SLOVENSKA BESEDA Uredništvo: Dalmatinova 8 - Uprava* Sslenburgova 7/11 - Naročnina: Letno 40 Din, polletno 20 Din, četrtletno 10 Din - Čekovni ročun št. 17,152 Izhaja vsak petek. ŠTEVILKA 23 V LJUBLJANI, 2. JULIJA 1937 Posamezna i r\ i k i številka I DIN Dr. Dinko Puc: Teror Ker smo dosledno na stališču demokracije, najodločneje odklanjamo vsako obliko samodrštva in nasilja Ko slišimo o strašnih dogodkih v Rusiji, se ljudje presenečeni sprašujejo, kako Je mogoče, da postanejlo mož|e, ki so bili ponos Ib nada naroda, čez noč zločinci* veleizdajniki, deiravdantJ, za katere Je samo ena kazen — s m r t. Če je bil razumljiv teror takrat, ko se je ob zru-šenju starega družabnega reda delavski proletarijat polastil vlade, se zdi pokolj tolikih odličnih mož nerazumljiv v času, ko jle sedanja vlada vsaj navidezno zasigurana. Pa vendar ti pojavi niso nič drugega, kakor logična posledica političnega razvoja. V Rusiji vlada neomejeno samodrštvo, edino volja Stalinova Jo odločilna. Vsa zgodovina pa nas uči, da tam, kjer se združi vsa moč v roki enega samega človeka, se temu v najkrajšem času zamegli pogled. Obda ga venec prijateljev, ki skušajo zveze izkoristiti v s voj) e namene. Izven tega kroga nima nihče dostopa do njega. Poročila, informacije, vesti, — vse Je prikrojeno tako, da ugaja diktatorjiu in da krije njegovo okolico. Le težko še izve resnico. Vsa okolica mu laska, povzdiguje v nebesa, kar1 vse vpliva na diktatorjev značaj. »Prijatelji* začno izpodjedati drug drugega« Denuncijiacije se množijo in v krogu, ki jle bi v začetku solidaren, se rodi nezaupanja Diktator se zdaj sam obda z ovaduhi In špijtoni. Nekega dne se odkrije neka namišljena ali resnšena zarota. Sedaj se začne besno preganjanje vseh osumljenih. Da bi se kak osumljenec rešil in znova prikupil gospodarju, ovajia sam. Posledica je^ da ne zaupa nihče nikomur več. Diktator mlma nobenega prijatelja več, a med družbo ne zaupa nihče več nikomur. Mož se boji svoje ženey brat ne veruje več bratu. Vsak se boj] svoje lastne sence, vse trepeče v strahu in grozi, ker vsak dan prihajajo nove ovadbe, vsako noč poseže krvnikova roka po novih žrtvah. V takem stadiju diktature nive čn obe nepravice, nobenih objektivnih sodnikov. Noben zakon ne velja več, samo teror Je tu in smrt ga spremlja. Tako je bilo v vseh časih In v vseh državah. Povsod tam, kjer se oblasti polasti en človek, ena sama skupina, en sam sloj. Odi starogrških trinogov do srednjeveške inkvizicije. Od Dantona, Robesplerra do Stalina se vedno ponavlja zgodovina, čeprav tu in tam v malo drugačnih oblikaJu Tudi Hitlerjev režim je pred par leti pokazal, da Je že v istem polcžafu, ko j?© dal brez usmiljenja In sodbe uničiti celo vrsto svojih najožjih sodelavcev, ko Je nastal sum, dia niso več brezpogojno zvesti. Teror pa rodi odpor in revoluci jo. V vsakem slučaju Je uspeh nasproten, kot je bil zamišljen. Zato moramo načeloma biti proti vsaki obliki samodrštva ter stati dosledno na stališču demokracije. Dobro vemo, da tudi v demokratično vladanih državah ni vse dobro in da rodi tudi demokraciji mnogo slabega. Toda če primerjamo eno z drugim, moramo priznati, da ima demokracija le precej več za sebe. Kdor moče terorja, ta bo za demokracijo! Dr. M. Korun: Pogled v zgodovino Kaj govore stvarna dejstva o borbi za narodno osvobojen je IV. 20.) Dne 16. in 17. avgusta 1918 se je ustanovil slovenski narodni svet V objavi o ustanovitvi je rečeno; «Samoodločba narodov nam bo državne pravice zopet vrnila ter združila troimeni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov v samostojno veliko državo Jugoslavijo*. Narodni svet bo pripravljeni «na oni zgodovinski trenutek, ko prevzame skupno s Hrvati in Srbi vse pravice in dolžnosti državne samostojnosti». 21.) Dne 24. septembra 1918, — ko Je monarhija ponudila zaveznikom mirovna pogajanja —, so izdali slovenski narodni svet (dr. Korošec), narodna organizacija v Dalmaciji, Starčevičeva stranka prava, hrvaška ljudska kmetska stranka (Radič), srbska narodna radikalna stranka in soc. dem. stranka Hrvaške in Slavonije in še neke druge skupine v Zagrebu izjavo, v kateri pravijo, da je «dejstvo, da je narod Slovencev, Hrvatov in Srbov etnično (po po-kolenju) enoten narod*; na podlagi samoodločbe zahtevajo «tudi za narod Slovencev, Hrvatov in Srbov» pravico samoodločbe in sodelovanja na mirovni konferenci. 22.) Tudi socijalnl demokrati, ki so že leta 19C8. na tivolski konferenci v Ljubljani zahtevali zedinjenje vseh Jugoslovanov, so na svoji konferenci v Zagrebu dne 6. oktobra 1918 ob sodelovanju Hrvatov in Slovencev izjavili, da zahtevajo «zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v samostojno demokratično jugoslovansko državo*. 23.) Dne 6. oktobra 1918 se je ustanovilo v Zagrebu «narodno veče» Slovencev, Hrvatov in Srbov. Sodelovali so med drugimi: dotakratna hrvaška vladajoča stranka: hrvaško-srbska koalicija, Starčevičeva stranka prava, Radičeva stranka, Srbska narodna radikalna stranka, hrvaški in slovenski socijalisti, SLS in jugoslovanska demokratska stranka (bivša narodno-napredna stranka). Program tega narodnega zastopstva je bil: «zedinjenje vseh Slovencev, Hrvatov in Srbov v narodno, svobodno in nezavisno državo Slovencev, . Hrvatov in Srbov, urejeno na demokratičnih načelih*. 24.) Pašič je dal 17. oktobra 1918 v angleški časopis «Morning Post» interview, v katerem pravi, da se je pokazalo pri posvetovanjih za Krfsko jdeklaracijo, da se da «ustanovitev ene edine države — kraljevine'—, ki bi obsegala ves naš troirrjieni narod (Srbov, Hrvatov in Slovencev) izvesti in da se želi. Srbi, Hrvati in Slovenci zahtevajo torej, da se jim dovoli pravica narodne samoodločbe*. «Misel o federativni državi Srbov, Hrvatov in Slovencev je bila ravnoi tako v toku krfskih posvetovanj zavržena*, ker ni mogoče reSiti vprašanja, «kako naj se določijo meje med temi deli enega in istega naroda... Toda razen tehničnih tež-koč, da se določijo meje med Srbi in Hrvati na eni in Hrvati in Slovenci na drugi strani, obstoje še tudi drugi politični oziri, da se zavrže misel o federativnem sistemu in da se sprejme ideja o eni enotni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev, ki bi — v smislu Krfske deklaracije — počivala na široki bazi lokalne avtonomije ...» «Mi (Srbi) nočemo niti tega, da bi na katerikoli način omejili pravico samoodločbe Hrvatov in Slovencev ali pa da bi ostali do kraja pri Krfski deklaraciji, če bi to nasprotovalo njihovi želji. Izjava jugoslovanskega parlamentarnega kluba (majniška deklaracija iz leta 1917.) je priča, da smo vsi soglasni v svojih željah in težnjah v pogledu naše narodne bodočnosti...» 25.) Zagrebški jugoslovanski narodni svet je 19. oktobra 1918 izdal deklaracijo, da zahteva zedinjenje vsega našega naroda Slovencev, Hrvatov in Srbov na vsem njegovem etnografskem področju, brez ozira na kakršnekoli pokrajinske ali državne meje, v katerih danes; žive, «v eno enotno, popolnoma suvereno državo na načelih politične in ekonomske demokracije*. Resna beseda navzgor ! Kako naj se režijo pereča vpraša- nja naših železnic ia železničarjev? V Sloveniji se mnogo premalo razpravlja in govori o prometnih problemih, v čemer tiči tudi glavni vzrok zelo slabega stanja naših železnic in železničarjev. V tem pogledu je v drugih pokrajinah Jugoslavije mnogo boljše; širša javnost in pristojni činitelji v teh pokrajinah polagajo neprimerno več važnosti na železniške probleme, zato pa doživljajo tudi mnogo večje relativne in absolutne uspehe pri napredku in razvoju železniškega gospodarstva. V želji, da bi se položaj železnic in železničarjev v Sloveniji primerno popravil, je izdelalo Udru-ženje jugoslov. narodnih železničarjev in brodarjev po svojem ljubljanskem oblastnem odboru poseben referat in ga razposlalo vsem najvažnejšim činiteljem v naši ožji domovini z namenom, da bi jih tako živo zainteresiralo za glavna prometno - gospodarska vprašanja v Sloveniji in v državi vobče. Vsebina 'referata sega globoko v naše narodnogospodarske razmere in je zaradi tega važna za vsakogar, ki se zanima za pravilno gospodarjenje z razpoložljivimi sredstvi. Iz tega referata posnemamo naslednje glavne misli, ugotovitve in predloge: Z vozarinskimi taksami in vsemi drugimi rednimi dohodki znaša čisti dobiček jugoslovanskih državnih železnic okroglo 440 milijonov dinarjev na leto. Iz tega čistega dobička se krijejo izdatki za vrhovno upravo vseh prometnih ustanov (ministrstvo), za primanjkljaj uprave in direkcije pomorskega in rečnega prometa ter za gradnjo novih prog v skupnem znesku okroglo 238 milijonov dinarjev. če odštejemo to vsoto od izkazanega gornjega čistega dobička železnic, vidimo, da prispeva samo prometno ministrstvo v osrednjo državno blagajno za obče potrebe naroda in države ogromno vsoto 202,000.000 din. Kolikor bi bilo to dejstvo z ene strani treba pozdraviti, tako je na drugi strani res, da dosegajo naše železnice ta finančni uspeh na lastno škodo, ker ne morejo po potrebi obnavljati svojih lastnih objektov in prog ter neprimerno obremenjujejo svoje skromno nagraje- no in izčrpano osebje, ki propada v materijalnem in moralnem oziru. Pripomniti je še treba, da so mnoge železniške proge v pasivnih' krajih neaktivne in da znaša tozadevna obremenitev aktivnih prog do 100,000.000 din na leto. Te nad-obremenitve čutijo najbolj železniške direkcije v Subotici, Zagrebu in Ljubljani. Posledice tega stanja so: 1. Ma-loštevilnost prometnega osebja na aktivnih progah, kjer so uslužbenci prezaposleni čez normalni 8 urni delavnik nad normalnih 2240 delovnih ur na leto (mnogi celo po 3000, 4000 in tudi do 5000 ur v letu), pri čemer se tudi ^zakonom določeni letni dopusti fe delno ali sploh ne izkoriščajo. Pri 30 letnem službovanju znaša delovni čas železniškega uslužbenca 100—150 tisoč delovnih ur, pri ostalih držav nih in samoupravnih uslužbencih pa pri 35 letnem službovanju le 60 do 70 tisoč ur. Železničar je torej za manjšo nagrado dvakrat močneje izkoriščali od ostalih. — 2. Raz meroma zelo nizke odškodnine za naporno delo in produktivne delovne edinice. Ze za normalno zaposlitev so dohodki železničarjev mnogo prenizki, kaj šele za tako in še tako odgovorno preobremenitev. Danes je večina uslužbencev živčno izčrpana, neizhranjena in ne more nikakor zadoščati svojim dolžnostim družinskih glavarjev. 3. Slabo vzdrževanje obstoječih prog, objektov in voznega parka, s čimer je v tesni zvezi nezaposlenost železniškega delavstva. Posledice slabega vzdrževanja so znižane vozne brzine, propadanje objektov, voznega in lokomotivske-ga parka, kar povzroča obenem občutno materijalno škodo in trpi zaradi tega tudi ugled železnice ter odpornost njenega ustroja. Najbolj izkoriščani in zapostavljam so po vseh ugotovitvah železničarji v ljubljanski direkciji. Potrebno je, da se vse dajatve za potrebe države in njenih ustanov porazdelijo sorazmerno in pravično na vse državljane; kolikor pa niso potrebne in plodonosne, naj se kratkomalo odpravijo. V odpravo teh nedostatkov naj se pri pomorski in rečni plovbi uvedejo take takse, da se bodo te prometne panoge vzdrževale same. POLITIČNI TEDEN Notranjepolitično življenje je prineslo v zadnjih dneh nenadno poživljenje stikov med zagrebško in beograjsko opozicijo. Povod za to je dal kongres Demokratske stranke, ki se je vršil 13. junija v Beogradu, na katerem se je Demokratska stranka izjavila načelno za federativno ureditev države. Vprašanje je, če so demokrati to naredili iz notranjega prepričanja, da bi federativna ureditev države olajšala težave, s katerimi se danes jugoslovanski narod bori, ali so to naredili le zaradi tega, da bi olajšali predpogoje za sporazum s Hrvati. Znano je namreč, da Ur- ■ vati trdovratno in nekompromisno zahtevajo zvezno ureditev države, in samo v tem sistemu vidijo svojo enakopravnost v državi. Po njihovem mnenju, oziroma vsaj po mnenju bivše Hrvatske seljačke stranke, ki danes nad vsak dvom predstavlja veliko večino Hrvatov, je enakopravnost v kaki drugi državni obliki, zlasti pa v unitaristični nemogoča. Za Demokratsko stranko, ki je očividno sprejela to naziranje Hrvatov, je sedaj beseda na Zemljo-radniški stranki, ki je napovedala za sredo julija tudi svoj kongres, očividno pa smatra za potrebno, da pred tem kongresom točno razčisti svoje odnošaje do zagrebškega dela opozicije. V to svrho sta se vršila dva skrivnostna po-seta zemljorailniškega prvaka g. dr. Gavriloviča v Zagrebu, kjer se je sestal s podpredsednikom SD-koalicije g. inž. Košutičem, Vilder-jem, v Kupincu je pa obiskal predsednika SDK g. dr. Mačka. Raznesli so se že glasovi, da se je na teh sestankih ustvarjala neka nova vladna koalicija, kar so pa v vodstvu Zemljoradniške stranke takoj zavrgli kot tendencijozne vesti, povedali so pa, da je svrha teh obiskov v Zagrebu bila ta, da Zemljoradniška stranka odslej ne naredi «ničesar brez Zagreba». Dasiravno javnost ni mogla o teh razgovorih ničesar avtentičnega zvedeti, se naglaša v političnih krogih kot gotovo, da se je na teh sestankih dosegla popolna soglasnost med vodstvom Zemljoradniške stranke in med vodstvom zagrebške opozicije, in sicer ne le glede na stališče do današnjih perečih političnih problemov, marveč tudi o tem, kako je treba te probleme konkretno rešiti. To se pravi, da je srbska Zemljoradniška stranka šla v svojih koncesijah do zahtev Hrvatov še mnogo dalje, kakor so pa šli demokrati, ki so v svoji resoluciji pristali le na «zvezno ureditev države*, pod čemer se da končno razumeti marsikaj. V glavnem sta se pa s tem dve veliki srbski stranki močno približali hrvaškemu stališču, tako da med temi skupinami danes sporazum ne bi bil več težak. Izven tega okvira ostaja danes od Združene opozicije samo še bivša Ra-dikalna stranka, za katero je nri-neslo v teh dneh glasilo dr. Mačkovega pokreta «Hrvatski dnevnik» poziv, naj se izjavi o tem osnovnem vprašanju v naši državi in se sklicuje pri tem na neke nekdanje izjave radikalskih prvakov, iz katerih hoče že naprej deducirati, da se je Radikalna stranka tudi izjavila za federativno državno obliko. Vendar noče vodstvo Radikalne stranke o tem vprašanju dati nobene izjave. Če to ni mogoče, naj njihov primanjkljaj krijejo subvencije, h katerim naj prispevajo vsi sloji naroda, predvsem pa kraji, ki leže ob plovnih rekah in ob morju ter uživajo od njih tudi že vse koristi. Orade naj se le rentabilne proge in naj se investirani kapital odplačuje v daljših razdobjih (50 do 100 let); gradnje novih prog naj se financirajo tako, da železnice v rednem proračunu ne bodo preobremenjene. Revidira naj se rentabilnost prometa na vseh progah. Število vlakov na nerentabilnih in preslabo frekventiranih progah naj se primerno zniža. Na pasivnih progah naj se nočni promet ukine, dnevni pa reducira na event. tedenski. Iz ekonomičnih razlogov naj se izvede reorganizacija tovornega in br-zotovornega prometa na mnogih glavnih progah, kar bi rodilo prihranek na izdatkih za osebje, pogonski materijal ter pri vzdrževanju voz, lokomotiv in prog samih. Vozarinska taksa naj se zniža ali sploh odpravi v korist onih prog in železničarjev, ki so najbolj izkoriščani in preobremenjeni. Vse prometne ustanove, ki hočejo konkurirati železnici, naj se, kolikor so narodu in državi potrebne, vzdržujejo same. Stalež osebja na aktivnih progah naj se poveča in s tem razbremeni preobremenjene uslužbence na 224U čistih delovnih ur na leto. Vsem uslužbencem izvršne službe na progah, postajah, v kurilnicah in pri progovnih sekcijah naj se ponovno prizna 25 letno službovanje za pridobitev polne pokojnine. Službo izvršujočim železničarjem naj se povečajo nagrade, zlasti nočne doklade, doklade za službene obleke, premije za izvršena dela in za prihranek na materijalu, funkcijske doklade za vodilne či-nitelje in pocenijo naj se naturalna stanovanja. Vozni in lokomotivski park naj se izpopolnita in obnovita po načelih moderne tehnike, kar bo ugodno vplivalo na ekonomičnost prometa. Proge, objekti in instalacije naj sc stalno vzdržujejo in obnavljajo tako, da bo vse vedno na višku moderne tehnike; potreben materijal naj se nabavlja vedno pravočasno in v zadostni množini. Železniško delavstvo naj se razporedi in zaposli po sistemu 8 urnega delavnika; plača slehernega, tudi najmanj kvalificiranega ter naj-slabšc plačanega delavca mora zadoščati njegovemu, krajevnim razmeram primernemu in dostojnemu preživljanju. V. T-ova, Ljubljana: O politični vzgoji žene V ženi moramo gledati človeka, ki naj ima tudi v politiki iste pravice z možem Godec Tomaž, Bohinjska Bistrica: Zborovanje Okrožnih obrtniških odborov Naši obrtniki so svobodno izrekli svoio besedo To zborovanje, ki se je vršilo 13. t. m. v Ljubljani, je vzbudilo mnogo zanimanja med obrtnimi krogi. Debata še ni zaključena. Znano je, da so O. O. dosedaj obstajali po § 392 o. z.; niso bili pa izvoljeni od obrtništva samega, tako da so imeli dosedanji člani teh odborov vezane roke. Očitanja, ki so jih morali radi tega poslušati s strani obrtništva, so bila često opravičena, zlasti očitek, da mora obrtništvo vzdrževati ustanovo, čeprav si je ni samo ustvarilo. Ljubljanski O. O. bi stal obrtništvo na leto Din 77.850'—, če bi bila vsa združenja redno vplačevala svojo članarino. Ker pa zadruge članarine niso mogle plačevati v redu, je ob zaključku leta 1935. ostalo neporavnane članarine za O. O. Din 126.345'—. Vendar bi se obrtništvo ne jezilo na te denarne žrtve, če bi bili uspehi te ustanove taki, da bi Jih bili deležni podeželski obrtniki. Teh uspehov žalibog nismo videli. Merodajni krogi so končno le uvideli potrebo, da obrtništvo samo odloča o nadaljnem življenju te ustanove, vsled česar so bili na občni zbor poklicani zadružni delegati iz vrst obrtništva samega. Ko smo prišli pa delegati s podeželja, smo že videli od vsega začetka, da so se sestavljale od treh skupin kandidatne liste in sicer od onih treh skupin, ki so doslej cepile obrtnike po političnih vidikih. Nastalo je tedaj resno vprašanje, katera skupina bo izvojevala večino in prevzela vodstvo O. O. Delegati, ki so prihajali, niso niti vedeli, za katero listo naj sc odločijo in kje naj se pustijo kandidirati. In ali naj bi nastali novi nezdravi kompromisi? Ko je začela kritika računskega zaključka za leto 1936. in se je sklepalo o proračunu za leto 1937., je vsled tega počilo ter se je pokazalo pravo mišljenje ogromne večine obrtni- štva. Izjavili smo, da nismo merodajni ne za odobritev računskega zaključka, ne za sprejem proračuna, temveč da je treba najprej ugotoviti, ali je obrtništvo sploh še za obstoj O. O., ali za njihovo likvidacijo. Predsedujoči je moral prekiniti dnevni red in dati predlog na glasovanje. Za likvidacijo O. O. je glasovalo 120 delegatov, 15 glasov je bilo za nadaljni obstoj O. O., tri glasovnice pa so bi'e prazne. Izid tega glasovanja je bil pozdravljen od delegatov z viharnim ploskanjem. Ta izid je pokazal, da obrtniki niso voljni opredeljevati se po političnih skominah, temveč da hočejo kot de!cg»fi zastopati samo svoje stanovske zadruge, katerim tudi odgovarjajo. Imeli so v vidu samo stanovske potrebe in vedeli so tudi, da bo treba dolg poedinih zadrug na zastanku članarine O. O. likvidirati, toda ne na breme obrtnika, ki že itak komaj nosi vsa mogoča bremena, zlasti na podeželju. Vršili so svojo dolžnost v prepričanju, da služijo celoti. Zborovanje O. O. naj bo svardo za one, ki so doslej obrtnike razdvajali, ker po njihovih metodah ni pričakovati dosege željenih uspehov. Obrtništvo naj v bodoče, kakor na tem zborovanju, potisne v stran pohtične eksponente ter naj gre v bodoče v boj le za pravice, ki po zakonu in socijalni pravičnosti obrtniku pripadajo. Pravijo, da bodo morali nositi posledice likvidacije O. O. tisti delegati, ki so za to glasovali. Odgovarjamo, da to odgovornost prevzemamo na sebe, ker se zavedamo, da bomo v dani potrebi z lahkoto vpostavili s sodelovanjem celokupnega obrtništva one organizacije, ki bodo poklicane vsestransko služiti samo potrebam celokupnega obrtništva. Ne pozabite9 da ?e niste poravnali naročnine za «S!ovensko besedo«. Zato se poslu-žite položnice, ki smo Jo priložili današnji številki in takoj nakažite naročnino, ki znaša za pol leta Din 20'—, za četrt leta pa Din 10’—. «Slovenska beseda« Je neodvisen napreden list, ki se borii za splošno izboljšanje razmer v državi. Izdržufe se samo z naročnino. Zaradi tega Vas prosimo, da redno plačujete naročnino in da po svoji! možnosti prispevate v tiskovni sklad. Kdor Je že naročnino poravnal, naj izroči položnico svojemu prijatelja in naj ga pridobi za naročnika »Slovenske besede«. Vsak naročnik »Slovenske besede« naj nam pridobi vsaj enega novega naročnika! I. Preden se pogovorimo o politični vzgoji na splošno in o politični vzgoji žene posebej, je prav, da st zaradi sporazuma odločimo za enotno definicijo: kaj je sploh politika? V poplavi definicij in razlag, ki so bile do danes o tem napisane, je odločitev težka; za nas naj velja Max Webrova: «Politika je teženje za soodločanjem pri moči ali za vpliv pri razdeljevanju moči, pa naj bo to med državami ali pa v državi sami med ljudskimi skupinami, ki jih država obsega.« Kdor torej «dela politiko'«, teži za močjo, bodisi kot za sredstvom v korist drugih ciljev — egoističnih ali idealističnih —, ali pa zaradi moči same, zaradi prestiža, ki ga ona daje. Politike se človek ne more naučiti. Človek je rojen politik ali pa to r.j. Prvi živi za politiko, drugi od nje. Prvi dela za narod, za državo, drugi živi na njen račun. Prvi ima odkrit interes, da se njegov narod izobražuje, dviga, rase, da se kultivira in da se mu odpira pot v boljše, plodnejše življenje. Drugi si prizadeva izkoristiti do kraja svoj položaj, natrpati si žepe z denarjem, nagrabiti, kar se da iz korita — in pravočasno izginiti. Pravi državnik in dober politik skrbi, da se njegovo ljudstvo tudi politično izobrazi in tudi politično vzgoji. Tako, da lahko vsak kritično sledi — seveda, kjer je to dovoljeno — razvoju dogodkov v upravljanju države, da po svojih zmožnostih k temu razvoju prispeva in pri političnem delu pomaga. Zrel državnik ve, da bo mogel ge-nijaien politik doseči trajne uspehe le pri politično vzgojenem in zrelem narodu; pri nezrelem je odličen politik le meteor, ki dvigne za svojega življenja državo iz kaosa in zmede, ko ugasne, pa teče zopet vse po starem. Politična vzgoja je torej narodu potrebna. Da je to res, spoznavamo tudi danes iz ukrepov držav, Katerih glavno prizadevanje gre za tem: dati svojim državljanom zavest, da naj bo delo in življenje vsakega individija usmerjeno v pozitivno ustvarjanje za celoto*, za državo. To povdarjajo predvsem totalitarne države. Demokracija pa po svojem bistvu že tudi priteguje k sodelovanju vse, (njena šibka stran je v tem, da tolerira tudi manj sposobne), saj po Masa-rykovih besedah «demokracija je diskusija«. Že iz teh bežnih opazk je razvidno, kako nujna je potreba, da je narod toliko politično vzgojen in izobražen, da more sam presojati in soditi politiko svojih vodnikov. Da se more z njihovim delom strinjati ali ga odklanjati in v drugem slučaju izvajati konsekvence: z a mer lat! nesposobne vodnike s sposobnimi. V interesu naroda samega je, da je politično vzgojen. Pojmujem tu narod v popolnem smislu: može in žene, ki ga tvorijo. h Domači pomenki Nova mila ponevčica Se milejšemu slovenskemu narodu je bila zapeta pred dnevi v Celju, ko so ga zapuščali slavni možje in veliki voditelji, takole: «Oh, zdaj gremo, oh, zdaj gremo, nazaj nas več ne booooo!« ... je 'V (?, V v * ">V -r I JM*-' *' Vtf t »Mit f /'uijter r »H:'; ’ r ta *fr g* i Železnica Črnomelj-Vrbovško se glasom sklepa vodstva JRZ začne graditi drugi tedten. Poslancem iz slovenske JRZ za klobuk naslednji dišeč šopek (nageljček, fajgeljček, rožmarin v večno hvaležen spomin) poklanja v globoki hvaležnosti odkritosrčno uredništvo «Domoljuba»: «Res, ubog« Slovenija, ki je prišla tako daleč, da jo zastopajo taki ,poslanci'!» Svoje poslance razgalja Že ponovna imamo priložnost, da prebiramo v slovenskem tisku JRZ in Katoliške akcije dolgovezne je-rennjade o sedanjih posluncih, ki nočejo nikakor postati taki pridni Janezki, kakršne bi radi imeli gospodje iz Kopitarjeve ulice in bližnje blagoslovljene okolice. To pritoževanje zadeva brez izjeme tudi vse one uskoke z Jevtičeivega programa, ki so v bistrem razumevanju ugodile konjunkture v pravem trenutku preskočili v novo postavljeni šator .ep«13* e.- , s r i 7 Na njihov rovaš se je neko JRZ i '■ :j n a glasilo v eni zadnjih številk razjarilo takole; »Veliko večina poslancev, ki so domu morda prav dobri gospodarji in morda čisto spretni govorniki nn vaških shodih, (ia, ki so morda tudi vzorni župani, je v narodni skupščini kratko in malo ne-porabna, ker po svoji izobrazbi niso kos težkim in zapletenim vprašanjem, ki jih vsak dan porajajo potrebe in jih je treba reševati. Tako vidimo, da vodi vso politiko prav za prav le nekaj ljudi, na katerih leži tudi vsa teža dela in odgovornosti, dočim je velik del po- sloncev kratko in malo nepornbnih ( in so le mrtve številke, nemi Kimovci, ki hodijo vsakega prvega po plačo ter «pribore» svojini volilcem kake vreče koruze ali kake stotake podpore domačemu gasilnemu društvu, dočim morajo ob »sposobnostih« takih poslancev najvažnejše zadeve vsega naroda nujno propadati.« — Presneto so odkritosrčni, gospodje od tiska JRZ! Dovoljujemo si kar nekoliko dvomiti, da so s temi nedvoumnimi vrstami kaj posebno navdušili svoje «zveste» priveske in «trdne» stebre v parlamentu, ki so jih nekako podedovali po Jevtiče vem padcu?! Po tajnih valitvah ne hrepenimo samo mi in z' nami ves demokratični živelj naše lepe domovine, temveč tudi oni, katerih skrbni očetje se še danes vsi srečni z lastno roko veselijo praktičnega izvajanja javnih volitev. Med temi hrepenečimi dušami jje tudi bivši minister SLS in voditelj krščanskega socijalnega delavstva Jože Gostinčar, ki v svojem listu vzdihuje takole: «Tajne volitve so pa tudi velikega moralnega pomena, ker preprečujejo nasilje in hinavstvo in omogočujejo res svobodni izraz volje, ki mora biti zagotovljen vsakemu državljanu na podlagi njego-, vih državljanskih dolžnosti.« — In | pravic! — dostavljamo mi! Stari mož, ki je osivel v borbi za bivšo SLS (zn njeno današnjo vzorno naslednico JRZ se nnjbrže ne navdušuje preveč), mora na večer svojega življenja doživljati s strani svojih učencev in političnih nasledni-kov, kakor še bolj s strani svojih nekdanjih «zvestih» sodelavcev, silno — bridka razočaranja ... Kje je nevarnost vojne Belgijski ministrski predsednik, Ki je radii proučevanja svetovnih gospodarskih razmer potoval v Zedinjene države, je izjavil, da je gospodarski položaj nekaterih evropskih držav težji, kot se misli. Radi tega obstoja nevarnost, dlai te države — ako ne najdejo izhoda — posežejo po obupnem sredstvu ter začnejo vojno. Očividno je, da je znameniti gospodarstvenik imel v mislih fašistično usmerjene države. Zunanja politika Špansko vprašanje se zopet zapleta. In sicer očividno radi tega, ker se nahajajo velesile pred iz-gledi, da bo tam treba v kratkem deliti plen. Generalu Francu se je namreč posrečilo v zadnjih dneh popolnoma zlomiti odpoj Baskov, tako da sedaj skoro brez vsakih ovir nadaljuje pot proti Santan-derju in je le vprašanje nekaj dni, kdaj bo zasedel vso severno Španijo. Istočasno pa pripravlja, kakor poročajo, odločilen udarec proti Madridu, dočim vladata v Barceloni in Valenciji nesoglas-nost in negotovost, združeni z vladno krizo. V demokratični Španiji rovarijo anarhistično-komuni-stiČni elementi naprej in izpodkopavajo tla že itak nadvse težkemu stališču, ki ga ima valencijska vlada. Spričo tega položaja mislijo v Berlinu in Rimu, da je treba odločno poseči v razvoj na Španskem, ker bi jih sicer lahko dogodki prehiteli. Zato zavzema zlasti tisk Italije ohol ton napram Parizu in Londonu ter kliče na odkrit odpor proti obema velesilama. Edena in Chautempsa počaščuje z medlima slabičema, ki rada nastopata v levji koži. Treba je lopniti po obeh, dokler je Anglija še nezadostno pripravljena, Francija pa notranje oslabljena in ne čakati, da bi se pograbilo z njima, ko se položaj v njun prilog izpremeni. Iz teh neprikritih groženj, ki so v Londonu in Parizu seveda delovale zelo neprijetno, se je že skoro mislilo, da namerava Italija v kratkem odkrito napasti valencijsko vlado in stopiti z njo v vojno stanje. Podoba je pa, da je Nemčija v taki akciji zopet ni hotela do konca podpreti, ker so ji iz Londona sporočili, da tam tudi ne bodo večno trpeli neprestanih izzivanj. In ker gleda Nemčija še vedno na to, da živi z Anglijo v vsaj znosnih odnošajih, ne bi hotela stopiti v tak odkrit afront proti Angliji. Zaradi tega se je tudi nova mednarodna kriza, ki je nastala zaradi izstopa Nemčije in Italije iz kontrolnega odbora španske nev-tralitete, omejila in ne predstavlja več nevarnosti, da bi iz nje nastale komplikacije večjega obsega. Verjetno je pa, da bo Italija še naprej skušala najti priliko, da pred koncem državljanske vojne službeno pošlje tja kake čete in s tem dobi oporišče za neposredefi vpliv na končno ureditev nesrečne Španije. Medtem se pa razmere v osrednji Evropi neprestano utrjujejo. V teh dneh smo videli obisk romunskega kralja Karola pri predsedniku Poljske Republike Moscickem, kjer se je nazdravljalo poljsko-ru-munskemu prijateljstvu in nagla-šala solidarnost, ki vlada med Ru-munijo in Poljsko. V sestanku obeh državnih poglavarjev se kažejo novi obrisi velikega bloka držav od Baltiškega do Črnega morja. Zanimivo je, da je ravno v teh dneh prišlo na Poljskem do nekega čudnega incidenta, ki sicer nima mednarodnega pomena, ki pa kaže, kako je Cerkev povsod ista in hoče povsod zlesti nad državo. Krakovski nadškof knez Sapieha enostavno navzlic sklepu vlade ni dopustil, da bi se truplo pokojnega maršala Pilsudskega pokopalo v Wawelu ter ga je dal na lastno pest od tam odstraniti. Nastala je seveda v vseh krogih narodne Poljske velika razburjenost in vsa poljska javnost zahteva, da se kaznuje samovolja krakovskega nadškofa. ki ga je treba zapreti, ze-' meljske ostanke maršala pa zaščititi z vojaško stražo. Seveda bodo Poljaki to vprašanje rešili brez ,Kulturkampfa‘ in škofovsko oblast potisnili v prave meje. DOMA IN NA TUJEM Gospodarski uspehi zadnjih dveh let so, pasneti dobesedno po «Slovencu», sledeči: V jeseni 1935 je prenehala veljavnost dotedanje kmetske zaščitne zakonodaje in je prišlo do nove uredbe o zaščiti kmetov, ki se si-cer ni izvajala. Septembra 1935 je bila uveljavljena uredba o znižanju prejemkov državnemu uslužbenstvu. Od takrat sta pretekli že skoro dive leti... treba bo misliti na povišanje prejemkov državnih u s 1 u ž b e n c e v. V tej dobi se je začelo delati tudi na smotrcnejši ureditvi našega plačilnega prometa z inozemstvom (kar vprašajte naše izvoznike, kako so zadovoljni s to sinotreno ureditvijo! Opomba uredništva.) Ko so prišle v jeseni leta 1935. gospodarske sankcije proti Italiji, je bil dvig gospodarstva delno prekinjen. Dne 1. novembra (935 so bile uvedene finančne sankcije proti Italiji, dne 16. novembra 1936 pa je prišla prepoved uvoza iz Italije. Dne 15. julija 1936 so bile ukinjene gospodarske sankcije proti Italiji. Naša gospodarska politika se je v začetku 1936 zlasti usmerila v povečanje domače industrijske produkcije. V tej smeri je vzbudila tudi strah našega gospodarstva, k e r je f n v o r i z i r a-I a industrijsko proizvodnjo, ki je bila konkurent že obstoječim industrij-s k i mi podjetjem v Sloveniji. Najprej smo dobili tvor-n i c o aluminija, sledila je Zenica, prišel je Bor z elektrolizo bakra, sledila bodo druga p o d j e t j a. (Hvala bogu, ni še konec zaslužkov!) Pri marsikateri stvari je sodeloval tuji kapital z večjimi ugodnost m i, kak o r s o bile mogoče potrebne... Drugi del industrijsko-pospeše-valne politike, ki je imela deloma avtarkične cilje, pa je šel za izpopolnitev domače produkcije surovin za nekatere industrijske panoge v breme tuzemske industrijske proizvodnje. Novi proračun za leto 1936.—1937. je prinesel v davčnem pogledu olajšave za male obrtnike in gostilničarje, podaljšal je olajšave glede zemljarine. Uvedel pa je povečanje davka na poslovni promet pri uvozu, iz katerih rt o n o a k o v so dobivale banovine dotacije. Po ključu je Slovenija prejemala komaj 3%, d oč i m je p o u r a d-n i statistiki za leto 1936. plačala davka za poslovni promet 23.9%. Ta odstotek ve 1 j a tudi za d a v e k, p o b r a n pri uvozu. To določilo se kljub prizadevanju še ni m o g 1 o i z p r e m e n i t i. Važno je, da se iz prvega programu javnih del (Jevtičevega!) gradi železnica Št. Janž—Sevnica, kateri mora biti dopolnilo železnica C r n o m e 1 j— V r b o v-s k o. Tudi ta proga se b o m o-r a 1 a gradit i. Jeseni 1936 je vlada pristopila k ureditvi vprašanja kmečkih dolgov. IN a s t a 1 je težaven položaj za naše kreditne zadruge, ker ni bilo obenem z vprašanjem dolgov rešeno tudi vprašanje n j i|h likvidn o- s t i. Za naš tujski promet je bilo poskrbljeno z ureditvijo turistično-plačilnega prometa z Nemčijo, katerega funkcijoniranje je zagotovljeno do konca junija letos (kot smo čitali, ta stvar že ne funk-cijonira več!). Tako niše «Slovenec» z dne 26. junija t. 1. Komentar k tem gospodarskim uspehom res ni potreben. Bogata domovina je Jugoslavija. V listih beremo^ da je znani rudnik v Trepči zabeležil v prvih treh mesecih letošnjega leta 432.95? angleških funtov šterlin-gov dohodkov in 136.229 funtov izdatkov. Cisti '*lol)iček znaša itorej 296.728 angleških funtov ali v našem denarju 70 inilijonoiv dinarjev, in to le v četrt leta! Toliko smo torej imeli — toda bolje rečeno: so imeli — čistega dobička, saj je rudnik vendar — v angleških rokah! Naša domovina je res dobra, radodarna mati, le da je onim s fnnti, franki in markami bolj naklonjena, kakor pa onim, ki nimajo niti dinarjev in se smejo ponašati s svetlo zavestjo, da morajo izpolnjevati mnogoštevilne dolžnosti jugoslovanskih državljanov, smejo služiti vojsko, plačevati davke, odrajtovati kuluk in voliti po — javnem glasovalnem sistemu ... Drugi vsestovanskl mladlnoslov- nl kongres bo 26., 21. in 28. avgusta t. 1. v Ljubljani. Na njem bodo predavali pedologi (mladinoslovci) iz Jugoslavije, Čehoslovaške, Poljske in Bolgarije. V okviru kongresa bodo naslednje razstave: 1. Re-formno-šolska iz Zlina. 2. Mladin-sko-higijenska iz Češkoslovaške. 3. Domoznanska iz Češkoslovaške. 4. Pogojna slovanska mladinska knjiga (ki jo priredi Mladinska Matica JUU v Ljubljani. 5. Pedagoška izdanja Slovenske šolske matice. 6. Mladinska zaščita (ki jo priredi Unij’a za zaščito dece v Ljubljani). Prijavnina za udeležence znaša 20 Din. Udeleženci bodo imeli na podlagi izkaznice, ki jo prejmejo po vplačilu prijavnine, pravico do vstopa na vsa predavanja in razstave. Prijave sprejema pripravljalni odbor za II. vseslovanski pedološki kongres v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6. K našemu članku «Pogled v zgodovino« nam je poslal znani gospodarski in javni delavec gosp. Jakob Zadravec iz Središča ob Dravi še naslednji zanimivi prispevek: «Dne 23. rprrla 1917 (na Gjurgjev dan) se je v Varaždinu ustanovila ^Demokratska stranka /a Varaždin in firvatsko Zagorje*. Ustanovnemu občnemu zboru, ki se je vršil v takratnih prostorih gostilne «Pri Vujčeku», je prisostvovalo 42 hrvaških rodoljubov pod predsedstvom medtem že umrlega kanonika gosp. Lchpa-merja in gozdarskega nadzornika Bogdana Svobode. Med sklicatelji so bili tudi še živi gg. minister dr. Križman, Branko Svoboda in drugi. Sosednje Slovence sem zastopal jaz. Na tem zboru se je kot edina točka dnevnega reda ugotovila programatična «zahteva po zt'ružen;u Slovencev, Hrvatov ?n Srbov v eno, skupno državo«, — važno pri tem pa je, da se je to zgodilo brez pristavka v okviru habsburške momrrhKe. Iz tega se vidi, da so tudi naši sosedje brez strahu gledali v oči dogodkom, ki so prihajali. Kmalu nato je začel v Varaždinu izhajati demokratski list ,Volja Naroda*.» Velik vidovdanski ukaz o učiteljskem napredovanju je bil objavljen v «Službenih novinah». Vzorno mladinsko vzgojo točno oo navodilih Katoliške akcije in katoliške prosvetne politike nudi no- vi «Slovenčev» mladinski roman, v katerem že v samem začetku kar mrgoli ubojev, ropov in umorov! Za sijajno uspelim romanom «V deželi Narobesvet«, ki je sistematično ubijal v mladih srcih vsako državljansko vzgojo, naj novi »Slovenčev« roman uniči še preostali moralni čut slovenske mladine, kolikor je je pod silo razmer absolutno prepuščene tisku Katoliške akcije in njegovemu vzor-pedago’-gu — Kotičkovemu stričku ... Triumfator se vrača! Tako nekako bi se moral glasiti v nedeljskem «Slovencu» naslov članka, v katerem poroča o umiku referenta za ljudsko šolstvo v naši banovini pri ministrstvu g. Erjavca. Po vseh očitkih in obdolžitvah, iznešenih proti njemu v narodni skupščini, je sedaj «Slovenec» razglasil, da je g- Krjavec svoj čas itak «samo pogojno« in iz nekakega usmiljenja prevzel mesto referenta v mini- strstvu, kjer so potrebovali takrat «posebno krepke in sposobne roke«. Koliko prahu in kritike so povzročile te «sposobne roke« v parlamentu in v učiteljskih vrstah, pa seveda «Slovenec» noče povedati. «Bil je uradnik, ki je program vlade tako izvrševal, da zasluži priznanje in zahvalo!« — tako pravi «Slovenec». Torej smemo v kratkem p; ici.kova ti video izraz te zahvale. V kakšen sklad bo potem javnost mogla spraviti svoj čas prepovedane brošure g. Erjavca s to zahvalo, je pa problem za sebe! Tudi ura na stolpu Ljubljanskega grada vidno kliče že kakega četrt leta po roki skrbnejših, novih gospodarjev, ker sedanji mestni očetje očividno za to nimajo časa; verjetno so prezaposleni z reševanjem nerešljivih problemov in pa s sestavljanjem uradnih pojasnil ter popravkov za «Slovensko besedo« ... Skrb Bolgarije za izobrazbo naroda vidno napreduje. Preteklo jesen so v Sunili ustanovili celo novo učiteljišče in sprejeli vanj 70 gimnazijcev. Dotedanji «Pedagoški zavod« so premestili v Dupnico, da se bodo nfiadi učiteljski kandidati vzgajali v izrazito vaškem okolju. In pri nas? Ukinjamo in reduciramo na vseh straneh, čeprav potrebe vsak dan naraščajo ... Tudi v bratski Češkoslovaški so nam prosvetni politiki lahko za vzgled. Letos so na srednjih šolah odprli 165 vzporednic in namestili 310 novih erofesorjev. Kaj vse bi se dalo napraviti šele pri nas, kjer gotovo v tem pogledu Še nismo pred Čehoslovaki? ... Za Vidovdan so se vršile v vsej Sloveniji, kakor tudi v raznih mestih po ostali državi, velike sokolske prireditve in manifestacije, ki so potekle povsod nadvse veličastno in dostojno’ take organizacije, kakor je Sokol. Pri nas so bili posebno mogočni sokolski nastopi v Mariboru in pa v Ljubljani, kjer se jih je udeležilo več tisoč uniformiranih Sokolov obojega spola poleg deset in desettisočglavih množic sokolskega občinstva. Sokolstvo je sodelovalo ramo ob rami z našo junaško' vojsko tudi pri slavnostnem odkritju spominskih plošč blagopokojnemu kralju Aleksandru I., ki jih je vzidala na šolah na Barju in na Grabnu v Ljubljani tamkajšnja organizacija Narodne Odbrane. Šišenski Sokol pa je priredil mladinski sokolski dan z javnim nastopom, čigar lepega uspeha in poteka ni mogel motiti niti močan dež, ki je kvaril vreme na praznik sv. Petra. Zagrebška mestna občina bo zgradila letos dve novi ljudski in dve meščanski šoli, kar jo bo veljalo 14,600.000 Din. V prihodnjih letih namerava ustanoviti poleg dosedanjih 10 otroških zavetišč, v katerih je stalno preskrbovanih nad 2000 otrok in kar jo stane na leto po 2,800.000 Din, še deset novih takih zavodov. Tudi naši občini ne bi Škodovalo, če bi skušala vsaj skromno posnemati zagrebško posestrimo... Načrt zakona o obvezni predvo-jaški vzgoji mladine je z večino glasov sprejela poslanska zbornica v Pragi. Češkoslovaški otroci iz Jugoslavije, 14P po številu, bodo prihodnje dni odpotovali na počitnice za dva meseca na Češkoslovaško. Stroške za to letovanje nosi1 Rdeči križ v Pragi. Iz Perzije se je vrnilo večje število naših delavcev, ki so jih neznani agenti pred meseci izpeljali tja z obljubo, da bodo dobili dobro zaposlitev pri raznih javnih delih. Večina osleparjenih izseljencev je doma iz Like, kjer so pred odhodom v Perzijo za kritje potnih stroškov morali svoja skromna posestva razprodati ali pa vsaj občutno zadolžiti. Zdaj so z družinami na cesti. Zgodovinska želva. Blizu Palerma v Italiji so ribiči v morju ujeli 98 kg težko želvo, ki je imela na hrbtu napis, da jo je spustil 1. maja 1922 v morje pokojni ruski pisatelj Maksim Gorki, ko se je mudil na zdravljenju v Italiji* V teh 15 letih je pridobila želva na teži 46 kg. Habsburški paragraf. Posebna ministrska komisija na Češkoslovaškem se bavi s stilizacijo posebnega «habsburškega» paragrafa v kazenskem zakonu. Ta paragraf naj bi se glasil: «Vsak član bivše vladarske rodbine habsburško-lotarinške ali njen potomec, ki pride ali se mudi na ozemlju ČSR, se kaznuje z zaporom od šestih mesecev do enega leta.« Nemško propagandno ministrstvo skuša demantirati vesti svetovnega tiska, da se je zadnje dni v Sredozemskem morju zbralo 80 odstotkov vse nemške vojne mornarice. (Najbrže je tam zbranih le 79.9% nemških bojnih ladij...) Obvezno zavarovance proti toči namerava za vse svoje državno ozemlje uvesti bolgarska vlada. Šef odelka za zavarovanje pri Državni poljedelski banki se v ta namen mudi že dalje časa v Švici, kjer proučuje to vprašanje. Letošnja žetev se je že pričela v Banatu. Kakor vse kaže, bo donos pšenice letos za 30% slabši napram lanskemu, dočim koruza in sladkorna pesa vidnejše napredujeta z ozirom na deževje zadnjih dni. Letošnji ameriški volni proračun znaša 663 milijonoy dolarjev, to je znatno več, kakor je znašal sploh kak vojni proračun po svetovni vojni. Vse v znamenju razorožitve in bratskega sožitja ter miru med1 narodi... Windsorski vojvoda bo 10. julija t. 1. obiskal Bled, kjer bo v navzočnosti mnogoštevilnih angleških turistov, ki so že napovedali svoj prihod, svečano otvoril tamkajšnje novo igrišče za golf. Celokupen izvoz rud in kovin v prvih letošnjih petih mesecih iz naše države je znašal po vrednosti 421 milijonov dinarjev napram 209 milijonom v istem razdobju lanskega leta. Svetovno razstavo je obiskalo kljub temu, da mnogi paviljoni sploh še niso bili ali še niso dograjeni, že v prvem mesecu nad dva in pol milijona ljudi. Za gospodarsko povzdigo Abe-sinijie je odredila italijanska vlada 12 milijard lir. Denar bo uporabila predvsem za zgraditev cest, mostov, vodovodov in vojašnic. Rekordno brzino 865 km na uro je doseglo najnovejše ameriško vojaško lovsko letalo. Naprednost tega ali onega na roda se nedvomno kaže tudi v tem, koliko radio-aparatov je v rokah prebivalstva. Američani so ualeč pred F.vropci, zlasti pa še pred nami. V vseh Združenih državah je v obratu 33 milijonov radio-aparatov, to se pravi, da ima lastne aparate 80 odstotkov vseh ameriških družin. Vesti o grozodejstvih Francovih vojakov v novo zavzetih republi kanskih krajih sc potrjujejo tudi z mesta, ki je generalu Francu in njegovemu uporniškemu početju zelo naklonjeno. Te dni je moral namreč Vatikan posredovati pri generalu Francu, naj vendar ublaži svojo okrutnost na Baskovskem in sicer vsaj nad1 premaganimi katoliškimi duhovniki in ostalim «vernim» prebivalstvom. Kaj bo pa z brez- in drugoverci? Bivši španski kralj. Alfonz XIII., ki se sedaj mudi v Italiji, je zagrozil svojemu najstarejšemu sinu grofu Cavadongu, da bo pretrga vse zveze z njim v primeru, če bi se hotel «katoliško globoko verno vzgojeni« gospod princ ponovno oženiti, kar mu roji po glavi... Organizacija bivših angleških bojevnikov je sklenila, da v bodoče v svojem uradnem poslovanju in dopisovanju ne bo več uporabljala izraza: «bivša sovražna država«, temveč bo vse države omenjala z njihovim imenom. Samouprava Vprašanja in odgovori Vprašani e: Neki član naše občine S., ki biva sedaj v Češkoslovaški, se je poročil s Čehoslo-vakinjo, ki je bila češkoslovaška državljanka. Ta pa je sedaj zaprosila našo občino S., naj ji izda domovnico. Zvedeli pa smo, da se misli prosilka ločiti od moža. Ali se sme izdati prosilki domovnica in ali si je prosilka s tem, da se je poročila z jugoslovanskim državljanom, že pridobila naše državljanstvo? Ali ga s tem zopet lahko izgubi, če se loči od svojega moža? Odgovor: Po § 10. zakona o državljanstvu postane tuja državljanka, ki se poroči z državljanom naše kraljevine, državljanka kraljevine Jugoslavije, razen če si je pridržala z izjavo pred omožitvijo svoje dotedanje državljanstvo, ako tako določajo zakoni njene domovine. Predpostavljamo, da žena v tem primeru ni podala te izjave. Radi tega je postala z dnem poroke jugoslovanska državljanka in obenem članica tiste občine, kjer je bil član njen mož na dan poroke in to po prvem odstavku § 16. zakona o občinah. V tem primeru je postala ta žena članica Vaše občine S. Če je ta žena zaprosila Vašo občino za potrdilo, da je že članica Vaše občine, ji mora občina to potrdilo izdati, ker ni ni-kake zakonite določbe, na katero bi mogla občina opirati morebitno odklonitev. Ločitev zakona (mišljena je sodna ločitev od mize in postelje) pa nima nikakega vpliva na občinsko članstvo žene. Kljub taki ločitvi obstoja po naših zakonih zakonska vez še dalje in tako ločena žena ohrani v vsakem slučaju moževo občinsko članstvo in mu sledi tudi v vsakem slučaju v tem članstvu. * Vprašanje: Okrožni urad za zavarovanje delavcev je uradno (baje po zakonu) zavaroval občinskega delovodjo, ki ima mesečno plačo Din 750.— brez vsakih doklad. Zavarovanje občinskega sluge, ki je pri občini stalno zaposlen in ki ima mesečne plače Din 300.—, pa je omenjeni urad odklonil. — Prosimo pojasnila: ali morajo biti vsi občinski uslužbenci po zakonu zavarovani pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev ali pa le občinski delovodja? Odgovor: Po zakonu o zavarovanju delavcev se morajo v s i občinski uslužbenci zavarovati za bolezen pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Delovodje prav tako, kakor občinski sluge. Oproščeni tega zavarovanja so le uslužbenci tistih občin, ki so v smislu 3. odstavka § 7. zakona o zavarovanju delavcev, sklenile s posebnim statutom, da nudijo za primer bolezni svojim uslužbencem in njih družinam vsaj take ugodnosti, kakor okrožni urad, vendar le, če tak statut odobri ministrstvo za socijalno politiko in narodno zdravje. Takih statutov pa naše občine dosedaj nimajo. — Zato je nerazumljiva Vaša trditev, češ, da je okrožni urad za zavarovanje delavcev odklonil zavarovanje Vašega občinskega sluge. Najbrže zamenjujete okrožni urad za zavarovanje delavcev s pokojninskim zavodom za nameščence, kjer mora biti zavarovan pač občinski delovodja (dokler ni pragmatično stalno nameščen), dočim občinski sluea pa ne. Čn nošljete nrenis dotičnega odklonilnega odloka, bi v prihodnji številki dobili še bolj izčrpen odgovor. Hitlerjeva samohvala. V nekem razgovoru z dopisnikom «Jour-nala« je Adolf Hitler samozavestno izjavil, da je v najširših ljudskih množicah popularnejši, kakor pa je bil katerikoli nemški vladar. Obrtno nadaljevalno šolstvo Za njegov procvit je treba le nekaj volje, razumevanja, požrtvovalnosti in ljubezni Nedavno je imel v Ljubljani svojo sejo banovinski odbor za obrtno nadaljevalno Šolstvo pod predsedstvom inšpektorja g. Mi-hajla Preslja. Ob tej priliki se je ugotovilo, da se je letos Število vajencev, ki .obiskujejo obrtne nadaljevalne šole, napram lanskemu šolskemu letu zvišalo s 5690 na 6200. Ti vajenci prejemajo reden pouk na 32 nadaljevalnih šolah, ki imajo 136 razredov, še posebej pa je bilo prirejenih 20 obrtno-na-daljevalnih tečajev. Z vajenškim poukom je zaposlen 501 učitelj, prišteti pa moramo k prejšnjemu Številu šol tudi še 10 gremijalnih in sedem specijalno strokovnih Šol z 245 razredi. Z novo tozadevno uredbo je bilo uvedeno devetmesečno Šolsko leto z zvišanjem tedenskega Števila učnih ur od 9 na 10. Proračun za Vzdrževanje tega prepotrebnega šolstva, ki znaša za tekoče šolsko leto 1,900.000 Din, je mnogo prenizek in bi bilo zato nad vse resno treba poskrbeti za vsaj podvojitev tega zneska, če hočemo, da se ta panoga našega šolstva dvigne na ono stopnjo in doseže oni vzgojni ter učni uspeh, kakor so si ju začrtali vzgojitelji in skrbniki našega obrtnega in trgovskega vajenštva. Mnogo prizadetih ustanov in organizacij imamo, ki bi morale v ta namen poseči nekoliko globlje v žep in podpreti to naše potrebno šolstvo, saj bo to tudi njim samim v prid, če pomislimo, da se bo pretežni del sedanjih in do-raščajočih obrtniških in trgovskih vajencev nekoč osamosvojil in poprijel za delo v teh ustanovah in organizacijah. Takrat bodo ti bodoči obrtniki in trgovci znali pravilno podpreti in žrtvovati se za vzgojo obrtniške mladine in njeno strokovno šolstvo ter tako vračati z obrestmi ono, kar sc jim je dobrega in vzgojnega nudilo danes, v dheh njihove mladosti in izobraževanja. Pri omenjenih ustanovah in organizacijah ne bo treba prevelikega napora in truda, da se bodo našla potrebna podporna sredstva za naše obrtno nadaljevalno in ostalo strokovno šolstvo; treba je le pri ostalih, marsikdaj nepotrebnih izdatkih nekoliko varčnosti, za vso stvar pa precej razumevanja, volje, požrtvovalnosti in predvsem — ljubezni. Če se bodo odločujoči činitelji tega zavedali, bo delo mnogo lažje in seveda tudi uspešneje. Na vseh obrtno nadaljevalnih šolah je treba obnoviti že povsem neuporabni inventar, omogočiti izdajo novih učnih knjig namesto sedanjih, ki so že davno zastarele in nesodobne (izvolil se je takoj tričlanski odbor za njihovo sestavo), ustanoviti fe treba večje število novih Šol, ki so nujno potrebne in za katere prosijo z vseh strani, izvesti delno reformo uč- nega načrta, voditi natančno kontrolo nad rednim obiskovanjem pouka s strani vseli vajencev itd. Ko bo vse to doseženo, — kar nam ne sme biti nikaka prevelika in nepremostljiva težava —, bo v bodočnosti sama ob sebi odpadla marsikatera težava in nevšečnost, ki nam dela danes občutne preglavice v našem socijalno-gospo-darsketn življenju. Strokovna usposobljenost našega obrtnega naraščaja, pomočništva in mojstrov se bo povzpela na tako višino, da bo postal povsem nepotreben vsak nadaljnji uvoz tujih, inozemskih «mojstrov-strokovnja-kov», ki tvorijo eno izmed najtežjih poglavij v sedanji krizi in brezposelnosti naših domačih delovnih moči. Zato ne smemo več držati križem rok, temveč se moramo z združenimi močmi, z ljubeznijo in solidarnimi žrtvami vsi lotiti vztrajnega, doslednega dela za izpopolnitev in napredek našega obrtnega nadaljevalnega ter ostalega strokovnega šolstva! Cirilmetodarji pri visoškem gospodu Prejšnjo nedeljo je napravila mešana družba nad 30 članov in članic obeh šentpeterskih in pa šišenske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda iz Ljubljane prijateljski izlet v Poljansko dolino na Visoko, kjer počiva na svoji, tako bogato opevani in opisani domačiji narodni prvoboritelj in nekdanji ljubljanski župan, pisatelj dr. Ivah Tavčar in sniva svoj večni sen. Izletnike je sprejela, vidno vzradbščena, pokojnikova soproga in visoška gospa, dvorna dama Franja Tavčarjeva, ki jih je najprej povedla na pokojnikov grob, kjer so se zbrano in dostojanstveno poklonili njegovemu spominu; v imenu vseh pa je v krasnem, zanosnem govoru orisala pokojnikovo, za narod in državo, zlasti pa še za CMD ve-lezaslužno in plodov bogato življenjsko delo predsednica šentpe-terske ženske podružnice ga. Potočnikova. Izrekla mu je najiskrenejšo zahvalo CMD in vsega članstva, kateremu ga je postavila za vzor pri njegovem bodočem delovanju. Dvorna dama gospa Tav- Gostilna FIGOVEC Tyrševa cesta 13 sc vljudno priporoča za obisk Posvetovalnica za naročnike MSLOVENSKE BESEDE" Kdor je plačal naročnino 7a »Slovensko Besedo", se lahko brezplačno posluži naše posvetovalnice, kjer dobi informacije« | o vsakovrstnih vlogah na upravne oblasti, občino, srez, banovino in na ministrstvo; | o prošnjah za vojaške oprostitve; | o vlogah na davčne oblasti; | o zakonitih socijalnih dajatvah; skratka H o vsem in vselej, kadar potrebujete nasvetov, da pridobite ali očuvate socijalne ali gospodarske pravice. Na posvetovalnico sporočite pismeno svoje želje, nakar dobite takoj tudi pismen odgovor. Za odgovor pošljite znamko za 2 Din Dopise pošljite na naslov: »SLOVENSKA BESEDA« Ljubljana, Šelenburgova ulica 7/II. carjeva se je ginjen^ zahvalila za prisrčne besede, nato pa povabila ljube goste v svoj dvorec, ki v vsej svoji, bogato opremljeni notranjosti s tisočerimi predmeti spominja obiskovalca na pokojnikovo delo in zaslužno ustvarjanje. Polne tri ure je visoška gospa razlagala v vseh podrobnostih, zdaj z resno, zdaj s šegavo besedo vsak posamezen spominček od prve do poslednje sobe ponosnega dvorca. Po končanem ogledu pa dragih gostov ni izpustila iz svojih gostoljubnih rok, temveč Jim je postregla z zakusko in pivom, česar v spoštovanju svoje tradicijonalne slovenske gostoljubnosti nikdar ne opusti. Za vso prijaznost in gostoljubnost sc ji je zahvalil šolski upravitelj g. Primožič od šišenske podružnice, ki je zagotovil častitljivo gostiteljico, da bodo vsi udje CMD srčno radi sledili njeni želji, da bodo v delu za narod posvečali prvo skrb predvsem mladini, ki jo je treba ohraniti narodu in domovini dobro, zdravo, pošteno in zavedno. Izletniki so se vrnili v Ljubljano zadovoljni in z iskrenim občutkom, da so dobili na tem obisku obilo nove vzpodbude za nadaljnje delo. Želeti bi bilo, da bi se člani ljubljanskih podružnic CMD še večkrat sestajali k takim izletom, se med seboj spoznavali in izmenjavali v tovariškem krogu svoje misli in poglede na razmere in naloge, ki jih še čakajo, če hočemo, da bo naše narodnoobrambno delo res uspešno in blagoslovljeno. Pišejo nam . •. Literarna krivica «Slovenec» je razpisal nagrade za 7 najboljših pesmic, ki bi bile zložene po sledečem vzorcu: «Krivce za klobukom, nagelj rdeč v gumbnici, takšni smo mi fantje, ki slovenske smo krvi.» Ta klasični vzgled, napram kateremu so Prešernovi sonetje figa, je navdušil tudi mene, da sem poslal «Slovencu» pesmico, kajti željan sem bil mastne nagrade iz ravnokar ustanovljenega fonda Ko-tičkovega strička za pospeševanje slovenske kulture. Toda «Slove-nec» mi je pesmico vrnil, češ, da ni za objavo. Jaz sem užaljen. Prosim, sodite Vi sami: «V levici porajtel, v desnici jajc, pogum mi kažemo s krivci; , če pride nasprotnik, pa spretno kot zaje, se skrijemo v najbližji njivci.» dali niso ti verzi vsaj enakovredni? Dopis iz Kranja Tudi Vaš dopisnik je v zadnji številki Vašega lista označil eno skupino kot pripadajočo stranki JNS. To ni točno. To, kar so nekateri listi označevali za listo JNS, je skupina naprednih ljudi v Kranju, ki si je postavila na program načelo, izločiti iz občinske samouprave politične in osebne boje ter delati samo na gospodarskem in socijalnem polju. Ta naloga je velika, obširna in hvaležna. Ozdraviti pa neznosne razmere v Kranju, zlasti tudi v družabnem po- gledu, danes po našem mišljenju ni sposobna ne JRZ, ne JNS, marveč tretja nevtralna skupina, ki se bo opirala na gospodarske kroge in delavski sloj ter skušala združiti njihove interese potom temelji-tega gospodarskega udejstvovanja. Knjižne izdaje „Mladinske Matice“ Znana knjižna založba ljubljanske sekcije Jugoslov. učiteljskega udruženja «Mladinska Matica* je zaključila letos že osmi letnik svoje izborne mladinske revije «Naš rod», ki spada tako po svoji vseskozi originalni vsebini, kakor tudi po dovršenih ilustracijah samih domačih slikarskih umetnikov ter po vzornem urejevanju poleg izredno dobre papirne kakovosti nedvomno med najboljše jugoslovanske mladinske liste. Letošnji letnik se je v primerjavi z dosedanjimi povečal za 64 strani in je «Naš rod» tako postal največja mladinska revi-ja v državi. List je doslej izhajal v 20.500 izvodih, torej v nakladi, ki je pri nas doslej še nikdar ni doseglo nobeno drugo mladinsko bele-iristično glasilo. Z ozirom na visoko vzgojno, zabavno in splošno knjižno vrednost je pa naročnina neverjetno nizka, saj znaša za revijo «Naš rod» skupno z rednimi publikacijami (štiri knjige) za vse leto le 22.50 Din, kar pa lahko plačujejo otroci tudi v devetih mesečnih obrokih po 2.50 Din. Na podlagi sklepa lanske učiteljske skupščine bodo izšle letošnje redne publikacije v septembru. Iskreno bi bilo želeti, da bi se ta visokovredna mladinska revija čimbolj razširila med našo mladino. Anekdote Ibsen in ženske. O priliki svojega bivanja v Monakovem je izvedel Ibsen v neki družbi za senzacijo dneva, da je neka znana, lepa in mlada žena zapustila svojega moža in pobegnila s svojim ljubčkom. Ibsen se je zaradi tega silno razburil in je odkrito izrazil svoje zgražanje nad postopkom te žene. »Zakaj se toliko razburjate,« ga je vprašal nekdo iz družbe, «saj je vaša ,Nora‘ tudi zapustila moža in otroke?» «Je že res,» je odgovoril Ibsen, «toda to ni eno in isto. Tudi moja ,Nora‘ je odšla odi moža, toda — sama!» VELIKA IZBIRA najnovejših modelov dvokoles in otroških vozičkov na oljnatih ležiščih. Igražni vozički,’ motorji in šivalni stroji po najnižji ceni. CENIKI FRANKOl „TRIBUNA“,F.Batjel LJUBLJANA, Karlovška cesta št, 4 || Gostilna „ŠTRAJZEL“ || še danes naročite »Slovansko besedo1! JELČ1Č ANGELO LJUBLJANA VIL CELOVŠKA CESTA ŠT. 65 TELEFON ŠT. 3840 pleskar, ličar, sobo- in črkoslikar za stavbe in pohištvo Izvršuje: Vsa pleskarska in soboslikarska dela po zmernih cenah Pojasnila v strokovnih zadevah brezplačno. Postrežba točna in solidna Priporočamo to znano tvrdko vsemi____________________________ Trapistovski sii* Din 16- ČERNE OSKAR Sv. Petra cesta štev. 35. elektrotehnično podjetje v v Priporoča se za vsa v elektrotehnično stroko spadajoča dela in dobav* Pojcs- ila v strokovnih za ievoh brezplačno. • Cene zmerne. Postrežba točna in solidna • Zahtevajte reference • Nočna služba za nujna popravila • Kličite telefon 27-04. MIHELČIČ IVAN - LJUBLJANA BORŠTNIKOV TRG ŠTEV. 1 • TELEFON 27-04 Izvršujemo vse nove napeljave, preureditve, dograditve in popravila instalacij za luč, moč, signale, radio itd. Vse formalnosti, pniave m naprava na Črtov za stranke za priklop na omrežje kra|evmh .elektraren jzvršimo brez doolačil. Popravljamo vse električne apara-e. motone, likalnike i d. DobavMamo za instalacije in popravila prvovrstni materi|al, kakor tudi svetila m žarnice. Za konzorcij