/ gJAM S IVAN VESEI LJUBLJANI Z A L O ZIL PRELAGATE L J, i : ! ! m _ luujj_ (~(Pi _ -—- SALML g— ^RELOŽIL A .\ VESEjl^ Založil prelagatelj. — Tisek »Katoliške Tiskarne". 1892 . j) t-^ooOibHA 0 Tu podajam slovenskemu občinstvu sad več kot desetletnega dela. — Mnogo prijetnih dni mi je napravilo to delo, mnogo britkih ur oslajšalo. Nisem prelagal psalmov po vrsti, nego izbral sem psalem, kateri se je moji duši tačas prilegal; ta psalem mi je bil po godu zaradi lepote, drugi me je mikal zaradi težave. Nekaj psalmov sem raztrgal na dvoje, ker ni bilo v njih dobiti enotne, misli, drugod zopet sem po dva zedinil; kdor ve, kako so bili pisani hebrejski rokopisi, razumel bo, da sem tako pogodil. Želim, da bi tudi čitatelji spoznali psalmov lepoto, ki je toliko mož ob vseh časih pre¬ mogla, da so jih prevajali na domači jezik. ■il 1 JUiemja, I. Življenja dvojna pot. j^lagor možu, ki ne hodi v svet brezbožni, Na pregrešnem potu ne stoji, In v grdilcev družbi ne sedi, Komur draga božja je postava, Ktero vsigdar premišljava. On podoben je drevesu kraj potoka, Komur list ne vene vedno mlad, In rodeva v pravem času sad. : “O* Srečno njemu delo vspeje vsako , £ Grešnikom pa ne enako. Prahu so podobni, ki ga piš razveje; Grešnik pred sodbo ne bo prestal, Na pravičen zbor se ne pozval. Pot pravično Bog pozna in vodi; Pot krivična v poraz blodi. ,1 / 'U-.' f/O- oJ-< / c-/l.cxJx-C C , h Zastonj je upor sveta zoper maži ljenca Gospodovega, Kaj v zlobi ničevi razsajajo P Prostrane zemlje kralji vstajajo, In knezi zbirajo se v zbor, Bogu se rogajo neumno, In njemu, ki ga pomazilil je: »Okove, ki nam jih posilil je, **) Razbijmo,* vpijejo pogumno. A On, ki vlada jih z nebes, Gospod mogočni, posmehuje se; A pride čas, da Bog maščuje se, Da zagrme jim do ušes Njegove jeze grozni doni: »Jaz sam pomazal silovitega Sem kralja Svojega, čestite ga Na sveti gori, na Sijoni« ***'' 1 Govoril je, Najvi^ sam : Dejal mi Bog je: »sin moj pravi si, Rodil se danes v večni slavi si; Narode v dedino ti dam, V last zemske naj mejč ti bodo; 1 t.) <, Pokori z žezlom si železnim jih, r ' ^.Udari z mečem ostroreznim jih, Razbij kot ilnato posodo! « I Kaj narodje snujo upor? rr • ' i i • • v • ..._• • _ -s II — III. s- £ I Vladarji vi, razum torej! Sodniki zemski, podučite se Gospoda s strahom veselite se, I Služite z grozo mu vselej. Spoštujte sina, da vas brani: Ce s pota pravega udarite, . ... ^ Njegovo jezo*Gi razžarite! Pač srečni so, katere hrani! - K . ^A/KX± Vojvoda jutranja molitev. Gospod! sovražniki se mnogi Hudo vzdigujejo name, In duši moji govorč: »Pomoči njemu ni pri Bogi!« £■ Gospod moj škit je slavnoznani, I On je, ki dviga me krepkb; j-~ In ko zakličem mu glasnb, Uže me s svete gore brani. Gospod nad mano vselej čuje, Naj mirno spim ali bedim, _ yS Ni strah me nič in ne drhtim, " <_Ce roj sovragov me obsuje. Gospod! pomagaj mi v nezgodi! Sovražnikom razbij obraz! Pomoč naj Tvoja reši nas, Tvoj blagoslov nam večen bodi! 3 Vojvoda večerna molitev, Kličem v sili te resnični, Sliši, Bog pravični! Zdaj v bridkosti me podpiraj, Smili se me, Prošnje moje ne preziraj! Doklej v trdosti surovi, Smrtni vi sinovi, Mojo čast še sramotite? In ništetnost Ljubite, laži častite? Znajte, čuda Bog snoval je Kedar me izbral je Kralja Svojega; on čuje, Ko za pdmoč K Njemu srce mi vzdihuje. /h' , 41. Z, • /, f\'l * v . . 5 - 1 , Ce ze name se jezite, v. Vendar ne grešite; ' 3 . Srce vaše prav naj sodi, r ^ "■*- , v. Naj utihne ./'Vaš upor in mir Vam boA\\^ t ^ u : /(.//. v*. *, , f ^ 4 # „ , Mi pa spravni dar darimo, Up svoj Nanj uprimo. Zdaj ko slišim mnogo glasov Nezaupnih: Kdo bo dal nam boljših časov? K nam, Gospod, obrni lice! Luč Tvoje zrenice Milostno sveteč nad nami Več da sreče, Nego žito, vino v hrami. Mirno ležem, Miham v kratkem Tiho v snu presladkem: Ti si, Večni, v duši plahi Up utrdil, Da ne gine v silnem Strahi. Kaznuj, Gospod, brezbožne sovražnike. O čuj, Gospod, kar srce žalno toži, I Poslušaj me, ko britko vzdišem jaz, Umej, kako se reva moja množi; Ti Bog si moj in kralj, veselje moje! Op • /Pred Tvoj polagam jaz obraz* j Prošnje svoje. Za rana zjutraj mili glas usliši, Za rana zjutraj stal bom pred Teboj,** ) In čakal in se klanjal Tvoji hiši, Ker Ti si Bog, ki greha m + iie more; Hudobnež je, sovražnik Tvoj, Brez podpore. Brezbožnik naj pred Te se ne prikaže, Ker ves sovražiš hudodcjni rod, In vsakoga pogubljaš, ki se laže! Na krvopivce in ljudi lokave 1 Ti z mržnjo zre oko, Gospod •• Večne slave. . / „ S* . ^ ' A i _, i m „ . a—_ n •f 'f') * ICJL . \y V • «-»*• —§< v. is— Jaz pa si upam v Tvojo hišo priti — Velika milost Tvoja daje up — In klanjam se, Gospod Ti strahoviti! Po volji vodi Tvoja me dobrota, Ravnaj sovražnikom mi vkljub Moja pota. Njihovim ustam ni zaupne vere, Njih grlo strašno je ko grob odprt, Poznaš jih na jeziku, licemere; Gospod! razbij hudobne jim nakane, Kaznuje naj pravična smrt Vpore znane. Veseli se, ki upe v Tebe stavi; Ti si mu večno varuh ponosit, Saj mre po Tvojega imena slavi; Tvoj blagoslov pravičniku naj lije In milost Tvoja naj ko škit Njega krije. 7 -S VI. JS- Trpljemk toži, pa tudi je uslišan Gospod! v togoti Svoji ne kaznuj, Nikar me v hudi jezi ne strahuj! I Usmili se, posušil \ne je greh; Ozdravi me, trepet mi je v kostčh! Vsa trudna duša je, kot nikdar prej, A ti Gospod usmiljeni, doklej ? Povrni se in bodi moj rešnik, Z dobroto veliko mi pomočnik! Ob smrti Te ne bo nihče častil, V temotnem grobu, kdo Te bo slavil? Vzdihujem onemogel in medlim, Ležišče vsako noč s solzo rosim. Temni od žalosti oči svetlost, Postarala je mnoga me britkost. — l Umakni tod se hudodejcev rod! Moj jok in stok zaslišal je Gospod: Gospod je prošnje mi uslišal glas, I Gospod sprejel molitve je izraz. Sovražnik je ob tla, osramočen, /En hip še — v beg sramotno bo spojen — o Nedolžno preganjani kliče na pomoč. Gospod, moj Bog in vse pričakovanje! V Te upam, pridi mi na pomaganje In reši iz tesnobe me sedanje, Da vrag ko lev me ne požre; Da ne konča mi kratkega življenja Brez vsega upanja in brez rešenja, Naj tvoja roka me otme. Gospod, če v mojih rokah ni pravice, Ce z zlobo sem povračeval krivice, Ce v srcu črtil sem sovražno lice: Naj me le goni ljuti vrag, Vse zbere naj moči velike svoje In potepta na tla življenje moje, Naj dene slavo mojo v prah! Jehova! v srdu dvigni se in vstani! Da prav imam, sovražnikom oznani, Ko bodo krog Tebe narodje zbrani; Saj ti si narodom sodnik! Po čistosti me in pravici sodi; Izgine greh, pravičnika naj vodi Bog, src pravični preglednik. -g VII. S- Gospod moj škit je, on nad mano čuje, Pravične in zločince presojuje. Če se brezbožnik sodbi posmehuje: Nabrušen mu je oster meč, i,Gospodnje sodbe lok so nategnile, t /' r ' \ Nanj ostre smrtne strele položile, In njihov bodeč je paleč. Brezbožnik porodi le grešne sade, Sam v jamo, ktero je izkopal, pade, In zvrnejo se nanj nesreče rade: ^ ■ l Zločinca čin uniči svoj Sreč pa moje bo hvaležno znalo Najvišjemu Gospodu večno hvalo! Le Njemu duša slavo poj! / . Z, o tj ' r " *) Qt- ■■ V ,, iAudSjk - v ■) 10 -g VIII. S— Hvaležna misel o časti, človeka podeljeni, £4. Vi Kako slovi Ti, Bog, po zemlji vsi ime! Nad nebom si Gospod nam veličastni! U ,. I Dojencev usta te slavč, Da vrag umolkne strastni. Ko gledam Tvojih prstov delo, zrem neb6, In luno, zvezde, govorim hvaležno: Kaj pa je človek, da takd <) Oziraš nanj se nežno? Le malo njega si ponižal pod Seboj,-* Ovenčal s slavo si ga in češčenjem, Da gospoduje človek Tvoj Nad Tvojih rok stvarjenjem. Ovce, goveda služe mu, in vse zveri, Vse, kar pod nebom in po morji plava. Kako po zemlji vsi doni, Jehova, Tvoja slava ! ^^ -r-rrr*,J J : <%y'e 7 ° ) f* •,*» */' ~°7 -3 ix. Popolno pokončaj Gospod, zatiralce. Iz vsega srca se Ti zahvaljujem, Gospod! ker Tvoja čuda Te slave: O Tebi veselim se in radujem, In pesem Tvoje hvali naj ime. Sovražnike si hude mi razpodil, IRazgnal oč( jih Tvojih mig plamteč; Pravico moji pravdi si prisodil, Na vzvišenem prestolu me sodeč. Pogubil si narode mi ošabne. Njihovo si imč na vek zatrl, I meče si razlomil njim služabne, Velika mesta jim do tal podrl. Na vekov veke pa Gospod ostane, . I S prestola sodi svet iz veka v vek : Narodom sodbe so Njegove znane, I Pravica vedno je Njegov izrek. Gospod je siromakom utočišče, /In stiskancem krepak je pomočnik, Kdor Ga pozna, zaupno Ga poišče, /Saj On le tolažnik je in rešnik. 12 -8 IX. S- Zapojte čast na Sijonu Gospodu, Kako nedolžno kri je maščeval, Kako je s čudeži pomagal rodu, Ko jok je stiskancev usliševal. Usmili se, Jehova, me v trpljenji, Saj Ti si vrat pogubnih me otel; Da pojem Tvojo hvalo o rešenji, Pred vrata grem Sijonska naj vesel Narodi v lastno jamo so propali, iZaplel se v lastne zanjke njih korak, Gospod je sodil ter so ga spoznali: /Zločinec v svoje mreže pade vsak. Brezbožnik naj v pekel globoki pade, Bogapozabnik bodi pogubljen: Ne bo na vek ubožec brezi nade, Trpin ne bo na veke zapuščen. Gospod! glej, da se ti človek ne veliča, Ter sodi vse narode pred Seboj; Strahu jim daj, in Tvoja moč bo priča, Da slabi vsi ljudjč so pred Teboj. Zakaj umikaš se, Gospod, v nadlogi ? Zakaj pred mano skrivaš Svoj obraz ? Z napuha grešnikov trpi ubogi, Ko vjet je v zanjke, v stiske hudi čas. 13 I Zločinec s hudobijo se ponaša, Gospoda zaničuje in smeši. /Drzan za silni srd Njegov ne vpraša: »Saj ni Boga«, prevzetno govori. Na vseh poteh se sreča vanj ozira, Zato pa Tvoje sodbe mu ni mar; Nasprotnike povsod hudo zatira,'V In misli: ne umaknem se nikdar. /O Iz ust mu kletev se, zvijača suje. Nesreča spod jezika in britkost; V zasedi ko razbojnik zalezuje, i Prožeč v nedolžnike puščic ostrost. Preži z zasede, kakor lev s pečine; Užč leži nesrečnik mu na tleh, |A on se sključi, nanj ko strela šine, V njegovih zvija revež se nohtčh. . »Na to je Bog pozabil«, v srcu pravi, »Ne vidi nič, obraz je Svoj zakril!« Gospod pokaži v Svoji veličavi, Da veš za vse, kar revež je prebil. Zakaj brezbožnih naj Bogu se roga? In v srcu pravi: »Bog ni osvetnik?« Ti vidiš, kaj bolest je in nadloga, In tudi si ubožcem pomočnik. /cxm •» 3 . • x. S— IX. Poteri grešno roko, da ne bode Nič več hudobnežem se našel kraj ; Izženi iz dežele tuje rode: Saj ti naš kralj si, zdaj in vekomaj. 9 ■ Gospod! nesrečnikov ti čuješ želje, Pripravi v njih si srcih zvest spomin; Siroti daj s pravico i veselje, I Da Ti boš slavljen, ne pa zemski sin. Zaup v Boga o splošnem prevratu. Gospod je škit mi in pravica ; Kaj duši moji govorite Besede malo plemenite? Pobegni v goro, kakor ptica. Glej, grešnik lok že nateguje, Polaga strelo na., tetivo, I Da na pravične porogljivo *) Iz teme smrtne strele suje Kar si postavil za podlago, Brezbožniki so razkopali; Kako pravični bodo stali, Ki ljubijo postavo blago? ^9 ■ * ■ 3 -SS X. JS— Gospod stoluje na višavi, Kjer sveti svetla luč nebeška; Pa vidi v srca vsa človeška; In grešnim delom mejo stavi. Gospod pravične preiskuje; Sovraži pa krivicoljubne, Pripravlja zanjke jim pogubne, Nad njimi grozno se maščuje. Rdeče liti da plamene In deževati hitre bliske; Da pomnoži na zemlji stiske, Pošilja vihre jim ognjene. Pravičen je in zvest Jehova; Resnico ljubi in spoznava Za Svoje tiste, ki postava Jim ljuba vedno je Njegova. 16 -si XI. is— Zoper nezvestobo sveta. Reši nas, Gospod! užč ni več yV I Mož ljubečih pravo in postavo,*? Vsak slepi že, laž nam govoreč; Jezik je sladak, sreč lokavo. Bog! iztrebi vse jezike'te, Kteri govorč: »Komu je mari? Jezik naš je, naše je sreč; Kdo nad nami tukaj gospodari ?« »»Vidim, da zatira brata brat, Vstal bom in otel ga«<, Večni pravi. Kot srebro topljeno sedemkrat, Cist njegov izrek doni v višavi. Neznabogov je nebrojen rod, Kjer je, tam človeštvu je sramota! Kar dejal si, spolnil" boš Gospod, Grozna tega roda je strahota! 17 -8 XII. iž- Klic za rešitev iz dolge stiske. Doklej, Gospod, Ti bodem iz spomina? Doklej obraz Tvoj krila bo temina ? Doklej naj dušo trapim noč in dan? Doklej bo smrtni moj sovražnik Se neugnan ? Gospod! usliši moje vzdihovanje! Razjasni mi oči, ko dni nekdanje, Da smrtno spanje mi ne zagrozi, In »zmagal sem ga« moj sovražnik Ne govori. A jaz zanašam se na milost Tvojo; Sreč Ti pevalo bo radost svojo, Ker rešil si iz mnogih me nadlog; Naj hvala glasna bode Tebi, Dobrotni Bog! is -K xiii. is- Brezbožnike sodi Bog, Brezumnik v srcu govori: »Boga ni!« Gnjusno vse je in pogubno, Kar s srcem zločestnim stori; Nikogar ni, da dela bogoljubno. In z nčba se ozre Gospod Na zemeljskih sinov ravnanje šumno: ^ Kdo mara za Njegovo pot, / Ima li njih kcdo srce razumno? *) Zašli so s poti vsi modrč, In spačili sreč so vsi pobožno; Kje neki dobro še storč? Zašli so vsi v hudobcev tolpo množno! Hudobci, ki požirajo Kot kruh prvake mojega naroda, In Njega vsi prezirajo, Ne bodo li spoznali Ga Gospoda? Pač strah jih bode vse napal, Ker Vsemogočni nad pravičnim čuje! Bog reveža bo varoval; In Njemu se hudobec posmehuje? Vjz? K jr. / -Sš XIII. — XIV. is- Naj skoro pošlje Bog pomoč! Naj reši sužno ljudstvo si iz ječe! In Jakopu preide noč In srce mu veselja zatrepeče! =—° Ido sme k Mii Gospodovi? Kdo, Gospod, prebiva v Tvojem naj šatori? Kdo počine se na Tvoji sveti gori.' 1 Kdor nedolžen hodi in uči pravico, In iz srca čisto govori resnico; Kdor z jezikom ne obrekuje hudobno, In krivice bližnjiku ne dela zlobno. Kdor nikoli bližnjikov ne zasramuje, In hudobce bogokletne zaničuje; Kdor česti njega, ki k Bogu se zateka, V škodo si prisega, pa ne oporeka; Kdor denar posoja brez silnih obresti, In nedolžnost varuje po svoji vesti. Kdor tako ravna, na veke se ne gane, Srečen v svojem Bogu vekomaj ostane. 20 -Si xv. 8- Bog najviša sreča za čas in večnost, I ebi se zaupam, brani me, Moj, Jehova, Ti Gospod moj blagi! V Tebi moja sreča je samo; Meni Tvoji so svetniki dragi. Drugi naj, v gorjč, malike rabijo: Meni se darovi krvni gabijo, Se imčna njih naj ustna zabijo. £ Srce mi zatd se veseli: V grobu mirnem bo telo počilo; Duša vedno pred peklom ne bo, Tvoj svetnik ne strohnel pod gomilo. Znana meni živa pot resnice bo, Izveličanje s Tvoje desnice bo, Vir veselja dalo Tvoje lice bo. -❖<$>— 21 Ti si mojega kozarca del; Ti prekrasno mi osodo dal si, Delež moj je pal v premili kraj; Hvala, da tal<6 zame izbral si. ( Tudi v noči s togami pekočimi, Stopa večni Tvoj obraz pred oči mi. I Z desne vedno Ti stojiš k pomoči mi. j*. : -S XVI. X*'/ c Jio W »y^rX-a, , l/< ' ^ a-A-& , °/-&t &-d-o-C*. **-&+, '\S~t-+^A.-e, & ■ *Tr d~-Vi^ / 1 6~o-&C^ f-^n. o — f . • lt °č**n*g .4. 25 -$ XVII. 55- In strašne strele proži Njega roka: Odpirajo izvori se voda In zemlje temelj stresa se in poka, - Ker grožnja z lica Božjega odseva O žaru srda silnega in gneva. A mene ni pogubi v žrelo dal, Pomoči mi poslal je lastnoročne; Da ne pogoltne me šumeči val Predrznosti sovražnikov mogočne I In njih zavida, — m mi stal je v bran. Napadli so me brez moči odpora V nadloge moje prenesrečni dan, Pa Bog je bil moj varuh in podpora. I Otel, speljal me je na varno mesto, Ker v6, da v meni bije srce zvesto. r Da sem pravičen, dobro zna Gospod, ) Plačuje me po mojih rok čistoti; Po Njega poti le mi ljub je hod, |^V brezbožnost noga se nikdar ne zmoti. Za večne mu pravice ves gorim, Njegovi uki ne beže spred mene, In moje srce zvezano je ž njim, I Grešljivosti se čuvam prirojene: Zat6 pravico mi Gospod vračuje, Po mojih rok čistoti mi plačuje. -Si XVII. g- Ti milostivemu si milostiv, Zvest njemu, ki obljubi Ti zvestobo; In svetemu si svet in ljubeznjiv, Lokavemu povračaš pa hudobo; Ponujaš roko revežu ljubd, Oči' prevzetne naglo ponižuješ, Ter vnemaš plameneče mi oko, Mojo s svetlobo temo razsvetljuješ. S Teboj se branim tolpam name vročim, S Teboj i trdni mestni zid preskočim. Gospodov pot je vekomaj enak, Beseda jasna dana do naroda; Vsem upajočim Vanj je škit krepak. Zakaj, kdo res je Bog razun Gospoda? Kdo je razun Boga nam močna bran? On Bog moj, ki z močjo me napolnuje, Ki Njemu z zvestim srcem sem udan; Moj pot ne izgubi se v zmote tuje; Nogč mi vstvarja ko jelenu skočne, Lehko na gore vznaša me mogočne. Utrdil mišice je mojih rok, In vadil zgodaj je za strašno bite v, Učil napenjati železni lok. Njegova moč mi škit je in rešitev; Desnica je Njegova mi krepost, 27 -8 XVII. £- (Na zemlji takovšne ni več nobenei; Tako podpira mojih rok slabost, Poniža Sebe, da veliča mene. Korake širi milostno pod mano, Da noga ne opeša mi prerano. Zdaj za sovražniki se v tek spustim, Pred sabo je podim plaho bežeče, Ne vrnem se, dokler jih ne zdrobim; Ko vihra drevje k tlom jih kopje meče. In padajo podrti pred menoj, Vzdihujejo mi pod nogami strti. Tako me opasuje On na boj, Tako ječi sovražnik v težki smrti, Tako v sovražna pleča se oziram, Zavidnike krotim in je potiram. C In kličejo, ko tre jih smrtni strah — ^Zastonj kličo — Božjo pomoč bogato; Razženem je, kakor po vetru prah, Razgazim je, kakor na cesti blato. Deželam sem prostranim poglavar, Potrti mi ležč otroci vporni, Neznanim ljudstvom silen sem vladar, Sinovi daljnih so rodov pokorni, V gradovih tujci bledi drgetajo: Ostre sodbe Gospodove spoznajo. 28 -Si XVII. — XVIII. is— Veličan, hvaljen bodi moj Gospod Bogu rešitve moje večna slava! Bogu, ki silnih rešil me nezgod, Ki daljne mi narode pokorava, Ki čuva skrbno me sovražnih trum, Ki pred uporniki me zlimi brani. Zato pa s hvalospevi moj Te um .Na veke bo proslavljal pred pogani, Ker Davida si kralja pomazilil, Njegov pa zarod vekomaj omilil. Veličastvo Božje na nebu. Nebo oznanja Božjo slavo, Obok nebeški Božja dela. Dan kliče dnevu vest v daljavo, Poroča noči noč vesela; Po zemlji vsi se glas razlega, In do najdaljnih krajev sega. Tam solncu šator je postavljen, Njegova greje vse toplota; I Koi 1 ženin svatovski opravljen, Ponosno teče svoja pota; Na daljnem neba kraju vzhaja In hodi kot junak do kraja. ©aa 20 -Si XVIII. g- Hvala postave Gospodove, Gospodov zakon je popoln, 1 Množi duha krepost; /: / *U+ £. ■■■■■-)/ Zvesto je Njega pričevanje, | Deli ljudem modrost. / Gospodnje so naredbe ravne, 1 Veselje za srce; /h ,< 7 \aS ~7; Naj ne vara up me blag! ^v*. ^ ,/)■ . / Res zardel ne bo nikdo, j o/ ~ , Kdor zaupa v Te zvčfst67Z^3‘^' 1 ^ vA ? ^ ■ A sramota padi nanj, ti a«^^ Ki ljubitelj zlih je djanj. A* ^-T~ v V Mene pa resnice pot /As 'V* c-C * Uči, vodi Bog povsod! / V Tebe upam, Ti mi daj'^' c ^ £< '^'/^‘ v ’‘>'''^ / ^'~' Milost, ki je vekomaj! l**-t**J, t>U-Ču/<> :!!) **■ > 9 " 9' -% XXIV. £- r /Grehov mladih dni ne 4 Milost mi skazuj vselej! j Ti pravičen, poln dobrot, 4 '^ t r » i v * /aJt* (u> «+ Vedeš nas na pravo pot: / i Krotkim v pravdi si vodnik, Svojih potov učenik; /4 Milost Svojo daš mu v dar, A. Komur Tvoj je zakon mar.'T-- */Uko M«. Greh odpusti mi, o Bog! Greh, ki velik je in mnog! / i Kdor se Tebi v strahu vda, 4^ ././e / ■ \ Roka Tvoja ga pelji. ^7 ***& i On uživa sreče plod, Svet njegov zavlada rod/: Svojo javiš mu skrivnost /v*j*■ ■ In zaveze vso krepost. Zmer v Boga oko mi zre, Ki nogo me zanjk otme./ Glej, zapuščen sem, ubog/ c cnej, zapuščen sem, uuog / Bog, otmi me iz nadlog.^ •» 'h" i Reši iz duha grenkot In rastočih me tesnot \/ : Reši zla, ki me teži, *&;,(, ,4y \ Reši 1 i ga vseh nadlog! Trdna vera dobre vesti. Bogi daj mi prav, jaz nisem kriv; Zarip je v Tč neomahljiv! Gospod! preglej želje v središči, Obisti, srce mi preišči! Dobrota stopa pred oči, Resnica Tvoja mi godi. “ Ne družim se z možmi lažniki, Hinavci vsi so in krvniki. Zločincev vedno zbor črtim, Pri hudodejcih 'ne sedim. Očiščene roke so moje, Ko stopam pred altarje Tvoje. 41 -SS XXV. — XXVI. g- Prepevam hvalni slavospev, Ki Tvojih čudes je odmev; Kako je hiša ljubeznjiva, Kjer Tvoja veličast prebiva! Umreti s krivci mi ne daj, S krvniki duše ne končaj, Katerim v rokah je krivica, In polna mita jim desnica. Jaz sam bom hodil pa čisto; I Naj čuva Tvoje me oko! Trdnd stojim na potu ravnem; Bog! hvalil bom Te v zboru slavnem! *) jir . . «X' "V sra-tt ?td Zaupaj v Boga, če si zapuščen. Gospod pomoč je meni in svetilo, Koga bi neki trepečoč se bal? /; (Življenju mojemu čuvar je vrli,ž,,j • - *_ •• In srce bi se treslo in plašilo ? ; 5 Če kdaj zločinci naredč naval, Ki radi mene v prah bi strli.fGuč^'^ 'T‘'V"j* Ter hlastno me požrli: ■' ^ • 42 XXVI. 58- Naj v6 sovražnik mojega miru, Da se spotakne, pade, več ne gane. Naj tudi vojska vstane, Sreč bo moje brez strahu; Naj dvigne divji boj se zoper mene, A nočem bati sile se nobene. To v duši željo jaz gojim edino: Po slavni hiši Božji hrepenim, 4-6;. ,—, .. . . . . Da v nji srce mi žive dni prebiva A Zamaknjeno v Gospodovo milino, V Njegovem domu da le zanj živim. {*** Če kdaj pa sreča prevrtljiva ' Na me svoj srd razliva, ~ Gospod zavetje da mi v sile dan&i~s* On dvignil bo na skalno me trdnjavo , ££ ^ ^ . * On dvignil bo mi glavo, r^t/. Pd-lT ^ y Ker roj sovražni bo končan; A jaz pa pel v Gospodnjem bom šotoru Slavilnp pesmim'v mnogoglasnem zboru. j Gospod! čuj iz srca prošnjč izlite, (Usliši me, ko k Tebi vpijem jaz Spominja se povelja, srce moj e:%UA/->,-yi,/»< »Obličja mojega zvestb iščite!« Zdaj vedno iščem sveti Tvoj obraz; Naj duša le zahvalo poje, Da gleda lice Tvoje! 43 -g XXVI. is- Ti bil si vedno zvest mi pomočnik, Nikar me ne zavrzi v jeze dnevi, Ne pusti hlapca v revi, Ne pusti v sili, moj rešnik! Če oče me zapustil je in mati, Gospod, Ti hčeš mi vendar zvest ostati. £ 9 - Ti na zapovedi me stezo pelji, *} ( Na pravi pot moj vedno vodi hod; ) Nad mano naj sovrag se ne raduje, j Nikar po zlobni naj njegovi želji č_Nad me ne prihrumi vihar nezgod! Saj vsak, kar zoper mene snuje, Lažnjivo vse pričuje; /A njega zlobne naj tepo laži. Vaz upam pa v deželi hrepenenja, "S V deželi tam življenja, C_Gospodnjiti vživati dari Zato, srce, zaupaj le v Gospoda, ’ i In vedno srečna tvoja bo osoda! , T-*\ \ / X 'y 1 r - r--A .//.-/v Pozabljen sem, ko mrtvec kak, . / Kakor zavržena posoda. 51 4 * -s XXX. iS- T -' /• Zasramovanje čujem plah,/ «44-*-^ Grozan pred mano vidim strah./?/ O meni vrag se posvetuje Končati mi življenja hod; Jaz pa zaupam v Tč, Gospod; Ti Bog si, ki nad mano čuje. j, ,, Ti mojih si osod gospod, Ne daj, da stre me vražji rod. Obraz Tvoj spet mi sini jasno : Naj milost pred Teboj dobim, Osramočen naj ne zardim, Ko v stiski k Tebi vpijem glasno. Brezbožnik bo osramočen, V pekla globino pogubljen. Naj usta onemč lažnjiva, , Ki govor navdihuje strast - ' r '\Jim zoper poštenjakov čast; Napuh, poroga v njih prebiva. Kako velika je blagost, Kako velika je sladkost, Ki v Te jo upajočim liješ! Ko nanje vrag zaganja hrup, Ko zlobni jezik siče strup, Ti v varni šator Svoj jih skriješ. i 52 -3 XXX. — XXXI. 18- Naj blagoslovljgn je Gospod I Za čudno mnoštvo vseh dobrot, Za v gradu čudežno rešitev. Obhajal me je tesen strah, *jDa spred oči me pahneš v prah, Pa slišal mojo si molitev. Gospoda ljubi rod Njegov, Zvestobi varuh je gotov; Prevzetnikom obilno vrača. Bodite mirnega srca, Samo zaupajte v Boga; Zaupanje zvesto poplača. Odpuščenje grehov po iskrenem spoznanji. Res blagor možu, kteri y r , I Dobil je oproščenje, ' Pokrita hudobija, Odšteto zadolženje! Ker molčal sem, perele Od stoka so kosti mi; Ležala Tvoja roka Je noč in dan nad njimi. 53 -Ž' XXXI. 8- V poletni je sopari Sušil se sok životni; Tedaj tajil več nisem, Spoznal sem greh omotni. Dejal sem: izpovem naj I Gospodu se pregrehe; Ti pak si greha krivdo /Odpustil, dal utehe. Zatoraj vsak pobožnik Naj prosi Te v nesreči, Potem ga rek potopi Ne morejo doseči. Ti meni si zavetnik, Ti čuvaš me v tesnobi, In z radostjo oklepaš Me v odrešenja dobi. Podajal bom nauke In pravo pot bom znanil, In svetoval vam bodem, Z očesom svojim branil. Kot konji ali mezgi Brezumni ne bodite; Kori jih uzda, brzda, A vi se spokorite. M -g xxxi. — xxxii. !s- Trpljenja hodi mnogo Na hudodejcev pota; Pa kdor v Boga zaupa, Pospremlja ga dobrota. Ki ravnega srca ste, Pravični, petje snujte, Veselo vsi ukajte, Gospoda se radujte! °—=DS=— ° Jehova, sveta vladar, čuva Svoje služabnike. Likajte, pravičniki, Gospodu! Hvala vaša Njemu je po godu: Glasi, harpa, don slavilni svoj, In desetostrunast psalter poj! Pevajte Mu slavospev nepejti, (Vrisk naj radosten doni po sveti! Zvest je v spolnovanji vseh obljub, I Upajočih Vanj ne vara up. Milost ljubi in pravična pota, Zemljo polni vso Njega dobrota: s On nebo z besedo vstvaril je, l Z dihom zvezd nebroj razžaril je. 55 -Si XXXII. is~ Morske zbira On brezmejne vode, Zliva v brezderT silne jih posode: Zemlja vsa pred Bogom trepetaj, Vsak zemljan v bojazni Ga spoznaj. Kar On reče, nihče ne omaja; Kar ukaže On, takoj nastaja; Neznabogom sklepe pa zatre, Njih namere šiloma ovre. Bodi blagor srečnemu narodu, Ki podvrže se Bogu Gospodu, Ki uda se Mu v popolno last, V Njem samo uživa slast in čast. C Milostno z nebeške On višine Zre na zemske hčere, zemske sine; Upodobil sam jim je sreč, Vč, kaj njihove počnč rokč. i Kralj ne zmaga s silno vojsko vraga, Lastna moč junakifW pomaga, Zmage ne prikliče čilost konj, Na vojskč zanašaš se zastonj. I Bog pa tistim da pomoč gotovo, Ki na milost čakajo Njegovo; Njim v nadlogi smrti je rešnik, Njim je o dragim pomočnik. 50 XXXII. XXXIII. 18- Naša duša upa le v Gospoda, Močen škit nam z roda je do roda ; Njega kličemo itnč vsak čas, Da Njegova blagost hrani nas! Sreča pobožnikov, če je vodi Bog, Hvalil bom Boga ob vsakem časi; V ustih mojih vedna hvala se Mu glasi! Moja duša Njega naj veliča, Radostni trpin naj bode hvale priča, Božjo veličast z menoj slavite, In ime Njegovo združeni čestite! Ko iskal sem Ga, On je sprejel me, Iz brhkosti mnogih, iz strahov otel me. ( Radostno k Gospodu pribežite, l Od sramote potlej nikdar ne zardite! Revež je zaklical, čul ga Bog je, In pomagal mu ljubo iz vseh nadlog je. 57 -$ XXXIII. s- Vedno hodi Božji sel na strani Njim, ki se boje Gospoda, in jih brani. Skusite, da milostiv Gospod je! Blagor mu. ki upa Vanj, ker poln dobrot je! Bojte Njega se, Vi posvečeni; Kdor boji se Ga, v potrebi ni nobeni. Levov mladi zarod lačen strada; Kdor pa išče Njega, nima nikdar glada. Vi sinovi, k meni prihajajte; Strah Gospodov bom učil vas, poslušajte: Kdo želi življenje rad imeti, Mnoga leta v srečni blagosti živeti . J Jezik vedno zlobnosti zapiraj, Z ustmi pa besed zvijačnih ne ubiraj! Zlega varuj se, pravico ljubi, Išči si miru, in nikdar ga ne zgubi! Na pravične se Gospod ozira, In uho njihovim prošnjam rad odpira. I Z jeznim zre pa okom zlobe sina, Vniči mu imč, da ni mu več spomina. -8 XXXIII. - XXXIV. 5r- Kličejo pravični, sliši Bog jih, In otima milostno iz vseh nadlog jih. / Blizo srcem On je togujočim, £ In rešitelj dušam se ponižujočim. Mnogo poštenjak ima trpljenje, Pa iz sleharnega mu je Bog rešenje. On koščice vse njegove brani; | Da nobena se ne stre in se ne rani. Ali grešnika bo greh umoril; Kdor pravične črti, bode se pokoril. Bogu je častilcev duša ljuba; Kdor zaupa vanj, ne stare ga poguba. Molite? zoper nehvaležne sovražnike. Bog! vpiraj spornikom se mojim, Bojuj se zoper zle bojnike; Poprimi škit, brani velike, In čuvaj me z zavetjem Svojim! -š XXXIV. is- Nameri ost, potegni meč Na preganjalcev mi groženje, In dušo vteši govoreč: Jaz tvoje vselej sem rešenje! Sramota vsa naj pade nanje, Ki strežejo po duši meni; Bežijo naj osramočeni, Ki zlo hotč mi dni sedanje! Naj bodo v vetru prah legak, Gospodov sel naj razpodi jih; Naj pot jim bo teman, polzak, Gospodov sel naj pomori jih. I V pogin so mreže mi razpeli, Kopali mi v pogubo jame; Pa jame naj zajmo njih same, | Naj v svoje mreže bi se vjeli! Moj duh pa naj se veseli, | Da je došla pomoč Njegova ; Naj kličejo mi vse moči: Kdo Tebi je enak, Jehova? Ti rešiš slabega trpina, Da ne zatre ga roka jaka; Ti bednika in siromaka Otmeš zavratnega pogina. Lažnjive priče me zelo Dolže krivice mi neznane, Za dobro vračajo hudo, j Režo v srce mi britke rane. 60 -K XXXIV. £~ A jaz za njihove nadloge, , Oblekel sem se v haljo žalno, Za njč sem k Tebi molil stalno )araval zanje poste mnoge. Prežaljen bil sem in potrt, Ko za prijateljem in bratom; nCot da mi nje je vzela smrt, _Se sklonjenim sem hodil vratom. Nezgoda moja jih raduje; Name se zbirajo hudobno; Ne vem, zakaj črte me zlobno, Ves trop me brez prestanka psuje. Hinavski, porogljivi rod Z zobmi zdaj zoper mene škriplje. Doklej boš gledal to, Gospod? Naj Tvoja milost me obsiplje! Otmi zločinov dušo mojo, Predrago dušo levom silnim! Priznaval zborom bom številnim Sred naroda dobroto Tvojo. Naj vrag se moj ne veseli, Ne migajo z očmi črtniki; Ker nimajo zarad laži Miru zdaj tihi Stanovniki. Odpirajo k besedam lažnim Se usta za slovd srdito: Prav, prav, saj vidimo očito! Z zasmehom rekajo sovražnim. Gl -3 XXXIV. iS- Ne molči, ki vse veš, Gospod; Nikar od mene zdaj ne hodi; Ti dvigni se nad zlobni rod, srečno pravdo mojo vodi! Po Svoji me pravici sodi. Da se ne vesele nad mano. In zabij o besedo znano : »Požrli smo ga! prav mu bodi!« Naj vselej se sramuje sam, Kdor moje reve se raduje; Odene naj se v stid in' sram, Kdor nad menoj se povzdiguje. <^Ki sreče pa žele mi vroče, Njim srečo in radost dodeli, Naj: »čast Bogu!« bi vedno peli, Bogu, ki meni dobro hoče. — Naj hvali jezik moj voljan Pravico Tvojo, veličavo; Naj premišljuje slednji dan, Kako slavil bo Tvojo slavo! —Si XXXV. ss- Brezbožnika zapeljuje greh. Hudobnežu pregreha V brezbožnem srcu govori : Čemu je Božji strah ti pred očmi? Tako si laže v svojih sam očeh, Prikriva si storjeni greh. Lokav njegov je govor; Za modro ne skrbi krepost, Premišlja v postelji zvijačno zlost. Krivična pota si izbira smel, Ne straši se hudobnih del. Bog izvor življenja. Do nčba Tvoja milost je, Gospod, Zvestoba Tvoja nad oblak visoka! Pravica, kakor Božje gore vrh, In sodba, kakor brezno je globoka. Ljudi, živali hraniš vsa plemena : Kako je Tvoja milost dragocena! Človeški mi otroci pribežimo, Da s senco Svojih nas perot prikrivaš, Pojiš z radosti Svoje nas potokom ■s s XXXV. — XXXVI. &- In z blagoslovom velikim zalivaš. Saj le pri Tebi je izvor življenja In v Tvoji luči luč je razsvitljenja. Naj Tvoja milost na čestilce lije, Dobrota Tvoja ravnim srcem bodi! Brezbožnika naj roka me ne pahne, Ošabneža me noga ne pohodi! Glej, oni, hudodejci, že so pali, Da, pali so, in več ne bodo vstali! f-i • *) Usoda pravičnikov in krivičnikov. Grešnikom ne bodi nevošljiv, Ne zavidaj hudodejcem slave, Skoro jih ne bo ko vele trave, Rod je njih ko poljska zel minljiv. Upaj le v Gospoda, prav ravnaj, Živi se pošteno tu v deželi! Nad Gospodom večnim se veseli In imel boš v srci pravi raj. Večnemu izroči svojo pot, Vsaka stvar ko dan Mu je razkrita: In pravica tvoja bo očita, Kakor svetla solnčna luč, povsod. /V— / h r " ■ " , -8 XXXVI. £- Z dušo vso Gospodu bodi vdan, Upno moli Ga in čakaj v miru! Ne huduj se, če po srečnem tiru Nepravičnih hodi vzradovan. Pusti jezo, zatri v sebi srd, Pa ne vnemaj se za djanje zlobno! Delo bo iztrebljeno hudobno, Kdor v Boga zaupa, bo podprt Hip samo! In ni zločinca več! Išči mesta mu — ni več ga znati! Krotki pa na zemlji so bogati, Mir obil deli jim tisoč sreč. Na pravične zlobnež je srdit, Radi njih z zobmi togotno škriplje; A Gospod z zasmehom ga obsiplje, Ve, da pride dan mu strahovit. Grešnik suče meč, napenja lok, Da pravične reveže zatere; Meč pa lastno mu srce predere. Lok mu pade razdrobljen iz rok! Več pravičnim majhen kot velja, Nego drugim zemlja razprostrta. Roka hudodejcev bo potrta, Bogoljubne pa Gospod krepča. (15 -Si XXXVI. is- Stan pravičnikov Bogu je znan; V hudih dneh veselja up ne gine, Vesele ob gladu se dobrine, Del njihov na veke jim je dan Grešnikom gorje, gorje bo jim! Božjega sovražniki so lica; Prešli bodo ko livad cvetica, Prešli bodo kakor lahek dim. Zlim ni moč plačati ni dolgov; A pravičnik še darove daje: Kogar blagoslavlja Bog, ta vstaje, Kogar kolne, — pad mu je gotov. Vodi svojcu sam Gospod nog6, Ker pravično pot njegovo znade, Daši omahuje, pa ne pade, Ker Gospod drži ga za roko. Bil sem mladič, zdaj sem starček siv, A pravičnih nisem čul prositi, Otročiči so jim kruha siti, V hiši blagodar je nevsahljiv. Pusti zlo, za dobro bodi živ. Večni Bog pravico le proslavlja, In čestilcev Svojih ne ostavlja, On na vek jim je čuvaj skrbljiv. GG -g xxxvi. is- Da, brezbožnik bo se kaznoval, Zarod bo njegov iztrebljen z zemlje, Zemljo si v posest pobožnik jemlje, Da na nji bo srečno stanoval. Usta sveto mu učč modrost, Jezik čisto govori pravico, V srcu božjo pa goji resnico; Nog ne omahuje mu Rdndst. Na pobožnika preži zlosin, Rad bi pahnil ga v prepad globoki; A Gospod ga ne pusti mu v roki, In na sodbi ga ne da v pogin. Le v Gospodovo zaupaj bran, Pa spolnuj zapovedi Njegove! Dal ti bode v dar dežele nove, Videl boš, da grešnik bo končan. Znal trinoga sem, bil je strašan, Ko drevo mogočno se je "širil; Sel sem mimo, ni se več šopiril, Mesta njemu sem iskal zaman. Na pravičnika osodo glej: Mirnemu človeku raste zarod; A iztrebljen bo brezbožni narod In sinov potomstvo za vselej. 67 5* —3 XXXVI. — XXXVII. 5S- A pravičnim Bog branitelj je, V sili jim utrjeno je mesto; On podpira, On jih čuva zvesto, Kdor Vanj upa, mu rešitelj je! Trpljemk toži in spozna grehe. V jezi me, Gospod, ne bij nikar! Tvoje še tičč puščice v meni, Težek Tvoje roke je udar. Ni telo o gnevu Tvojem zdravo, Ni miru v tresočih se kostčh; Rastejo zločinstva mi nad glavo, Tlači me ko težko breme greh. Smraden gnoj iz ran bolečih teče, Iz brezumnosti pregrešne ran; Reven in potrt sem, vse me peče, Hodim sam in žalosten ves dan. Moje ledje prisada je polno, Iznemogel sem, da vsak pozna; Vse meso je na životu bolno, Rjovem radi trganja srca. Ne kaznuj me v misli razsrjeni, • #. 3 ? A) G 8 -3 XXXVII. S— Znaš, Gospod, kar v srci je želja mi, Vzdihljaji so moji pred Teboj; Gine moč in srce trepeta mi, Vid mojih oči ni več z menoj. Bežali prijatelji so ljubi, Sli so radi mojih bolečin; Govorč pa vragi o pogubi. Ter zvijačno mi snujo pogin. Jaz pa sem ko glušec, ki ne čuje, Kakor mutec, ki ne govori; Meni vse je govorjenje tuje, In ugovora iz ust mi ni. Prosim Te, besedo Ti izusti, Odgovori Ti, Gospod in Bog! Da se veselč, nikar ne pusti, Ako pešajo moči mi nog. Res pripravljen sem trpljenju vedno, Toga mi je zmerom pred očmi; Da je moje djanje kazni vredno, Vem predobro, in me žalosti. Vragi moji, glej, živč mogotno, Velikaši so, ki me črte; Zlo za delo vračajo dobrotno, Pa le srečo jim želi srce. -Si XXXVII. XXXVIII. &- Ne zapusti me, Gospod mogočni! Večni Bog, tu blizo mene stoj! Hiti, bodi mi rešnik pomočni, Bog si Ti in Izveličar moj! Kratkost življenja naj nagne k usmiljenju. «) Djal sem : čuval bodem, da grešil Za naprej ne bode jezik moj, In dokler je grešnik pred menoj, Usta bom krotil. Molčal sem, onemel poln skrbi; V meni pa britkosti je še več. Srce v prsih me boli žareč, V mislih vse gori. q , ( In tedaj bridko Gospodu dčm: < Kratek*: broj mi mojih dni preštej /Ter življenja konec mi povej, \ Naj, kaj pride, — zvem. Pek. mi dolg življenja je korak, Zemskega bivanja kratki tek; Pred Teboj je kakor nič moj vek, Dim je človek vsak. -3 XXXVIII. £- Kakor senca znikne tod zemljan! Lak'ves pot in trud rodi' mu sad? Sam ne ve, ko zbira drag zaklad, Na koga, Gospod, naj upam zdaj ? Ti z zavetnim upom me zakrij! Ti oprosti vseh me hudobij, In pomoč mi daj! Naj ne bom hudobnežu v posmeh ! Molčal sem, ne bodem ust odprl, Ker si Ti s porogom me prezrl ) V kazen za moj greh. Pa obrni proč od mene bič! Res je, Tvoj udarec je grozan. S Tvoje roke težo bom končan, Kakor prazno nič. Ti za grehe s kaznimi gorak Pokoriš moža: pokore čas, Kot(sukno/moljj ljub razje obraz: Dim je človek vsak! Sliši, Bog, molitve moje klic, Vzdihujoče moje čuj prošnje; In poslušaj žalostne solzč, Tožbe velih lic! Komu bo nabran. LAC-V -SS XXXVIII. XXXIX. i&- Gost sem Tvoj, popotnik vedno tuj, Kot očetje moji tu živeč. Predno grem, in me ne bode več, S kaznijo miruj! Pokorščina je Gospodu ljubša ko daritev. Dolgo čakal sem Gospoda In nagnil mi je uho; Klical sem »moj Bog« v britkosti, Slišal vpitje je glasno. On izvlekel je iz jame *) In iz gleni me krepak; In postavil me na skalo In utrdil mi korak. Novo pesem je učil me, Hvalo našemu Bogu. Mnogi vide, in bojč se, Upajo veseli Mu. Blagor možu, ki v Gospodu Mu edini je zaup, Ki ne gleda na prevzetne, Ni na zapeljivi hrup. 72 -g XXXIX. is— Tvoja čuda so velika, Ktera storil nam si v znak, Tvoje misli so velike, Tebi nihče ni enak! Nočeš ni darov, ni žrtev, z' Le odprtih hočeš uh; »Torej rekel sem: glej, idem v. Glej, odprt Ti je moj sluh! Da naj spolnim Tvojo voljo, Tvoja knjiga me uči. Da storim po Tvoji volji, Iz srca me veseli. Tvoje blaženstvo oznanjal V zboru mnogem sem, Gospod: Srce hvali Tvojo vernost, Hvali Tvojih se dobrot. Svojih ust ustavljal nisem, Tvojo sem pomoč slavil, Tvoje milosti, resnice Nisem pred ljudmi tajil, In zato ne boš odtegnil Svoje milosti mi zdaj, Tvoja milost in resnica Čuvata me vedno naj ! 73 -85 XXXIX. &- ^)Kaj za greh okrog je kazni, Se prešteti jih ne smem, Več jih je, ko las na glavi, Srce zapuščeno včm. Reši me voljan, Jehova, Hiti meni na pomoč! Zarudč naj vsi nečastni, Ki želč mi večno noč 1 Naj beže osramočeni, Ki nesreče mi želč; Otrpno naj od sramote £ Ki sedaj me sramotč! f Uka pa naj, veseli se, J Tebe, Bog, iščoči rod, \ Kliče naj pomoč želeči: »Velik, slaven je Gospod!* Sicer sem ubog in reven, , Vendar si mi škit in meč; Ti pomoč mi in rešnik si; Bog moj, ne odlašaj več! XL. fcr- Bolnikova tožba o hinavskih, prijateljih. 5 Blagor mu, ki reveža se vsmili, < Bog otel ga bo ob časov sili. Večni Bog mu varuje življenje, Ne pusti, da zlobnež ga zatira; V postelji bolniški ga podpira, V zdravje se obrača mu trpljenje. Prosim Te, Gospod, usmiljen bodi, Res grešil sem, ostro me ne sodi! Moj sovražnik govori hudobno: »Naj umre, imč njegovo zgini!« Pride k meni, laska se in hlini; Proč idoč pa roga se mi zlobno. / Zoper mene zlo izmišljujoči I Govore črtilci šepečoči: ) »Res gorje groznd je nanj razlito, i Tu leži, od tod pač več ne vstane!« I Se prijatelj, (štet med najbolj vdane), ( Ki moj kruh jč, me izdal je zvito. Ti, Gospod, pa k meni se obrni, Dvigni me, pravično jim povrni! /Da sem Tebi ljub, spoznam naj srečno; 75 -8 XL. — XLI. — XLII. iS- f Naj ne uka moj sovrag nad mano, Ker nekriv sem, Ti mi daj obrano L In pred Sabo vtrdi me na večno! Koprnenje pregnanca po hiši Božji. Kot jelen hlepi' po vodi studeni, Tak žeja mi duša po Tebi, Bog! Res duša medli mi sredi nadlog, In Ti življenju si vir zaželeni! Kdaj pridem še tje pred obličje Gospoda? Solzč so mi hrana dan in noč: »A kje je Tvoj Bog, ki daje pomoč?« Vprašuje me tolpa sovražnega roda. Kako pretresa mi dušo prežalno, Ko pota spominam v Gospodov se hram, Kak6 sem s slavilnimi pesmami tam Veličal Gospoda z množico hvalno. Kaj, duša, vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedljuješ? V Boga zaupaj pomočnika! Se pride čas, da povzdiguješ Obraz prijaznega rešnika! 76 -S XLI. — XLII. fc- Spomini, Bog, so mi dušo potrli Na Hermon, sredi Jordanskih bregov, Kjer brezdni si kličejo z glasom slapov; Valovi voda pa so name pridrli. Gospodova milost je meni po dnevi; Po noči pa čuje pesmi se glas: I Polnočna molitev k Bogu je — za spas! Gospodu pravim: Kaj zabiš me v revi? Sovražnik me stiska, in hodim užaljen ; IMoči mi gino vsled stisk in nadlog, Moj vrag se mi roga: Kje je tvoj Bog? Takd sem od Tvoje pomoči oddaljen! Kaj, duša, vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedljuješ? V Boga zaupaj pomočnika! Še pride čas, da povzdiguješ Obraz prijaznega rešnika! Bog, sodi pravico, bodi pomočen, Odreši trdega me rodu ; | Iz rok me krivičnemu otmi možu. Zakaj me zavračaš ? Saj Ti si mogočen ! Sovražnik me stiska, in hodim užaljen, Ti pošlji Svoje resnice svetlost, Me pelji, kjer Tvoje gorč je svetost, Da nisem od Tvoje več hiše oddaljen. -g XLII. — XLIII. £- Naj spet k altarjem Gospodnjim hodim, Kjer radost je moja, kjer Bog je moj Naj hvali ga pesem in harpa mu poj, In jaz naj slavilno množico vodim. Kaj, duša, vedno še žaluješ? Kaj mi brezupno omedljuješ? V Boga zaupaj pomočnika! Se pride čas, da povzdiguješ Obraz prijaznega rešnika! Prošnja stiskanega* pa od Boga zapuščenega ljudstva. Bog! slišali na svoje smo uho I Očetov sporočila slavna, Kar čudes storil si v njihovih dneh, / Kar storil si stoletja davna. Z močno roko pogane si izgnal, Posadil dede na njih mesto; Z desnico njih plemena si zatrl, Namnožil Svoje ljudstvo zvesto. Dobili nismo z mečem zemlje v last, Nam roka ni dobila zmage; Desnica Tvoja je premogla vse, Oči sijale so nam blage. -3 XLIII. S- Saj Ti naš Bog si, naš si gospodar; Naj Tvojo bi pomoč poznali, S Teboj sovražnike podrli k tlem In zopernike poteptali! Ker ne zanašamo na svoj se lok. In meč nam tudi ne pomaga; Stiskalcev črnih Ti le braniš nas, Le Ti osramotiš sovraga. Veličali se v Bogu svojem smo, Ves dan stoječ v Njegovi moči; Obrane upali na veke smo, Hvalili se v srca čistoči. Ti pa zametaš in sramdtiš nas, Ne hodiš z našimi vojskami, Umikamo se pred sovražnikom, Crtilci naši so za nami! Raztiraš v begu mej pogane nas, Pustiš, ko mirne ovce" klati; Ceniti Svoje ljudstvo daš pod nič, Za slepo ceno nas prodati. Sosedom našim daješ nas v posmeh, Mejašem smo v zasramovanje; Na Tvoje ljudstvo majejo z glavo, Pojo zasramne pesmi na-nje. -ss XLIII. 8- Ves dan stoji pred nami porog smel, Sramota lice nam zagrinja, Ker gledamo sovražniku v obraz, Ker opravljivec nas preklinja. Vse to nas je zadelo, ki dozdaj I Zalili nismo nič postave; N ezvesto naše bilo ni srce, I Zašla ni noga s poti prave. C e dvigali k bogovom bi rokč Pa Tvoje zabili visosti, Bi precej tega li ne bil spoznal, Ki srca vidiš vse skrivnosti ? Za Tebe pa nas dan na dan more, Pobijajo kakor živino ; Ti suvaš nas v nadloge strašni kraj, Ogrinjaš s smrtno nas temino. Gospod, prebudi naglo se, kaj spiš ? Ne pusti večno brez rešenja! Povej, zakaj nam skrivaš Svoj obraz, Pozabljaš našega trpljenja? Uže se naša duša klanja v prah. iTelo na tla je poteptano! Gospod mogočni, vstani, nam v pomoč; IOj, pridi Ti nam na obrano! 80 -BS XLIV. JS- 0 priliki kraljeve svatbe. Iz srca mi pesem vre visoka; Blago pesem kralju posvečujem. Jezik moj naj bo pero pisarja, Hvali te pred zemskimi sinovi. S tvojih usten lije ti milina; Blagodar bo dal ti Bog na veke. Meč ob ledjč si, junak, opaši, Kaži veličastvo in krasoto ! Hodi srečno, ves odet v lepoto, Ker pravičen si, krotak in veren! Tvoja naj uči desnica čuda, Padajo narodje naj pred tabo! Ostre, o junak, so tvoje strele, Prestreli sovražnikova srca. Tvojega prestola tla so trdna, Bog ga je na vek tako postavil. Tvoje žezlo je pravično žezlo, Ker pravico ljubiš, zlobo črtiš. Bog zato mazilil te je z oljem, Pred drugovi z oljem je veselja. Diha ti odev alojo, miro; Dvorci slonokostni vesele te. Tebi strežejo kraljeve hčere, Z desne je soproga v zlatem krasu. 81 6 -g XLIV. — XLV. S- Čuj me hči, uho obrni k meni; Dom ocetni, narod svoj pozabi! Kralj po tvoji hrepeni lepoti. Njemu klanjaj se, on tvoj gospod je! Tirova ti hči dari prinaša; Knezi klanjajo se ti z darili. Hči kraljeva čista je krasota! Nje obleka z zlatom je pretkana. V sobe vezene jo vode h kralju, In slede device, njej družice. Vode jih o rajanji veselem, Stopajo slovesno v dvor kraljevi. Dedov mesto zavzemo sinovi. Knezi slavljeni po vsi deželi! Rod za rodom pak prepeva slavo Tvojega imena po vsi zemlji. -rtSSSSc«- Bog zavetje v sveta viharjih/ Bog je zatočišče nam in moč, Pomočnik, ki v sili je navzoč. Brez strahu smo, naj se zemlja maje, Morju v srce se valč gore, Vod valovi naj bučč, kipč, Gibljejo gore se trepetaje. Z nami je Gospod, sveta vladar, Jakopov je Bog nam zvest čuvar. J CUL / f / 82 —Si XLV. — XLVI. ls- Potok milosti krepča ves dan Božje mesto, Božji sveti stan. X~Bog je v njem, zatoraj se ne gane; J On hiti mu v bran, ko pokne zor. J Narodi hrumč, zaman upor. V_ Bog jim zagrmi, trepet vse zmane. Z nami je Gospod, sveta vladar, Jakopov je Bog nam zvest čuvar. Glejte čuda, ktera je vršil: A Vojske je do mej zemlje krotil! Loke lomi, kopje krši, mane, Bojna kola žge, povsod okrog. »Nehajte, spoznajte, jaz sem Bog, Bog vseh rodov vrh zemljč prostrane!« Z nami je Gospod, sveta vladar, Jakopov je Bog nam zvest čuvar. ,*V v Jehova kralj vsi zemlji. Narodje, čestite Ga z rokoploskanjem, Boga poslavite z veselim ukanjem! Gospod je naj viši prestrašen in časten, Prostrani je žemlji mogotec oblasten. Poganske narode z močjo pokori nam, »Pod noge nam!« silno veli kraljevinam. 83 -3 XLVI. — XLVII. !S- I Izbral nam je lepo zemljo plodovito, Očakom pobožnim posest ponosito. ‘ Bog ide v svetišče mej ukanjem glasnim, Mej trombe slavilne dončnijem jasnim. Zapojte! veselo naj pevec spoznava: Le našemu kralju odmeva naj slava! Gospod je vladar nad vso zemljo prostrano, Zapojte Mu pesem, pa pesem izbrano. Gospod je vladavec nad vsemi narodi, Na svetem prestolu kraljuje povsodi. Narodov številnih so združeni knezi, In Bog Abrahamov v njihovi je zvezi; Ker Božji so oni, mogotci na zemlji; Naj Višemu nihče pa slave ne jemlji! - - Čudna, rešitev Božjega mesta. \ izvoljenem gradu mogočen je Bog, In večno proslavljen; Na gori Sijonski je grad vsem okrog V veselje postavljen. 84 -L -g XLVII. S- t Na severni strani vladarja svetov Prekrasno je mesto. ^ I Tam Bog rje' naš; sred posvečenih zidov Zavetje nam zvesto. Glej, tukaj so zbrali se kralji zemljč, Pa niso obstali: Zagledali mesto in grad so strme, In plašno zbežali. ■ lin tukaj jih strah neizmeren je vil, Ko v dobi poroda; [Iztočni je veter vso moč razdrobil Tarziškega broda. Kar slišali kdaj smo, to vidimo zdaj, V tej dobi nam znani, Da mesto Gospodnje, ta slavljeni kraj, Bog vzvišeni brani. V svetišču se Tvojem naj Tvoja, Gospod, Dobrota prepeva; Ko Tvoje imč naj še hvala dobrot \ Povsodi odmeva. Ker sodbe je Tvoje pravičen vsak rek, Sijon se raduje ! *) O sodbah pa Tvojih Judeje na vek Naj hči poskakuje. 85 -SS XLVII XLV1II. !S- Obhodite Sijon in tabor njegov, Stolpove preštejte, Opazite jakost njegovih zidov, Dvorove oglejte! 0 - Bodočemu rodu povejte na glas : Tu Bog je prisoten, Na večne On čase nam trden je spas, Vladar nam dobroten ! —"€>< 5 — Tolažba pravičnika iz brezbožnega bogatina. Poslušajte, vsi narodi zbrani, Na uho vlecite, vsi zemljani, Velikaši vi, in vi prostaki, Bogatini, kakor siromaki. V* • 9 - Srce moje naj modrost opeva, Jezik naj razumnost razodeva: Pesem vzvišeno uho posluša, Jezik jo na harpi peti skuša. Kaj, bojim naj se ob hudi dobi, l Ko v rokah sovražnikov sem zlobi ? Ki z veliko hvalijo močjo se, / In z bogastvom mnogim se ponose xlviii. ss- Kdo pa more smrti se oteti? Alar Bog hoče odkupnino vzeti ? ) Kdo pač zmore toliko imenje, Da z njim večno kupi tu življenje? Mar hudobnež zmerom bo na sveti, Ko pa vidi tudi modre mreti? Ne, bedak brezumni naglo zgine, Drugim velike pusti dobrine! ^ . |Groba dom,jim že stoji pripravljen, Trden dom 'za zmerom jim postavljen; In pozaba krila bo vladarje, Dčželam razsežnim gospodarje. Človek naj v visoki bode časti, Vendar mora ko žival propasti. Taka pot bedakov bo ostala, Daši vnukov se glasi jim hvala. *) Kakor ovce so zapadli,.smrti, V večne sence tamar so zaprti, In ostanejo na vek v trohnobi, Ko pravičnik hodi po njih grobi. Mene Bog pa iz teme globoke Bo potegnil, rešil smrtne roke; Ne bojim se zdaj, če kdo bogati, In njegove hiše rast je znati. K/// : t fak v* fa*r-€> / -$ XLVIII. — XLIX. fc- Saj po smrti nič ne vzame s sabo, Vse bogastvo njemu ni za rabo. Le v življenji srečo si prisvaja, Duši svoji z vživanjem ugaja. Tudi on k pokojnim pojde dedom, Luči z mrtvim zrl ne bo pogledom. Človek tu naj še tako bo v časti, Vendar mora ko žival propasti. Poduk o pravi da rit vi. In kliče oblastno zemlji prostrani; S Sijonske prelepe gore Prisije, očitno sodbo oznani. Hud ogenj se vnema pred Njim, Krog Njega vihar mogočen razsaja; Poziva sem doli neb6 In zemljo, ko narod sodit prihaja. On zbere pobožni Svoj rod, Ki sklenil je ž njim z daritvami zvezo. Nebo oznanuje povsod, Da Bog je sodnik, s pravično pa jezo. - sodnik govori, 88 -g XLIX. S- »Ne grajam ne tvojih darov, Za žrtve, katere žgeš, te ne karam; Ne maram ni tvojih goved, Iz tvojih tamarov jarcev ne maram. Ker moja je gozdna žival, Na tisoče čede moje po gori; I ptice pod nebom poznam, Kar skrivajo zveri poljski ponori. Kdaj neki začutil sem glad? Vsa zemlja je moja, z roko jo krijem! Mar vživam jaz juncev meso? Mar tvojih daritev jarčjo kri pijem? Bogu naj zahvala bo v dar, Naj Višemu plačaj, kar si obljubil! Pokliči na stiske me dan! Otčl te bom, ti častil me in ljubil. Kaj mojo postavo slaviš? I Kaj mojo zavezo v govor zapletaš ? Saj moja povelja črtiš, / Prezirno besede moje zametaš! V prijaznosti s tatom živiš, I Korak se s preščstnim možem ti druži, Iz ust hudobija puhti, I Zločestim zvijačam jezik ti služi. sa -g XLIX. — L. S- Ti svojega brata grdiš, In matere svoje sina sramotiš. Mar meniš, da sem ti enak? S'pokoro, učil te bom, da se motiš! Ti, bogapozabnik, umej! Sicer te bom zgrabil; ni ti rešenja. Le hvalni me dar počasti; Zahvalna molitev pot je življenja!« Molitev za odpuščenje grehov in posvečenje. Bog, milostno se me usmili, Dobrota Tvoja naj moj dolg zatre! Operi hudobijo, ki me žge, f Izbriši grehov dolg obili! J Svoj silni greh spoznavam sam, Vselej ga pred očmi imam. Grešil le Tebi'sem, Gospodu, In storil pred očmi Ti, kar mrziš; / Zato pravičen si, ko me svariš,'V In čist, mogočen v Svojem sodu. t Saj v grehih pač spočet sem bil £ In v grehu se na svet rodil. ‘JO -S L. is- Resnice ljubiš Ti blagoto; Nauči skrito me dozdaj modrost! S hisopom kropi v čistost in svetost, Umij me nad snega beloto 1 Veselje čuti naj sreč, Kosti naj se razveselč! Zagrni lice pred dolgovi, Izbriši milostljivo ves moj greh! Srce mi vstvari čisto v prsih teh, In trdnega duha ponovi! Ne pahni, Bog, me od srca, Ne vzemi Svojega duha! Naj radost rajska spet se vrne, Naj voljni duh me brani grešnih zmot: Da grešnika učim Gospodnjo pot, Da k Tebi spet se spreobrne. Bog 1 reši me dolgov krvi, Da hvalim, ker pravičen si 1. Gospod, odpri mi usta v hvalo, Z jezikom Tvojo hvalo naj spoznam! Darov ne maraš, ki Ti rad jih dam, Daritev ne želiš ni malo! Ljub dar je Tebi duh potrt, Bolčst srca ni dar prezrt! Ul -S LI. £- Grožnja hudobnemu, sovražniku, Silnik, kaj se bahaš z zlobnostjo? iMoja bramba Bog je moj! Zlo izmišlja jezik tvoj, Reže kakor britva, govori krivico; Voliš zlo za dobro, laž pa za resnico. Ljubiš le reči, ki pogube. / Jezik je lokav in zvit. j Bog zato je pa srdit, s Zgrabil te-, in iz šatora bo pognal te, Iz dežele živih bode izroval te. Zbrali bodo se pravičniki, Nad teboj smijali se: Glej, takd zdaj možu je, Ki Gospoda ni iskal za pomočnika, I Le v bogastva svoja upal je velika! Jaz pa, kakor mlada oljka sem, V hiši Božji zeleneč! IV Te le upam, Te hvaleč, In bom upal večno; Ti si ves dobrota, In svetnikom Svojim kažeš prava pota. i)2 -Si Lil. s- £ i Zaupna molitev trpinova, , v imenu bvojem resi me, _me^te maščujoč! Besede moje čuj, uteši me Na prošnjo mojo zroč! Glej, tujci silni me stiskavajo, Da dušo pogube. Gospoda sebi ne priznavajo, Zato se ne boje. A kdo pač pomočnik naj meni je? Gospod, Ti moč mi daj, Udari_vrage, in preženi je, Zlo nanje pade naj! Daril bom rad potem daritev Ti, Dobroto bom priznal: Da bil iz stiske si rešitev Ti, In vrage si pregnal! / l -si liii. is- Prošnja zoper nezvestega prijatelja, Poslušaj, Bog, molitev mojo, Prošnja srca ne zametuj! Nagni se k meni, tožbe sliši, Obupno vzdihovanje čuj; Ker neprijatelj name vpije, Brezbožnih stiska me in bije! Glej, name zvračajo krivice, Nad revežem se togote, Da smrtna groza me prepada In v prsih drgeta srce; Trepet in groza me obhaja, In mrzel mrak povsod obdaja. Kdo da golobji mi peruti, Da bi odletel in počil? Pobežal tje bi v daljne kraje, V odljudni se puščavi skril, Iskal pri Bogu kraj zavetni, I Da vihri me otme posvetni. Po noči in po dnevu vidim Nasilje v mestu in razpor; Prežč lokavo po zidovih, V njem reve, toge je izvor! Poguba skriva se po mesti, Zvijača pa preži ob cesti. M -S! LIV. $- Prenašal bi, ko bi sovražnik Crtežen me zaničeval; A ti, moj znanec, drug zaupni, Ki sem prijatlja te poznal, Ki sladko sva skrivnost gojila In skupaj v Božji dom hodila! Naj smrt ugrabi te zločince; Ti pahni- žive jih v prepad! ^ V staniščih jim prebiva zloba, ča- . I A v prsih njih kovarstva gad. Moj duh pa k Bogu se zateka, Gospod otetve ne odreka. ■ I Glasnika? ^se mi ne vtrudi! Hvalil svojcem Te vesel bom, Pel Ti pred pogani tudi. Do nebes dobrota Tvoja sega, Sega v leta naj prihodnja! f Pevaj mi, oj harpa zgodnja! ■ j Nad nebo Mu dvigaj slavo, (Po vsi zemlji naj se krog razlega! ,A 0-^-4 /to \A; /«? 'Ar **) ‘J8 L VII. ožba o krivičnih sodnikih. Govorite li resnico res, Sodite li prav, sodniki? Ne, srce goji zvijače zmes, Roka v zlobi je veliki. (,'Od rojstva brezbožnik v zmoti je, ^In lažnik na krivi poti je. Togotč se kakor kača, Kakor gad uho zatiskajo, Da ne slišijo glasu bajača. Ti, Gospod, se rogaš grešnikom, Tebi njih moči so znane; Steri jim zobe, brezbožnikom, f Zlomi silnikom čekane ! Kakor voda naj se razgube, Poti prave naj ne pogode! Kakor trava na ledini. Kakor gine vosek se topeč, Kakor splavljenci njih rod izgini! Kakor trnje vniči žar, Ko se jedva je prižgalo, 'Srda Tvojega jih strl vihar,/ Tvojce pa bo vzradovalo, Da jim maščevanja vstane dan, jKo sovrag bo strt in poteptan A pravičnim plača bodi! Rekajo po svetu naj ljudjč: Res je Bog še, ki na zemlji sodi I 7 * -8 LVIII. S— Molitev zoper sovražna zalezovanja, Otmi, Gospod, me hudih zlohotnlkov .'“In skrij stiskalcev me gonitvi! ■'c ^ * /■! Z P t' /0 • '■> ff , Z t',, ^ Jt £ 0 ^ ,1 **„ ... *Z-Z> ‘t ^ / ^,- 1 1 J f ! ’ S J t* 7 Čpj/, "■ a ^ * -g LXVII. SS- Blagodejen dež si tam izlival, Zvesto krepčal onemogli ljud; Delež Tvoj v puščavi je prebival, . Pa do sita hrane v nji dobival, ****->*/ Ni ga trapil glad, ne silen trud. Hvala Bogu vedno mora rasti, On naš Bog gotov je pomočnik, SmrtiHrata v Njega so oblasti, — A sovragov ‘glava mora pasti, */ - . Z// . Teme vporno vpogne jim rešnik. *. C<(3c\j A-e /<•>/< V-v-t’ <* *) Bog je djal: »od jutra jih prikličem In od morskih vrnem jih bregov, Pokončam, pridružim jih mrličem, Da v sovragov kri nog6 ti vtičem, Da z njih krvjo sitiš tropo psov!« f, t ,, ,/ptrpj •t’ 1 1 > ted « ~ ^ -, ^ Te ^ Zmage vest pošilja Bog pred nami, Svetih pevek slavospev ognjen. — Silni vojvodi bežč z vojskami ; ^'DKo sred deležev mi spimo" v hrami, Hišna mati razdeljuje plen. ’ c ’ a ~^' Vse krog nas se ko golob leskeče, c... Ki rep zlat, sretfrna mu perut: Ko je vrage Bog ra^stlal besneče, Plen predragi svetle žarke meče,/A, /* Ko da Selmon s snegom je posut. 8 Basan gora, ti mogočna gora, Gora polna silnih si vrhov; Prednost Sijon pa imeti mora. Sijon vrh je Božjega izbora, Tam na veke prestol je Njegov. Bog, ki spremlja tisoč Ga bojnikov, Sinaja k* svetjjčih je odšel, Na višavo SvojihF grd svetnikov, In pripelje zmagovit jetnikov, Zmagancev darove fe privel. Zmagoslava! Ljudstvo, glej, rastoče Spremlja sprevod, kralj moj, v sveti kraj; Spred glej pevce, strunarje pojoče, Vmes device bobniče bijoče, Zad pa svet, plešoč sijajen raj. »Vsak v zbirališčih Gospoda hvali, Vsakdo, ki je Jakopu rojak!« Ondi Benjamin slavi te mali, Knezi Judovi so tu se zbrali, Tam pa Severja je rod krepak: »Tvoja moč naj, o Gospod, nas krije, Vtrdi to, kar storil si za nas! S Tvojega nam templja luč naj sije, Na Jeruzalem blažGnstvo lije, Kralji dar dajejo svoj naj čas! -8S LXVII. - LXVIII. £- r s V trstji zver — Egiptski rod — ukroti, Narode živinske stri, Gospod! , v Bojaželjne trume osramoti! t.) Kralj z Egipta k Tebi se napoti, Moli naj Te Etijopski rod. Kraljevine zemske, svete glase Povzdignite Njemu v slavospev! Pot naj skoz puščavo naravna se, Nad nebes nebesi On pelja se, Silen grom Mu je glasu odmev. Dajte čast Bogu in veličavo, On je Bog v oblacih vladajoč! Povzdigavajte Boga v višavo; Čudovit je šel v svetišča slavo, Narodu krepost in moč dajoč.« Prošnja za rešitev. Gospod, pomagaj iz valovja, Do sape voda mi prihaja; V brezdanji glib se pogrezujem, Kjer trdega ne najdem kraja. Voda je brezdno me požrlo, Valovi v me povsod zadevajo. Od vpitja omolkuje grlo, Od čakanja oči medlevajo. 115 8 * -3 LXVIII. i8— Zabadava črte me mnogi; Sovragov je kot las na glavi! Kar nisem še jemal, naj vračam. Lazniki hočejo lokavi Gospod, brezumje pred Te hodi, Krivica, greh, ne skriva Tebi se. Jehova ! milost ta nam bodi, Da Tvojci sramotili ne bi se! Porog prenašam radi Tebe, Sramota krije moje lice; Neznanec sem in tujec bratom, Sinovom svoje porodnice. Gorim za sveto hišo Tvojo, Zato porog mori še huje me. Krotim ob postu dušo svojo, Da to v posmeh je, v srce kljuje me. Z obleko žalno se odevam ; A kažejo name z rokami. Pojo pred vrati mi ogrde Že vsi, ki vina moč jih mami. Jaz pa Te molim, Bog mogočni, Oziraj name v času milem se, Usliši me, rešnik pomočni, Da v glibu ne vtopim obilem se! Otmi iz vode globočin me, Da me povodenj ne zagrne, Da temno ne požre me brezdno, Nad mano jama se ne strne! 116 -SS LXVIII. £- Čuj, Bog, me: konca mojim bedam, Blagosti Svoje ne odlagaj mi! Obraz dobrotni Tvoj naj gledam; Pohiti, sila je, pomagaj mi! Otmi, odreši dušo mojo, Zarad sovragov ji pristopi! Poroga moja Ti je znana, Crtilce torej vse razkropi. Sramota mi sred razganja, Mord že dušo bolečine mi; Zaman iskal sem rnilovanja, Utehe čakam, ne zasine mi. Za jed dajali so mi žolča, In žejo s kisom mi gasili; Zdaj miza v past se jim spremeni In v zanjko vse, kar bodo vžfli. Oči in dneva luč jim vzemi, Na vek naj bedra jim omahnejo! S srdito roko jih objemi, V plamenu jeze naj izdahnejo. Razdrto bodi bivališče In njih šatdri naj so prazni, Ker njega trd, ki si ga tepel, Množeč bolesti Tvoje kazni! Na greh jim še navrzi greha, Da ne dobddo opravičanja; Da noč jim večna ne preneha, Ne piši v knjigo izveličanja! m -s LXVIII. — LXX. iS- Jaz pa trpeč, bolan sem revež; Bog, moč naj Tvoja me poviša. Slavil ime bom Tvoje v pesmi, Slavila bo Te moja hiša. Milejša Tebi bo ta hvala, Kot žrtev vola najtolstejšega. Trpinov množ Ti bo ukala, Od njih ne bo srca zvestejšega. Ker reveža si Ti uslišal, In nisi sramotil jetnika: Naj hvali Te nebo in zemlja, In vse, kar v morju se premika! Ti rešil boš Sijonsko mesto, Da narodu pribežališče bo; Potomcem bo v dedino zvesto, Vsem, ki Te ljubijo, stanišče bo. Molitev za vedno pomoč Božjo. Moj Bog! iz grešne roke reši me, Nasilnika otmi krutosti! Gospod! Ti up si moj, Ti teši me, Zavetje moje od mladosti; Saj Ti si od utrobe moj čuvar, Od rojstva sem od Tč odvisna stvar. 118 -8 LXX. S— Premnogim čudo res življenja sem, Ti bil si moja trdna skala. Le Tebi vedno poln slavljenja sem, In v ustih mojih Tvoja hvala, Da poveličam Tvojo veličast, Na veke Tvojo poslavim oblast. Nikar me ne zavrzi v starosti, Ko moč me pušča, ne ostavi! Sovražniki se moji v jarosti Že dogovarjajo lokavi: Za njim drvite, pustil ga je Bog, Zdaj nihče ne otme ga iz nadlog! Oči mi Tvoje naj zasinejo, Gospod moj, na pomoč pohiti! Sramote vragi naj poginejo Življenja mojega srditi; Pokrije naj poroga jih in stid, V njihovih srcih srd je in zavid! Na Tvojo čakal jaz pravičnost bom, 1 Čast usta v vek Ti bodo pela; Iz srca Ti slavil resničnost bom, Dan slednji Tvoja dobra dela; Gospod, proslavljal Tvojo bom pomoč, Pravično vlado Tvojo dan in noč! Bog, Ti učil si od mladosti me, Se danes hvalim Tvoja čuda. Ko sivih let strašč slabosti me, -s LXX. fr- Ne daj, da me zagrne gruda, Dokler del Tvojih vseh ne proslavim Potomstvu Tvojih čud ne razglasim! Ker do nebes so Tvoje milosti, Pravičnost Tvoja do vrhova. Ti delal čuda si v obilosti, Kdo Tebi je enak, Jehova? Pahnit^si često me v trpljenja svet, \ Pomirjen pa si me poživil spet. Podpri spet dušo mi poraženo, Izvleci iz globine skrite! Potem slavim zvestobo blaženo, Na harpi pesem naj slavi Te; Prepevam Ti na citrah, moj rešnik, Ti Izrajeljev včliki svetnik. Naj moja usta se radujejo, Oteta duša veseli se; Naj misli nove pesmi snujejo, Pravica Tvoja naj slavi se. Osramočen črtilec bodi vsak, Umolkne naj zloželjni mogočnjak! ■dlf 120 -* LXXI. iS- lesijansko kraljestvo. Kralju, Gospod, vso pravico izroči, Sin mu raduje naj v sodnji se moči; Sojeni bodo po pravdi narodi, Vse naj trpine v pravičnosti sodi! Gore naj mirne prinašajo čase, Griči odmevajo blažene glase! Pravdo prisodi naj revnim rodovom, Pomoč deleva ubožca sinovom! &■ Kralj naj brezbožnika s silo podere, Sin mu nasilnika grozno zatere! I Strah in pa groza naj ude jim maja, Dokler po nebu se solnce sprehaja. Dol naj spusti se ko rosa na trato, V kaplji deževni na polje _ bogato! I V dneh naj Njegovih pravica bo v cveti, Sreča in mir, dokle r mesec še sveti! Reveže reši naj hude nadloge, Brez pomočnika trpine uboge; Rad olajšuje siroti trpljenje, Reši potrebnemu možu življenje. 121 St LXXI. 8- On jim rešnik od krivic in pregreh je, Kri dragocena v njegovih očeh je. V eno mer bodo za njega molili, Cele pa dneve ga bodo častili. Naj gospoduje od morja do morja, Vlada do zadnjega zemlji pogorja! Predenj divjak naj kolena uklanja, V prah neprijatelj se brez godrnjanja. Zlate darove prinašajo kralji, Klanjajo verni otoki se v dalji, Njemu mogočni se klanjajo knezi, Narodi vsi mu pa služijo v zvezi! S žitom napolnjeno vse bo v dežčli, Vrhi so vsi blagosldva vesčli! Množno iz mesta se narod razcveta, Raste ko trava na polji nešteta. Hvaljeno Njega ime naj bo glasno, Dokler ne vgasne nam solnčece jasno! Poveličujejo vsi Ga narodi; V Njem blagodar izveličanja bodi! t 122 -g LXXII. £- Brezbožniki so Časno srebni, Pobožniki pa večno srečni« Da, Bog je vendar vsem dobroten, Ki čistost jim sreč prešinja; Ne malo, spdlznila bi noga, Omahnila bi mi stopinja. Brezbožnike sem že zavidal, Ker vedno se godi jim bolje; Imajo dneve brez trpljenja, Živijo srečni, dobre volje. Zemljanov ne trpč trpljenja, i Ni znana jim človeštva reva, — Zato napuh jim kiti grlo, i Telo zločestvo jim odeva. Brezčutno srce kaže zlobo, Na dan prihajajo njih misli: Hudobno govorč in prazno, Oholost sama jim je v čisli. Kot iz nebes se zdi njih govor, Na zemlji jezik njih prodira, Zato hiti za njimi ljudstvo, Pohlepno nauk njih požira. 123 -g LXXII. «- In govore potem: *Kaj vč Bog; Kaj more Večni vse to znati? Brezbožnike le-te poglejte, Kako so srečni in bogati! Zaman sreč naj svoje čistim, V nedolžnosti rokč umivam ? Vsak dan težave nove nosim, Na jutro novih naj dobivam ?■« Pa nisem res tako govoril, I Sicer ne bil bi otrok včren; Zato razumnosti iskal sem, I Za-mč pa trud je to brezmeren. Ko v Tvoje pa prispem svetišče, Zrl konec njih sem veličine! Na polzko mesto si jih stavil, Okoli brezdna so temine. Kakd popadajo z višine, Kakd jih pokonča strahota! Njih sreča je prikazen sanjska, Zbujene čaka le sramota. Ko je grenkost mi trla srce, In dušo trgali so žali: Brezumen bil sem in neveden, Pred Taboj bil enak živali. -8 LXXII, LXXIII. 18- Saj neprestano sem pri Tebi, Ti me držiš za desno roko, Ti me po Svoji volji vodiš, Privodiš v slavo me visoko. Koga imam sicer v nebesih? Koga naj iščem tu na zemlji 1 Tel6, sreč medli po Tebi, V zavetje Ti, moj Bog, me jemlji! Kdor Tebe zapusti, pogine, Iztrebljen bode, kdor odpade. + Bližina Božja mi je sreča, V Gospoda stavim svoje nade. Tožba, ker je svetišče razdejano. Kaj si, Bog, zavrgel nas, Svoji čedi, kaj groziš š" pogubo? Nisi nekdaj nas odbral, V dedovino nas odkupil ljubo? Spomni se šatora vsaj, Kteri v bivališče Ti izbran je! Dvigni stopnjo, glej razdor, Svojega Sijona razdejanje. 125 7 <$ r r V .c XX/r<7? -8 LXXIII. £- V Tvojem hramu rjove vrag, Znamenja postavlja verolomna. Vidi se, kot v šumi les Sekala sekira bi ogromna. Pod sekiro se drobi In tepta vsa rezba dragocena; Skruni in požiga se Bivališče Tvojega imena Nas zatreti vse hotč, Naših znamenj ni in ni proroka; Božji šator je požgan; Kdo povč, kdaj bode konec joka? Bog, doklej naj psuje vrag, Tvoje naj ime preklinja v zlobi? Kaj ustavljaš še rokd? Dvigni jo, sovražnike vgonobi! Od praveka Ti moj kralj Dal pomoč si zemlji, naši vlasti; Ti razdelil si morje, Stolkel glave morskih si pošasti. Zmaju glavo Ti si zmel, V jed ga zveri dal puščave sive; Vir iz skale si odprl, In posušil reke nevsahljive. -S LXXIII. — LXX1V. »- Tvoj je dan in Tvoja noč, Luč in solnce svetlo si ustvaril ; Vtrdil zemlji si meje. Zimo, mladoletje nam podaril. Pomni, da se roga vrag, In brezumne blebeta besede! Grlice ne daj zverem; Spomni Svoje se trpeče črede 1 Na zavezo Svojo glej! Naj trpin Te hvali brez sramote! Revežu pravico dej. In ne žabi brivnikov besnote! Povracnik je Bog. Bog, hvalimo, hvalimo Tijbe zares ! Da Tvoje ime je pri nas, Oznanjajo čudesa mnoga nebes. Ti praviš: »Zdaj vidim, da čas Soditi je pravo, ker zemske sinove In zemljo omamlja zmotnjava. Jaz zemlji postavljam negibne stebrove Polamljam brezbožnikom rog; Jaz sam sem pravičnikom Bog L 127 -$ LXXIV LXXV. !S- Zatoraj bahačem trdo govorim: Ne hvalite več se z močjo 1 Brezbožne krivičnike resno svarim : Ne dvigajte se preželo! Preširno moči do nebes ne dvigujte, Beseda ne bodi vam vporna! Nikakor povišanja ne pričakujte; Ni jutro, ni. večerni kraj Ne pride pomagat vam kdaj. Ker Bog je soditelj, ki prav govori; Zdaj niža, zdaj viša pa spet. Gospod je, ki v roki kozarec drži, V penečem je vinu zajet; Razdaja okoli kozarec naliti, f A gošča izpraznjena ni še. i zemlji vsem grešnikom bode jo piti. Zatoraj Gospoda častil, Na veke Ga bodem slavil! »—<6S>— 0 Jeruzalem je Gospod ovaroval napada, Bog v zemlji Judovi je slavnoznan, Čast Njega so imenu zemlje pele. Presveti šator v Salernu Njegov je, Na gori mu Sijčnski ljubi stan; Ondukaj je polomil lokom strele, In škit in meč in vojno vse vozovje. 128 -g LXXV. £- Presvetli Bog, mogočni, z večnih gor Junake krepke dal si v plen moritvi; Zaspali korenjaki so naj jači, Njihovim rokam zibnil je napor; Bog Jakopov, o Tvoji so grozitvi Vsi zadremali konji in jahači. Jehova, Ti si vsem nam Bog strašan! Kdo vstavlja naj se, ko Tvoj srd se vžiga, Ko sodba Tvoja z nčba se razglaša ? V trepetu onemi vse zemlje plan, Ko Vsemogočni se na sodbo dviga, Ko On zatirancem pomoč prinaša. Še vragov srd Bogu le čast množi', Ker strl do mala jih je v silni jezi. Zat6 Bogu obljube izvršite, Čestilci vsi, nesite Mu dari, Ker Njemu so pokorni zemlje knezi, On z grozo straši kralje ponosite! 129 9 LXXVI. !S— Tolažila misel o delih Božjih v praveku. • O naj bil bi Mu po godu! V stiski klical sem k Gospodu, Brez tolažbe bilo je srce. Mislim v Njega in vzdihujem, V duhu svojem omagujem. I Vzdramljene oči' so mi vso noč, Zbegan jezik mi odreka. ‘remišljujem dni praveka, : nekdanjih premišljujem tek; I duhu žitje vse prevdarjam, S srcem sam se razgovarjam. Bo mar večno me zavrgel Bog, \ Ne odvrne več pogube? I Mar pozabil bo obljube, In besede Svoje od nekdaj ? Zabil milost bo prvotno, In zaprl srce blagotno? Djal sem v srcu: v srečo pokori Me Njegova roka sodnja; Pomnil dela bom Gospodnja In pravična čuda Mu slavil, Vse prevdarjal, kar je storil, In razmišljal, kar govoril! K Bogu vpije moj obupni glas, -?< LXXVI. !S- Veličastni Bog! Tvoj pot je svet! ( Kdo je Bog, ko Tf brezmejen? < Velik Ti si, čudodejen, Skazal narodom si Svojo moč, Peljal kot ovce Svoj narod, Jakopov veliki zarod. Prikazen Božja, Jehova! vodč Te spoznale so, Zagledale in trepetale so, Globine morja drgetale so. Vodč iz oblakov hrumele so, Nebeške temine bobnele so In švigale Tvoje nam strele so. Po nebu grmeli gromovi so, Po zemlji svetili bliskdvi so, Majali se zemlji stebrotd so. Po morju prikazal Gospod se je, , Sprehajal vrh velikih vod se je, Izgubil pa trag Mu povsod se je. 131 9 * -K LXXVII. 5S- Nepokorščina očetov svarilen je vzgled. Poslušaj mojih ust besede! Odprl bom usta in vam pravil Podobe, starih let izglede, O dobi davno že minuli, Kar smo iz ust ocetnih čuli. Ne bomo skrivali sinovom; Prihodnje naj uče rodove Gospodnjo slavo in mogočnost In čudesa roke Njegove, Kako se Jakobu je spričal, Postavo Svojo poveličal; Naj otci izročč jo deci, Se Svojim velel je izrekom, 'i svoje naj učč otroke; Ti sporočč pa poznim včkom. Do naj poznejšega jo roda, Da vsi zaupajo v Gospoda. Moči naj pomnijo Njegove, Zapovedim naj so pokorni; Naj ne žive ko njih očetje, Nagni uh6, moj narod, k meni, 132 -Si LXXVII. s- Hudobni, razbrzdani, vporni, Nenraven rod, nesamostalen, Bogu nezvest, nasprotovalen. Efremovi so lokostrelci Z bojišča v bojni dan bežali. Hodili niso po naukih, Zaveze Božje ne držali: Pozabili velicih milost, Njegovih čudes so obilost. V Egiptu, na Zoanskem polji, Očetom čuda razodene. Skoz morje grejo razdeljeno, Vodč se stene zdč kamnene, Za dnč jih vodi slop oblačni Ognjeni žar po noči mračni. Razkolje v pušči trde skale, Obilna voda jim priteka, Studence iz pečin odpira, Teko valovi kakor reka. Pa oni, grešniki črtežnj, Se v pušči niso Mu hvaležni. Boga skušaj e v srcu zlobnem Hotč jedi po svoji volji: Udari kamen, voda teče, Razliva se po skalnem polji; Pa more li nam kruha dati, Mesa li narodu poslati? 133 -3 LXXVII. iS~ Raztogoti se zoper narod, Ko sliši jih tak6 Jehova. Na Jakoba se vname ogenj, Razvname jeza se Njegova: Da v rek ne včruje mogočni, Ne upa roki mu pomočni. Tedaj pa zapovč oblakom Nebeška vrata 'odpiraje, Pusti, da mana jim dežuje. Kruh angeljski Jehova daje; Da, človek je nebeško hrano; Povoljno sitijo se z mano. Izhodni veter Bog prikliče, Z močjb v nižavo jug pripelje, Ko s prahom jih zasuje z mesom, Ko morski pesek ptice stelje. Letijo v tabora središče, Zasedejo vse šatorišče. Do sitega so se napasli, Nasitili željč vsakdanje. Ni glad jim bil še utolažen, Že vzdigne srd se Božji nanje, Mladeniče pobije jake In pomori jim vse junake. , A le grešili so ter niso Verjeli v čuda razodeta. Prešlo ko dim jim je življenje, 184 a lxxvii. &- Nanagloma prešla jim leta. Ko strahoval je, pribežali, Prosili so, in Ga iskali. Zdaj znali so, da On je skala, Resnika zdaj Boga so zvali. A hlinili se Njemu z usti, Z jezikom zlobnim so legali. Njim v srcih bilo je neverstvo, V obetih bilo licemerstvo. A večni je Gospod usmiljen, I Ne pogubi jih za zločine. Zatcf^pa vstavi Svojo jezo, Da nad zločinci srd premine, Saj ve, da so meso le, vsikdar, Ko dih, ki se ne vrača nikdar. Pogosto so se Njemu vprli, V pustinji goli ga žalili, Na novo skušali so vedno In Najsvetejšega dražili, Pomoči ne pomneč rešilne. In ne otetve osrečilne. V Egiptu znamenja je delal, V Zoanu čuda imenitna. Spremenil v kri njihove reke, Vsa voda bila je nepitna. Poslal je muh, ki so jih klale, In žab, ki vse so obrazdale. -g LXXVII. w~ Njihovo letino je črvom, Konjičem dal njih trud zarani; Vinograde predal je toči, In smokvi na drevesa slani; 1 Živino z zrnjem strl ledenim, Njih čede z bliskom je ognjenim. Poslal je nanje srd ognjeni V togoti, gnjevu, stiske pezi, Poslal jim angelje nesreče, Napravil tir je Svoji jezi; Predano smrti njih življenje, Život pomoru izročen je Pobil v P2giptu je prvino, V šatdrih Katnovih rojeno; Izpeljal narod kakor ovce In kakor čedo pridobljeno. — V puščavo varno jih obrne. Sovražnika morjč zagrne. Pripelje jih do svete gore Ž desnico močno prisvojene; Poganov razdeli ozemlje, Pred Saboj ljudstva vsa požene, Naseli v njihove domove Pa Izrajeljeve rodove. Še zdaj se vpirajo Gospodu, Prezirajo ukaze svete, Ko lok ohlapen potajč se, 30 -Si LXXVII. S- Nezveste gledajo očete. — Jeze Ga, stavljajoč na gore Malikom praznim svitle dvore. Bog cul je vse in se razsrdil; Rod Jakobov zaničeval je. Ostavil bivališče v Šilu, Kjer prej v šatoru stanoval je. Dal moč je sužnosti v sramoto, V roke sovražniku lepoto. Jezil na rod se je nezvesti, Poslal v dedino meče tuje; Mlade ljudi požira ogenj, Duhovne bojni meč končuje. Ne čuješ mladih žen jokati, Ni vdov za moži žalovati. Jehova kot iz spanja vstane, Kakor junak, ki bil v omdti. Sovražnike nazaj požene, Na večni čas jih osramoti; A šator Jožefov prezira, PLfremovcev si ne izbira. Izbere zvesti Judov rod si, Sijonsko goro, ljubo, srečno; Sezida milo si svetišče, Ko zemlja, vtrjeno na večno; Svetišču Davida pridruži, Da zvesto mu in sveto služi. 137 -si LXXVII. - LXXVIII. 8- Od ovčje ga povabi staje, Odpelje in nameni zase, Da vlada Jakoba sinove, Dedino Izrajelsko pase, Da v srčni jo zvestobi vodi, S pravično roko vsikdar sodi. L Molitev proti razdiralcem Jeruzalemskim, Pagani prišli v Tvojo so lastnino, Bog, skrunili presveti tempelj Tvoj, Jeruzalem podrli v razvalino. Da, trupla zvestih Tvojih bojevnikov Izpod neba so pticam dali v jed, Zverinam pa kosti Tvojih svetnikov. Kot vodo kri so našo prelivali Okrog Jeruzalemskega zidu, A mrtvih bratov niso pokopali. Sovražnik roga se nadlogi naši, Sosedje posmehujejo se nam In sramotč nas narodi — mejaši. 138 -8 LXXVIII Gospod, doklej se hočeš še jeziti? Doklej kot ogenj gorel bo Tvoj srd? Kedaj boš nehal narodu groziti ? Izlij Svoj srd na kraje, na rodove, Ki v Tvoje ne verujejo ime, Ki so razdeli narodu domove. Ne pomni vedno stare nam krivice, Pokaži skoro se usmiljen nam! Slabi smo, kar ne sije Tvoje lice. Pomagaj nam, Ti pomočnik si resni, Imenu Svojemu na mnogo čast, Naj odpuščeni so dolgovi grešni! »Kje njih je Bog zdaj?« zlobno se očita. Spoznajo ljudstva nam naj pred očmi, Da se maščuje Tvojcev kri prelita! Pred Tvoje lice vzdihljaji zatrti, Naj vjetnikov se stoki zažend! Z močjo otmi prisojene že smrti! Povrni jim, sosedom, dni sedanje, Povrni jim sramoto sedemkrat, Saj na-Te meri porog in smejanje! -si LXXVIII. — LXXIX. 8- Mi, Tvoje ljudstvo, ovce Tvoje črede, Zato slavili bomo Te na vek, Potomstvu hvalne pevali besede. * 'J Crfi . r~e e^a/e Gospod! spomni se stiskanega naroda! Pastir si Izrajeljev, sliši, nas! Kot ovce vodiš narod pravi čas. Na kerubih sediš, naj Tvoja sveti Rahelinim sinovom veličast! Prebudi moč, pokaži nam oblast, In s Tvojo bomo milostjo oteti! Ozri^se v nas, sveta Gospod, Ti sijaj, in otet bo rod! Sveta Gospod, doklej se boš jezil, Saj narod Tvoj je vedno Te častil; Nasičena mu s solznim kruhom jed je, S solzami v polni meri ga pojiš. Sovražnikom v posmeh nas prepustiš, Za zemljo se prepirajo sosedje. Ozri se v nas, sveta Gospod, Ti sijaj, in otet bo rod! 1 JT- ^y A*-*—” < JjL v hoV Z HO 8 LXXIX. •j Ti iz Egipta trs si preložil, c Pregnal narode, in ga tu vsadil; Pripravil prostor si za korenike, ;Vso zemljo on napolnil je rodb. .Njegova senca krila je gore, In veje krile cedre so velike; Mladike gnale do morja, In rozge so do rek meja. Sveta. Gospod, ozri se k nam z nebes, Obišči trto, če jo ljubiš res. Ohrani trs, ki si do zdaj podpiral! Vzgojil si trto, mar naj strta bo? 'Mar nje ograja naj podrta bo? Da vsak, ki pride, trto bo obiral, | Jo poljska grizla bo žival, Mrjasec divji razroval? Popaljen trs je ljubi, razrovan! Naj pokonča jih Tvoj pogled strašan! Pomagaj pak možu desnice Svoje, Človeku, ki ga sam si izgojil! Otmi naš rod, i$) v vek ‘Te bo častil; Oživi nas, da hvala se Ti poje! Ozri se v nas, sveta Gospod, Ti sijaj, in otet bo rod! 141 O praznikih spomni se Božjega svarjenja. Jakopov je Bog, spoznajte! Sladko s psalterjem in harpo vbrano Svete pesmi popevajte. V glasne trombe trobite o mlaji, Da se praznik povišava; Taka je zapoved v Izrajelu, Taka v Jakopu postava. V pričevanje praznik je postavljen : Spomni, rod, se tistih časov, Ko te Bog izpeljal iz Egipta, | Iz dežele tujih glasov : »Ramam tvojim sem odvzel bremena, Ni težila več te tlaka; V sili sem pomagal, ko si klical; Slišal sem te iz oblaka. Sliši narod pričevanje moje! Ne odtegni se nikoli! Ne uklanjaj tujim se bogovom, Druzega boga ne moli! Gospodu, naši moči; -« LXXX. — LXXXI. 18 - Jaz Gospod sem, ki te iz Egipta Sem izpeljal in povišal Skušal sem te ob »prepira vodi« ; Tvoje prošnje sem uslišal! A moj narod ni poslušal glasa, Izrajel ni maral zame; Pustil sem zato ga svoji volji, Da v naklep se lastni vjame. Ko bi narod moj poslušal mene In po mojih potih hodil, Precej bi pokoril mu sovrage In iz stiske ga izvodil. Bili bi črtilci mu pokorni, > Srečne ure bi mu vstale; _Živil bi z najboljšo ga pšenico, Sitil z medom ga iz skale.« Bog sodi z e m s k e Bogove, Stoji Bog v zboru božjem In sodi sred bogov ostro: »Kaj sddite krivično, Kaj zrete grešniku v ok6 ? us -S LXXXI. LXXXII. SS- Sodite prav sirotam, Naj gane reveža vas jok, Nekrivca oprostfte, Otmite grešniku iz rok! 9 >- Brezumni, brez spoznanja, V temoti ste, in brez srca; Krivica vaša straši, In temelj zemlje drgeta. ^ ZL,' ^/t Bogovi ste! dejal sem, A Višega otrok je vsak; Pa bodete umrli, In padli, kakor vsak veljak!« Jehova, močni, vstani, Na zemlji sodi vsako stvar! Nad vsemi si narodi Ti sam le dedni poglavar! Molitev zoper zvezne sosede. Bog, ne počivaj, ne molči! Zglasi se nam z nebeške višave! Tvoji sovragi divjajo, Tvoji črtilci dvigajo glave. 144 -Si LXXXII. is- Delajo hude naklepe Zoper Tvoj narod, kterega sodi: »Pridite, vse pokončajmo, Njemu ime pozabljeno bodi U Složen naklep je v zavezi I Tebi nasproti inoplemencev: Edom, in koče Arabov, Moab, in tudi rod Agarencev. Amalek, Amon in Gebal I Zbrani so, tudi Tirski meščani; Asur prišel je na pdmoč, Lotovim sinom hodi na strani. Stori, ko nekdaj Madjanom, Kakor na Kison-reki Jabinu, Ktere pri Endoru strl si, Tla so gnojili v strašnem poginu! Bodo kot Oreb in Zeb naj, Stri ko Salmano v hudi"jih jezi; Pleniti Tvojo deželo Drznili so se roparski knezi. Goni, Bog, kakor kold jih, Kakor vrtinec pleve povzdiga! Žgi jih, ko ogenj gozdove, Kakor pogorje plamen požiga! 14S 10 -g LXXXII. — LXXXIII. 18- Goni jih, kakor nevihta, Vse jih razpodi s silo viharja! Lice pokrij jim s sramoto, Znajo naj Tebe, Bog, gospodarja! Osramočeni naj bodo, Strah in poguba naj jih napade; Sam Ti edini Gospod si, Sam Ti naj Viši, človek naj znade! Hrepenenje po templji/ Vsesilni moj Gospod! Ah duša mi gine v svetišče, Sreč želi' od tod, Ker Tvojih preddvorov le išče. Vrabič ima tam tihi stan,*' > Golobček pa gnezdece svoje, ^ Kjer mladi rod goji skrban Jaz imam altarje naj Tvoje, l Moj večni Kralj, Ti moja bran! Pač srečen, ki v templji prebiva, Na veke Te slavi; Vsa stalnost mu v Tebi počiva; A v srcu veseli Le Tvoja ga pot ljubeznjiva. je Tvoje stanišče, 146 -g LXXXIII — LXXXIV. £- Ko hodi skozi solzni dol, Studencev se polni dolina In blagoslova na okol; In ž njim brezštevilna množina Hiti na Sijonski vrhol. Moj Bog si, molitev usliši! Moj škit si, name glej! En dan je v teh dvorih mi viši, Ko tisoč kje drugej; V Gospoda se svojega hiši Na pragu raji se mudim, Ko v grešni radujem dvorani. Jaz svit in škit s Teboj dobim. Ti srečo mi, slavo oznani! Le Tebi, Večni, naj živim! Prošnja za odpuščerije skesanemu Izrajelu. Ljubil deželo, Bog, Svojo si kdaj, Vrnil jetnike v omiljeni kraj; Narodu često zanesel dolge si, Jezo ustavil pogosto do zdaj_ 117 10 * -3 LXXXIV. »- Bog Izveličar, v Te up je podprt! Prosimo, neha naj vendar Tvoj srd! Bodeš do veka na nas li jezil se, Ali nikoli Tvoj gnev ne bo strt? Ali ne prideš nas več oživet, Radosti prejšnjih naklonit nam let? Milost pokaži mogočno, Gospod, nam, Naj izveličanje gleda ves svet! Zdaj naj poslušam, kaj pravi Gospod: Blaženstva srečo obeta povsod Svojemu narodu, Svojim svetnikom, Če se ne zaide v pregrehe jim hod. Rad On čestflcetn priteče(v) pomoč, Srečo On trosi po zemlji greddč, Srečata milost se tam in resnica, Ljubi pravica in mir oberoč.V Nika zvestoba iz zemlje srca, In izveličanje gleda z neba. Velik, dobroten se skaže Gospod nam, In rodovitnost v deželi se zna. v9- 148 -8 LXXXV. JS- Molitev z a pomoč, Nagni uho, usliši me, Gospod, Trpim težave, reve mnoge! Otmi me, saj pred Taboj moj je hod; Pomozi hlapcu iz nadloge! Gospod, spremeni v radost moj prerevni stan, Usmili se, saj k Tebi kličem po ves dan. Razvedri mojo dušo ljubeznjiv, Služabnik Tvoj jo k Tebi nosi; Saj Ti, Gospod, si dober, milostiv, Če človek verno Te poprosi. Molitve tudi moje vroče čuj izraz, In mojega poslušaj vzdihovanja glas! Ko v stiski sem, zakličem osamel: Enak ni Tebi mej bogovi, Ni sličnosti lepotam Tvojih del; Vsi, ktere vstvaril si, rodovi, Vsi pridejo, da klanjajo se pred Teboj, *) In da ime slavč Ti, Bog Vsesilni moj. Ti velik, čudodelen si Gospod, Ti Bog edini, Bog spoznanja; Ti uči me, kak bo naj nog mi hod, Kako srce naj se Ti klanja! Za t6 Te bom, Gospod moj Bog, vsigdar častil, In Tvoje bom ime iz dna srca slavil. L' le. -S! LXXXV. — LXXXVI. &- Rešila me iz brezdna globočin Velika Tvoja je dobrota, Ko mi namenila je smrt, pogin Rohne brezbožnikov zarota. A Ti, Gospod, usmiljen si in pa vstrpljiv, Blagosti in zvestobe poln, prizanesljiv. Usmili se, pomagaj mi zvestb, S krepostjo Svojo me odeni, Na dekle Svoje sina glej ljubo, Učini čudo v srečo meni! Da zre sovražnikov osramljena druhal, Kak6 si mi tolažbo in pomoč dajal. Vsi narodi imajo pravico na Sijonu. . . . Na svetih teh gorah trdne zidove, Ta vrata Sijonska ljubi Gospod, Vse bolj, ko^a zemlji druge stanove. In hvalo ginn poje sleharni rod : Ti božje si mesto! Poznajo vsa ljudstva sveto pogorje: Egipet in Babilonska dežčl, In Tir, Filistejci, daljno zamorje; On šteje in piše ljudstva vesel: Rojeni ste tukaj. 150 -8 LXXXVI. — *LXXXVII. SS- In goro Sijonsko svet bo nazival * 1 Si mater odležnih mnozih rodov; Jehova na gori sam bo prebival. Raduje se vsak, pomoči gotov, Kdor v tebi prebiva. ■ : ^tr-r-O rhk ki') ^ Obupajočega klic. Po dnevi vpijem k Tebi, Bog-rešnik, Po noči Tebe vzdihovaje kličem, Naj pride prošnje klic pred Tvoj obraz, Nagni uh6, ko v stiski k Tebi vicem. Ker sita moja duša je nadlog, Življenje moje že se bliža smrti. Brezmočnim smrtnim sencam sem enak, Katerim temni grobi so odprti. Pošiljaš med mrliče me gluhč, Katere v grobe devajo globoke, Katerih ne spominjaš se na vek, Ker so odločeni od Tvoje roke. Postavil si me v smrtne sence kraj, Zagnal me v globočino temne jame; Tvoj srd trdd me stiska in teži, Zaganjajo se vsi valovi vame. -Si LXXXVII. 5S- Odvrnil si od mene znance vse, Omrazili so me ko reč gnusobno; Izdan sem, vsak je meni pot zaprt, Od reve sahne mi okd tugobno. 1 Dan slednji klical k Tebi sem, Gospod, Razpenjal k Tebi sem roke v višavo. Max^ddal čuda nad mrliči boš, Poj6 naj smrtne sence Tvojo slavo? Kdo v grobu Tvojo milost bo slavil, Resnico Tvojo čul na kraj trohnenja? Kdo v temi Tvoja čuda bo spoznal, Pravico pa v deželi pozabljenja? V molitvi vpil sem k Tebi, o Gospod, Saj jutro vsako k Tebi duša kliče. Zakaj zametuješ moje prošnje,*'’ Kaj Tvoj obraz od mene se odmiče? £ . £ ' Umiram od mladosti siromak, . Prenašam ostrih Tvojih šib strahote; Tvoj srd razliva se nad mene hud, Tepo me Tvoje groze do sramote. Obdajajo ko voda z vseh strani, Napadajo me grozne Tvoje kazni. Prijatelje in znance si odgnal; Noč, tema, grob so znanci mi prijazni. I -g LXXXVIII. g- Prošnja za hišo Davidovo. Gospod, slavil bom Tvojo milost, Na veke Tvojo bom bl agbst : Dobrota Tvoja traja večno, V nebesih vtrdil si zvestost; Dejal si: »Sklep storjen je, S prisego slugi Davidu sem dal, Da dom njegov na veke bode stal, Naj prestol na ves čas mu utrjen je.« Zato slavi Te, Bog, Tvoj narod, Ker si izvolil si g a v last; Nebo veliča Tvoja čuda, { In svetcev zbor Ti daje čast. Gospod si Ti moči nebeških, V .oblačili, kdo je kako r Ti ? ' i Strašnejj, ve^i si ,ko drugi vsi, In grozen v zborovanjih si človeških. Jehova, Bog si nad vojskami, In kdo je v moči Ti enak? Zato slavč dobroto Tvojo, Zvestobo Tvojo hvali vsak. Morja oholost ponižuješ, Krotiš njegovih šum valov, Brzdaš napuh Egiptovskih sinov, Z močno roko sovražnike kaznuješ. 153 3 lxxxviii. is- Nebd je Tvoje, zemlja Tvoja, I In kar objemlje zemlje pas; Jug, sever rok sta Tvojih delo, I In Hermoii uka Ti na glas. I V desnici Tvoji — veličastvo, V mogočni roki je krepos t. Tvoj prestol je pravica in blagost. Pred Taboj milosti stoJDb ogastvo . Narodu blagor, kteri uka, Ker njemu sveti Tvoj obraz! Vzvišuje sc s pravico Tvojo, Raduje Tebe se ves čas. Njegove Ti si zmage slava, In Tvoja milost mu je dar. Jehova, Ti si slavni gospodar, Bog Izrajeljev nam za boj oprava. Govoril nekdaj si v prikazni In Svojim vernikom dejal: »Pomoči krepke dam junaku, Dam Davidu, ki sem izbral, Izbral iz naroda ljubo ga, In sveto olje nanj izlil; Z roko bom zvesto se pri njem mudil, i Branila roka vedno bo krepko ga. Ne bode stiskal ga sovražnik, Brezbožni sin ne bo podrl, Nasprotnike mu bom razpodil, Crtilce silne mu zatrl. 154 —g lxxxviii. &- Z njim Moja bo ljubav, resnica, Njegova moč poviša Me; Do morja roko svojo naj razpne, Do rek velicih segni mu desnica. On bode klical mene: »oče, Moj Bog. rešilni moj čuvar!« On bode ljubi moj prvenec, Pozemskim kraljem poglavar! Ohranil Svojo milost srečno In Svojo mu zavezo bom; Zato njegov bo vedno trajal dom, In prestol, ko nebeški dnevi večno. Če bodo pa nezvesti sini Moj sveti sramili ukaz, . - Oskrunjali zapoved mojo, Zaničevali moj obraz: Pokoril njih dolgč bom z biči, Za grehe s šibo strahoval; A njemu bom pa vedno zvest ostal, Naj Moja milost ga na veke diči. Ne bom oskrunjal zveze Svoje, Ne bom izreka premenil! Sveto prisegel Svoje dni sem; Mar bodem Davida slepil? Njegov se zarod naj veliča, Prestol trdno ko mesec moj, ‘Na večne čase mu ko solnce stoj, _ Na nebu temu jaz sem zvesta priča.« 155 -SS LXXXVIII. &- Zdaj zaničuješ in zametaš, Maziljenca na stran pehaš; Zavezo lomiš s Svojim hlapcem, Njegov pa venec v prah teptaš. Podiraš mestne mu ograje, Gradove ruši srd ognjen, Da vsak, kdor mirno hodi, grabi plen, — V zasmeh se vsem sosedom svojim daje. Stiskalčevo desnico dvigaš, Vesel sovražnikov je roj. Obrnil meča si ostrino, Brez zmage zdaj njegov je boj. Ugasil svetlo si lepoto, Svetal mu prestol je na tleh, Prikrajšal mu življenje v mladih dneh, Pokril si ga z zasmehom in sramoto. Doklej zakrivaš Svoje lice, Doklej naj plameni' Tvoj srd, Doklej bo zapuščen Tvoj narod In Tvoj maziljenec potrt? Oj pomni kratkega življenja, Kako so nični vsi ljudje! Odšli ne bodo smrti, ki živč: Od smrtne sence duši ni rešenja. ^ 9 - 9 - 9 ' 'fhh*J^*^*i ^ Kje zdaj so milosti dobrotne, LKi rad si jih delil mi pred, Katere Davidu prisegel (Z resnico Svojih si besed? —Si LXXXVIII. - LXXXIX. 5S- Glej, hlapec Tvoj se zasramuje, On v prsih nosi smeh rodov; I Tebi, Bog, velja porog njihov, Ker Tvoj maziljenec se zasmehuje. Bog večen, človek minljiv. 1 i, Gospod, si vselej nam zavetje, Ti od veka si do veka Bog, Bil si, predno bilo gor početje, Predno vstvarjen bil vesoljni svet jel Svet človeški Tvoja roka močna Stare spet v Adamov prvi prah; Pred Teboj je vrsta let tisočna, Kakor ena sama straža nočna. Kakor trava, ki o zgodnjem dnevi S tal pricvete, zvene pa 'zvečer: Vidno ginemo o Tvojem gnevi, Vsi omočeni v veliki revi. Pred Teboj je naših grehov peza, Pred očmi Ti naša vsa skrivnost. Dneve naše Tvoja krči jeza, Let število več se ne razteza.*) -8 LXXXIX. 18- Sedemdeset traja nam življenje, Ce je mnogo, osemdeset let. Naš »ponos« je toga in trpljenje; Dan beži nam, kakor da spojen je. Kdo zna jeze Tvoje moč umeti, Da se Te, ker si strašan, boji? Ti nas uči naša leta šteti In modrosti pot v srca odpreti! Gledaj milostno na hlapce Svoje! Kaj boš dolgo se jezil, Gospod? Spet nam sini solnce sreče Tvoje, Da se Tebi slava vsak dan poje. ( Daj za temne dni nam dneve jasne. Srečo za nesrečna leta nam! C Gledamo naj čine Tvoje krasne^ 2 Vsi Ti pesmi peli bomo glasne! Tvoja nas, Jehova, milost brani, Ti osreči delo naših rok! Naš Gospod si, milost nam oznani! Delo naših rok ljubo ohrani! -H . c. 'J < l -S XC. ie- Sreča človeku, ki v Boga zaupa. V naj Višega zavetji kdor prebivaš In v senci Vsemogočnika počivaš, Gospodu deš: Ti si moj sprejemnik, Moj Bog, ki v Tebe upam, moj rešnik. On bode kuge te otel moreče, Iz zanjke rešil tičarja preteče; Osenčen s perjem boš, s peruto krit, Resnica je Njegova varen škit. Ne boj se groze, ki je v noč odeta, Niti puščice, ki po dnevi leta; Naj kuga v mraku lazi in preti, Al naj pomor o poludnč mori. Naj tisoč pade jih ob strani tvoji, Ne bliža smrt se ti v krvavem boji. Le gledal bodeš sredi teh nezgod, Kako plačuje grešnikom Gospod. On, večni Bog, je Tvoje pribežišče, Naj više upanje in utočišče; Ne bode zlo se zneslo nad teboj, Ni sila zbirala na dom se tvoj. 15 » -si xc. — xci. ss- Krilatcu Svojemu je zapovedal, Da bo na Tvoja pota zvesto gledal, Na rokah te zavetnih nosil bo, Ob kamen ne zadeneš se z nogo. Po baziliskih stopal boš in gadih, Teptal po zmajih in po levih mladih. »Zaupal v Me je, toraj ga otmem, Spoznal me je, roko nad njim razpnem. Zakliče me, uslišim ga, postavim Na pomoč se, otmem ga in proslavim, Življenje dolgo podarim mu zdaj, In izveličanje pokažem kdaj.«' Hvala, pravičnosti Božje, JJog, lepo je z dnem nastalim I Slavo Tvojo peti vneto; Zjutraj Tvojo milost hvalim, Zvečer pa resnico jasno, I Ko na harpo pesem sveto Brenkam T i desetoglasno. Ljubim dela Tvoje roke, Vesele me Tvoja djanja. Misli Tvoje so globoke, mo -3S XCI. s- Tvoja dela so velika! Zlobnež pa je brez spoznanja, Delo Tvoje ga ne mika. Ce brezbožnike ko travo V cvetne rasti daš vršine: Stres potem jih Sebi v slavo; Le Ti sam, Ti sam si večen! Slednji Tvoj sovrag izgine: Vsak zlodejec je nesrečen! Dvigaš čelo ko jelenu, Z oljem novim me pomlajaš; Da stiskalcev se plemenu Duša zaničljivo smeje. Rast mi kakor palmi vzgajaš, Kakor cedri močne veje. Kdor stoji v Gospodnji hiši, V našega Bogova dvori: Cvete v starosti naj viši Roden, čvrst in se ne stara. Priča moji so napori, Ljubi Njemu, ki ne vara. -« XCII. SS- Jehova vzvišen nad svet. Gospod kraljuje; v večni kras In v veličastvo je odet, f In moč brezkončna mu je pas: Neomahljiv je stvarjen svet! Tvoj prestol je neomajan, Trdno stoji že od tedaj; Ti sam Gospod pa si priznan, Da si in vladaš vekomaj! Vzdigujejo se reke s tal, Vzdigujejo preglasen šum, Vzdiguje reka kvišku val, Hrmi po vodah strašen hrum. Res, čudovit je rek šumot; Pa čudneji kot slapov moč In kot vršenje morskih vod Je Bog na nebu stanujoč. In to spričuje mi zvestost Tvojih utrjenih besed; Pa doma Tvojega svetost, Gospod, naj bo do konca leti -8 XCIII. S- Bog, sodi drzne zatiralce Svojega naroda! -*) Maščevanja grozni Bog, Pridi, lica ne odvračaj! Ti, ki sodiš zemlje krog, Vsem prevzetnikom poplačaj! In doklej naj bom, Gospod, Grešnikove hvale priča? Roga se brezbožni rod, Hudodejec se veliča. Ljudstvu Tvojemu gorje! Tvoja last se Ti zatira, Vdove, tujci se morč In sirota revna hira. Cuje pa se grešni hrum: Saj Gospod za to ne vpraša! Kje, ljudjč, je vaš razum? Kaka je beseda vaša? Blažen, ki miru uči Ga postava Tvoja sama, Da z zločincem potrpi, Počim se mu koplje jama. Saj ne zapustiš, moj Bog, Nikdar Svojega naroda, Rešiš hudih ga nadlog: Vsem pravična bo osoda. 103 11 * -3 xciii. fc- Kdo pomaga mi, ko roj Zlobni proti meni rase? Bil bi, da ni Bog z menoj, Kjer molči se večne čase. V noge stopa že slabost, Pa drži me milost Tvoja; Ko množi se mi britkost, Si le Ti uteha moja. Sedež grešnikov in zbor, Ali v Tvojo sme bližavo? Da na njem se snuje vpor Zoper Tebe in postavo? o < Da brezbožni vniči sod >_ Dušo Tebi prijaznivo' 1 Da krivični sklepa rod Hudo zlo nad kri nekrivo. Meni pa je trden grad Bog, preslavno pribežišče, On je mnozih mojih nad Vedno zvesto utočišče. Vrnil vragom ibpTbal) stok, Pokončal za hudobije, In za dcto) zlobnih rok Pahnil jih, kjer luč ne sije. . A* H*-+*~&**> ** > J c Z, •- K im- -8 XCIV. £- Hvalite Gospoda, Ne bodite nepokorni! Pridite, pojmo Gospodu rodov, B6gu, vzveličavni sijali, ukajmo, S hvalo hitimo pred dbraz Njegov, S petjem slavilnim čestimo vsikdar! Velik mogotec naš Bog je, spoznajmo, Velik nad vsemi bogovi vladar. Svojega ljudstva ne daje v pogin, Dviga ljubo pa z mogočno ga roko; On gospodar je pozemskih globin, On gospodar je pogorskih vrhov; On je ustvaril vse morje globoko, Kopna je zemlja učinek Njegov. Pridite, padimo vsi na obraz. Stvarnika svojega verno molimo, On je naš Bog, ki vstvaril je nas, Narod Njegov smo, Njegove oveč. Torej po Njega ukazih živimo, Ne zapuščajmoNjegove stezč. Danes vsaj, ko govori vam z neba, Resno poslušajte glas, ki vam pravi: Ne zatrdite v pogubo srca, Kakor na znane skušnjave so dan Vaši očetje storili v puščavi; Videli delo so Moje zaman. . £ !) o?, . 105 -S XCIV. — XCV. JS- Gnusil ta rod se Mi štirdeset let; V srcu zatorej tal<6 sem govoril: Potov Gospodnjih zapuščajo sled, Spačeno srce je tega rodu; V jezi prisegel sem, kar jim bom storil: Vnišli ne bodo v deželo miru! Vsi narodi naj slave Gospoda!^) Zemlja vesoljna Njega veličaj, Slavo imena Božjega pričaj! Pričajte vedno brambo Njegovo! Slavo Njegovo vsem oznanujte: Čuda velika, narodi čujte! Velik Gospod je, slavi dostojen, Strašen nad vse bogove zemljanov ; Nič so pred njim maliki poganov. Večni Gospod vstvaril nebo je, Z njim veličastvo, ž njim je lepota, V Njega svetišči moč in krasota. Dajte Gospodu slavo, češčenje; • Zemskih narodov množna plemena, 1 Dvigajte slavo Njega imena. Novo zapojte pesem Gospodu! -3 XCV. — XCVI. s- Dare nosite v dvore Njegove, Klanjajte se v krasoti Mu sveti! Zemlja se vsa Mu klanjaj v trepeti! Svet je vesoljni trdno postavljen; Bog je vladar nam, čujte narddi, On je sodnik, pravično vas sodi. Naj veselč se sveta nebesa, Ukajo naj Mu zemlje prostrane, Morje do dna bučeč naj se zgane! Polje in sadje naj se raduje, Suma in log veselja naj raja, Božjemu licu! — On nam prihaja! On nam prihaja sodit vso zemljo; Zemeljski krog presodi resnično, Sleherni narod z roko pravično! Kako Jehova sodi pogane. Gospod kraljuje; veselč se Otoki in ves zemski krog; Teman oblak o Njem se trese, Pravica Mu je stalo nog; Pred Njim pa jezen ogenj šviga, Sovražnike okrog požiga. 167 si xcvi. - xcvii. Njegovi bliski svet krotijo; Ko zemlja vidi, trepeta. Ko vosek se gorč topijo O Tebi, močni kralj sveta. Nebo povd, kako on sodi. In slavo gledajo narddi. Pač sram jih, ki so prazne vere, Ker stavijo v malike up. Sijonske veselč se hčere, Rek Božjih sodeb jim je ljub! Ti Bog si vzvišen nad svetove, Ti velik si nad vse bogove. Čestilci! zlega ne ljubite! Bog svojce reši iz nezgod, Iz grešne roke silovite, Na ravni pot Svoj vodi rod; Zato v Gospodu se radujte, Imč mu sveto prešla vi juj te! Zahvala za rešitev. Pesem Gospodu naj poje se nova, Čuda velika je storil za nas; Pribojevala desnica Njegova Zmago in slavni je čas. 1GS -3 XCVII. 8- • I Bog razodel se je narodom skrajnjim, Ko je nevernike silno potrl, In v Izrajeljevo hišo z nekdanjim Ljubim se okom ozrl. I Gledali brarnbo desnice so Božje Kraji prostranega takrat sveta: I Ukaj, raduj se vse zemsko okrožje, Pevaj veselje srca! Pojte na harpah ke časti Njegovi! Citre donite in psalterja glas, Trobite trojnbe in pojte rogovi Kralju, da rešil je nas. * ) , X' ^ . Ploskaj Mu morje z viharnim bučanjem, Pevajte vsi stanovalci zemlje, Reke šumite pa rokoploskanjem, Ukajte v stavo gorč. Kralju - Gospodu ! — Prišel bo oblastno Sodit pravično ves zemeljski krog, Sodit svetove vesoljne brezstrastno Narodom veliki Bog! 1G9 -s[ xcviii. &- Hvala svetega vladarja Izrajeljevega. Gospod kraljuje, in drhte narodje; Sedi na kerubih, trepeče zemlja; Mogočen Sfjonski Gospod je. Ves svet veliča slavo naj Mu vnet, Ime veliko in strašno, ker On je svet! Ti Gospodar si močen in pravičen, Pravico, sodbo si in sod iskreni Utrdil v Jakobu resničen. j Pravico Božjo vsak naj poje vnet; Pokleknite pred n6ge Mu, ker On je svet! On Mojzesove je sprejel daritve, In Samujela, zvestega prošnika, Uslišal mile rad molitve. Govdril iz oblaka je Gospod, I Ker spoštoval zapdvedi Njegov je rod. Jehova, Ti ljubo nas uslišuješ, Ti Bog si, milostno dolgč zanašaš, Če tudi dostikrat kaznuješ. I Slavi ves rod naj milost Božjo vnet, Poklčknite pred noge Mu, ker On je svet! 170 —BS IC. — C. »- Slavite Bogat Raduj se Gospoda ves svet! Služite Mu vsi in ukajte, Z veseljem hodite mu pčt, Jehova da Bog je, spoznajte! Njegovi smo, stvarnik On nam, Mi paš smo Njegovih ovčice. V Gospodnji pristopimo hram, Pčt Njega imenu slavice. — Njegovi dobroti ni mej, In večna je milost Gospoda. Zvestoba Njegova naprej Ostane od roda do roda. Obljuba kraljeva. Milost in pravico pojem, Tebe, Bog, slavim; Pot pravičnikov razmišljam, Pred-se jo želim V hiši svoji bivam zmerom Čistega srca, In krivičnega ne jemljem Pred oči blagi. 171 —'i C. $— Dela nepostavna črtim, Njim se ne udam; Naj beži srce lokavo, Naj ga ne poznam. Opravljivca svojih bratov Vselej onemim;*' In napuha v srcu, oku, V hiši ne trpim. Zvesti mož le v družbi moji Sedež ima svoj; Le pravičen človek bode Naj služabnik moj. Mož zvijačoljubni v hiši Z rnano ne živi; Ne stoji pred mojim licem, Kdor goji laži. V mestu Božjem hudodejcev Nikdar ne trpim, Vsako jutro vse brezbožce Z zemlje izpodim. < — — > V 172 -8 CI. £- Molitev človeka, ki žaluje nad raz dejanjem Jeruzalema. Cuj, Gospod, molitev vročo, Tožbo slušaj trepečočo ; Lica ne zakrivaj tisti dan, Ko britkosti v srcu nosim! - Nagni prošnjam mi uhd voljan; Hiti me uslišat, prosim! Dan za dnem, ko dim beži mi, Pregorele so kosti mi, Kakor trava vsehlo je sreč; Skoro sem pozabil jesti; Kože moje se kosti' drže Od ječanja in bolesti. Ko trstnica sem v pustlni, Kakor sova v razvalini; Ko na strehi brez družine ptič Tožim in sedim samoten. Devljejo sovražniki me v nič, Zgled prekletve sem ‘sramoten. Ker pepel za kruh dobivam, Pitje pa s solzami vživam: To je srda Tvojega gorje! Ti z višav si k tlom me pahnil. Kakor senca dnevi mi bežč; Kakor travna zčl sem vsahnil. 17:1 -8 CI. S- Ti, Gospod, na vek stoluješ In spomin si ohranjuješ! Vstani, vsrnili se Sijona zdaj, Ker prišel nam časov up je. Drag je hlapcem Tvojim groblje kraj, Tudi prah njegov nam ljub je. Bali bodo se pogani, Te čestili kralji zbrani, Ce pokažeš Svojo visokost, Zvesto nam Sijdn podpiraš, In ogrinjaš revežev nagost, Njih molitev ne preziraš. Rodu naj se to zapiše, Da o tem potomci sliše: Dol z nebes na zemlje gleda plan S svete sam Gospod višine: Da jetnikov čuje stok glasan, Da odreši smrtne sine. Pred Teboj na svetem mesti Bode stal Tvoj narod zvesti: Na Sijonu peval Ti vesel, Peli bodo rodi družni, Ko z vladarji pridejo v dežel Klanjati se Tebi služni. 174 -si ci. Je- Ohrani me, Bogi In vklonil kaznujoč, Okrajšal kratko pot, Življenja^ dni štejoč. V življenja sredi, Bog, Ne vzemi me nikar! Na veke Ti živiš, Ni časov Tebi mar. Ti ustanovil prej Si naše zemlje plan; Nebesa tudi je I Vstvarila Tvoja dlan. Postara se nebo, In zemlja bo prešla; Ko haljo menjaš ja, Menita se sama. A Ti, moj večni Bog, Pa tisti boš ostal; In venec Tvojih let Ne bo nikdar končal. Gospod me je prijel 176 -3 CII. fc- Hvalsia pesem o prizanašanji Božjem.*' - Njegovo ime veličaj vsikdar! Veličaj moja duša Gospoda, I Ne žabi dobrot, ki jih daje ti v dar ! Boleznim tvojim dobroten zdravnik, Z ljubeznijo venča, z dobroto veže Življenju tvojemu te rešnik. Z blagostjo polni srčne ti želje, Kot orlu ponavlja se tvoja mladost ; Pravica Gospodu je vedno veselje Vsem, ki trpe krivično britkost. Pokazal je Mojzesu Svoja pota, In bil Izrajelu je s čudeži znan ; Pri samem Gospodu je milost, dobrota, On jezo na pozni odlaša dan. Ne sodi nas neprenehoma v jezi, Ne huduje nad nami se vekomaj, Ne dela po grehov veliki pezi, Ne vrača po hudobijah nam zdaj. Kakor se nebo na zemljo ozira, Tako na častilce Njegov obraz; L Kot daleč se vzhod od večera sprostira, j Tak6 oddaljeva dolgfov^e od nas. moja duša Gospoda /1? fz ^ ^ t "V >— *-. ■ ^A. 'č ^ ' > . ( 7 ' ^ &-i~> ■ - t-rK * ' /• AiU^i -$ CII. JS- Kot oče svojih otrdk ne pozabi, Tako je Gospod nas usmiljen sprejel; Poznade, kakd smo vstvarjeni slabi, V6. da smo prah in minljiv pepel. Človekovi dnevi so kakor trava; On cvete, kakor na polji cvet; Naj^-iapica dihne, vže smrt se zaznava, In mesta njegovega več ne v6 svet. . I * J 9.'..^' C , ^ C'. ■ . j -» —“-a J Na vek pa se božja dobrota razteza, Na vnukov sinove, če se bojč, Če jim je ljuba Njegova zaveza, Če se Njegove postave držč. 9 f V nebesih Gospodov prestol stoluje; Tam vlada mogočni naš Gospodar, Kjer truma Ga angeljev poveličuje, In sluša Njegova povelja vsikdar. Slavite mogočne vojske Gospoda, Služabni Mu svet voljo izpolnuj, Slavite Ga dela od roda..do roda! Vesela Ga duša poveličuj 1 177 12 -3 cm. s- Hvala Božja Iz del stvarjenja. V elik si, Gospod, prelčp Tvoj svet, V veličast ogrnjen in krasoto! Kakor s plaščem z lučjo si odet, Kakor šator pneš nebes lepoto. Tvoji dvori, lepo ločeni, S sinjo vodo so obdčeni, Hitri Tvoj so voz — oblaki vzdušni, Na perutih vetrovih hitiš, Kakor slu — viharju govoriš, Plamen, ogenj — sluge so poslušni. Dal ozemlju trdnih si stebrov, Nepremični so na vekov veke. Brezdna si pokril z grozd valov, Po gorah podil si vodne reke; Ti pretil, vodd se gnale so, Glas gromovni Tvoj poznale so ; Gor visocih beli vrh prisije; Dolom kraj si krasen razprostrl, V trdne meje vodo si zaprl, Nikdar več naj zemlje ne zalije. Vrelcem daš, potokom pravo mdr, Mej gorami tečejo hladilno; Pije slednja tam žival in zver, Divji osel žejo vgaša silno. Drevja Božja se zasajajo, Cedri Libanski napajajo. 178 -g cm. ss- Tarn po vejah gnezdo ptica spleta, Štrk po drevji zida svoj si hram, Ptice bivajo nebesne tam, Sladko pevajoč ob dobi cveta. Zemljo s plodom bujnim bogatiš, Hrib in dol napajajoč z višave, Za človeka — žitu rast množiš, Za goveda daješ rasti trave. Žito iz zemljč rodi se naj, » S kruhom človek poživi se naj; Da obraz vesel blešči ko v olji, /c 4, Vino naj razveseli sreč . . . Vstvaril za jelene gor vrhč, Zajcem dal zavetje si med školji. Vstvaril luno si, da meri čas, Solnce znade, kam zvečer zahaja; Pošlješ temo, noč zagrne nas, Gozdna zver iz jazbine prilaja. Mladi levi lačni rjovejo, Da jim hrane daš, Te zovejo; Vse bežč, ko solnce jim -pripeka, Na ležiščih svojih ves dan žde; Človek pa na svoje delo grč, Do večera po opravkih teka. Dela Tvoja, o Gospod, so — vzor! Vse kako premodro si ustvaril! Vse na nebu rok je Tvojih stvor, Zemljo čudovito si obdaril. +,■ j.. 17~*S**] • 0->v1 A A-OL^f-4L JA 12 * -g cm. ss- Tu je morje, — kak globoko je, Veličastno in široko jel V njem živadi giblje brez števenja, Sleharnp golazni broj neznan; "V -»•‘ut* Ladje prek plujo na vsako stran, Zmaj po njem igra se sred hrumenja. V Tebe upa vsaka živa stvar, Da v potrebe čas podaš ji hrane; Daješ jim, sprejmo veseli dar, Site so dovolj jedi poslane. Ko pa lice Ti zagrnjeno, Vse je v žalost preobrnjeno. Če jim sladki dih življenja vničiš, V prejšnji prah in nič jih spremeniš; Duh Tvoj dihne, spet jih oživiš, Zemlji lice prenoviš, odičiš. Slava večna kralju vseh rodov! Svojih Bog stvari naj veseli se! Zemljo stresne sam pogled Njegov, Gor dotakne se — in kar stemni se. Vse življenje Bogu peval bom, Hvalo vedno razodeval bom. Naj mu pesem moja bo po godi! Radostno v Gospodu je srce'. . . Vsi bežč naj grešniki z zemlje, Minejo brezbožniki povsodi! J 80 -3S CIV. »- Hvaležen spomin, da so se božje obljube spolnile. Hvalite Gospoda Njegova dela, ; ^ Imena Njegovega dvigajte čast! v >5 Zapojte, glasi naj se struna vesela,^-,« Prepčva Njegovih naj čud veličast! p Z Njegovim se svetim imenom hvalite,™’*^’ Veseli sreč se vam, ki ga častite. Iščite Gospoda, on vas zaslanja, Njegovega lica iščite svetlost! Njegova pomnite čuda nekdanja, In znamenja, sodeb Njegovih modrost; Abramov zarod ste, hlapci Njegovi, Izvoljenci ste, Izrajela sinovi! Njegove so znane sodbe po sveti, Saj večni je Bog naš mogočni Gospod; Na veke stojč Njegovi obeti, Katere je dal na tisočni rod, Zaveza, z Abramom užč ..dovršena, Prisega, Izaku večno storjena. In Jakopa sam je postavil v pravico, Na veke mu lepo zemljo odbral; Dejal mu je: »Tvoja bo, z močno desnico Ti bom Kanajansko deželo dal.« Pa bilo je malo njih na števili, Res malo še, pa še tujci so bili. 181 Premnogi so bili popotni trudi, Od roda do roda držala je pot; Ni pustil nikomur, da jim nahudi, In kralje zat6 kaznoval povsod: »Maziljencev mojih nikar dotakniti, Prerokom žalega nič ne storiti.« In vzel jim kruha je, ki je za hrano, Priklical na tisto deželo glad; Poslal je pred njimi moža v obrano, Prodan je bil Jožef v robstvo še mlad Nogč so v jeklene mu deli okove, Železo je stiskalo ude njegove. Beseda Gospodova z njim se proslavi, Ko pokne obljube rešilni žar: Sam kralj mu sužnje spone odpravi, Otme ga mogočnih rodov poglavar, Postavi ga hiši svoji oskrbnika, I Postavi nad vsa ga posestva velika. Ko vladal po svoji je volji s prvaki, Razumnost učil, od Boga poslan: Prišel Izrajčl in sinovi mu jaki V deželo je Kamovo tujec neznan; In Bog je namnožil izvoljeni narod Bolj kakor njegovih sovražnikov zarod. A narod je božji njih srce črtežno Dušilo s težkim delom robov; Poslal pa je Mojzesa z močjo razsežno 182 -g CIV. is- In Arona, ki je bil hlapec njegov; Storila čudesne tam sta prikazni, Tam znamenja strašna in grozne kazni. Poklical je mrak; in noč se razgrne, Pokoren je tudi nebes obok. V krvavo se reko voda sprevrne, Vse reke vniči krvavi tok; Iz zemlje zgomazijo žabe neznane, Kraljeve se polnijo z njimi dvorane. In prišle so muhe na zemljo cvetočo, Razplodil se tam je komarji mrčes; Za topel dež poslal jim je točo Kot ogenj požigaj6č iz nebes; Po polji pobil jim je smokve in trte, Potrl jim drevesa in sadne vrte. Prišle so kobilice v poljsko planjavo In hrošči in vsa nagnusna živad, Po travnicih so požrli vso travo, Požrli po polji ves poljski so sad; Pomoril je prvorojene jim sine, Mej narodom zlobnim vse njih prvine. Izpeljal do zadnjega svojega roda Je s srebrom in zlatom mogočni Bog Egipet je njih veselil se odhoda, On bal se je radi mnogih nadlog. Oblak je razgrnil za dnč, da jih brani, In ogenj po noči na poti neznani. 183 -g CIV. — cv. ss- Prepelice na prošnjo ponižno poslal je In sitil je narod z nebeško jedj6, Odprl je skalo, studenec nastal je In reka je tekla s silno močjo, Ker pomnil je vedno obljube storjene, Abramu s prisego že potrjene. Tako je v radosti prst silni Gospodov Izvel iz Egipta izvoljeni ljud, Odkazal mu lepo zemljo narodov, Da vživa njihovega dela trud, Da zvesto spolnuje, kar Bog zapoveda, In da mu je sveta Njegova beseda. Grehi sprednikov od izhoda iz. Egipta do Časa sodnikov. Kdo bode izrekel Gospčdovo moč, Kdo vso dopovedal Njegovo bo slavo ? Pač blagor možu, ki spolnuje postavo, V pravičnosti hvalo Gospodnjo pojoč. C Grešili takb smo, ko (kprednikov rod, J Krivico in dela smo delali huda, Ker smo pozabili Gospodova čuda, k Spominjali nismo se mnozih dobrot. 184 -8! CV. is- Pokaže očetom vsesilno oblast: On morju zapreti, in precej usahne; Da pot posuši jim, še sapico dahne; S tem dal pa imenu je Svojemu čast! Tako je sovraga oteti jih znal, Tak6 jim iz roke črtilne pomaga; Globoko je morje pokrilo sovraga, Ne jeden vojakov od njih ni ostal. Verjeli Njegovi besedi so zdaj, In slava iz ust se njihovih je pela; A zabili kmalu Njegova so dela, Zmenili za voljo Njegovo ko kdaj. V puščavi imeli so željo hotno, Skušali Boga so v brezvodni samoti; On dal jim je, kar so želeli v pohoti, A ginilo jim je življenje zato. Na Mojzesa vpornost zavid je koval In Arona brata, tovariša sveta; A z ognjem je bila uničena četa, Upornike zlobne je plamen požgal. Na Horebu tele so vlili za greh In klanjali nizko se vlitemu kipu; Zamenjali slavo Gospodnjo v tem hipu S podobo so junca, ki pase po tleh. 185 -3 CV. js- Pozabili vsi so rešnika Boga, Ki velika dela v Egipta deželi, Mogotna pa čuda na Kamovem seli, In strašna ob morju rdečem pozna. Iztrčbiti hotel je Bog že ta rod, Da Mojzes, izbranec Njegov, ne postavi Pred Njega se, s prošnjo ponižno Ga spravi In jezo pravično pozabi Gospod A niso hoteli v deželo miru, Poslušali niso besčdi Njegovih Se zoper Boga so mrmrali v stanovih, Gospodnjega niso poznali glasu. Zdaj dvignil je roko Gospod zoper nje: V puščavi naj smrt vam določena bode, Raz vel bom vaš zarod mej tuje narode, V nevernikov pahnil vas bom deželč. Njih malik nečisti je bil Balpegor, Od mrtvih malikov so jedli daritev; In vstala je Božja nad njč razsrditev, Prišel strahovit je za kazen pomor. Ko Finejes zvršil pravičen je sod, Prenehal pomor je mej množico drugo ; In to mu je bilo prišteto v zaslugo Na veke premnoge od roda na rod. 186 —Si CV. SS- Dražili na vodi prepira so Ga; A Mojzes spoznal strahovalno je roko, Ker Božje sreč je užalil globoko : Brezumno govoril je zoper Boga. Z neverniki družil je vporni se ljud, Naučil njih del se in šege sprejel je, Služiti podobam malikov začel je ; To bil za odpad je spotikljaj mu hud. Hudičem - malikom so klali strašno, Sinove so svoje in svoje so hčere, Prelivali kri so nedolžno brez mere; Ognjušena bila je zemlja s krvjo. Njih život je bil ves nečist in surov, Ni bila jim mari Njegova zaveza: Zato jih zadela Gospodova jeza, Zato se je delež Mu gnusil Njegov. In padli nevernim paganom so v past; Sovražniki bili nad njimi"gospodje, In stiskali močni črtilci — narodje, Pokorili so jih pod svojo oblast. Pogosto je res iz pogube otel, In vendar so spet se brezumno uprli; A ko so jih grehi popolno potrli, Njih žalosti prošnje je zopet sprejel. 187 -s CV. — CVI. is- Zaveze je Svoje se spomnil Gospod, In žal Mu je bilo, kar narod prestane; Z usmiljenjem trde napolni pogane, Ki v spone vkovali uporni so rod. I Pomagaj, Gospod / nam, otmi nas iz tog, In zberi nas skupaj poganom iz srede! Naj hvalimo Te za otetev iz bede, Naj slavimo Tvoje ime na okrog! 9 - Hvalna pesem otetega naroda. Zahvalo pevajte Gospodu, Do nas tako je ljubeznjiv! On, Večni, Svojemu narodu Na veke bode milostiv! . Tako zapojte trume vnete, l Ki iz nadloge ste otete, Ki zbrane ste od vseh vetrov, Od tam, kjer jutro se sprostira, Od mrzlih severja bregov, Od tam, kjer morje skale spira Neznana je ljudčm puščava, I Zgrešili so u mesto pot; Že glad in žeja jih zmagava. ( Gospod otme jih stisk in zmot, Pokaže iz puščave cesto, Pripelje v mnogoljudno mesto. 188 -ss cvi. s— Potem dobrote božje sad, Potem slavč veliko čudo : Da utolažil silni glad, Da je ugasil žejo hudo. In v smrtni senci ljud zdihuje, V vezčh železnih ukovan; Zastonj pomoči pričakuje. Gospod pa reši ga voljan, Izpelje iz dosmrtne zone, Vezi raztrga, zruši spone. Potem narodu v enomer To čudo hvalijo ljubezni: Da je razbil medeno d ver, Okovi strti so železni. Če grešniki za hudobije Trpe, in gabi se jim jed, In smrt užč na dveri bije: Gospod otme jih spet iz bed, Da jih ne pogubi tesnoba, Da temnega jih reši groba. Potem slavi naj vsaka stvar Boga s človeškimi sinovi, Daruje naj v zahvalo dar, Naj čuda v pesmi poje novi. Po morji v ladijah brodniki Gredd za blagom bog vč kam, V globini gledajo veliki Gospodnjih del prečudni hram. i8a -8 CVI. S— Veli pa Bog, in vihra vstane, Podi valove razbrzdane; Omotni ljud premeta val; Zdaj pahne v brezdna globočine, V nebo zdaj dvigne z groznih tal; Modrost in srčnost vsa jim gine. In ljud k Gospodu v stiski zdihne, In reši ga ukaz Njegov: Morja grozan vihar potihne, Umolkne morskih šum valov, Hite veselo lahki čolni Mirno po vodi čudopolni. Potem v te milosti spomin Gospoda hvale vsemu rodu, Slavč naj v seji starašin. Slave naj v narodnem Ga shodu. On menja v pušče zemlje rodne, )Da tepe narod grehpmj vdan, S A v pušče vodi vire vodne, (JPrestvarja v njive suho plan. Tam zemljo z reveži naseli, In mesta zidajo veseli; Rodi jim sad do poznih let Polje, vinograd zasajeni, In z njimi trope tolstih čred Množe po trati se zeleni. Če tlaka in skrbi moreče Zatirajo ubogi rod, 190 -g cvi. - cviii. £- * Sramoto Bog na kneze meče, Natferivi je zapelje pot; Ubožce pa otme iz reve, Množi rodove jim in dneve. I To zre pravičnik vzradovan, Krivičnik pa umolkne jezen; I In modro iz teh del zemljan Urne Gospodovo ljubezen. Prošnja za kazen nehvaležnim preganjalcem. Ne molči, Bog, Ti moja slava, Če usta se odpro lokava, Z jezikom lažnim opravljaje, S črtežnim slovom me stiskaje! Brez vzroka streže zlod po meni, Preganja mož me razsrjeni; Dobroto vrača mi s hudobo, S sovraštvom ljubav in zvestobo. Brezbožnik zlobni naj ga sodi! Tožnik njegov protivnik bodi! V pogubo bodi mu soditev, Naj greh njegova bo molitev! 191 -si evra. js- Naj malo dni na svetu biva, Njegovo čast pa drug naj vživa! Njegova žena bodi vdova, Sirote deca pa njegova. Pobegne z domov naj zavetnih, Prosjači po širinah svetnih! Naj upnik ga za vse odere In tujec truda plod pobere 1 Ljubezni naj ne najde tuje, Sirot naj nihče ne miluje; Zatro naj se njegovi sini, Za kratka mu imč izgini! Gospod! krivic v očetni hiši In majke grehov ne izbriši 1 Njih vedno pred očmi imevaj, Na zemlji mu spomin razdevaj. I Ime v pozabo mu pogrezni, Ker v srcu ni imel ljubezni, Ker stiskal reveža do smrti, Ker bili čuti so zatrti. In ker ni hotel blagoslova, Ogiblji se ga moč njegova; Zato, ker ljubil je prekletje, [ Zdaj ves od njega naj prevzet je 192 -S CVIII. is- Ko voda naj se v njega zlije, Kot olje po kosteh zarije, Ko halja, s katero se odeva, Ko pas, ki z njim se opaševa. Tak6 poplačaj preganjalcem, Življenja trdim zatiralcem! Ti meni bodi pa tešitelj, Ti s Svojo milostjo rešitelj. Prenašam stisko in nadlogo, Pobito srce je ubogo; Ko senca, ko se nagne, ginem, In kot otresen konjič minem. Od posta drgeta kolčno, Telo je moje vse medleno. Tak6 v zasmeh sem, oni sami Porožno majejo z glavami. Gospod, moj večni Bog, pomagaj, Blagosti Svoje ne odlagaj! Spoznajo dela naj visoka, Da to storila Tvoja roka! Rote se — meni spolni želje; Njim porog — meni daj veselje. Odene vraga naj sramota, Kc(t) plašč ovij se mu života. 193 13 -3 CVIII. — CIX. g- Glasno veličal bom Gospoda I sredi mnozega naroda: Ker revežu stoji na strani, Da smrtne sodbe ga obrani! Kralj duhovnik na veke, Gospod je rekel mojemu gospodu: Tu ob desnici moji sčdi, Da pokorim sovražnike ti tvoje! V podnožje nog si jih naredi! On, večni Bog s Sijona, ti izroča Vsesilno žeslo veličastva : »Obetam: s taboj bom, in vsa podajem Ti nad sovražniki oblastva. <• Voljno prihaja mlado tvoje moštvo V lepoti sveti s svete gore Na slavni dan junaške tvoje bitve, Ko rosa iz naročja zore. Gospod ne bo kesal se, ko ti reče: Na veke svečenik si, v slavi, Katero kdaj imel Melkizedek je, Ti kralj-duhovnik si mi pravi! m —Si CIX. - cx. £■ On, Vsemogočnik, stal ti bo z desnice, In bojeval z močjb se zate, V dan jeze pokončal mogočne kralje, In sodil narode bahate. In vsa dežela polna bo mrličev, Raztrčščcnih bo glav planjava. Ker iz potoka bodeš pil na potu, Zato ponosna ti bo glava. ■ ' Hvala Bogu, dobrotniku narodovemu. Iz vsega srca hvalim Te, Gospod, I v skupščini pravičnikov i v zboru. Velika Tvoja dela so, Gospod, In s Tvojimi nameni niso v sporu. Krasota Tvoja dela so, Gospod, Pravica Ti na vek je, brez odloga. Usmiljen si in milostiv, Gospod, V spomin učinil čudesa si mnoga Cestilcem daješ Svojim jed, Gospod, Na vek spominjaš Svoje se lastnine. Moč Svojih del pokazal si, Gospod, Dal narodu paganov si svojine. 13 * —Si CX. — CXI. 5S- Modrost, pravica Tvoji sta, Gospod, Zapoved Tvoja v polni je resnici. Na vek je trdno delo to, Gospod Utrjeno v zvestobi in pravici. Zavezo ustanovil si, Gospod, In narodu rešitev dal v prostosti. Ime je Tvoje vzvišeno, Gospod; Gospodov strah začetek je modrosti. Na veke Tvoja slava bo, Gospod; Razumen, kdor po Tvoji mre blagosti. 'G>W Od veka do veka je milost Njegova. Hvala Božje postave in besede. Ki hodi, kot veh' Gospod, Ki reke Božje vse vrši, In srčno rad se jih uči, Ki čuva dčl krivičnih se, Ki stez drži pravičnih se! Saj Ti naročil si ostro Tvoj zakon čuvati zvesto . . . O, da bi tudi moja pot Po volji Tvoji šla, Brez zmot! V sramoto pač bi ne zabrel, Ko zakon Tvoj bi prav umel, In iz srca bi Te slavil, Ko prav bi vseh se naučil; Ta prava čuval bi vsikdar — Le ne zapusti me nikar! 1 . (Jj, blažen, ki mu čist je hod, -a CXVIII. ŠS— 2 , Saj kdaj na poti pač smo pravi? Če zvčsti Tvoji smo postavi! * Iz srca, glej, jo jaz želim, Ne daj, Gospod, da jo zgrešim! •X- Naj reke Tvoje v srci hranim, Da z grehom Ti srca ne ranim. Razkrij pa vse mi pravo Ti, In jaz bom peval slavo Ti. -X- In Tvojih ust pravične sode Oznanoval moj jezik bode. Saj nad bogastvo pot jaz prav, Pot Tvojih ljubim jaz postav. -x- Zato jih rad bom premišljaval, Rad poti Tvoje preiskaval -X- -X- -X* Postav bom Tvojih zvest čuvar, In zabil jih ne bom nikdar! 200 -s cxviii. £- 3 . Ne žabi Ti me, me otmi In uk Tvoj čuval vse bom dni, Odpri oči mi, daj jim svita, Odkrij jim prava čudovita. V tujini tujec tavam tod, Ne skrivaj stez mi: »kam in kod!« Zeli preželjno duša moja, Hoditi vedno pota Tvoja. Prevzetnike Ti pokoriš, Postav skrunilce pogubiš; Od mene pa sramoto vzemi, Ki služim rad z močmi Ti vsemi. -X- * -X- Glej, zbor mogotcev me mori, Moj duh pa uk le Tvoj goji, Postav le Tvojih se raduje, Kar tč svetujejo — sp.plnuje! 4 . Potrta v prah mrje mi duša, Otmi jo, Svoj izpolni rek; Osod Ti britkih toži tek, Ko kdaj, naj milost spet okuša. 207 -8 cxviii. &- -x- * Pravičnost Svojih sodeb skazi. Spoznam naj Tvojih čud sladkost: Do solz mi dušo tre bridkost, Ti, kot si rekel, jo vtolaži! -X- * -X- Po rekih Svojih se me vsmili, Ki čuvam se krivičnih čest, Ki Tvojim sem postavam zvest In zakon Tvoj spolnujem mili. * * * Nikar mi nad ne osramoti, Saj Tvojih prav držim se vnet, Ko mi sreč razširiš spčt, Vešči bom tekal Tvoje poti! 5 . Tvoj zakon naj vodi življenja mi tek In rad premišljaval ga bodem na vek; Daj um mi, da bodem ga prav preiskaval, Daj moč mi, da s srcem ga bom izvršaval. * * * Na zakona stezo mi vodi nogo, Ker to najsrčneje jaz ljubim stezo; Sreč o izrekih se Tvojih naslajaj, Bogastva pohlep ga nikar ne zavajaj. 208 -Sl CXVIII. fc- * * * Odvrni oči mi od ničnih stvari, Otmi me, ki Tvoje držim se poti, Služabniku spolni obet Svoj prezvesti, Ker vodi Tvoj strah po življenja ga cesti. * * * fr j Odvrni sramoto v bodoče mi dni, Gladke naj so Tvojih mi sodeb poti; Ker zakon Tvoj ljubi Tvoj sluga udani, Po Svoji pravičnosti Ti ga ohrani! X ~) g -y/ , o /-t . .r. . „ 'v frv-Jv-ur 6-* te 6. Nad me, oj Gospod moj, usmiljenje pridi, Moj duh po obljubi rešitev naj vidi, In lahek odgovor smešilcem bom dal, Cernu da v zaupanji trdno sem stal. * * * Nikar ne umakni besede resnične, Ko trdno Ti v sodbe zaupam pravične, In Tvoje postave prav veren čuvar Jaz bodem od veka do veka vsikdar. * * * In potlej po poti jaz hodil bom sreče In Tvojo postavo premišljal goreče. Pred kralji, če treba, o njej govoril In vendar nikakor me strah ne bo vil. / 0^4, ry^4 209 11 -si cxvm. is- * * * Zvesto preiskaval postavo bom sveto, Ki zanjo srce mi iskreno je vneto, Kopnč bom k njej stezal ljubeče rokč, Skrbno se je vadil do zadnjega dne. Besedo pomni hlapcu dano, Ki up mi dviga neprestano; Ta up mi v togi tolažnik, Tvoj rek mi bo iz stisk rešnik. -X- -X- •X- Množe trinogi mi krivice, A jaz ne krenem od resnice, Saj zvestih Tvojih sodb spomin Tolaži sred me bolečin. -X- * -X- Pač ginem in mrjem bolesti, Ko rod postavam zrem nezvesti; A duši moji spev sladak Tvoj rek tu v robstvu zdi se vsak. -x- * -X- In na-Te mislim še po noči, Da čuvam uk Tvoj neminoči; A to se mi godi takd, Ker zakon ljubim Tvoj zvestd. 210 -SS CXVIII. 8- 8 . Moj delež — najdražji mi — zakon je Tvoj, Moj del je: da Tvojo postavo spolnujem; Zato pa z zaupanjem k Tebi zdihujem: Rek milostni spolni mi Svoj ' *' ,, M4. Daj milost! Saj Tvoje držim se stezd, Po Tvoji le poti obračam korake, Čvrsto po nji spem brez pomude nikake Postave se Tvoje drže. ^ *-£-o i (->*** In dasi v krivičnikov sponah ječim, Glej, Tvojega vendar ne zabim povelja, O polnoči vstajam, ker žene me želja, Da Tvojo pravičnost slavim. * * * Naj torej veseli svoj delež 'imam Ze vsemi, ki zakon Tvoj čuvajo voljno: Saj polniš z dobrotami zemljo vesoljno, Se jaz naj to milost spoznam. )$L- '■ _ « Vc ‘V, z' £ J J y A ^ 11 / .2» pL A- ).* -e c, ^ / Ti Svojemu hlapcu, Gospod, Naklonil si polno dobrot Po Svoji resnični besedi; Razloži, kaj dušna blagost! Kaj vzgoja, kaj prava modrost, (Saj verujem Ti!) — mi povedi! H* -t£ Y~& (k~ #■) v/ p <■ r - . «^ Pred Tabo hudo sem grešil, Zatd pa ponižan sem bil, Zdaj Tvoje pa čuvam izreke; Ti dober, Gospod, si vselčj, Z dobroto, milobo torčj Pravice me uči na veke/ Krog mene prevzetnikov roj Množi hudobije nebroj, Jaz uk pa le Tvoj preiskujem; ^Njih srce, zakrklo ko loj, Ne briga za zakon se Tvoj, Jaz srčno ga rad premišljujem. Pač dobro mi bilo je td, Da bil sem ponižan tako, Ker Tvoja s tem spoznal sem prava; Zdaj ljuba nad kupe srebra In bolj ko tisoči zlata -t *) Za Cf / '// s*- % * rK j Ust Tvojih je meni postava! / 10. Gospdd, ki me Tvoja je vstvarila dlan, ■Spolnjenje Ti Svojih obljub mi dodeli 1 Videč me, pravični naj bodo veseli, Videči, da nisem zaupal zaman. ‘Is2 "~'A ■ tt J /C 2J ./d jbdj, -g CXVIII. 8- * * * Pač vem, da pravične so Tvoje sodbe, In da si ponižal me bil po zaslugi; A spet mi daj milost, tolaži me v tugi Vsled Svoje obljube na veke zveste. * * * Usmiljenje pošlji, da srečno živim, Ker moje veselje le Tvoje so poti; Tlačilce krivične mi pa osramdti, Saj Tvoja povelja premišljam, vršim. * -x- * In slednji, kedor za Tvoj zakon je vnet, Kdor Tebe boji se, naj z mano se združi! Sreč pa naj vedno brez graje Ti služi, Ko zdaj da v sramoto ne pahneš me spet. 11 . Po Tvoji pomoči sreč omedleva, V resnični Tvoj rek upajoč; Ok6 po spolnitvi obljub koprneva : »Kdaj pošlješ tolažbo?« — kličoč. -X- * •X* Grbančim, sušim se, ko v dimu mehovi, A Tvojih ne zabim besed! Dokdaj naj trpljenja mi trajajo dnovi, Kdaj silnik bo sojen ves bled? 213 -3 CXVIII. S- * * * Love me trinogi, — že zije mi jama Ker zakon pač Tvoj jim je tuj; A reki vsi Tvoji resnica so sama, Tlačilcem me torej izruj. * * * Zatrli so skoro s sveta me sovragi, Stez Tvojih pa nisem pustil; Občuvaj po Svoji me milosti blagi In zakon Tvoj rad bom vršil. 12 . Na veke slednji Tvoj je rek: Na nebu, glej, velja na vek; * * * Velja na zemlji z roda v rod, Kot si vstanovil, nje gre hod; * * * Vrsti' se stalno dan in noč, Vse sluša vkazov Tvojih moč! * * & To stalnost moj premišlja um, To v stiskah mi množi pogum. * * * In upa v veke ne zgubim, Tvoj rek me jači, ko trpim. 214 -* CXVIII. 18- * * * Ker v rek Tvoj upam, Bože moj, Ti boš me čuval, saj sem Tvoj! * * * In dasi tare me sovrag, Tvoj rek poznam in nisem plah: * * * • Saj slednja pač prešla bo stvar, Kar rečeš Ti, velja vsikdar! 13 . Kako, o Gospod, mi Tvoj zakon je drag, Ves dan ga jaz bom premišljaval, Po njem sem modrejši, kot moj je sovrag, Na veke ga bodem spolnaval. •x- * * Umnejši, kot moji učitelji, sem, Ker zakon Tvoj rad premišljujem; Modrejši od starcev postal sem po tem, Ker vedno ga rad preiskujem. * * * Tuj mojim nogam pot krivični je vsak, Le Tvoja povelja zvršavam; Od Tvojih postav mi ne krene korak, Ker Ti si začetnik postavam 215 -8 CXVIII. £- * * * Oj, kolika Tvojih je rekov sladkdst, Zde slajši se mi od medice; Postave mi Tvoje delijo modrost, Da poti sovražim krivice. ); 14. / * /v ( ) Svetilo mojim je nogam Tvoja postava, Luč jasna mojim je stezam. - * * . » 15 . Sovražim iz srca krivico, Tvoj zakon pa vršim vešči; V obet Tvoj upam, — saj v resnico! — Zato me branil boš, otcl. * * * Rad Tvoje premišljujem poti In zlih se rad ogibljem cest; Zato mi nad ne osramoti, Naj reši Tvoj obet me zvest, >|< sj: * Tvoj sladki uk mi zmer je v misli, Zatd pač Ti pomoč mi daš; A komur pot krivic je v čisli, In pot laži, — ga poteptaš. 217 -8 CXVIII. »- * * Zametaš zle ko zgorke rude; Zato pa zakon Tvoj vršim, Ker strah mi Tvoj prošinja ude In sodeb Tvojih se bojim. 16 . Ker prava vsa Tvoja vršim, kot veliš, Trinogom pač Ti me v pesteh ne pustiš; * * * V obrambo pač Svojega slugo sprejmeš, In silnikom krutim iz rok me otmeš. * + * Po Tvoji pomoči oči koprnč, Vresničenja Tvojih izrekov žele. * * * Po milosti s hlapcem Ti zvestim ravnaj, Obetov zvestobo pokaži mu zdaj. * * * Ker zvest sem Ti hlapček, Tvoj rek naj urnem, Izpolnjene Tvoje obljube naj zrem : * * * Pač čas je, da moje teptalce brzdaš, Da nje, ki skrunilci so prav, poteptaš. 218 -g CXVIII. 5S- * * * Saj zakon Tvoj ljubim iz srca globin Zelo bolj od zlata, pa vseh dragotin. * * * Zvesto se zapdvedi Tvojih držim, A pdti krivične mrzim in črtim. 17. Tvoj uk, Gospod, je čudovit, Zato ga duša preiskuje; Tvoj govor nam prižiga svit, Um maloumnim podeljuje. * + * Odprtih ust ... ne dihnem jaz, Ker Tvojo rad bi čul postavo; Tvoj name milo zri obraz, Razkrij ljubilcu Svoje pravo. * * i Tvoj rek naj vodi moj korak, Krivica naj. mi ga ne vodi; Da rešiš suženjskih me tlak, Po poti prav naj noga hodi. * * * Obraz nad hlapcem zjasni Svoj, Vsa prava živo mi predoči; — Oh, ko se žali zakon Tvoj, Oko studence solz mi toči. ivj -3[ CXVIII. is- 18. Pravičen, Gospod si, pravičen, In slednji Tvoj rek je neskončno resničen; Zato zapovedaš ostro: Ta prava, te reke vršiti zvesto. * * Gorečnost srce mi razjeda, Ker vidim, da skruni se Tvoja beseda; Rek slednji ognjeni Tvoj jaz Pa ljubim goreče in bom ga ves čas. % * * Res mlad sem in — kdo me pošteje? Moj duh pa Tvoj zakon premišlja, umejel Vem: Tvoja pravičnost je v vek, Na veke resničen je slednji Tvoj rek * In zdaj, ko tero me bolesti, Tolažba vsa moja izrek je Tvoj zvesti: Saj rek Tvoj na veke velja, On um pač in srečno življenje mi da. 19. Iz srca Te kličem, čuj Bože me moj, In Tvojo zvesto bom premišljal postavo; Oh. čuj me, ter reši me — Sebi na slavo! Da zakon spol naval bom Tvoj. 220 -3 CXVIII. 8- * * Že rano jaz k Tebi pritekam kličoč, Ker up moj na Tvoje se reke opira; Oko že pred svitom se k Tebi ozira, V Tvoj zvesti obet verujoč. * * * Po Svoji zvestobi usliši moj klic, In reši po sodbah me Svojih pravičnih; Grozijo hodilci mi poti krivičnih, Groze mi ljubilci krivic. * * * A Ti pa si blizu mi vedno, Gospod’ Vse poti so Tvoje resnične do vekov: Od nekdaj že to vem od Tvojih izrekov, Da trajni iz roda so v rod! 20 . Ponižan hudo sem7 — Ti spet me vspostavi, * Ker uk Tvoj mi vedno — Je v srci in glavi. * * * Otml me, ter pravdo — Pravično mi sodi, Po Svoji besedi — Rešitelj mi bodi. * * * Saj grešnikom Ti le — Odlašaš rešenje, Ker Tvojo postavo — Njih žali življenje. * * * Pravičnim dobrot pa — Naklanjaš brez broja, Se mene ohrani — Pravičnost naj Tvoja. 221 * * * Glej, roj preganjalcev — Zadaja mi boli; Od Tvojih postav pa •— Ne krenem nikoli. * * % Se drug kdo če pade — Sreč mi trepeče, Ker Tvojih izrekov — On čuvati neče. * * * Jaz vedno pa vdan sem — Zapovedi Tvoji, Zato po obljubi — Ohrani me Svoji: * * * Resnica le temelj — Je Tvojih izrekov, In prava vsa Tvoja — Do večnih so vekov. 21 . Po krivem preganja sovražnik me silen, Jaz skrumbe pa Tvojih le slov se bojim; Izrekov se Tvojih srčno veselim, Kot on. ki priplenil si plen je obilen * * * Srce mi je vneto za Tvojo postavo, A slednjo krivico črtim iz srca; Zavoljo pravičnosti Tvojih sodba Prepevam na dan Ti po sedemkrat slavo. * * * Kdor zakon Tvoj ljubi, prepoln je pokoja, In ni se mu bati nikakih spotik; Zato pa jaz čakam, da boš mi rešnik, Ker duša gon' za povelja mi Tvoja. 222 * * * Da, duša spolnuje zapovedi Tvoje, Vrši jih sreč, jih iskreno ljubeč, In zakon Tvoj jaz izvršujem goreč, Ker Tebi odkrite vse steze so moje. 22 . Gospod, naj pride moje vpitje Pred Tvoj prestol, Naj zvem, da rek Tvoj istinit je. Rad sprejmi srčne prošnje moje, Glej mojo bol, Otmi me vsled besede Svoje. * > 1 « * Veselju z lepo jaz slavlco Bom dal izraz, Ko skažeš mi obljub resnico. Navdušen hočem hvalo peti Na ves Ti glas, Ko Tvoji se zvršč obeti. * * * O, stegni Svojo mi desnico Ter daj pomoč, Ker Tvojo ljubim jaz pravico; Rešitev pošlji zaželeno, — In dan in noč Tvoj uk jaz čuval bom ognjeno. 22» -g CXVIII. — CXIX. 18- * * * Živi naj srečno duša moja In hvali Te, Beseda naj krepča jo Tvoja Zdaj krog — zgubljena ovca! — tavam; Ti reši me I v vek bom Tvojim zvest postavam. Klic pobožnika živečega med lažni ki, V stiski kličem k Bogu trpljenik: Čuj, Gospod, me, ne zatri; Reši dušo, vara me lažnik, Licemerov me otmi! Kaj, lažnik, pomaga jezik smel? Li komu koristi mar? Peče kakor rana ostrih strel, Kakor brinja živi žar. Dolgo, že predolgo tam sedim, Kjer stoji nemirni roj; Jaz sem miren, mirno govorim, Oni mislijo na boj. 221 -Si CXX. — CXXI. s- Z a o p v Božjo pomoč. Oči povzdigam tje k goram, Od koder mi pomoč prihaja; Nebes in zemlje stvarnik (nanjj ^OurTV- I Gospod m Bog pomoč mi daja. On, tvoj čuvar, ne spi nikdar, Ne spolzne noga ti nesrečno; On Izraeljev je čuvar, Ne spi, ne dremlje, čuje večno. Naj senči te čuvar močan, Naj pride z desne ti k pomoči! Ne peče solnce te čez dan, In luna ne budi po noči. Pred zlom naj brani te povsod, Naj tvojo dušo vedno hrani! Naj čuva vsako tvojo pot, Naj zdaj te in na veke brani! Blagoslov Jeruzalemu, *) Radujmo se, ko srce glas zasliši Preljub mojim željam: Podvizajmo k Gospodovi se hiši, V Gospodov lepi hram! *) n jz 15 -BS CXXI. — CXXII. is- Noge, Jeruzalem, stojč prezvesto Že sredi tvojih vrat! Lepo na novo zidano si mesto, Ko zlito v trden grad! In tje hite Gospodovi rodovi, Da s hvalo Ga slavč, Tam Davidovi sodni so stolovi, Da pravo vsem dele. Na te in vse ljubimce tvoje lije Naj polne sreče vir; V zidovih tvojih naj častitost sije, V gradovih biva mir! Zaradi bratov in prijatlov svojih, Ves blagor ti želim. Gospodov dom stoji na skalah tvojih, Vsa sreča bodi z njim! Pogled h Gospodu v stiski. K Tebi dvigam oči hrepeneče, Ki stoluješ v nebesih visoko ; Kakor hlapci ozirajo željno Na Gospoda se svojega roko. -S CXXII. — CXXIII. 58- Kakor dekla na dlan gospodinje Z upapolnim se srcem ozira, Tak oziramo mi se k Gospodu, Naj nam milostno roko odpira. Bog, usmili se, nas se usmili! Prav nasitili smo se sramote; Prav nasitila naša se duša Mož oholih posmešne togote. Gospod pomočnik v največi sili Da Bog bi nam ne bil pomagal, Rod Jakopov povčdi; Da Bog bi nam ne bil pomagal, Ko vrag je bil v zasedi — Vse bili žive nas požrli, V togoti pokončali-; Valovi bi nad nas pridrli In dušo pokopali. Gospodu čast, da nas na večno V zobe ni dal hlastave! Ušla je naša duša srečno Iz ptičarjev nastave. 227 —3 cxxiii. — cxxiv. s— Raztrgana zadrge vez je, I Oteti mi smo srečno. On stvarnik zemlje in nebes je I Naš pomočnik na večno! Zaupaj v Boga, Ne odpadi od Njega, Nikdar ne omahne, ko Sijdnska gora, Kdor v Boga up stavi; V Salemski trdnjavi Z gorami opeti biva sredi dvora. Rddu Svojemu Gospod pa zid bo veden Zdaj in večne čase; Naj nikar ne rase Grešnikovo žezlo kdaj nad rod praveden. Da pravičniki ne stčzali bi roke j Na dejanje grešno: ■) Bog, dodeli vspešno, _ Da (dobrine! tudi vživajo visoke! /rč r ' * r *, Tiste, ki pa stopajo na kriva pota, Pokonča naj Bog jih, Pahne v tir nadlog jih! | Izrajelu sijaj pa mirti (dobrota,)! -8 CXXV. — CXXVI. S- Prošnja rešenih jetnikov za nadaljni blagoslov. Ko vračal jetnike Gospod je Sijonske Ko v sanjah se zdelo je nam; Smejala se usta vesela so sama, l In samo se pelo je nam! Tedaj so pagani čudili strmeč se, Kaj storil nam vse je Gospod. Res, čuda velika je narodu storil; Zatd veseli se ves rod. Naj vrnejo k nam se jetniki z daljave, Kot v suho se zemljo lijak! Kdor močil ob setvi je zemljo s solzami, Ob žetvi vesel bo junak. Sejalec po njivi ves žalosten hodi, Vso semena težo nesoč, A vrnil pa kmalu se bode radosten, Ko snope bo nosil,, pojoč. Zastonj je trud človeški. Zastonj vse delo je zidarjevo, Če hiše sam Gospod ne zida; 1 Če Bog ostavi moč stražarjevo. Njegovo delo je brez prida. 221 ) -ss CXXVI. CXXVII. 8- Zastonj užč pred svitom vstajate, Prečujete noči v jokanji, S solzami trdi kruh napajate: Gospod ga Svojim daje v spanji. Kreposti združeni z molitvijo V plačilo da Gospod otroke — Podobni strelam so mej bitvijo, Ki je prože junaške roke. Pač blagor mu, komur s pušicami Napolnjen tul je tak, z junaki; Ne bo osramočen, s strelicami Sinovi branijo ga jaki. Hišna sreča pobožnikov; Blagor mu, ki se boji Boga, Po Njegovem potu hodi! Rok uživaš svojih sladki sad, Sreča ti in blagor bodi! Žena tvoja je ko vinski trs, Obložen na hišni strani; Sini so kot olj kino mladje, I V krogu ti pri mizi zbrani. 230 -3 CXXVII. — CXXVIII. 8- Tak doteka blagoslov možu, Kteri se boji Gospoda! Tudi tebi blagoslov Njegov Naj do poznega bo roda! Blaženost Jeruzalema glej! Prošnjo to nam Bog usliši! Srečne vnuke svojih glej sinov! Srečo v Jakopovi hiši! M Sramoten konec sovražnikov Sijonskih. Mnogo stiskali so mene od mladosti, Izrajel glasnd povej; Mnogo stiskali so mene od mladosti, Ne premogli me doslej! I Kot orači so po hrbtu.,mi orali, Dolge brazde do kosti; Da pravičen je Gospod, pa so spoznali, Ker presekal je vrvi Sram jih bodi; naj umikajo se v grehi, Ker črtč Sijonski stan; Krivci bodo naj, ko travna zel na strehi, Ktera zvene vroči dan. -g CXXVIII. — CXXIX. 8- Z njo ni ženjec, ni vezač se ne proslavlja, Z njo ne polnita vozov ; I nihče, ki mimo hodi, ne pozdravlja: »Z vami Božji blagoslov!* Zaupapoliia prošnja za: odpuščanje grehov. Iz globine kličem k Tebi, Bog, Vpitja glas otožni čuj! Bodi blag, ušesa milostiv K mojim prošnjam ponižuj! Ako gledal na pregrehe boš. Kdo bo pred Teboj prebil? Ali Ti odpuščaš grehe nam, Da bi Tebe vsak častil. Jaz zaupam pa v Gospodov rek, Duša mi hiti za njim. Bolj, ko čaka žarijo čuvaj, Po Gospodu hrepenim. Da, pri Bogu mnoga je blagost, On rešnlk je naš gotov; Milostivo rešil Izrajel Grešnih bode vseh dolgov. 232 -3 CXXX. - CXXXI. 8- Bogu ndanost otroška. *) Gospod! sreč se moje ni prevzelo, Oko ni previsoko se mi vspelo; Ne iščem, kar je meni čudovito In kar oččm je mojim vedno skrito. Res, duša moja krotka je in tiha; Kot dete materi na prsih diha Pokojno, ker nobene nima želje, Takb le v Tebi diham vse veselje. V Gospoda, Izrajel, samo zaupaj! Veseli z njim se na vse veke skupaj! 7 J , 1 . o-fi . ' ‘ ( ^ j ^ '.J Molitev za hišo Davidovo. 0 spomni se Davida hlapca, Jehova, Velike njegove brhkosti,* } In spomni prisege Bogu 'posvečene, Obljube storjene v zvestosti :* x ) »V šatbru domačem ne bodem prebival, Na postelji svoji ne bodem počival, Dovolil oččm ne bom spanja, Trepalnicam trudnim dremanja, Dokler ne bom mesta Mogočniku našel, Ne videl Bogu stanovanja.« *) s. , 233 -3 CXXXI. J&- Na polji smo culi o skrinji zaveze In našli na gozdnem jo mesti; Odslej pa v ponižnosti v hiši njegovi Častilci Mu bodemo zvesti. »Nastani, Gospod, se v izvdljeni lasti Še skrinjo nebeške sedaj veličastij Tvoj rod naj Ti uka v radosti, Duhovstvo Ti služi v svetosti!« — Odbral. si Jehova Sijonsko je goro, Tam dom bo Njega visokosti: »Tu počivališče bo moje na veke, In tu bom z veseljem stanaval, Z obilnostjo tu blagoslavljal deželo In reveže bom nasičaval, Duhovnike bom tu odeval z blagostjo In ljubljence Svoje obseval z radostjo; In Davidu vtrdim veljavo, S sijajem obdam ga in slavo; S sramoto pokril bom Njegove sovrage, A njemu ovenčal bom glavo!« Prisegel Jehova je Davidu zvesto, Preklical ne bode nikoli: »Iz tvojega bodem zaroda sinove Ti dediče dal na prestoli. Če bodo sinovi zavezo držali 234 -8 CXXXI. — CXXXII. - CXXXIII. &- In zvesto zapovedi vse zvrševali I vnukum bom dajal umeti, Na tvojem prestolu sedeti. «• . . . Zbo^ Davida hlapca, Gospod, naj zvršč se Maziljencu Tvoji obeti! — VKsiJ-rt-e Hvala bratovske ljubezni. Kako je prijetno, kakd je ugodno, Ce bratje so složni, ljubezni podoba: Kot olje, ki kapa na Arona glavo, In steka do halje njegove se roba. Glej, kakor na Hermonu rosa obila,- In kakor na gori Sijonski ob zoru: Tako je prijateljem sreča gotova, Tako jim brez konca bo v blaženem zboru. Opomin k nočni molitvi straži templjev!. Vsi hlapci Gospoda hvalite, Slavite v večglasnih Ga zborih! V svetišču Njegovem bedite, V proslavljenih svetih prostorih ! 235 -3! CXXXIII. — CXXXIV. ss- Po noči roke povzdigujte, Noč hvale naj vaše bo priča! Oj Sijon, Bog blagodaruj te, Neb6 Ga in zemlja veliča! Hvala Bogu za rešitev iz Egipta. Hvalite, Jehova je blag, Dobrotno imč proslavljajte! Izbral si je Jakobov rod, Svetišče Njegovo spoznajte! Jehova je velik, Nad druge bogove, na svetu vse stvoril je; Ljudi in živino, Prvino egiptsko mogotno pomoril je. Pokazal je tebi, Egipt, Vse velike, čudesne znake, Narode velike pobil, Uničil je kralje-veljake, Sehon Amorejca, In Oga, mogočnega kralja Basanskega; In dal Izrajelu V dedino vso zemljo plemena paganskega. Na veke je Tvoje imč, Jehova, od roda do roda! Čast, dom Izrajeljev, Mu daj ; Dom Aronov, slavi Gospoda ! 231! -S CXXXIV. - cxxxv. ss- Dom Levijev, poj Mu; Častilci Njegovi pokorni, slavite Ga! Naj hvala se poje Gospodu s Sijona, ze mesta častitega! Hvala za stvarjenje in rešenje Hvalite Gospodnje dobrote, Na veke je milost Njegova; Hvalite Sodnika narddov, Ne veke je milost Njegova; Hvalite Gospoda gospodov, Na veke je milost Njegova. On delal je čuda velika, Na veke je milost Njegova; On vstvaril nebeško obzorje, Na veke je milost Njegova; Utrdil je zemljo na morje, Na veke je milost Njegova. Velika svetila je vstvaril, Na veke je milost Njegova; Nam solnce vladalec je dneva, Na veke je milost Njegova; Po noči nas mesec obseva, Na veke je milost Njegova. 237 -3 CXXXV. £- Prvence Egipta je vdaril, Na veke je milost Njegova; Izvel Izrajela mogočno, Na veke je milost Njegova; Zagrinjal z močjo lastnoročno, Na veke je milost Njegova. Razdelil je morje rudeče, Na veke je milost Njegova; Skoz morje prepeljal svojino, Na veke je milost Njegova; Podrl Farajona v globino, Na veke je milost Njegova. Rod peljal je skozi puščavo, Na veke je milost Njegova; Potolkel dežčl gospodarje, Na veke je milost Njegova; Pobil je mogočne vladarje, Na veke je milost Njegova. Spominjal se naše je stiske. Na veke je milost Njegova; Sovražnikov narod je rešil, Na veke je milost Njegova; Telesa nam s kruhom utešil, Na veke je milost Njegova. 238 -Si CXXXVI. £- Spomin na babilonsko sužnost. Ob rekah Babilonskih Sedeli smo in jokali glasno, Spomin nesreč Sijonskih Temnil s solzami motno je oko. Na vrbe ob bregovih Obesili smo timpan žalujoč : V jetniških ni okovih Visokih pesem sladki glas mogoč. Odvedši nas pogani Tu v trdi sužnosti zahtevajo: ~) Naj glasi nam ubrani (^Visoki spev Sijonski pevajo. Li moremo zapeti In slaviti Gospoda vojsknih trum ) V nesvetem tujem sveti. Kjer bije na uho brezbožni hrum ? Če kdaj pozabim tebe* Jeruzalem, veselja sveti kraj, Naj še pozabim sebe, Desnica, jezik posuši se naj ! Ti bodi prva želja, Kedar s prijatelji se veselim, In s čistega veselja Naj takrat prvo solzo ti solzim. 289 -3 CXXXVI. — CXXXVII. »- c A Edomskim sinovom, J Gospod, ne žabi zlobe tistih mal, ' Povrni njih gradovom, ^ Razruši in razdeni jih do tal! Hči Babilonska, grozna! Pač blagor mu, ki k tebi bo poslan; Ne bodi kazen pozna, Ki vrne ti Jeruzalemski dan. I Nas milujoč ne žabi, Kako obupen je naš jok in stok, Naj tvojo deco zgrabi, / Ob skalo treščit moč tvojih? otrok! Hvala milosti in zvestobe Božje Pred templjem Tvojim naj klečim, In za dobroto in zvestobo Ime naj Tvoje počastim. Nad vse imč si proslavil; Poslušal si, ko sem Te klical, In moji duši moč množil. Gospod, jaz hvalim Te srčno ^ In Ti pred angelji prepevam, C Ker si uslišal me zvesto. 240 -Si CXXXVII. — CXXXVIII. 55- Slavite, kralji, Ga povsod, Ko Njega čujete besedo ; Opevajte Njegovo pot! Velika, je Njegova čast; Z višine gleda tje na nizke, Pozna visocih vso oblast. V britkostih dušo oživiš; / Na vrage zlobne stegneš roko, Z desnico mene utešiš. Otel me bodeš iz nadlog; Saj Tvoja milost je do veka; Ne pusti stvari Svoje, Bog! M A? rp , / s ^ ' 1 i, Gospod, si me spoznal, Znano moje Ti je vse življenje, Znaš, kdaj sedel sem, kdaj vstal, Znadeš moje vse mišljenje. Veš, kdaj hodim, kdaj ležim, Ti vsa pota moja si odmeril, Predno kaj pregovorim, Ti o tem si se preveril. 211 IG -3Š CXXXVIII. s- Ti si Stvarnik čudovit, Tvoja me vpodobila je roka. Meni Tvoj namen je skrit, Vednost Tvoja previsoka. Kam izpred duha Ti, —- kam ? Kam spred lica Ti je moč zleteti? Če v nebo vzletim, — si tam! Grem li dol, — si »v spodnjem sveti Zore naj perut bi vzel, In na kraji se morja nastanil : Tudi tam bi me prijel In z mogočno roko branil. Ko bi rekel: naj tema, Črna noč naj vsega me odeva! Tema Tebi je svetla, Zreš me, ko da solnce seva. Saj Ti vstvaril mi srce, Ti spod majke si vsprej^l me grudi, Stvor Tvoj divni zrem strme, Duh, slaveč Te, se Ti čudi. Zrl si, ko sem se snoval, Zrl, kako s kostjo se kost edini, Ti umetno si me stkal V gosti, ko pod zemljo, tmini. 212 -g cxxxviii. ss- Ti odločil si mi dni, V knjigi Tvoji vsi so mi prešteti ; Gledal že si vse ljudi, Ko ni bil nihče na sveti. Tvoj naklep mi je teman, Misli Tvojih mnoštva ne umejem; Pesek bi preštel droban, Misli Tvojih ne preštejem. Tudi zlih Ti pot je znan, Roka Tvoja težka jih zadene; Krvopivci tor^j stran, Zlobniki vsi proč od mene! Grešnikov naj ne mrzim.'’ Gnusijo črtilci se mi Tvoji! Ves, iz srca, jih črtim, In sovragi so i moji. Ti preišči me in glej, Kake misli da rodi srce mi; Ako sem na cesti zlej, Ti na pravi pot me spremi! c / 1 243 16 * -g CXXXIX. s- lolitev za pomoč zoper sovražnike Bog, obrani me protivnikov, Reši drznih mož nasilnikov, V srcu z zlom ne jenjajo, Vsak dan boj začenjajo! Njih jeziki so jeziki kačji, Gadji strup je v ustnem njih ozračji! Bog, obrani rok protivnikov, Reši močnih me nasilnikov, Nogo mi podstavljajo, Zanjke mi napravljajo! Mrežo so skrivaj na pot mi deli, Da v nastavi tej bi me zajeli. Djal Gospodu sem: Ti Bog si mi! Ti rešitelj iz nadlog si mi! Čuj na glas molitve me, Brani v dan boritve me; Želji grešnikovi ne dovoli, Da doseže kdaj namen oholi. Strup na njih naj glave črne se, Ust poguba vanje zvrne se! Ogenj zemlje, stari jih! Blisk z neba, udari jih 1 Pahni v oglje živo jih brez nade, Pahni, kjer ne vstanejo, v prepade! -3Š CXXXIX. — CXL. 8- Ljud ne bo trpel jezičnika, Greh bo sam izgnal krivičnika. Včm, Bog maščevatelj je, Revežem prijatelj je. Poštenjaki bodo v Njega hvali Vedno pred obličjem svetim stali. /W- Preganjanca večerna molitev.^2^ y q /yo, B og, T ebe kličem, zvest pomagaj mi, y Cuj glas, pomoči ne odlagaj mi! Kadilo bodi moja Ti molitev, Rok dvig anje — večerna pa daritev . Pred usta stražo, Bog, postavi mi, Obrani jih s čuvaji pravimi I Ne nagni mi srca na hude misli, Da kdaj brezbožnost bila bi mi v čisli. Naj ne sedim nikakor z grešniki, Ne jem naj s slastnimi požrešniki! Naj kara me pravičnik, to je milost, Na glavo to mi olja je obilost. Ko vragi moji v sreči plavajo, Prošnjč mi k Tebi se vzdigavajo: Prepad požre naj skalnat glave vporne, Njih čete pa naj meni so pokorne. 245 -K CXL. — CXLI. 1S- Zdaj kot iveri smo razneseni, Ob robu groba smo raztreseni; Otml me, Bog, ko v Te zaupno gledam, V Tč upam, Tvojim verujem besedam. Obrani vragov zanjki mnogi me, Ne daj_ brezbožmkorn v nadlogi me! Sovražnik sam naj v mrežo se zaplete, A meni sreča in radost naj cvete! ' 1 " Molitev človeka, ki ga stiskajo mogočni sovražniki, K Gospodu dosihmal, K Gospodu se zatekam; Tožbe pred njim izrekam, Naznanjam britko žal. Ti znaš za mojo pot, Ko duh pojema v meni, Sovražnike razženi, Zadrge so povsod. Zrem brambe si iščoč ; Pa nihče ne pozna me. Nihče ne misli name, In beg je nemogoč. / 24 (> -3 CXL1. CXLII. 8- A Ti me boš vsprejel, Ti vir si mi rešenja! V deželi Ti življenja Boš delež moj vešči. Ti klice moje čuj! Poglej velike stiske, Poglej stiskalce nizke, Me silnikov varuj! Da Tebe poslavlm, Izpelji me iz ječe; Naj veselim se sreče In s Tvojci Te častim! Prošnja za rešitev iz sile in za pravo vodstvo. , mojo čuj molitev, Poslušaj v stiski tej ponižno mi prositev. Usliši me v resnici, Saj vedno delaš po pravici. Na sodbo hlapca svojega ne kliči! | ' Saj živih nikdo Tebi se ne opraviči. / Če duh obupati mi hoče, In strah prihaja v srce vzdihujoče, Povzdigam k Tebi roke, vzdiham vroče: Usliši hitro me, Gospod, Moj duh že omedleva! 247 -3S CXLII. — CXLIII. !S— N e skrivaj lica, ne obračaj se od tod! Naj zgodaj Tvoja milost meni seva! Zaupam Tebi se povsod. Pokaži, kjer naj hodim, pravi pot! Ti moje si zavetje iz nadlog! Po Tvoji volji bodi hod pokornih nog; Ker Ti na veke si moj Bog! Naj duh Tvoj dobri, ljubeznjivi me Po ravni stezi vodi v Tvojo last! Pravičen si, poživi me Imenu Svojemu na čast! Otmi iz sile me in bolečin, Uniči vse mi silnike, Upogni jim zatilnike, Saj jaz sem Tvoje dekle sin! Zahvala in prošnja stiskanega kralja, Hvala Ti, Gospod, moj skalni grad, Vadiš mi roke, na boj učiš; Ti rešnik si, zame se boriš! Skit si, in zavetje mojih nad, Ki rodove vporne mi krotiš! Kaj je človek, da za njega znaš, Kaj je smrtni sin, da ga čislaš? Naglo kakor dih premine, Kakor senca hitro zgine! 248 -Si CXLIII. 8- Veličastni! stopi dol z višin; | Gor dotakni se, kade se naj! Meči bliske, vr age p okončaj, I Spusti gromke strele v njih pogin. Meni pa ljubd roko podaj! Reši iz velicih me valov, Reši roke tujih me sinov, Kterih usta so jezična, Kterih roka je krivična 1 Novo pesem pel Ti bom veseh, I •Na desetostrunast stroj igral: Kraljem zmago si pribojeval, Davida služabnika otel, Meča smrtnega obvaroval! Reši iz velicih me valov, Reši roke tujih me sinov, Kterih usta so jezična, Kterih roka je krivična! Sreča Božjega naroda. Ko sadike naši sini, Mladež vzgojena z lahkoto; Kakor slopi naše hčere, Templju rezani v lepoto! 249 I <■ -3 CXLIII. — CXLIV. £- Blagoslovljeno je polje, Grozdja polne so gorice; Naše žitnice nasute, S sladkim grozdjem so voznice. Množi se ovac število Tisočkrat po trati naši; Tolsta naša so goveda, Pasejo po mastni paši. V mestnem zidu ni razpoke, Čuti tožbe ni glasova. Narodu tako godi se, Ker njegov je Bog Jehova. Hvala velikosti in, dobrote Božje, Moj Bog si, moj kralj si! Naj Tebe slavim! Naj Tvoje imč Ti Na veke častim. Naj vsak dan zahvalo Slovesno darim, Za Tvoje češčenje Naj večno gorim! 250 -3! CXLIV. JS- Slaviti je treba, Ker Ti si Gospod; In Tvoja mogočnost Ne ume se tod; Naj dela bodoči Povzdigal bo rod. In Tvojo oznanjal Naj moč bo povsod Oznanjam lepote Naj Tvoje oblast; Opevam velicih Naj čudežev rast, Mogočnosti Tvoje Povčrn veličast, In hvaliti Tebe Naj bode mi slast. Dobrot naj velikih Slavč Ti spomin, Pravičnosti vedne Ti hvalijo, čin: Usmiljen Gospod si, Velikih dobrin, Ti milosti mnoge Nam daješ z višin. Gospod si, in imaš Dobrotno sreč; Usmiljen do Svojih Si del brez mejč. — SS CXLIV. jS- Vsa dela različna Le Tebe časte, Svetniki se Tvoji S Teboj vesele. Lepoto kraljestva Slave naj pojoč; Veličje vsesilno, Dejanj na tisoč Ljudem razglasč naj Na dela kažoč, Na njih veličastvo, Lepoto in moč. Kraljestvo Njegovo Na vekov je vek, Gospostvo Mu traja Ves časovni tek. V zvestobi je vedno Gospodov izrek, Dejanja Njegova Pravičnosti jek. On vsacega Svojca, Ki pada, drži. Upognjenim glavam Na kvišku veli; Že gledajo Nate Gladnikov oči, O pravem pa času Jim daješ jedi. 252 -Si CXLIV. £- Ti roko odpiraš, Prepolno dobrot, In sitiš do sita Ves zemeljski rod! Po potu pravice Ti vodiš nam hod, V vseh delih se Svojih Spominjaš sirot. Da,_ blizo Gospod je, Če k Njemu hitiš, Če s prošnjo resnično Pri Njem se mudiš; Izpolni Ti željo, Če res se bojiš, On rešil Te bode, Ko k Njemu kričiš. Nad zvestimi, Bog moj, Prijatelji čuj; Sovražnike Svoje Pa vse pokončuj. Imč mi Jehova Se v ustih zglašuj, Stvar vsaka, ki diha, Te poveličuj! 253 -3 CXLV. SS- Gospoda bom hvalil v življenji, Pel, dokler ne bodem mrlič: Ne verujte knezom v trpljenji, Ljudem, ki ne morejo nič, Saj v zemljo prav kmalu se vrnejo, Nakane se v nič jim obrnejo. A blažen, ki upno si jemlje Boga v pomočnika in bran; Bog stvarnik neba je in zemlje, On morsko oživil ravan ; Na veke Njegova resnica je, On revežem vedno pravica je. Gospod, ki odklepa jetnike, Gospod je, ki daje pogled, Gospod nasičuje gladnike, Gospod je prežatjenim vzlet; Prisčljencu brambe poččtnik je, Siroti in vdovi zavčtnik je. Pravičnike ljubi Jehova, / Pogublja pa grešnikov rod; Na veke je vlada Njegova, I Na Sijonu v vek On Gospod! Poj, duša, zdaj hvalo Gospddovo Vso željo je spolnil narodovo! -3 CXLVI. fc- Hvala stvarnika ta reinika. Hvalite Gospoda, ker je lepo! Spodobi Bogu se petje glasno. Jeruzalem zida močni Gospod, i, ■ I Povsod razkropljeni zbira on rod. Potrtega celi rane srca, In leči, ker znade boli duha. Vse luči nebesnih mnoštvo je zbral, In s pravim imenom zvezde nazval. Gospodu samo je moč, visokost, Brez mere Njegova večna modrost. Pomoči je Bog rad stiskanim dal; Brezbožnike cesto vklanja do tal. Hvalite Gospoda pesem pojoč, ./ Naj harpa zveni Mu v čast brenkajoč. Z oblaki zagrinja modro nebo, In z dežjem napaja polje suh6. On daje govedi piče mastnč, In krokarjem, kteri k Njemu kriče! 255 -S CXLVI. — CXLVII. 8- Veselja ne zna o jakosti konj, In moževa moč pred Njim je zastonj. Kdor v milost Njegovo stavi ves up, Kdor Njega boji se, ta Mu je ljub. '>W2 Bog, stjdi drzne zatiralce Svojega naroda! (ps. 03 ) 103 Hvalite Gospoda, ne bodite nepokorni (ps. 94 ) . 165 Vsi narodi naj slave Gospoda (ps. 05 ) .... 166 Kako Jehova sodi pogane (ps. 96 ) 167 Zahvala za rešitev (ps. 97 ) .168 . Hvala svetega vladarja Izrajeljevega (ps. 08 ) . . 170 Slavite Boga! (ps. 09 ) . 171 Obljuba kraljeva (ps. 100 ) .171 Molitev človeka, ki žaluje nad razdejanjem Jeruza¬ lema (ps. 101 ) .173 Ohrani me, Bog! (ps. 101 ) .175 Hvalna pesem o prizanašanji Božjem (ps. 102 ) . 1.7(1 Hvala Božja iz del stvarjenja ( 103 ) f. 178 Hvaležen spomin, da so se božje obljube spolnile (ps. 104 ) .18 1 Stran Grehi sprednikov od izhoda iz Egipta do Časa sod¬ nikov (ps. 105) .*^4 Hvalna pesem otetega naroda (ps. 106) .... 188 Prošnja za kazen nehvaležnim preganjalcem (ps. 103) .KM Kralj-duhovnik na veke (ps. 109) .iQ4 Hvala Bogu, dobrotniku narodovemu (ps. 110) . 195 Pravičnikova sreča (ps. 111) .i9*> Hvala vzvišenega zavetnika (ps. 112) . 1 97 Izhod Izrajeljev iz Egipta (ps. 113) .19^ Blagoslov Izrajeljev v imenu edino pravega Boga (ps. 113) .199 Prošnja in zahvala (ps. 114, 115 )-j ■ .tyt*f**** • • 200 Narodje, hvalite Boga (ps. 116) .202 Po rešitvi iz velicih nevarnosti v templji zahvala (ps. 117) .. • • 202 Hvala Božje postave in besede (ps. 118). ^<^^^>05 Klic pobožnika živečega med lažniki (ps. 119) . 224 Zaup v Božjo pomoč (ps. 120) .225 Blagoslov Jeruzalemu (ps. 121) .225 Pogled k Gospodu v stiski (ps. 122) .226 Gospod pomočnik v največji sili (ps. 123) . . . 227 Zaupaj v Boga, Ne odpadi od bTjega (ps. 124) . 228 Prošnja rešenih jetnikov za nadaljni blagoslov (ps. 125) .229 Zastonj je trud Človeški (ps. 126) .229 Hišna sreča pobožnikov (ps. 127) .230 Sramoten konec sovražnikov Sijonskih (ps. 128) . 231 Zaupapolna prošnja za odpuščanje grehov (ps. 129) 232 Bogu udanost otroška (ps. 130) . 233 Molitev za hišo Davidovo (ps. 131) J*-.^*}*^** . 233 Sti Hvala bratovske ljubezni (ps. 132 ) .235 Opomin k nočni molitvi straži templjevi (ps. 133 ) 235 Hvala Bogu za rešitev iz Egipta (ps. 134 ) . . . 236 Hvala za stvarjenje in rešenje (ps. 135 ) . . . . 237 Spomin na babilonsko sužnost (ps. 136 ). . . . 239 Hvala milosti in zvestobe Božje (ps. 137 ) . . . 240 Bog je vsevedoč in povsod pričujoč (ps. 41 Molitev za pomoč zoper sovražnike (ps. 130 ) . . 244 Preganjanca večerna molitev (ps. 14 OJ 245 Molitev človeka, ki ga stiskajo mogočni sovražniki (ps. 141 ) .24*) Prošnja za rešitev iz sile in za pravo vodstvo (ps. 142 ) .247 Zahvala in prošnja stiskanega kr^ja (ps. 143 ) . . 248 Sreča Božjega naroda (ps. 143 ) .249 Hvala velikosti in dobrote Božje (ps. 144 ) . . . 230 Zaupaj v Gospoda (ps. 145 ) .234 Hvala stvarnika in rešnika (ps. 146 ) .233 Hvala za vse dobrote (ps. 147 ) .2 3G Nebo in zemlja hvali Boga (ps. 14 S) .237 Hvala Bogu za zmago nad sovražni svet (ps. 140 ) 238 Slavite Gospoda z vsemi orodji (ps. 150 ) . . . 239 Tolmač.260 ' J