FRANC BICEK-BRUNO
f
LOŠKA ČETA OD JUNIJA DO SEPTEMBRA 1942
Na predlog štaba Cankarjevega bataljona, kateronm je bila priključena
tudi Loška četa, je štab I. grupe odredov imenoval nekako okrog
20. junija 1942 za komandirja te čete Franca Bička-Bruna. Namen tega je
bila poživitev vojaške akti\nosti čete. Tov. Biček je prevzel svojo novo
dolžnost 26. junija 1942.
Prav v leni času je bataljon začel izvajati svoj načrt o likvidaciji
sovražnikovih postojank v Poljanski dolini. Loška četa je dobila nalogo,
da napade postojanko v Gabrku in da uniči telefonsko zvezo s Poljansko
dolino in ono na Črni \rh, ki je potekala skozi Hrastnico. poleg tega pa
naj bi branila dohod v Poljansko dolino. Četa je začebi te naloge izvajati
s prihodom novega komandirja in brez dvoma disciplinirano opravila
svojo nalogo, čeprav celotni načrt, zaradi neodločnega vodstva Selške čete,
ni popolnoma uspel.
Loška četa* je lega dne taborila nad neko kmetijo v Gabrški gori. Se
isto popoldne je novi komandir peljal četo v napad na postojanko v
Gabrku in v zasedo na poljanski cesti. Celi so pri tej akciji pomagali tudi
nekateri domačini z Gabrške gore in skupno z borci posekali dokaj dreves
ter naredili pri Gabrku in pri posestniku Svavnarju močne zaseke. V
vsaki zasedi je bil po en vod. poleg lega pa sta dve grupi borcev vzdrževali
signalno z^ezo. Ena je bila \' Gabro\'eni (Gašper Dolinar in Franc Potočnik
- Pervin), druga pa je šla čez poljansko cesto in mimo Šeferlna v
Pasjo vas, kjer so se ji pridružili domačini in ji pomagali, da j e v Hrastniški
grapi uničila telefonsko linijo Škofja I-oka—Črni vrh. Telefonski
drogovi so liili požgani, nekaj slo metrov žice pa odnesene. Po izvršit\i
te akcije pa je skupina imela nalogo, da na Sv. Petra hribu vzdržuje s
signaliziranjem zvezo s skupino, ki je bila v Gabrovem in z" delom čete,
ki je bil na cesti (Drago Vraničar - Fedja, Niko Kavčič - Gorazd in France
Kavčič - Veljko).
Po postavitvi zasede pri Šva\iiarju in zaseke sta šla komandir Biček
in Pavle Kavčič - Miha po cesti proti Gabrku, da bi pregledala, kako je
* v Ijoških razgledih 11/1955, str. 7, je Niko Kavčič v članku z naslovom
ITstainiovitev, razvoj in akcije Loške •čete v letu 1942 podal osnovni preg:letl delovanja
čete v tem letu. Pričujoči članek pa skuša podrobneje obdelati delovanje čete v času.
ko jo je vodil tovariš Frane Biček - Bruno. Podatke zanje so prispevali nuslednjtovariši:
Franc Biček - Bruino, France Kavčič-Veljko, Pavle Kavčič - Miha, Niko
Kavčič - Gora^d, Gašiper Doliuar, Janko Bernik - Biohun, Franc Štular - Jlija. Božo
Ijog-ar - Pajo, Rudi Lukman in Anton Potočnik - Vojtcli.
8 113
bila izvrSena naloga v zasedi pri Gabrku. A od je bil inedteiu svojo nalogo
že opravil. Komaj pa so z delom končali, se je približala iz Poljan orožiiiška
patrnija. Ta se je takoj, ko je zagledala, kaj se na cesti dogaja,
umaknila proti Poljanam. Eno uro zatem pa so se že slišali iz Poljan prihajajoči
nemški kamioni. Ko so prišli bliže, je bilo razvidno, da je pr^ i
oklopnjak. Zato so se borci takoj umaknili iz zasede. Oklopnjak je prišel
do zaseke in začel streljati na vse strani. Avtomobili pa so obstali kakih
sto petdeset metrov za njim, in sicer prav za gabrško šolo, tako da jih iz
zasede ni bilo mogoče obstreljevati. Borci so izvedli premik čez cesto in
čez Poljansko Soro v nasprotni hrib. kjer so počakali, da se je zdanilo.
Tedaj so zapazili Nemce, kako na cesti žagajo in vlačijo drevje ter čistijo
cesto. Borci so se takoj zbrali v jarku bližnjega kolovoza, ki jim je nudil
dober zaklon, ter od tu usuli ogenj na Nemce. Pri tem napadu je padlo
več Nemcev ter neki kmet, ki so ga Nemci prisilili, da je pomagal čistiti
cesto. Poškodovan je bil tudi oklopnjak, ki je stal na cesti in se ni mogel
premakniti, skozi odprta \ rata j)a so krogle lahko poškodovale tudi notranjost.
Navedena akcija je bila izvedena 28. junija okrog petih zjutraj.
Ob istent času je vodila borbo tudi zaseda pri Svavnarju. Iz Škofje
Loke je namreč pripeljalo večje število kamionov, polnih vojaštva, na
katere je zaseda takoj pričela streljati, vendar se je spričo velikega števila
Nemcev, ki so izvedli obkoljevalni manever, morala umakniti nazaj
proti Gabrški gori. Zaseda se je umaknila potem, ko je obležalo mrtvih že
precejšnje število iieinSkih vojakov. Prejšnjo noč je porušila tudi most
pri Svavnarju.
Napad Loške čete na Poljansko dolino je bil v okviru napada vseh treh
čet, ki so tedaj operirale na tem področju. Tu sta bili poleg Loške čete
namreč tudi Selška četa in Poljanska četa. Zadnja je imela nalogo, da napade
in uniči nemško postojanko v Črnem vrhu. Četa je napad izvršila, toda
tik pred likvidacijo postojanke se je morala umakniti pred Nemci, ki so
prišli postojanki na pomoč iz Poljan. Četa je utrpela dve žrtvi, pri napadu
I)a so sodelovali tudi člani vaške zaščite iz Polhovega Gradca, ki so ščitili
dohode iz Dolomitov. Selška četa pa je imela nalogo, da izvede napad na
Poljane in s tem onemogoči pomoč postojanki v Črnem vrhu. Toda četa
napada ni izvedla ter zaradi njenega neodločnega \odstva celotim akcija,
predvsem ona v Črnem \ rhu. ni uspela tako, kot je bila zamišljena.
Dne 2?. junija je prišel vod iz Gabrka preko Valtarskega vrha na
Sv. Petra hrib, kjer se mu je priključila grupa, ki je bila tam za zvezo,
m še isti večer krenil do Sv. Volbenka. kjer se je opolnoči sestal z drugim
delom čete, ki se je vrnil iz zasede pri Svavnarju. V bližini je četa počakala
do jutra. Ko se je začelo daniti, se je premaknila na Log, tik ob
cesto, ker je imela imlogo, da izvede ponovni napad na Nemce.
Bila je nedelja. Sonce je močno pripekalo na položaje in borci so
nestrpno čakali spopada. Okoli devete ure dopoldne se je v smeri iz Poljan
proti Škofji Loki pripeljal osebni avto, za njim pa dva kamiona, polim
Nemcev. Nestrpno so čakali borci, kdaj bo komandir dal znak za napad.
Ko je bila kolona sredi zasede, je Biček s strelom dal znak in dopoldansko
tišino so presekali rafali mitraljezov in streli pušk. Akcija je bila zelo
uspešna, saj so Nemci odpeljali proti Škof j i Loki veliko število mrtvih in
ranjenih.
114
Četa se je po tem iiapanii umaknila na Gahrško goro. Tz Škofje Loke
je namreč dobila obvestilo, da se pripravlja velik napad Nemcev na področje,
kjer je četa operirala. Četa pa ni čakala križem rok, temveč se
je ponoMio spustila v dolino, da bi iz\edla nov napad. Položaj si je izbrala
\ bližini kraja, kjer je pred dvema dnevoma najjadla kamione. Tudi tokrat
ni bilo treba dolgo čakati. Iz poljanske strani je po cesti priropotal oklopnjak,
za njim pa dva avtobusa \ojašt\a SS. Ko sta bila avtobusa temeljito
prerešetana, so se morali borci spričo nenehnega ognja iz oklopnjaka
umakniti s ceste. Tudi po tem napadu se je četa vrnila na Gabrško goro.
Dne 1. jidija pa je četa zapustila Gabrško goro in odšla v .smeri
Dečka, od tu čez S\'. Tomaž, po Luši in čez Bukovško polje, kjer je ostala
en dan. Naslednjega dne se je premaknila mimo Kriajjov. preko Zabrekev
in mimo T.ajš pod Bičkovo skalo ter po stari cesti na Dražgoški bremz,
kjer se je ustavila. Komandir Biček je imel tu zakopano petrolejsko
kanglo, v kateri je imel shranjeno perilo in čevlje. Pred odhodom je četa
Dražgoški bromz zažgala, da slovenski gozdovi ne bi služili okupatorju.
Od tu se je premaknila čez Kališko planino do neke bajte, kjer se je
sestala z Mirkom, kurirjem Jelovške čete. in 4. julija že prišla v njeno
taborišče, kjer je bil tudi štab I. grupe odredov. Skupno z Jeiovško četo
je bila 7. julija izvedena znana sabotažna akcija v Kropi.
Po akciji \ Kroj)i je bil dodeljen Loški četi Teopold Krainer iz
Škofje Loke, sin predvojnega in nemškega žandarja. Komandant grupe
Jože Gregorčič - Gorenje je osebno dal komandirju Bičkn nalogo, naj nanj
posebej pazijo. Krainer se je v četi največ družil z Antonom Savnikom iz
Škofje Loke, ki je prišel med partizane prostovoljno meseca maja 19-12
pod Tošč. Krainerjevo obnašanje sicer ni izdajalo nič sumljivega, zato mu
je bilo omogočeno, da je še naprej opravljal kurirsko službo.
Po tej akciji je štab I. grupe ])oslal kurirja Loške čete Janka Bcniika-
Bohuiia na Gabrško goro, da bi tam prišel v stik z H. grupo odredov, ki
je imela priti iz Dolomitov. Za kurirjem je naslednjega dne tudi četa zapustila
Jelovico iti odšla proti Gabrški gori. Kak dan pred 12. julijem se je
na poti proti Gabrški gori tia Perdolah srečala s kurirjem Bohunom. ki jo
je odpeljal na Gabrško goro. kamor je bila medtem že prisj)ela II. grupa.
l-'rihod II. grupe odredov je bil ^elikega pomena za os\obodilno gibanje
na Gorenjskem. Grupa je štela preko 500 dobro oboroženih in prekaljenih
borcev. Imela je nalogo, da se čez Gorenjsko prebije na Štajersko,
kjer ji je bilo dodeljeno operativno ])odročje. Med pohodom naj bi izvršila
čim več vojaških akcij. Ob njenem prihodu v Poljansko dolino sta ji
nudili vso jjonioč Poljanska in Loška četa. Njuni borci so jim pred^sem
služili kot •vodiči in kurirji, ostali ptt so se začasno priključili njihovim
bataljonom zaradi skupnega izvrševanja akcij. Ker pa so Nemci kmalu
izvedeli za prihod II. grupe, so proti njej začeli ofenzivo, s katero so preprečili
izv ršitev akcij, ki jih je predvideval načrt grupe v prihodnjih dneh.
lako je bila grupa skupaj z I>oško četo prisiljena voditi z Nemci obrambne
boje. ki so trajali dva dni. Večina njenih borcev se je tedaj prvič srečala
z nemškimi fašisti, zato je bilo prilagojevanje novi taktiki bojevanja združeno
s precejšnjimi žrtvami. Pri nadaljnjem pohodit na Štajersko so jim
bile te izkušnje v veliko korist.
Dne 12. junija zjutraj so prišli borci I^oške čete v taborišče II. grupe.
Vodstvo obeh partizanskih enot je takoj pristopilo k izdelavi načrta za
8* - 115
skiip/ii jiapad na Poljansko dolino. ^
razgovorih so sodelovali komandant
II. jrriipc odredov Franc Rozman -
Stane, komisar Dušan Kveder - Tomaž,
pomočnik komandanta Alojz Kohnaii -
Marok in kontundir T^oške čete Franc
Biček. Stal) se je odločil za naslednjo
\arianto: 12. julija zvečer prehranjc-
\alna akcija v Ja\orjih, 13. julija
z\ečer pa napad na Poljansko dolino.
Istočasno s pričetkoni posvetovanja
pa je odšel kurir Bohun imzaj na
Jelovico, da bi pripeljal na Gahrško
floro komandanta 1. grupe odredov
Jožeta Gregorčiča. Prišla sta v taborišče,
ko je bila prehranjevalna a.kcija
v Javorjih že izvršena. Njen rezultat
sta bila dva voza moke, voz jajc. voz
surovega masla in sira, sod inalinovca
in drugo: v zgodnjih popoldanskih
urah pa se je bila že vrnila v taborišče
tudi patrulja, ki je bila dopoldne
odposlana h kmetu Ferjanu na Gabrško
goro po kruh in prinesla okrog
sto hlebov. lov. Gregorčič se je zadržal
v štabu II. grupe še vse dopoldne
13. julija, nato pa odšel nazaj na Jelovico
k svoji enoti.
Naslednjega dne. ko je bil zvečer predviden impad na nemške postojanke
v Poljanski dolini, borci Se niso pojedli opoldanskega obroka, ko je
prišel od spodnje strani taborišča stražar in javil, da se vozi \^ dolino avto
za avtont nemškega vojaštva. Cez kake četrt ure je prišel tudi stražar
iz nasprotne s(rani in poročal, da se pomikajo po vojaški cesti na Blegoš
tanki, za njimi pa kamioni. Komandir Biček je stopil h komandantu Stanetu,
ga seznanil s položajem in predlagal, naj se ukaže stanje pripravljenosti.
Tovariš Stane je sklical zbor. nakar so čete odšle na položaje.
Od Loške čete je bilo že 12. julija okrog 12 borcev dodeljenih II. grupi,
da bi kot poznavalci terena \odili njihove čete in jih po borbi privedli
na določeno mesto. Brez teh v odičev je Loška četa tako štela komaj 2?—30
mož in ji je bila zato dodeljena ena četa II. grupe. Loška četa je zavzela
položaj pri trigonoinetrijski točki nad neko bajto in do robu, od tu dalje
pa je bila razvrščena dodeljena ji četa 11. grupe, ki je svoj položaj ]>ovezovala
z drugimi četami II. grupe. I oda kotnaj se je komandir Biček, ki
j e bil obenem tudi odgovorni vodja za dodeljeno četo, va-nil s kontrolnega
obhoda položajev k s\oji četi. že so borci opazili Nemce, ki so prodirali
proti njim v bojni ^ rsti. Počakali so, da so se približali na kakih
15 do 20 m, nato pa odprli ogenj iz initraljczov in pušk. Dodeljena četa je
posedovala težki mitraljez znamke /Schuarzlose«. ki je imel prevladujoč
položaj nad Loško in njihovo četo. Vendar je mitraljez popolnoma odpo-
Franc Biček-Bruno, komandant Loške čete
od 26. VI. do 6. IX. 1942
116
vedal in pritisk \eincev je bil vedno močnejši. Njegovo delo je moral
opraviti lahki mitraljez Loške čete. Nemški napad je bil odbit, na ravnini
pod položaji pa je obležalo precej njihovih vojakov.
Nemci niso več poskušali napasti v tej smeri, temveč so obšli položaj
čet z leve strani in preko robu v 15 minutah do pol ure prodrli mimo
položaja II. grupe v središče taborišča. Po tem prodoru Nemcev je tovariš
Biček odvcdel svojo in del dodeljene čete okrog kote više nad nemške
položaje, kjer so borci ostali do dveh zjutraj naslednjega dne. Se pred
svitom je odšla ena patrulja v smeri proti kmetu Ferjanu, druga pa
proti cesti, da bi ugotovili nemške položaje. Po povratku patrulj je bil
izveden premik s kote mimo gabrškogorske cerkve na senožet, kjer sta
četi ostali ves dan 14. julija. Opazovali so Nemce, ki so hodili po stezi,
ki je vodila proti kmetu Ferjanu in nad položajem partizanov nad
gajjrškogorsko cerkvijo. Šele v noči od 14. na 15. julij, oziroma 15. julija
zjutraj so bili ponovno zbrani vsi v borbi razkropljeni borci obeh čet
ter odšli v Mladi vrh, kjer je bila zbirališčna javka. Tu so izvedeli, kako
so se 14. in 15. julija prebijale čete 11. grupe skozi nemške obroče. Del
so jih vodiči peljali proti poljanski cesti in se nato z njimi vrnili pod
Mladi vrh; drugi del čet se je spustil v dolino proti Delnicam, kjer so naleteli
na močno zasedo, v kateri je padlo okrog 40 borcev, približno toliko pa
je bilo ujetih.
Dne 15. julija dopoldne je komandirja Bička v Mladem vrhu že pričakoval
kurir iz štaba 11. grupe, s katerim je takoj moral oditi v štab
na Črnem kalu. Tam se je razgovarjal s tovarišema Stanetom Rozmanom
in Tomažem Kvedrom, imkar se je vrnil nazaj k četi pod Mlad' vrh.
Kmalu za njim je prišel tudi komisar II. grupe odredov Dušan Kveder-
Tomaž. Imel je govor o pomenu partizanske borbe in o potrebi večjih
vojaških akcij. Na .sestanku z njim je bilo sklenjeno, da bo odšlo z
li. grupo iz Loške čete okrog 8 vodičev, med njimi Janko Bcrnik - Bohiin,
Franc Potočnik - Perun, Karel Notar-Kovač. Drago Vraničar - Fedja, Peter
Kavčič - Jegorov in Gašper Dolinar, ki bodo vodili del grupe na njeni
nadaljnji poti čez Jelovico, medtem ko je drugi del grupe ostal še nekaj
časa na sektorju Poljanske doline.
Ko se je Loška četa ločila od II. grupe, je izvedla premik na Luijnik.
Tu se je zadržala nekaj dni, in sicer pod Breznico pri gabrovškem rezervoarju
in pod Gabrovim. Od tu je odšla na znano večjo akcijo v Zabnico,
kjer so bile uničene razne naprave na železniški postaji in približno 100 m
proge. Vodiča sta bila brata Metod in Ciril, oba iz Zabnicc. Poleg žabiiiške
je bilo v tem času izvedenih še nekaj vojaških in prehranjevalnih akcij.
Konec julija se je četa premaknila pod Mladi \ rh, od kjer je izvedla
nekaj vojaških in prehranjevalnih akcij. Kmalu potem, ko se je prve dni
avgusta vrnila iz Farjega potoka patrulja, ki je bila odšla tja po municijo,
je prišel z robu Mladega vrha v četo stražar ter javil komandirju, da se
po vojaški cesti v smeri proti Blegošu premika dolga vrsta kamionov.
Komandir je takoj dal znak za zbor in četa je izvedla premik proti Črnemu
kalu. Tu so se borci zadnjič srečali s Krainerjem. ki je stal ogrnjen s palerino
sredi ceste pri baraki ter izvrševal svoje zadnje dejanje kot nemški
agent v partizanih. Ne da bi ga kdor koli vprašal za svet, je pošiljal (bil
j e še bataljonski kurir) borce na Blegoš, ker je vedel, da z njega ne bo
nobenega izhoda. Še pred odhodom z Mladega vrha je bila opažena na
117
vrhu Blegoša večja skupina ljudi, vendar je vsakdo mislil, da je lo Poljanska
četa; šele kasneje je bilo ugotovljeno, da so bili Nemci, ki so prišli
na Blegoš ponoči med 2. in 5. avgustom. S Črnega kala so borci zavili v
Blegoš ter se dvignili po graničarski stezi. Po približno 800 m so naleteli
na četo II. grupe, ki jo je vodil Janko Bernik in se je pridružila Loški
četi. Tu so borci dalj časa sedeli in opazovali premike nemških kolon,
ki so se spuščale z Malenskega vrha v grapo pod Blegošem.
V četi II. grupe, ki je bila Se vedno priključena Loški četi, je bil tudi
komandant nekega bataljona, v Loški četi pa komandant Poljanskega
bataljona Stane Stare-Fazan. Pojavilo se je vprašanje, kdo bo izpeljal
obe četi iz nemških obročev. Komandant bataljona je izjavil, da tega ne
more storiti, ker ne pozna terena; Fazan pa je dejal, da še ni bil nikdar
na tem terenu. Oba sta predlagala, naj vodstvo prevzame komandir Loške
čete Biček. Ta je odgovorno nalogo sprejel i>od pogojem, da se bodo vsi,
dokler ne bosta četi prispeli iz obroča, pokoravali njegovim poveljem.
Tovariš BiČek je takoj izbral izmed borcev Loške čete predhodnico,
kateri se je pridružil tudi sam, ter dve pobočnici. Zaščitnico so sestavljali
borci iz II. grupe. Ko je kolona prehodila kaki dve tretjini poti in prispela
visoko na rob Blegoša, na pobočje, ki je obrnjeno proti Hotavljam, je bila
v listju opažena približno 80 cm široka gaz. Izhodile so jo nemške kolone,
ki so že šle po tej stezi navzgor in so se kakih 50 ra više še vedno slišali
njihovi glasovi, približno toliko niže pa glasovi nove prihajajoče kolone.
Tedaj je dal komandir povelje za nahitrejšo možno prekoračitev robu, da
bi se umaknili prihajajoči nemški koloni. Z bliskovito naglico je četa
prešla rob in se spustila v jarek pod stenami Blegoša, kjer si je vsak borec
poiskal primeren položaj. Tu sta obe četi ostali v največji tišini vse do
mraka. V popoldanskih urah so borci poslušali strele iz mitraljezov in
brzostrelk, ki so prihajali z vrha Blegoša. S položajev je odšla v popoldanskih
urah tudi izA-idnica, da bi ugotovila smer, po kateri naj bi četi
v mraku zapustili Blegoš in se prebili na Primorsko. Ta je na svoji poti
naletela na kurirja Poljanske čete, ki je bil namenjen v svojo četo na
Blegoš. Naročeno mu je bilo. naj pripelje Poljansko četo na neko določeno
mesto, da bi se skupaj prebili na Primorsko. Vendar zvečer ni bilo
na določenem mestu ne Poljanske čete ne kurirja. Četi pa sta nadaljevali
korak za korakom svojo pot vso noč in prišli proti jutru do graničarske
koče na jugoslovanski strani stare državne meje pri Črnem vrhu nad
Novaki. Tu je prišlo do spora, v katero smer naj četi nadaljujeta pot.
Bila je noč in razgleda ni bilo. Komandir Biček je vzel šotorsko krilo in s
Fazanom sta pod njim s pomočjo zemljevida in kompasa ugotavljala smer
lege Novakov. Fazan je bil namreč pred tem hotel iti po poti, ki bi pripeljala
v Farji potok in pred nemške zasede. Šele ko mu je Biček na
karti dokazal položaj čete, je popustil. V prvem svitanju sta četi prestopili
staro jugoslovansko-italijansko mejo ter na drugi strani stopili v stik s
kmetom, ki je ravno kosil. Bilo je 4. avgusta.
Nekaj metrov nad cesto Cerkno—Črni vrh sta se četi za ves dan
utaborfli. Bili sta brez hrane. Zato je zvečer četa II. grupe odšla nazaj
čez staro jugoslovansko-italijansko mejo proti Zalemu log«, kjer je izvršila
prehranjevalno akcijo, nato pa krenila proti kamnolomu skrila nad Zalim
logom, kjer je bila napadena in razbita. Loška četa pa je isti večer odšla
v prehranjevalno akcijo v Zgornje Novake. Od tti se je premaknila nad
118
Partizanska kolona na pohodu ni Primorsko. (Po originalu v loškem muzeju.)
Cerkno, kjer je ostala \ gozdu 5. in 6. avgusta. Šele 7. avgusta je nadaljevala
pot in prišla v nedeljo 9. avgusta popoldne na Bukovo, kjer so
jo tamkajšnji prebivalci z največjim navdn.šenjem pozdravljali ter se ji
hoteli priključiti. V tem predelu Primorske do tega ča.sa Slovenci še niso
videli partizanov in zato je bilo razumljivo tolikšno navdušenje. Na
Bukovem se je četa ustavila in še isti večer odšla v vas. kjer je navezala
stik s terenskim delavcem Jankom Brovčem, ki je pojasnil tamkaj.šnje
razmere. Organiziran je bil sestanek s prebi\alstvom in razložen pomen
narodnoos\obodilne borlje in OF. V gostilni pri Ravnanu na Bukovem,
kjer je imela italijanska vojska oziroma njihov odsek za utrjevanje
mejnih objektov svoje pisarne, pa so bile razbite vse geodetske naprave
ter uničen arhiv.
Še isto noč je četa izvedla premik v smeri proti vrhu Šentviške gore,
kjer se je zadržala 5 do 6 dni. Taborišče je bilo urejeno prav na vrhu na
zemljišču kmeta Crova. Ta je tudi dal fla razpolago sod za vodo in jo sam
vsak dan prina.šal v bližino taborišča, da ne bi bilo treba partizanom hoditi
okrog njegove hiše in ga s tem izpostavljati nevarnosti. V tem času sta
tudi odšla tovariša Biček in Mato \' \as Prapetno do kmeta Laharnarja.
ki je bil pristaš OF in je pomagal 7)ri zbiranju hrane.
Dva dni pred odhodom čete z vrha je zapazil borce bajtar s hišnim
imenom Bučk in izdal četo karabincrjem v Šentviški gori. Naslednji dan
je že prišla v bližino tabora italijanska kolona, toda do streljanja ni
prišlo, ker so bili borci presenečeni nad njihovim velikim številom, oni
pa prestrašeni pred partizani. Četa se je umaknila in prešla na drugo
119
pobočje, ki je tudi bilo zasedeno po Italijanih, vendar do slika z njimi ni
prišlo. 1 u je četa počakala, da so se Italijani umaknili in se nato vrnila
v prvotno taborišče, — komandir in nekaj borcev pa je takoj odšlo do
kmeta Crova zaradi proučitve položaja, ^enda^ kmeta niso našli doma, ker
so ga Italijani odpeljali s seboj in je — kakor se je pozneje izvedelo —
ostal do kapitulacije Italije v internaciji.
Naslednjega dne zjutraj je četa zapustila taborišče in .se premaknila.
j \ a svoji poti je naletela na nekega kmeta, ki je kosil in ga zaradi varnosti
vzela s seboj v novo taborišče, kjer ga je zadržala do naslednjega
dne. Da je bil to naš človek in da sta dve njegovi hčerki vstopili v partizane,
se je zvedelo kasneje. Šele zvečer, ko je četa zapustila taborišče,
je smel oditi domov. Četa pa je imdaljevala pot. in sicer do dveh fašistov
do izdajalca Bučka vrh .šentviške gore in do Crovovega Ludvika, ki je
stanoval v sosednji hiši, doma pa je bil iz Slemena pri Prapetnem. Ker
četa obeh izdajalcev ni dobila doma, je bila pri obeh hišah izvedena
samo prehranjevalna akcija in zaplenjene fašistične uniforme. Od tu je
četa imdaljevala pot proti Bukovem in se med potjo ustavila v Lipetali
pri nekem Tončku, ki je bil tudi poznan fašist. Tudi pri njemu je bila
izvršena prehranjevalim akcija. Narodno zavedni Slovenci iz teh krajev, s
katerimi je četa prišla v stik, so bili namreč ovadili vse tri imenovane
fašiste, da so se udinjali Italijanom in da so nevarni, o čemer se je tudi
četa sama mogla prepričati ob doživelem izdajstvu. Da bi osvobodili poštene
in narodno zavedne Slovence strahu, ki so jim ga povzročali imenovani
fašisti, se je četa odločila, da jih likvidira. Ker sta bila prva dva
odsotna, tudi Tonček iz I.ipet ni bil likvidiran. Bil pa je strogo posvarjen,
naj prekine zvezo s fašisti in pojasnjen mu je bil smisel narodnoosvobodilne
borbe. Od tu je četa odšla na Bukovo in se ustavila v hiši pri Ravnanu,
kjer je bila gostilna in trgoviim. Gospodar in njegova žena sta bila
oba zagrizena fašista in sta imela v fašistični organizaciji tudi nekakšne
funkcije, zato imj bi ju najstrožje posvarili zaradi njunega izdajalskega
delovanja. Vendar moža kljub prebrskavanju cele hiše ni bilo mogoče
najti doma (kasneje se je izvedelo, da se je skril v dimnik). Ženo pa, ki
se j e zdela zelo zagrizena, so borci ostrigli do kože, kot je to isti večer
storila druga skupina borcev še z dvema dekletoma, ki sta se vlačili s
fašisti. V hiši je bila izvedena tudi prehranjevalna akcija. Med drugim je
bilo zaplenjenih tudi večje število steklenic vina. katere pa so ostale pri
aktivistu Janku Brovču v Bukovem, ki je neposredno po akciji prišel v
četo. Tovariš Brovč je bil obveščen o dogodkih na vrhu Šentviške gore, v
Lipetah in pri Ravnami. Naročeno mu je bilo. naj spremlja delovanje
zgoraj navedenih fašistov. Eden izmed njih, gostilničar Ra^ imn iz Bukovega,
je po našem odhodu pobegni'1 v Italijo, po kapitulaciji pa je s Prekomorsko
brigado prišel nazaj v domovino in bil kasneje kot fašist
obsojen na smrt.
Iz Bukovega je četa še isti večer krenila preko levega brega Zakojce
proti Počam. V Poče je prišla v nedeljo 16. avgusta zjutraj iu ostala tam
ves dan. Tu je prišel v tabor nek Italijan, ki je zaradi pretveze, da kosi
travo za koze. imel pri sebi srp. Stražar ga je ustavil in zadržal. Nekako
ob treh popoldne pa je Italijan pobegnil in ob šestih ali sedmih zvečer
že pripeljal italijansko vojsko, ki nas je obsula z ognjeni iz mitraljezov.
Vsa četa se je srečno umaknila iz obroča, edino nek borec s partizanskim
120
imenom Cigo je ob tej priliki dezcrtiral in se kasneje pojavil v beli gardi.
Med uiiiikaiijein proti Poreznu je četa naletela na nekega moškega iz
Poč in ga odpeljala s seboj. Kakih 200 m dalje je ponovno naletela na neko
žensko in na kakih S let staro punčko ter obe vzela s seboj. Vse tri je
četa odpeljala v hoslo nad Počami. kjer so bili zadržani do noči. Ženska
in punčka sta bili izpuščeni domov, moški, ki je bil domačin, pa je služil
četi kot \odič do Davče, nakar je bil tudi on izpuščen.
Proti jutru 17. avgusta je četa prišla v Davčo in se tu zadržala dva dni.
Dne 18. avgusta zvečer je krenila iz Davče skozi Podrošt, od tu pa nadaljevala
pot po leseni riži, ki je bila postavljena na grapi za spuščanje
drv. \ isoko v grapi je četa počakala jutra, potem pa naletela na neko
majhno bajtico, kjer je zatekla starega možička. ki je delal drva. Pri tej
bajti se je četa zadržala ves dan, zvečer pa krenila ^ Torke in v Podgoro
na prehranjevalni akciji. Na povratku se je ustavila pod Ratitovceni nad
vasjo Prtovč pri nekem listnjaku. Še isti dan, ko se je četa tu zadrževala,
je prišel k listnjaku nek kmet iz Prtovča in med drugim pripovedoval,
da so bili pred nekaj dnevi tu opaženi neki partizani, ki so bili nadvse
le])o oblečeni. Naslednjega dne, 21. avgusta, se je četa premaknila v kočo
\ rh Ratitovca in ostala tam dva dni. Tu je dobila od pastirja iz Prtovča
sporočilo o poskusni invaziji zaveznikov pri Dieppu na francoski obali
in v veselju, da so se končno tudi hladni Angleži odločili za akcijo, so
borci zmetali v kotanjo pod kočo nekaj bomb in preizkusili mitraljeze.
Dne 23. avgusta se je četa premaknila do senika pod vojaško cesto
blizu Brstnic nad Podlonkom. Zvečer je odšel koniandir Biček na zvezo v
Brstuice h kmetu Tolarju. Ta hiša je bila tako imenovana »zadnja rezerva
«. Cela družina, dva sinova, dve hčeri in oče, je bila partizanska. Naj
je bila situacija še tako težka, pri njih so borci vedno dobili \so podporo
in pomoč. Dekleti sta od leta 1942 dalje do osvobodit\e neštetokrat oprali
perilo ne samo posameznikom, temveč celi četi: sinova sta bila pripravljena,
kadar koli je bilo potrebno, voditi na kakršno koli še tako oddaljeno
z\ezo: če pa ni bilo doma otrok, je 80-letni oče opravil A^se. Vsi so
srečno dočakali svobodo. Tudi oče. kljub visoki starosti. Nekaj let po
osvoboditvi pa je nesrečno padel z brvice pod hišo in izdihnil.
V tej hiši je zvečer komandir Biček naletel na kurirja Franca
Lušino - Malija iz Dražgoš. Mali je bil kurir Jelovške čete in Biček je
takoj odšel z njim im Jelovico, kjer se je v Jelovški četi zadrževal ludi
komatidant I. grupe odredov Jože Gregorčič. Slednji je bil silno zadovoljen,
ko je zagledal Bička, ker je bil izvedel, da se je vsa Loška četa brez
žrtev prebila skozi skoraj hermetične obroče na Blegošu. Mali in še nek
borec sta bila nato odposlana do senika, kjer se je nahajala Loška četa,
in jo dne 24. avgusta ob desetih dopoldne pripeljala v taborišče Jelovške
čete. Se isto dopoldne je doletela v bližini smrtna kazen nekega izdajalca
z Bleda, nakar sta se četi takoj pomaknili na drugo stran hriba v bližino
koče na Martinčku. Okrog poldneva pa je že prišla v staro taborišče,
ki je bilo vrh gore nad dražgoško cerkvijo, večja skupina Nemcev. V
novem taborišču sta se obe četi zadržali do noči, ko sta se ponosno premaknili
malo dalje nad bližnjo cesto.
Naslednjega dne. 23. avgusta, sta obe četi izvedli večjo akcijo v Podnarfn.
Iz Lipnice so se borci prepeljali s kamionom v Podnart. kjer je
bil najprej požgan nu)st čez Savo, nato pa napadena občina in \' bližnji
121
trg^o^iiii iz\ecleiia prehranjevalna akcija. K-aiiiioii, ki Jiaj bi odpcJjal proviaut
proti Kropi, je stal prav pred žaiidarmerijsko postajo, in ko so borci
>:e tovoriii \aiij sladkor, luast in drugo, so začeli Nemci iz postaje streljati
na kamion, tako da je bilo treba vso hrano odnesti na ramenih v
Jelovico. Žrte\' pri tej akciji ni bilo.
Dne 29. avgnsia je bila izvedena akcija v Ribnem. Še ob dnevii je
odšel civilno oblečeni komandir Loške čete Biček na občino, brzostrelko
pa je spravil pod pazduho. Ko je vstopil v občinsko pisarno, je takoj prisilil
tamkajšnje uradnike, da so dvignili roke, in najprej uničil telefon.
Medlem je zasedla \as tudi četa, ki je do tedaj čakala na desnem bregu
Save Bohinjke. Del čete je prišel na občino, kjer je razbil \ se aparate in
pisalne stroje, uničil del arhiva in vso pošto. Druga skupina pa je likvidirala
županovo ženo, ki je prevzela po možu izdajalsko funkcijo in jo
vodila že nekaj mesecev. Njenega moža je namreč pred meseci iskala partizanska
patrulja, toda uspelo mu je pobegniti na Koroško.
Po akciji v Rijjnem sta se Jelovška in Loška četa umaknili na Jelovico,
od koder sta že 4 septembra krenili v Sotesko in Noinenj. \ Soteski sta
imeli nalogo zažgati žago in skladišče lesa. ki je bil pripravljen za potrebe
nemške vojske, in uničiti most čez Savo. Naloga je bila v celoti uspešno
izvršena. Druga skupina je v Noninju likvidirala tri izdajalce, demolirala
železniško postajo in izvedla prehranjevalno akcijo.
Po uspešno izvedeni nalogi sta obe čeli krenili na Jelovico in se 6. septembra
ustavili na planini Pečani pod Ratitovcem. Tu je imel še istega
dne popoldne komisar Jože Kraje-Žakcij govor, v katerem je bila partizanom
prvič oi)širneje omenjena izdajalska vloga in formiranje belogardističnih
oddelkov v Sloveniji. Neposredno zalem je bila organizirana
preiskava ralitovškega vrha od Prtovča do koče, ker je štab prejel sporočilo,
da se v tem predelu nahaja skupina belogardistov. V jutranjih urah
je bilo ugotovljeno, da so bile informacije napačne in da je šlo za senik,
v katerem je pred kakim tednom bivala I,oSka čela.
Na l''ečaiii je komandir Biček zapustil Loško četo, ker je bil imenovan
za komandanta Pokljuškega bataljona. K bataljonu so spadale čete na
Pokljuki in pod Stolom ter voda na Možaklji in v Kranjski gori. Na tem
položaju je ostal tov. Biček le mesec dni, ker je bil v začetku novembra
postavljen za komandanta Gorenjskega odreda. Loška četa pa je z novim
komandirjem Francem Štularjem - llijo krenila s Pečane preko Prtovča in
Jesenovca. kjer je spotoma zažgala most, iu čez Martiuj vrh na svoje
področje.
122