne) na valovni dolžini AM 1490. Njega glasovi se z leti spreminjajo oz. prehajajo na nove sile. Nekaj jih pa vendarle ostane. Med njimi je vodilna ga. Corinne Leskovar, ki si je naprtila to breme pred devetimi leti, ko se je poslovil za vselej njen delavni soprog dr. Ludvik. Odtlej Corinne neustrašno krmari in združuje sodelavce, največ vsled svoje prikupne požrtvo- Prvo božično pismo (nadaljevanje s str. 3) stvari v hiši. V kratkem bomo kupili kompjuter za potrebe fare in Slovenskega informacijskega centra, ki od lani uspešno deluje v sklopu fare. Božični prazniki so prilika, da Bogu pokažemo svojo hvaležnost za njegovo dobroto in ljubezen do nas. Slovenci imamo za to letos še poseben razlog. Iz srca vam želim, dragi farani in prijatelji, da bi vam letošnji Božič odkril bogastvo in lepoto našega človeškega sobivanja na skupni poti v obzorje večnosti in vam dal notranjega miru in novega življenjskega optimizma, ki naj vas spremlja vse leto 1993. p. Krizolog Cimerman P. S. - Upam, da so to pismo farani v teh predbožičnih dneh skrbno prebrali, da se bo odmev tega pisma močno čutil. Te odmeve pa bom kot kroni-čar v pobožičnem času zabeležil v Ameriški domovini. Blagoslovljene božične praznike in srečno novo leto želim vsem znanim in meni neznanim Slovencem na Ameriškem, da bi ob naši slovenski materini besedi še dolgo živeli in skrbeli, da bi tudi naš narod srečno živel na svoji želji pod Triglavom! Tone Osovnik V BLAG SPOMIN TRETJE OBLETNICE Franka Kastigar ki je umrl 25. decembra 1989 Že tri leta so minila, odkar Te več med nami ni, a misel nate še vsaki čas bedi. Žalujoča družina Euclid, Ohio, 24. decembra 1992. valnosti. Če jo vprašamo, kaj je pri vsem tem najtežje, bo rekla, pol-sramežljivo: »Sredstva«! Stroški preraščajo pičle dohodke in čedalje bolj pogosto Corinne seže v lastni žep, brez moledovanja, da poravna izdatke. Mi vsi le radi poslušamo in se — kvečjemu — od daleč zahvaljujemo. Verske oddaje nas posebej ganejo. Slovenski dan je morda prinesel SARC-u kaj več beličev, kajti se je dvorana domala napolnila, čeprav moram dodati, da je tudi to odšlo za Slovenski dom. Tokrat ni verjetno nihče obžaloval vstopnine, kajti je bil postrežen z dobrim programom. Vendarle apeliramo pri uvidevnih dobrotnikih, naj prispevajo našemu radiu, zaradi vzdrževanja oddaje, kadar le morejo. Mariborčani na odru! Sedem »Štajercev« je strumno prikorakalo na oder pri Sv. Štefanu ob pol osmih zvečer, opremljenih z glasovi in glasbili. Oboje se je izkazalo kot nevsakdanje po kvaliteti in širini. Hipoma so se udomačili in se vključili v program z igranjem in s pesmijo. Naštejmo te mojstre, da na padejo v pozabo: Branko Klevže (trobenta, klaviature), Zlatko Magdič (bobni), Boris in Samo Pokorn (kitara, bas-kitara), Robi Smolnikar (harmonika, trobenta), Jani Zavec (klarinet, saksofon, flavta), in pevski solist ter bivši operni pevec Rudi Šantl. Pojejo seveda vsi, prav u-brano in korajžno (...»kedor se pa jezno in kislo drži, ta štajerski fantič pa ni« - pravi ponarodela pesem). In kaj zmorejo kot godbeniki, so pokazali med in po sporedu. Dvorana jih je postopno nagrajevala s 42. obletnice smrti našega dragega očeta, starega in prastarega očeta. JOSEPH MIHEVC ki je umrl 28. decembra 1950 Preteklo je 42 let že, ko hladna zemlja krije Te; Zelo vsi smo Te ljubili in prezgodaj izgubili. ploskanjem, ob vsaki točki, saj so ’zasukali’ vsakogar, ki se je približal plesišču. Daj Bog še veliko takšnih srečanj! Gospodična Slovenskega dne Letos je sprejela slovensko krono vdana gdč. Ann Marie Rebrica, ki izhaja iz pogosto imenovane družine Rebričevih. Zatrdila nam je, da bo s ponosom vzdrževala sloves svojega naroda, kot so ga njeni starši Ivanka in Ignac. Zarana stajo učila plesati (verjetno s pomočjo ge. Corinne) in je Ann Marie z vnemo nastopala v folklorni skupini kakih šest let. Ovenčala jo je tudi prijaznost in spoštljiva prikupnost; torej vse tisto, kar sicer odlikuje slovenska dekleta. Kot prisebna »administrativna pomočnica« se v službi baje dobro počuti. Podkoval jo je Robert Morris College in ji zagotovil donosno strokovnost, na čemur ji vsi tukajšnji rojaki iskreno čestitamo. Bernardka Simrajh ji je ob slovesnosti pripela »slovenski spominček«, ki ga naj nosi kot 42. nagrajenka s ponosom in zadoščenjem. Obljubila je ... Družabni spored Dostojanstvena otvoritev se je pričela z obema himnama, s slovensko (skrajšano) in ameriško (presenetljivo popolno!) in sicer iz mariborskih grl (ki so baje prvič na teh tleh), a občinstvo je nevzdržno sodelovalo. Pozdravno besedo je podal živahni predsednik Vinko Rigler, ki je tudi potlej ves večer skrbel za prijetno vzdušje. Sledil je krajši pevski koncert, deloma štajerske in deloma koroške vsebine, med katerim je »Katr’ca« posebno osvežilno presenetila. Za tem so prevzeli besedo naši naj mlajši, kakih deset (in tri starejše), s plesom in pesmi- Desete obletnice smrti naše ljubljene matere, stare in prastare matere. ANTONIA MIHEVC ki je umrla 29. dec. 1982. Srčno ljubljena nam mama, šla prezgodaj si od nas; dobra, skrbna si nam bila, vdano molimo za vas. jo. Videti je bilo, da sta jih pripravili za oder ga. Fanika Gor-šič in Bernardka Simrajh, a v ozadju smo čutili (odsotnega) Jožeta Rusa. Zaporedoma se je slišal venček otroških: Sonček čez hribček gre — Dežek, dežek — Tri ptičice; nato recitacije Grem v svet, pa Metuljček—cekinček, ter Erikove obljube Lidiji Goršič, da jo bo »v mesto peljal«, in še obhodnja ob poslednji točki. Matejo in Lojzeta Schuck je verjetno pripravila njuna mamica. Z Avsenikovim »Choo-choo« plesom je njihov nastop zaključen. Seveda je bilo vmes še marsikaj, kar je ušlo očem in spominu — zlasti nekoliko zglednih oseb, ki niso imenovane. Ob tem sklepu sta bili ob inštruktorici nagrajeni z lepim, diščečim šopkom. Sledila je nagrada SARC-a za šolske zasluge, žal brez g. Rusa, gonilnega prosvetarja. Knjižno darilo je izročeno v priznanje za zgledno prizadevnost Franku Karnerju in Antonu Škamperletu. Bog jima naj doda svoj blagoslov! Zazvenela je še »Ptujska noč«, v vsej svoji lepoti, kar je zaključilo odrski spored. Dragi otroci, lepo ste se le- V BLAG SPOMIN OB DESETI OBLETNICI NAŠEGA DRAGEGA OČETA in BRATA ALOJZIJ ZUPANČIČ ki je preminul 27. dec. 1982. Deset let je že minilo, odkar Te več med nami ni. V našem srcu še živiš, in boš živel do konca naših dni. Žalujoči: Andrej in Lojze — sinova Marija Sever — hči Ivana Zupančič — sestra ter ostalo sorodstvo tu in v Sloveniji. Euclid, Ohio, 24. decembra 1992. tos izkazali; po več letih je bilo slovenske besede dovolj iz vaših ust. Pomnili boste svoje učitelje! Festivalsko veselje Sproščeni del prireditve, ki je sledil, ni zanemaril nobene želje; slehernik je prišel na svoj račun. Gibčnost in veselje sta razveselila vsa lica. Pesem za pesmijo, iz vseh koncev daljne domovine, je zrahljalo vse napetosti. Tudi splet priljubljenih hrvaških melodij se je pristno ujemal z razgibano vedrostjo in se je razigranost nepretrgoma čutila kot splošna, vzajemna lastnina. Nobenih plesnih priboljškov ni manjkalo; po dolgih letih se je vtihotapil tudi angleški valček. Trenutno smo pozabili na vsako življenjsko gorjS; človeku se nehote zazdi, da je ves svet prijazen, brez hudobije in bolečin — tudi ko ne okusi pijače. Sicer pa je tudi bilo, razen rajanja, toliko prijateljskih srečanj in sproščenega klepeta, da so potekle ure kot bi bile minute. Razšli smo se šele, ko je petelinček zapel (prvič, seveda). Kulturni del Že nekaj let nadaljujemo Slovenski dan naslednje jutro po slovenski sv. maši in sicer z uprizoritvijo »Kulturne ure«, ki itak spada v vsako četrto nedeljo. Maševal nam je prepričljivi pater Gostečnik, a »prisluškovali« so štajerski gostje; na koru seveda, da bi prispevali k pevski harmoniji. Naključje je hotelo, da je pri kulturni uri prišel na spored opis Štajerske, naše najbogatejše pokrajine, ki jo je Avstro-Ogrska tako težko prepustila Jugoslaviji leta 1918. To je danes hrbtenica slovenskega gospodarstva; saj je imovita v vseh ozirih: z energijo (vodno, kalorično in atomsko), z rudami, gozdovi in pašniki, ter z orno zemljo in s čudovito biljko, savinjskim hmeljem, ki prinaša lepe devize. Bogatijo jo tudi ljudje, ki so izpod tujčevega večstoletnega gospodovanja prinesli odlično industrijsko vzgojo. In ker je istočasno domača duhovščina vztrajno dvigala v ljudstvu ljubezen do materinščine, ga m tujina pogoltnila. Tej vzgoji je kraljeval naš Slomšek, ki se je zlasti približal otrokom in jim postopoma vcepil neomahljivo (dalje na str. 6) Oba prosita za nas vse Boga, da življenje nam srečno da, ko bomo tudi mi k Vam prišli, veselili bomo se vsi. Žalujoči ostali: Josephine (Pep) Flaisman, Sylvia Plymesser — hčerki; Edward — sin; Glenna — snaha; vnuki in vnukinje ter ostali sorodniki. V BLAG SPOMIN obletnice smrti naših dragih staršev HMPill'WIIHInHIMIII > 'I I'llWW II MBHMMMeSMMHICTaHgMMR 33 Kanadska Domovina O POMENU SLOVENŠČINE SEMINAR O SLOVENSKIH PROBLEMIH TORONTO, Ont. — V nedeljo, 10. januarja 1993, ob 4. uri popoldne, bo v slovenski cerkveni dvorani na Brown’s Line v Torontu seminar o slovenskih zadevah. Govornika bosta: Dr. Vojmir Bratina: Metodologija naravoslovnih znanosti in verovanje v nevidni svet Dr. Peter Urbanc: Politično-gospodarski problemi Slovenije Debato bo vodil dr. France Pepevnak Vsi vljudno vabljeni. Slovensko-kanadski svet Tekst, ki sledi, je bilo predavanje ge. Marije Markeševe na seminarju o slovenski problematiki, ki je bilo 6. decembra v Torontu. Zaradi zanimivosti tekst posredujemo v celoti in se ge. Markeševi zanj najlepše zahvalimo. Urednik V Torontu govorimo celo vrsto jezikov. Število ni majh-no> 8re čez 60. Zanimivo je prisluhniti pogovorom na podzemski. Slišijo se vse mogoče govorice. Pred leti sem se peljala do-mov s podzemsko in nisem mogla ugotoviti, v kakšnem Jeziku sta se pogovarjala poleg rnene dva fanta. Ni bil noben °d evropskih jezikov in tudi ^•jski ne. To mi povedal po-sluh. Ker je radovednost le ra-^a. sem ju vprašala, v kakšnem jeziku se pogovarjata. In odgovor je bil: Svahili, to je ^den od afriških jezikov. Ni oudno, da nisem vedela, kam bi ga dala. Na svetu je torej mnogo je-Zlkov, kar 2996. Spadajo v Najrazličnejše skupine. Naš slovenski jezik je v indoevrop-skl skupini in je eden od slo-Vanskih jezikov. .koliko let ima že za seboj, nj lahko ugotoviti, ker ljudje sprva niso pisali. So le govori-}' Pisava je poznejšega izvora jn Prvi zapiski, ki so jih odkri-'» so Brižinski spomeniki iz reisinga (Brižinj) na Bavar-? em- Nastali so tam okrog eta ^80 v bližini Vrbskega je-fera. Napisal jih je nemški duhovnik v slovenščini, ki ima Se Polno starocerkvene slo- vanščine. t £°tem še Celovški ali Ra-e 1 rokopis iz Rateč na Go-ienjskem; Stiški rokopis je iz a 1430 in je shranjen v Ljub-ga”1. Poleg tega je iz te dobe in 6tlar080rski (okrog 1. 1490) si^^loški rokopis, ki ima onske besede za mesece. 132)C ^ar*a’ joolj 1992, str. za to so primeri. Naj navedem le nekatere, ki so mi slučajno prišli pred oči. Vietnamska študentka Dung Nguyen je dosegla najboljše rede v Pensacola High School na Floridi, čeprav je bila prišla v Ameriko brez znanja angleščine. (Twin Circle, June 19, 1983) Vsem nam dobro poznani škof Baraga je tudi znal več jezikov. Poleg slovenščine je znal tudi nemško, latinsko, francosko, italijansko, angleško in očipvejski jezik; saj je Indijancem zapustil slovnico in slovar njihovega jezika. Znanje slovenščine mu torej ni nič škodovalo pri njegovem dušnopastirskem delu. Kardinal Tisserant je znal 13 jezikov. Kardinal Edouard Gagnon govori francosko, angleško in italijansko. Pater John LaFarge je obvladal celo vrsto jezikov: francosko, dansko, gaelic, nemško, poljsko, rusko, italijansko, špansko, latinsko, grško in hebrejsko. Med Slovenci je poznan pokojni msgr. Jakob Ukmar. Govoril in pisal je: slovenščino, hrvaščino, italijanščino, nemščino in latinščino. Poleg tega je govoril tudi francosko in angleško. Znal je brati aramejske, sirske in arabske klinopise. In poleg vsega tega je študiral še rusko. (Jakob Ukmar, str. 171, spisal Tomaž Simčič, Gorica 1986). Ali je med tujci kdo, ki se je naučil našega jezika? Prav gotovo jih je nekaj. Naj omenim le tiste, ki sem jih slučajno našla pri prebiranju knjig. Lili Novy, Nemka po rodu, se je naučila slovensko v Ljubljani. Duhovno življenje (sept. 1992, str. 242) ima naslednje vrstice: »Na spodbudo krajevnih škofov se je več nemških duhovnikov naučilo slovensko, da so lahko delali med Slovenci. Najbolj znana imena so: Poters, Kostner, Sondermann, Jenster, Hegen-kotter, Tensundern, Baaken.« V knjižici Moje delo med Slovenci je o tem vprašanju nekaj prav zanimivih izjav. Tako je objavljeno pisno Antona Janca iz 1. 1943 preč. g. Hegenkotterju in v njem je tale stavek (str. 21): »Vam, gospod, ki ste se iz ljubezni do našega božjega Odrešenika in iz naklonjenosti do našega naroda naučili slovenskega jezika, gre za ta Vaš božji humanizem še posebna zahvala in naše globoko spoštovanje«! Zdaj pa, zakaj je važno, da se mladina uči jezik svojih staršev. V našem primeru je to slovenščina. V učenju slovenščine vidim nekaj razlogov, ki govorijo za in se mi zdijo važni in pomembni. Najprej se otrok začne lahko učiti že doma pri starših. Je to dobro ali ne? Po mojem je to potrebno, ker se s tem otroka zaposli, da mu ni dolgčas. Poleg tega se nekaj nauči, kar mu nikoli ne škoduje. Dalje, se na ta način tudi naveže na starše in prej ali slej spozna, da so mu hoteli dobro. Z učenjem se mu razširi obzorje, dobi dobro podlago, samozavest in pogum. In vse to zelo prav pride v poznejših letih. Prav sinoči (5. dec.) je bilo na televiziji povedano, naj starši berejo otrokom vsak večer vsaj četrt ure, ker jim tako pomagajo pri učenju. Zakaj jim ne bi slovenski starši brali četrt ure slovensko, da jim tako pride bolj v uho materinski jezik? O učenju doma naj navedem nekaj primerov. Znani francoski matematik, filozof in pisatelj Blaise Pascal (1623-1662) je kot štiriletni otrok izgubil mater, oče ga je pa učil, ker otrok ni hodil v šolo. Oče je bil njegov prvi učitelj in Pascal je postal znanstvenik in ugleden Francoz. (Blaise Pascal, Pensees, str. xl-l) Med Slovenkami naj omenim dr. Julijo Payman, ki je napisala knjigo Šopek trnja (Buenos Aires, 1960). V tej knjigi (str. 15) pravi takole: »Sola kot taka, to se pravi prvi razred, meni ni dosti nudil, kajti še preden sem začela ho-doiti v šolo, sem znala že celotni katekizem na pamet, zlasti pa brati in pisati ter zelo veliko zemljepisja, saj nas je oče vsak večer družil okrog sebe ter nas učil in nam bral potopise in življenjepise, medtem ko je mama pripravljala večerjo. Med večerjo smo se včasih še razgovarjali o tem, kar smo brali. Tako sem se z očetom učila »šest štukov«; to je bilo najbrže »šest resnic«, kakor danes sklepam.« Takšna je bila torej predšolska doba dr. Julije Payman. Moj prvi učitelj je bil pa moj stari oče. Spomladi je kupil knjigo za prvi razred od neke Milke, ki je hodila že v peti razred. Če po pravici povem, moram priznati, da mi ni bilo všeč sedeti poleg njega na javorovih hlodih pred hišo in si vtepati v glavo črko za črko, zlog za zlogom, stran za stranjo. Veliko rajši bi bila letala po vrtu za metuljčki. Še sedaj so mi pred očmi tisti lepi spomladanski dnevi, ki sem jih pretrpela na hlodih s prvo čitanko v rokah. Samo nekaj mesecev je minilo in treba je bilo iti v prvi razred. Hitro sem spoznala, da me je stari oče zelo dosti naučil. Znana sem brati in pisati. Vse mi je šlo hitro in gladko. Stari oče me je tako naučil, da se je treba za vsako stvar potruditi in da samo od sebe ne pride nič. To je bila zelo dobra šola za poznejša leta. Da starši lahko dosti pripomorejo pri vzgoji otrok, je zapisano tudi v knjižici Moje delo med Slovenci (Ljubljana 1970, str. 46). Avstrijski duhovnik August Hegenkotter, ki je imel opravka s slovenskimi otroci po Šleziji, je zapisal sledeče: »V Clausthalu so bili med birmanci tudi slovenski otroci. Pred birmo sem jih v navzočnosti škofa spraševal verouk. Škof se je kar čudil, ker so otroci brez stalnega slovenskega duhovnika tako lepo in točno odgovarjali. Škofu sem pojasnil, da so jih poučevali verni slovenski starši.« Lep primer je tudi tale (str. 51): »V tem času sem obiskal slovensko družino, ki je smela bivati izven taborišča. Mož je bil v službi, žena pa je bila s petletnim sinom doma. Mati me je vprašala, če sme njen sin prejeti sv. obhajilo? Odvrnil sem ji, da lahko prejme, če je toliko poučen, da ve, kaj je sv. obhajilo. Prosila me je, naj ga vprašam. Ko sem ga spraševal o spovedi in o sv. obhajilu, sem kmalu spoznal, da je sin dobro poučen o verskih resnicah in tudi o sv. obhajilu ter zna vse potrebne molitve na pamet. Brez pomisleka sem ga obhajal.« Zanimiva je tudi str. 71: »V Seifersdorfu sem spoznal nemško katoliško učiteljico Fren-zel, ki so jo nacisti za kazen poslali v ta kraj. Pripovedova- la mi je, da so slovenski otroci v šoli zelo pridni in da se lahko učijo.« Slovenščina jih ni torej nič ovirala in ni jim delala nobenih težav*v nemški šoli. Da so ti otroci znali najprej slovensko, ni nobenega dvoma. Naučili so jih pa starši, ki so se z njimi pogovarjali in jih učili verouk. Ko sem bila pozimi leta 1990 v Argentini v Hanželičevem počitniškem domu tam v Kor-dobskih gorah, me je presenetilo, kako lepo so govorili slovensko komaj nekaj let stari otroci. Igrali so se pod drevesi, povedali so mi, da delajo torte. Bile so seveda iz peske, vejic, cvetja in listja. Svobodna Slovenija (3. sept. 1992) ima tudi zanimiv članek, ki pravi med drugim: »Moji v Argentini rojeni vrstniki govorijo odlično slovenščino. Prispodobe, ki jih uporabljam in se naslanjajo na zakladnico metafor iz slovenske književnosti, zanje sploh niso bile terra incognita. Nasprotno, včasih sem celo zardeval spričo njihovega mojstrskega uporabljanja vseh jezikovnih registrov in sem svojo popačeno ’ljubljanščino’ nemalokrat samogibno prilagodil knjižnemu standardu.« Kaj je zdaj? Znanje slovenščine otroku škodi ali koristi? Po tem, kar je zapisanega o tem vprašanju, pride človek do zaključka, da je znanje slovenščine pomoč in ne ovira pri učenju. Iz lastne izkušnje tudi vem, da se otrok neprimerno hitreje nauči še tretjega jezika, če zna že dva. To sem opazila v šoli. In čim bolj zgodaj se začne učiti, tem bolje je. Slovenščina je poleg tega tudi zelo bogat jezik. Ima glasove, ki jih drugi jeziki nimajo, in izraze, ki bogatijo naš slovenski jezik. Naj navedem, kar je napisal o slovenščini pokojni Mirko Javornik (Koledar celovške Mohorjeve družbe 1988): »Slovenščina je eden (dalje na str. 7) ti -*e d°bro a*i slabo zna-e jezikov? Najboljši dokaz if OBILO BOŽJEGA BLAGOSLOVA ZA BOŽIČNE PRAZNIKE IN NOVO LETO ŽELI ODBOR DRUŠTVA SLOVENSKI DOM VSEM ČLANOM IN PO NJIH VSEM SLOVENCEM 864 Pape Ave. — Toronto, Ont. in srečno, uspešno Novo leto 1993 voščim v svojem in v imenu sodelavcev naše pisarne DR. ZLATKO A. VERBIČ Posebni svetovalec Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije Toronto. Canada Veliki projekti se ne uresničijo čez noč Slovenski dan v Chicagu (nadaljevanje s sir. 4) »Slovenec« je 14. decembra objavil v rubriki »Pogovor« intervju z Lindo Cimpermano-vo, doma iz Clevelanda, in hčerka znanega društvenega delavca Johna Pestotnika. O svojem delu in zanimanju v zvezi s Slovenijo seje pogovarjala z Manko Kremenšek. Intervju posredujemo bralcem v celoti, kajti so mnogi podatki v intervjuju novost za mnoge nas, ki sledimo delovanju naših Amerikancev slovenskega rodu v Sloveniji in v zvezi s Slovenijo. r.m.susel Linda Cimperman je predstavnica tretje generacije Slovencev, ki živijo v ZDA. Njen ded se je leta 1909 izselil v Ameriko in se naselil v slovenskem okolju v Clevelandu. Njen oče, g. Pestotnik je skupaj s Tonijem Petkovškom ustanovil Cleveland Slovenian Radio Club in kot predsednik kluba že 31 let dela za razvoj in promocijo največjih slovenskih kulturnih dogodkov v ZDA. Leta 1969 sta skupaj z g. Petkovškom povabila vse slovenske organizacije v Clevelandu, da bi postale del krovne organizacije »United Slovenian Society«. Linda Cimperman je sledila očetovim stopinjam. Prvič je prišla v Slovenijo leta 1966 in se zaljubila v deželo svojih staršev. Od takrat je bila v Sloveniji še mnogokrat. Končala je visoko šolo z marketinško usmeritvijo, kar ji je skupaj z izkušnjami na področju prodaje omogočilo promocijo Slovenije v Ameriki. V času enega njenih številnih obiskov v Sloveniji smo Lindo postavili nekaj vprašanj. • Kdaj ste začeli aktivno sodelovati s Slovenijo? Dolgo sem iskala poti, ki bi povezale Slovenijo z ZDA. Nekoč mi je svak, sicer kongresnik, predlagal, da bi v Slovenijo popeljala nekakšno trgovinsko misijo. Ni bilo lahko, saj za kaj takega ni bilo denarnih sredstev. Vzpostavila sem stik z okoli 400 ameriškimi podjetij. Ko sem govorila s poslovneži po telefonu, sem jim razlagala, da gre za dinamično deželo, kjer je mogoče vzpostaviti gospodarske vezi. Moj cilj je bil usmeriti celoten program predvsem na Slovenijo, ne toliko na bivšo Jugoslavijo. Na koncu je ostalo 20 takih, ki so bila pripravljena priti v Slovenijo in tu vzpostaviti gospodarske stike. Leta 1988 sem v Slovenijo pripeljala prvo skupino ameriških poslovnežev, ki jo je sestavljalo deset ameriških firm. S pomočjo Gospodarske zbornice Slovenije smo ameriškim podjetjem našli ustrezna slovenska. Rezultat tega obiska so več milijon ameriških dolarjev vredni posli za slovenska podjetja. • V Sloveniji ste bili tudi v času vojne junija 1991. Kakšni so bili vaši vtisi? Mislim, da sem imela srečo, ker sem bila tu ravno v tem prelomnem času. Spoznala sem veliko izrednih ljudi. Zelo jih spoštujem, o njih imam zares visoko mnenje. Želim jim sporočiti nekaj, kar je predsednik Kennedy izjavil pred leti: ne smemo se spraševati, kar lahko država naredi zame, temveč, kaj lahko jaz naredim zanjo. To, kar sem videla v času vojne, me je vzradostilo -vsi so bili povezani, vsi so sodelovali med seboj. • Kaj delate sedaj, kakšni so vaši načrti v povezavi z našo državo? V zadnjih dveh letih sem se veliko ukvarjala s povezovanjem dveh mest - Domžal in Euclida. V Euclidu, ki leži nedaleč od Clevelanda, živi velika slovenska populacija, poleg tega pa je bil Euclid izbran tudi zato, ker gre za mesto, ki je približno tako veliko, kot so Domžale. Trudimo se, da bi pobrateni mesti sodelovali na treh nivojih: gospodarskem, kulturnem in izobraževalnem. Cilj je, da bi obe strani bolje razumeli druga drugo, da bi začeli ljudje iz dveh različnih koncev sveta komunicirati med seboj. • Kaj bi vi, ki poznate tako poslovno sceno v Ameriki kot v Sloveniji, svetovali našim poslovnežem? Slovenija bi morala dati več poudarka na marketing, vedeti, kako se prodaja, se tega naučiti. Ljudje v Ameriki so zainteresirani za gospodarsko sodelovanje. Ne morem reči, da jih je veliko, toda so. Najprej se morajo ljudje spoznati, razumeti drug drugega, najti partnerje, si zaupati. Jaz poznam Slovenijo, toda nekdo, ki je tu prvič mora to šele spoznati. Za to pa je potreben čas. Stvari se ne odvijajo čez noč. Veliki projekti stečejo morda v treh, petih letih. Poleg tega pa se morate zavedati, da lahko prodre-te le z dobrim projektom in biti odločni, podobno kot ste bili v prizadevanjih za neodvisno Slovenijo. Danes ne moreš uspeti, če nimaš zgrajene strategije in projekta. • ---- • Novi grobovi Clara G. Pungerchar Umrla je Clara G. Pungerchar, rojena Gursky, žena Franka, mati Judith A. Davidson in Richarda, stara mati Richarda C. in Chada E., sestra Dorothy (že pok.) in Lillian Mell (St. Louis, Mo.). Pogreb je bil 21. decembra iz Gr-dina-Faulhaberjevega zavoda na 17010 Lake Shore Blvd. v cerkev sv. Roberta in s pokopom na Vernih duš pokopališču. narodno zavest. Na ta način je Spodnja Štajerska zanesljivo zorela za odstop od mačehovske monarhije. Za usodni udarec je poskrbel pogumni general Rudolf Maister, ki je s svojimi »jeklenimi« prostovoljci zasedel mesto Maribor in s tem omogočil priključitev celotne Spodnje Štajerske Sloveniji. Zemljepisnemu opisu je sledil gospodarsko-zgodovinski pregled, ter kulturna imovina Štajerske. Književnost sta razvijala predvsem Anton Aškerc in Ksaver Meško. Prvi bojevit in socialen, drugi mehek, toda enako neustrašen in vztrajen sejalec slovenskega semena, zlasti pri mladini. Dočim je Aškerc zajel vse (odrasle) plasti, s hrabro pravičnostjo in resnicoljubnostjo, se je Meško nevidno vtihotapil v vsa mlada srca, kot pravi Slomškov naslednik. Dragd je plačal svoje domoljubje; bil je več v zaporih kot na prostem, vendar se ni odrekel dragocene naloge. Referat so spremljale pevske in bralne točke. Na samem začetku sta ge. Nandi Puc in Marija Remec odpeli najprej živahno »Moj fantič je prijezdil« iz štajerskega Olimja in nato še nežnejšo »Rasti mi travca« iz Luč pri Mozirju. Rahlo in obzirno, vendar poživit veno sta ju spremljali ga. Branka Nyberg (klavir) in debitantka Mili Magajne s flavto. Ko pa je nanesla beseda na Slomška, je pristopila kopica otrok in zapela njegovo neusahljivo skladbo »Preljubo veselje«, v štirih kiticah, kar je slušatelj st vo navdušeno nagradilo. Pri spremljavi je tokrat bila le previdna ga. Nyberg, a Mili je pela. Med besedilom sta prikazala Aškerčevo »Tlako« Karl Zor-jan in Stewart Nyberg, a Meš-kovo »Druga domovina« je sočutno prebrala ga. Minka Grašič iz Ruš. O značilnosti mesta Maribora, preteklega in današnjega, je spregovoril njegov domačin Stane Simrajh. Ob koncu smo si zaželeli še lepega petja in smo zaprosili goste, ki so nas radi uslišali: »Pojd’mo na Štajersko« in »Gor čez izaro«, ter še mojstrsko »Katr’co«... Predsednik kulturne sekcije Andrej Remec se je zadovoljno zahvalil za lep njihov prispevek in ji povabil vse navzoče k prigrizku. Podjetne kuharice so namreč že bile neopazno pripravile dišeče užitnine. Navezal se je še živahen pomenek, medsebojno in z gosti, in je to bil zaključek festivala. Gostje so jo nato mahnili v mesto na razgled, mi pa narazen... Hvala jim! Sklep Praznovanje je popolnoma uspelo, kar pomeni napredek, kakršnega si želimo še v bodoče. Dejavnost malčkov je presenetila; slovenska šola torej deluje vidno in zanesljivo. Ni se bati odmiranja rodu. Nasproti nam prihaja uresničenje dolgoletnih sanj o Slovenskem domu, ki ima namen zasejati širšo njivo, če bodo pravočasno izorane brazde. Te brazde orjemo vsi hkrati, da bi prst postala rahla in sprejemljiva za dragoceno seme. Lep del otrok je že vključen v vzgojno dopolnjevanje. Začnimo še pri tistih, ki so morda zanemarjeni, da ne bo setev polovična. Zbirajmo otroška berila že sedaj, da nam bodo pri roki; pesmice za njihova grla in pravljice za poživitev dečje domišljije... Dragi očetje in matere, ne zamujajte izpopolnitvenega procesa, da boste veseli svojega naraščaja do konca svojih dni; ko bodo prenašali ustno izročilo, vašo dediščino, naprej, prihajajočim rodovom v posest. Bog bo blagoslovil vaša prizadevanja, a Mati Slovenija se bo s ponosom zavedala, da se ne sušijo njene stranske veje... M. M. Ta dopis je bil odposlan iz Chicaga že 1. nov., a se je nekje izgubil. Zaradi bogate vsebine ga objavljamo danes, ker nam je pisec posredoval kopijo. Rojaki v Chicagu zaslužijo pohvalo za njih požrtvovalnost. Urednik Rojaki! Priporočajte Ameriško Domovino svojim slovenskim prijateljem in znancem! VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NO VO LETO! Alojz in Frances Galič Milwaukee, Wis. VESELE BOŽIČNE PRAZNIKE IN SREČNO NOVO LETO Slovenian American Council Ohio, New York, Pennsylvania, Connecticut, California, Illinois, Indiana, Wisconsin, Minnesota, Maryland, and Washington, DC Misijonska srečanja in pomenki 970. Pogovarjal sem se po volitvah v Sloveniji z rojakinjo, ki je v domovini volila in se dva dneva kasneje vrnila na naš kontinent. Marsikaj me je zanimalo in mnogokaj sem izvedel. Na žalost vsi izven domovine, ki nismo mogli volit, težko razumemo ravnanje vladajočih doma z nami zunaj, ki na vse mogoče načine svojo ljubezen do Slovenije vse življenje dokazujemo in zadnja leta tudi mnogo pomoči tja pošiljamo. Veliko presenečenje je bilo za nas dejstvo, da je bilo ogromno denarja, zbranega v emigraciji in poslanega v domovino preko Mohorjeve družbe, uporabljeno za nabavo krasnih novih avtomobilov za notranje ministrstvo, ki je bilo dolžno kasneje ta denar vrniti, Pa se sedaj še izgovarja, da takšne obveznosti ni ob preje-|nu denarja prevzelo. Dovolj lei da prebiramo dnevno dokumentacijo raznih početij v Slovencu, da se nam odpirajo °Či vedno bolj. V Ontariu je moral vladajoči National De-tnocrati Party (NDP) predsednik vlade izločiti zadnjega pol leta že šest ministrov, ki so se javno pregrešili na ta ali oni način. Doma pa še debate ne Prenesejo, ko se dokaže, da je nekdo uradno prisluškoval po-teku parlamentarnih sej, brez vednosti parlamentarcev sa-milt. Razen morda koga, ki je f° naročil in pridno skušal 'zrabiti. Pred nekaj meseci smo brati da se je.vojak pritožil, mi-s im v Kranju, da vojaki nima-•l0 možnosti brati Slovenca, in Je se takoj eden vodilnih ofi-Jlrjev javno branil, da v voja-nici na Notranjskem, mislim /Vrhniki, ta časopis vojaki ° ivajo v čitalnico in obljubi-1 so poskrbeti, da bo v vsaki /Jašnici časopis na razpola- ^eden pred volitvami in še dva ^ dneva kasneje je obisko-.a ec domovine v Ljubljani imel °Pravka v raznih uradih. ba 1°' vo<^tintl1 ljubljanskih e nkJe ob čakanju prosil za iasn i S,0Venec in dobil to po-1 0: »Na žalost tega časo- pisa nimamo. Podjetje dobiva samo večje število »Dela«, da ga ima vsak možnost vzeti v svoj urad in čitati.« Isto je rojak doživel v več drugih državnih ali mestnih podjetjih, kjer je imel uradne opravke. Človek bi pričakoval, da v tako opevani ’demokraciji’ vlada enakopravnost in je dana državljanju možnost čitati, kar si želi. Pod komunizmom seveda je bilo tako, da si čital lahko samo to, kar so sami tiskali. Spomnimo se samo na Rodno grudo, ki so jo pošiljali izseljencem. Samo Tita so vedno opevali in zgrozil sem se, ko mi je prišel v roke seznam darovalcev nabirk med revolucijo v Sloveniji, ki so šle v podporo partizanom. Ta seznam še hranim v arhivu. Skoraj ni bilo manjšega rudnika v Kanadi, kjer ne bi rojak daroval vsaj nekaj, mnogi pa velike vsote, da so doma lažje uničevali uboge katoličane, ki so veri zvesti ostali. Sam od prihoda na ta kontinent leta 1952 iz Kitajske vidim važnost Ameriške Domovine za našega rojaka na tem koncu sveta. Povezuje nas, ohranja nam materinščino in nas pošteno informira. Sedanji urednik naniza na prvi slovenski strani časopisa vsaj najvažnejša dogajanja doma, da smo v glavnem na tekočem. Zato tudi sam vsa leta pišem Misijonska srečanja in pomenki v AD, da tako ohranjamo stike tudi z onimi, ki so raztreseni po vsem svetu in garajo v misijonsih tudi v našem imenu. Vsem rojakom AD priporočam in za božično darilo lahko komu časopis naročimo kot izraz našega upanja, da bo ob čitanju vsak malo bolj vzljubil Slovenijo. Slovenec stane sedaj za dnevni prejem mesečno $43 kan. za Kanado. Toliko so za obnovo naročnine za moj izvod zadnji teden računali. Prihaja po zračni pošti zelo hitro, navadno v 3 do 5 dnevih. Poročil o volitvah, ko to pišem (10. dec.) še ni bilo. To- Vladimir M. Rus Attorney ■ Odvetnik 6411 St. Clair (Slovenian National Home) 391-4000