Ljubljana. ? ponedeljek 29 maja 1905. XXXVIII. leto. svečar, iaimši nede^e m praznike, ter velja po pošti prejemau aa avstro-ogrska deiela aa vi« lete 26 K, za pol lata IS K, za četrt leta 6 K 60 h, za en mesea 2 K SO h. Za LJubljano ■ ponujanjem na dom za 14 K, za pol leta 12 K, za četrt ieta 6 K, za en mesea 2 K. Kdor hodi sam ponj, placa za ▼■• leto 22 K, aa pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, za en meaea 1 K 90 h. — Za tuje dežele toliko več, kolikor *naSa poštnina. — Si naroča* brez istodobne vpošiljarve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopna petlt-vrste po 12 h, Sa sa se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat, in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi 6 fraokovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprevnlštvo je v Knaflovih nlicah it. 6, in sicer uredništvo v I. nadstropju, npravniStvo pa v pritličju. — UpravniStvu naj se blagovolijo posojati naročnine, reklamacij«, oznanila, t J. administrativna stvari. „Slovenski JST&rod" telefon št. 34. Posamezne Številke po lO h. , Narodna tiskarna" telefon št. 85. jPEClBEm.---!------------'.i-Jgg-gJ---- Krona in Madž-rL Vse kaše, da se veemegedoi kon-Iflikl med krono in Madžari že kratkim spremeni ▼ očiten boj, o Sigar dimenzijah in končnih posledicah je danes docela nemogoče iz- [reii kak-.^ *:cibj. v . -tka časopisje aretrij- a) is podkupljeno ta Madžarov in 2& madžarsko interese. V to vara dosledno javno mnenje v Cislitvanski. Varalo je javno mnenje tudi zadnje dot, ko je poročalo o posredovanju ministra Buriena, ki je bil kr bomo regius poslan v Pesto ter je tam konferiraJ, presi!, prigovarjal, obe-j I D grozil. Veliko nemško časo-vedcvuic, d a Bur.anovi p skusi niso ostali brez uspehov iu da bodo Madžari cd a?ojih zahtev i nehali. A Madžari r,iao odnehali, mti za r niso oSnebali. Poslali so na Du-ij grof«* Audr&ssvjs z naroČilom, naj :vo eessrju, da uiti osebne kenoe-je, mii upanja aa ministrska portfelje ne pripravijo madžarske opozicije do tega, da bi odnehala od svojega programa, niti do tega, du bi privolila v odložitev izpoicjenja svojega programa. Proti odtočni izjavi notarjevi, da na čebeli oačia ne ugodi madžarskim zahtevam glede armade, stoji odločna izjava madžarske opozicijo, ea aa-bievfe brezpogojno izpolnitev t* želje, sicer ne dovoli ne davkov ne rekru-tov in ustavi tudi plačila za skupne tiideve monarhija. Do zadnjih dni se j& mislilo, da pride med krono in med Madžari sončno vendarštf do kompromisa na .troske Ciaiiivansko in ogrskih Slovanov, da odiieha krona, kskor je odnehala še vedno, čo si drugače ni mogia pomagati, aii sedaj je videti, da jo to izključeno, da stopi ogrska kriza v nov stadij, v stadij očitnega boja med krono in med Madžari. Krona je namreč naročil« bivšemu ogrskemu domobranskemu ministru fem. baronu Fejerv&rvju naj sestavi novo ministrstvo. Ftjervarv je dolg* leta sem ta-korekoč poglavitni zaupnik in prvi svetovalec krone v vseh notranje političnih ogrskih zadevah Kar je krona v zadnjih dvajsetih letih na Ogrskem ukrenila, vse ji je svetoval Fejervarv. Tudi imenovanje grofa Tisr.e za ministrskega predsednika je provzročil Fejervarv, do katerega ima krona ne-onu-jeno zaupanje. Med madžarskimi strankami je Fejer?ary skrajno nepriljubljen. Sovraži ga opozicija, sovrtži ga pa tudi bivša liberalna stranka, čeprav gaje toliko let držala. Ćo prevzame FeJ£r?ary predsedstvo nove vlade — in da ima voljo, j okolnost, da ie išče ministrov za svoj kab:*net — potem je gotovo, da ne poskusi nsmo s pogajanji in s cesijami isposlovati, da m« parlament dovoli rekrute hi đavk?, nego da poskusi svojo srečo tudi ša z drugim: sredstvi, namreč s bojem. Madžarska Btranke so sprejele ranilo O imenovanju barona Fo-jervaryja s največjo nevoljo. Že spominjajo cesarja, da je v znanem svo-jem prostornem cgc^voru slovesno is« javil: narod naj odloči; že ga opozarjajo, da je narod odločil pri volitvah za opozicijo in da mera kGt ustaven vladar poveriti vodstvo države opo- i in se ukloniti njesi zahtev:, že grme, da pomeni imenovanje barona Fejervarvja protiustaven čin in že groze z najbrezobzirnejšim odporom. Fejervarjnima absolutno nič upanja, da bi mu ogrski parlament dovolil rehrute in davke in če bo hotel vladati, bo moral poseči po protiustavnih sredstvih. To ve sam, to ve tud krona, in čo previame Fejervsrv velic temu vlado, potem tiči že v tem dejstvu dokas.da je pripravljen na vse, da je pripravljen tudi na uporabo protiustavnih pomoč-kov in da je krona s tem zadovoljna. Madžari obetajo, da ustavijo plačevanje davkov. Po ogrski ustavi je iiterjavanje davkov samo dovoljeno, Če je dotične davke dovolil državni zbor. Ob sebi se razume, da državni zbor ne dovoli Fejervarvju nobenega krajcarja in da se vsled tega ustavi plačevanje davkov. V ogrskih državnih blagajnah je pa ssdaj tako malo denarja, da bi vlada na jesen ne megla plačsti r, iti obresti od državnih dolgov, niti svojih uradnikov. D&lje groze Madžari, da ne bodo ničirs*? dovolili in plačali za skupne stroške monarhije in dr, tudi ne bodo dovolili re kruto v. Fejervarv ima proti parlamentu Ktmo eno sredstvo: silo. Mogoče je gamda protiustavnim potom z voaško silo iztirja davke tako, da bo mogla država izpolnjevati svoje obveznosti, v tem protiustavno raspusti državni zbor in poskusi pri volitvah svojo srečo. To je edina pot, ki je odprta Fejervaryjn in stari ta ereneral je tudi mož za to, da krene na to pot. Kakšen bo konec njegovemu poskusu, tega ne more nihče prerokovati. Ako postane Fejervary res r grški ministrski prsdsednik, bo to sa-estek velevainib in dalekosežnih dogodkov. S1 o v a ni smo pri tsh dogodkih v največji meri interesi ran i in zato pozdravljamo z veseljem misel, da se s k l i -čejo hrvatski poslanci is Hrvatske, Slavonije, Dalmacije in Iatre ter slovenski pc p- lanci na skupno posvetovanja v svrho, da se dogovore o skupnem in enotnem postopanju glede krize na Ogrskem. f ojaa na Daljšem V stoke Pomorska bitka v Korejskem prelivu. Rusko brodovje se je v soboto nepričakovano pojavile v Korejski morski ožini in v Tokija so je že ▼ sobot--- širila vest, da se je pri otoku T bus > mi vnela velika o d loči na bitka. Koliko je na tej vesti resnice, se seveda ne more vedeti, vendar pa v Londonu vsak hip pričakujejo, da dospo zanesljiva poročila o dogodkih v Korejskem prelivu. »Standard« pricbČuje ta-le pregled situacije: Šale danea došle vesti pojasnu-jejo nekoliko gibanje ruakfga bro-dovja V nasprotju z raznimi poročili se idi, da je ru^ko brodovje v torek ponoči in v sredo zjutraj nalagalo premog s svojih transportnih ladij na kraju, oddaljenem kakih 130 angleških milj od otokov Saddle. Nato je cdpjulo proti severu in se razdelilo v d?£r enaka dsla. Križarki »P e t e r b u r g« in »Smo-lensk« sta dobili nalogo, spremiti 6 trasportnih ladij k izlivu reke J a u g t s Q. Kakor so Buri spravili svoje žene in otroke v varnost in nato lahkega irrca nastopili proti Lordu Kitchonerju, tako so tudi Rusi ■ lahkim srcem odpluli proti Korejskemu prelivu, ko ko pre?e spravili v v&r-nosS svoja slabojss ladje. Transportne ladje so priplule v Vuzung v četrtek cb pnlu 3. uri popoldne, nakar so se križarke, ki so jih spremljale, požurile, da so se vrnile k glavnemu brodovju. Sp?va se je poročalo, da je a d -mira Rožestvenski odpiul od etekov Saddle šele v petek ponoči, kar pa ne more biti resnično, ker bi sieer ruske križarke v Vusurgu ne hi'.eie toliko, da bi se vrnile k Ihrojemu brodovju, ako bi isto od-plulo šele v petek ponoči. Gotovo jo le toliko, daje Rožestvenski že v soboto pri-plul v Korejsko morsko ožino in ker se baje tamkaj nahaja glavno japonsko bro-do v je, je nastala v Tokiju govorica o pcmorski bitki. V pomorskih krogih v Londonu se sod), da bo admiral Rožestvenski porabil v Japonskem morju sedaj vladajočo meglo in skusil neo-paženo prapluti Korejski preliv ▼ nadi, da sa mu to tako posreči, ka-*?cr pred letom admiralu Jesenu. Ic prepovedi, da p&rn ki ne smejo odpluti iz Moja, pa se sklepa, da so Japonci pnv dobro poučeni o gibanju ruskega brodovja. Zato ni verjetno, da bi Rožestvenski neop^ženo mogel utoči japonskemu ladjevju. Naravnost presenetljivo bi bilo, ako bi ae ruskemu brodovju, obstoječemu iz petdeset do šestdeset ladij, posrečilo, se izogniti admiralu Togu, kakor b>, je posrečilo uteči svoje dni Jesenu admiralu Kamini u ri. Reuterjsv urad poroča, da ni nikake druge zanesljive veati, kakor da se J9 rusko brodovje pojavilo v Korejskem prelivu. Nepotrjena veitonu, in midva sva stopala po strmi poti počasi navzdol Krog naju eioletco šume na desno in levo, in le pot 8» je vila med njimi iz planin tja dol, v lepo dravsko detino, nad katero je počasi iegai mrak . . . Tiho, k*kor v poslednji pozdrav zahajajočemu so^neu šumeli starodavni vrhovi . . . Ko-maj slišno ... Ia zdelo se nr.ma je, kakor da iarekajo nebesnemu c*ru, ai se je poslavljal od nnb, vročo, > ,>;:i'- "j n,ja žalu^jo z \ ..;iu). in da mu otožno govore, naj jih ubrani sadnih noenib eanc, ki so se počasi selile i njihovo vejevj* . . . Tuintam je aavrielo kakor odpor, kakor kiju* kovanje ... a pogasi samrlo. Ia pot se j* vilu navzdol . . . la so je šuma, in skozi debla is taintam z*blesteio kakor zidovje •helih hiš . . . In kmalu je lež&la pred Buma dolina, zelena, valoveča, posejana s ponosnimi poslopji seljake v j zgubljala se je nekam v daljave; skoz njo pa se je vila mogočna Drava, val se je ziba' ob valu; cb 1 gove j« p?ju kala vod;-. . . . Siea? vae tiho, in le noč ji? poČ&s? eagri-ujala dol.. . »Pozno bo!« je zašepet&k«. »Muraš misiit^, da je bil to d«; jži Islet; ni megeč?, da bi bila prišla prej domovi Sicer pa §z men^ii m^ma ne hoji preveč £i»-tu!« »To ne! A veš, da je rekla, naj se vrneva pred nočjo!« Bila sva že bliau vtsi. Sr^di polja ob poti je stala k&peliea, posvečena Devic: Marij). Lučka je brlela pred oltarjem. Tsjinstven mrak ja obdajal lično zidano kapelic . Merica je pristopila, pokleknila na stopnieei sklenila roki, ia n^ena Udfcpa so š-«pet&la. njene oči pa so vdano zrle v Marijino podobo na oittrju. Stal sem ob strani in zrl njeno lice, ki je kakor zamaknjeno zrlo ii*pr*mi$ao nekam pred sebe. Ia zdelo se mi je, da njena ustna Bbpčšejo vročo molitev, vročo prošnjo: Mariju, bedi zaščitnica meja, daj, da tae ne zapusti, daj, da ne ugasne v njegovem srcu plemen ljubezni, daj, da gori večno za mene kakor večna lučka Tebi v čast! Daj, da me ljubi večno, da ni za trenutek ne omahne! D-j, č r. br^r moj p življenje ob rjo govi strani, ki gA ljubim n&d vse na ss'ciu, srečno in zadovoljno! In molila je še dalje, jaz pa s*m se obrnil strani in zrl £ez mračno dolino, 9 moji du§i pa ia zazvenel nek zvok, temen in mra&en, t<>žek in obupen . .. Mur;ca je vstala. Molče sva stopala doli v vas. Moja duša je poto vala d«le£, daleč po neznanih kraj h... Neka disharmonija j& nenadoma prevzela vse moje bitje. Postai svm nezadovoljen sam s sfcboj, s svojim življenjem, prošlim in sedanjim. Nekaj m« ja tiščalo kakor s kiešlami v notranjosti, in po veliki, davno nepoznani erosi je zahrepenela moja duša. Ven iz okov, ki me priklepajo na bo 3 oči« oh t, temno, nepoznano, na bodočnost, o kate?i no vem, kaj sliriva zame v sebi, a o kateri slutim, da plava n&d njo težka megla nesvače in siezadovoijstira! A kam — kam in kod? N*znan? so mi poti, nezn.ne easte, ki vodijo is dušečega *zduha v*n v jaer:o, žarno svobodo, obsojano s solnčnimi žarki, ki ne zamrejo nikdar .. . Pred vilo, kjer je stanovala Marica s svojo materjo, sva postala. Kratko — kakor redkokdaj — je bilo raj?no slovo. •Ne greš nocoj nič k nam?« je laienetala &ko?aj žalostno. »Ne morem! Pridem jutri!« Zdelo se mi je, da je bil moj glas csoren. Mehko mi je ovila roko okoli vf?.ts. A ri'ka njena j« trepet^!?, tO m prav dobro čutil, in tudi v moji duši je nekaj f štropotalo, nekaj kakor strah pred temo bodooib dni. In poljubila me jo. Kakor d:h toplega južnega vetra mi je zatre-pttal n^en poljub na ustnih. Poljubil sem jo tudi jaz. A zdelo so mi je, da; je bil moj poljub hladen, kakor je hladan po'jub zimsko noči. »Lahko ncČ, Ijunesnivi!« Io izginila je nalahno po stopnicah; pri vratih so jc oarla še enkrat — ter iiginila. Jaz pa sem stal in glava mi je bila težka. In tsžko mi je bilo pri srcu, kakor je za hi£ težko hudodelcu, kateremu duš* še ni di>ceia lakrkuiia v hudobijah .., SU1 St.'m dolg,- na maatu Neredno so vihralo misli skozi mojo dušo. Kj-3 je mir, oni sveti, veliki mir, po katerem hreperi m:>ja duši? Tam spe daj je šu^eU Drava . . . vabljivo in tuintam ie pljuanil kak val glasneje ob kameniti breg-- Minila so leta, odkar sva se spoznala. Mojr mlada duša je hrepenela takrat po ljubezni, silni in veličastni boginji mojega življenja. In zagledal sem jo, in v s?cu mi je nekaj govorilo s el&dkim, mehkim glasom: »Gkj, to jc ons, po kateri je hrepenela tvoja duša ž dolge dni. to je ona, ki bo z?sej^!a seme neminljive sreče v vso tvoje bitje!« I a vda! sem se ji z vso svojo mlado dušo, kakor se vda golobica svojemu zr ljubljenemu drugu v sladki objem. Ia šele ona! Pomnim trenutke, ko je plakala na mojih prsih v s'adk: sre-3i; pomnim trenutke, ko b.ro bil slab* ▼olje in mi ni b*lo mnogo aa porte-nr.k, da )3 pala jokaj** pred mine na ko! na in me prosila, naj ji odpustim, ker je misHla, da je ona kriva moje nevolje. In na tvojo dušo so vplivali taki trenutki silovita. Že takrat sem v podobnih slučajih čutil neki zvok, čuden in nerazumljiv, vztrepetati skozi mojo duSc. Čut nezadovoljstva in nevolje me je pre-vrel vsekdar ob takSnih trenut?*b. Čutil sem noko disharmonije, a odkod prihaja in lakaj vstaja v moji duši, to sem spoznaval šele počasi... poč?si . . . (Konec prih.) jel ministrsko pređsedniitvo. Naučni minister v njegovem ministrstva postane baje ravnatelj narodnega muzeja E. Szallav. Ministrska kriza v Srbiji. Đ e 1 g r a d T 27 maja. Kralj je sprejel Pašićavo demisijo ter naročil generalu G r u i 6 u, da sestavi koa* lieijsko ministrstvo, v katerem bi bili radikalei in liberalci. Toda smerni radikaloi so proti koalicijskemu ministrstvu ter hočejo zopet imeti Pašića ia ministrskega predsednika. B e 1 g r a d , 28. maja. Misija generala Graića se je razbila ter se misli sedaj le še na možnost poslovnega ministrstva. Kralj je proti razpustu skupščine. Mogoče je celo, da se narodnjaki približajo radikaleem. Sinoči so imeli vsi politični klubi seje. Bel grad, 28 maja. Kralj je poveril sestavo nove vlade voditelju samostojnih radikalcev, S t o j a n o -v i 6 u , ki predloži še danes kralju imenik novih ministrov. Iz Bolgarije. Sofija, 28 maja. Sobranje je sklicano na dan 5. junij« k izrednemu zasedanju, v katerem se bo v prvi vrsti odobrila oddaja graditve novih železnic. Dogodki v Macedoniji. Carigrad, 28. maja. Turška vlada je obvestila poslanike, da je sprejela novi finančni program zaMacedonijo, za katerega so se po dolgotrajnih pogajanjih sedinile vse velesile. Glede krečanskega vprašanja pa vztrajajo vse velesile pri status quo ter se bodo vsem izgredom Kreča-nov odločno zoperstavile. Nemiri na Ruskem. Varšava, 28. maj*. Skoraj celih 12 ur je bila v raznih delih mesta pravcata revolucija. Drhali sumljivih židovskih elementov so se prikazale z noži oborožene sedaj v tej, sedaj v drugi stranski ulici ter napadale pred vsem lastnike zloglasnih hiš in razvpitih gostiln. Mrtve in ranjene so zmetali na ulice. Rešilna družba je prišla s petimi vgzovj, a vkljub temu ni mogla do devetih zvečer spraviti z mesta vseh ranjenih, toliko jih je namreč bilo. Mnogo ranjenih je umrlo že na poti v bolnišnico. Vie postelje v bolnišnicah so zasedene. Ukradla ni drhal ničesar, temuč rajši uničila vse dragocenosti. Nad mestom je proglašeno malo obsedno stanje. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Pariz, 28. maje. Zbornica je po večdnevni debati sprejela člen 6 tozadevne predloge, s katerim paragrafom bo urejuje poetopanje v pre-pornih zadevah o osrkvenem premoženju. Spor med Švedsko in Norveško. London, 28. maja. Kralj Oskar, ki je ravnokar zopet prevzel vlado, je začel odločno nastopati proti norveškim aspiracijam. V včerajšnjem državnem svetu je namreč kralj odrekel sankcijo zakona, s katerim bi ae Norveški dovolili lastni konzuli Ministrstvo je vsled tega podalo demisijo, kije pa kralj ni sprejel. V prošnji za demisijo navajajo ministri, da je bil konzulataki zakon v zbornici skoraj soglasno sprejet ter je to želja vsega norveškega prebivalstva. Odklonitev takega zakona spravlja v nevarnost državno suvereniteto ter znači le osebno kraljevo oblast, ki pa nasprotuje osnovnim zakonom in ustarni praksi. Dopisi. Iz Pletrovč. (Se enkrat loterija.) V 120 številki »Slovenskega Naroda« od 25. maja t. 1. me v dopisu s Štajerskega tovariš g. K. nad-učitelj na G. v Zgornji savinski dolini javno poBtavlja na laž in mi javno podtika tendencijozno zlobno dejanje, rasen tega pa tudi še spravlja po nedolžnem v zvezo drugega najinega g. tovariša, ter ga z menoj vred strastno in zelo Žaljivo napada. Ker s tem ne morem in tudi ne smem biti nikakor zadovoljen, bodi mi dovoljeno, celo preporno točko prav kratko pojasniti. V začetku aprila sem bil v Calju. Vrnivši se domov, sem se peljal skupno s plavičarji, znanimi mi izza mojega 211etnega bivanja uu Gorici. Irpraševal sem jih to in ono, govorili smo o tem in onem znancu. O N. N. so mi pravili, da še vedno po svojem mlajšem sinu opravlja posel loterij škrga sla, ki nosi vsak teden na Vrausko denar v loterijo, in sicer v zimskem času na teden po 5—7 gld. (večinoma le iz ene vas*) ter da je na drugi strani še eden sel, ki tudi nosi od strank nabrani ali prineseni denar v loterijo. Na vprašanje, je-li res rečiški konsum pri neki veselici na Rečici v namen racdelitve daroval več »Egiptovskih sanjskih bukeva so mi nekateri odgovorili z »da«. Meni so je namreč dozdevalo, da sem ored časom nekje čital ali slišal o •Egiptovskih sanjskih bukvah« in v zvezi ž njimi: rečiški konsum. Na podlagi teh podatkov sem tedaj spisal noti-čico o loteriji, ter jo namenil »Do-movini», ker sem pa ravno pošiljal več notic narodno-gospodarske vae-bice in neko »sliko« za »Listek« uredništvu »Siovenekega Naroda«, priložil sem v zavitek tudi te vrstice, katerih namen je povsem prozoren. Jaz sem namreč bil in sem še mne nja, da konsumna društva niso v ljudsko korist, temuč koristijo le posameznikom, narodu so pa v škodo. Ker sem bil do danes prepričan o tem, da je rečiški konsum delil »Egiptovske sanjske bukve«, sem hotel to pribiti in dokazati, da je konsum tudi v tem oziru velik kvarljivec, ki neti strast do igre in pomaga prislužene krajoarje spravljati v državne blagajnice. Da se mi pri pisanju teh vrstic niti sanjalo ni o g. tovarišu K , niti nisem mislil na javno narodno knjiž- I Tu sem je došlo poročilo, da je vladivoatoško brodovje, obstoječe is treh oklopnih kr'Ž*:k, 25 torpedovk in torpednih rušilcev, zapustilo pri-BtaniŠče in odplulo proti jugu. Kam je namenjeno, ni znano, vendar pa ae sklepa, da je plulo nasproti admiralu Rožestvenskemu z namenom, se ž njim združiti, ali se vsaj udeležiti pomorske bitke, ki se brez dvoma vname ali v Korejskem prelivu, ali pa v Japonskem morju. Z mandžurskega bojišča. General Linevič poroča: Konjeniški oddelek pod poveljstvom generala Miščenka je 17. t. m. potisnil sovražnika proti jugu in se približal Sinlu-ču an u. 18 t, m. se je posrečilo sprednjim eskadrom tega voja dospeti na cesto, ki vedi proti Fakumenu. Na potu tjakaj so zažgali japonsko materijalno skladišče ter uničili brzojav na veliko daljavo. Miščenko je deloma uničil, deloma razgnal več močnih hunguških čet, ki bo se nahajale v tej okolioi. 19. t. m. je Miščenko v voj dospel na cesti proti Fakumenu do Sifudza. Na vrhovih južno od Fakumena je bil postiran močan japonski oddelek, ki je bil oborožen s puškami na stroj. Naš voj je naletel na Japonce, uničil dve stotniji, ujel eno kompanijo z vsemi častniki, prekoračil reko Liao ter razgnal pri Sifudzu japonski trenski oddelek, ki je vozil riž, čaj, konzerve in sadje. Miščenko je uničil brzojavno zvezo, ujel več Japoncev in uplenil okoli 100 konj. Na povratku je razgnal več hunguških čet. V vsem^ smo ujeli 234 Japoncev, med njimi pet častnikov. 24. t. m. so Japonci prodirali na našem levem krilu od Erdagav smeri proti Bankhegu. Naši prostovoljci so izvabili v zasedo eno sovražno stotnijo in uaičili več nego 30 mož. Japonci so se ustavili pri Bankhegu. Iz Tokija pa se poroča: Japonska konjenica je potisnila ruske kozaške oddelke proti severu in severovzhodu in osvojila Hae-nienkeng, 18 miij severno od Čangta. Sicer je položaj, ako Bene štejejo mali spopadi, n ei z prem e -njen. Ruške križarke pred Naga-zakijem. »Daily Express« javlja: Angleški parnik, ki vozi japonsko pošto, je videl dve veliki ruski križar ki, ki sta pluli proti severovzhodu in se nahajali na polovici pota v Nagazaki. Nag a z a k i leži na južnejšem japonskem otoku Kiušiu, južno od japonske vojne luke S as eh o. Koristka. Povest. (Dalje.) IX. Stara Rozmanka je sedela na edinem stolu, kar so jih imeli na razpolaganje prebivalci njenega podstrešja, in kakor zamaknjena gledala v upalo, bledo lice Jakličevo. Sem in tam je s predpasnikom otrla solzo, ki se ji je prikradla v oko ali pa vzdihnila: Skoda fanta, večna škoda! Jaklič je bil že štirinajst dni težko bolan in kadar ga je prišel obiskat zdravnik, je zmajeval z glavo in rekel, da bi bil pač pravi Čudež, Če bi Jaklič okreval. Svetoval je vsak dan, naj Jakliča preneso v bolnico, ali prijatelji tega niso pustili. „Z nami je živel in če že mora umreti, naj tudi pri nas umrje," so odlomili prijatelji in trdovratno odklanjali zdravnikovo naroČilo, ker je Jaklič sam Želel, da ostane doma. Prijatelji so mu stregli noč in dan. Nikdar niso Šli v gostilno, nikdar si niso privoščili niti najmanjšega pri-boljška, kar so dobili denarja, vse so porabili za Jakliča. „ Prosim, gospod doktor, zapišite O admiralu Rožestvenskem. Neki petrogradski zdravnik, ki je znan z admiralom Rožestvenskim, je izjavil, kakor poroča »Ras«, da je bil admiral, ko je odplul is Kronstata, popolnoma zdrav. Ii pisma, ki ga je poslal Rožestvenski is Saigons, je razvidno, da se sedaj veliko bolje počuti, kakor pred svojim odhodom is Evrope. Poročevalec »Ruskega Slova« v Šanghaju se je razgovarjsl s Častniki z ruskih križark, ki so dospele tjakaj. Ti so kategorično izjavili, da je admiral Rožestvenski popolnoma zdrav. Parlamentarni položaj. Praga, 28. maja. Včeraj so imeli načelniki klubov sejo pri vrhov nem deželnem maršalu knezu Lob-kovicu, ki je izjavil, da pride predloga o vodnih cestah (regulacija Labe in Vltave) v zadnji seji takočega za sedanja na dnevni red. Potemtakem se češki deželni zbor ne zaključi 2., temuč šele 6. ali 7. junija. Ker pa slede nepoBr^dno nato binkoštni prazniki, se tudi državnozborske po čitnice podaljšajo, tako da se zbere državni zbor šele 14 junija. Tudi proračunski odsek ne bo začel poprej Bvojega dela. Splošno se pričakuje, da bo sporazumljenje, ki se je doseglo med Čehi in Nemci v češkem deželnem zboru, četudi le na gospodarskem polju, ugodno vplivalo tudi na državnozborsko zasedanje. V poletnem zasedanju se morajo dognati sledeče zadeve: Trgovinska pogodba z Nemčijo, šestmesečni proračunski provizorij, predloga o zvišanju duhovniških plač, prekoračenje stroškov pri planinskih železnicah in nekatere druge gospodarske predloge. Kriza na Ogrskem, Budimpešta, 27. maja. V poslanski zbornici je poslanec grof Batthyany dokazoval, da bi imenovanje prehodnega ali uradniškega ministrstva bilo proti ogrski ustavi. Po njegovem mnenju se ne bo našel pravi Madjar, ki bi prevzel tako ne-patrijotično nalogo Zagrozil je, da bo Ogrska v potrebi vzela vojnemu preračunu državno podporo za oškodovane gospodarske sloje. Budimpešta, 28. maja. Dokaz, da je konec Tiszovi vladi pred durmi, je pač to, da je že mnogo državnih tajnikov demisijoniralo. V torek ali najpozneje v sredo prinese že uradni list ime novega ministrskega predsednika. Budimpešta, 28. maja. V političnih krogih se je včeraj govorilo popolnoma zanesljivo, da postane ministrski predsednik bivši bram-boveki minister baron Fejervarv. Temu dejstvu se vse čudi zaradi tega, ker je Fejervarv že 72 let star ter je svojemu ze&u baronu Buri-anu odločno odsvetoval, da bi spre najdražja zdravila; tista zdravila, ki so poceni, tako niso nič vredna." Tako je dan na dan nagovarjal zdravnika Sodar, in če je pošel denar, je Sodar v svoji skrinji poiskal najlepše in najdragocenejše knjige in jih prodal za vsak denar. Celo okrog svojih smrtnih sovražnikov, okrog profesorjev matematike je lazil, da so kupili kako knjigo. Ko je dobil denar, je mahaje z rokami okrog sebe in govoreč sam seboj hitel domov, da preskrbi, kar treba za bolnega prijatelja. Kadar je Rozmanka utegnila, je pohitela pod streho, da se je prepričala, kako je z Jakličem. Tudi Matilda je marsikako uro presedela ob Jakličevi postelji, samo Olga ni prišla nikdar, ni prišla niti potem, ko jo je bil Sodar ustavil na stopnicah in ji rekel, da zna Jaklič umreti. Tedaj se je v Sodarjevem srcu vnelo silno sovraštvo proti Olgi in na tihem je prisegal, da ji krvavo poplača njeno brezsrčnost. Ker je Jaklič dremal, je Rozmanka zapustila svoj sedež in se tiho splazila v svoje stanovanje. Jakličevih prijateljev ni bilo nobenega doma in to priliko je hotela porabiti, da pokliče duhovnika. Poslala je Matildo v župnišče in se vrnila k Jakliču. Kmalu je prišel za njo tudi kaplan. Sepetaje mu je povedala vse, kar ji je bilo znano o Jakliča in ga prosila, naj pregovori Jakliča, da se izpove in da prevideti, češ, da bo vsaj krščanski pokopan. Čez nekaj Časa se je vzbudil Jaklič. Bil je pri zavesti, a vide duhovnika kraj svoje postelje se je vendar ves začuden oziral po podstrešju, kakor bi se hotel orijentirati kje da je. Kaplan je Jakliča z osladno prijaznostjo ogovoril. „Slišal sem o Vaši bolezni," je začel kaplan, „in štel sem si v dolžnost, da Vas pridem tolažit. Vera je največja in najlepša tolažba, posebuo če mora Človek misliti, da morda več ne ozdravi." Te malo rahločutne besede niso ugajale Jakliču. Na njegovem licu se je pojavilo nekaj tiste porogljivesti, ki je bila zanj tako značilna in čeprav s tihim glasom, je vendar odločno rekel: „Hvala Vam, Čestiti gospod, za VaŠ trud, a tolažbe jaz ne potrebujem. Čemu tudi V Smrt je vendar nekaj neizogibnega." „Kadar se človek pripravlja, da zapusti ta svet in ne ve, kaj bo na onem svetu, je gotovo potreben tolažbe," je menil kaplan in začel gledati nekam strogo, kakor je bil vajen pri trdovratnih grešnikih. Jaklič je smehljaje odkimal. „Če se zgodi človeku kaka krivica, če se zvrŠi nad njim kako nasilstvo, Če ga zadene kaka nesreča, da mu od bolesti krvavi srce, potem je tolažbe gotovo potreben tako, kakor ranjen Človek zdravniške pomoči. Ali pri stvari, ki pride tako gotovo, kakor smrt, ki je ni ne odvrniti ne izpremeniti, pri taki stvari vsaj pameten človek ne potrebuje nobene tolažbe. Smrt ni drugega, kakor povrnitev v naročje narave." -Kakor vidim, imate prav malo krščanskih nazorov." Kaplan je govoril s prav trdim glasom. „Prav nič, gospod kaplan. Jaz sem Budhist. Vedno si bil in vedno boš, le oblika se menja. To je moje prepričanje in zato se tudi smrti ne bojim." „In vendar je toliko milijon ovij udi, katerim je vera največja tolažba." „To je resnica. A ti so verni, kakor je kdo drugi bolan na plačah. Pobožni in verni so, ker ne znajo ali pa so ne upajo pametno misliti." „Oprostite, gospod Jaklič, ali kar Vi tu govorite —" „Je gola resnica! Misterij bo vedno nevednim ljudem bolj, ugajal, kakor ne posebno prijetna istina. Malokdo je to- nioo na Gorici in nje slovesno ott ritev, to se mi pač lahko verjam* besedo. In da je ta knjižnica, ki prva te vrate, velikega izobraževalne pomena za ljudstvo, in sicer v naprg nem smislu, o tam pač ni treba ; gubiti besede. To je gotovo še vedo naglašsl vsak izobraženec in tako* že neštetokrat po pravio! pero?) razni Časopisi. Torej tako velevaj in koristno napravo naj bi jaz i uiitelj bojkotiral, oziroma knjiinjj škodovati hotel? Ia za toliko nt* ,'z gijalnega me ima tovariš g. K, : ki so tudi časih vplivala na moja dejanja V cerkvi pa sem se moral redi le smehljati. „Na zadnje niti ne verjamete je v nebesih Bog in da so tam angeli Kaplan je govoril te besede s tako prestrašenostjo in tako strmel v Jak lica, da se je ta moral zasmejati. „ Ali je Bog v nebesih in ali so tam angeli, na to vam res ne morem odg voriti. A verjemite mi, jaz na to tudi nikdar ne mislim. To me sploh ne interesira." Zdaj je Šel kaplan v boj za svoje nazore. Jaklič je bil od dolgega govor jenja že izmučen in zato je molče poslušal kaplanova dokazovanja o Bogu in o angelih, o nebesih in o peklu bi o vicah ter o sodnem dneva. „Katoliška vera/ je končal kaplan, „sloni na božjem razodetja in zato izven nje ni izveličanja.u (Dalje prib) iefll nsj Re drugič ne praska tam, fcjer ffa Prav n^ ne bi im*»lo srbeti. 4 lem je vsaj same konec te ne-ttOine »loterije«. Anton Zager, na J uči t olj. i Dnevne vesti V Ljubljani, 29. maja. — Osebne vesti. Deželni predsednik baron Hein se je vrnil z Dunaja. — Pravni praktikant pri ljubljanskem deželnem sodišču, Pavel Skaberne, je imenovan za avskul-tants. — „Slovence z gorjačo — Lahe z milostjo." Tržaški list »Sole« je pred več dnevi sporo Sil, da se bo vsled najvišjo ielje milostno postopalo proti onim, ki sede z da j na obtož n i klopi pred dunajskimi porot ni k i, ker so pripravljali vstajo proti Avstriji, širili med Labi sovraštvo do naše države in pripravili C9lo bombr, da bi ž njimi pospešili svoje namene. »Edinost« je pri ti priliki omenila, s kako drafconično strogostjo se je svoj čas postopalo proti onim Slovencem, ki so o priliki umora cesarice demonstrirali proti Lahom. »Edinost« je napravila paralelo, prepustila je čitateljem, da napravijo zaključke. Nam pa se zdi, da pri em ne sme ostati. Zaključki se morajo izvesti in pribiti in to mislimo tudi storiti, čim bo izrečena sodba v zadevi tržaških redentovcev in se bo videlo, ali je najvišja želja vplivala na i u n a j s k e sodnike in kako je isnje vplivala. Potrebno je, ii--esti zaključke, ker bo to nov člen ° dolgi verigi dokazov, da je v Av-triji tudi iustica v službi Slovakom sovražnega sistema. — Ali to kaj pomeni? Današnji uradni l;st nas je presenet 1 z malenkostno notico, ki se pa odlikuje po tem, da enake še nismo Čitali. Uradni list javlja, da se je višjesodni predsednik grof G i e i s p a c h v nedeljo odpeljal 0 a Dunaj. Vsebina te notice je ^m3 na sebi brezpomembna, ali ker se uradni list običajno nikdar ne zmeni za Gleispachova potovanja in ker kako navadno potovanje grofi Glei3pseha nikogar na svetu ne in-Seresira, najmanj kranjsko dežeio, }e vendar mogoče, da tiči za to notico kaj posebnega, da ta notica nekajpomeni. Lahko ?eČamo, da se o potovanju višjih ju stičnih uradnikov na tak način samo poroča, ako se gre za kaj posebnega. V slučaju grofa Gleis-pacha bi bila taka notica le ted&j umestna, če bi bil grof Gleispach poklican na Dunaj, da prejme modro pol o. Ako pomenja notica v uradnem listu, da se to zgodi, da ima dolgi boj narodno - napredne stranke proti grofu Gleispachu ta uspeh, potem smo uradnemu listu zanjo resnično hvaležni, ker bi pen zijoniranje grofa Gleispacha po vsem Slovenskem vzbudilo resnično in veliko veselje. — Občinska volitev v Idriji. Včeraj se je v Idriji vršila dopol silna volitev v občinski zastop, in sicer iz prvega razreda. Izvoljeni bo bili kot narodnonapredni kandidatje ?g. Andrej Perko, dež. živinozdrav-fcjfc v p, kot svetovalec ter gg. glavni Magajnik Alojzij pl. K oseh in, Bodni pristav, dr. Robert Ogoreutz in sodniški zdravnik dr. Emil Papež. Dobili so po 21 glasov; klerikalni kandidatje so dobili 17 glasov. — Sokolski zlet na Dunaju a Binkostih. Odbor ljubljanskega sokola obvešča s tem vsa slovenska sokolska društva, ki pošljejo deputacijo na Dunaj k praznovanju desetletnice dolnorakouake župe, da se odpeljejo ljubljanski Sokoli v soboto d&s 10. junija ob polu 12. dopoldne 1 brzovlakom. Zleta se je udeležiti izrecno željo dolnorakouske župe T oivilni obleki. Zato pa je potrebno, d* se vsak slovenski Sokol preskrbi E znakom svojega društva; najprimernejši so znaki, ki so se rabili ob II. »Beaokolskem zletu. Vsa slovenska sokolska društva, ki še niso odgovo *ila na poslano jim vprafialno polo, *aj to store nemudoms. Odgovore je Nasloviti na podstarosto dr. Ravni huja. Utotako naj se zglasijo pri br. dr. Ravniharju oni ljubljanski Sokoli, ki so voljni pridružiti se deputaciji odbora ljubljanskega Sokola. Natan čen program slavnosti je povzeti is »Slovenskega Sokola«. — Ljubljanska dijaška in ljudska kuhinja. Letošnji občni zbor društva ljubljanske dijaške in ljudske kuhinje bo 30. maja ob 6 uri svečer v prostorih starega strelišča; načelstvo vljudno vabi vse člane in dobrotnike društva k temu občnemu zboru. — Elizabetna otroška bol ■ niča« 42 občno zborovanje pokroviteljic, ustanovnio in dobrotnic Eli sabetne otroške bolnice bo jutri, v torek, dne 30. maja ob 4 uri popol dne v mestni dvorani. — Gostilničarska zadruga ima jutri popoldne občni zbor. — Za pisatelja Podravskoga so nadalje darovali tile 6Č gospodje in dame: A nt. Vod6, učitelj r>a Krki, (nabranih) 10 K, Tomo in Marija Vamb«rger v Šiški 3 K, P. R. in M W. v Ljubljani po 2 K, D. S., D. K. A S in M. S, vsi v Ljubljani, po 1 K, Franja Kresa! v L'ubliani 1 K, F. S v Novem mestu 5 K, I. K. v Novem mestu 1 K, Fran Medica v Mori na Tirolskem 3 K, L Dolinar v Škofji Loki 3 K, JanežiČev v Kamniku 2 K, Val. Pulko, naduČitelj v Dobju, 2 K, J os. Brus in N N. v Hotederštci po 1 K in Če mej, nadučitelj v Framu, 5 K — Iskrena hvala vsem plemenitim darovalcem! — Prihodnja javna vinska poku&nja v tukajšnji deželni vinski kleti bo v sredo, dne 31 maja od 7.—9 ure zvečer. — Kakšni bodo napisi na novi državni železnici DunaJ-Trst? Kakor poroča »Soča«, bodo napisi na novi državni železnici taki, ki Slovence naravnost zasr&mujejo. Tako bo napis na postaji AvČe: »Auzzr-Avče«, v Gorici pa: »Gorz-Goriz-zia«! To se zgr.di na slovenski zemlji, zadnji nap s celo v mestu, ki je kmalu že po večini slovensko ter j<* središče docela slovenskega ozemlja, ki je glavno mesto dežele, ki je dve tretjini slovenska! Poživljamo poslance, da vladi : r merno posvetil ! Takega zasramovanja Slovenci ne bomo trpeli v tej de-??!;! — Nemščina uradni jezik na pošti. Kakor povsod, kjer je kaj cesarsko-kraljevega, tako se tudi na pošti uporablja kot uradni jezik izključno nemščina Da se pa pri tej uporabi nemščine zgodi tu in tam kaka nezgoda na rovaš nemškega jezika, je kriva le naša vlada, ki hoče vse ne-nemške, zlasti pa slovanske jezike vbiti v zemljo. Drastičen slučaj imamo danes. Neki slovenski odvetnik je poslal pismo na nekega adresata, katerega se je pa na več krajih zastonj iskalo, da je pismo priramalo odvetniku naposled nazaj. Tudi v Ljubljani se je mudilo. Tukaj je dobilo sledečo opazko: bei der Štaier admistratiom und beder finanzvahe nicht bekant. Zakaj bi se ne moglo rabiti povsod jezika, ki ga rabi prebivalstvo! Posledice te zlorabe so take grozne pisave! — Domačini in tujci pri gradbi nove železnice. Pri gradbi nove državne železnice Dunaj-Trst se je delo oddajalo večinoma le j tujim, zlasti laškim podanikom. O tem piše „Gorenjec" : V bohinjskem predoru se je oddalo delo italijanskim podaniku ] Čekoniju, ki se je v začetku zvezal vsaj pro forma z neko avstrijsko firmo, potem pa jo hitro odslovil in vse delo sam izvedel. Na vseh progah nove Železnice se le italijanska podjetništva s kakim avstrijskim „Strobmannom"! Vlada je morala vedeti, da bo italijanska država skušala aa to strategično tako važno progo poslati kolikor mogoče veliko svojih ogleduhov, ki bodo kot pazniki in delavci pri italijanskih podjetništvih že skrbeli za to, da jih vojna uprava ni zastonj poslala v tujo državo! Zakaj naša Železniška uprava sploh vse zaupa 'Čekoniju, ki je sedaj iz Italije pripeljal cel polk svojih ljudi, med njimi tudi italijanskih Častnikov ! — Kakor je imel Čekoni neomejeno oblast v bohinjskem predoru, isto se je zgodilo na Bohinjski Beli, kjer je državna železniška uprava prepustila vso skrb za ondotni predor Čekonijevemu inženirja Zoblu. Radi posebne spretno sti menda? Mogoče! Toda nam se zdi, da ima tukaj svojo roko vmes glavni pobočnik sekcijskega načelnika Wurmba, c. kr. stavbni nadsvetnik Hannak, ki je bil Čekonijev inženir za časa gradbe predora in kateremu je baje Čekoni ob koncu te gradbe izročil kakih 100.000 K odpravnine. Čekoni dela torej kakor hoče in lahko najema same italijanske podanike ter zdaj z vso gotovostjo lahko pričakuje, da dobi še gradbo predora v Turah. — Na kolodvora v Postojni službuje neki zagrizeni mladi Italijan, ki se pri vsaki priliki vede napram slovenskemu občinstvu skrajno arogantno in nevljudno. Pokazal pa je tudi opetovano, da za službo sploh ni sposoben. Tako jc danes zjutraj ustrelil kar tri kozle. Ker noče razumeti sloj veušČine, je dal nekemu gospodu mesto do Divače vozni list le do Sent Petra, drugemu je dal zopet na izrecno zahtevo namesto retur listka le listek do Ljubljane. Isto je storil temu gospodu že enkrat poprej ter mu celo zaraČunil retur listek. In takih nerednosti ima ta lah on-ski uradnik nebroj na vesti. Zato potujoče občinstvo odločno zahteva, da ae na tako postajo, kakor je narodnega trga Postojne, da jezikovno in službeno sposobno uradništvo. — Kolesarska brezobzirnost. Sinoči se je vračala večja slovenska družba ljubljanskih izletnikov z Vrhnike na ondotni kolodvor. Nenadoma se zapelje sredi med nje neka dama v spremstvu nekega oficirja. K sreči je bilo med njimi toliko prostora, da se je kolesarica mogla izmuzuiti. Nekateri iz družbe so proti takemu nepotrebnemu iznenađenju protestovali, zakaj nista kolesarja vsaj pozvonila. Nadporočnik je takoj skočil s kolesa ter se začel ujedati, češ, ako ima kdo glede zvo-neuja kako zahtevo, naj reče vsaj „bitte". Nekoliko korakov pred družbo sta že zopet poskakala s koles ter se prepirala nad neko kmečko družbo. Ljubljančani so krenili na primeroma ozko pot, ki je narejena poleg dovozne ceste do kolodvora nalašč za pešce. Z jasnim namenom se je dama ločila od svojega spremljevalca, ki jo je čakal na cesti proti Ljubljani, ter se je peljala po vozni cesti proti kolodvoru, pred kolodvorom pa hipoma obrnila ter zapeljala na pešpot sredi med imenovano družbo, Češ, sedaj jih ponižam za pritožbe, da mi bodo poskakali v prašno cesto in ob cestni jarek. Vse je prišlo tako nenadoma, da bi se bila lahko pripetila velika nesreča, ker so bili v družbi tudi mali otroci. Le sreča je bila, da se dama ni zadela ob kakega otroka, temuč ob odrastlega gospoda katerega ni podrla, pač pa je vsled tega zavozila kakih 10 korakov za družbo v zarasli jarek. Neki gospod iz slov. družbe ji je brž priskočil na pomoč. Raztrgala si je le nekoliko rokav. Njen spremljevalec — kakor se je pozneje izkazalo, bil je njen soprog-oficir — je čakal na glavni cesti ter gledal, kaj se zgodi. Aristokratska kolesarica je zakričala gospodu, v katerega se je zadela: „gemeiner Hund!u, vsled Česar pride afera še pred sodišče. — Hudobija. Nad drugim slapom v divjih tesneh „Pekel" pri Borovnici je napravilo Slov. planinsko društvo potrebno mizo s klopjo. Neznani zlikovci so oboje izruvali ter pometali v vodo. Tukaj pač ne bo izgovora, kakor glede zavetišča na Grmadi, da je storil to vihar. Vsekakor pa bi bilo potrebno, da se take vandale izsledi in eksemplarično kaznuje. — Matura na novomeški gimnaziji se je pričela danes. Oglasilo se ie 15 dijakov. — Telovadno društvo „Tr-žiski Sokol" priredi svoj tretti peš-izlet v društveni opravi dne 4 rožnika v Begunje pri Radovljici. — K notarijatu v Zgornji Radgoni na Štajerskem. Mesto notarja v Zgornji Radgoni misli vlada opustiti, Češ, da je nepotreben. Pa primerjajmo notarske okraje v nemškem Stajerju z notarskim okrajem radgonskim! V nemškem Stajerju so notarski okraji s 5000 prebivalci, ki so večinoma skoraj vsi na bčrašfci palici, radgonski notarski okraj pa šteje 120000 prebivalcev, ki so gospodarsko vsi dobro situirani. Će je treba kak notariiat odpraviti, naj s« odpravi oni v Ljutomeru, ker ima vedno manj opravilnih štsvilk nego radgouski — „Bralno in pevsko društvo Maribor" priredi povodom otvoritve vrta ;v »Narodnem domu« dne 1. junija vrtno vas»!'cv — Iz Gornjegagrada se nam piše, da se je dne 27. t. m. vršila volitev občinsaega starejŠinstva. Županom je voljen g. Josip Miku ž, gostilničar in mesar; prvim svetovalcem g. Franc Kocbek, nadučitelj; drugim svetovalcem g. Anton Kol en c, posestnik. — Novi župan v Celovcu. Dosedanji celovški župan, cesarski svetnik Julij N e u n e r, je moral iti v pokoj. Za naslednika so si Celovčani izvolili bankirja J. S u p p a n a, Nen-nerja pa so nzaradi lepšega" imenovali za častnega meščana. — Podivjani gosti. Danes po polnoči je neki mestni prižigaleo ugssoval po Resljevi cesti električne žarnioe. Nenadoma se pridrvi iz Anzlinove gostilne Henrik Sshwingi haokl in se začne ž njim ruvati. Nastalo je med njima vpitje, ki je privabilo iz gostilne mnogo gostov. >i pa mesto, da bi bili napadaloa pomirili, so bili nekateri »za«, dragi »proti«. Začelo se je kričanje po policiji in crožništvu, ki je privabilo tja tudi stražnika Dreiarja. Ko je dospel ta tja, je bila že pravcata zmešnjava. Vse je vpilo, ae pretepa-valo drag dragega in valjalo po tleh, kakor pri »šturmu« Množiaa je žla potem po Slomškovih ulicah, kjer ao ljudje prestrašeno odpirali okna in vpraševali, kaj je. Drešar je, v kljub temu, da je bil sam, pograbil klju- čavničarskega vajenca Maksa Ma-jerja, da bi ga aretoval. Sedaj pa nastane še hujle. Kar se jih ni valjalo po tleh in se pretepalo med seboj, se navale kakor divji Huni nad stražnika, vpijajo in ga mu pulijo iz rok. Bil je krik in vik, kakor pri racdjanju Jeruzalema. Žanske jokal«, moški vpili in se pridušali in Drešar se ima zahvaliti U svoji moči, da je mogel Majerja prignati na stražnico. Ko je to videla njegova mati, ji je takoj prišlo »slabo«. Nski gospod, ki je šel mimo, je prigovarjal stražnika, da tukaj ne pomaga drugega, kakor da mora rabiti orožje. Ta je pa vendar, da je preprečil prelivanje krvi, kakor je mogel in znal, boljšim potom napravil mir. Bilo je nekaj j telesno poškodovanih, prižigalcu pa j so zlomili prižigalni drog. Zraven so i bili tudi ljudje, :ki se štejejo msd ■ »boljše«. To bode ur! — Čistilni prašek je prodajal dne 26. t. m. neki nesnanec neki dami v Kranju. Ker ta ni imela drobiža, je hotela poslati svojo strežnico, da bi šla menjat zlat za 20 K. Tajec je bil pa tako »postrežljiv«, da j« vzel dami iz roke slat, češ, ga bode že on zmenjal v bližnji gostilni in ji prinesel drobiž nazaj. Dama je šakala in čakala, pa zaman. Tuj»c &• je bil z zlatom že odpeljal proti Ljub ljani Star je 2» do 30 l^t. kozavega obraza, ima rjav suknjič, sive hlače in zelen klobuk. Pozor! — Dve sliki sta razstavljani v oknu magisiratne stražnice. Prta predstavlja 151«tnega, z Reke pobeglega dijaka Maksa Sthulzs, o katerem smo že poročali, druga pa truplo nekega okoli 24 do 26 let starega delavca, ki je dne 15. t. m. v Trstu na Piazza atazione nenadoma umrl in še njegove idsntitste dosedaj niso dognali. Kdor ve o teh kakih podatkov, naj jih naznani policiji. — Ogenj v dimniku. Včeraj so se vnele saje v dimniku v hiši »Vincencijeve družbe« na Emonski cesti št. 4. Na lica mesta došli oddelek prostovoljnega reševalnega in gasilnega društva je ogenj takoj zadušil. — Nagla smrt. Danes je z opoldanskim vlakom pripeljal I. Cvirn svojo 611etno ženo Barbaro Cvirnovo is Predoslja, sod2; stanujočo v Kranju, da bi jO oddal v deželno bolnišnico. Uoaria pa je ž« na južnem kolodvoru. Njeno truplo so prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. — Z železom po glavi je udaril v soboto v predilnici delaveo Martin Šumi svojega tovariša Tomaža T«kausa in ga telesno poškodoval. Sumi je bil takoj od dela odpuščen. — Se ne izplača. Iz Stutgarta je pobegnil pomožni sodnijaki uradnik Makso Scbafsr in odnesel Beboj 9000 msrk eraričnega denarja. Se mu pač ne izplača za tako malo vsoto begati po svatu. — Popihal jo je z Dunaja 29-letni samBki trgovec Jožef HcfTa&ann, ko je napravil na blagu 20 000 kron dolga. Oblastva ga iščejo. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 10 Hrvatov, nazaj je pa prišlo 40 Hrvatov in 20 Slovencev. V Hrušico je šlo 25 Hrvatov, v Ino most pa 25. Na Jesenice je šlo 30 Ma-cedoncev, iz Hrušice pa je prišlo 40 Ogrov. — V soboto je šlo v Ameriko 20 Hrvatov in 4 Slovenci, nazaj je pa prišla neka mati s štirimi otroci. 14 Hrvatov je šlo v Heb, 18 pa na Je senic«. 19 Slovencev in 12 Hrvatov jo prišlo iz Hrušics, 8 tesačev je Šlo v Beljak, 50 laških zidarjev pa na Dunaj. — Izgubljene in najdene reči. Prodajalka gdč. Amalija Zdov-Škova je izgubila tula-uro z verižice, vredno 8 K. — Zasebnica ga. Marija Lužarjeva je izgubila srebrno žensko uro, vredno 24 K. — Neka kuharioa je izgubila dva bankovca po 10 K. — Na južnem kolodvoru pa je bila izgubljena, oziroma najdena palisa, očala in zaklenjen kovčeg. — Izgubila se je moška vizit fotografija na potu od Fužin do frančiškanskega mostu. Pošteni najditelj se proBi naj jo proti primerni nagradi odda uprav-ništvu »Slovenskega Naroda«. — Priloga, fta p. n. naročnike našega lista je danes priložen »vozni red«, laložil knjigovez gosp. Ivan Bo nad v Ljubljani. — Najnovejše novice. — Cerkveno izobčenje grofa Tolstega se baje na podlagi carjevega tolerantnega edikta v krat kem razveljavi. — Devet bavarskih tovarn kovinske industrije ustavi delo zaradi štrajka. — Toča je ubilav Repeju na Ogrskem neko kmetiko deklico. Telefonska in driojavna Zagreb 29. maja. Na konfe renči opozicionalnih strank je bilo sklenjeno, naj dr. Frank, dr. De-renčin in Zagorac sestavijo skupen program, ia ga naj pred lože bodoči konferenci, ki bo dne 7. junija Budimpešta 29 maja Fejer-varyjevo ministrstvo je zagotovljena stvar. Foje.vary prevzame predsedstvo, njegov sin Emerik Fejervary pa ministrstvo notranjih del. Trgovinski minister postane ali bivši reški guverner baron Roszner ali ministrski svetnik Czoke; naučni minister ali državni tajnik Mol nar ali pa muze jski ravnatelj S z a 11 a y; justični minister državni tajnik Bernatz, finančni minister drž. tajnik Rakits Najbrž odpotuje Tisza že danes na Dunaj, da se poslovi cd cesarja. Budimpešta 2:». maja. Danes dopoldne ob 9. uri. je bil poslanec grof Keglevich v dvoboju ubit. Prišlo je do dvoboja vsled škandala, ki se je zgodil v zadnji seji poslanske zbornice, ko je posl. dr. Hentz imenoval grofa Kegle-vicha „penzijonirana govedina" in ..osel". Hentz je sunil Keglevicha s sabljo v srce. Keglevich je bil Čez nekaj minut mrtev. Rim 29. maja. Dr. Lapponi razglaša, da so neresnične vesti, da je papež hudo bolan. Rusko-l&pori*ka vojna« Petrograd 28. maja. Poročevalec petregradske brzojavne ageature javlja iz Čifa: Po privatnih poročilih, došlih tukajšnjemu japonskemu konzulu, ie en del ruskega brodovja v soboto zvečer v Korejskem prelivu trčil ob japonsko ladjevje, nakar se je vnela pomorska bitka. London 28. maja. Reuterjev urad javlja iz Tsingtava: Po poročilih iz kitajskega vira se je pri otoku Tsusimi v Korejskem prelivu vnela velika pomorska bitka. Vašington 28, maja. Ameriški konzul brzojavlja iz Nagazakija, da so Japonci v Korejskem prelivu potopili eno rusko oklopnico, 5t i r druga vojne ladje inladjoje delavnico „Kamčatka." Rim 28. maja. „Tribuni" se poroča iz Tienc«na na Kitajskem: Japonci so iz vojevali pri oteku Tsusimi imenitno zmago. Potopile so se baje štiri ruske ladje, več drugih pa ie bilo poškodovanih. Brodovje admirala Rožest venskega se mora smatrati za uničeno. Tokijo 28. maja. Admiral Rožestvenski je pri otoku Formozi potopil 21 t m veliki ameriški parnik, čigar ime pa je neznano. Moštvo je bilo rešeno. Dunaj 29. maja. Ob »/48 pop. je 11a dunajsko borzo dosla iz Londona brzojavka, ki pravi, da so v bitki pri Tsusimi imeli Japonci velikanske izgube in da se je večjemu delu ruskega brodovja posrečilo priti v Vladivostok. London 29. maja. „Daily Mail* je dobila od baje povsem verodostojne strani iz Tokia obvestilo, da je rusko brodovje razbito in več ladij uničenih; ostale ladje so zbežale proti Vladivostoku; Japonci jih zasledujejo. Petrograd 29. maja ob V/412, dop. Poročila iz raznih strani o pomorski bitki so vzbudila tu ne popisno vznemirjenost Zanesljivo je samo poročilo, da se je udeležilo bitke tudi vladivostoško brodovje. Poročilu Reuterjevega urada, da je bil Rožestvenski poražen in da je izgubil eno oklopnico, štiri križarke in ladjode-1 a v n i c o, tukaj nihče ne verjame. Admiraliteta pravi, da je to skoro nemogoče. Opozarja se zlasti, da je Reuterjev telegram datiran iz \Vashingtona kot poročilo iz Na gasakija, dočim je japonska vlada prepovedala, poši- 1 j a t i bz o j avk ezJaponskega o bitki Poročilu rimske „Tribune", da so Rusi poraženi, da so Japonci potopili štiri ruske ladje, več drugih pa poškodovali, se tu sploh ne pripisuje nikakega pomena. London 29. maja. Reuterjev biro javlja, da se ni vse brodovje admirala Rožestven-skega udeležilo pomorske bitke. Vse počasneje vozeče ladje je Rožestvenski poslal, da »e peljejo okrog Japonske v Vladivostok. Japonci so izgubili eno križar ko in 10 torpedo v k. London 29. maja ob polu 11. dop. Vse vesti o pomorski bitki v korejski ožini je sprejeti z največjo rezerve, ker še ni prav ničesar potrjenega. Gotovo je le, da se je bitka začela, a še ni niti ruskega n'»ti japonskega uradnega porcčila. London 29. maja. Današnja „Morning Post" zatrjuje, da je rusko brodovje poraženo in da beži — proti sevetu (?) Rusi so baje izgubli 4 ladje, med njimi oklcpnictf „Borodino". London 29. maja Rožestvenski je bil svoje brodovje razdelil na 3 dele. En oddelek je šal v Korejsko ožino, drugi skozi preliv T s ugaru, tretji pa skozi mersko ožino La Perouse. Tokio 29. maja. O eperacijah japonskega brodovja se čuva najstrožja tajnost Ni verjetno, da bi se ta molk prekini? preje, kakor jutri opoldne. Brzojavni promet je ustavljen. Poštna uprava ne sprejme nobene brzojavke o vojnih operacijah na morju Pariz 29 maja Agenturi „Information" se poroča iz privatnega viia: Pomorska bitka se ni b ia pri znanem otoku Tsusimi sredi Korejskega preliva, marveč pri otoku istega imena ob japonskem cbrežju. Izid bitke ni odločilen za nobeno brodovje, na obehstranehnam-reč ni ostala nobena ladja popol liomanep oškodovan a. London 29 maja Vsa poročila največ i:i Č i f u se ujemajo v tem, da se je hitka pač začela, da pa se ne ve, kdo je zmagal. London 29. maja. Iz Tokia se javlja o fi c i j a 1 n o : Brodovje admirala Rožestveiiakega je v c-činoma uničeno. 12 ruskih vojnik ladij se je ali potopilo ali so bile ujete. Tudi 2 transportni ladji in 2 razdiralki torpedovk so se pogreznile. Japonska renta je na današnji borzi poskočila za 2V.%. London 29. maja. Privatne brzojavke trde, da so Rusi izgubili admiralsko ladjo in 3 križarke; mnogo drugih ladij je poškodovanih. Tudi izgube Japoncev so velikanske. jSorzna poročila, Žitne oer* v Budimpešti. 27. maj* 1SC . PSeaic* n* maj , oktober july . maj . oktober „ 200 kg. R 16-08 S • osa Oves * 100 „ n 100 „ » 100 „ 1320 14 44 1116 1118 20—30 vin. ceneje. pteornlogičm poročila litot ufttl Riorjen> 306*2. hreuaj.' uaiU »I.'u 73C0 m '•S Čas St&DJ9 baro* metra V mm • •« m t. p, w g Vetrovi Ni 27. 8. zv. V4i; 129 sr sever jasno /42 6 741 5 100 19 0 si j vab Oi i ur. jvzh [aano iil.. oblač. n žtV* 742 3 183 b1. »zah. 29 ž. $»op. ,419 «740 6 94 210 al. jvzhod •r. svzhod pol- obiac\ pol.oblaC. Srednja r.emperatura sobote in nedelje: 13 0 in 14 1°. norniaia: 15 5a in 15 6°. Mokru;a 9 i:4 urah: 00 mm in 0 0 mm Tužoim srcem javljamo vsem sorodnikom in znancem, da je nas ljubljeni nepozabni c in če k, oziroma bratec Hinfco Mayr daces, dne 28. majnika t i, ob polu 10. uri dopoldne, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 11. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bo v torek, 30. t. m. ob 5. uri popoldne. Sv. ma3e ZdduSnice se bodo braie v župni cerkvi. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. Kranj, dne 28. maja 1905. Mavril in Ana Mayr roj. lilk, statsi. — Anica, Jelica in Irmica, sestre — Rlci, brat. 1747 Zahvala. Povodom bolezni in smrti na-js sega ljubega sinka, oziroma brata Draptina Dolenc učen a 11. mestne deške šole se nam je izkazalo vsestransko srčno sočutje za k*r izrekamo našo srčno zahvalo. Posebno pa se zahvaljujemo vodju šole gotp. Fran Gabrsku, vsem Kg. učiteljem in katehetu gosp. J. Smerokarju. Istrena zalivala vsem! V Ljubljani, 29. maja 1905. 1746 Žalujoča rodbina Dolenc. Spominjajte se dijaške In ljudske kuhi nje pri Igrah In stavah, pri svečanostih In oporokah, kakor tudi pri neoričako-====== vanlh dobitkih. = Vajenec za tiskarno se takoj sprejme v tiskarni Fr. Iglic, Mestni trg. ^ Zavarovalna družba prta viste išče m in ak% iziterje izvežbane v tej stroki z obilim znanstvom. Pismene ponudbe z referencami pod Zastopnik" na upravništvo „S1. Naroda". 1740—1 ■ ■ za Ljubljano se odda takoj ali pa s 1. avgustom v najem. l7oi—2 Ponudbe pod naslovom „Gosti! niška koncesija", pošta Sp. Šiška. Brezplačno se odda kakemu društvu soba za zborovanja ali vaje. Sprejme se tudi več oseh na brano in stanovanje. Gostilna yfPi*i deteljici" Florijanske ulice št. 24. 1712 2 Lup Sir za letoviščarje s 4 sobami ter kuhinjo z vso opravo, v prijaznem kraju na Gorenjskem, pol ure od postaje Lesce, ali 10 minut od PoljČ, se odda za poletno sezono v najem. KJe — pove upravništvo „Slov. Narodau. i^=b—7 V restavraciji in kavarni „pri Zajcu" w M^fBiblifaiat 1591 5 cesta 24 se dobivajo vsak dan sveži Dobro Toči se poleg drugih pristnih vin tudi najfinejši cviček *z Gadove pv£i. Zahvala. Za prjmnoge tako presrčne dokaze sočutja med dolgotrajno bo leznijo našega prerano zamrlega sina Bogomila ki se je vnovič pokazaio ob včerajšnjem pogrebu s tako mnogoštevilnim častečim spremstvom, s-* s tem zahvaljujemo najvaaneje. Posebno so pa zahvaljujemo za dragemu pokojniku poklonjene cvetice, gasilcemu in reševalnemu društvu za zastopstvo ob pogrebni slovesnosti in pa tega društva pevskemu klubu za ganljivo pet;a. Ljubljana. £9. maja lSrs. Globoko bžalosteni starši i74i Ivan in Kat«nka Dax. za srednjo gostilno na deželi, katera je vajera tudi nekoliko vrt obdelavati, sprejme takoj pod ugodnimi pogoji Šmartno pri Litiji. 1710-2 Prijazen senčnat vrt J6 na razpolago. Avguštin Zajoc Popolnoma nov restavrater. P: oda sg 60 praznili zaboje razližne velikosti. Kje — pove upravništvo „Slo?j 1713 Naroda". i*85 t>lzxg>aJjujcv*r«.rl%o želi nastopiti gospodična, vešča obd deželnih jezikov, ki je absolventinj knjigovodskega tečaja. — Dopiai pJ šifro „Stalna služba", poste restant«? _Vojnik, Štajersko. 1715 9fTY-VVt, / OitoiMMltnu leti 1842. _ \& ZRKOSUKARJA. SLIKARJA ' ^ NAPISOV IN QKBOV j BKATA EBERL i * * lanske ulice it. o - Tci-ton It. 154 - £ §Io! Izmtd najinih potovalccv nima beden pravice sprejemati za naji denar. V zadnjem času je na B našim odjemalcem vnovič sprejemal zi naju plačila neki Jož&f Poga&niaj seaaj v Gorjah, katerih plačil pa nj pripoznava. Prosiva torej svoje častite odjel malce, da v svojo lastno korist de nar za naju pošiljajo samo po pohtj. Ivan Jax in si; 1743 v Ljub!jatii. stroj za (Strickmaschine) je na prodaj pod jako ugodnimi pogoji, j Na ogled je stroj pri založniku I. Jax & sinu, ki daje tudi pojasnila j glede plačilnih pogojev. 1737-2 j ...... i plinova naprav (Gassaug Generator) 16 HP normalno, se takoj proda radi povečanja tovarne. Vse podrobnost; tovarra pletenin Dragotin Hribar v Ljubljani, kjer je tudi videti stroj v Ces. kr. avstrijske 4 C i <^/f^. ^/^^^^Ć^ Lovsko društva „W je že več mesecev brez načelnika!! Kdor ga najde, naj ga odda proti globi v restavraciji pri „Zajca«. Loyskj b|agar. - ' državno žole?*? i 5 b C. kr. ravnate]jstvo dr5. železnica i Be:;*ki«. 7eur*V8Đ od tlce 1. maja 1905 lata ODHOD IZ LJUBLJANE ja?. kol. PKOGA NA TRBIŽ Ob IS lA M a: t ylak v Trbii:. Beijak, Celovec, Fran^erssfeste, Inoaiost. Mo^akoro, Ljuba 1 BtJanal v A SolnogracL Kloic-Reifiiag v Ste;'?, v Line, na Dunr*j via Im iti — 0% ajatraj osobni vlak v Trbiž, Poatabel, Beljuk, Oiionie, FraaMaafMl 1 I oboo, Onaj, lat k v Solno^rnd Inomost, tez Kli'in-Reirling v Steyr, Iaae, Sndejevjct. Plseu, Marii*-t Francovfc v»ret Prago. Lipt.ko. čo* Amrtailoa aa Dai.*i. — Ob 11. SBJ 44 cz dt.poldne o w Trbii, Portabat, Beljak, Celovec. IJubao, Selithai, Bolaomd. laainast, Bregenr, Le azsrlas. [t2» Vsled so ine dovolitve se bode na gavsti de«ažb5 predalo v zapu-aciuo zamiltiga g. Ivana Turka v Ljubljani spadajoče posestvo pod vi. št. 221, pare st. kat. obč. Petrsko predmestje I. del. obstoječe iz dveh njiv razmerju 9197 m in pare št. 296 v razmerju 7416 m s kozlcem, ki imata lepo lego blizu novega pokopališča in sta pripravni za stavišča. Izklicna cena, pod katero se ne bode prodajalo, znaša 20.175 K 60 h. Vsak ponudnik mora pred dražbo položiti vadij v znesku 2018 K. Dražba se bode vršila na licu mesta dne 3i. maja i, I. ob 3. popoldne. Natančneji pogoji se bodo naznanili pri dražbi. V Ljubljani, dne 27. maja 1905. /Sleksander jtu do vernik 1741—1 c. kr. notar kot sodni komisar. a darila! Največjo in najbogatejšo zalogo najnovejše in tudi secesijske oblike ima in priporoča , U slav. p. 11. občinstvu If ik IU J f po najnižjih cenah in z garancijo Fran Čuden urar in trgovec 486 22 Prešernove "U-lice. Filialka: ifEe^tlli trg". Novi ceniki tudi po pošti brezplačno. 10. uri ponoči c»,c>»- viak v Trb?*. BsJiak, Frauzcnsfeste, (nomoet, Moaakovo vos 1. in h razreda;. — PROGA V NOVO MESTO K 5CČEVJE. (Mfeai 7. uri 17 m zjutra; v Novo mertc, Stražo. Toplice, Kočevje, ob 1 ari 5 ra por -r ., — Ob 7. od 8 n zvetei ^ Hora mesto, Kočevje. — PRIHOD V LJDBCiJAi>6 ja PROGA IZ TRBIŽA. Ot* 3. rri >' 03 yatrr.i osobni vlak z Duaaja tez Amstetten, m }rom()sć, direkt. voz I, D. raz) Sofa ogra^ Fracze^feste L nc, »Steyr, Ljubno, *~JeJG7. Ob 7. uri. 12 m zjutraj OEobni vlak iz trb:^\. — Ob 11. uri 10 ru đopoldao osobrJ vx.^ 1 aaja Če* Amstetten, Prago (direktni voz I. in II. razredi;, Karlove m 1 niiue vare, Pizea. Budejevice, i> Kočevja. 00 ~ ari 32 iu popoldnt is Straže, Toplic, Novega n . ixcrće>ju ta cb •. aii svefier istofako. - ODHOD IZ LJOBLJANR dri kol. V KAMNIK. Mešani vlal 01 '26 m zjutraj, ob t, uri 5 na popoldne, ob 7. uri 10 m zvečer. — Ob 10. uri AS samo ob uedeljnh in praznikih — ?R!HOF» V LJUBLJANO dri. kol. IZ KAKKiOJ Mešani viaki: Ob •. ori a r ob V . j4j 5ii rr dopo!y—v. f~~| la cioriaujSeiite^jTj. poliču© knjižice. — Mesečne premije so jako nizke. —; Natančnejša pojasnila daje: Glavno zastopstvo za kranjsko »Dunajske splošne vzajemne | družbe za zavarovanje pogrebnih stroškov44 v KRANJU. Podzastopnikl z mesečno plačo in provizijo se iščejo za mesta 'j okolicami: Črnomelj, Idrija, Kamnik, Kostanjevica, Krško, Lož, Metlika, Radovljica, Novo mesto in bkofja Loka, kakor tudi za vse večje občine na deželi. Dober in trajen zaslužek za Ča9tito duhovščino, gg. učitelje na deželi' občinske tajuike i. t. d. ubljansku kreditna banka v LJubljani" PodPu2iišca ir CELOVCU* Kupnjo In prodaja vse vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnic, valut, novcev in deviz. Promese izdaja k vsakemu žrebanju. Akcijski kapital K 2,000.000-. Rezervni zaklad K 200,000 -, Zaoeiilava In ekskoniptala Oaje predulmi na vrednostna papini izžrebane vrednostno papirje in 25a.xraorva.je srečke proti vnovčuje zapale kupone. Ic-utrasraJ. Izfiru."toi. Vinkuluje in devinkuluja vojaška ženitninske kavcije. 03f Eikonpt ln Inkaiso menln ~TLM (JlJT* Boraun uauroella. BBava«alHaVama^9a«U£7!MaVaVa^ Podružnica w SPLJETU. Ci2^» Denarne vloare »prejemi* v tekočem računu ali na vložne knjižice bi ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlogo do dne vzdiga. 8—62 Promet s čeki in nakaznicami. Izdajatelj in odgovorni urednik: Dr. Ivan Tavčar. Lastnina iu tisk „Narodne tiskarne1'. 63