teto XXXIII. Številka 73 ^•taaovitelji: občinska konferenca 8ZDL Tweafce, Kranj, Radovljica, 9kof}a Loka *» Trtic - Iidaja Časopisno podjetje Kranj - Glavni urednik Igor Slavec Odgovorni urednik Andrej Žalar LASILO SOC TROME JA- Enkratno doživetje je bilo v nedeljo na Peči. Prek tri tisoč udeležencev prvega planinskega pohoda na tromejo je spet sklenilo živ obroč na treh mejah. Srečali so se planinci in turisti iz Benečije Julijske Krajine, Koroške in Slovenije. Meje tokrat niso predstavljale etičnih razlik. Zabaval in sklepal si lahko prijateljstvo na italijanski, avstrijski in jugoslovanski strani. Še enkrat se je pokazalo, da so organizatorji TD Trbiž, obmejno telovadno društvo Podklošter in TD Kranjska gora spet dosegli svoj namen. Prvi smučarski tek Treh meja in ta nedeljski pohod je nakazal da so taka srečanja potrebna vse leto. Tritisočglava množica na Peči je še enkrat dokazala prijateljstvo med narodi. (H)-Foto: F. Perdan _______J Kranj, torek, 23. 9. 1980 Cena: 5 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. delegati v zboru republik in pokrajin zvezne skupščine med ™"**m v kranjski Iskri. — Foto: F. Perdan Obisk delegatov zvezne sKupscine vUkri Jesen bo težja _***sij - Marsikaj zanimivega in koristnega, za kar naša najvišja **ptaka skupščina ne bi smela biti gluha, saj gre za dragocene izkuš-J£ združenega dela, so slišali slovenski delegati v zboru republik in po-kr*jin zvezne skupščine med zadnjim obiskom v Iskri. Predvsem velja prisluhniti ugotovitvam in hkrati opozorilom Iskre, da smo prvo polletji ■••bilizariiakega leta uspešno prekrmarili, da pa utegne biti drugo P°"*t*e, predvsem pa jesen, veliko težje in zahtevnejše. Zaradi brzdanj« uvms, ki je pogosto neselektivno, utegne zmanjkati nekaterih naj* MJ&ejših materialov, kar bo povzročilo zastoje v proizvodnji. V Iskri •° Pripravili ustrezne ukrepe, vendar upajo, da bo drugo polletje vsaj **«o prvemu in da ukrepov ne bo treba uporabiti. Zato pa terjajo ^jnejšo preskrbo z repromaterialom in stabilnejše cene. Ob njihovem •**ine,n spreminjanju oziroma bolje rečeno naraščanju, je nemogoče «*Jnejse kalkulirati in planirati, kar je sedaj, ko vstopamo v novo W*»ako obdobje, še posebej pomembno. Prehitro, da večkrat še slediti •"raofoče, se spreminjajo najrazličnejši devizni in plačilnobilančni fc*NpM Strokovni delavci se morajo ubadati s tem, namesto da bi sno-VsU nove rešitve in planirali. Prav tako je že čutiti umirjanje trga in **|kc kupne moči. ."»v slednjemu so namenili med pogovorom v Iskri precej pozorno-*t<- Brez dvoma drži, da se je akumulacija povečala prav na rovaš brzdaj* osebnih dohodkov, kar pa ne more trajati v nedogled. S politiko ^^••bnih dohodkov bo treba zagotoviti vsaj minimalno rast življenjske JVni, hkrati pa tudi kupne moči. Izvoz je sicer vedno bolj del politike **i strategije poslovanja, pa vendarle tudi domači trg veliko terja in ga ^e kaže siromaški. Prav tako ne kaže izvažati nekaterih izdelkov ali J*olproizvodov, ki bi jih z višjo stopnjo predelave dohodka lažje, kvalitetnejše in boljše prodali na tuje. Politika osebnih dohodkov v prihod-ty« je eno ključnih problemov stabilizacije. Vsega bremena ne kaže ^valiti na delavca, ampak bo treba v politiko nagrajevanja in osebnih ^ohodkov vgraditi tudi določene socialne elemente. V zvezni skupščini £©0 tem nujen dogovor, saj je zavzela Slovenija do tega vprašanja ^•jostrejšo linijo, v večini drugih republik pa blažjo. Skupščina bo o *em morala reči svoje. Enako velja za odnos do najrazličnejših oblik wmbe, do financiranja interesnih skupnosti in drugih obveznosti ^o^Jienega dela. Tem dejavnostim je treba zagotoviti normalno Rovanje in izpolnjevanje nalog, programe širitve dejavnosti pa bo veha temeljiteje in pogosteje kot doslej oceniti. Devalvacija dinarja Je vplivala na položaj združenega dela. Njeni HMri so sedaj poznani. Skoda je le, so med drugim dejali v Iskri, da že **kr«ti z devalvacijo nismo sprejeli še dodatnih ukrepov, na primer no-cen. Nove oziroma višje cene niso smisel bitke za dohodek. So sicer ^onaemben instrument, ne pa odločujoči faktor poslovne politike. Bit-*s za dohodek je boljše in kvalitetnejše delo, disciplina in doslednost, organizacija dela, izkoriščanje delovnega časa in drugi elementi. V vsa-*i delovni organizaciji bi lahko na vsakem od teh področij še našli no.-r^anje rezerve. Dvigovanje cen je reševanje samega sebe in prenašanje premen stabilizacije na drugega Prav tako razne dodatne emisije denarja niso rešitev, kar velja tudi za politiko potrošniških posojil. Takšna posojila so stimulacija proizvodnje in socialni vidik nakupovanja. % pa način, da se proda blago, ki bi brez posojil ostajalo v skladiščih, j. Da bomo cilje dosegli in naloge ne bodo pretežke, se predvsem ve-^*a lotiti dela! Izgovorjenega in napisanega je že dovolj. Družba se mo-^ učinkovito organizirati, postati prožnejša pri iskanju rešitev in pred-^*em ustvarjalna. Dovolj imamo družbene režije, čeprav le-ta narašča rMdi zaradi apetitov po pretiranem administriranju. Pretirana družbena režija je družbeni balast, tega pa si ne želimo. J Košnjek EZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO Znanje za politično akcijo Medobčinsko študijsko središče za Gorenjsko organizira v tem šolskem letu več oblik družbenopolitičnega usposabljanja, v katere se bo vključilo okoli 1300 članov ZK Alpina normalno dela Svet medobčinskega študijskega središča politične šole CK ZKS za Gorenjsko je na svoji zadnji seji razpravljal med drugim tudi o programu usposabljanja za Šolsko leto 1980/81. Letošnji program, ki začne z nekaterimi oblikami teči že naslednji mesec, predvideva, da bi v različne oblike idejnopolitičnega usposabljanja zajeli 655 članov ZK. Sem pa še niso prišteti seminarji za kandidate v ZK in za novosprejete člane ZK: v tem šolskem letu naj bi se seminarjev za kandidate v ZK udeležilo okoli 550 kandidatov ali nekaj več kot je bilo v preteklem šolskem letu. Seminarji za novosprejete člane ZK, kar je prav tako dokaj nova oblika usposabljanja članstva, sicer v preteklem letu niso vključevali zadostnega števila članstva, v letošnjem letu pa naj bi občinski komiteji ZK, ki so organizatorji teh seminarjev vključili v to obliko usposabljanja znatno večje število predvsem mladih članov ZK. Za te seminarje so tudi že pripravljeni novi programi, ki obsegajo v pretežni meri družbenoekonomsko usposabljanje in pa seveda seznanjanje s političnim sistemom. Prirejeni so tako, da mlade komuniste kar najbolje seznanjajo s problematiko sedanjega družbenopolitičnega življenja ter jih pripravljajo na hitro vključevanje v politično delo. Tako kot lani bodo tudi letos v vseh občinah organizirane občinske partijske šole, ki naj bi jih letos obiskovalo 180 članov ZK. V občinske partijske šole se vključujejo predvsem komunisti, ki so se že doslej izkazali pri delu v osnovnih organizacijah in so predvideni za prevzemanje funkcij v družbenopolitičnem delu in v samoupravnih organih svojih delovnih organizacij. Dosti manj kandidatov pa je za trimesečni seminar marksizma, ki je organiziran v dveh oddelkih, predvsem za neposredne proizvajalce; v oktobru bo prvi oddelek v Radovljici že sprejel slušatelje iz radovljiške in jeseniške občine, v Kranju pa bo seminar organiziran februarja za slušatelje iz ostalih treh gorenjskih občin. V oktobru se začne delo tudi za 120 slušateljev dopisne šole marksizma. Letošnji program je dokaj zahteven, obsega pa sedem tem, ki jih morajo seveda slušatelji obdelati v študiju ob delu. Četrta oblika družbenopolitičnega usposabljanja, ki jo organizira medobčinsko študijsko središče, so seminarji iz samoupravljanja v združenem delu. Lani je te seminarje obiskovalo 118 udeležen- Po požaru, ki je v četrtek zjutraj izbruhnil v Alpini in uničil dobršen del montažne hale, so se delavci Alpine iz i redno zagnano lotili popravila in kdor je bil prvi dan na kra ju požara, v nedeljo zvečer ne bi mogel verjeti, koliko dela je bilo opravljenega. Pri odpravljanja posledic požara so sodelovali v soboto in v nedeljo delavci TOZD Obutev, v nedeljo pa tudi vsi delavci skupnih služb, pod vodstvom direktorja Tomaža Koširja. V ponedeljek zjutraj je proizvodnja skoraj normalno stekla, saj ne dola le tekoči trak sa izdelavo lahke obutve, ki je Ml med požarom popolnoma uničen. Izkazale so se tudi druge gorenjske tovarne obutve, ki so Alpini posodile nekaj strojev. Teden boja proti kajenju Ciga Vsako leto imamo teden boja proti kajenju, ki ga organizira Rdeči križ. Pred leti, točneje do 1973, je bil to teden boja proti tuberkulozi: vendar pa bolezni domala ne poznamo več, zato velja odslej pozornost ostalim pljučnim boleznim, ki jih prav tako ni malo in pa seveda preprečevanju kajenja, ki je eno od povzročiteljev pljučnih bolezni. Kaj smo doslej dosegli? Pravzaprav kaj posebno velikega še ne. Družba še nikakor noče spremeniti odnosa do kajenja, do te brez dvoma škodljive razvade. Kljub priporočilu svetovne zdravstvene organizacije nam še ni uspelo na zavojčke cigaret napisati, da je tobak škodljiv zdravju. Le en jugoslovanski proizvajalec je na enega svojih tobačnih izdelkov pogumno nekaj takega zapisal - toda ena lastovka ne prinaša pomladi. Svetovna zdravstvena organizacija tudi priporoča, naj bi preprečevali to razvado pri mladini, to je pri potencialnih kadilcih; starejši kadilci seveda niso populacija, ki ne bi bila občutljiva za prepričevanje 0 škodljivosti tobaka, vendar pa bi bilo iluzorno pričakovati kaj več uspeha. Vprašanje je tudi, če je doslej organizirana pomoč tistim kadilcem, ki resnično želijo odnehati, dovolj učinkovita. Mladini seveda prepovedujemo kajenje. Toda ta prepoved ima kot vsaka prepoved tudi slabe strani, saj že kot prepoved sama vzbuja željo po kršenju, po enačenju t odraslimi. Največkrat pa prepoved izrečejo odrasli, ki kadijo in to doma ali v Soli, za mlade pa vemo, da se radi ravnajo po vzoru. In če ta njihov vzor pristaja na dvojna merila, uspeha pač ne more biti. Sicer pa je pogostejše seznanjanje mladih že v šoli s škodljivimi posledicami kajenja ena od dokaj učinkovitih oblik vzgoje za kasnejše bolj zdravo življenje. Treba pa bi bilo vsekakor poiskati še druge primernejše oblike vzgoje proti kajenju, saj vse dosedanje oblike niso mladim prilagojene. Rdeči križ vsako leto pripravlja zadosti velike količine gradiva, ki ga dobe šole, zdravstvene ustanove, delovne organizacije, vprašanje pa je, če se to gradivo uporablja učinkovito. Po sedanji razširjenosti kajenja med odraslimi in mladino, bi sklepali, da ne. cev, v tem šolskem letu pa je predvideno, da naj bi se ta številka povzpela na 300. Seminarji bodo organizirani za komuniste v TOZD, ki so na vodilnih mestih in v vodstvih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov. Štiri enotedenske seminarje v preteklem šolskem letu je zaključilo uspešno kar 90 odstotkov slušateljev, izkazalo pa se je tudi, da so ti seminarji zelo uspešna oblika pridobivanja znanja, saj je poudarek na konkretnih primerih iz prakse. Seminarje naj bi obiskovali tudi vodilni strokovni delavci in predsedniki izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikatov, četudi niso člani zveze komunistov. Takšen plan idejnopolitičnega usposabljanja v gorenjskih občinah in tudi rokovnik je svet medobčinskega študijskega središča sprejel; v vse te oblike izobraževanja bo torej v letošnjem šolskem letu zajetih okoli 1300 članov ZK ali več kot 12 odstotkov članstva, če se sem prištevajo še seminarji za kandidate za v ZK. Pri tem je svet medobčinskega študijskega središča, ki je obravnaval na seji tudi idejnopolitične vidike usposabljanja, poudaril, da je važnejša pri izobraževanju članstva predvsem kvaliteta, ne ravno toliko pa številčnost: le tako bo lahko delavec član ZK razumel in se aktivno vključeval v razreševanje družbenoekonomske in politične problematike na vseh ravneh — pri strokovnem delu in političnem. O LAS 2.STRAN. TOREK, 23. SEPTEMBRA JESENICE Hrane premalo in preveč Čeprav bi pri nas ob boljšem gospodarjenju lahko veliko hrane izvažali, jo imamo hkrati premalo in preveč. Tega pa smo se očitno začeli zavedati šele v zadnjem času, ko je začelo primanjkovati deviz za nakup v tujini. Leta 1921 je približno polovica manj Jugoslovanov redila 7214.000 govedi in 4,176.000 prašičev. Lani pa smo redili 8.634.000 govedi in 9 milijonov prašičev. Na to je opozorilo predsedstvo stalne konference mest in občin, ki vidi zagotovilo za redno preskrbo naših mest le v dolgoročni širitvi primarne kmetijske proizvodnje. To pa bo moč uresničiti s tako organizacijo setve, prireje in odkupa, ki bo tudi zasebnega kmeta spodbujala k povečevanju proizvodnje. Ni surovin za praške Proizvajalci pralnih praškov ne morejo povedati, kdaj bodo uredili preskrbo domačega trga s pralnimi praški. Zagotavljajo celo, da niti v prihodnjem letu preskrba ne bo urejena, če se že sedaj ne bomo dogovorili, kako zagotoviti potrebna devizna sredstva za uvoz surovin. Domači proizvajalci surovin namreč izdelajo premalo surovin oziroma jih izvažajo, namesto da bi jih prodali domačim tovarnam praškov. Castro sprejel Vrhovca Predsednik državnega sveta in kubanske vlade Fidel Castro je sprejel jugoslovanskega zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca. S tem se je končal Vrhovčev obisk na Kubi. Od tam je naš zvezni sekretar odpotoval na zasedanje generalne skupščine OZN v New York. V daljšem pogovoru sta Castro in Vrhovec izmenjala mnenje o nadaljnjem razvoju dvostranskih odnosov, o tre nutnem mednarodnem položaju in dejavnosti neuvrščenih dežel ter o 35. rednem zasedanju generalne skupščine Združenih narodov. Uspešna izmenjava V nedeljo so zaprli 21. mednarodni zagrebški velesejem. ■ Prireditei je izpolnila pričakovanja mnogih domačih in tujih obiskovalcev. Zlasti pa je sejem pomemben za uveljavitev naših izdelkov na tujih tržiščih, saj so mnogi izvozniki sklenili ugodne in dolgoročne pogodbe za prodajo na tuje. Zagrebška tovarna tekstilnih strojev, ki je na sejmu predstavila statve z elektronskim upravljanjem, bo sedaj, po sklenjenih pogodbah, začela te naprave serijsko izdelovati. Za sedaj so sklenili pogodbe v vrednosti 110 milijonov dinarjev. Zagrebški Josip Kraš bo svoje izdelke prodal v Egipt, na Malto, v Kanado, Kuvajt in Avstralijo v vrednosti 285.000 dolarjev. Tudi ljubljanska Emona je sklenila pogodbe za prodajo okoli 40 milijonov dinarjev. Tuji kupci so se zanimali tudi za izdelke jugoslovanske strojegradnje in plastične izdelke, I jih je ponudila ljubljanska Astra. Agrooprema in Ikarus iz Beograda ter poljska firma Polmot bodo sodelovali v proizvodnji motornih vozil v vrednosti 520.000 dinarjev. Predstavniki Crvene zastave so se pogovarjali o možno-stih prodaje novega jugoslo-va skega vozila jugo 45, ki ?a hodo začeli serijsko izde-o tj novembra. Danes, 23. septembra, ob 11. uri bo seja sveta za dohodkovne odnose pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije na Jesenicah. Na seji bodo ocenili uveljavljanje načel delitve dohodka po delu. Obravnavali bodo tudi osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah za oblikovanje in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo ter družbeni dogovor o skupnih osnovah za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih nalog in del. Jutri, 24. septembra, ob 16. uri se bo sestalo predsedstvo občinske konference Socialistične zveze na Jesenicah. Sejo bo posvetilo razpravi o poročilu organizacij združenega dela v občini glede polletnih poslovnih rezultatov. (S) lnna je nove kvalitete daj KRANJ V četrtek je bila v Kranju seja predsedstva občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva, na kateri so obravnavali priprave na akcijo NNNP 80, obravnavali poročilo o lanskem delu občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin in njen letošnji program, sprejeli poročilo o obisku kranjske delegacije na srečanju slovenskih društev zahodne Evrope, ki je bilo v Zvezni republiki Nemčiji, in o. letni šoli v naravi otrok zdomcev v Premanturi ter soglašali, da se najboljšemu filmu na bližnjem kranjskem festivalu športnih in turističnih filmov podeli velika kranjska plaketa. Predsedstvo se bo ponovno sestalo danes, 23. septembra, govora pa bo o gradivu za bližnje zasedanje občinske skupščine. -jk Predsedstvo občinske konference SZDL K, obravnavalo poročilo o delu kranjske organuc cije Zveze rezervnih vojaških starešin, njen leteti nji program in probleme ter priporočilo, da a mora organizacija še bolj odpreti, ker bo s tet pridobila na družbeni veljavi SK. LOKA Na današnji seji izvršnega sveta občinske skupščine obravnavajo osnutek odloka o spremembi odloka o delni nadomestitvi stanarin v občini Škofja Loka, informacijo o razmerju med ustvarjenim dohodkom in cenami v Tehtnici Železniki in Še nekatere druge zadeve. V sredo, 24. septembra, ob 15. uri bo seja sveta za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi. Obravnavali bodo osnutek temeljev družbenega plana občine Škofja Loka za obdobje 1981 — 85 in pripombe na Osnutek, informacijo o pospeševanju kmetijstva ter predvideni združitvi KŽK Kranj in MIG Škofja Loka. Ta teden se bodo sestali tudi vsi trije zbori občinske skupščine. Družbenopolitični zbor je imel sejo včeraj, zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela pa se bosta sestala jutri ob 16. uri. Med drugim obravnavajo družbenoekonomske razmere v občini, osnutek odloka o novelaciji urbanističnega programa Škofje Loke, predlogu odloka o zazidalnem načrtu za Termiko in LTH v Poljanah ter o družbeni skrbi za udeležence NOV- Spominska slovesnost v Radovni L.B. Gorje — Krajevna konferenca SZDL Gorje v sodelovanju z okrožnim odborom OF Jesenice prireja v nedeljo, 28. septembra, pri spomeniku žrtvam nacističnega nasilja v Srednji Radovni vsakoletno slovesnost in srečanje aktivistov OF jeseniškega okrožja. Prireditev je posvečena 36-letnici tragedije v Pozornost kadrovski politiki Jesenice — Kakor ponavadi ob torkih se bo tudi ta teden sestal izvršni svet jeseniške občinske skupščine. Na današnji seji, ki se bo začela ob 10. uri, bodo člani izvršnega sveta posvetili osrednjo pozornost obravnavi osnutka družbenega dogovora o uresničevanju kadrovske politike v občini Jesenice in razpravi o kadrovanju poslovodnih organov. Zatem bodo sklepali o soglasju k novim cenam za najemanje poslovnih prostorov in soglasju k novim cenam za prevoze za najemanje poslovnih prostorov in soglasju k novim cenam za prevoze v mestnem potniškem prometu. Na seji bodo razpravljali tudi o samoupravnih sporazumih samoupravnih interesnih skupnosti s področja gospodarstva v naši republiki, kršitvah dogovora o uresničevanju družbene usmeritve dohodka v letošnjem letu in uresničevanju sklepov izvršnega sveta v tem letu. (S) Srednji Radovni, ki so jo nacisti požgali in v ognju pomorili 24 vašča-nov. V Radovni je bilo med vojno sre-' dišče okrožnih in drugih forumov KPS, OF, SKOJ, VOS, tehnike in kurirske postaje, odkoder so vodile zveze po vsej zahodni Sloveniji in na Koroško. Organizatorji zato vabijo na letošnje spominsko srečanje tudi vse preživele obveščevalce, kurirje, pripadnike VOS, gorenjskih komand mest in zalednih enot ter druge borce, mladino in prebivalce. Na svečanosti, ki se bo začela ob 11. uri bo govoril predsednik Okrožnega odbora OF Aleš Jelene, v kulturnem programu pa bodo nastopili pevci in recitatorji osnovne šole bratov Zvan in godba na pihala iz Gorij. Za to priložnost bodo delili posebno spominsko značko, občinska konferenca ZSNS Radovljica pa bo organizirala pohod mimo spomenikov NOB za člane osnovnih organizacij ZSMS in brigadirje. Iz Gorij bodo krenili v Radovno ob 8. uri zjutraj. Po prireditvi bodo pripravili tovari-ško srečanje. Pripravljalni odbor je poskrbel za brezplačne prevoze iz jeseniške in radovljiške občine na slovesnost, ki bo v vsakem vremenu. Z Jesenic in iz Radovljice bo avtobus odpeljal ob 9.30 uri, z Bleda ob 10. uri, iz Gorij pa ob 10.15 Za udeležence z osebnimi vozili bodo zagotovili dovolj parkirišč. KRANJ - Sekretar občinske organizacije Zveze rezervnih vojaških starešin Kranj Peter Pečnik je v četrtek pred člane predsedstva občinske konference SZDL razgrnil lansko dejavnost organizacije, njeno organiziranost in letošnji program, ob tem pa opozoril na ključni problem organizacije: financiranje. Kranjska občinska organizacija je po dotacijah na 44. mestu v republi ki. Povedati velja, da združuje ob-organizacija 23 krajevnih konferenc ZRVS, od katerih imajo večje p© več osnovnih organizacij, ki združujejo Dela za vse dovolj Kranj — Predsedstvo občinske konference SZDL Kranj se je na zadnji seji seznanilo z izhodišči in načrtom letošnje akcije Nič nas ne sme presenetiti, ki bo trajala tudi prve mesece prihodnjega leta. Koordinacijski odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito pri občinski konferenci se je že junija lotil dela, prav tako pa tudi sekretariat koordinacijskega odbora. Imenovana je bila frontno sestavljena operativna delovna skupina, ki je odgovorna za pripravo in potek akcije. Skupina že snuje program z nalogami organizacij in skupnosti. Na seji so poudarili, da je odgovornost delovne skupine velika, da pa morajo pri delu pomagati organi SZDL in komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Prav tako so na seji predsedstva potrdili, da bo zaključna vaja prihodnje leto temeljila na predpostavki protidesantne obrambe in protioklopne borbe. Zaključna vaja bo predvidoma marca. -jk 2316 članov. Med njimi je 832 far* Zveze komunistov, devet pa i žensk. Med lansko dejavnostjo * treba omeniti organizacijo pni tičnega in teoretičnega htohiak-vanja, preverjanje znanja, on zacijo pohodov in orientacijskih movanj ali sodelovanje na delovanje z mladino in |__ oboroženih sil ter sodelovanj« v kaciji nič nas ne sme pres 315 članov je napredovalo, članov ZRVS pa je prejelo odlikovanja in najrazličnejša priznanja. Organizacija je prav težila k tvornejšemu sodelovanji družbenopolitičnimi organizacij* skupnostmi in društvi. Tudi program vsebuje te elemente jih je že uresničenih, drugi pa do konca leta. Poseben Dom dan izobraževanju, tako nem u kot družbenopolitične«* vezovanju z organizacijami al mi ter organi, ki skrbe za ljudske rambo in družbeno samozaščito. Predsedstvo SZDL je občinski organizaciji Zveze nih vojaških starešin, da javnosti še večjo širino in kar je kvaliteta vsake druL« javnosti. Pomembno je delo i dimi in važna so prizadevanja, še več rezervnih starešin vV' delo Zveze komunistov. Šola od težišč dela organizaciie tako pa mora biti vpliv ZR usmerjanju mladih v vojaške izrazitejši. Pri tem je pomoč krajevnih konferet Letošnja glavna naloga je v akcijo NNNP, ki se bo tudi prihodnje leto, prav treba delovni program stalno njevati z aktualnimi nalogami J. K Sodelovanje mladih treh krajevnih skupnosti Preddvor - Po poletnem zatišju je zopet zaživelo tudi v mladinskih organizacijah. V Preddvoru so mladi že nekaj let med najbolj aktivnimi v kranjski občini, na Beli so se prebudili po izgradnji doma družbenih organizacij, v katerem so našli idealne pogoje tudi člani Zveze socialistične mladine, v Olševku in Hote-mažah so začetne organizacijske težave po odcepitvi od Visokega, Luž in Milj hitro prebrodili, če je v mladinskih organizacijah v mestu težavno organizirati delo zaradi prevelikega števila mladincev, so se v teh krajevnih skupnostih otepali s povsem nasprotnimi problemi. Prene-katere akcije in dejavnosti so ostale na papirju zgolj zaradi tega, ker so bili številčno »prešibki«. Rešitev so mladinci Preddvora, Bele, Olševka in Hotemaž našli v oblikovanju koordinacijskega sveta, preko katerega usklajujejo svoje želje in potrebe in I se dogovarjajo za skupne manifestacije. Prvo sodelovanje je rodilo informativno glasilo Reflektor. V njem so mladi iz teh treh krajevnih skupnosti predstavili svojo dejavnost v letošnjem prvem polletju. Glasilo odlikuje izjemna kritičnost, prežeta z mislijo, da so mladi še vedno preveč potisnjeni ob rob družbenih dogajanj in da v krajevni skupnosti še ne predstavljajo enakopravnega partnerja ostalim družbenopolitičnim organizacijam. Obveščanje pa ni edino področje, kjer se stikajo vezi »sosedov«. Doslej je bilo uspešno tudi sodelovanje športnikov in kulturnikov. Zdaj se pripravljajo na ustanovitev kluba OZN. Po posameznih osnovnih organizacijah je zanimanje zanj premajhno, zato bodo sile - združili na ravni koordinacijskega sveta. V teh dneh tečejo tudi pospešene priprave na športno-zabavno prireditev Igre brez meja, ki bodo 27. septembra na igrišču osnovne šole v Preddvoru. Mladinci iz Preddvora, Bele, Olševka, Hotemaž in kot gostje mladi iz Iskrinega tozda TE A se bodo preskusili v raznovrstnih spretnostnih igrah. C. Z. Komunisti o stabilizacijskih ukrepft Na prvi seji občinske konference ZK so v , dovljici temeljito spregovorili o stabilizacik programih in o nalogah komunistov pri uresi— vanju politike gospodarske stabilizacije —. gw* in dosledno o vseh problemih vendar pa ugotavljajo, da bo*% rali v prihodnje predvsem xa** stihijo cen in skupno poraooJsi ni bilo veliko, osebni dohodki l9 v okviru dogovorjenih, izvoz presegajo. Morda se je ^ y umirila investicijska aktivnost naj bi v prihodnjem spodbujali gospodarskih naložb. V široki razpravi sc opozorili na to, da se sredinah treba intenzivno u-. s problemi, ki se pojavljajo. K** uisti morajo biti tisti, ki o**" poskrbeti, da se po vseh temelja^ organizacijah združenega dela Sr* seznanjajo s problemi in jih reJM* v skladu s stabilizacijo in v sk^ sklepi 7. seje CK ZKS. Doak+t temeljito je treba odpravljati nepravilnosti in probleme. * njimi preprečiti negativni poit*-se po temeljnih in organi*** združenega dela pojavljajo upravni sporazumi in dogovori, ki nimajo ničesar _ ga s samoupravnim dogovarja*^ temveč so le pogodbe za peri*^, cen surovin in repro materiala 5 tako naj bi sproti spremljal,. i» nagrajeni delavci, kakšni so a* osebni dohodki, predvsem pa si; vse osnovne organizacije teatff bdele nad programi in nad gospodarsko problematiko. D S* Radovljica - V sredo, 17. septembra, je bila prva seja občinske konference ZK Radovljica, na kateri so temeljito spregovorili o gospodarskih rezultatih v prvem polletju, uresničevanju politike stabilizacije, o temeljih planov občine, predvsem pa o nalogah in o aktivnosti članov osnovnih organizacij ZK v tem obdobju. Potem, ko so sprejeli program družbenopolitične usmeritve, so nanizali vrsto problemov, s katerimi se srečujejo temeljne in organizacije združenega dela. V šestih mesecih letošnjega leta so v občini uresničili planirane naloge, a se je kvaliteta gospodarjenja poslabšala. V prvih treh mesecih letošnjega leta so gospodarske organizacije bolje poslovale, kasneje so bili rezultati nekoliko slabši. Vzroki so med drugim tudi v slabi preskrbi z reprodukcijskim materialom, v razlikah med prodajnimi in nabavnimi cenami. V občini nimajo večjih kršiteljev, vendar pa ne v praksi še vedno dogaja, da nekateri kršijo resolucijska določila in družbene dogovore. Nekoliko se je zmanjšala ekonomičnost in reproduktivna sposobnost, medtem ko so porabo v občini obvladovali. Pri delitvi dohodka so namenjali nekaj več dohodka za razširjeno reprodukcijo, povečali amortizacijo nad predpisano stopnjo. Rezervirano za urednika Na naše uredništvo prihaja mnogo pisem naših bralcev in »skupin krajanm*, ki nam - kot zadnji 'instanci, v katero še imajo zaupanje, da bomo poma gali rešiti njihov problem — pišejo o svojih tegobah, pravicah in krivicah, a teiavah s sosedi, žlahto, voznimi redi avtobusov itd. Kakor smo veseli takih pi sem zaupanja, pa smo i>ečinoma razočarani, ker pisma prihajajo nepodpisana, razen v primeri šikan sosedov . .. ali pa ho podpisana, kot na primer zunn/i spremenjenga avtobusnega reda: »ogoročeni krajani Strahinja« . . . in podobno. Enim in drugim bi rad povedal naslednje, da naj svoje in skupne probleme skuhajo najprej urediti v svoji krajevni skupnosti: s svetom KS, krajevno organizacijo SZDL: morda bi bil v nekaterih prime rih sosedskih sporov•porimeren tudi poravnalni Svet? Osebne zadeve nimajo niti opravičila nin pot**J*,* javni objavi v časopisju, razen v slučaju, dabjTiZfltl deva kot taka zanimiva kot primer tudi za nost. Tudi na občinah imajo pravne p<\si*tnZ~?JZ* m zato bi bilo bolje obrniti se nanje, kadar iščete jaSSii siutjih pravic Sedaj pa še nekaj besed k nepodpisanim rniiisr* m »ogorčenih krajanov, o Verjamemo v i^Šej^S^M me, toda ne najdemo razloga za vašo stmho0»Hd m oziroma bolje rečeno: bojazen — toda preti * i vimo v lepi in slobodni domovini, kjer se Čista jw« odkrita, pošteno, kritična in tvorna beseda ureft* ■o n> skupnosti, pa najsi graja ali hvali dalačtf pojave m ljudi: taka odkrita beseda zahteva naV ljudi, ki nimajo v sebi potuhnjene narave in hlapce skega srca Odkriti moramo biti, če hočemo. chtMf naši predlogi in naše kritike z vso resnostjo sfn/r** in upoštevane. Tudi zato in predvsem za to je p*ifr^f podpis k pismu' Iskren pozdntu' Franc Seruga, predsednik sindikalne konference Sava Kranj: Določila družbenih dogovorov so preveč načelna Jeseniški sindikati o gospodarsko političnem položaju Enotnejše samoupravno delovanje Stara navada je že v Savi, da vse Pomembnejše dokumente, ki jih motajo obravnavati, obravnavata skupaj Sava in Sava Commerce, čeprav •U to dve delovni organizaciji. Tesne sta povezani, saj druga prodaja Proizvodnjo prve. Tudi tokrat, ko so v razpravi družbeni dogovori, priprave na 2. konferenco ZSS in stabilizacija, je tako. 0 tem, kako potekajo zdaj obravnave v Savi, so v petek, 19. septembri Savčani seznanili tudi delegata občinskega sindikalnega sveta, tovarila Sarabona, mi smo se pa pogovarjali s predsednikom sindikalne konference v Savi, tovarišem Še-fcuro. »Prva obravnava je bila pri nas septembra na predsedstvu sindi-*elne konference, sodelovali pa so J«*di predstavniki vseh DPO in strokovnjaki s področja delitve osebnih dohodkov. Stališča, ki so se obliko-na predsedstvu in ocena, nare-po vprašalniku, ki nam ga je ~onedoval občinski svet, so bila podedovana v razpravo osnovnim ^*paixacijam. Te so stališča in oce-|N> obravnavale skupno z družbeniki dogovori. »Ste za predsednike osnovnih organizacij pripravljali kakšne poseb- materiale?« -»Ne. Vsak predsednik in sekretar ^H) dobiva Delavsko enotnost in j*ko imajo ta material na voljo vsi *HavcL« S»In kakšne pripombe so bile dane osnovnih organizacijah?« _l »Največ pripomb je letelo na ?*uften* dogovore, ki so problema-ugotavljanja in delitev sredstev 5* osebne dohodke in skupno porabo ^dali preveč na splošno in pred-^adjajo velikokrat samo ponavljaje določil zakona o združenem delu ^akona o delovnih razmerjih, ter f*e*vijajo stališča, ki so bila že obli-^fftaa. Veliko določil je preveč na-^jjj^jn tudi dvoumnih. Povsem ne-se nam zdi, da se družbeni /^*ov°ri obravnavajo brez obljub-t** .metodologije, ki naj bi kon-^^anila posamezna določila. w~P™knemo ge tudi, če bo ta enotna ^^dologija lahko dala rešitve tudi V* specifičnosti, ki se pojavljajo ^ posameznih organizacijah združe-rjg« dela. Glede na to, da smo v de-j^iii organizaciji tik pred sprejet-ovrednotenega razvida del in ^l°g. se nam zdi neprimerno, da se aw* osnovi enotne metodologije ta jj^tem ponovno gradi. Smatramo, da V z« nas sprejemljivo le dopolnje- ^»je že obstoječega. *v Iz. družbenega dogovora tudi ni a^^idno, kako bo enotna metodologija rešila problem višjega vredno-fizičnega dela in dela v težkih F*f0jih ter vrednotenje visoko stro-^vnega dela. O tej problematiki v S-enem dogovoru zasledimo en rtavek. Mi smo ta dela višje otili, nižje pa administrativno Hnična, rutinska opravila.« »Kaj pa minulo delo?« *Jz poglavja delitve osebnih do-—ov na osnovi minulega dela v V^*fbenih dogovorih niso razvidna VtJ**»kretna merila, kako se bo obli-V^Vil dohodek iz minulega dela. ^JVje ga je deliti, kot ugotoviti, pa na koncu tega poglavja ^»fbeni dogovor obljublja zakon. P» še to! Mi smo sprejeli princip, * se bo tudi prispevek delavcev iz Obvestilo OSNOVNE ŠOLE OBĆINE KRANJ obveščajo starše, da bo vpis za prvi razred v novo šolsko leto 1981/82 na vseh centralnih in podružničnih šolah v občini v soboto, 27. septembra od 8. do 12. ure Obvezno se vpisujejo otroci rojeni 1974 leta, januarja in februarja leta 1075, pogojno trt se vpisujejo otroci rojeni f/i marca do vključno avgusta 1975. let h. K vpisu pripeljite otroka in prinesite njegov izpi-ajek iz rojstne matične Vnjige. strokovnih sektorjev ugotavljal na podlagi konkretnih meril, v družbenem dogovoru pa je predvideno posredno ugotavljanje učinkov strokovnih delavcev.« »Kaj pa družbeni dogovor, ki govori o povračilu stroškov delavcev, ki so jih imeli ti za opravljeno delo?« »Nesprejemljiv se nam zdi 11. člen, ki predvideva, da se stroški na službenem potovanju odobrijo glede na naloge, ki jih delavec opravlja.« »Kako ste se pa dogovorili okrog stabilizacije?« »Vsi proizvodni tozdi in strokovni sektorji so obenem s sprejemanjem gospodarskega načrta izdelali tudi akcijske programe, ki bi še dodatno pripomogli k doseganju boljših poslovnih rezultatov. Akcijski programi so bili obravnavani na sindikalnih skupinah in sprejeti na zborih delavcev. Prav ta čas ima finančno-računovodska služba v izdelavi polletno oceno učinkov akcijskih programov stabilizacije. Upam, da se bo ta naša aktivnost pokazala tudi v rezultatih.« »Kaj pa planski dokumenti?« »Ti so v zaključni fazi priprav. Predvidevamo, da bodo do konca septembra opravljene razprave na naših družbenopolitičnih organizacijah in sindikalnih skupinah. Do konca oktobra bodo sprejeti.« »Katere so pa trenutno največje težave, s katerimi se ubada Sava?« »Največja aktivnost sindikata je zdaj okrog izboljšave delovnih pogojev na težkih delovnih mestih — stara valjama, vulkanizacija avto zračnic, peskanje valjev. Vse osnovne organizacije sindikata so sodelovale pri spisku teh delovnih mest. Program je izdelal oddelek za teh-nično-zdravstveno varstvo, ki vodi akcijo preko osnovnih organizacij. Ko bo program narejen, bodo o njem razpravljale osnovne organizacije, sindikalne skupine in sindikat bo spremljal izvajanje tega programa. Težave pa imamo tudi z zaposlovanjem delavcev z omejenimi sposobnostmi, ki delajo na delih proizvodnega procesa, ki se zaradi ekonomskih razlogov ukinjajo. Tak primer so stiskani izdelki, embalaža in izdelava ležalnih blazin na Vrhniki. Vsekakor pa nič ne bo'šlo mimo sindikata.« D. Dolenc Jesenice — Predsedstvo občinskega sveta Zveze sindikatov Slovenije na Jesenicah je na nedavni seji med drugim obravnavalo informacijo o polletnem gospodarjenju v jeseniški občini in ocenilo aktivnost sindikatov pri uresničevanju politike gospodarske ustalitve. Kakor so udeleženci seje ugotovili po uvodnem poročilu predstavnika planske, službe pri občinski skupščini, so si v zaostrenih pogojih gospodarjenja in ob prekinitvi normalnih delovnih tokov delavci organizacij združenega dela v občini prizadevali premostiti nastale težave. Obenem so poudarili, da je bilo zaradi resnega gospodarskega položaja delo nekaterih samoupravnih organov bolj enotno in celovito kot v preteklosti. Med razpravo o vzrokih za slabše gospodarske rezultate od načrtovanih je predsedstvo opozorilo na vrsto pomanjkljivosti v združenem delu, ki jih bo treba v bodoče odpraviti. V svojih sklepih se je zavzelo za doslednejše uresničevanje samoupravno sprejetih nalog, pri čemer morajo odigrati svojo vlogo vse osnovne organizacije Zveze sindikatov. Predvsem gre za oceno politične. proizvodne in disciplinske problematike, za sprejem ustreznih ukrepov in njihovo izpolnjevanje. Prav tako je sklenilo dati poudarek izboljšanju nagrajevanja po delu in rezultatih dela ter približanju resolucij-skim zahtevam na področju kadrovske politike. Poslovodnemu odboru jeseniške železarne je predsedstvo priporočilo, da poišče vse možnosti za zagotavljanje nemotene proizvodnje. Obenem je zahtevalo, da si za reševanje problematike železarne in pospešeno izgradnjo druge elektro jeklarne z vso odgovornostjo prizadeva tudi širša družbenopolitična skupnost. V svojih sklepih je predsedstvo na koncu obsodilo ravnanje v nekaterih gospodarskih dejavnostih, kjer organizacije združenega dela s samoupravnimi sporazumi izsiljujejo monopol in postavljajo nenormalno visoke zahteve po spremembi cen. Sklepe predsedstva so poslali v razpravo izvršnim odborom in sindikalnim konferencam osnovnih organizacij. Razprava na tej ravni mora privesti do smernic za konkretno delo v določenem okolju. S. Saje Samouprav-ljavci na delu in doma Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov iz Zlita sodi med najuspešnejše v tržiški občini — To potrjuje tudi razprava o programih interesnih skupnosti za novo srednjeročno ob- dobje Tržič — Konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov v Združeni lesni industriji Tržič si je za letos začrtala vsebinsko izjemno bogat in zahteven program dela. Razen uveljavljanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo skupnih služb je sindikat posvetil veliko pozornosti tudi uresničevanju načel delitve po delu in rezultatih dela, sprejemanju planov temeljnih organizacij za naslednje petletno obdobje, spremljanju rezultatov gospodarjenja in politike ekonomske stabilizacije. Svoje stališče je izrekel tudi v zvezi z zaposlovanjem novih delavcev. ki jim mora delovna organizacija zagotoviti minimalne pogoje za delo in življenje. Z reševanjem stanovanjskih vprašanj je tesno povezana podpora Zlitovega sindikata za gradnjo samskega doma v Tržiču. Ta se je zavzel tudi za preventivne zdravstvene preglede vseh zaposlenih, medtem ko na področju izobraževanja namerava v sodelovanju s solo za lesno stroko v Škof ji Loki pripraviti tečaj za polkvalificirane delavce. Skrb za boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih je ena od pomembnejših nalog sindikalnih delavcev v Zlitu. Podobno kot skrb za kulturno izobraževanje ali za organizirano preživljanje dopustov v počitniških prikolicah. INDUSTRIJA GRADBENEGA MATERIALA GRADNJA Žalec odprti kamin ANTIKA Schiedel odprti kamin tip ANTIKA je nov izdelek na našem tržišču. Moderna centralna kurjava nam ogreva prostore z vso tehnično popolnostjo, ki je odprti kamin ne more nadomestiti, kljub temu pa je odprti kamin s svojo tisočletno tradicijo pri nas vedno bolj iskan. Čar odprtega kamina je bil vedno v njegovem zunanjem izgledu. Stari oblikovalci so videli svojo glavno nalogo v tem, da so zunanjost kamina oblikovali s tako umetniiko dovršenostjo, da Je dajala kaminu osrednje mesto v urejenem druiin-skem okolju. Suhoparna tehnična popolnost pri sodobnih gradnjah stanovanj te bolj podžiga nase želje po estetskem okolju. Odprti kamin omogoča s svojo Široko paleto oblik in materialov doživljanje lepote odprtega ognja, kar pri centralni kurjavi najbolj pogrešamo. Dopolnjevanje centralne kurjave z odprtim kaminom nam pomaga ustvariti tako atmosfero in ugodje, ki si ga želimo primerno vremenu in času. Tehnični podatki TIP II III Prostornina prostora v m* do 90 do 120 Velikost ognjišča v cm* 70 50 90 70 Profil dimnika v cm H 4,5 m 20 25 Profil dimnika v cm 3 m H 4,5 m 25 30 Dovod svežega zraka v cm* 240 360 Odprtina na oblogi kamina za dovod zraka v prostor* na bočnih straneh cm* 120 180 Teža kamina v kg 420 630 dovod 9*x&tnto. Industrija gradbenega ma'eriala GRADNJA ŽALEC UPRAVA ŽALEC telefoni: (063) 710-740, 710-741, 710-719, 710-773 telex: 33533 YU -SIGRAD PROIZVODNJA, PRODAJA !N TEHNIČNE INFORMACIJE Latkova vas pri Preboldu telefoni: (063) 722-027, 722-078, 722-089, 722-151, 722-144 Jurij Grguraš Pri reševanju vseh j : V vprašanj skuša konferenca osnovnih organizacij zveze sindikatov čim tesneje sodelovati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v Zlitu. Prizadevanja so pokazala že nekaj uspehov. Eden zadnjih je razprava o programih občinskih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za naslednje srednjeročno obdobje. »Programi so doživeli precej kritičnih pripomb,« je pripovedoval predsednik konference Jurij Grguraš. »Ne razumite, da se v Zlitu borimo proti interesnim skupnostim ali njihovim strokovnim službam. Govorili smo samo o programih. Po našem mnenju imajo vsi previsoko štartno osnovo in zares se bojimo, da jih delavci oziroma trzi-Iko gospodarstvo ne bomo sposobni financirati. Končno amo prišli do spoznanja, da nismo samoupravljale! samo v temeljni organizaciji, ampak tudi v krajevni skupnosti. To je izredno pomembno.« Razprava Zlitovih delavcev se je sukala največ okrog naložb, ki jih predlagajo interesne skupnosti in ki zaradi visokih vrednosti verjetno ne bodo sprejemljive. Vsaj večina ne. Tako so na primer po njihovem mnenju nestvarni načrti izobraževalne in telesnokulturne skupnosti. Podprti so le predlog za obnovo planinskih domov, medtem ko bi glede razvoja žičnic delovne organizacije, lastnice žičnic, morale povedati, kaj bi delavcem v zameno ponudile. ■ »V razpravi amo tudi zahtevali,« je nadaljeval Jurij Grguraš, »naj bi interesne skupnosti odslej posredovale trimesečne obračune, ne samo polletne in celoletne, zavzeli pa amo se tudi za to, da bi uporabniki plačevali samo uresničene naloge, ne vseh, ki so v planih.« Se bi lahko naštevali. Pametnih pripomb je bilo veliko in prav bi bilo, da bi jim sestavljalci programov prisluhnili. Kajti v njih se poleg realnosti zrcali tudi volja delavcev, njihova Želja, da oblikujejo družbeni razvoj v občini, seveda v okviru možnosti. Delavci Zlita so o prihodnosti odkrito spregovorili, povedali kaj hočejo in kaj morejo. Tudi s tem potrjujejo, da je njihov sindikat eden najuspešnejših v tržiški občini. H.Jelovčan OLASi STRAH Pomembna pridobitev v Kranju Samski delavci v primernih stanovanjih V Ulici Tončka Dež mana so odprli samski dom za delavce Save, Cestnega podjetja, Exoterma in Gradbinca, v katerem je 320 ležišč TOREK, 23. SEPTE Pretekli teden so se v Kranju vselili v primerna stanovanja samski delavci iz Save, Cestnega podjetja, Kxoterma in Gradbinca. Samski dom stoji v Ulici Tončka Dežmana v novem stanovanjskem naselju na Planini. V njem je 149 samskih sob yd tega 50 enoposteljnih, 39 dvoposteljnih in 60 tropo8teljnih. Vsaka soba ima svoje sanitarije in kopal-lico, v vsakem nadstropju je tudi *ajna kuhinja in poseben dnevni prostor. V samskem domu je tudi hišniško stanovanje in prostori za upravo. Gradnja je veljala nekaj čez 62,5 milijona dinarjev. Bila pa bi veliko cenejša, če bi dom zgradili tedaj, ko je bilo predvideno. O gradnji so se namreč začeli v Kranju pogovarjati že leta 1972, ko je občinska skupščin sprejela program socialne politike v občini. Zadolžili so Domplan, da poišče interesente za gradnjo doma in pripravili potrebno urbanistično dokumentacijo. Po tedanjih izračunih naj bi znašala cena ležišča 40.000 dinarjev, samski dom pa naj bi bil zgrajen leta 1975. Vendar pa so se delovne organizacije v zvezi z gradnjo doma za samske delavce obnašale dokaj brezbrižno, čeprav večina samskih delavcev prebiva v izredno slabih stanovanjih in so večkrat celo izkoriščani. Delovne organizacije pa so dolžne delavcem zagotoviti primerna stanovanja tudi po sporazumu o zagotavljanju minimalnih standardov za zagotavljanje življenjskih in kulturnih pogojev delavcem, ki so ga v kranjski občini vse podpisale. Ker je bil prvotni odziv slab, se je zvrstila vrsta usklajevalnih sestankov. Leta 1974 so tako naredili glavni projekt, ki so ga leta 1977 dopolnili še za 8 ležišč. Gradbeno dovoljenje so pridobili avgusta leta 1975 in SGP Gradbinec in Domplan pa sta z javnim pozivom povabila delovne organizacije k nakupu ležišč. Samoupravna stanovanjska skupnost je leta 1977 razpisala posojilo v znesku 15 milijonov dinarjev za nakup stanovanj za samske delavce, vendar kljub vsem dogovorom, ni bilo interesentov. Ko je že vse kazalo, da z gradnjo ne bo nič, so se nekatere delovne organizacije odločile za gradnjo doma. Največji interes je pokazala Sava iz Kranja in oktobra 1978 so sklenili Delovna skupnost izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva Radovljica objavlja prosta dela in naloge računovodje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — višja izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj, — srednja izobrazba ekonomske smeri in 5 let delovnih izkušenj, — da ima moralno-politične kvalitete Za opravljanje navedenih del in nalog bo delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev s kratkim življenjepisom naj pošljejo kandidati v 15 dneh po objavi na naslov Delovna skupnost izobraževalne skupnosti in skupnosti otroškega varstva Radovljica, Kopališka 10. Nastop dela 1. novembra 1»80. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 7 dneh po končanem sprejemanju prijav. V samskem domu je 149 sob. — Foto: F. Perdan dogovor o gradnji- samskega doma med Savo, ki je kupila 191 ležišč. Cestnim podjetjem za 58 ležišč, Exotermom za 9 ležišč in Gradbincem za 50 ležišč. Delavci teh podjetij se te dni tudi selijo v nova stanovanja. Delavci delovnih organizacij, ki so ostali brez stanovanj pa bodo morali zadeve razčistiti v svojih kolektivih. V Kranju je namreč še veliko samskih delavcev, ki stanujejo v izredno slabih sta-novanjih in zanje plačujejo visoke najemnine. L. Bogataj ČE VAS ZANIMA Od leta 1972 in 1973, ko so bile po slovenskih občinah ustanovljene komisije za ugotavljanje izvora premoženja, so dobile v pretres skupno okoli 2.500 primerov neupravičenega oboga te-nja občanov. Od tega jih je v ožji pretres prišlo 444 (18 odstotkov od vseh prijavljenih), do konca lanskega leta pa je bila zaključena le ena tretjina primerov. Prijave so dajale največ davčne uprave in uprave javne varnosti, manj pa družbenopolitične organizacije in občani sami. Aktivnost komisij je bila od občine do občine različna: v večini primerov je bila majhna. Trenutno obstajajo komisije še v 35 slovenskih občinah, ostalim pa je mandat potekel in še niso imenovali novih. In kakšen je bil finančni uči nek dela komisij v teh letih: od vseh obdelanih primerov so neupravičeno obogateni plačali 5 milijonov dinarjev davka, od tega lani 1,7 milijona. SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE KRANJ Nezaposlenost na Gorenjskem (1) Na območju petih gorenjskih občin je bilo v prvem polletju letošnjega leta zaposlenih povprečno 80.886 delavcev (Jesenice 15.080, Kranj 32.326, Radovljica 12.756, Škofja Loka 14.708 in Tržič 6016). Zaposlenih konec junija 1980 po podatkih zavoda za statistiko SRS (RADI) pa je bilo: Jesenice 14.838, Kranj 32.288, Radovljica 12.672, Škofja Loka 14.779, Tržič 6025, skupaj 80.602. Ob koncu junija letos pa je bilo nezaposlenih na Gorenjskem po občinah: Jesenice 171, Kranj 164, Radovljica 126, Škofja Loka 85, Tržič 28, skupaj 574. Nezaposlenost na Gorenjskem, kljub temu, da se rahlo dviga, ni problematična, saj glede na zaposlene predstavlja le 0,71 odstotka. Natančneje bo nezaposlenost predstavljena v nekaj naslednjih sestavkih in sicer za vsako občino posebej. Nezaposleni delavci prijavljeni pri strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje imajo med brezposelnostjo določene pravice iz socialne varnosti: — pravico do zdravstvenega varstva, če se v roku 30 dni po prenehanju delovnega razmerja prijavijo skupnosti za zaposlovanje oziroma v roku 60 dni po končanem šolanju; — pravico do denarnega nadomestila, če se v roku 30 dni prijavijo pri skupnosti za zaposlovanje in jim je delovno razmerje prenehalo brez lastne krivde; — pravico do priprave na zaposlitev (priučevanje, usposabljanje, prekvalifikacija), če je to pogoj za ustrezno zaposlitev Ob koncu prvega polletja letos je imela večina prijavljenih iskalcev zaposlitve pravico do zdravstvenega zavarovanja, pravico do denarnega nadomestila pa je imelo 30 oseb: Jesenice 5, Kranj 14, Radovljica 8, Škofja Loka 2 in Tržič 1. OBČINA TRŽIČ Število iskalcev zaposlitve v tržiški občini na dan 30. junija 1980: Skupaj do 18. 1. 18- 25 25 - 30 30 - 40 40- 50 nad 50 1. VSI Z VSI Z VSI 7. VSI Z VSI Z VSI Z VSI Z Nepriučeni 2 1 1— 1 1--—----- Priučeni 12 3-- 1 - 1 - 5 2 3 1 2 - Poklicna šola 71-- 1- 1-2-211- Srednja šola 4 3-- 3 2 1 1------ Višja šola 2 1-- 2 1-------- Visoka Sola 1 — — — 1— — — — — — — — — SKUPAJ 28 91- 9 4 3 1 7 2 5 2 3 - Nezaposlenost evidentirana pri strokovni službi občinskih skupnosti za zaposlovanje predstavlja 0,46 odstotka, kar seveda ni veliko: dostikrat celo skromna delovna rezerva ne more zadovoljevati potreb, ki jih izkazuje združeno delo. Po kvalifikacijski strukturi prevladujejo priučeni delavci ter delavci s poklicno šolo, ki pa kljub ugodni starostni strukturi (65 odstotkov jih je v starosti od 18 do 40 let) niso vsi normalno za pošlji vi. Vzroki težje zaposljivosti so najpogosteje alkoholizem ter s tem v zvezi fluktuacija ali pa zmanjšanje zdravstvene sposobnosti. Število delovnih organizacij v občini ni veliko, tako da tisti, ki pogosteje fluktuirajo v treh ali Štirih letih »prepotujejo« vse DO in si s tem za dlje časa zaprejo možnosti zaposlitve. Dela in naloge, ki so jih opravljali nezaposleni delavci so sledeča: priučeni delavci — tesač, mazalec motornih vozil, tkalec; delavci s poklicno šolo — avto-mehanik, strojnik, zidar, čevljar, šivilja, prodajalec; s srednjo šolo - gostinski tehnik, gimnazijski maturant; z višjo šolo - predmetni učitelj matematike in fizike, logoped; z visoko dipl. politolog. Zaposlovanje poklicev, katerih dejavnost je vezana na delo v družbenih dejavnostih ali v skupnih službah delovnih organizacij, je v letošnjem letu težavnejša zaradi znanih resolucijskih izhodišč in stabilizacijskih ukrepov, tako da v jesenskem času predvidevamo povečano število nezaposlenih, predvsem ekonomskih tehnikov, administrativnih tehnikov, gimnazijskih maturantov. Za primer brezposelnosti imajo prijavljeni pravice do zdravstvenega zavarovanja, do denarnega nadomestila, do denarne pomoči in do priprave za zaposlitev, vendar morajo za pridobitev teh pravic izpolnjevati določene pogoje, kot SO rok prijave pri skupnosti v 80 dneh po prenehanju delovnega razmerja, prenehanje dela brez krivde delavca, gostota predhodne zaposlitve Večina brezposlenih delavcev ima pravico do zdravstvenega varstva, do denarnega nadomestila pa eden. Zgodi pa se, da delavec ne pridobi pravic zaradi prepozne prijave pri skupnosti za zaposlovanje, saj redkokatere delovne organizacije v sklep o prenehati j u delovnega razmerja napiše|o, na) se delavec v 30dneh prijavi pri skupnosti Kgidij Biček J Polletna Iskrina bilanca V sestavljeni organizaciji združenega dela Iskra ob ocenjevanju polletnega gospodarjenja ugotavljajo zaskrbljujoč zaostanek pri investicijah, ki utegnejo biti tudi ključen problem prihodnjih petih let KRANJ - Predsednik kolegijskega poslovodnega oi _ sestavljene organizacije združenega dela Iskra Anton StizMust je v petek na srečanju s slovenskimi delegati v zboru republik ia pokrajin zvezne skupščine ocenil poslovanje sestavljen« organizacije v letošnjem prvem polletju v primerjavi z eauakan lanskim obdobjem in letošnjim planom. Kazalci potrjujejo «m no polletno sliko Iskre, čeprav bi bila ta še razveseljivejsa, če i bi bilo precejšnjega zaostanka pri investicijah. Letošnja polletna investicijska vsota Iskre znaša 70 milijard starih dinarjev, kar je sicer za 20 milijard več kot v enakem lanuakea obdobju, vendar le 30 odstotkov letnega plana. Investicije m tudi tiste, ki kazijo Iskrino sliko v vsem sedanjem petletne* planskem obdobju. Večina postavk bo uresničenih, investicije pa bodo obtičale pod polovico. Podatek je še toliko bolj neme mben, ker je snovanje Iskri nega razvoja za prihodnjih pet let v veliki meri odvisno od vlaganj. 2300 milijard namerava v prihodnjih petih letih vložiti sestavljena organizacija, od tega m-razmemo malo v zidove, pa veliko več v opremo, v svoje »a^nfr in strokovnost, v usposabljanje in deloma tudi v nakup tajd licenc in znanj od katerih se v pogojih sodobnega gospodarjenj« ni moč odtegniti. Uresničitev tega cilja je temeljna naloga, sicer ni mogoče realno računati, da se bo izvoz kot ključna usmerite« dobrega gospodarjenja do konca prihodnjega pet" obdobja povečal za trikrat, da bo smelo naraščala proij ob le 4000 več delavcih do leta 1985 oziroma 1986. V Iskril primeru gre za vlaganja, ki bodo izvozno usmerjene* sestavljene organizacije, njenih delovnih organizacij in It j temeljnih organizacij še povečala in to je tisto, kar smo v sprejeli kot temeljni kriterij pri odobravanju investicij. sestavljeni organizaciji Iskra prvič v petih letih uspelo bi zaposlovanje pod mejo dogovorjenega, kar v preteklih le_, bil običaj. Za 64 odstotkov manj je v letošnjem prvem polletja' primerjavi z enakim lanskim obdobjem manj izgub, posebej g velja omeniti, da je čisti dohodek v primerjavi z lanskim? pr«i«i polletjem poraste! za 53 odstotkov, dohodek za 52 odstotkov £ da je bogatejša akumulacija, kamor v Iskri uvrščajo am cijo in sklade. Kar 95 milijard dinarjev jih je v letošnjem polletju, lani pa jo je bilo za 53 milijard. To je 78 odstot večanje v primerjavi polletij in nad 64-odstotna ui plana. Zanemariti pa ne kaze ugotovitve, da resnejših proizvodnji letošnje prvo polletje ni bilo, da pa se ti ut_ javiti v drugem polletju, če ne bomo povsod resni in dot delu in ne le pri besedah. J. drsate ►šnjek Gostinci nočejo na pamet Načrti Gostinstva Zelenica za gradnjo p$&# nega hotela in za nekatere druge naložbe1 odvisni tudi od pripravljenosti celotnega tr0 ga gospodarstva in od pomoči skupščine omm — Raziskava potreb in možnosti osnova za vojni program Tržič — Centralova temeljna organizacija Gostinstvo Zelenica iz Tržiča s sestavo srednjeročnega programa razvoja res kasni, vendar pa je pot tega kadrovsko in dohodkovno šibkega kolektiva, ki že nekaj let ne najde izhoda iz težav, gotovo pravilna. Da ne bi načrtovali na pamet oziroma nepotrebno trošili moči in denarja, so v Zelenici skupaj s strokovnimi sodelavci iz matične delovne organizacije Central v Kranju, ki so se ji letos pridružili, sklenili, da najprej ugotovijo potrebe in možnosti za razvoj gostinske in turistič-, ne dejavnosti v tržiški občini. Zavedajo se, da morajo biti naložbe, ki postajajo vse dražje in zaradi ostrih kreditnih pogojev vedno teže uresničljive, dobro premišljene. Upoštevati morajo spremembe v razvoju Tržiča, potrebe občanov, turistov, poslovnih ter priložnostnih gostov in podobno. Zato Central in Zelenica predla gata skupščini občine Tržič, da skliče posvet I vsemi, ki jih zanima razvoj te dejavnosti, zlasti s predstavniki gospodarstva. Z njimi bi skušali uskladiti razvojni program ter ugotoviti pripravljenost gospodarstva za sovlaganje. Kajti niti Zelenica niti Central dohodkovno nista tako močna, da bi s«- sama spuščala v drage naložbe Poti« bovala bi pomoč združenega dela pa tudi skupščine občine, ki bi gost m stvo lahko razbremenila nekaterih obveznosti, predvsem plačevanja občinskega prometnega davka. Položaj gostinstva nikjer ni roš nat. Še slabši pa j« v tržiški Zelenici, ki jo bremenijo odplačila dolgov in anuitet, ki že nekaj let ne ustvarja ostanka dohodka In k. trenutno najbolj občuti pomanjkanje delav cev. Gostinska dejavnost postaja za sposobne delavca vedno manj privlačna, glavni raalog pa ti«I v «o pem dohodku in I tam nizkih oseh nih dohodkih zaposlenih. V Centralu in Zelenici menijo da bi na posvetu, ki naj bi ga skupščina občine Tržič sklicala čimprej, morali preučiti celotno gostinske) mrežo \ občini ter uskladiti razvojne načrte vseh gostinskih organizacij. * vsem Kompasa in njegovih sa** na Zelenici. Ali Tržič zares potrebuje *4 Verjetno ga, kakšnega, pa bc Puzala strokovno izdelana Lokacija zanj je pripravljena. 1 nost pri gradnji pa itna, to ■* izvršnem svetu skupščine Tržič že nekajkrat poudarit t% Central oziroma Zelenica. Razmisliti bi bilo potrebne *V upravičenosti gradnje večje ^*v SAP Vojvodina, » » domačega filma vključuje v* ^*0»ko slovensko kulturno akcijo w\y> vojvodinske kulture v SR Slo-^ Ji Tako bo premierno uprizor->j>lm Partizanska šola, vojvodinih rJ^oizvodnje. >*1 premiernem sporedu, ki bo te-•r> k K'nu Union, pa so prireditelji j.' (pno Metropol pripravili spored ^ ^kumentarnih filmov o življenju V^lu tovariša Tita, ki bodo ne-^ V*>rio vzbudili posebno pozornost. |JV|r sporedu kratkih filmov, ki jih Pi.'Si predvajali s čimer se! dvorani Kino-se bo zvrstilo preko sto hV'v ki so nastali v kinoklubih. 1 Hih krožkih, na ljubiteljski rav- »V; ki jM'i pa kot izdelek poklicnih film »M? delavcev, študentov in drugih pa bo v Kinu Dom čakal ž« \?'\>vene vsebinske razsežnost i ne ^i>No festivalu dajejo spremne Htve: razgovori občinstva, illja- lnStalaci|ep.o. ŠKOFJA LOKA PODJETJE ZA PROJEKTIRANJE Iti IZVAJANJE INSTALACIJ Škofja Loka, Kidričeva Po sklepu komisije za delovna razmerja objavljamo naslednja dela in naloge KLJUČAVNIČARJA Pogoji: za opravljanje teli del in nalog sprejmemo nekvalificirano delavko Delo se združuje za nedoločen čas. pošljejo pisne prijave s krat kini življe-o izpolnjevanju pogojev komisiji za deinstalacije, ftkufjn Loka. Kidričeva 55. Kandidate vabimo, da njepisom in dokazili < lovna razmerja DO Instalaciji RazpiS velja do zasedbe prosi ib del in nalog O izbiri bomo prijavljene* kandidate obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. s sramoma« Vendarle dobri obeti za loško gledališče V letu dni bo obnovljena škofjeloška gledališka dvorana na Spodbnjem trgu. Pogodba z izvajalcem del, Tehnikom iz Skorje Loke, je podpisana. V njej je zapisan rok, 20. avgust 1981. Preureditev dvorane bo stala 20 milijonov dinarjev; 16 milijonov dinarjev oziroma 80 odstotkov celotnega zneska bo priteklo iz krajevnega samoprispevka, nekaj več kot 3 milijone dinarjev oziroma 18 odstotkov bo prispevala kulturna skupnost Slovenije, občinska kulturna skupnost bo zbrala 360 tisoč dinarjev, škofjeloška krajevna skupnost iz svojih sredstev 600 tisoč dinarjev. Dvorana bo temeljito obnovljena, saj bodo praktično začeli delati pri golih zidovih. Nova bo streha, vse instalacije, spremljajoči prostori... Investitor, škofjeloška krajevna skupnost, bo obnovljeno dvorano predala uporabniku, Loškemu odru. Se eno sezono bo torej treba počakati, da se bo prižgala luč pred gledališkimi vrati, da bo prekinjen nekajletni škofjeloški gledališki molk. Vendarle dobri obeti za loško gledališče in čez leto dni bomo lahko odgovorili, koliko škode je med nekdaj uspešnimi in zagnanimi škofjeloškimi gledališčniki povzročilo skoraj štiriletno iskanje najboljše rešitve. Leta 1976 so namreč škofjeločani izglasovali krajevni samoprispevek. V njegovem programu je bila tudi obnovitev gledališke dvorane na Spodnjem trgu. Gledališčniki so tedaj veliko pripomogli, da je referendum uspel, saj so le v prostovoljnem dinarju videli možnost za ureditev primernih prostorov. Načrt je bil narejen in če bi tedaj začeli z delom, bi bila dvorana že zdavnaj nared. Toda želje so rasle. Danes lahko rečemo, mimo možnosti. Osvojena je bila ideja o kulturno družbenem centru na Mestnem trgu, ki naj bi ga uredili tudi v izpraznjenih telovadnicah. Škofjeločani so s samoprispevkom zgradili tudi športno dvorano, ki jo bodo odprli te dni. Govorili so tedaj o dvorani s petsto sedeži, o še nekaj manjših dvoranah. Toda želje so oklestili novi predpisi o omejitvi gradnje, o polovični udeležbi lastnih sredstev, zahteva o gradnji zaklonišča, o postavitvi posebnega dvigala za invalide. Trenutek je bil zamujen. Odločitev o obnovi gledališke dvorane na Spodnjem trgu in ureditvi družbenega centra izpraznjenih telovadnicah ter v Žigonovi hiši, ki jo je krajevna skupnost že odkupila za nekaj manj kot dva milijona dinarjev, je danes edina možna. In ne nazadnje, odgovor je dan tidi tistim, ki so se spraševali, mar ni škoda gledališke dvorane prepustiti propadanju, istočasno pa graditi novo. M. Volčjak Šest delavnih Deset let plodnega dela bodo člani filmskega kluba Tomo Križnar iz Tržiča obeležili z republiškim festivalom amaterskega filma — Mladih, ki bi bili radi več kot le snemalci družinskih kronik, v Tržiču res ni? hodka, ki ga porabijo za nakup filmov in drugih pripomočkov, snemanje za delovne organizacije. Člani se, nasprotno od drugih klubov, zaradi denarja res ne pritožujejo, vložiti pa morajo seveda precej moči in dela da ga dobijo. Posebno letos, ko se je filmski material zelo podražil in ga doma sploh ni mogoče kupiti. Druga plat dejavnosti, ki jo nameravajo tržiški filmarji obnoviti, je revija nagrajenih filmov z jugoslovanskih festivalov. Pripraviti ga nameravajo spet prihodnje leto in naj bi postal bienalni. Za ljubiteljsko filmsko dejavnost bi radi navdušili čim več mladih Prodreti želijo v osnovne šole, kar pa jim doslej zaradi pomanjkanja mentorjev še ni uspelo. Tudi sicer klub oziroma njegovi prostori niso zaprti Očitno mladih, ki bi hoteli postati kaj več kot le snemalci družinskih kronik, v Tržiču ni. Filmski klub je imel doslej neka. zelo plodnih let. 1977. leta ga je foto kino zveza Jugoslavije uvrstila med pet najboljših. Takrat so člani pre jemali tudi največ priznanj, diplom in medalj na domačih in tujih festivalih amaterskega filma. Dva člana kluba sta po točkah dosegla mojstrski naziv, eden pa je kandidat za mojstra. Razloge za števično slabost kluba bi verjetno težko našli. Po drugi strani pa množičnosti niti ni mogoče pričakovati. Tako kot govorimo c umetnosti v slikarstvu, kiparstvu glasbi, velja tudi za film. Zanj mora; biti »rojen« .. . H. Jelovčan Tržič — Ljubiteljska filmska dejavnost se je v tržiški občini začela rojevati 1963. leta v osnovni šoli heroja Bračiča. Pet navdušencev se je lotilo snemanja filmov, najprej v sklopu foto-kino kluba, pred desetimi leti pa so se odločili za samostojni filmski klub in ga poimenovali po Tomu Križnarju. Delovni jubilej bodo filmarji obeležili z republiškim festivalom amaterskega filma, ki ga bodo pripravili skupaj s foto-kino zvezo Slovenije. Še pred dvemi leti je bil tržiški klub brez prostora. Opremo so hranili člani doma, dokler niso dobili mesta v domu družbenih dejavnosti. Delo je zdaj dosti lažje, zadovoljni pa so tudi s tehničnimi pripomočki, ki jim dajejo vse možnosti za tehnično izraznost. Skoda je le, da se njihova tehnika ne stopnjuje s številom članov. Teh je vedno manj. Zares delavni so samo še Damjan Petek, predsednik kluba, Janez Maver, podpredsednik, Milan Malovrh, Lojze Smid, Iztok Treven in Milko Roblek. To se pozna tudi pri številu posnetih filmov. Osnovna dejavnost filmskega kluba Tomo Križnar je snemanje trži-ške kronike. Dokumentirani so vsi pomembnejši dogodki v tržiški obči-, ni od 1975. leta naprej, s poudarkom na kulturnih prireditvah. Klub je včlanjen v zvezo organizacij za tehnično kulturo in v zvezo kulturnih organizacij občine Tržič. Od tod dobiva tudi malenkostne dotacije, medtem ko je glavni vir do- V Naklem že vadijo Naklo — Kulturno umetniško društvo Dobrava iz Naklega je v začetku septembra sprejelo program dela v novi sezoni. Naklanski kulturniki bodo pripravili vrsto proslav. Skupaj z borci septembra ob spominskem obeležju v Strahinju, komemoracijo ob Dnevu mrtvih ter aprila proslavo ob spominskem obeležju na Okroglem. Samostojno pa bodo pripravili prireditev ob Dnevu republike, slovenskem kulturnem prazniku, dnevu žena. dnevu OF ter l.maju. Maja bodo skupaj z mladinsko organizacijo izvedli program v počastitev dneva in meseca mladosti. Julija bodo sodelovali na prireditvah ob krajevnem prazniku. Brez kulturnega društva torej v Naklem ne bo minila nobena prireditev, kar kaže. da se učinkovito vključuje v življenje kraja. Te dni so začeli za vajami za dramsko uprizoritev »Kmetije« Davida Storvja. Tečejo pod režijskim vodstvom Miha Štefeta in mentorovom -Tožeta Kavčiča Pred videva- jo, da jo bodo premierno uprizorili koncem novembra, ko bodo v Naklem v okviru praznovanja Dneva republike pripravili že 3. teden kulture. Poleg dramske uprizoritve je predviden tudi še samostojni nastop učencev osnovne šole in cicibanov otroškega vrtca, večer z Jožetom Kožuhom, piscem knjige »Domovina je samo ena«, likovna razstava ter lutkovna predstava. Naklanski kulturniki načrtujejo tudi mladinsko predstavo »Hočete igrati z nami«, ki jo bo režiral Saša Kump. Predvidoma bodo z vajami začeli januarja in premiero priprvili koncem marca. S svojima predstavama nameravajo gostovati tudi v drugih krajih Gorenjske, na domači oder pa bodo povabili predstave dramskih skupin kranjske občine, kakor tudi dve lutkovni predstavi za najmlajše. Naklanski kulturni utrip bo torej v novi sezoni bogat in pester. Drago Papler O LAS 6.STRAN. Kako so praznovali v KS Visoko Pretekli teden so bile v KS Visoko razvite praznične zastave. Ne le iz družbenih objektov, tudi iz stanovanjskih hiš so najavljale, da se tod nekaj dogaja. Kar se je dogajalo, je bil krajevni praznik. Praznovanje se je v soboto, 13. septembra, začelo s slavnostno sejo. Predsednik K K SZDL Visoko Lojze Smolej je prisotnim domačinom in gostom najprej spregovoril o pomenu krajevnega praznika, 16. septembru, ko je bil leta 1941 v Zor-manovem mlinu ustanovni sestanek OF za to področje, v nadaljevanju pa je pregledal delo sveta KS, DPO in društev v KS. Čeprav problemi so, je splošna ocena dela pozitivna. _ Tako kot so lani slavili veliko delovnih zmag od novega vrtca, otvoritve novega gasilskega doma na Lužah, ureditve družbenih prostorov, pa do javne razsvetljave in samoiniciativne ureditve odvoza odpadkov, je tudi letos delo uspešno steklo. Vaščani Milj so s prostovoljnim delom uredili in asfaltirali avtobusno postajališče, Zadružnemu domu na Visokem so popravili streho, mu uredili zunanji videz in okolico, na Lužah so k gasilskemu domu dokupili še 1200 k v. m zemljišča, visoški gasilci so izročili namenu nov gasilski avtomobil, trenutno je v teku razširitev javne razsvetljave. Marca je izšla prva številka krajevnega glasila Naša pota, ki je uspešen prispevek k boljši informiranosti krajanov. Vse organizacije in društva solidno delujejo. Kar pa se tiče družbenopolitičnega dela, so ocene enotne, da se je prav letos močno poživilo, »čeprav je še vedno lažje dobiti ljudi za Novo spominsko obeležje, ki so ga ob prazniku odkrili aktivistu Karun Janezu na Visokem. konkretno kot pa za kontinuirano delo,« kot je v pogovoru povedal Lojze Smolej. Poudaril je, da vse komisije in odbori dobro delujejo, trudijo da se le za izboljšanje dela splošnih delegacij, ki z izjemo posameznih SIS še niso prav zaživele. Osrednjo slovesnost letošnjega praznika je pomenilo odkritje spominskega obeležja Janezu Karunu, aktivistu, ki je padel nedaleč od svojega doma, ko se je skušal rešiti pred aretacijo. Spominsko obeležje je odkril predsednik občinskega odbora ZB Joco Marjek. Člani domačega pevskega zbora so ob novem spo- Takole vneto so ob krajevnem prazniku merili moči v Športnih igrah. Težave društva upokojencev Gorje-Zasip Gorje — V društvu upokojencev Gorje-Zasip so upokojenci dveh krajevnih skupnosti, gorjanske in za-sipske. Prejšnji člani upokojenskega odbora so bili zelo delavni in prizadevni in že prejšnji odbor si je prizadeval, da bi imel boljše pogoje dela, kar bi bilo mogoče le z izgradnjo ali pridobitvijo novih prostorov. Nujno bi potrebovali predvsem klubske prostore. V njih naj bi potekalo delo. Zato so z minulega občnega zbora poslali vsem delovnim organizacijam prošnje za denarno pomoč za izgradnjo klubskih prostorov. Ti naj bi bili v novem bloku v Spodnjih Gorjah, ki ga je stanovanjska skupnost prav zdaj začela graditi. Podobne prošnje so poslali tudi krajevnim skupnostim in krajevnim konferencam SZDL Gorij in Zasipa. Če izvzamemo vsakoletne, znatne denarne prispevke jeseniške železarne, moramo priznati, da se je prošnji odzvalo iz radovljiške občine le podjetje LIP Bled. Od drugod ni bilo nobenega odziva in nobenega prispevka, čeprav je v delovnih organizacijah Radovljice, Bleda in Lesce zaposlenih veliko krajanov, ki bodo zdaj prej ali kasneje potrebovali kot upokojenci takšne prostore. Krajevna skupnost Zasip je poslala odgovor z obrazložitvijo, da žal sredstev nimajo, krajevna skupnost Gorje pa se ni odzvala. Zveza društev upokojencev Slovenije v Ljubljani je nakazala denar ter s tem dala priznanje in pomoč in je lahko za zgled vsem okoliškim delovnim organizacijam. V dveh krajevnih skupnostih, ki jih zajema društvo upokojencev, je včlanjenih v društvo več kot 400 upokojencev, v bistvu pa je upokojencev več kot 800. Radi bi jih včlanili še več, tudi takšnih, ki bi nam lahko veliko pomagali. Čeprav je društvo v težavah, so člani po svojih močeh aktivni. Prirejajo razne izlete, članom pa nudijo čimveč rekreacije in razvedrila. Letos so obiskali Kumrovec, bili v Brdih, imeli piknik v Krmi. V programu imajo še nekaj izletov. Člani društva se izletov in piknikov kar radi udeležujejo, društvo pa hrani denar predvsem za gradnjo svojih klubskih prostorov. Odbor Gorenjska kmetijska zadruga TZO SLOGA KRANJ Zbor delavcev objavlja prosta dela in naloge CISTILKE za čiščenje prostorov TZO Sloga v Stražišču in na Planini Pogoj: — osnovna šola, — 1 mesec poskusnega dela, — nastop dela po dogovoru Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Kandidati naj pošljejo prijave v 15 dneh po objavi na naslov Gorenjska kmetijska zadruga, TZO Sloga Kranj, Gasilska 5, Kranj. O izidu izbire bodo vsi kandidati obveščeni v 15 dneh po izbiri. meniku zapeli nekaj pesmi, program so pripravili tudi malčki visoškega vrtca, ki se imenuje prav po Karun Janezu-Jančku, recitatorji pa so recitirali na temo boja, zmage in graditve. V sredo je bila na Visokem seja Izvršnega sveta SO Kranj, na kateri so predstavniki KS in vseh DPO člane IS seznanili o delovanju krajevne samouprave in o krajevni problematiki, zlasti o usklajevanju in planiranju razvoja KS za naslednje srednjeročno obdobje. V nadaljevanju so člani IS imeli svojo redno sejo. V četrtek pa so se na skupni seji zbrali tisti, ki so se na kateremkoli področju aktivno udeleževali življenja v KS, da so ocenili in pregledali delo preteklega leta, obravnavali plan razvoja za naprej ter se na koncu pomudili še ob tekočih problemih posameznih društev in organizacij. Pa kultura? V prizadevanju, da bi krajanom postregli s prvovorstnim umetniškim užitkom, so povabili igralko mariborskega gledališča Mileno Muhič, da bi odigrala monodramo Liziko, a žal prireditev zaradi bolezni ni bila mogoča. No, obljuba dela dolg in ogledali si jo bomo kdaj drugič. Za prijeten sobotni večer je poskrbelo kulturaoumetniško društvo Valentin Kokalj z dramsko, folklorno in pevsko sekcijo. Tudi zabavno je bilo te dni na Visokem. Posebno, ko so se v nogometni tekmi med drugimi pomerile tudi dekleta in žene. Ena od udeleženk jo je takole hudomušno označila: »Čeprav ni običaj, da bi ženske igrale nogomet, so stvar vzele nadvse zares, mlajše s kondicijo, starejše pa z željo, da poraz ne bi bil previsok« Publika je bodrila obe moštvi, smeha je bilo na pretek, poraz pa kar zmeren. Omeniti velja še zdaj že tradicionalni množični tek za staro in mlado, ki obenem z rekreacijskim namenom ljudi tudi zbližuje in združuje. Zavedamo se, da dobre priprave in skupen interes krajanov mora roditi uspeh, pravijo na Visokem in s tem mislijo na vse delo in življenje v KS. Dragica Šeško Gradijo drugi odsek Tržič - Peščica tržiških organizacij združenega dela, ki ima sy?)e poslovne prostore že v industrijski coni na Mlaki, je doslej najbolj pogrešala sodobno povezavo z glavno mestno prometno žilo. Odsek nekdanje železniške proge od Pristave do mostu čez Tržiško Bistrico je bil asfaltiran lani, drugi del, vključno z razširitvijo križišča pri Zlitu in gradnjo novega mostu, pa je zaradi pomanjkanja denarja moral počakati. Zdaj delvci kranjskega Gradbinca urejajo del ceste od mostu do križišča pri Zlitu. Naložba bo zahtevala približno 2,5 milijona dinarjev. Denar bodo po posebnem ključu na osnovi samoupravnega sporazuma zbrale delovne organizacije, ki imajo prostore v industrijski coni ali jih tu nameravajo graditi, skupščina občine Tržič ter ohčinska komunalna skupnost, ki bo poravnala tudi morebitne prekoračitve dogovorjenega zneska. H.J. Pomanjkanje pitne vode v Gorjah Gorje — Ker v zadnjem času vse-bolj primanjkuje pitne vode zlasti v Spodnjih Gorjah, v Podhomu in v drugih višje ležečih naseljih je svet krajevne skupnosti Gorje na svoji seji septembra v razpravi na osnutek dogovora o temeljih planov občine Radovljica za obdobja 1981 do 1985 izrekel več pripomb k predlagani gradnji vodovodnega omrežja za svoje območje. Člani sveta so vztrajali, da se namesto predvidene gradnje vodovoda v naslednjih letih začne z deli na vodovodnem omrežju že prihodnje leto. Krajevna skupnost Gorje ni pripravljena* izdati nobenega pozitivnega soglasja za zasebne in družbene gradnje na svojem območju, dokler se ne bo rešilo vprašanje redne preskrbe z vodo na vseh prizadetih naseljih. Na skupnem sestanku sveta krajevne skupnosti Gorje in sveta krajevne skupnosti Zasip, kamor so 17. septembra povabili tudi predstavnike Komunalnega gospodarstva Bled, so se dogovorili o začasnih ukrepih za izboljšanje preskrbe z vodo ter o urniku oskrbe gospodinjstev z vodo. Z udarniškim delom položili telefonski kabel — V sobota 13. tembra, so krajani Komende in delavci PTT enot lj\ ' področja izkopali 1.000 metrov jarka za telefonski kabel. . udeležilo okrog 550 udarnikov in delo je bilo opravljeno že of" novi komenški poštni hiši bodo tako lahko namestili centralo in telefoni bodo za brneli v 1200 komenških Podobne udarniške akcije su na področju ljubljanske PTT ime& Cerknici, Vikrčah in Savi pri Litiji, predvidevajo jo še v G Poštni delavci pravijo, da je pri teh akcijah pomemben časovni prihranek. Delo je opravljeno v enem dnevu in ni treba na izvajalce komunalnih del. M. V. Oživljena turistična dejavno! Letošnjo pomlad je ponovno začelo z delom stično društvo v krajevni skupnosti Žirovn Njegovo članstvo je uresničilo že več nulos sežnega delovnega programa — Prizadel turistično uveljavitev domačih krajev nos ti Žirovnica - Več let nazaj Je nekdanje Turistično društvo v Žirovnici zapadlo v mrtvilo in končno razpadlo. V krajevni skupnosti, ki je bogata z zgodovinskimi, kulturnimi in naravnimi znamenitostmi, so vseeno ugotavljali dobre možnosti za delovanje na področju turizma. Predvsem aktivno mladinsko organizacijo so spodbujali k ponovni oživitvi turističnega življenja v domačih krajih. Mladim so stopili ob stran tudi nekateri starejši aktivisti v krajevni skupnosti. S skupnimi močmi so letošnjo pomlad sklicali ustanovni občni zbor Turističnega društva. Kljub maloštevilni udeležbi je novo izvoljeni upravni odbor sklenil vztrajno uresničevati obetajoče zamisli o turistični dejavnosti. Začetne težave ob iskanju sodelavcev in registraciji društva je odbor uspešno prebrodil. Na osnovi statutarnih pravil si je zadal jasen program društvenega dela. Na eni strani gre za razvijanje organiziranosti in delovanja članstva, sodelovanje v krajevni skupnosti in izven nje ter uveljavljanje turistične dejavnosti nasploh, po drugi strani pa za konkretne akcije članstva. Na nedavni polletni konferenci upravnega odbora društva so pregledali dosedanje uresničevanje delovnega programa. Kot je povedal predsednik društva Ladislav Mežek iz Žirovnice, so bili pri ocenjevanju opravljenih nalog kritični, čeprav je preteklo šele malo časa od ustanovitve društva in zato v njegovi blagajni ni dovolj denarja za delovanje. Poudaril je, da so zadovoljni z izvedbo enotedenske akcije očiščevanja in urejanja okolice, ki so jo pod geslom Narava - zdravje - lepota organizirali v sodelovanju z odborom za varstvo okolja pri svetu krajevne skupnosti na začetku junija letos. Društvo se je prav tako uspešno vključilo v program prireditev ob prazniku krajevne skup- nosti. V sodelovanju s podmladkom in šolskim društvom Prešernov rod ■ niški osnovni šoli Gorenjski" predali svojemu nameni rekreacijsko stezo pot dediščine in odkrili Antonu Janši v Aleji kov pred šolo. Na pi nika, 21. junija, so pripraviš tek z baklami Pod svoboda«* cem, v katerem je na poti od] Most sodelovalo okrog rj cev in vojakov, pa usna* umetniških slik. Pred 9-članskim uprava**^ rom društva, ki si bo v bodri*' razdelil na več področj) -turistične ponudbe in kmečka* rizma do rekreacije in sport*.* veliko neuresničenih nalc* P* postavitev smerokazov in a** dov na Poti kulturne dedišča* bodo uresničili predvidoma a** tobra. Takrat in dan pf namreč društvo organizira * mladine in občanov p© V istočasno pa bodo tod imel "> acijsko srečanje udeleženci k*S Počitniške zveze Jugoaha«i*. * namen si bo društvo do t ' devalo urediti nekdanjo poslovalnico v Žirovnici i značko poti, pozneje pa pafff* turistični vodič po žirovnja.! jevni skupnosti. Konec oktobra bodo h>x akcije Narava — zdravje - * podelili priznanja najpru^dr^V udeležencem. V bodoče si Sv zadevali tudi za ureditev «*f turističnih sob in gostinske f*M izgradnjo rekreacijskega en Završnici in utrjevanje & ki ima že okrog dvesto čl*** tem bodo kot doslej sode*** vsemi nosilci druŽbenopoflfS življenja v krajevni skupne**! povezovali s Turistično xv**» renjske. S 3 Gozdno gospodarstvo Kranj, n. sub.* Delovna skupnost skupnih služb Komisija za delovna razmerja objavlja prosta in naloge ZA IZVAJALCA, PROGRAMIRANJA IN ORGANIZIRANJA V AOP Pogoji - visoka ali višja izobrazba ekonomske. s«>*d*** ali organizacijske smeri. - končan tečaj programiranja COTOU - .1 leta delovnih izkušenj na teh delih in opra«* Delovno razmerje sklepamo za nedoločen čas z dvo# sečnim poskusnim delom. Pismene prijave * dokazili »^t^^^ Gozdnega gospodarstva Kranj, C. Staneta Žagar,. I in sicer 15 dni po objavi. Kandidate bomo o izbiri pismeno obvestili. Jesenski izlet naročnikov Glasa Brez težav je našel hišo in gospodarja, kjer naj bi OH sestanek gorenjskih aktivistov in štaba Cankarjevi* bataljona. Toda ko je Ivan gospodarju povedal IJJBVorjeno geslo, mu je ta začudeno dejal, da je bil Jjwnek že minulo noč in da so vsi, ki so na njem so-JWjJ»Ii, ponoči odpotovali. Vedel pa je, kje sta štab Jtmhona in tovariš Žagar, če hoče, ga lahko odvede V- Medtem ko se je gospodar pripravljal za pot, je J van razmišljal o Nemcih in možnostih za delovanje «er o bojih v tej pokrajini, ki je ni prav nič poznal. «»* je bil prvič po zasedbi v nemški okupacijski coni ha Gorenjskem. Čeprav ie bil doslej ves čas v nevarnosti, da ga Apaiejo italijanski agenti, policija ali vojska v Lju-^jonaki pokrajini, posebno še v Ljubljani sami, na kar •eje že privadil, se je ob srečanju z Nemci počutil 22?J?° J D&ot°vega. Ko jih je opazoval na mejnem prehodu v Šentvidu, nato pa v Skofji Loki in ko so 5^tr°fo"ali potnike v avtobusu, so se mu zdeli kot **i*dm, brezčutni, naviti stroji, stroji, ki poznajo samo J*«, ki se obnašajo kot nadljudje, poklicani, da vlagajo m ukazujejo ter si podrejajo vse, kar ni njihove •trn in prepričanja. Samozavestno, kot da so absolutni gospodarji človeških življenj, in s cinizmom, ki si ga J«to na vsakem koraku bral iz njihovih pogledov in 22*nJ».ao>od ljudi zahtevali osebne izkaznice in prevladovali njihove stvari. Ravnali so brez slehernega Jjtj:in zavesti, da imajo pred seboj ljudi. Z občutkom ^dvratnosti in strahu pred njihovo nečlovečnostjo je J*jenil, da ne bo nikoli več tvegal, da bi jim prišel v ter da bo v prihodnje, pa čeprav dalj časa in teže, £*je potoval prek partizanskih kurirskih zvez, kjerkoli ^> to potrebno. ^Sredi razmišljanja ga je zmotil gospodar, ki je WW prepravljen, da bi odšla v bataljon. Pod Dolenjo vasjo sta prekoračila Selško Soro in ••odpravila v vas Rovte pod Mladim vrhom. Tam sta ^bataljon. Komandant Gregorčič in komisar Žagar sta Ivanu razložila načrt vstaje, za katero so se dogo-fWui z vodilnimi aktivisti s terena. Njen osnovni cilj r*J*1 ustvariti veliko osvobojeno ozemlje, ki naj bi pf>lo od jeseniškega in bohinjskega kota prek Je-JJvk* ter Selske in Poljanske doline do Dolomitov, ff« vsem tem območju naj bi uničili ali pa prisilili k ^JJjjku številne majhne nemške postojanke, nato pa ^■oizirali nujno partizansko bazo in razvili delo ^obodilne fronte. .Gregorčič in Žagar sta mu povedala, da so nekaj JJtttaiiov ze poslali v Bohinj in Zgornjesavsko TJ**o, kjer bodo s tamkajšnjimi političnimi vodstvi *?J*»*iu pripravili vstajo in tudi bili njeno jedro. jj«*adaki sta mu, da so ljudje zdaj, ko vidijo, kako jJJ*!' pobijajo naše ljudi, vse bolj prepričani, da je oboroženi boj pot k rešitvi pred uničenjem slo-JJJJJktga naroda, in da se je zaupanje v končno zmago 2**no povečalo, odkar so izvedeli, da so bili Nemci pri ^•jem prodiranju na vzhod odločno ustavljeni pred v ?v«n ni poznal razmer na Gorenjskem, zato ga je lJ*j™o vse. Tudi Gregorčiča in Žagarja je zanimal n**°**J v Ljubljanski pokrajini, tamkajšnje bojevanje J«* razvoj Osvobodilne fronte. Tako so se pogovarjali ^fcovnoč. l "a Ivana so naredili močan vtis borci bataljona, ^ * je drugega dne zjutraj pogovarjal z njimi. y^hlv ^ P? številu ^u<*i *n orožju bataljon *^*2£*n> '•ko da je bil bolj četa, je dajal vtis v bojih ^*oro prekaljene enote, ki je vsak trenutek pripravije-■Pnprijeti se z močnejšim sovražnikom. V enoti je vladala velika disciplina, ki je očitno izvirala iz visoke zavesti in velikega tovarištva med borci. Ravno ko je Ivan borcem govoril o nalogah, ki čakajo bataljon, ko bo vsak od njih moral odigrati pomembno vlogo kot agitator ne terenu im med novimi borci, ki bodo množično stopali v partizane — ob vsem tem pa bo treba hkrati tudi dan in noč voditi težke boje, saj bo sovražnik gotovo odločno interveniral z vsemi razpoložljivimi silami — je borec z opazovalnice javil, da se proti taborišču pomika kolona Nemcev. V hipu so bili vsi borci pod orožjem in so uprli oči v komandanta Gregorčiča. Ta je mirno rekel Ivanu, naj stopi z njim do prve hiše na robu vasi, od koder se je • širil razgled daleč naokoli. Ob košati češnji na vrtu je stal partizanski izvidnik in komandantu in Ivanu z roko pokazal kolono vojakov na smučeh, ki so se počasi pomikali navzgor po vojaški cesti, ki vodi iz Škofje Loke na Blegoš. Kolona je bila še približno dva kilometra daleč. Gregorčič jo je z vojaškim daljnogledom dolgo pozorno opazoval, nato pa ga dal Ivanu. »Poglej, okoli šestdeset jih je,« je dejal. »In štiri pse imajo s seboj. To se pravi, da je policijska enota.« »Pohiteti moramo, da jim pravočasno postavimo zasedo, že pred vasjo,« je dodal. »Nedaleč pred vasjo so odlični položaji za zasedo, do njih se lahko priplazimo popolnoma neopazno.« »Gremo,« je dejal Ivanu, se že obrnil in nizko sklonjen odšel nazaj v taborišče. S komisarjem sta se hitro sporazumela, potem pa je komandant na krato pojasnil še borcem, kako naj se ravnajo; njegov strel bo znak za začetek napada. Ivan ni bil še nikoli doslej v boju. Ravnal se je po odločnem komandantu, ki je ukrepal hitro, zbrano in z umirjenimi besedami ukazal borcem, naj mu sledijo. Ivanu se je zdelo, da je minilo komaj deset minut, ko so bili vsi borci že na položajih in pripravljeni za boj. Komandant jih je razporedil tako, da so lahko vsi dobro videli cesto, ki je držala ob njihovo zasedi po pobočju hriba. Ves prostor daleč v dolino so imeli kot na dlani; nikjer ni bilo nobenega ali kakega drugega kritja. Borci so se zarili in stisnili v sneg ter se kmalu popolnoma umirili. Le tu in tam je bilo od zgoraj še videti komaj opazno premikanje kakega borca, dokler se ni dobro zrinil na rob, od koder se mu je odprl pogled na nemško kolono, ki je nič hudega sluteč počasi lezla v past. Kakšnih štiristo metrov pred kolono je šla predhodnica; štirje možje in na povodcih dva psa. Ves čas so se ozirali proti vasi. Ivan je nedaleč od komandanta in komisarja ves v pričakovanju, kaj se bo vsak hip zgodilo, poskušal prešteti nemške vojake. Ti so se v enakomernem ritmu počasi premikali naprej, toda ni se mogel toliko zbrati, da bi lahko natanko preštel, koliko jih je. Poskušal je oceniti trenutek, ko bo komandant dal znak za začetek napada. Videl je, da je že vsa sovražnikova predhodnica šla skozi zasedo. Imel je vtis, da ji komandant sledi z enim očesom, z drugim pa budno spremlja čelo glavnine kolone, ki se je zdaj približalo levemu krilu zasede. Toda čelo sovražnikove kolone se je nenadoma ustavilo. Razbesnel se je pasji lajež, nato pa so nemški policisti prasnili v neobrzdan smeh. Tisti, ki so prihajali od zadaj, so se zbirali ob vojakih, ki so gledali v dolino, kjer sta se njihova policijska psa po strmini podila za divjim zajcem. Zdaj je priložnost za uspešen ogenj našega orožja, je pomislil Ivan. 13. Stare Milan, Valjavčeva 4, Kranj 14. Stržinar Vinko, Frankovo naselje 74, Škofja Loka 15. Kobi Antonija, C. 1. maja 53, Kranj 16. Meglic Miha, Jelendol 10. Tržič 17. Jeklar Lovro, Podvolovjek, Luče 18. Frelih Ignac, Sp. Sorca 15 19. Šter Miloš, Roblekova 33, Radovljica 20. Plevel Franc, Nasovče 16, Komenda Objavljamo drugo skupino na- a,11,'-^rek Jože, Podlubnik 160, Škofja Loka 12. Perdan Jože, Pševska 1 a Kranj Čestitamo! Tako torej! Ce niste imeli sreče pri žrebu in želite z nami na Primorsko v nedeljo, 5. oktobra, odgovorite na uganko, ki smo jo objavili v pretekli izdaji. Se je čas. V petek, 26. septembra, bomo vaše odgovore izžrebali. Čaka vas Lipica, pršutarna, vinska klet - sončna Primorska. ČP Glas Kranj Komunalno podjetje Tržič Komisija za delovna razmerja objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. VODJE SPLOŠNO-KADROVSKO-PRAVNE SLUŽBE 2. VODJE GRADBENE ENOTE 3. MATERIALNEGA KNJIGOVODJE -BLAGAJNIKA Pogoji za zasedbo višješolska izobrazba pravne smeri, najmanj 1 leto delovnih izkušenj na doseženo izobrazbo, moralno politična neoporečnost, smisel za delo z ljudmi višja ali srednja izobrazba gradbene smeri, 4 leta delovnih izkušenj, — moralno politična neoporečnost, — strokovni izpit — srednješolska izobrazba — ekonomski tehnik praksa ni obvezna, je pa zaželjena Pod 1.: _ Pod 2.: — Pod 3. Za dela pod 1. in 2. se sklene delovno razmerje za nedoločen čas s polnim delovnim časom, pod 3. za določen čaa (1.12. lfM do 1.8. 1M1) nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu z dvomesečnim poskusnim delom. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izobrazbi na naalov: Komunalno podjetje Tržič, Pristava 80 v 15 dneh po objavi. O izbiri bodo prijavljeni kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku roka za prijave. H^«0* takega brezna MATJAŽ CHVATAL J Jorej, čaka nas še približno tri kilometre S** Poti do vhoda v brezno, pred katerim -Ji šotor. V njem bomo našli krasno suho ^vetisce, da se bomo lahko tam preoblekli v jamarsko obleko in nase navlekli vso ^taJo tako nujno opremo. k Rožle se vrne peš. Naložimo si precej težke ^vore na ramena in se odpravimo proti brez-kM-Sneg, ki ga gazimo, nam sega do srede K*eć, tako da se pomikamo le počasi in z veliko qr$*vo, poleg tega pa ima vsak vsaj še po tri-ij^set kilogramov hrane in opreme v nahrbtni-m in transportnih vrečah. * Vsak gazi dvesto metrov dolgo pot nekaj l^sa prvi in se potem pomakne na začelje naše Kratke kolonice. Vsi zasopli se že nekajkrat izmenjamo. Bil sem že dvakrat prvi in kmalu ^>m prišel na vrsto še tretjič. w »Malo počijmo,« predlaga Rožle. Sedemo v sneg položene nahrbtnike na ravni plo-?^adi pred popolnoma zamedenim kamnolomom. Bušman prične metati snežene kepe po ^kolici »He, he, če kdo zadene tistole luknjo, ki jo * izdolbla moja kepa, si dam nekaj odrezati« > Zdrave je izdelal kepo iz snega in jo vrgel. iSshko bi rekel, da popolnoma točno v luknji-rj al jo je pred nekaj sekundama izdolbla - Končno, dno v globini 534 m. Štirje smo, ponosni vendar tudi razočarani. Vsekakor na velja zmago in prvopristopništvo proslaviti z nekaj požirki močnega vročega čaja. (foto: M. Chvatal) busmanova kepa. Onemel je in potem s čudno namrgođenim obrazom nejeverno buljil v luknjo, oddaljeno približno šest metrov od nas »No, odreži si sedaj tisto stvar,« je dejal Zdrave in mti pdnUdilnož »Saj, zaradi sebe bi si ga odrezal, samo kaj bo potem rekla žena, če bi ji ga prinesel takole v vrečki in ne v hlačah.« »Kaj nas briga mnenje tvoje žene, saj ni njen,« se oglasi Rožle. Vstali smo, si ponovno naložili nahrbtnike na ramena in krenili naprej proti breznu. Tokrat je prvi zagazil Rožle, takoj za njim pa je prišla vrsta name. Bližamo se vhodu v brezno. »Šotor bi se že moral videti. Kako to, da ga ni nikjer?« vznemirjeno ugotavlja Bušman. Stopava naprej, medtem ko sta Rožle in Zdrave zaostala za nekaj sto metrov. Počasi prebrodiva skozi visok sneg do majhne snežne piramide. Se preden mi uspe izreči kakršnokoli besedico, plane Bušman k piramidi in prične z rokami odmetavati sneg, presenečen sem, ko zagledam temno modro platno našega klubskega šotora, ki leži na pol podrt in popolnoma zasut v snegu. Medtem do naju prideta prijatelja, ki sta pri hoji zaostala. Z združenimi močmi odmetavamo sneg s šotora. »Glej, prednja palica je zlomljena,« je vzkliknil Zdrave. »No, jo bomo že kako nadomestili,« je odvrne Rožle. TudPs širokega platoja pred šotorom smo odmetali sneg, tako da smo lahko zakurili velik ogenj, ki nas je vsaj malo ogrel. »Ni malo preveč mraz za zganjanje jamarstva?« nas preseneti glas iz gozda. Ob nas se prikažeta dva moška srednjih let, s katerima je takoj stekel pogovor. Med drugim smo izvedeli, da imata na Jelovici počitniške hišice in da se tam na veliko govori, da gremo danes v brezno. Da, ti ljudje, ki so na Jelovici na pol doma, nas spoštujejo in občudujejo, tako da nam je že nerodno v njihovi družbi. Pričnemo se preoblačiti v naše obleke, pajace. Zaradi izredno nizke .temperature mi je moj'novi, nepremočljivi jamarski pajac zmrznil. Postal'je trd kof kak Srednjeveški viteški oklep. V dolgem spodnjem perilu v zadovoljstvo obeh gostov poskakujem okoli ognja z rumenim pajacom v naročju in ga pazljivo spreminjam ponovno v navaden gumiran najlon. »Daj mi en čevapčič,« mi je rekel Bušman. »Pusti ga no, da si ne prismodi tega krasnega zrezka,« mu je odvrnil Rožle. »Gremo?« se je zaslišalo vprašanje iz Zdravčevih ust. »Gremo,« sem odgovoril, »Bušman in Rožle, pa ti in jaz.« »Kdo gre prvi?« »Greva Zdrave in jaz. Počakava vaju v Biserni dvorani.« Zagazim v sneg do vhoda v brezno, ki je od šotora oddaljen komaj kakih deset metrov. Se zadnjič v tem mesecu novembru z očmi obja-mem visoke in ponosne smreke, sneg, sonce, in druge stvari, za katere dobro vem, da jih dolgo, dolgo ne bom več videl. »Zdravo!« zavpijem proti šotoru in se ne čakajoč na odgovor spustim v brezno. Tavamo po Čokoladni dvorani in obupani Iščemo nadaljevanje, (foto: M. Chvata/) G LAS 8.STRAN. TOREK. 23. SEPTE Zlata poroka aa Broga ob Savi pri Kranju — Lectova srca, kijih je ob sejmih v Davči, v Sorici ali kje v dolini podarjal Jože svoji Kati, so govorila o ljubezni do nje. Z verzi na njih sta se pogovarjala o tem tako prepovedanem, a tako nepopisno lepem. S Podrošta pri Sorici je bila doma. Gostilno in kovačijo so imeli in polno otrok. Dvanajst je bilo rojenih. Jože Urh pa je bil doma iz Raven pod Ratitovcem. Od otroka ven sta se poznala, čijega je vleklo h glasbi, tako kot veliko fantov s hribov. Harmonika in ples sta bila edino veselje takrat po vaseh. Brat je bil dober godec, a stric je opozarjal mamo, naj jim ne pusti igrati, ker noben godec ne živi dolgo. Ko je bilo njegovemu bratu 22 let, so se fantje stepli in prav on je obležal... Odtlej ni smelo biti več inštrumenta pri hiši. Ko sta se Kati in Jože vzela, sta najprej Sest let živela pri njem na kmetiji, potem nekaj let v Ljubljani, kjer je bil oče šofer, mama pa je imela nekaj časa v najemu gostilno, kasnejšo restavracijo Triglav, ki so jo lani podrli. Avgusta 1941 sta prišla na Breg ob Savi. Brez vsega. Italijani jima niso pustili vzeti s seboj pohištva. Pa so minili tudi ti najhujši časi. Sest otrok se jima je rodilo: štirje fantje in dve dekleti. Nikoli pa Jožeta ni popustila želja po igranju. Ko so otroci zrasli, so se skupaj učili. Filip je igral kitaro, Mirko harmoniko, Jože violino in trobento, oče pa bas. Okrog leta 1950 so prvič skupaj nastopili in potem so se vrstile veselice, prireditve z Urhovimi fanti. To so bili njegovi najlepši časi. Razumevanje in ljubezen je bila pri hiši vseh teh petdeset let. Skromno, a lepo življenje sta živela. Oče je dolga leta po vojni delal v Iskri in se 1964. upokojil. Zdrav je, le sluh pojenjuje, mama pa polarna zaradi srca. Drugače pa pravita, da jima je zdaj, ko sta razbremenjena največjih skrbi za otroke, najlepše. Enajst vnučkov imata in enega pravnuka. Stara ljudska modrost pravi, če želiš zvedeti, koliko je bil kdo srečen v svojem življenju, poglej koliko potomcev ima. Urhoia Kati in Jože sta bila zelo. D. Dolenc Kokrica — Gasilsko društvo Kokrica je v nedeljo, 7. septembra, organiziralo tekmovanje članskih desetin za II. memorial Alojza Snedica. Na začetku tekmovanja je predsednik gasilskega društva Kokrica spregovoril o predsedniku Snedic Alojzu, za katerega memorial tudi častno tekmujejt). Končal pa je z željo, da bi bila drugo leto na III. memorialu tudi udeležba tekmovalnih desetin bolj številna. Pri članih je bila najboljša desetina GD Primskovo in s tem preje la tudi prehodni pokal. Drugo mesto je zasedla desetina iz GD Kokrica 1. ekipa, tretje pa desetina G D Kokrica 2. ekipa, sledili pa so jim IGD Planika in GD Bntof. Prve tri ekipe pa so prejele tudi pokal v trajno last. Pri mladincih pa je bilo najboljše GD Britof za njimi pa m la din ct iz GD Kokrica. K. J. VAŠA PISMA SLABE AVTOBUSNE ZVEZE Ob nedeljah in praznikih so po stari gorenjski cesti zelo slabe avtobusne zveze. Iz Podbrezij odpelje prvi avtobus proti Kranju ob sedmih, proti Bledu pa ob 7,40, za Ljubljano pa ni direktne avtobusne zveze. To je težko, saj vsi nimamo osebnih avtomobilov. Vsaj en avtobus bi moral ob nedeljah in praznikih peljati do Ljubljane, saj se je neprijetno presaditi in loviti avtobuse. Težko je ob raznih izletih, ko ne moreš biti pravočasno na zbirnem mestu, saj ponavadi izletniški avtobusi odpeljejo že ob šestih zjutraj. S. Pretnar, Podbrezje POMANJKLJIV ODGOVOR Prebrala sem odgovor Turističnega društva Naklo na moj čla nek o bifeju, kije pomanjkljiv. Jedače ni bilo na voljo, pa so me poslali v gostilno Marjana M a rinška. Čudno se mi zdi, da so ravnali tako, če imajo stalno na voljo jedila. Ali se jim mogoče ni ljubilo postreči ženski, katere denar je enako vreden kot od drugih. Prav tako v bifeju nisem opazila napisa, s kakšnimi jedili sploh lahko postrežejo. S. Pretnar, Podbrezje VPRAŠATI BI ME MORALI V Podbrezjah so delili prijavnice za nakup kan t za odvoz smeti. Pozdravljam takšno odločitev in tudi sama sem pripravljena kupiti kanto. Toda, k meni ni bilo nobenega, da bi mi izročil prijavnico. Sama živim v hiši in stara sem že, zato bi mi prišla kanta prav, saj star in povrhu vsega še invaliden človek težko sam poskrbi za odvoz smeti, vse skupaj plačati nekomu drugemu pa je zame, ki nimam tako visoke pokojnine, pretežko breme. Ne zdi se mi prav, da so me pri tem obšli. S. Pretnar, Podbrezje Črtomir Zoreč NEKAJ BESED 0 KAMNIKU OB NJEGOVI 750-LETNK Srebrni jubilej in prapor — Ob 25-letnici občinske gasilske zveze Jesenice so na slovesen način razvili prapor. Predsednik občinske zveze je prapor izročil praporščaku Jožetu Tresoglavu, ki je predan ga-' silstvu že več kot 60 let. - Foto: B. Blenkuš (M. sapi«) Vrniti se moram k snovi v 55. zapisu. Tamkaj sem se pomudil v Suha-dolah pri samorastniškem risarju zemljevidov, kartografu Ivanu Sela-nu. — No, sedaj pa sem dobil pred oči nekaj prisrčno pisanih pisem, naslovljenih na našega vrlega Skadov-ca, ki so mu jih pisali slovenski otroci iz Rupe pri Sovodnjah, od ono-stran meje, z Goriškega. SOVODNJE MED SOČO IN VIPAVO Na laških zemljevidih bomo seve prebrali le »Savogna d'Isonzo«, to pa zato, ker imamo onstran meje, pod Matajur-jem v Beneški Sloveniji še en večji kraj, prav s takim imenom, ki mu pa Lahi pravijo le Savogna. Tudi pri nas vemo za to krajevno ime, za So-vodenj v Poljanski dolini, znan pb moderni tovarni polivinilnih izdelkov »Termopol«. Vsi ti kraji s tako lepim slovenskim imenom leže med sotočjem voda. Tako tudi Sovodnje pri Gorici najdemo pri izlivu Vipave v Sočo, torej je to pravo sovodnje, združitev dveh rek, dveh voda! PISMO ŠOLARJEV IZ RUPE To je manjša, a povsem slovenska vasica zraven Sovodenj. In ima zato slovensko osnovno šolo (kot jih imajo na Goriškem v Italiji še v Jamljah (Iamiano), na Poljkišču (Polchisce), na Vrhu (San Michele del Carso), na Doberdobu (Doberdo del Lago), v bližnjih Sovodnjah (Savogna d'Isonzo), Stan-drežu (S. Andrea). v Gorici (Gori-zia), v Podgori Pevmi (Piuma), Ste-verjanu (S. Floriano del Collio) in na Plešivem. - Na Tržaškem je nižjih osnovnih šol za slovenske otroke še več — v Beneški Sloveniji, v Reziji in v Kanalski dolini pa — nobene! Tik pod Rupo teče Vipava in hiti v Sočo, da se kmalu nato skupaj zlijeta v Jadransko morje. Otroci v svojem pismu omenjajo, da so doma v lepih, vinorodnih slovenskih vaseh. Prvič so prebrali Selanovo ime na zemljevidih Slovenije, ko so iskali kraje, kjer so se rodili veliki slovenski pesniki in pisatelji. Iz časopisja, ki je pisalo o Ivanu Selanu, o njegoveni življenju in delu, so zvedeli zanj, ga vzljubili in mu pisali. Podpisali so se učenci 4. razreda Magda Volk, Barbara Florenin, Barbara Kovic, Lučka Tomšič, Peter Boškin, Marko Tomšič, Franko Pahor, Marko Zotti, Robert Peric, Mauro Colussi in Bruno Marušič. Svoj pozdrav je pripisala tudi njihova učiteljica Zora Saksida. SELANOV ODGOVOR Seveda je prejemnik pisma brž ljubeznivo odgovoril in poslal učencem šole na Rupi svoj najnovejši zemljevid Slovenije. Kako so bili šolarji veseli pisma in daru, priča odstavek iz njegove zahvale: »Vaše pismo smo dobili zadnji dan pouka, pred počit*« Čakalo nas je v učilnici — te; najlepši dogodek, kar smo jft i-doživeli v času našega aoJoaja' pa smo zagledali še zemljevid svetilom smo bili še bolj veseo i nosni, da ste se tako potruditi; Zdaj visi Vaš zemljevid na našem razredu na častnem No, pa še to je pisalo v p se je eden od učencev (Brone šič) tako navdušil, da se je kari čil, da bo postal kartograf — velik. IN SE POSVETILNA Očitno je, da so slovenski i v zamejstvu vsi pol lizma in prisrčnosti- P pesniško nadarjeni! Kar njihovo pesem v čast , Suhadolam (v narečni izreki dolam«) in našemu Ivanu S Na Gorenjskem, v ravnini, Suhadole so doma, tam ležijo v bližini lepih kamniških gora. Tam potočki žuborijo, ajda rožnata cveti in čebele v goste vabi s sladkim prahom jih gosti. V nizki hiši pa ob oknu zemljevide riše resen mož, naj narava bo vsa gola ali polna pestrih rož. V časopisu smo spoznali, kdo marljiv je kartograf, pisemce smo mu poslali, ne pa kakšen telegraf? Pa v odgovor smo prejeli, bil je lep in sončen dan, ročno karto domovine in na njej podpis — Selan. VABILO NA OBISK Da bo mera medsebojnarj teljskih ljubeznivosti\ifS^ polna,so otroci povabi* na, naj jih obišče: »Ce > zanese v Novo Gorico, Rdeči hiši čez državno lih 8 minut avtomobilske valj. in že ste v Rupi. V Šoli bomo V«* obiska čez vse in prav vsi ves** mo vam še vrsto zdravih in let. - Učenci šole Rupa pri ^ njah ob Soči (Italija).« No, za pismi je sledilo Se glednic s pozdravi Ivanu Seh* slovenskih šolarjev iz RUpe DVA POPRA., IN DODATEK Kot že tolikokrat, se je 55. zapis o Suhadolah in T/ vmešal tiskarski škrat. Pod Ss* sliko mora biti prav natasnjea*' nica, (ne pa pisarnica); tud) 4^ nom Suhadol (Skadil) mora*' Skadovci, ne pa Skladovci ' omembi velike vetrnice v Tv me je L D. z Bleda spomnil * dobno napravo na vrtu za H** vo hišo v Cerkljah na Got*** Te ni več. povabi* \ Vas o. s"r* meja>* Josip Jurčič JURIJ KOZJAK i Kiše: Jelko Peter ne|j Priredba: M. Zrinski Na akok je bil pri mladem taiu. »Kaj pa počneš?« zagrmi mlademu ciganu na uho, da mu strah pretrese vae ude od peta do glave in da se deček ne gane z mesta. »Kaj imaš tukaj? Od kod pa si se pritepel?« In gospod Marko ga mahne z vso močjo z debelo palico, da cigana zalije kri in da se zgrudi brez moči na tla. Konj zdirja na dvorišče, hlapci pa pritečejo iz vseh atrani na krik mladega cigana. 14. Skozi velika vrata pa stopi dolgin, atari cigan. Grozovito pogleda vse pričujoče, pobere krvavega, omedlelega cigamča m ga odnese. Na vratih se obrne in glasno spregovori prisotnim: »Le oglej si me, grad, in ti, gospod njegov! Ako se mojemu sinu rana ne zaceli, rana, ki si mu i0*ni*Pravi1, "T*004 Pomnil!« Zatem naglo naglo odide I dečkom na rokah. 16. Tudi ciganke je zmanjkalo. Hlapcev me mmmsm upal niti ganiti. Menili so. ft^E nrilel kot bi ga bil stresel iz RrtFao dej.li. ki križe delamo predI ajhn. Gooped p* hudoval nad hlapci: »Zakaj pa puW«t* 9-, grad?« I h cikla razgovorov z Miho Logarjem Nastajanje invalidnosti število invalidov vsako leto večje — Nerazvito varstvo pri delu množi število delovnih nesreč — Promet, boleča točka nastajanja invalidnosti — Mehanizirano kmetijstvo zahteva še večjo previdnost Miha Logar, ki ga že leta kali ***iksa invalidske problematike v ^dniienem delu, se prav zdaj na ši-J^ks ukvarja s problemi varstva pri »TNii, ugotavljanjem vzrokov inva-**iaotti in ukrepi, kako tej vse bolj J^aefi problematiki zadostiti. Prav *Vl je tej obilici razmišljanja primaknil Se besedo, dve o vzrokih na-^•nka invalidnosti. NE8CRECE NA DELOVNEM MESTU ^, 2e davno nista le bolezen in po-2*dk* vojne tista edina razloga, ki j*** ljudi za vse življenje onesposobi-* u telesno delo in jih priklenila na ^Validaki voziček ali posteljo. Daje namreč med invalidi vse več tih, ki so svojo invalidnost prinesli Jjelovnega mesta, bodisi da so se pri fizičnem delu ponesrečili ali m si trajne poškodbe »prislužili« nezdravih delovnih pogojih.^ Portiri zadnjih desetih let kažejo, da bile bolezni vzrok 86 odstotkom *b invalidnosti — koliko teh boji izvira iz pogojev dela, ni orne-»o - 6,5 odstotka izvira iz nesreč delu, prav toliko je tistih invalid-ti. i l^u 2 l^metnih nesreč, blizu dva odštet- ij °* S- ti, ki so nastale pri prihodu in od-u z dela, sem je vključena vrsta pa dolgujemo pokicnim obolelo te številke zmanjšati in Iju-i. ki stojijo za njimi, omogočiti ejše delo, manj napora in izpo-Ijenosti nevarnostim.Delavcem obolevajo zaradi pogojev dela, ali zaradi specifičnosti svojega dela •tanku invalidnosti bolj podvrže-bi morali te pogoje izboljšati, jim "ijiati delovni dan, jih začasno toeščati na manj nevarna delov-' mesta, začasno rešiti njihov polo-,1 * ikraJBano delovno dobo, omeji-*očno delo. Zdravstveno varstvo ^»mostna služba v delovnih orga-bi morala poskrbeti za 1^*°* in zdrave delovne pogoje, na-V« delovne organizacije in družbe kaloti pa je tudi tehnološko poskrbi a boljše delovne in organizacij-rešitve, omogočiti delavcem rtno zaščito na nevarnejših mestih, nove delavce ob tvi vzgajati tudi v smislu sa-*0*tojnegaa prispevka k varstvu pri da redne rekreativne dejav-%*Jti, urejene prehrane, letovanja in ^»ostalega niti ne omenjamo. f» oiz ukrepov zajema le nekatere *>"jnejie, ki naj bi pripomogli, da «fl naš davek neprevidnosti, slabi •fttenosti, neustreznim pogojem Jfi* najmanjši. Delovne organizacije ^^sk»r upoštevajo, rezultatima ka-, da kljub nenehnim intervenci-»trokovnih služb in invalidov, ki t pomanjkljivosti že plačali in na i koži bridko izkusili, še vedno dovolj dosledno. In morda je re-*ite deloma pripisati še vedno ne 'olj zakoreninjeni humanosti, vUdujočemu tehnokratsko mavrskemu pojmovanju, ki posveča Spornost stroju, človek za njim pa ^ pomeni le ceneno delovno silo. **TVE POSODOBLJENEGA KMETIJSTVA ^adobno mehanizirano kmetijstvo pomeni veliko razbremenitev a pri težkih kmečkih opravi-pomeni pa tudi novo veliko od-ost, ki si jo z uporabo kmetij-^rtrojev nalaga na svoja ramena, težkega traktorja, ki ga obvla-J^*jo mišičaste roke krepkega "jO^čkega gospodarja, neredko vodi-JJwJrkke otroške roke. V kroniki ne-JtJJ pa dnevno lahko zasledimo pri-J^e, ko je voznik ostal pokopan tem težkim poljskim vozilom. f*L Je to otrok, od katerega ne more-zahtevati velike izkušenosti in ^yfi, je odgovornost še toliko večja. ^ potencialne invalidnosti grozi Mnu otroškemu telescu. Zdrav-ii strokovnjaki menijo, da otro-telo še ni toliko odporno, da bi lo prenašati tresljaje, ki jih spre-man voin& M krmilom orja-s *K*a stroja, rast njegovih hrbtenic S*vretenc je lahko zavrta ali na ta \ Vn deformirana. \ ^ odraslemu izkušenemu de-JN^U v kmetijstvu grozi nevarnost Jv^odbe in navadno se takrat pre " v^hna previdnost in podcenjevanje Urnosti krepko maščujeta. S tež-in zato nevarnimi kmetijskimi >vjji je človek ne odnese le z odrgnili, ali pa mora imeti presneto sre ?£oe le izpostavljenost vsakovrst-nesrečam, tudi siceršnja nevar- čo. Katastrofalnim posledicam bi se lahko ognili sami z zavestnim Varnim ravnanjem pri kmečkih opravilih in pa seveda s primerno vzgojo mladih in neizkušenih, ki imajo prvikrat opraviti s stroji. Seveda pa to ne pomeni, da morajo otroci desetih ali celo osmih let to usposabljanje tudi praktično preizkusiti. NEPREVIDNOST V PROMETU Mimo prometa pri obravnavanju vzrokov invalidnosti nikakor ne moremo. Le podatki, ki obravnavajo trajno invalidnost, ki nastane na poti na delo ali z dela, so zaskrbljujoči, kaj šele črna kronika časopisov, ki s cesta vsak dan poročajo o smrtnih žrtvah. Vse to nas pa še ni prisililo, da bi ostreje ukrepali, kadar gre za zdravje in življenje človeka v vozilu, na pločniku, na prehodu za pešce. Prometna vzgoja, uvedena že med najmlajšimi v vrtcu in šolah, je sicer rodila rezultate, pa vendar še vedno beremo, koliko je med žrtvami prometa neprevidnih in neizkušenih otrok, koliko mladih kolesarjev, koliko negodnih in objestnih motoristov, ki se ilegalno prevažajo s hitrimi ropotuljami. Beremo o neizkušenih, še večkrat pa vinjenih voznikih, ki na cesti ogrožajo svoja življenja in življenja soudeležencev v prome- tu. In ob teh rezultatih se ne moremo zanesti na čas, ki bo prinesel večjo kulturo in humanost na ceste, pač pa moramo podvojiti vzgojna prizadevanja pri mladih, pri nevzgo-jenih in brezobzirnih voznikih pa podvojiti materialne kazni, ki kot kaže še najbolj uspešno pripomorejo k cestni kulturi. Vzroki nastajanja invalidnosti prav gotovo s tem niso izčrpani, še več je povzročiteljev, objektivnih in človeških, ki človeku intimno, družbi pa na vseh mogočih področjih povzročajo nepopravljivo škodo. Omenili smo le tiste, kjer bi se dalo marsikaj storiti, da stanje ne bi bilo več tako zaskrbljujoče, kjer bi le nekaj pozornosti in trenutnih materialnih žrtev več prineslo dolgoročneje uspešnejše rezultate. In kjer bi mogli biti bolj samokritični in manj prizanesljivi do svoje malomarnosti, ki nam marsikdaj ogrozi življenje in zdravje. D. Žlebir Likovna predstavitev invalidov Gorenjske V torek, 30. septembra, bo otvoritev prve razstave likovnih in ročnih del invalidov amaterjev z vse Gorenjske. Razstava, ki želi kar najširšemu občinstvu predstaviti invalidova likovna prizadevanja, bo odprta vse do 15. oktobra v Prešernovi hiši Gorenjskega muzeja. Predsednik Društva invalidov Kranj, organizator te razstave, Mirko Galičič, je ob pripravah na razstavo dejal: »Menim, da smo tudi invalidi tisti člen naše skupnosti, ki se zaveda in uresničuje cilje samoupravnega družbenopolitičnega in tudi kulturnega področja. Zato naj bo razstava, ki jo pripravljamo, le del našega prizadevanja za dosego ciljev na kulturnem, likovnem področju. Omenjena razstava bo predstavila širši družbi invalida v prostem času, njegova vsestranska prizadevanja, tudi likovna, za vkjučitev v življenjsko okolje, iz katerega ga je morda invalidnost iztrgala. Pobudnik razstave je društvo invalidov, ki je pred časom poslalo razpis vsem gorenjskim društvom, poverjenikom in šolam s prilagojenim učnim programom, naj sodelujejo v pripravi razstave. Vabilu so se sko- raj polnoštevilno odzvale šole kier mentorji spodbujajo likovni talent, na nekaj odmeva pa smo naleteli tudi med posamezniki, dolgoletnimi ustvarjalci. Razstava se bo posvetila predvsem likovniku amaterju, ki se z likovnimi m ročnimi deli ukvarja prav tako uspešno kot tisti, ki ni telesno ali morda kako drugače prizadet. Kljub doseženim estetskim merilom pa razstave ne smemo soditi le s strogo likovno strokovnega stališča, voditi nas mora zlasti zavest o domišljiji in psiholoških momentih, ki jih invalid likovnik vlaga v svoje delo. Ne gre torej za neko strokovno oceno del posameznih razstavljavcev, temveč predvsem za prikaz kulturnega izživljanja prizadetih oseb, ki se v tovrstno umetnost vživljajo iz različnih razlogov, včasih tudi zato, ker jim druge oblike izkoriščanja prostega časa niso dostopne.« Na razstavi, ki jo bodo v torek 30. septembra, ob 18.30 odprli v Prešernovi hiši v Kranju, bodo obiskovalcem na ogled likovne podobe, lesorezi, kiparski izdelki, pa seveda tapiserije in makrameji, s katerimi se likovno nadarjeni vse pogosteje ukvarjajo. ^ d.Z. Gorenjski paraplegiki organizirani Društvo paraplegikov Gorenjske, ki že dobro leto deluje samostojno, si je za prvo nalogo zadalo aktiviranje članstva ter intenzivno vključevanje še neevidentirane invalidne populacije, ki ima po pravilih društva pravico biti član organizacije paraplegikov. Seveda je v prvi vrsti potrebno zagotoviti ustrezne, invalidskim vozičkom dostopne prostore za delo organov društva. Te naloge se gorenjski paraplegiki pravkar lotevajo, saj že nekaj časa arhitektonsko urejajo namenjene jim prostore v hiši nad Mohorjevim klancem v Kranju. Temelne naloge, ki jih organizacija zasleduje, se dotikajo vprašanj socialnega varstva, pomoč bolnim članom, obiski, obdaritve, skrb za invalidne matere in seveda pomembno socialno rehabilitacijo ter zdravstveno varstvo kot nuina spremljevalca invalidu pri premagovanju socialnih in psihofizičnih ovir. Pomemben del so paraplegiki v svojem programu namenili športu in tekmovanjem, predvsem sedeči košarki, spretnostni vožnji z vozički, plavanju, namiznem tenisu, streljanju, šahu, metanju krogle, kopja in diska ter športnemu ribolovu. Važno mesto zavzema izletništvo in oblike družabnega življenja, ki omogočata strgati spone, ki utesnjujejo življenje človeka invalida K u turno prosvetna ter informativna dejavnost prav tako pomagata k različnim oblikam izražanja in hkrati aktivirata veliko število zainteresiranih za tovrstne dejavnosti. V glasilu Zveze paraplegikov »Naše življenje« je omogočeno vsemu članstvu kar najaktivnejše sodelovanje in prenašanje informacij na invalidno populacijo. Seveda pa invalide tare še vrsta vsakodnevnih težav, ki se jih ne da strpati v akcijski program, zato pa sprotne situacije opozarjajo tako prizadete osebe, kot javnost na najbolj boleča družbena vprašanja ki jih invalid še posebej zaznava. Trenutno aktualno vprašanje arhitektonskih ovir, ki so mu gorenjski paraplegiki posvetili posebno veliko pozornosti, seveda ni le trenutno aktualno. Že leta in leta se vleče ta boleč problem in paraplegiki so ga sklenili odpraviti postopno, najprej v najožjem okolju, kjer delujejo in živijo, obenem pa si bodo prizadevali, da bo tudi širša družba zavzela na tem področju ustrezno stališče Humanizacija delovnih pogojev Naša prva vrednota je človek, nenehno poudarjamo Praksa pa še vedno pogosto zanika naša ustavna in zakonska prizadevanja. Varstvo pri delu, čeprav smo mu v premnogih aktih delovnih organizacij, v zakonu o združenem delu ter v vrsti zakonov posvetili eno od prvih mest, včasih še prerado šepa za človekoljubnimi zakonskimi opredelitvami. Humanizacija dela je v delovnem procesu pomemben dejavnik, saj praksa neustreznih delovnih pogojev kaže na hitrejše obolevanje delavcev, na nastajanje invalidnosti, neredko pa tudi na neurejenost delovnih in drugih medsebojnih odnosov, kar vse skupaj pogojuje nižjo storilnost in veliko psihično obremenjenost delavca. Zato si delovne organizacije, sindikat in druge družbenopolitične organizacije prizadevajo kar največ storiti za delavca - omejilo naj bi se nočno delo, prilagodil delovni čas ter predvsem prostor in siceršnji delovni pogoji. Humanizacija pa ni edini cilj delovnih organizacij, razvile naj bi tudi bolj urejeno varstvo pri delu, zdravstveno varstvo, dale svoj prispevek preventivnim prizadevanjem ter delovanju zoper invalidnost. Da bi se delovnim organizacijam tovrstna prizadevanja olajšala, so v temeljnih organizacijah združenega dela sklenili pri delavskem svetu imenovati odbor za varstvo pri delu. Sklep o ustanovitvi, je bil sprejet na devetem kongresu Zveze sindikatov Slovenije. Odbori naj bi bili čim širše sestavljeni, in sicer iz kar največ strokovnjakov s tega področja: predstavniki kadrovske, socialne, varnostne službe, zdravstvenih delavcev, tehnologov, organizatorjev dela, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, sestava pa bi bila seveda podvržena tudi obsegu problematike. Varstvo pri delu, včasih kar precej zapostavljena veja, v nalogah omenjenih odborov obsega preučevanje varnosti delovnega okolja, sestavljanje programov usposabljanja delavcev, ki se ukvarjajo z varstvom pri delu, analiziranje vzrokov za poškodbe pri delu. Se vedno preveč poudarjamo tehnično varstvo, socialni vidik, pravni in medicinski pa predstavljajo precej zapostavljeno področje. Odbori bi se morali zavzeti tudi za upoštevanje slednjih, skrbeli pa bi tudi za varstvo neposrednega delovnega okolja, ne zgolj za varnost delavca pri opravljanju konkretnega dela. Pri zagotavljanju preventive ne bi bilo odveč - celo nujno — povezovanje odborov z zdravstvenimi službami, saj bi le v skupnem sodelovanju dosegli redne preventivne preglede, kvaliteto storitev, organizirali pa skupaj tudi razne oblike izkoriščanja prostega časa delavcev za rekreacijo in siceršnjo skrb za zdravje. Skrb za varno delo in zdravje delavcev pa hkrati prispevata tudi k preprečevanju invalidnosti in nastajanja poklicnih bolezni. Invalidnosti-se v celoti seveda ne moremo izogniti, zato moramo poskrbeti, da se delavci z zmanjšano delovno sposobnostjo po končanem zdravljenju in medicinski rehabilitaciji normalno vključujejo v delovno okolje in s tem storijo prvi korak k svoji poklicni rehabilitaciji. Naloga odborov bi bila tudi skrb za usposabljanje invalidnih delavcev za tista dela, ki bi jih delavci lahko s preostalimi sposobnostmi opravljali s kar največjo delovno učinkovitostjo. Tu bi morali več storiti za prezaposlitev v druge temeljne organizacije, če invalidi v svoji ne bi več mogli opravljati prejšnjih del, ali pa delavčevi sposobnosti prilagoditi napravo, kar ne zahteva prevelikih stroškov in se z ozirom na pravilno usposabljanje delavca kmalu obrestuje. Zato je s tem področjem neločljivo povezana tudi inovacijska dejavnost, ki bi jo odbori s posebnimi merili morali še posebej spodbujati, vsaj kadar gre za preurejanje delovnih naprav, sedežev, ureditev dostopov. Dosedanji odbori, ki že delujejo po delovnih organizacijah — seveda ne vseh - pod imenom aktivi invalidov, so se učinkovito lotevali vseh omenjenih vprašanj in dosegli tudi prenekatero zakonsko rešitev problemov delovnih invalidov. Za še večjo učinkovitost pa je potrebno kadrovsko povezovati odbore z drugimi izvršilnimi organi, komisijami in odbori pri delavskih svetih in osnovni organizaciji sindikata ter seve da z delegacijami samoupravnih interesnih skupnosti. D. Ž. Stopnica do družbenopolitične dejavnosti Bil je kar malo nejevoljen, da se zanj zanimamo šele zdaj, ko so se stvari uredile, prej pa ni bilo nikogar blizu. Tomo Filipčič, zdaj delavec oddelka za posojila v Ljubljanski banki, je prej delal v precej slabih delovnih pogojih. Tesna pisarna nekdanjega Mladega rodu, do katere je bilo treba preskočiti stopnico in navsezgodaj kuriti v gašperčku, ni nudila posebnega delovnega užitka. Tomo Filipčič, zaradi svoje bolezni odvisen od invalidskega vozička, se v zatohlih prostorih, tudi podnevi slabo osvetljenih z umetno lučjo, ni mogel posebno dobro počutiti. Arhitektonske ovire, ki jih sicer neprestano srečuje, so bile tu resda le majhna stopnica, ki jo zdrav zlahka zmore, z vozičkom, ki ga sam vodiš skozi vse življenjske ovire, pa je to povsem druga pesem. V Ljubljanski banki na Prešernovi cesti, kjer so ga pred nekaj meseci zaposlili, ni težko priti do pisarne. V pritličju je ni nobene stopnice ne ovirajo dostopa. »Dandanes je malo stavb, kjer nam paraplegikom ne bi bil oviran dostop vanje, povsod se pojavi kaka stopnica. Celo v zdravstvenem domu, kjer je prostor ob stopnicah prirejen vozičkom, je to uporabno bolj za tiste, ki jih kdo vozi, teže pa za nas, ki svoj voziček sami rinemo skozi življenje. Težak je dostop do nekaterih trgovin, občinske stavbe, celo do prostorov invalidsko pokojninskega zavarovanja ... Tudi v pritlična stanovanja blokov vodi navadno vsaj pet, šest stopnic. Tudi v našem bloku, toda sam sem si dostop omogočil z dvigalom, montiranim na balkonu. Odpravljanja gradbenih ovir za invalide pa žal še ni prodrlo. Seveda se predvsem paraplegiki aktivno in neprestano zavzemamo, da bi pri novogradnjah pomislili tudi na nas, vendar so tedaj načrti narejeni in za kakršnokoli vnašanje novih elementov je že prepozno.« Tomo je družbenopolitično kar dejaven, seveda bolj v delovni organizaciji, kajti na sestanke krajevne skupnosti že peljejo stopnice. Najbolj pa se je angažiral v društvu paraplegikov. »Na Gorenjskem, kjer smo svoje društvo pred kratkim ustanovili, nae je blizu šestdeset. Ker smo komaj začeli - zdaj namreč odpravljamo gradbene ovire v novih prostorih nad Mohorjevim klancem — se aeveda še bolj udeležujemo piknikov, izletov in sestankov. V prihodnje pa je na vrati obširnejši program, ki je že izdelan, uresničiti pa mora predvsem odpravo arhitektonskih ovir, reševati številna socialna vprašanja popolnoma nepokretnih, vezanih na posteljo, vprašanja rekreacije in drugo. Pri Društvu invalidov bi nas radi povezali v skupno organizacijo, vendar menim, da to ni najpametne-je, saj imamo paraplegiki svoje specifične probleme, svoj program in samostojne načrte. Morda bi ae veljalo združiti, ko bi ostale sekcije za uresničevanje načrtov, prilagojenih specifičnim potrebam... Tomu se pozna, da je mnogo med ljudmi, da se za probleme, ki tarejo njega in njegovo okolico, tudi aktivno zavzema. Komunikativen je in vedno najde odgovor, življenjska situacija, naj bo še tako težka, ga verjetno ne preseneti nikoli. »Invalid mora biti aktiven v družbi zdravih ljudi. Ne sme se zapirati vase in v krog aebi enakih, saj potem postaja zagrenjen in ne več enakopraven zdravemu. Zaposlovati se mora v normalnih pogojih, ne morda v invalidskih delavnicah, ali pa le izjemoma. Zato je bilo mogoče zaposlovanje v Mladem rodu zgrešeno, saj se je tam invalidu primerno delo teže našlo kot bi se v kaki drugi, večji delovni organizaciji.« D. Zlebir GLAS12.STRAN ŠPORT TOREK, 23. SEPTEMBRA 191 Pred množičnimi smučarskimi tekaškimi prireditvami Rekreativci se pripravljajo TROMEJA - Turistično društvo Trbiž, Obmejno telovadno društvo Podkloiter in Turistično društvo Kranjska gora, organizatorji prvega smučarskega teka Treh «*«*«^»OjWi v nedeljo organizatorji tudi prvega pohoda na Tromejo. Udeležilo se ga je nad tri tiso« pohodnikov, ki so v lepem vremenu imeli idealne pogoje za pohod. Iz treh »bornih mest v Beli Peci, Podkloštru in Rate« se je na tromejo zgrnila množica pohodaikov, ki so na tromeji se bolj utrdili prijateljstvo. To je bilo enkratno doživetje vseh, ki so prišli na to srečanje. Se enkrat se je pokazalo, da so te meje nailMrfj odprte na svetu. Prijateljstvo se je prepletalo s sožitjem, čeprav so se srečevali ljudje Is treh različnih političnih področij. Med temi je bilo veliko takih, ki so se udeležili tudi prvega teka na smučeh Treh dežel. Med temi smo naredili anketo, saj smučarski tekaški rekreativci ne poznajo ritka. V novi smučarski sezoni imajo rekreativci trideset preizkušenj. Štirinajst takih, na katerih vsi ti lahko preizkušajo svoje sposobnosti, koliko so pripravljeni na zimsko sezono. Naj nam ne zamerijo, saj smo tokrat namerno poiskali tiste, ki skrbe za organizacijo teka Treh dežel. Med njimi so bili taki, ki so pripeli tudi smuči in pretekli vso progo. Vsem našim šestim anketirancem smo zastavili enako vprašanje. Koliko so to poletno sezono vložili truda, da bodo na rekreacijske preizkušnje prišli dobro pripravljeni. Andrej tem v a iz Kranjske gore: »Moja služba mi omogoča, da veliko hodim. Aktiven sem v gorskem reševanju. V prostem času rsd planinarim. Če mi dopušča čas, tudi tečem. Udeležil sem se tudi prvega teka Treh dežel. Ni mi bilo žal, da sem se zapisal smučarskemu teku. Tudi v novi sezoni se bom udeležil vseh tekov na smučeh. Ni jih malo in upam, da bom vse dobro opravil. Vsekakor kolikor mi bo to dopuščala služba.c Mirjam Žerjav iz Kranjske gore: »Smučarski tek kot rekreacija je zanimiva športna disciplina. Ni se ti treba drenjati med tistimi, ki ljubijo vijuganje na smučiščih na Vitrancu in drugih smučarskih središčih. Čeprav sem Kranjsko-gorka si rsda pripnem tekaške smuči. Že nekaj let sem med tistimi, ki v tem koncu skrbe za organizacijo vseh rekreativnih tekaških prireditev. Tudi sama tečem in ni mi žal. Udeležila sem bom bližnjih tekov, saj rada tečem, rada hodim v gore in rada se udeležim suhih t rim akcij.« Prane Jelene z Jesenic: »Čeprav se z rekreacijo na smučeh ne ukvarjam pogosto, vseeno tečem za zabavo. Zdi se mi posrečena kombinacija hoje in teka. Kako se pripravljam? Hodim v gore, bali nam in včasih tudi tečem. Tako si nabiram moči za zimski tek. Zdi se mi, da smučarski tek vse bolj prodira med naše delovne ljudi. Mnogoksteri med njimi so se že naveličali čakanja v vrstah na žičnicah. Kdor ljubi naravo, ni nikoli brez kondicije.« Dragica Mlinar iz Rateč: »Kot gostinska delavka nimam veliko časa za smučarski tek. Sem res prav rekreativka, saj tečem le za zabavo in svojo korist. Zdi se mi to posrečena kombinacija dela in prostega časa. Rada tečem in morda se bom v novi sezoni udeležila nekaj rekreacijskih tekov. Tu predvsem hočem dokazati, da sem sposobna preteči nekaj kilometrov.« Peter Klofutar iz Kranjske gore: Petra poznamo kot alpskega smučarja, ki je doma iz našega največjega smučarskega središča. Poznamo ga tudi kot rokometaša moštva Kranjske gore. Ze nekaj let ga ni več med tistimi, ki vijugajo is Vitraaca v dolino. Je med tistimi, ki se udeležuje vseh smučarskih rekreacijskih tekaških tekmovanj. »te nekaj let nazaj se mi je zdelo, da preveč izgubiš s -čakanjem na žičnicah. Poizkusil sem s tekaškimi smučmi in navdušile so me. Posebno še bolj, ko je začele teči tudi mojs žena in vsi trije otroci. Kondicijo nabiram kot aktiven gorski reševalec. Rad sedem na kolo, pa tečem po bližnjih gozdnih poteh. Upam, ds se bom letos udeležil vseh množičnih tekaških rekreacijskih prireditev v Sloveniji. Zdi se mi tudi posrečena kombinacija teka Treh dežel. Tudi sam sem bil na tem prvem teku.« Mirni Petrič iz Rateč: Mirni je med tistimi Ratečani, ki vsa leta nazaj skrbno bde nad organizacijo tekaških prireditev v tem koncu Gorenjske. Je tudi med tistimi, ki vsa leta pomagajo pri organizaciji planiških skakalnih prireditev. »Zakaj bi bila vedno med tistimi, ki skrbe za organizacijo? Ratečanke smo se v sezoni 1978 — 79 odločile, ds tudi same dokažemo, da ne znamo samo organizirati tekaških prireditev. Nekaj nas je, ki smo si nataknile tekaške smuči in začelo se je. Rade tečemo, saj je to prava zvrst zimske rekreacije. Kolikor mi dopušča čas se nrlnrlvl„m t-k-o da tečem v Planico in rada zaidem tudi v gore. Tako kot lansko Efidoom\udilletos tekla ns teku Treh dežel. Udeležile se bom tudi nekaj bližnjih smučarskih rekrescijskih tekov.« d Foto: F. Perdan Avto rally v Radovljici RADOVLJICA - Komisija za šport in rekreacijo pri občinskem aindikalpem svetu in Zveza telesnih organizacij Radovljica skupaj z AMD Radovljica organizirajo v soboto, 27. septembra, občinski sindikalni avto-rallv. . . Tekmovanje v avto-rallvju je rekreativno in namenjeno članom osnovnih organizacij sindikata in konferenc osnovnih organizacij sindikata. Vsak voznik mora obvezno imeti sovoznika. tekmovali pa bodo v mo*kih, ženskih dvojicah in v mešanih dvojicah. Proga bo potekala večinoma po stranskih, manj prometnih cestah Gorenjske ter skozi turistične in znane gorenjske kraje. Podelitev diplom in pokalov najboljšim ekipam bo v Ribnem. D.S. KOLESARSTVO Ropret ubranil naslova DOL - V Dolu pri Ljubljani so kolesarski delavci domačega TVD Partizan v soboto pripravili letošnje državno prvenstvo na kroaometer. Udeležili so se ga vsi naši najboljši člani ter mladinci. Glavni favorit za zmago je bil lanski prvak Ssvčan Bojan Ropret, ki mu vožnja na kronometer posebno »leži« in ga je doslej le malokdo uspel premagati. Tudi tokrat mu je uspelo. Zmagal je s slabo minuto prednosti pred klubskim tovarišem Bojanom Udovičem. Sicer pa so sodniki precej tekmovalcev izključili, saj v tej disciplini, v kateri kolesarji štartajo posamično, ni dovoljena vožnja v skupini. Od Savčanov se je med člani v prvo deseterico prerinil še Stane Kurent, lanski mladinski prvak na kronometer. Bojanu Ropretu je v soboto in nedeljo uspelo zadržati naslov državnega prvaka v vožnji na kronometer in v gorski dirki. - Foto: H. J. Pri starejših mladincih so imeli največ uspeha tekmovalci ljubljanske Astre, ki so osvojili štiri od prvih pet mest, dobro pa so se izkazali tudi njihovi mlajši mladinci. Od Savčanov se je v tej skupini najbolje uvrstil Tunič na peto mesto. Rezultati - člani (48,6 km): 1. Ropret 1.02:26,7 (povprečna hitrost 48,700 km/h), 2. Udovič (oba Sava) 1.08:11,4, 3. Bulic (Si-porez) 1.03:31,8, 4. Polončič 1.04:00,», 5. Marinkovič (oba Rog) 1.08:10,1, 6. Kurent (Sava) 1.08:81,8; starejši mladinci (32,4 km): 1. Čerin (Astra) 42:32,0 (povprečna hitrost 45,700 km/h), 2. Pavlic (Rog) 43:13,2, 3. Povirk 43:32,6, 4. Planina 44:33,0, 5. Udovč (vsi Astra) 44:39,0; mlajši mladinci (18,2 km): 1. Pintarič (Astra) 21:80,1 (44.S00 km/h), 2. Papež (Novoteks) 22:20,0, 3. Ugrenovič (Astra) 22:20,4, 4. Ko-sirnik (Rog) 22:36,5, 5. Tunič (Sava) 22:40,1. TUDI NA POKLJUKI ROPRET POKLJUKA - Naslednji dan, v nedeljo, pa je bilo na Pokljuki že državno prvenstvo v gorski vožnji. Zelo dobro ga je pripravil kolesarski klub Bled, ki mu je uspelo na start privabiti blizu dvesto tekmovalcev vseh starostnih skupin. »Gorski voznik« Bojan Ropret je bil tudi tokrat nepremagljiv. V razpotegnjenih strmih klancih je prišla do izraza telesna zdržljivost vsakega kolesarja. Razlike so bile očitne, zato tudi sodniki niso imeli posebno težkega dela. Skupinske vožnje, vsaj v zgornjem delu proge, praktično ni bilo. Bojan Ropret je ubranil naslov državnega gorskega prvaka in mu dodal še slovenskega, kajti dirka je štela tudi za republiško prvenstvo. V deseterici najboljših članov so bili od Savčanov še Bojan Udovič, Drago Frelih in Stane Kurent, medtem ko se je od starejših mladincev najbolje uvrstil Janez Lampič na tretje mesto. Rezultati - člani (10 km): 1. Ropret (Sava) 23,27 (povpečna hitrost 26,890 km/h), 2. Polončič (Rog) 24,16, 3. Bulic (Siporez) Teniške novice KRANJ — To poletno teniško sezono so bila stara in nova teniška igrišča na stadionu Stanka Mlakarja zasedena od jutra do večera. Tudi sedaj so še, saj je vreme tako, da se še vedno lahko igra ta privlačna športna igra. Vedno več je takih, ki se s tenisom radi rekreirajo. Tudi glede organizacije tekmovanj je bila letošnja bera na igriščih izredna. Ni minil mesec, ds na njih ne bi bil organiziran kvalitetni turnir na mednarodni ali jugoslovanski ravni. Izgradnja novih igrišč je pokazala, da so pri TK Triglavu upravičeno zavihali rokave in usposobili še štiri nove. Veliko je bilo razprav, ali so nova igrišča ali ne. Pokazalo se je, da je bila izgradnja le-teh nujna. MED ISKRASI 2 NI DAR KRANJ - Teniški klub Triglav je bil organizator drugega sindikalnega prvenstva Iskre Elektromehanike. Na tem turnirju je nastopilo nad štirideset igralcev. Zmaga je po pričakovanju pripadla Davorju Znidarju, ki je v finalu opravil z Jezerskom. V tolažilni skupini je bil B. Stare boljši od 2epiča, medtem ko je v kategoriji igralcev nad petintrideset let prvo mesto osvojil Dornig. Dornig je v finalu premagal ta v carja. Izidi - polfinale - igralci do petintrideset let - Znidar: Dornig 6:2, 7:5, Jezeršek : Slapnik 6:2, 7:5, finale - Znidar : Jezeršek 7:5, 6:4, igralci nad petintrideset let -polfinale - Tavčar : B. Stare 6:3, 7:5. Dornig : Mozina bb, finale - Dornig : Tavčar 6:2, 7:5, tolažilna skupina B. Start -2epič6:0, 6:2. PRVENSTVO TRGOVSKIH ZASTOPNIKOV KRANJ - Na teniških igriščih Stanka Mlakarja je bilo prvo republiško tenisko prvenatvo trgovskih zastopnikov. Za naslove se je tokrat potegovalo štiriindvajset »trgovcev«. Prvi republiški prvak je postal Prodnik (Univerzale - Domžale), ki je v finalu po težkem boju premagal Sušteršica iz Modnega salona Velenje. V tolažilni skupini je bil dvoboj igralcev Mladinske knjige. Papež je bil boljši od Janša. Izidi - polfinale - Prodnik : Žižek 7:5. 6;2, Slapar : Sušteršič 0:6. 0:6, finale -Prodnik : Sušteršič 6:2. 7:5, tolatilna skupina - Pape« : Janša 6:0, 7:5. 25,04, 4. Borovičanin (Kraljevo) 25,04. 5. Bičanič (Lokomotiva) 25,30. 6. Udovič 26,44, 8. Frelih 26,31, 9. Kurent (vsi Sava) 26,36; starejši mladinci (10 km): 1. Pavlic (Rog) 25,22 (28,799 km/h), 2. Povirk (Astra) 27,99, 3. Lampič (Savs) 27,99, 4. Lesk osek (Hrastnik) isti čss, 5. Arslč (Rog) 27,14, 7. Mara (Savs) 28,29; mlajši mladinci (5 km): 1. Papež (Novoteks) 14,07 (17 km/h), 2. Pintarič (Astra) 14.A6, 3. Polončič B. 14,29, 4. Kosirnik (oba Rog) 14.62. 5. Caric (Rijeka) 14,82.___ Za republiške naslove so se na pet kilometrov dolgi progi pomerili tudi 1 ^ in veterani. Pri članih je zmagal Skulj (Rog-Franek), pri veteranih pa so novi slovenski prvaki v posameznih starostnih skupi-nahf Hvasti (Kokrica), Marn (Kokrica, Hrovst (Rog-Franek) Kocbek (Branik), Zadel (Bled) in Zirovnik (Rog-Franek)^ ^ Reprezentanti v Bolgarijo KRANJ - Konec tega tedna se bo začela devetdnevna etapna kolesarsks dirka Po Bolgariji, ki se je bodo udeležili tudi jugoslovanski reprezentanti. Zvezni kapetan Franci Hvasti je za naporno tekmo izbral Borovičanina (Metalac), Dostaniča (Ca-čsk), Babajiča (Kragujevac) ter Savčane Udovica, Pečnika in Rakuša. Nekateri najboljši, med njimi Ropret, Polončič in Bulic, bodo ostali doms, saj šolske obveznosti, ki so se jim letos fantje zaradi izredno zahtevne kolesarske sezone morsli izogniti, tudi terjajo svoje. H. J. Slovensko prvenstvo sklenjeno KRANJ - Z dirko solidarnosti, ki jo je pripravil kolesarski klub Soča iz Kobarida, se je sklenilo letošnje republiško prvenstvo za člane. Novi prvak je Rogovec Pirš, ki je zbral 57 točk, drugi je z 52 točkami njegov klubski tovariš Penko, na tretjem mestu pa je najboljši Savčan Pečnik s 47 točkami. Ekipno je prepričljivo zmagala' Sava pred Rogom in Astro. Težko je reči, da vrstni red najboljših posameznih daje stvarno sliko kvalitete slovenskih kolesarjev. Čeprav so se za prvenstvo štele urvstitve s štirih dirk od skupaj sedmih, se nekateri, gre predvsem za državne reprezentante, niso udeležili niti štirih. Letošnja kolesarska sezona je bila namreč tako natrpana z zahtevnimi mednarodnimi preizkušnjami, da reprezentanti skoraj niso utegnili nastopati na domačih. Med starejšimi mladinci, ki so prvenstvo sklenili že dva tedna pred člani, je novi prvak Čerin (Astra) pred Savčanoma Marnom in Lampičem. Astra je tudi ekipni prvak. Druga je Sava, tretji pa novomeški Novoteks. Kranjčan Kavas je slavil med mlajšimi mladinci. Točko več ima pred Tuničem in Rogovcem Kosirnikom. Med najboljšimi imajo svojega predstavnika tudi Blejci. Ankerst je osvojil solidno enajsto mesto. Ekipno je zmagala Sava pred Rogom in Astro, medtem ko je Bled osmi. ^ j PD Krani vabi: - v soboto. 27 septembra na Z*'--visoko Kokrsko K očno Odhod bo iziu hotela Creina ob 5. uri z avtobussma Kokre. Dalje mimo SuhadoJtufcj isar Taško in Dolce. Tu na nrtrapu m M Zdolško škrbino in Jezersko Kotna MN levo čez prag, odkoder je do vrtvj w _ in pol. Ta gorski vrh je bil do nedavna uda zastopan. Planince je zavračalo sama sipko melisče ter nagnjeno, nrušmm ozka polica pod vršnim grebenom uma so markaasti PD Kranj pot onx Ponekod so jo speljali na trdnem med skale in stolpiče ter vrvmi. Po tej poti bo to prva skupinska lun nmce bodo spremljali planina ki m sa uredili ter vodniki in nH^,^ Moie«.0» vrha približno 6 ur. - v nedelja 28. septembra MniJ1 tarsk, vrh. Odhod ^-.J* bo ob 6. un izpred hotela cTeino da F* protna. Povratak v Kranj 13. uri. t* preovioar Invalidi tudi v kegljanju JESENICE — Komisija za szMrt ar J* štvu invalidov Jesenice je *-i77* I a " Podmežaklja organizator 'rtnšaiasi ' dročnega gorenjskega prvenatva » nih partijah. Prvak je 8 im*kLm* Invalid iz Domžal. ^ Izidi - 1. 8D Invalid (Dojb*.v, m IŠD Borec (Kranj) 498, J n, 4. IŠD Borec II (Kranj) 289. Občinsko balinarsko prvenstvo RADOVLJICA - V nedeljo ~ ._-» bra, bo na balinišču R-ii^"L.JV Lesce moštveno letošnje ofelT^ kalno prvenstvo v balin« njuTVkmr-* bo potekalo pod pokrovitimiJL™T^ skega sindikalnega sveta inzTZ-Ta—* organizacij Radovljica. Teka***«.., » ganiziral Balinarski klub LeieT^ J Rs* Zakotnik zmag; KRANJ - Zaključil se j« k^K*w» turnir Go kluba Kranj. pVv^kviMta^ del Milan Zakotnik - l ■*•*• * * Zvone Francelj - 3. kyu OhT^'L!!, cembra udeležila reoubliajt* ■* *ma na Bledu. "■**gu Izidi - tretje kolo — 1:0, Rogelj : Omejc 1:0. Z.k^I, 1:0, Mišic : Manfreda l^n £^ Francelj G. 1:0; četrto kolo 1 Pintar 1:0, Rogelj : Chvatal a-T i : Mišic 1:0, Omejc : Mai^!L i Francelj G.JkO; peto kolo -Tp^ r»taJ H.&JT. F*-n»ceb 6- \ MOsafa Dober nastop pionirjev MARIBOR — Na pionirskem prvenstvu Slovenije v atletiki na stadionu Poljane v Mariboru je nastopilo nad 300 mladih atletov in atletinj iz 20 klubov. Z vrsto odličnih rezultatov, med drugim so izboljšali tudi 5 republiških rekordov, so pokazali, da pravilna usmeritev na sistematično delo z najmlajšimi v mnogih okoljih že kaže prve sadove. V skupnem seštevku so bili najuspešnejši domači tekmovalci, sicer so kolajne osvojili predstavniki 14 klubov. Kranjčani so tudi drugi dan prvenstva posegli po kolajnah. Kabič je srebrni prvi dan v metu kladiva dodal še bronasto v metu kopja (48, 46 m), v skoku s palico pa je bil Malic z osebnim rekordom 310 cm drugi. V metu kopja se je izkazal tudi Mencinger, ki je le za 14 cm zaostal za tretje-uvrščenim Kabičem. Rezultati: 1. dan - pionirji - 100 m: 1. Pekica (KP) 11,5, 2. Bitem 11,6, 3. Didano-vič (oba LOAZ) 11,7, ...Stular (TR) 12,0; 600 m: 1. Žezlin (NG) 1:26,7 (rekord SRS), 2. Cestnik (RU) 1:27,7, 3. Caf (MB) 1:29,0; 2090 m: 1. Kovačič (MB) 6:16,5, 2. Mihelič (PT) 6:19,9, 3. Zuletič (KP) 8:21.1; višina: 1. Fefer (VRH) 190, 2. Košar (MB) 190, 3. Tasič (BR) 181; daljava: 1. Kobale (MB) 630. 2. Didanovič (LOAZ) 623, 3. Pravdič (MB) 597; krogla: 1. Prime (NM) 14,20 m (rekord SRS), 2. Krapež (NG) 12,95, 3. Čulig 12,41, 4. Kabič (oba TR) 12,03; kladivo: 1. Prime (NM) 37.36 (rekord SRS), 2. Kabič (TR) 35,82, 3. Kozinc (RU) 33,52. 4. Čulig (TR) 3032; 4x109 m: 1. Maribor 46,6, 2. Kladivar 48,2, 3. Olimpija 48,4; pionirke - 109 m: 1. Zidar (LOAZ) 13,0, 2. Majhen (VE) 13,2, 3. Bravc (MB) 13,5; 600 m: Kmet 1:40,0, 2. Fajdiga (obe LOAZ) 1:41,2, 3. Lobe (NM) 1:43,7; višina: 1. Pn-jenk (PT) 163, 2. Savli (NG) 148, 3. Muršič (MB) 148; krogla: 1. Pire 11,72, 2. Lorber (obe MB) 10,65. 3. Barbič (NM) 19,92; kopje: 1. Pire (MB) 36,98, 2. Boh (LOAZ) 27,99, 3. Seles (KL) 24 g« ~ 24,00; 4 x 199 m: 1. Maribor « mesto 52,8, 3. Olimpija 52 g-2. dan: pionirji — go L," novic (LOAZ) 10,8 fr**0!!™ Bitenc (LOAZ) 11,2, 3. k\*L°.T? Jošt (TR) 11,8; 399 m: 1 rTV, (~ 2. Gorenšek (LOAZ) 3» o , < 39,9; 1999 m: 1. Koeevar f^fc Žezlin (NG) 2:42,3. 3. cJLI 14. Kukovica (TR) 2^*, Didanovič (LOAZ) 339 jtT'T; Cepon (MB) 899; disk: l "plff* j s 2. Kozinc (RU) 43,44 si??0 <** 42,44, 7. Onič 86,9«, g /SC -Kabič 32.38, 11. Me^ncing*^ £, Ki 11. Jošt 32.19, it*." č" um-"*,!*'- "X 4 x 390 m 1. Maribor £5 a? I? * 3. Kladivar 2:43,8; pioaJz** 1J* V kopje: 1. Kotaib(U)Air«4Lan". TE," 63,69, 3. Kabič 48,49. 4. ]|gf** f i#* 1. Zidar (LOAZ) 12.7, 2 Pw , (obe MB) 123, 899 m: 1 w«£ ** 42,5 - rekord SRS, 2. Lob^T?!^ Kmet (LOAZ) 42.8; daJj-VT ~ (NG) 528, 2. Keresteš (KL) * 1 * 1 (LOAZ) 495; disk: 1. Ze« 2V.J1 £ MB) 24,59, 3. Je^vaifc 4 x 899 m: 1. Maribor »&. ■ 2:57,4. 3. Kladivar 3:06,3 6M_ (VE * t m Atletski troboj RADOVLJICA - ZTKO Radovljica bo jutri, v gredo 24. septembra, na stadionu na Bledu organizator letošnjega občinskega prvenstva v atletskem troboj u (tek, visina, krogla). Tekmovanje bo za vse starostne skupine. Najboljši pionirji in pionirke s posameznih osnovnih sol radovljiške občine bodo nastopili tudi v teku na 600 in 800 metrov. Ti teki so na sporedu kot pregledno tekmovanje za sestavo občinske reprezentance, ki bo nastopila na petnajstem krosu Dela. Le-ta bo 19. oktobra v Radovljici. Prijave za atletski troboj sprejema ZTKO Radovljica do danes in se pol ure pred pri-cetkom tekmovanja na stadionu. M. F. iT Janez Mule i že drugič KRANJ - Teniška igri**- m, Stanka Mlakarja v Kranj« «». *V^1 klubskem prvenstva teniška—T kJ^sV glav so te zadnjič v taj sezo« razburljiva srečanja vea* igralk tenisa. V moški ko**, najboljšega potegovalo medtem ko jih je bilo v dvajset. Moški »o v po, igrah dvojic že zaključiti ->ro, __jm Ženske v skupini A imajo s« Za^TZa*' nih srečaaj. V kategoriji moških, v k--,, pili vsi igralci J^iijeMT_^ ter članov in rekrsativeav, •« «_ ju pored naslov najboljšega kruaia—V c. osvojil Jaass Malej. MuJe* 1 ,Tjš> izločil Sodnika In rflneJu je aa*. Z~ še Starmana. V polAaala j« p«^£** nečenja. Trinajakratai « Triglava Dsvor Znidar j* premoč Starmanu. V tolažilni skupini je med bolj rekreativno ukvarjaj« » ^\h— -dlje prišel ***** >« Saš. , 9r izgubil z nadarjenim ml**iz*c«aa P**— Izidi - polflBsie - Stara* ~ka* 0:1> S:S. Mulej Sodaik 0:1. 4* al 9»* _ Znidar : Sodaik 6:1. 6:3; igai ~* n. _ finale - H* 0:2. M Med mcaktai "vojicaaaj .a, sar* uapeha imela Mufej-Nadizar. T« v hnalu obračun-^ P« tetke., *3* dvojko JeseršA^Sedaik Izidi - pcJflnale - Je*e>r**4 Žnidar-Urba«c 6:2. 3:9. 0:3» MnisitlaOP Starman-Urani' 9:3^4:0, O. T^toa* Mulej Nadižar i J«*r**k-Soslau* 6:4. Gorenjci * ligaških tekmovanjih OLUU - V Um kola M gorenjski ligaši ■. Vm izkupi-»ki dosegi« ro-saj a* mamssjali go-ssgle ro-v Mariboru. Raalika ae iatrtUe točko. V ligi ata Jelovica ia Peko - Oba gorenjska ligaša v n ■■ It r—'sls«saški ligi Tri-ia Jesenim ata gostovala in anjflaaf so sre-froaai, k|ar jih je pre-eaai so obe točki pu- Triglav 1:0 <•:©). Rudar : ), Žiluničar : Kladivar : Ilirija 1:1 (0:1). Šmartno : ■•CUL WmrT: vosfla 1:1 (1:1). Na > «anl Mara. ki ima osem točk. Tri-■ ia ima dve točki, slovenske lige -(1:0). V vodstvu je i ki kma deset točk. Jeseničani so iz - Pričakovano so •< ■ Raki s dvema točk rukometašice Al plesa. Bile bar dssasflakr Zamet je tokrat nit i n in zasluženo iz-so se v Maribo-tečko s Branikom. .. Alples 0:1« (0:0). Branik ' 11:11 (9:9). V drugi zvezni ligi je Dalmacija s šestimi i je četrti in ima štiri točke. MUaaaki agi mri ženskah vodi Drava, ki »•"na tečk Preddvorčanke pa so s tre-s*. • Ka Plidu se je končal turnir ki a sel ima j r v drugi zvezni ^*akj |gL Zagrebški Monting je zmagal 1> aasf srvottgas. Šahisti Montinga so *vpr^ eelutarnirja bolj v ozadju. V na zaigrali bolj sproščeno in Kvo organizatorja SD Murka *Pa. Te moštvo je skoraj ves turnir 2*kTssa v zadnjih kolih so imeli neksj ■o je njihovo peto !** tS OTČanhe U-il t*:*\. V dr d rai - Monting «,6. Kvarner 69, C- Parni ia Tttograd 91.0, I«kra 92, ■5!Un*. _ Jdjcniiki hokejisti so imeli iji na Karavanški pokal. Vdvo-rtsTllT^ go-tili ATSE iz Grsd-~'lfanf i i Jeseničani gostovali v 9*9 ati Olimniji. Jeseničani so po l^asms siTsVagalf Avstrijce. V hali * m m enakovreda i igri nesrečno Bl°jsses5U : ATSE 6:4 (3:2. 2:2, mtts : Jesenice 1:1 (1:9. 1:JU -JANA - Na strelišču na Dolenj-?«f* as svoj največji uspeh dosegli ■ ikatV Loke. Ločani so namreč tekmovanja za po- ^HjtkafJ. m - 1. SkoTja Loka UM, 2. Celje ^TmtJLmltn. 4. Krim (Ljubljana) taaTsaapia, (Ljubljana) 1346. 6 *U99.7.bsmjl***- ^venstvo ^tfoslavije 'ftlfu ,5*b _ cnir klub Bled bo v sodelovanju ^mnarimaniVBledu priredil od S^Mutembra IV. asadnarodno ama-. r-aan i a Fiirrr-1—lh v 9°**° n* Jbkna pBy^i^NastooUi bodo loče afi"DjmaSeTzmagovalcem pa bodo ?">«ads ▼ boteta toadice. _^ i bo začelo v četrtek, ob 3 Mirim na ae ie 99 tekmovalcev in D.S. Rokomet Kamnik : Žabnica 25:22 (9:11) KRANJ - V drugi moški republiški rokometa! ligi .zahod so odigrali tri kola. Do ■■*•»> »ajveč uspeha ekipa Moker- ca is Iga. ki je vea tri srečanja ggagsajs, v tretjem kota so uspeli zmagati tudi v Kam-alka. medtem ko so rok ometa ši Zabaiee premagali Ponikve in so s tremi točkami Bezal tati: I. kolo: Grosuplje : Slovsn 19:19 (11:9). Kamaik : Žabnica 29:22 (9:11) Iaola : Mokere 19:21 (12:19). Jadran • Črnomelj 12:27 (12:9). III. kolo: Iales • Ciaoaasij 24:19 (14:11), Grosaalje : Jadran 14:17 (12:7), Iaola : Krka 29:12 (12:12), Piran : Slovan 21:19 (9:9). Kamaik : Mokerc 11:14 (11:11), Žabnica : Ponikve 29:21 (19:7). DUPLJE VODIJO KRANJ - V dragi tonski republiški rokometni ligj-zshod so do sedaj odigrali dve koli. Se tri ekipe niso okusile poraza ia sicer Duplje, Radeče in Olimpija, ki vodijo s štirimi točkami aa lestvici. V drugem kolu je bilo najzanimivejše srečanje v Krizah med ekipama Peka ia Dupelj. Povsem za-sluseao so zmagale DuplJanke. Rezultati dragega kola: Olimpija : Zasor-je-Ialake 29:19 (17:19), Kamaik : Radeče 19:13 (9:7), Peko : Duplje 7:12 (2:6), Alples : Novo mesto — zapisnik s tekme ni prispel. J. Kuhar Pomembna zmaga Preddvora KRANJ - Preteki teden so odigrali prvo kolo v prvi občinski rokometni ligi, kjer aodeluje osem ekip. Rokometaši Britola, novinci v ligi, so se v prvem kolu pomerili pred domačim občinstvom z ekipo Dupelj. Gostje so bili boljši in zasluženo zmagali. Pomemben uspeh je dosegis tudi ekipa Storilca v Krizah, ko je igrala neodločeno z rokometaši Krit, Preddvorčani pa so premagali ekipo Save in prevzeli vodstvo pred Krvavcem in Dupljami. Rezultati: Britof: Duplje 9.12 (6:6). Krite : Stortič 18:19 (11:9), Krvavec : Besnics 29:14 (9:7), Preddvor : Ssvs 27:19 (16:9). V drugi občinski rokometni ligi sodeluje šest ekip. V prvem kolu so ekipe ns treh srečanjih dosegle kar 181 zadetkov, največ, kar 99 pa jih je bilo ns srečanju Sava veterani : Veterani. Rezultati: Sava vet.: Veterani 31:37 (12:19), Gumar : Žabnica vet. 27:24 (16:9), Trtic vet. : Duplje vet. 36:19 (19:11). S tekmovanjem so pričeli tudi mladinci v občinski rokometni ligi. V letošnji tekmovalni sezoni sodeluje šest ekip. Lanski občinski zmagovalec ekips Krvavca je gostovala v Preddvoru in srečanje izgubila z golom razlike, mladinci Dupelj in Stortičs pa so zmagala- Rezultati: Stortič : Jelovica 19:16 (7:9). Duplje : Zabnica 30:13 (17:11) Preddvor : Krvavec 13:12 (7:9). J. Kuhar Avtomoto šport Mulej drugi KRANJ - V Jastrebsrskem je bila pred okoli 6990 gledalci šesta dirka za drtavno prvenstvo v motokrosu v razredu do 50 in 126 ccm. V razredu do 50 ccm je malce nepričakovano zmagal Ptujčan Sesula, Jakopič iz Bleda je bil tretji. V razredu do 125 ccm je zmagal državni prvak Predan, z odličnim drugim mestom pa je ponovno presenetil Mulej iz Radovljice. Trtičan Pusa vec pa je bil šesti. Rezultati: do 90 ccm: 1. Seguls (Ptuj) 37, 2. Majerle (Črnomelj) 39, 3. Jakopič (Bled) 29, 4. Urbanija (Lukovica) 34. 5. Kravanja (Tolmin) 33; do 125 ccm: 1. Predan (Orehova vas) 40, 2. Mulej (Radovljica) 37, 3. Ojo (Koper) 27, 4. Car (Jastrebsrsko) 34, 5. Mlinaric (M. Sobota) 31, 9. Pušavec (Tržič) -fp 19 62 1. Sef6+.' gf6: 2. Sf6:+ Kf7 3. Th7:+ Lg7 4. Tg7: + >! Beli je izrabil moč svojih skakačev in zvezanost nasprotnikovih figur za kombinacijo, ki mu prinese prednost treh kmetov. 4. ... Kg7. 5. Se8:+ Kf8 6. Df5:+ Lf5. 7. Sd6: Crni se je vdal. Sledilo bi Janko še Ld7, 8. f5 Ke7 9. gfi ter nato Kb2 s sledečim c4 in s prodorom kmeta b. Eden od kmetov bo prispel na osmo vrsto in se spremenil v damo Zanimiv je tudi naslednji primer rešitve položaja na diagramu 115 (FILIP - PIL NIK: Amsterdam. 1956), ki prikazuje postopno doseganje ciljev. V nastalem položaju ima beli večjo svobodo igre. obvladuje več prostora. črni pn je izgradil obrambni okop iz strnjene kmečke vrste, ki jo v ozadju Ščitijo figure. 1. b4! Beli se je odločil za napad na daminem krilu, kar je v podobnih položajih najpogostejši motiv igre. Njegov namen je prevzeti pobudo v igri in izsiliti odločilno pozicijsko premoč. 1. ... 2. d5 3. Kh2 4. Sd5: 5. Tfcl 6 Dd2 7. ed5: Ld7 Dc8 cdft: Se6 Sc7 SdS: bfi? i .... aa srn %JLt ti i * ■ . A Jk4h A A Bi-; r f H h Beli je dosegel očitnejšo pozicijsko prednost. Na daminem krilu ima kmečko rnajoriteto, .štiri kmete proti trem nasprotnikovim. Njegov načrt je očiten. S prodorom na daminem krilu želi izsiliti prostega kmeta in vdreti v nasprotnikov položaj. Kaj pa namerava črni? Iz njegovih pote/, ni videti akcijske zasnove, s katero bi se lahko meril z nasprotnikovim načrtom Njegot uspeli ji zato lahko le naključen in na plod načrtne igre. Z zadnjo potezo je oslabil svoje damino krilo. Potrebna je l)ila nasprotna akcija na kraljevem krilu, torej 6 IT) 8. c5 bc5: 9. bcr) dc5: io Tc5: Ddfl 11. Daf> Lf8 12. DdH: Ted8: 1.1. Tr7 af> Rt. f i je doseg«-! jasno pozicij sko premoč, ki mu obeta uspeh Trdnjava na sedmi vrsti, aktivnejši lovski par in prosti kmet d so njegove postavke Sledi sprememba poti-cijske prednosti v materialno. Diagram U f> 14 SdS 15. Taci Ki. b4 Sdti Ta(o gospodarsko poslopje. — Foto: F. Perdan pra not G L A S14. STRAN. TOREK, 23.SEPTE Odbor za medsebojna delovna razmerja pri Delovni skupnosti as zavarovalna skupnost triglav m* Zavarovalna skupnost Triglav, GORENJSKA OBMOČNA SKUPNOST KRANJ objavlja prosta delovna opravila in naloge: - ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v sa stopu sa območje Črnivec za življenjska zavarovanja. Delovno razmerje se sklene za nedoločen (as s polnim delovnim časom. Poleg splošnih pogojev se zahtevajo se naslednji posebni pogoji: Popolna srednja šola ali najmanj poklicna šola in 2 leti delovnih izkušenj ter posebno veselje za terensko delo in za delo z ljudmi. Prednost imajo kandidati, ki stanujejo v območju zastopa. K prošnji je potrebno priložiti zadnje šolsko spričevalo in kratek življenjepis. Prošnje sprejema sektor za samoupravno organiziranost in kadre. Rok za zbiranje prošenj poteče 15 dan po objavi. O opravljeni izbiri bodo kandidati obveščeni najkasneje v roku 30 dni po izteku objavnega roka. Alpina Tovarna obutve Žiri Stara vas 23, n. sol. o. TOZD Prodaja objavlja na podlagi sklepa razpisne komisije prosta dela in naloge vodenje prodajalne obutve Alpina, Škofja Loka I, Mestni trg 11, za dobo 4 let Kandidati za razporeditev na navedena dela in naloge morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: — VKV trgovski delavec, — 5 let delovnih izkušenj z obutvijo na drobno Pismene prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov Alpina tovarna obutve, Žiri, Razpisna komisija, 64226 Žiri. MALI telefon ' OGLASI 23-341 jesen vam bo se bolj prijetna PRODAM i Prodam suhe smrekove 18 kom. (5 X 8X500). St Kranj, tel. 28-647 Po ugodni ceni prodam skc vo HARMONIKO, znamke dija, Dani Ga j ga r, Pc Železniki Ugodno prodam SADIKE mejo — zimzeleni LIGI Vovk F., Lesce, Boštjanov« fon 74-005 Prodam rabljeni PRALNI gorenje. Ručigajeva 27, 26-219 po 15. uri Prodam 6 »klafter« suhih DRV. Senturška gora 21, Prodam mlado KRAVO talko, brejo 8 mesecev, težko Sobčeva 17, Lesce Prodam OPREMO za v sobo s knjižno OMARO 49 Prodam malo rabljen lijanski OTROŠKI VOZIČEK-1 pret, Kokrica, Betonova ul. 12 Prodam 10 let staro GaS* APNO. Kranj, tel. 24-791 Prodam KNJIŽNO 00 (2,50 x 2,40). Polajnar Jernej. *j 2, Preddvor Ugodno prodam 16 kv. m ITISONA ter dobro ohranje* BELKO, kompletno opreeC P oren ta, Naklo 63 Prodam otroško KOŠARO* STELJICO, za 1400 din ter i cosko POSTELJO, 3000 din * Vlahoviča 8, 7. nadstropje, s* GORENJSKA KMETMSt> ZADRUGA KRANJ bo prodajala krompir ozimnico, polnjen v SfH vreče. Sorte: igor, cvetnik, desne TZO Cerklje: Zadružna -Cerklje, vsak dan od 7. 14. ure, ob sobotah od T 12. ure Zadružni dom Šenčur dan od 8. do 14. ure, ob botah od 8. do 12. ure ZTO SLOGA Kranj; ska ulica 5 (StražisčeK dan od 8. do 12. ure in ta' 27. 9.1980. Cene ugodne, prij se! Prodam hrastove »PLO0|J DESKE, različen Gl LES, rabljena OKNA in ugodni ceni. Zalog 10, Golnik Prodam 10 kub. m mešani' DRV. Posavec 15, Podnart Prodam dnevno sobo. 061-721-413 Prodam semenski KROMP&1 in dessire. Velesovska c. 28. ^" Poceni prodam komplet PALNICO, PEĆ na eiekc* drva, malo rabljeno in K—i.«* *L££i pravica. LJublja*.. N««lov i„ uprave li.U: Kranj. Mote Pv^e* i Tekoči račun pn SDK r Kraaj*^ viHca 51500-«08-31»W -Tetofom.*. „ik in uprava 2^"„™^^£ komerciala - ProW~\"*ntST i.« o*.« ■»■^^j^ 71. OproMeno f™"*^ prisojnem mnenju^H^i 23. SEPTEMBRA 1980 rabljen ŠTEDILNIK (2 * elektrika) in HLADILNIK r. Tavčarjeva 20, Škofja Loka 7898 *™s«n prodam malo rabljeno lulacijako PEĆ. Rebec BVd, Prešernova 46 7899 Po ugodni ceni prodam rabljene teraco PLOŠČICE, dimenzije 20x 20 cm. Ogled možen v večernih urah. Škorič, Zbilje 60, Medvode KUPIM smrekove stropne in OBLOGE, 8 mm, skoraj w7-*«nova VHODNA VRATA ^BTOFON pbJlips. Telefon • torek in sredo od 16. do 18. 7900 i dobro ohranjen ŠTE-gorenje (2 plin, 4 elek-*punčjč, Kranj, M. Pijade »cije po tel. 23-420 po 19. 7921 n\*f° prodam 25 g ZLATA za Hraška c. 4. Lesce, oje dopoldan po telefonu 7714 Kupim rabljen kompresorski HLADILNIK. Telefon 60-801 7917 Kupim PUHALNIK edlo. Telefon 47-189 7918 Kupim kombinirano PEČ (elektrika, drva), za v kopalnico. Justin Anton, Doslovce 18. Žirovnica 7919 Kupim dekliško OTROŠKO KOLO, rabljeno (od 6 do 10 let). Telefon 42-113 - Cerklje 7920 VOZILA Prodam obnovljen in registriran FORD TAUNUS 15 M, po ugodni ceni, lahko tudi na kredit. Britof 352 JELOVICA ^UJVICA lesna industrija ŠKOFJA LOKA R*xptsne komisije DS TOZD Proizvodnja oken Jelo-bor, DS TOZD Trgovina in DS TOZD Maloprodaja, razpisujejo prosta dela in naloge individualnega poslovodnega organa 1. Direktorja TOZD Proizvodnja oken Jelobor 2. Direktorja TOZD Trgovina 3. Direktorja TOZD Maloprodaja ^Jjoeilih statuta TOZD mora kandidat izpolnjevati naslednje *} j* državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zako- tamou pravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, jj^j* dipl. ing. le8no-gozdarske ali druge smeri z najmanj 4 leti de-*1rnih izkušenj, ing. iesno-gozdarske smeri ali druge smeri z najmanj 5 leti odovnih izkušenj. t* di je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z za-x krni, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, d* je dipl. ekonomist, dipl. pravnik, ali dipl. ing. lesnogozdarske ***ri z najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih •Ji vodstvenih opravilih, d* v skladu z družbenimi dogovori izpolnjuje pogoje za opravljanje sunanjetrgovinskih poslov, i en tuj jezik, d* je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje določene z zako-x '•njoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, ^ ioia najmanj srednješolsko izobrazbo ekonomske ali tehnične z najmanj 5 let delovnih izkušenj, od tega 3 leta na vodilnih •Ji vodstvenih opravilih, t^asae prijave z dokazili o izpolnjevanju strokovne izobrazbe C •atorsih izkušenj, z življenjepisom in kratkim opisom Ikv^^ajik delovnih izkušenj, naj kandidati v zaprti ovojnici OWo v is dneh od dneva objave razpisa na naslov: Jelovica, • •-----1---I___2.11. TOl^iasUlJa Skofla Loka, s pripisom: za razpisno komisijo hPPJslsbor, TOZD Trgovina ali T02 HJNUatf hod« ^•••»o izbiri. TOZD Maloprodaja. iti bodo o izidu razpisa obveščeni v 30 dneh po sprejetju Vodnogospodarsko podjetje Kranj >misija za delovna razmerja oglaša prosta dela oziroma naloge: ADMINISTRATORJA iti morajo poleg splošnih pogojev za pridobitev lastnosti em delu za nedoločen čas s polnim delovnim izpolnjevati še naslednje pogoje: N končana 2-letna administrativna šola, N Jlen delovnih izkušenj, predhodni preizkus znanja V^Uati naj predložijo prijavo s priloženim življenjepisom in C**aH o rtrSkovnosti na naalov najkasneje v 15 dneh po Prošenj brez dokazil o strokovnosti komisija za delovna kVeri* *7bo obravnavala. Po poteku objavnega roka bodo SSEti pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v roku 40 dni. Zaradi odhoda k vojakom prodam AUSTIN IMV 1300. Bižal. Kebe-tova 18, Kranj, tel. 23-806 7807 Prodam ZASTAVO 1300, letnik 1977, 32.000 km. Telefon 23-809 od 8. do 12. ure ali od 15. do 19. ure 7901 Prodam obnovljen VW, letnik 1966, po generalni, cena po dogovoru. Višnjič Marinko, Golnik 22 7902 Prodam karambolirano ZASTAVO 750, starejši letnik, celo ali po delih. Potočnik Bernard (Pintarčk), Selca 46 nad Skofjo Loko 7903 Kupim BLATNIKE za VW 1600 TL. Jurič Branko, Racovnik 35, Železniki 7904 Ugodno prodam karambolirano ZASTAVO 101, letnik december 1974. Sp. Gorje 85/a. Zg. Gorje 7905 Prodam dobro ohranjen VW, s priključkom za prikolico. Telefon 064-41-00 7906 Ugodno prodam avto WAUX-HALL - CHEVETTE, Letnik 1976, registriran do maja 1981. G. M., Struževo 14/b, Kranj 7907 Kupim ZASTAVO 101, letnik 1979. Zg. Brnik 7, Cerklje 7908 Prodam RENAULT 8. Majkič Milanko, Janeza Puharja 2, telefon 28-558 7909 Prodam PEUGEOT 404. Kovač Ivan, Valjavčeva 11, Kranj 7910 15.STRAN GLAS Prodam ZASTAVO 750, letnik 1977. Prdan Stane, Srednja vas 11, Šenčur 7911 Prodam avto VW, letnik oktober 1969, tip 1300. Golob Tine, Mlakarjeva 22, Šenčur 7912 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik 1973, Lukan Dušan, Trata 31, Škofja Loka 7913 Najboljšemu ponudniku prodam SPAČKA, letnik 1973. Eržen Franc, Kamna gorica 3, tel, 79-495 7914 Prodam ZASTAVO 750, s parno številko, cena 4,3 SM, do 2,5 SM na potrošniško posojilo. Bosnič Metod, Rateče 12/a, Rateče Planica 7915 Po ugodni ceni prodam AMI 8, letnik 1972, celega ali po delih, motor po generalni. Ogled vsak dan od 15. ure dalje v Goricah 29 7916 Prodam osebni avto OPEL MANTA 1,9, letnik 1972. Došenovič Lazo, Bokalova 12, Jesenice, tel. 82-447 7922 I POSESTI 1 Kupim novejšo HIŠO v Kranju ali okolici. Plačam takoj v devizah. Telefon 27-202 7924 Takoj kupim polovico HIŠE v Kranju ali bližnji okolici. Opis in ceno pošljite na naslov: Grahovac Milorad, Obala Franja Kluza 120, Bosanska Dubica STANOVANJA Poštenemu dekletu oddam SOBO v Kranju, za pomoč v gospodinjstvu. Šifra: Poštena 7923 m OBVESTILA! UOKVIRJAM slike, gobeline, priznanja, diplome itd., hitro in solidno. Križnar Vladimir, Radovljica, Linhartov trg 23 7853 Izdelujem KOMPLETNE NAČRTE za vse vrste gradenj. Naslov v oglasnem oddelku 7926 Popravljam vse vrste HLADILNIKOV. Telefon 60-801 IZGUBLJENO a 18 9. 1980 sem od Čistilnice na C. St. Žagarja do Ručigajeve, izgubila PAS od svetlo - krem plašča. Najditelja prosim, da ga vrne. Kranj, Ručigajeva 2, Bizjak 7928 OSTALO V VARSTVO vzamem dva otroka. Veljka Vlahoviča 8, stanovanje 44, 7. nadstropje 7929 SPREJMEM dekle, ki bi rada nadaljevala šolanje, tečaje, se izučila ali zaposlila. Kaplan, Galje-vica 14, Ljubljana 7930 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, sestre in tete GARTNAR ANGELE se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki so v težkih trenutkih pomagali, nam izrazili sožalje in podarili vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Pavlinu ter zdravstvenemu osebju Pnevmološkega oddelka bolnišnice Golnik za veliko prizadevnost, da bi jo ohranili pri življenju. Iskrena zahvala tudi dr. Rešku in dr. Zamanovi za sočutno zdravljenje v času njene bolezni na domu, ter družini Megušar za vsestransko pomoč v težkih trenutkih. Hvala tudi organizaciji ZB - Češnjica za poslovilne besede, DO - ISKRA Železniki, ter g. župniku za obred. Žalujoči: sin Miran, sestri Pavla in Marica, brat Stane z družino ter drugo sorodstvo Češnjica, 15. septembra 1980 Sporočamo žalostno vest, da nas je po daljši bolezni zapustila v 79. letu starosti naša draga mama KATARINA BEŠTER p. d. Vrbanovčeva mama z Jamnika Pokojnica leži na svojem domu na Jamniku. Od nje se bomo poslovili v torek, 23. septembra 1980, ob 16. uri na pokopališču v Selcah nad Škofjo Loko. Žalujoči: sinovi Srečko, Janko, Ludvik, Vinko, Viktor, hčerke Kati, Mari, Milka in sestra Micka z družinami ter drugo sorodstvo Jamni k, 21. septembra 1980 Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da nas je v 39. letu starosti nenadoma zapustil IVAN OGRIS Luže št. 1 Do pogreba leži na svojem domu na Lužah. Od pokojnika se bomo poslovili v sredo 24. septembra 1980, ob 16.30 na pokopališču v Šenčurju. Žalujoči vsi njegovi! Obiščite graški jesenski velesejem od 27.9. do 5.10. od 9. do 10. ure STROKOVNE RAZSTAVE: graditi in stanovati, gradbeni materiali, ki varčujejo z energijo, varčevanje energije — uporaba energije, sodobna pisarniška tehnika, ogrevanje in klimatska tehnika, stroji za obdelavo kovin in lesa, poljedelstvo, gastronomija. POSEBNE RAZSTAVE: sodobna nega živine, nakit in ure, delo učencev v gospodarstvu, keramika, keramične ploščice in sanitarni materiali, Jugoslavija. VSE INFORMACIJE DAJEJO TURISTIČNI BIROJI ZA SKUPINSKI IN INDIVIDUALNI OBISK. J Odlični begunjski gasilci Desetina prostovoljnega gasilskega društva iz Begunj je bila na državnem prvenstvu prva, pionirji pa odlični drugi - Med vsemi ekipami so dosegli tudi najboljši čas in postali absolutni državni prvaki Begunje — Prostovoljno gasilsko društvo so v Begunjah ustanovili leta 1882, danes pa šteje 206 članov, od tega je 95 aktivnih gasilcev, 36 pionirjev in pionirk in 19 žensk. Prostovoljno gasilsko društvo se aktivno vključuje v življenje in delo krajevne skupnosti Begunje ter dosega na republiških in državnih tekmovanjih odlične rezultate. tekmovanje v Nemčijo, ker odhajajo k vojakom, zato bo desetino treba spreminjati.« je bolj slabo, za štafeto pe 61 sekund. . Samo takega velikega sprejema, z godbo, pa res nismo pričakovali.« Vaščani Begunj so svoje »zlate« fante pričakali nadvse slovesno, kar je prav, kajti člani prostovoljnega gasilskega društva Begunje so dokazali, da so najboljša prostovoljna gasilska enota v državi in celo najhitrejši med vsemi gasilskimi enotami. * D. Sedej Kranj — No, kranjski diskont je odprt in prvi kupci so že . svoje nakupe. Vsi so seveda najprej planili po pralnem jrmisV i terim so delavci Vina tudi napolnili trgovino. V hipu ga je Ho gramov. Obljubljajo, da se bodo zanj tudi v bodoče potrud prašek ni najbolj pomemben. Važno je, da imamo, trgovino m mm*i nakupe sredi Kranja, pred katero bomb lahko tudi parkirnu ditev in oprema nove poslovalnice je Vino stala čez tri milijone jev, opremilo pa jo je Komunalno, obrtno in gradbeno oodiettm W - Foto: F. Perdan f™v*rye Sodelovanje organizacij RK »Leta lf€6 so se begunjski gasilci uvrstili na državnem prvenstvu na 4. mesto,« pravi poveljnik Niko Legat, »leta 1976 so bili v Makarski na državnem prvenstvu četrti, leto kasneje med prvimi, leta 1978 so dosegli tretje mesto na gasilski olimpiadi v Nemčiji, letos pa je bila desetina prva na državnem prvenstvu in naslednje leto odpotuje spet v Zvezno republiko Nemčijo. Zelo dobre in odlične rezultate pa poleg članov dosegajo pionirji, ki so bili letos na državnem ;>rx enstvu drugi, pred dvema e'f>ma v Brežicah na republiškem prvenstvu prvi.« »Letos ste izostali absolutni državni prvaki, pionirji so bili odlični. Kako je bilo na tekmovanju?« »Proden smo se udeležili letošnjih tekmovanj so imeli pionirji 34 vaj,« pravi Niko Legat, »člani pa 24 vaj, torej smo vadili vsak dan razen nedelje. 6. septembra pa smo na Tjentištu med 147 moškimi ekipami dosegli prvo mesto, tekmovali pa so industrijski gasilci, prostovoljne in poklicne desetine ter vojaike gasilske enote. Med pionirji pa je tekmovalo 27 B pionirskih enot. Tako smo med prostovoljnimi gasilci dosegli prvo mesto, osvojili pokal, dosegli pa smo med vsemi ekipami tudi najboljši čas, z dvema sekundama prednosti. To je oil vsekakor eden naših najve/jih uspehov, hkrati pa uspeli tudi za slovenske gasilske enote, saj je bila med republikami Slovenija najboljša. Gasilska desetina je tekmovala najprej z motorno brizgalno v mokri vaji, nato pa v itafetnem teku čez ovire. Čas prvega dela tekmovanja je bil 49 sekund, čas drugega dela, štafete, pa 70 sekund. Delali smo brez napak, imeli pa smo seveda tudi malo sreče. Tako prihodnje leto odpotujemo na tekmovanje CTIF v Zvezno republiko Nemčijo.« »In kaj menijo nekateri gasilci, ki so se udeležili tekmovanja? Kako ocenjujejo svoj nedvomno izreden uspeh?« »Prav menjava desetine bo morda vplivala na rezultat,« pravi Janez Gašperin, zaposlen v Iskri Otoče, »večkrat se tako zgodi, da nismo vedno vsi skupaj, da se skupina menja, kar za uspehe na tekmovanjih ni dobro. Upamo pa, da bo v Nemčiji vse v redu in da bomo dostojno predstavili naše društvo.« Različne izkušnje — iste nalogi V Kranju se je prejšnji teden končalo srečanje devetih jugoslovanskih občinskih organizacij RK, na katerem je bila osrednja tema organizacija krvodajalstva »Prvo mesto je velik uspeh za vse društvo,« meni Marjan Lombar, najstarejši član v desetini, gasilec od leta 1962, »malce presenečeni a zato nič manj zadovoljni nismo bili s prejemom, ki so nam ga v Begunjah pripravili. Vaje ti vzamejo veliko časa, ponekje je težko z dopustom v delovnih organizacijah. Vendar pa — številne in dosledne vaje so se obrestovale in uspeh je tu.« Mladi pionirji: Leon Hole, Niko Legat mlajši, Joža Pungerčar, Dejan Holc, Boštjan Jane, Marjan Pavlic, Anton Šinkovec, Milan Berlogar, Aleksander Kupljenik in Anton Hočevar mlajši so bili drugi. Kaj pravi enajstletni desetar Leon Holc o uspehu? »Kar dobro je bilo. Bili smo kar malo žalostni, ker — nismo bili prvi. V začetku je bilo malo problemov s pionirji, veliko je bilo bolnih — bolel jih je trebuh, od treme. Za vajo s hidrantom smo potrebovali 27 sekund, kar Rdeči križ je pri nas organizacija, ki ima za seboj že stoletno delovanje; toda nikakor ni mogoče reči, da bi bilo lahko tudi ob takšnem vsekakor impozantnem stažu v delovanju in organizaciji te humanitarne orga-• nizacije že vse doseženo. Ne obstajajo oblike, pa če so še tako dorečene, da ne bi bile lahko tudi boljše, da bi več in bolje lahko nudili vsakovrstne pomoči ljudem, kadar jo leti potrebujejo. Prav zato je bila ideja, da bi si devet občinskih odborov rdečega križa iz devetih jugoslovanskih mest izmenjavalo izkušnje, tako dobro sprejeta in kar je še važnejše — začetno navdušenje in zagnanost nista popustila. Nasprotno: udeleženci^ Jetošnjega srečanja devetih občinskih odborov RK so celo ugotovili, da je treba sodelovanje in izmenjavo izkušenj še poglabljati in stike razširjati z novimi dejavnostmi. Ideja o izmenjavi izkušenj pri humanitarni dejavnosti RK je prišla iz Banja Luke, uresničili pa so jo s podpisom samoupravnega sporazuma lani v Bitoli. S podpisom so se kranjska občinska organizacija RK in še osem občinskih odborov RK Banja Luka, Bitolj, Hercegnovi, Le8kovac, Osijek, Rijeka, Split in Zemun zavezale, da se enkrat na leto na delovnem srečanju pogovore o izbrani temi, obenem pa pregledajo kaj je bilo v enem letu uresničeno od prejšnjih sklepov. Letos je bilo srečanje v Kranju, udeleženci pa so se pogovarjali o krvodajalstvu, vsekakor o dejavnosti, po kateri večina slovenskih, tako tudi kranjska, organizacij RK izstopa. Prav zato so bile kranjske izkušnje pri organizaciji prostovoljnega krvodajalstva, vemo da je v Kranju okoli 8 odstotkov krvodajalcev med prebivalstvom, še posebej zanimive Milan Boljevič, predsednik občinske organizacije RK Hercegnovi: »Organizacija RK, kakršno sem spoznal v Kranju, me je navdušila, še bolj pa rezultati dela, ki so gotovo največji prav v organizaciji krvodajalstva. O tem, kako konkretno poteka organiziranje takšne akcije, smo se seznanili v krajevni skupnosti Planina. Za nas je še posebej zanimivo sodelovanje krajevne skupnosti in tudi drugih družbenopoli- tičnih organizacij z RK pri organizaciji krvodajalstva. Zato smo povabili predstavnika te krajevne skupnosti, naj prihodnje leto pri nas Hercegnovem, kjer bo spet srečanje občinskih organizacij RK, podrobneje seznani naše krajevne skupnosti v občini in tudi v regiji z izkušnjami z vašega terena. To bi bila za naše aktiviste RK dobra stimulacija za nadaljnje delo, za iskanje novih poti v organiziranju: sicer pa menim, da so kranjske izkušnje v krvodajalstvu sprejemljive tudi za naše sicer dokaj različne razmere.« Dr. Cveta Lozanče je predsednica občinskega odbora RK Bitola: »Lani smo bili mi gostitelji srečanja, obravnavali pa smo organizacijo hišne nege bolnika, kar je vsekakor vedno aktualna tema, tudi glede na organiziranje splošnega ljudskega odpora, za primere elementarnih nesreč ali vojne. Ponekje so glede tega naredili že velik razvoj, drugje spet dokaj zaostajajo. Kot zdravnica pa menim, da je znanje o negi bolnika vedno dobrodošlo v vsakdanjem življenju in vsaj del tega znanja bi RK hodnja srečanja bomo krajevne organizacije RK. prav v Kranju na Plan: posredno od aktivistov veliko. Vsi imamo iste po svojih močeh moremo pa imeti enake Radi bi le, da bi se po ko organizatorji RK boljše rešitve za naše i _ val še kdo in organiziral _ na enaki ravni, kot je nase.« Dr. Janez Remskar občinskega odbora »Eden od važnejših kranjskega srečanja o iz devetih jugoslova prav gotovo pobuda, da tudi1 podpišejo samoupravni organiziranju družbenopolitičnimi in RK, vsekakor po n _ naj bi v veliki meri odpravile ki jih imajo nekatere pri svojem delu bomo lahko ugotavljali. PritiodBJt »Rezultat je vsekakor plod veliko vaj in velike prizadevnosti vseh gasilcev,« pravi desetar tekmovalne enote in deset let gasilec Joža Berlogar, »delali smo brez napak, nismo imeli negativnih točk in tako osvojili prvo mesto. Zelo dobri so bili tudi pionirji, ki so dosegli drugo mesto. Vendar pa vsi ne bomo mogli na LESCE - BALON NA LE-SKEM LETALIŠČU - A vala film iz Beograda je na letališču v Lescah r nedeljo posnel kadre za novi jugoslovanski celovečerni film »Pogled v nebo«. Atrakcija je bil v nedeljo tudi balon, ki .so ga filmarji rabili za svoje kadre. V tem filmu nastopajo tudi padalci ALC Lesce. (H) - Foto: F. Perdan moral posredovati kar najširšim množicam. Kar zadeva krvodajalstvo, menim, da je v Sloveniji to vprašanje urejeno na zavidljivi ravni, mi se lahko od tega samo učimo. Sicer pa je treba poudariti tudi sodelovanje, ki se je v zadnjih letih razvilo med jugoslovanskimi mesti in organizacijami RK, če omenim le izmenjavo letovanj otrok, sestavo brigade RK, kar vse krepi bratstvo in enakost, ne glede na to, da imajo nekatere organizacije RK velike materialne možnosti in dobre kadre, druge pa ne.« Drago Barič, predsednik skupščine občinske organizacije RK Banja Luka. »V dveh letih je bilp to že tretje srečanje, posvečeno eni od dejavnosti Rdečega križa. Naslednje leto se bomo v Hercegnovem pogovarjali o organizaciji prve pomoči v elementarnih nesrečah, kar smo izbrali glede na to. da nam Herce-gnovčani lahko iz lastnih potresnih izkušenj mnogo povedo. Na vsa pri- i kušnje bodo nastale uvajanju nekaterih nov% nizaciji krvodajalstva ozartj«*. se naše kranjske izkušnja nesle v drugem okolju. {jt smo, da bi bilo vsekakor razširiti srečanje in vključeval krajevne skupnosti, ne ie sodelovanja pri osnovni* srečanj, pač pa tudi zaradi njih motnosti poveza* rr*v RK iz različnih mest in krajev oblik utrjevanja vezi in pn\ ter za krepitev organizacije bo vedno in povsod -pnmibai priskočiti na pomoč ljudem v