um liä. ntvnu til V Humum!, v toreft 3. oviusta 19Z6 Ceno Din 1 •B Jjhaja vsak «an popoldne) izvzemil nadel]« in praznike. — InaeraU: do 30 petit ž 2 D. do 100 vrst D 50 p, veCjl inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenskl Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 420 D Upr&TnistTO: Knallova ulica štev. 5, pritličje. — Tele ion štev. 304. Uredništvo: Knallova ulica št. 5, X« nadstropje. — Telefon eter« 34» ■V* Poštnina plačana v gotovini. Pred odločilnim obračunom z Bolgarijo Ostra nota bolgarski vlad' z 48 urnim rokom za odgovor. — Vlada hoče enkrat za vselej obračunati z bolgarskimi intrigami. — Referat ministra dr. Ninčiča kralju. Beograd, 2. avgusta. Radi najno* vejSih obmejnih incidentov z Bolgar* sko se je polastilo beograjske javnosti veliko razburjenje, ki se zrcali tudi v ogorčenju vsega tiska. V teku zadnjih dni so se vršile neprestane konference med ministrom zunanjih del, predsednikom vlade in predstavniki vojaških in civilnih oblasti. Zunanji minister dr. Ninčič je stopil v zvezo z oficirji ge* neralnega štaba in z vojnim ministrom Dušanom Trifunovičem. Že v petek je dostavila naša vlada preko našega poslanika v Sofiji g. Ras jkiča oster protest bclgarski vladi radi dogodkov pri Krivi Palanki Protest je zelo energičen. Naša vlada zahieva od bolgarske vlade satis' fakcijo, jamstvo, da se ne bodo več ponavljali komitaški vpadi pod zaščito bolgarskih oblasti, ter naposled cd* škodnino svojcem od komitašev ubitih orožnikov. Protest je izročil poslanik Rakič bolgarskemu zunanjemu ministru, z do* stavkom, da mora sofijska vlada dati zahtevano saiisfakcijo v teku 48 ur. Bolgarska vlada mora sama nastopiti proti makedonskemu komiteju, izslediš ti krivce ter kaznovati vse udeležence, ki so izzvali dogodke pri Krivi Palan= ki. Rok, ki je bil stavljen bolgarski vla* di poteče danes ob 12. Ako naša vlada ne dobi zahtevane satisfakcije, bo izs ročila drugo noto, ki pa bo še ostrejša in ki lahko povzroči Bolgarski zelo ne-prijetne mednarodne posledice. O prvi prc'cstni noti je obvestil kralja finančni minister dr. Peric. Za vsako eventualnost je že pripravljena druga nota, ki je bila sporočena kralju tekom včerajšnjega dne s posebnim kurirjem. V zunanjem ministrstvu pričakuje* jo odgovor grške vlade, ker bi naša vlada hotela svoje korake storiti po možnosti v zvezi in v soglasju z Grči* jo. V zunanjem ministrstvu računajo tudi na sodelovanje Rumuhske, koje meja v Dobrudži je bila zadnje dni ta« kisto ponovno napadena po bolgarskih komitih. Zunanji minister dr. Ninčič je vče* raj odpotoval na Bled. Njegova pot je v zvezi z referatom Nj. Vel. kralju o poslednjih dogodkih na bclgarski meji in o diplomatičnih ter eventualno drugih korakih, ki ,se bodo podvzeli proti Bolgarski. Govori se o tem, da se bo zahtevala intervencija Društva naro* dov s sodelovanjem velikih zapadnih zaveznikov. Z dr. Ninčičem je name* raval prvotno odpotovati na Bled tudi minister dvora, dr. Jankovič. ki pa je v zadnjem hipu svojo pot odgodil. Mm preobret v toltarsM mm Presenetljive izjave Stepana Radiča. — Sporazum z Bc!gari mogoč samo skupno s Srbi. — Novi napadi na Pašiča in njegovo okolico. — Varaidin, 2. avgusta. Včeraj dopoldne se je vršila v Vinici v Hrvatskem Zagorju velika skupščina HSS, ki so ji prisostvovali predsednik Stepan Radič, minister dr. Krajač in dr. Šibenik, državni podtajnik dr. Perner in Neudorfer ter narodna poslanca Kovačevič in Kelemina. Skupščine eo se udeležile organizacije iz vse okolice iz Va-raždina, iz Č ako v ca, iz P rek m ur ja in iz obmejne Slovenije. Prvi je povzel besedo Stepan Radič, ki je pozdravil prisotae Hrvate in Slovence vPred 20 leti — je izvajal med drugim — se je gospoda bala naroda in seljaške sloge, zlasti pa sel jaških organizacij. Tedaj sem jim rekel, kako hočete veliko državo, moüno Jugoslavijo, ako samo govorite in pusite cigare. Ta težkoča obstoja še danes; le mal del naše gospode se je spametoval, sicer se pa boji sloge celo našega Primorca in Zagor-ca. Srbom očitamo, da se niso brigali za morje, mi pa smo še slabši od njih. Nekoč ee je vsa nasa politika gibala samo od Kra-pine do Siska, a za vse drugo se nismo brigali. Dalmacijo bi hoteli imeti Italijani, pa je ne bodo dobili. Hoteli so jo tudi neki srb-Eki bedaki, ki hočejo, da bodi vse Srbija. Lepo je to. Ko pa so videli, da to ne more biti, so zaceli vse to kršiti z Jugoslavijo. Mi pa nimamo niti Srbije, niti Jugoalavije, nego državo Srbov, Hrvatov in Slovencev. V ti državi vsi smo naši. Imeli smo eno muko, mi goepodo, oni Turke. Sedaj imamo en je-Eik, eno seljaško slogo, imamo sporazum. V južni Srbiji blizu meje, kjer je narod pomešan, je prebivalstvo zaostalo, ker je bilo vedno v vojni. Prišli so Turki in so postopali slabo, prišli so Bolgari, ki so upravljali še slabše. Končno je prišla naša vlada. Ali ni lahko napraviti reda, kadar napadajo iz Bolgarske, Grčije in Albanije. Težko je uvesti tu dobro upravo. Jaz povdarjam povsod, da morajo Bolgari z nami. Nekateri Srbi so se smejali in so govorili: Radič je velika lisica! On se samo lili ni, na-prvo je poslal štiri, pet ministrov v Beosrad, nato heče še Bci^are, ko pa jih bo deset, bo z Bolgari proti Srbom. Vi veste, da so rani Srbi bližji od Bolgarov in da govore isti jezik kakor mi, mi smo s Srbi po krvi in jeziku eni. Z Bolgari je malo težje. Smo sicer sesed^e, ž njimi pa ne pojderno brez Srbov in proti Srbom. Mi bomo delali na to, da bodo prihodnje volitve na Bolgarskem svobodne. Na Bolgarskem n"ma|o kralja, nimajo pravega parlamenta, nimajo vlade. Zakai? Ker deluje tamkaj tajni odbor takozvani makedonski komite. Ta odbor sklepa, ca posije v Južno Srbijo večje skupine ljudi, ki ubijajo naše. Na?a država je poslala bolgarski vladi osier proiest, v kateri jo poziva, da napravi red. Ako Bolgarska ne napravi mir, ga bomo napravili mi, ker smo močni in veliki, oni pa bodo morali poslušati. Nato sta govorila še ministra trgovine in industrije dr. Krajač ter dr. Šibenik. Med govorom poslednjega je začel padati dež na kar je Stepan Radič zakli;^ .1 zborovanje. Današnji doso Občinskovolilni shodi. — Nastopi Maksii^ovlča in Davidoviča. — Bobič osamljen. — Ugoden vtis Radičevih izjav. Beograd, 2. avgusta. Tudi včeraj so radikali priredili več zborovanj v Beo* gradu, na katerih je govoril tudi notra* nji minister Alaksimovič. Na velikem shodu davidevičevcev pri Bristolu gos vori danes opoldne g. Ljuba Davulovič Stališče disidentskega kandidata ra* dikalne stranke Bobiča je z včeraj* šnjim dnem postalo kritično. Ljuba Živkovič, ki spada med ožje Pašičeve prijatelje, je nasvetoval Bobiču, naj se umakne, radikale pa je pozval, naj gla* sujejo za uradno radikalno listo Kara* jovanoviča. Dopoldne je posetil mini* sirskega predsednika Uzunoviča radi* kalni posl. Stepo Kobasica, ki mu je poročal o položaju v Bosni ter zahte* val brzo pomoč za poplavljene. Opol* dne je ministrski predsednik Uzunovič konferiral z notr. ministrom Maksimo* vičem. Iz Sarajeva poročajo, da sta bila tamkaj aretirana komunista Milan Si? pešu in Julije Šuflah. ki sta zapleteni: v aktivno komnistično propagando. — Njih korespondenca Je hilft .?m?^«ic^a. Iz Karlovih Varov je prispela ne= nadna vest, da je minister pravde Mar« ko Gjuričič nevarno obolel. Ostati bo moral delj časa v inozemstvu. Ob nje* govi postelji se je sestal konzilij prvih zdravnikov v Karlovih Varih. V političnih krogih so napravile včerajšnje izjave Stepana Radiča na shodu v Vinici zelo ugoden vtis. Čudijo se, kako je mogel Stepan Radič tako iznenada spremeniti svoje stališče napram Bolgarski ter se postaviti na stališče, ki bo težko zadovoljilo prejšnje Radičeve prijatelje na Bolgarskem. Ministrski predsednik Uzunovič odpotuje v torek na Bled. Včeraj dopol* dne. je sprejel ministra Simonovičn in Vujičiča. Popoldne jc odšel na •svoj dom. PRESTOLONASLEi PETER V KAŠTELiH — 3plir, 2. avKu~t". Te •1-:A prisne r* -cnaslednik Peter v Kästelet kjer so zanj KehiiiansKe mM o lajiški upravi Včeraj so lajiški odbori prevzeü upravo cerkva in cerkvenega premoženja. — Kulturni boj zavzema vedno ostrejšo obliko. — Vlada noče popustiti. — Mehika, 2. avgusta. Tekom včerajšnjega dne so od viade postavljeni odbori meščanov prevzeli v varstvo tukajšnjo katedralo ter ostale cerkve v presfoiici. Tudi r*o ostalih krajih so meščanski odbori prevzeli cerkve brez odpora od strani du-hovnišiva. Policijske in varnostne oblasti so v stalni pripravljenosti. — Pariz, 2. avgusta. Po poslednjih poročilih iz Mehike je gotovo, da je izbruhnila dolgotrajna borba med cerkvijo in državo, ki mora končno dovesti do razjasnitve razmerja Mehike z Vatikanom. Katoliška cerkev je bila edina gospodarica do sredi prejšnjega stoletja v Mehiki. Vse druge veroizpovedi in cerkve so bile prepovedane. Protestantom in Židom je bil zabranjen nakup zemlje, vse pogodbe so bile nične, ako kontrahent ni bil katolik. Radi tega je Mehika izgubila Teksas in še prej Kalifornijo, ki sta se pridružili Združenim državam. Že leta 1859. je bila sklenjena ločitev cerkve od države, ki pa je ostala na papirju. Dc leta 191 J. jo duhovščina obdržala svojo moč. Leta 1910. je pričela v Mehiki socijalna revolucija, ki je privedla k današnji osvoboditvi. Leta 1917. je narodna skupščina iz-premenila že pred polstoletjem sprejeto papirnato ločitev cerkve od države, v zakon. Glasom tega zakona so vse vere in konfe-sije enakopravne. Vera je privatna zadeva državljana. Vsem cerkvam je prepovedano i.alagati denar v industrijska podjetja. Samostani so razpuščeni, šole podržavljene. Cerkvam je prepovedano vzdrževati bolnice in hiralnice. Javna služba božja je prepovedana izven cerkve. Duhovniki morajo biti mehikanski državljani. Mehikanska vlada je pozvala katoliško cerkev, da vpošteva nove razmere, kar pa je cerkev odklonila. Mehikanska vlada je odločena izvajati vse posledice ter prisiliti cerkev k priznanju novega stanja. Vlada je dovolila 6000 židovskim rodbinam, da so se naselile v Mehiki. Dovolila je enako naselitev 15.000 tnohamedancem iz Sirije. V notranjosti države živi brezštevilno Japoncev po svojih običajih in verskih obredih. Vse vere uživajo enako zaščito države, ako se podrejajo priznanim zakonom. Projekt jadranske železnice Ministri ga že proučuj s jo in ga presojajo ugodno. — Beograd, 2. avgusta. Vprašanje izgradnje takozvane Jadranske železnice od Fančcva do Splita se nahaja pred ministrskim svetom. Večina ministrov se je že seznanila z načrtom, ki pa še n: prišel na sejo vlade. Ministri izjavljajo, da je ponudba ugodna in da bo sprejeta, ako se pri podrobni razpravi ne bi pokazale kake nenadne težkoče. Ministrski svet bo sprejel ponudbo tem raje, ker hočejo sodelovati pri podjetju znani naši emigranti iz Južne Amerike. Včerajšnja nedelja v Ljubljani Raztai kongresa cestno-eiektriciiih železničarjev in par drugih prireditev ni biio včeraj v Li ubijam nikakili važnejših dogodkov. V Ljubljani je bilo ves dan povsem mirno. Popoldne je mesto popolnoma izumrlo. iNa ulici ni bilo žive duše. Ljubljančani so včeraj povečini odšli z jutranjimi vlaki na veliko pa-trijotsko svečanost v Kranj ali pa drugam na Gorenjsko. Vsi na Gorenjsko vozeči vlaki so bili prenapolnjeni ude-ležnikov svečanosti. Cenijo, da so vlaki v Kranj oz. na Gorenjsko odpeljali nid 12.000 oseb. Kakor omenjeno, je Ljubljana popoldne popolnoma izumrla, le pred frančiškansko cerkvijo so postavili kramarji z nabožnimi predmeti svoje štante, ker slave frančiškani porci-junkolo in se je zato pred cerkvijo zbiralo mnogo pobožnih ljudi z dežele. Vodstvo osebnega prometa in postajno na^eistvo ljnoijanskega glavnega kolodvora je za včeraj organiziralo točno delujočo blagajniško službo, tako da ni biio prevelike gneče. Poleg rednih, zelo ojacenih vlakov so proti Kranju vozili tudi posebni vlaki. Opoldanski gorenjski vlak je bil sestavljen iz 38 vagonov, ki so bili vsi nabito natrpani izletnikov, večinoma za Kranj. Železničarji so imeli težko nalogo, ki pa so jo rešili brezhibno sebi v čast, občinstvu v zadovoljstvo. Radi hladnega vremena včeraj ni bilo večjega navala na naša kopališč i. Savski bregovi so le tupatam pozdravili kakega prijatelja plavalnega športa. Sava še ni popolnoma čista, ker je zadnje deževje prineslo z gora čokoladusto rjavo zemljo, ki je dala tudi vodi temu primerno barvo. Zvečer je Ljubljana zopet oživela. Z Gorenjskega vozeči redni in izredni viaki so pripeljali v Ljubljano velike množice, ki so se na treh izhodih glavnega kolodvora razpršile po ljubljanskih ulicah. Železničarji so brezhibno izvršili svojo dolžnost in so transportirali to ogromno množico brez vsakega incidenta in nesreče. Naravno, da so imeli nekateri vlaki male zamude. Posebni viaki so vozili pozno v noč in je zadnji, vlak izletnike pripeljal danes ob 1. zjutraj. Še ta vlak je bil v vseh vozovih prenatrpan. Na glavnem kolodvoru jo bila policijska straža ojačena, ker so ra-, i čimali, da eventualno prJde do krkega incidenta. Dalj časa je na glavnem ko- j lodvoru smotrih vrvenje izletnikov pol. K direktor g. rij". GuŠtllL Ponesrečen atentat na španskega diktatorja — Pariz, 2. avgusta. V Barceloni je bil poskusen atentat na Prima dc RIvero. Španski diktator je srečno ušel atentatu in ostal zdrav. Koj po ponesrečenem atentatu je odpotoval v Madrid. — Barcelona, Z. avgusta. Ko so jc včeraj Primo de Rivera v zaprtem avtomobilu vozil proti postaji, da odpotuje v Madrid, je :ieka oseba pristopila k avtomobilu ter vrgla proti generalu Primu de Riveri estro bodalo. Bodalo je zgrešilo svoj cilj ter se vpičilo v blazine. General Primo de Rivera je izstopil za hip iz avtomobila ter si ogledal bodalo. Nato je med hurnimi ovacijami občinstva odšel na kolodvor, odkoder jc odpotoval v Madrid. Atentatorja je povozil avto, v katerem so se nahajali policijski organi, ki so se vozili tik za avtom generala Primo de Rivera. Avto je stri atentatorju nogo. Atentator je star 34 let in doma iz okolice Barcelone, imenuje se Domingo Torent in je znan anarhist, ki je bil opetovano predkaz-novan radi upornosti proti oblastim. 25 letnica cestne železnice v Ljubljani Ljubljanska cestna železnica je v sobos to in včeraj proslavila 25 letnico svojega obratovanja. Meseca septembra 1901. je bi* la cestna železnica po delniški družbi Sie; mens & Halske dograjena. Po 25 letih ima mestna občina pogodbeno pravico odkupa te železnice, nedavno sprožena akcija pa najbrže ne bo uspela, ker stavi družba pre= visoke zahteve. Po 50 letih pa preide želez* niča brezplačno v last mestne občine. L'sluzbenci cestne železnice so v soboto I in včeraj na dostojen način proslavili 25» letni jubilej. V soboto je bil v hotelu Mi* klič v Kolodvorski ulici banket na čast de* legatom iz drugih mest, zlasti iz Zagreba in Gradca ter na čast zastopnikom mestne občine. Včeraj ob 9. dopoldne pa se je vrši* la v posvetovalni dvorani mestnega magi* strata glavna skupščina organizacije usluž* bencev cestne železnice, ki so že pet let kot poseben odsek vsi brez razlike na poli* tično prepričanje stanovsko organizirani v Udruženju jugoslcvenskih narodnih žele/'* ničarjev. Skupščino je vodil -dsednik or* ganizacije g. Furar. Navzoči ?><"> bili poleg članov organizacije direktor dr. Miljutin Zamik kot zastopnik mestne občine, gosp. čuh i n Zupziic z & UJNTZ, g. Lavs kot za* stopnik cestnih železničarjev v Gradcu in g. Josip Brčič kot zastopnik mesta Zagreba. Skupščina je ntf*9 sprejela kratko reso? lucijo, ki se glasi: Na kongresu cestnih železničarjev dne 1 avgusta v Ljubljani je bilo skltnjeno: I. Mestna občina ljubljanska se raproša, da čirapreje izvede odkup cestne železnice pod pogoji, ki so do! čeni v zadevni pogodbi med občino in delniško družbo Siemens cc H?!ske. 2. Udruženje jugoslovenskih narodnih železničarjev in Delavska zbornica se povabita, da prevzameta inicijativo za tkli* canjc shode v, na katerih naj se ljubljanska javnost zainteresira j.kde odkupa cestne železnice. 3. Dnevno časopisje se naproša, da to rikcijo podpira s tozadevnimi aktual* r.imi članki. Odkup cestne železnice po mestni občini je tudi va/.en, ker jc v zvezi z razširjen ;cm in napredkom cestne žeiez* n:ce y Ljubljani. 4. Družba cestne železni :c sc pvziva, da iid».1^ v najkrajšem času spe* razumno z zaupniki delavcev moderno in soeijalnim zahtevam odgovarjajočo službe* Xt«j prr.gmatiko. Topoldne sc je vršila na vrtu pri Mikli* ču ljuč-ka veselica, ki je prav dobro jJ5£ela in se zaključila žele proti jutru^ Zaključna pogajanja z Grčijo Pred novo zvezno pogodbo, j — Beograd, J. avgusta. Ker so zaključena tehnična pogajanja radi Soluna ia odstranjeni nesporazumi med Beogradom i«' Atenami, prično prihodnji petek uradna pCH gajanja med Jugoslavijo In Grči?o radi sporazuma o onih stvareh, Ki jih je naša država postavila kot pogoj za podpis nov«; zvezne pogodbe z Grčijo. To so ista vpra« sanja, radi katerih so lula nedavno prckU njena pogajanja, ki so se vodila v Beogradu. RaJi ich vprašanj jc bil te dni na< atenski poslanik Gavrilovič v Beogradu, kjer je konferiral včeraj z zunanjim ministe rem dr. Ninčičem. . / UPOR V GRŠKI VOJNI MORNARICI — Pariz, 2. avgusta. »Quotidien^ poroča iz Aten, da jc izbruhnil v grški vojni mornarici upor pod vodstvom šefa admi« ralucga štaba Colalzila. Vlada jc demanti-' rala vest o uporu, znano pa je, da je Pan-galos odredil kar najstrožje mere proti ve^ likemu številu mornariških častnikov. Sokoiske prireditve Župni zlet v Št. Vidu nad Ljub«< ljano in okrožni zlet na Rakeku* Naš Sokol je včeraj priredil na vej kiajih javne nastope, ki so vsi prav lepo uspeli in pottkli v najlepšem redu. V Št. Vidu nad Ljubljano sc jc viš> okrožni zlet, ki je bil nadomestilo za župnj zlet. Udeležba Sokoist \ a in narodnega ohl činstva je bila izredno povoljna. V ljubi Ijanski sokolskl župi včlanjena društva sn sc skupno starešinstvom JSS pod vodi stvum starosto br. E. Ganila in načelnik^ dr. V. .Murnika najprej dopoldne udeležil* velike svečanosti v Krauju povodom odi kritja spomenika kralju Petru Velikem« Osvoboditelju. S posebnim vlakom oŠ 13 so se nah» sokoli v krojili vrnili iz Kranii v Ljubljano. Del Sokolov je /c popoldne" izstopil na kolodvoru v Vižmarjih; član ljubljanskih društev pa so prispeli z vlakot* v Ljubljano, na kar se jc ob 15. formira sprevod z r,odbo Sokola I. na čelu. Ti S« koli so odkorakali peš v Št. Vid, kjer so biG iskreno sprejeti in pozdravljeni pred go> stilno cPrt slepem Janezu» v Zapužah. Ob 16. se je vršil prav krasen iu veli časten sprevod s petimi sokolskirni prapori po glavni šentviški cesti na prostor za So« kolskim domom. Sprevoda se je udelcžijc nad 160 Sokolov v kroju, okoli SO Sokolic, v častnem številu pa tudi sokolski riosTd in ženski naraščaj. Pri javni telovadbi so ?4 pred vsem izvajale proste vaje z letošnje^i vsesokolskega zleta v Pragi, prosto vaj« ženskega naraščaja, ki je pokazal izredno eksaktnost in preciznost pri vseh va ,ah, proste vaje moškega naraščaja, članov "m članic, kakor tudi razne vaje na telovadnem? orodju. S simbolično vajo <*rU boj» je bii zaključen javni nastop, nakar jc sledila nei prisiljena domača zabava. Na Rakeku se je včeraj na prostovt pred Sokolskim domom, ki jc bil lansko lej to dograjen, vršil okrožni zlet vseh no tianjskih društev, ki je prav povoljno uspel Zleta so so udeležila sokolska društva i\ Starega trga pri Ložu, iz Cerknice, Logatca Vrhnike, Borovnice in drugih bližnjih kraj jcv. Udeležba je bila prav častna iu kaže: da se jc začel Sokol po notranjskih krajUj hitro in krepko razviji.ti. Mnogo gostov i< prišlo tudi iz Ljubljane. V impozar.tnapi sprevodu se je podalo Sckolstvo r«a telova" ciišče, kjer so nastopili vsi oddelki iu žel zasluženo priznanje mnogoštevilnega občil stva. Borzna poroč;!a. ZAGREBŠKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.77 2?.STk \Yie:i 799.25-S03.25. Berlin 1.3.5310,, Budimpešta 792—796, Bukarešta 26.25—26.75, LnÜja 181.*$—1 '5.68, Londoi 275.05—276.25, Newyrrk öo.467 —56 767, Pa, riz 147.S1—149.X1, Praga J 67.38—lo^.JS, Cul rili 10.948-10.968. Valute: lira 1 SS.-!t)—J Š9.60, york 56.05—5635. 7odst. ir.ves^. posojilo 1921 73-73.5U, % in polod^f. drž. rente ra ratnu Štelu 277) —J *28T», 284 in pel — 286 in pol, Ljubljan9ha ]j-«litua 175, Hit. eskotnptna baiika 1(X> -A 100.50, Kreditna banka Zftgreb 102 — tPCJ Hipotekama temka 55 — 56, Jngobftnka 9*4 — 92 1 čel rt, Praš.ediona s65.570, SavensU bank;» 50—51, Eksplo^tacija Iii — 15, Di-av^ d. d. Osijek 210. šečerana Osijek 265 — 270k 1 i> d. d. 51 5*4, Niha? 16, Ürtmau 195) Slaveks U5, Slavonija 31—82, Trboveljski 240 — * 77.50, Lorr-'ou 150.25 — 15J.76, Newyarl 30.90 — 21.-. Prajra 91.50 z^&iZ 596.-600, Dunaj^436—^4py' Stcv. 172. *ržite se stare navade in uporabljale še nadalje davno preizkušeni wraviFranclLov kavni pridoteR r * Ta pocenjuie kavo.io krepca in ji daie dober okus. Tudi k žiru spada neobhodno Pravi Tranck. Veličastno slaunost u Kranju vOb navzočnosti kraljevske dvojice in ogromnih množic prebivalstva je bil včeraj v Kranju odkrit spomenik kralju Petru L Osvoboditelju. Metropola naše divnc Gorenjske, sli-Jkoviti Kranj, je bil včeraj torišče res lizredne in pomembne slavnosti. Kranj, jki je bil že v polpretekli dobi najmočnejša slovenska narodna in napredna trdnjava, tudi v osvobojeni domovini ni popustil in je kot prvi v vsej Sloveniji postavil spomenik našemu največjemu beroju, junaku in državniku, kralju Petru I. Osvoboditelju. Ta čin hvaležnosti in pijetete ju pridobil po vsej Sloveniji in daleč preko njenih mej Kranjčanom nove simpatije in nad 15.000 ljudi jc prihitelo iz vseh strani države, da skupno z našimi vrlimi Gorenjci proslavijo ta za vso Slovenijo pomemben dan. Kranj pa sc je %2l sprejem tako številnih gostov in za .proslavo samo tudi primerno pripravil. Vse mesto je v zastavah in zelenju. Čistoče, s kakoršno se ponaša Kranj,če-sto zaman iščeš v velikih mestih. Številni tujci, ki jih je ob tej priliki pot prvič zanesla v Kranj, so se divili lepi legi mesta in njegovi očarljivi okolici. Bog vremena pa je bil še posebno milosten in je poskrbel, da ni vladala prehuda vročina, pa tudi dež ni motil, dasi so se ^popoldne zbirali na nebu črni oblaki. i i - Predvečer. Prvi gostje so začeli prihajati že v Jsoboto. Vsi hoteli iu številna zasebna stanovanja so bila že v soboto popolnoma zasedeni. Ko so prišli zadnji večerni vlaki, se je začela zbirati na Glavnem trgu in pred Narodnim domom veetisoč-glava množica. Točno ob JO. se je izpred Narodnega doma formirala veličastna povorka z dvema vojaškima godbama na čelu, katerima so sledili Sokoli s fanfarami, Narodna Čitalnica, .Orli, ognjegasei, razna društva in ogromna množica ljudstva. Sprevod je krenil po dolnjem delu mesta pred hiso župana Pirca in nato po Kožni dolini ter po ostalih ulicah nazaj pred Narodni dom. Med bakljado je bilo vse mesto bajno iluminirano, na slavnostno razsvetljenem stolpu kranjske cerkve pa so prižgali umetalni ogenj, ki se je videl daleč tja do Medvod in Škofje Loke. Občinstvo je navdušeno vzklikalo kralju Petru, kralju Aleksandru in kraljici iVlariji. Pred Narodnim domom se je povorka razšla. Med tem pa so začeli tudi na Šmarjetni gori prižigati umetalni ogenj, ki je sipal pestrobarvne zvezde ^visoko v zrak, kar je vzbujalo med občinstvom mnogo občudovanja. Točno ob 21. uri se je pričela v Na-Todnem domu slavnostna akademija. pii kateri je po uvodni muzikalni točki spregovoril o pomenu današnjega slav-Ija g. dr. Sabothy. naglašujoč, da je postavil Kranj spomenik Kralju Petru Osvoboditelju, zavedajoč se svoje dolžnosti in zvest svojim tradicijam. Orisal je v markantnih besedah narodnostne boje, ki jih je izvojeval Kranj v polpretekli dobi. Kranj, ki se je že leta 1904 udeležil s posebno deputacijo kronanja pokojnega kralja Petra, se hoče s postavitvijo spomenika vsaj skromno oddolžiti heroju, ki je s tolikimi žrtvami pripomogel jugoslovenskemu narodu do zmage. Spomenik kralju Petru naj je ob enem simbol našega ujedinjenja in naše svobode. Govor je izzval med številnim občinstvom viharno navdušenje. Nato so nastopili moški zbor, ženski zbor in godalni kvartet Narodne Čitalnice, gospodična Vera Majdičeva pa z dvema solo-točkama. Program je bil zelo pester in je držal občinstvo do zadnjega trenutka v napetosti. Tik pred polnočjo je bila oficijelna slavnost zaključena iu ob polnoči so žareli nad Narodnim domom novi umetalni ognji, ki so žarko osvetljevali vso okolico. Slavnostni dan. Že v prvih jutranjih urah jc Kranj vnovič oživel. Vlaki, ki so prihajali od vseh strani, so privažali vedno nove in nove goste iz bližnjih in oddaljenejših delov naše države. Okoličani so prihajali na okinčanih vozovih v lepih gorenjskih narodnih nošah. Na ulicah in trgih se je kar trlo občinstva in reditelji so imeli polne roke dela, da so vzdrževali red. Kljub temu velikanskemu, vse pričakovanje presegajočemu navalu pa se je izvršila slavnost v najlepšem redu in točno po določenem programu. Posamezna društva so se zbirala na določenih mestih in nato odkorakala skupno na slavnostni prostor pred Narodnim domom, ki je bil izredno okusno okrašen. Pred spomenikom je bila zgrajena tribuna za kralja in kraljico s spremstvom, ob strani pa govorniška tribuna in odri za godbe. Ob vhodu kraljeve tribune je zavzela mesto častna četa vojakov v čeladah, na poteh okrog spomenika pa so se razvrstila posamezna društva, Sokol, Orel, ženske organizacije, pevski zbori itd. Gasilci so vzdrževali kordon. trg pred Narodnim domom in okoliške ulice pa je zaposedla nepregledna množica, ki je nudila gledalcem nepozabno slikovit pogled. Odkritje spomenika. Točno ob 11.30 sta se pripeljala kralj in kraljica z avtomobilom. Vse mesto je odmevalo vzhičenih in prisrčnih ovacij, s katerimi so množice pozdravljale kraljevsko dvojico. Kralj je obšel častno četo, se na kratko pozdravil z navzočimi zastopniki oblasti ter nato zavzel s kraljico, ki je bila v gorenjski narodni noši, mesto na tribuni. Med predstavniki oblasti in korporacij so bili finančni minister dr. Peric, zastopnik ministra vojne general Živkovič, veliki župan dr. Baltič, geren-ta mestne občine ljubljanske gg. Türk in Likozar, zastopniki celjske in mariborske mestne občine ter številnih drugih mest, zastopnik ljubljanskega škofa kanonik Nadrah, prota Jankovic. finančni delegat šavnik, prorektor univerze Hin-terlehner, starosta JSS Gangl in načelnik dr. Murnik, zastopniki Narodne Odbrane iz Beograda, poštni direktor Gre-gorič, predsednik Jugoslovenske Matice dr. Pretnar, ter nešteti reprezen-tanti raznih drugih organizacij, kakor UJU z velikim številom učiteljstva, Udruženja invalidov, vojakov svetovne vojne, rezervnih oficirjev itd. itd. Po prihodu kraljevske dvojice je godba intonirala državno himno, na kar je stopil na govorniško tribuno g. Fock, ki je v imenu pripravljalnega odbora za postavitev spomenika v vznesenih besedah otvoril svečanost. Govornik je predvsem pozdravil visoka gosta, kralja in kraljico, ki sta s svojo navzočnostjo podelila prireditvi še prav posebno svečan in pomemben značaj. V jedrnatih besedah je naglasu dolžnost naše generacije, da se vsaj v skromni meri oddolži herojem, ki so za naše ujedi-njenje trpeli in umirali. Zato se je tudi Kranj, ki je bil od nekdaj torišče narodne zavednosti, hotel vsaj v skromni meri oddolžiti največjemu heroja in jugoslovenskemu junaku, ki je bil pripravljen dati za našo narodno osvoboienje in ujedinjenje poslednjo kapljo krvi. našemu prvemu in velikemu kralju Petru 1. Osvoboditelju, s tem, da mu postavi skromen spomenik, ki naj še pozne rodove spominja na naše osvobodilne boje, pa tudi na to, da čaka onstran granic še stotisoče bratov pod tujim jarmom odrešenja. Govornik se je zahvalil vsem, ki so pripomogli, da se je načrt odbora tako lepo izvedel, nato pa je izročil spomenik v varstvo mestni občini Kranjski. Viharji navdušenja so zavalovili po prostranem, a docela nabitem trgu, ko je v tem trenutku padla zavesa s spomenika, ki nosi na marmornatem obelisku bronasti relief glave kralja Petra. Vedno znova so se ponavljale silne ova-cije velikemu pokojnemu kralju Osvoboditelju, njegovemu sinu kralju Aleksandru, kraljici Mariji, Jugoslaviji. Navdušenje se je poleglo še le. ko so množice opazile, da hoče spregovoriti tudi kralj Aleksander sam. Med grobno tišino se je vladar v kratkih prisrčnih besedah zahvalil za počašcenje svojega velikega očeta. Nato pa so znova zaorili do neba oduševljeni vzkliki. Ko se je vihar malo polegel, je povzel besedo mestni župan kranjski g. Ciril Pire, ki je prevzel v imenu mestne občine spomenik v varstvo, naglašajoč, da ga bo mesto čuvalo kot narodno svetinjo. Ž-njim v svoji sredi bo ostal Kranj tudi v bodoče krepka trdnjava narodne zavednosti in državne zvestobe. Pevski zbor Narodne Čitalnice je nato zapel krasno pesem »Domu«, Zveza pevskih zborov pa znano »Slovenec, Srb, Hrvat«. Med tem so zastopniki raznih društev položili na spomenik vence, med katerim je bil posebno lep venec mestne občine kranjske. Spomenik je bil krog in krog obdan z venci, ki nosijo na trakovih posvetilne napise. Med drugimi so položili vence na spomenik mestna občina ljubljanska, UJU, Zveza vojakov iz svetovne vojne, Vodnikova družba, Oblastni odbor SDS, Gasilska župa Kranj, Jadranska Straža, Narodna odbrana, Sokol, Orel, Udruže-nje vojnih invalidov, Kranjsko obrtništvo, SPD, Profesorsko društvo, Udru-ženje rezervnih oficirjev, itd. Posebno pozornost sta vzbujala venca z napisi: »Velikemu Osvoboditelju Neosvoboje-ni« in »Razpuščena Orjuna Kralju Petru Osvoboditelju«. Med sviranjem godb in vedno irj vedno se ponavljajočimi ovacijami radostnih množic so nato vojaštvo, So-kolstvo in druge organizacije defilirale pred kraljem in kraljico, ki sta neumorno prijazno odzdravljala. S tem je bil oficijelni del proslave zaključen, nakar se je vladarska dvojica s svojim spremstvom vrnila na Bled, iskreno pozdrav-Ijana z navdušenimi vzkliki, mahanjem robcev in klobukov in med sviranjem državne himne. Povabljenim gostom je mestna občina priredila opoldne banket. Ljudska veselica. Popoldne se je razvila na vesehcnein prostoru okrog Narodnega doma animirana ljudska veselica, ki je trajala pozno v noč. Ob sodelovanju štirih godb se je razvila v številnih, ukusno urejenih šotorih neprisiljena zabava. Zvečer so raz teraso Narodnega doma zažigali umetalni ogenj, po mestu pa so za/areli Številni transparenti. Kljub temu, da je z večernimi vlaki večina zunanjega občinstva odpotovala, je ostalo na veselic-nem prostoru še živahno vrvenje. Proti večeru je parkrat začelo lahno deževati, vendar pa to ni motilo veselega razpoloženja. Vsa prireditev je potekla v naravnost vzornem redu, tako da je treba agilnhn voditeljem iskreno čestitati, ne le da so kot prvi v Sloveniji postavili dostojen spomenik kralju Osvoboditelju, ampak tudi na tem, da so ob tako ogromnem navalu ljudstva znali vzdržati naravnost impozanten red. Sport Tekme za kraljev poka! Kralj na ljubljanski tekmi- — Finalna tekma se bo vršila najbrž v Ljubljani. Ljubljana : Osijek 4:3. — Beograd : Split 6:0. — Zagreb : Sarajevo 6 : 2. Včeraj so je vršila v Ljubljani z veliko napetostjo pričakovana tekma ljubljanske podsavezne reprezentance proti osiješki re* prezentanci. Med burnimi ovacijami 2000 oseb, ki so prisostvovale tekmi, sta prispela na tekmo tudi Nj. Vel. kralj s kraljico, ad* jutantom generalom Hadžičem in finančnim ministrom dr. Ninkom Peričem. Visoke goste je v imenu Podsaveza pozdravil pred* sednik LNP major Jaklič, gospica Šantlova pa je kraljici izročila šop svežih rož. Kra* Ijevska dvojica je ostala ves prvi polčas na tekmi ter živahno zasledovala potek lepe igre. V odmoru sta se kralj in kraljica s spremstvom poslovila in vrnila na Bled. — Tekmi sta prisostvovala tudi veliki župan dr. Baltič in general Trifkovič. Tekma je bila na lepi višini. Ljubljan. ska reprezentanca je radi svoje homogeno* sti igrala lepo, navdušeno, z članom, nitro tet požrtvovalno, tako da je njena zmaga povsem zaslužena in bi morala biti po po* teku igre šc večja. Psapadalni kvintet je iz* vaj al koncentrične napade na gol, ki so ob* člnstvo kar elektrizirali, ter oddal nebroj strelov. Ljubljana jc bila v vidni premoči. Že v prvih minutah se je videlo, da bo Osi* jek podlegel, dasi so gosti predvedli zlasti v obrambi prav dobro, skoro neumorno dc* lo. Njihov napad pa je prodiral samo spo* radično in še takrat z zgrešeno podanimi predložki. Zasluga za zmago ljubljanske reprezentance gre v prvi vrsti napadalnemu kvintetu, dočim obramba in mestoma halfi niso bili na višku svoje naloge. Tekmo je sodil dobro in pravično g. Dubravčič iz Zagreba. Tekma med reprezentancama zagrebškega in sarajevskega podsaveza se je vršila v Zagrebu in je končala, kakor je bilo pričakovati, z lahko zmago Zagrebčanov, dafli so Sarajevčani igrali nepričakovano dobro in z velikim elanom. Sodnik Ružič je bil brezhiben. V Beogradu je Split nastopil lo z drugo garnituro, ki je bila seveda radi tega že takoj v začetku potisnjena v obrambo. Tekma se je vršila med dežjem na blatnem terenu in se ni mogla prav razviti, loinu se morajo Splitč-ani zahvaliti, da niso bili fre bolj poraženi. Sodnik Fpbris je imel lahek po* sel, gletialcev je bilo pa kljub slabemu vre>-iiicnu precej. Na ta način prihaja ljubljanska reprezentanca v Semifinale z reprezentanco k'V gradskega podsaveza. Mesto te tekme je Ze> določeno. Kakor pa doznavamo, pa je z ozt-rom na včerajšnji rezultat savezni odbornik dr. Birsa stavil Savczu v Zagrebu nujen predlog, da se tekma preloži v Ljubljano in je ta svoj predlog utemeljil s tehtnimi n logi, ki jih bodo tigurno odobravali vsi slovenski športniki, ilventualna komplikacija bo nastala samo iz finančnih razlogov. Zagrebški listi poročajo, da Je ra<1i Ti-naJno t^knie izbruhniJ roor. ker so Mana n** bo mogli v ri it i v Beogradu radi občinski'i volitev. Beogradčani odklanjajo Zagreb. Jfa ta način bo nemara Ljubljana priila do lir rc-dn^gi športnega užitka, da se bo finalna tekma za kraljev pokal vršila to pot v Ljubljani skoro gotovo v kraljevi prisotnosti. Juniorske tekme za pokal SK Ilirije 7F. kolo teh tekem se je vršilo veera, in prineslo naslednje rezultate: Jadran — Olimp 3 : 3. Napeta, izvret aa igra obeh moštev, posebno v *j. polčasu. Po* daljšek 2 x 10 min. so odigra prihodnjo š-o-boto. Hermo.s — Mars 1:2. Hei*mes v elabt formi zgubi zasluzeno. Ilirija — Olimpij.i 7 : 0. Lanka zmaga Ilirije med tehnično slabo Olimpijo. Druge nogometne tekme ZAGREB: Gradjanski (Karlovac) : Sla-vi ja 1:0, Croatia : Victoria 1 : 0. NOVI SAD: Reprezentanca Novega Si da : Reprezentanca Bunata 4 : 4. SUBOTICA: Sand : Slavij i (Kožice) z 2 (v soboto); reprezentanca Šubotiee : Sla vija 1 : 0. TEMEšVAR: Kiniszi : Juventus 3 : 0 Kiniszi je na ta način zopet prvak Romuni; - Veliki Varadin: Reprezentanca V. na : WAC 1 : O. MIL ANO: Juventus : Bologna 2:1.« tem je postala Juventus po dvakratni nco l-ločni igri z Bologna prvak ltnlije. BRNO: Wacker : Dunaj Zid lico 6 : 2 BERLIN: I)FC : Viktorija 5 : HAMBURG: Nürnberg : Hamburg SV* 9 : 1. STOCKHOLM: Stockholm : Berlin 3 : 3 — LLAP (službeno). Danes v ponedcljel seja u. o. ob 16.30 v kavarni Emona. Napisi na ploščah prevlečeni s radiotinkturo, morejo sc citati tudi ponoči. En primer: :ncgavice„klhj Ripson: 26 „Ho prosu smrti" Kinoroman. Ravno ono jutro sta zopet dobila pismo, v katerem jima je Eliza naznanjala, da težko pričakuje dneva, ko so vrne Grant in jo odvede domov. Ni imela namreč pojma, da je bil Grant med tem že v Angliji in bila je mnenja, da je na posestvu svojega očeta v bližini Chicaga. Največje veselje je oa siru La-timerju in njegovi soprogi napravila fotografija, ki jo je poslala Eliza v tem jpismu. Naslikana je bila v jahalni opremi na krasnem ameriškem konju. Izgledala je prav dobro in prešerno se je smejala. Oba starca se kar nista mogla Jnagledati slike svojega predragega iotroka. _ Ko sta šc ugibala, kdo bi mogel prihajati v avtomobilu, se je bil avto že ustavil pod gradom in nekaj trenutkov Pozneje je prinesel lakaj na srebrnem jpodstavku vizitko z napisom« »Eddie Grant.« Sir Latimer kar ni mogel verjeti fcvojim očem, ko jc čital to ime. L »Pripeljite takoj gospoda.« jc za-Jdical služabniku in se dvignil tudi sam, da gre gostu nasproti. I Toda Grant je bil med tem že od-*»1 vrata in stopil na balkon. Po, iskre- X Požar uničil celo vas. V Mallmanns reithu na Gornjem Avstrijskem je izbruh, nil minulo nedeljo v času, ko so bili ljudje v cerkvi požar, ki je v kratkem času zaje! vso vas. Predno so ljudje v cerkvi po/ai zapazili, so bile že vse hiše razen iupniSCa ki stoji osamljeno na hribčku, v plamenu Pogorelo je skupno 35 hiš z vsemi gospo darskimi poslopji. Posrečilo se je rešiti 1« nekaj živine, vse drugo pa je uničeno. nem pozdravu je Grant očetu in materi svoje zaročenke v kratkih besedah razložil, kakšen je položaj, zakaj je moral priti v Anglijo in kako jjp srečno dobil v roke skrivnostno bodalo princa Narja. »Eliza ničesar ne ve o tem, da sem v Angliji, ker je nisem hotel po nepotrebnem razburjati. Sedaj se nemudoma odpeljem v Ameriko po njo in potem se skupno vrneva in, če dovolite, praznujemo nato poroko na gradu. Prišel sem samo za kratko uro sem. da vas pozdravim in vas objamem. Nocoj moram biti že na^aj v Londonu, kajti jutri opoldan odhaja parobrod Olympic, na katerem imam že najeto kabino. Prišel sem v družbi dveh gospodov od policijskega ravnateljstva v Londonu. Sta to detektivski nadinspektor Kerry in Mr. Crock, načelnik kriminalnega oddelka. Ker sta ravno imela čas in se hotela malo na-užiti svežega zraka, smo vsi trije napravili takle izlet na vaš grad.« »Silno nama je žal, dragi moj Grant, da ste prišli samo za tako kratek čas,« je dejala gospa Mary. »Takoj dam oba-dva gospoda poklicati in ker se vam tako zelo mudi, bomo popili samo čaj in potem vas bomo malo spremili.« Pritisnila je na električni zvonec in-naročila prišlemu lakaju, naj gospoda, ki sta spodaj v avtomobilu, privede gor, avto pa zapelje v garažo. »Poglejte, kaj nama je Eliza danes poslala,« je dejal sir Latimer in pokazal prijetno presenečenemu Grantu poslano fotografijo. »Kako izborno že izgleda,« se je razveselil Grant. »Vidim, da res ne bi bil mogel boljega storiti, kakor da sem jo pustil za par tednov pri svoji sestri.« Tu sta vstopila nadinspektor Kerry in načelnik Crock in Grant ju je predstavil staršem svoje zaročenke. Sluga je serviral čaj in vsa družba je v prijetnem pogovoru prebila eno uro na balkonu. Slednjič je Grant vstal in dejal: »2al so naše minute štete in oditi moramo. Cez mesec dni se itak vidimo vsi skupaj, potem pa ostanemo za vedno tukaj, kakor je to vaša in Elizina želja. Nič vam ne bom javil, kdaj pridemo, da bo presenečenje tem večje. Morda bo trajalo pet tednov, morda šest ali sedem. Vse že lahko pripravite v tem času za poroko.« Slovo jc bilo prisrčno, celo robati nadinspektor Kerry je pokazal, da se zna uljudno in prikupuo vesti, kadar ni v službi. Ko so spet sedeli v avtu. ki ga je načelnik Crock vodil s sigurno roko, jo dejal Kerry Grantu: »Ni sama radovednost, ki me je pripravila do tega, da sem vas prosil, da me vzamete s seboj na grad sira La-timerja; vse preveč sem zaposlen, da bi mogel svoji radovednosti žrtvovati ves popoldan. Imam vtis, da stvar s tolpo princese Soriie ni tako enostavna in zato si moram položaj od vseh strani ogledati, da vem o pravi priliki, kako in kam naj udarim. Prepričan sem, da Sorija še ni opustila načrta, dobiti bodalo v svoje roke in možno je, da se bodo njena raziskovanja raztegnila celo na ta grad. Zato sem si ga ogledal, da v danem slučaju tudi s te strani ne bom nepripravljen. »Torej ste mnenja, da sem šc danes in jutri v nevarnosti,« je dejal Grant, . »da me tulpa ne napade in mi ne odvzame bodala?« »Gotovo,« je odvrnil Kerry, »toda mislim, da so zaenkrat izgubili vašo sled. Dal vam bom, kot sem rekel, enega svojih ljudi, ki se bo peljal z vami ter vas zapustil šele pri odhodu paro-broda. To pa ne radi tega, ker sem mnenja, da se sami nc morete braniti. Vi ste sicer, kot vsi Američani drzni in pogumni do skrajnosti, toda vse premalo pretkani in na naše angleške razmere se prav nič ne spoznaie. Zato je potrebno, da imate nekoga s seboj, ki gleda okoli sebe z drugimi očmi kot vi.« V Londonu se je avto ustavil pred policijsko direkcijo na Scotland Yardu in-Kerry je poklical enega policijskih šoferjev, kakor tudi onega detektiva, ki ga je bil določil kot spremljevalca za Granta. Grant se je Kerryju prisrčno zahvalil za izkazane usluge, ta mu je pa dejal, naj se nemudoma, ko se vrne jsopet v.Anglijo, javi. Jser se bosta mo- rala bržčas o važnih stvareh posvetovati. Med tem je prišel detektivski uradnik, določen za Grantovega spremljevalca, in policijski ^uicr je obadva z.ii e-ljal najprvo v hotel, kjer je Grant urcai svojo prtljago, ki itak ni bila velika ir je vsebovaia le najpotrebnejie toaletne: stvari in nekaj penia. Bodalo pi. Narja je nosil privezano na jermen oko« li vratu pod telovnikom. V žepu pa jc imel revolver, ki je postal njegov ne. ločljiv spremljevalec. Detektiv se je držal Granta kako: senca. Bil je velik, suh možak, s po-dolgastim obrazom in udrtiini o^mi Imel je globok glas in bil prav zabavei dečko, kar na videz človek ne bi pri.a-koval od njega. Grantu je bilo čiste simpatično, da je imel družbo. Detektn mu je sledil povsod, v njegovo hotelske sobo in v hotelski urad, kjer je Gran plačal svoj račun. Slednjič sta skup;t večerjala, po večerji pa sta šla spat Detektiv se je ulegel na zofo. cepra* mu je Grant bil ponudil svojo posti Uc Naslednje jutro sta se odpeljala v Sou thampton in detekiiv jc spremil svojegs varovanca do njegove kabine na Oh ni picu ter ostal v njegovi družbi tolik« časa, dokler ni ladijska sirena tretjič za piskala ter tako dala znak za skorajšnj odhod. Daruiie za sckelskj Tabor! Stev. 172. •SLOVENSKI NAROD« dne 3. avgusta 1926. Stran 3. fragična usoda Pavla Šumana Obvarujte svojemu ljubljencu dehte v. c o v ilnate lase otroške, katere tako radi božamo in poljubljamo! Negujte jih vedno z Elida-Shampoonom, ki temeljito očisti in je popolnoma neškodljiv. Prekrasen sijaj in čarobni prirodni vali so zanesljivi uspeh vsakokratnega umivanja z brezsodni J UQ OSLA VENSKO D. D. GEORG SCHICKT, OSIJEK. Oddelek »ElidA«. Pošljite mi brezplačno originalni tevejček ELIDA-IHAMPOO m;vi N*«Iov: .......iM«eMMin, Na počitnicah ostane mesec dni. _ Iz državne službe. Veterinar pri okr. glavarstvu v Kastvu Fran jo Cek je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Kranju; upokojena sta veterinar pri okrajnem glavarstvu v Kranju Anton Korošec in veterinar pri okrajnem glavarstvu v Kočevju Fra-■njo Marte.lanc. — Napredovanje v ßodni službi. V , 4. -skupino 1. kategorije je pomaknjen deželno-sodni svetnik pri deželnem sodišču v Ljub- (jani dr. Alojzij Gradnik. _ Iz poatne službe. Imenovani sta: za iradnico pri pošti Cabar kontraktualna pošt arica Marija K o rit ni k, za postno uradnico v Celju bivša poštna uradnica Marija Gori-čar; premeščeni so: cd pošte Ljubljana I. k pošti v Litijo Janko Kocniur, od pošte Šmarje pri Jelkah v Poljčano Albert Čonč, od poete Žiri v Gorenjo vas Terezija Kenda, iz Subotice k beogradski železniški pošti Julij Kustrin, iz Osijeka k pošti Odjaci Dragotin Drenovec; odpuščen je iz državno službe postni uradnik v Janji Ivan Reč. — Interpelacija dr. Žerjava radi mono poliziranja šolskih poirebšHn. Narodni poslanec dr. Gregor Žerjav je poslal predsedstvu Narodne skupščine interpelacijo radi monopolizacije šolskiii zvezkov. Interpelacija, ki je naslovljena na ministrskega predsednika in prosvetnega ministra, zahteva, da se ta odredba takoj sistira in nemudoma izda dovoljenje, da kupujo deca svoje šolsko potrebščine, kjer hoče. — Orjunaši t Krauju. Odkritja spomenika kralju Petru v Kranju so s»e udeležili tudi številni Orjunaši, bivši člani razpusče-nih organizacij v ljubljanski oblasti, a tudi ilani še obstoječih Orjun iz drugih pokrajin države, zlasti iz mariborske oblasti. Nekateri Orjunaši iz Maribora, Celja in drugod, ki niso bili pravočasno obveščeni o prepovedi organiziranega nastopa Orjune na področju ljubljansko oblasti, so prišli v Kranj v krojih. 2e na ljubljanskem kolodvoru jih ie policija ustavila in jim je hotela zabra-tiiii udeležbo pri slavnostih v Kranju. Zastopniki posameznih organizacij Orjune so ■tili zaslišani in šele po daljšem >pogajanju< (so mogli nadaljevati pot. Pri prihodu v Kranju pa je zopet prišlo do nepotrebnega incidenta. Pred četo Orjunašev je na m red depu-tacija Narodne Odbrane nosila svojo zastavo z vezeno mrtvaško glavo. V domnevi, da je zastava last Orjune, jo je hotel neki orožnik kar sredi sprevoda konfiscirati. Nastalo je ruvanje za zastavo, pri čemur so zlomili drog. Šele na intervencijo zastopnikov kranjskega občinskega odbora, ki so prevzeli pol-uo odgovornost za vzdržanje reda, je orož-ništvo popustilo. Incident pa je kljub temu napravil na prisotne skrajno mučen vtis. Že ta slučaj kaže, do kakih absurdnosti lahko dovede nezakonita prepoved nastopa Orjune iz drugih oblasti na teritoriju ljubljanske oblasti. Organizacija, ki je od države priznana, pac ne more biti v 6vojih nastopih omejena samo na gotov del države. — Razveljavljena prepoved. Notranje ministrstvo je razveljavilo prepoved glede uvo-ea in razprodaje nemških listov >Kolnische Zeitung« in >Simplicissimusa<:. — Redukcija dravinjskih d o klad. V soboto so dobili skoraj vsi uradniki v Beogradu plače za avgust. Vsem uradnikom je bil odtegnjen določeni odstobek draginjskih do-klad. V obvestilu o znižanju draginjskih do-klad ni nikjer omenjeno, da je znižanje samo začasno. Vse kaže, da bodo prejemali živni uradniki znižane draginjske dokla-do do konca letošnjega koledarskega ali pa celo do konca proračunskega leta. — Upokojitve učiteljev. V ministrstvu prosvete zbirajo podatke radi penzijoniranja tistüi učiteljev in učiteljic, ki so doslužili zakonsko predpisano dobo službovanja. Ukazi o upokojitvi teh učiteljev in učiteljic bodo iz-^otovljesi do 15, avgusta^ t» 2. avgusta 1926. — Štipendije za inozemstvo ukinjene. Ministrstvo prosvete je sklenilo, da v prihodnjem šolskem letu ne pošlje v inozemstvo nobenega gojenca. Radi tega bodo ukinjeni tudi prosvetni inšpektorati v inozemstvu, ki so nadzirali študije naših inozemskih gojencev. — Nov načelnik v prosvetnem minl-stvu. Beograjski listi poročajo, da bo imenovan za načelnika splošnega oddelka v prosvetnem ministrstvu dosedanji inšpektor oddelka za srednje šole prof. P o 1 o v i n a. — Obrtue razstave v Sloveniji. Ministrstvo trgovine in industrije je dovolilo kredit 25.000 Din kot pomoč za obrtne šole v Sloveniji, ki prirejajo razstave svojih učencev. — Konjske nabavke za vojsko. La omogoči razvoj in napredek našega konjarstva, je minister vojne odredil, da se vrše od.-Iej nabavke konj za vojsko s svobodnim nakupom med narodom. Vojaške oblasti bodo nakupovale konje v določenih okrajih in v mestih divizijskih in armijskih štabov. — Tiskovni zakon in tiskarne. V zadnjem času se je začelo pri državnem pravd-ništvu prakticirati. da se za vsako malenkost, kjer ni mogoče izslediti pisca, obtoži lastnika tiskarne. To pa ne samo pri tiskovinah, kjer bi morda ne bil Gznačen naročnik odnosno izdajatelj, temveč celo tam, kjer je izdajatelj točno označen, n. pr. kako znano društvo. Kak pomen in namen naj ima ta način sodnega postopanja, ie ne-umevno. Ako se bo ta praksa udomačila, tiskarne sploh ne bodo smele več ničesar tiskati. Namen tiskovnega zakona gotovo ni, da se šikanira tiskarne, ki bi pač morale nositi odgovornost le tedaj, ako bi ne bilo možno najti niti naročnika tiskovine, niti pisca in izdajatelja. Takih slučajev pa menda pri nas doslej sploh še ni bilo. — Volilna pravica v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo. Prejeli smo: K notici »Trgovcem v Ljubljani in okolici v vednost«, ki so jo priobčili ljubljanski dnevniki, pripominjamo, da smo se informirali pri zbornici ter ugtovili, da sö unešene v zbornični volilni imenik one tvrdke, ki imajo vse predpogoje za aktivno volilno pravico. Ker pa volilna uredba striktno predpisuje, da za volilno pravico ne zadostuje samo obrtna pravica, temveč je treba, da ima dotičnik že predpisan tudi pridobninskl davek, so seveda izpadle pri uvrščanju v volilni imenik one tvrdke, pri katerih manjka ta pogoj, odnosno o katerih zbornica do sestave volilnega imenika od davčnega urada še ni dobila obvestila o izvršenem davčnem predpisu. Brez predpisa pridobnine bi se volilec tudi ne mogel uvrstiti že iz tega razloga, ker ie predpisan za vsako kategorijo določen znesek pridobnine. Toliko v opozoritev interesentom radi morebitne reklamacije. Opozarjamo pri tej priliki, da mora vsak, kdor reklamira, priložiti reklamaciji med drugim tudi potrdilo davčnega urada o predpisani pridobnini v zmislu Člena X., odstavek 3 volilne uredbe. — Redki gostje r ptujskih zaporih. V zaporih okrajnega sodišča v Ptuju so prebivali te dni nenavadni gostje. Kaplan F. L. je moral odsedeti ßvojo kazen, ki so mu jo naložili radi njegove prevelike ljubezni do mladih fantov, znani večkratni posestnik in bivši kaplan J. K. pa je bil zašit, ker je z raznimi maliinacijami preprečil rubeže. Kako sta še redka gosta počutila v državni oskrbi, kronika ne poroča. — 401etnico mature praznujejo dne 4. avgusta t. L v Ljubljani sledeči gg. Bitenc Tomo, Konjar Ulrik, Kozjak Franjo, Knai-lič Radoslav, Piki Karel, Piši Ivan, Pun-čuh Franjo in Rus Franjo. Na veselo svidenje! — V pažnjo in u vaze vanje igralcem razredne loterije. Tvrdka L. Z. Konjovič, Beograd, obvešča svoje cen j. odjemalce, da ima samo še omejeno število tnSk III. razreda na razpolago ter radi nenavadno številnega povpraševanja po srečkah obstoja nevarnost, da ostanejo interesenti, ki ne narode srečk takoj, brez njih. V interesu naših cenjenih odjemalcev je, da naroee f recke 7a III. razred čim prej. Naročilo ae lahko izvrši na v nedeljo priloženi tiskovini. 766-n — Avtomobil je dobil nazaj. Kakor smo v soboto poročali, je lastniku avtetakse v Beogradu, nekemu upokojenemu načelniku ministrstva, pobegnil šofer z avtumo-bilom. V soboto pa se je Šofer Epiwh, baje Ljubljančan, vrnil v Beograd. O kaki tat- /ora. Epih je namreč r Koviljačo, a se radi vja iu slabih potov nI mogel prej vrniti. Lastnik aviotakse, ki je bil radi izgube avtomobila že zelo razburjen In je zadevo tudi že prijavil policiji, se je sedaj seveda pomiril in tudi pobotal š šoferjem, kateremu ie delal očitno krivico. — Lep koncert v Rogaški Slatini, operni tenorist, g. Leopold Kovač in kons. prof. g. Karel Jeraj (klavir) nastopita v soboto, dne 7. avg. t. 1. zvečer v veliki dvorani Zdraviliškega doma Rogaške Slatine. Na vzporedu so domači selospevi in znamenite operne arije. Nadejamo se, da bodo gostje Rogaške Slatine koncert obiskali, sai se jim bo nudil lep umetniški užitek. —- Maturante Iz leta 1897 prijazno opozarjam, da se letošnji sestanek vrši dne 3. avg. t. I. pri meni na Vrhniki. Odhod iz Ljubljane ob 7*50, povraiek ob 17.30. Na veselo svidenje! — Dr. Lovrenčič. —i V zadevi Reichherzerjeve smrti v Osijeku je policija zaključila preiskavo ter izročila zaprtega železniškega uradnika Kirchlechnerja fn lastnika izdelovalnice pil Reszelyja sodišču. Z velikim zanimanjem se pričakuje obtožba državnega pravdni-štva, ker še ni jasno, ali bosta obtožena radi defravdacije ali pa radi roparskega umora. Ako bo sodišče prišlo do prepričanja, da je Reichherzer izvršil samomor, se bosta obtoženca morala zagovarjati samo radi defravdacije, v nasprotnem slučaju pa rad' roparskega umora. Iz Ljubljane —Ij Zunanji minister dr. Nineič na potu na Bled. Z dopoldanskim beogiadskim vlakom je danes ob 11.6 prispe} v Ljubljano na potu na Bled zunanji minister g. dr. M. Nin-Čič. Na glavnem kolodvoru ga je v vozu pozdravil veliki župan dr. V. Baltič. Z gorenjskim vlakom ob 11.45 ee je zunanji minister odpeljal dalje proti Lescam. —lj Nedeljske prireditve t Ljubljani. Prva avgustova nedelja je bila večidel hladna, toda z vedrim in jasnim nebom in je v Ljubljani neobičajno mimo potekla, akorav-no je bilo vec javnih zabav in veselic. Policija ni imela nikjer povoda intervenirati, kar je treba podčrtati s tem večjim zadoščenjem, ker je bilo bas prvega. Kakor na drugem mestu omenjamo, so cestni železničarji povodom svoje. 251etnice priredili veliko veselico na vrtu hotela Mikiič. Veselica je trajala v lepem razpoloženju do 4. zjutraj. — Narodna čitalnica v Šiški je priredila lepo zabavo na vrtu gostilne g. Valjavca (nekdaj Reininghnus), gasilno društvo na Barju pa vrtno veselico s srečolovom in plesom na vrtu gostilne Putrih na Dolenjski cesti. Socialistično kulturno društvo >Svoboda< je za svoje Člane in organizirano socijalistično delavstvo imelo svojo prireditev v Tivoliju. Bila je dobro Obiskana. Tudi na deželi je bilo več prireditev. —lj Povratek ljubljanskih skavtov iz Bohinja. Zadnjo soboto je bilo v skavtskem taboru ob Bohinjskem jezeru na vse zgodaj vse pokonci. Podirali smo šotor za šotorom, zasipali jarke, pa ves prostor po-čedili prostor po skavtskih pravilih. Iz Stare fužine so prišli štirje vozniki In ko smo na voze naložili Šotore, krampe, sekire in svojo prtljago, so konji potegnili in vozje so se pomikali proti Bohinjski Bistrici. Bivali smo v rajskolepem planinskem svetu štiri tedne, ki so nam »ninili kakor štirje lepi nepozabni dnevi. Ne moremo pozabiti na jezero ter na divne izlete na Bogatin in Triglav ter druge gorske velikane, od koder smo videli toliko lepe slovenske zemlje. Kakor zamaknjeni smo motrili sinjo Sočo, ob njej tiha sela, ravno polje, temne gozde in solnčne pašnike ter tam doli večno lepo Adrijö. V Ljubljano smo prispeli popoldne. StarišI, bratje in sestre so nas sprejeli z največjim veseljem, ko so videli naše zdrave zagorele obraze, s katerih je odsevala sama sreča. Zdaj bivamo med svojci v lepi slovenski prestolici, ali v duhu smo tolikrat v tebi nepozabna Bohinjska dolina. Zbogom prelepi planinski svet, zbogom vrli Bohinjci! — Skavt —Ii Jubilej gostilničarja Matevža Hart-manna. V intimni, prijateljski družbi ie v soboto praznoval 701etnico svojega rojstva in 23Ietnico svojega gostilničarjevanja pri zgodovinskem in populrnem »Figov-cu« na Dunajski cesti g. Matevž Hartmann, ki je rodom Škofjeločan in ki je poprej zvesto in vestno opravljal svoje važne posle na »Stari pošti« v Kranju. Pred 25 leti ga je pozval vola. Ivan Knez, lastnik nekdaj Smoletovega doma, kjer so bili pred 100 leti že napravljeni veliki hlevi za poštne konje, v Ljubljano, da mu vodi kot krepak in izkušen možakar in vešč strokovnjak v konjskih kupčijah posle Figovčeve gostilne. G. Matevž Hartman je kot stara grča in korenina znan daleč na okrog po Gorenjskem, Notranjskem in DolenjsKem. Pri njem se ob vsakem živinskem seimu zaključijo popoldne mnoge konjske kupčiic naravno z »obilnim likofomr Slavljencu na čast se je vršil v soboto večer pri »Figovcuc intimen večer, na katerem so Matevževi prijatelji in znanci izgovorili marsikak*) prisrčno in humorističuo zdrav ico» Zapeli so tudi par umetnih in narodnih pesmi, tako da je večer potekel prav prisrčno in vese-jo. G. Matevžu Hartmanu tudi mi iskemo čestitamo. —lj Za dostavo ekspresnib pošiljk v Ljubljani. Kakor čujemo, namerava poštna uprava uvesti dostavo ekspresnih pisem in paketov z elektromobilom, ki je že n#kaj dni sem v rabi za pobiranje pisem iz poštnih skrinjic. Vse za Ljubljano namenjene ekspresne pošiljke se bodo dostavljale po prihodu vlakov s kolodvorske pošte, torej ne Več z ljubljanske glavue pošte. Na ta način se bo vročevanje takih pošiljk znatno pospešilo, kakor se je tudi pospešila dostava brzojavk s kolesom, s katerim se sedaj dostavljajo telegrami po mestni periferiji in okolici. Tako c-e vračamo k točnemu in hitremu poštnemu prometu, kakršnega smo imeli deloma že pred vojsko, ki ga pa sedaj še bolj nujno rabimo. —Ij Karamboli kolesarjev se v zadnjem času strahovito množe. Ko je stopila v veljavo nova ureditev cestnega prometa, je sprva izgledalo, da to ne bo povzročalo nikakih večjih nesreč. Prve mesece sö vozniki zelo pazili in tako se v vsej Sloveniji ni radi tega zgodila nobena večja nesreča. V zadnjem času pa so vozniki, zlasti pa kolesarü, postali zopet zelo neprevidni. V minulem mesecu skoraj ni bilo dneva, da se cie bi pripetila kaki kolesarska nesreča baš vsled tega, ker se prizadeti niso držali cestno-policijskega reda. V ljubljanski bolnici je kar 8 oseb s polomljenimi udi, ki so se ponesrečili pri kolesarjenju. Policija je radi tega začela strožje nastopati proti onim kolesarjem, ki vozijo na napačni strani ceste in jih je že več občutno kaznovala. -^Ij Policijska kronika. Nedeljska poli-iicijska kronika ne beleži nikakih izrednih dogodkov, nikakih pomenljivejših aretacij in večjih intervencij policije, niti nobenega večjega slučaja kriminalnega značaja. Prijeta in v policijske zapore je bila odpeljana samo znana vlačugarica Mica. Policiji je bil ovaden dalje neki Jožef P. radi oskrumbe devetletnega otroka. Javljena je bila dalje policiji tatvina lestve in malenkostne denarne svote. Ker so postajah nekateri izletniki in udeleženci veselic nekoliko preveseli v poznih nočnih urah, so bili zato štirje veseli fantje ovadeni radi ka-ljenja nočnega miru, trije gostilničarji pa so bili ovadeni radi prekoračenja policijske ure. Ij Številni perstopki cesfaopolicljskega reda. Policijski varnostni Organi so prijavili policijskemu ravnateljstvu včeraj 21 prestopkov cestnopolicijskega reda. Gre večinoma za prehitro ali nepravilno vožnjo avtomobilov in kolesarjev. —lj Manjša vsota denarja se je našla. Izgubitelj naj se javi pri Petru Komotar, Za Bežigradom št. 4 (Mestna hiša) popoldne po 14, uri. —lj Opozarjamo na oglas otvoritev zobnega ateljeja Josip Kovač. 767-n —lj Najnovejše bluze. Kristolio-Bučar. Iz Celja. —c Gasilno društvo v Gaber ju je priredilo Včeraj svojo letno tombolo z veselico pred gasilnim domom v Gaberju. Tombola kakor tudi veselica sta bili dobro obiskani. —c Splav se je v soboto dopoldne razbil pri železniškem mostu dvema splavar-iema. Butnil je v joho. Nekaj lesa je voda odnesla, drugi se je zajezil, splavarja pa sta se rešila. —c Svinjski sejem v soboto je bil dobro obiskan. Pripeljanih je bilo 91 prašičev, od katerih je bilo 63 prodanih. —C— Porciunkula. V nedeljo in danes se ie tudi v Celju vršila vsakoletna poriunku-la. Ljudi pa prihaja z dežele vsako leto manj, zato obisk letos ni bil bogsigav:di kako velik. Prvič ljudem primanjkuje de* narja, drugič so postali pa že tudi bolj pametni. —c Gradbeno gibanje. Poleg gradnlo okoliške šole se nameravajo graditi tjdi tri stanovanjske vile. Z zidanjem prve so pričeli na hribu sv. Jožefa, drugi dve pa se najbiže zgradita v Kersnikovi ulici. —c Nevihta z dežjem in grmenjem je Šla v nedelio popoldne preko Celja. Škode ni povzročila. _ Anski nedelji na Teuarju. Naj Te-harjem je prijazen hribček s cerkvijo sv. Ane. Ob Aninem je na tem gričku dve nedelu zaporedoma prosčenie. Na prijazen hribček ie kakor vsako leto, tudi leto* na ti dve nedelji pohitelo mnogo izletnikjv mtsta. —c Gasilski dan. Prostovoljna požarna hramba celjska je v nedeljo prir^JiU v Ct*. I ju velik gasilski dan. V popoldiuskr.i urah je bil cvetlični dan po mestu ter raz^t iva vsesa gasilskega orodja pred mestnim magistratom. Ob 10. so bile javne *. > jo g*s:l-cev na dvorišču mcstnegi magistrati, cb 11. pa je bila požarna vaja v vs:j oprenf. Firgirani požar so javili trije streli na Miklavževem hribu. Gasilci so prihiteli z vsem orodjem pred skladiščno posloa.e tvrdke Rakusch na kralja Petra cest., kier ie bi! dozdevni požar, in začeli gasit:. V akciji ]e bila poleg drugih, tudi nova avto-brizgalna. Vaji je prisostvovalo veliko števil«) cbčiustva. Nato je bil odhod z godbe pu3d magistrat, kjer se ie vršilo dcii'ir.ir.je gasilcev. Popoldne se je v gozdni restavraciji vršila velika veselica. Gasilskega dneva so se udeležili tudi gasilci zunanjih drfctteV. Cisti dobiček ss 5> p-rabil z« xri*;e stroškov nove avtobrizgalne, katere r.aiir.'-ra je bila za uaš: mesto nujno pc* t.ebr.a. —c Zaloga Götzove pivovarne Za K Interesenti naj se v vseh zadevah obračajo izključno aa pisarno. Stran 4 •SLOVENSKI NAROU» dne 3. avgusta 1V2% btev 172 arvn e «-»irm***p*»*+ mmv&im**^»'i* m■■! pri LUD. BARAGA, Ljubljana, Šelenburgova ulica 6 Telefoi 980 To in ono V znamenju tragedij in katastrof .V soboto popoldne se je odigrala »m kolodvoru v Brnu pred odhodom bratislavskega brzovlaka pretresljiva rodbinska tragedija. Z bratislavskim fcrzovlakom se je hotela odpeljati 54« letna Marija Bohusova iz Husovic, to* üa njen mcž Ferdinand Bohus je prihi* tel za njo in ji prigovarjal, naj nikar ne potuje v Bratislavo. Mož je namreč domneval, da ima žena v Bratislavi lju* bimca. Ko je žena njegovo prošnjo od* ločno odklonila, je skočil ljubosumni ■nož za njo v vagon in jo potegnil na* kaj na peron. Tu ji je potegnil iz klo* trnka dolgo iglo in jo zabodel v prša. Težko ranjeno ženo so prepeljali v bol* nico. Moža so aretirali. Ker pa ima pet nepreskrbljenih otrok, so ga drugi dan izpustili. ) + » Na cesti med Solnokom in Budim* pešto se je pripetila v petek težka avs tomobilska nesreča. Rumunski lesni trgovec Deutsch se je peljal v spremstvu xieke dame v Budimpešto. Ker je hotel dospeti še pred nočjo v madžarsko 'prestolico, jc priganjal šoferja, naj hi* tro vozi. Šcfer se ni mogel pravočasno izogniti kmetskemu vozu in tako je pa* del avtomobil v globok jarek. Dama in šofer sta zadobila pri tem lažje poškod* be, dočim si je zlomil Deutsch pri pad* cu tilnik in obležal na mestu mrtev. Na progi Mulhuzy=Pariz se je pri* petila v petek velika železniška nesre* ča. Blizu postaje Noisy4e*Sec je skočil 6 tira postni vlak, ki je imel 46 vago* nov. 12 vagonov se je razbilo. Doslej so potegnili izpod razvalin 4 mrtve in 20 težko ranjenih potnikov. Ranjenci Bo po večini poštni uradniki. Iz Tokija poročajo o katastrofalni poplavi v mestu Niigata, kjer je utoni* lo nad 300 oseb. Doslej so potegnili iz (vode 30 trupel. Voda je zalila nad 33 tisoč hektarjev rodovitne zemlje in luničila vse poljske ^pridelke. Zadnje dni je v Avstriji močno de* zevalo. Južni pritoki Dunava so zelo fiarasli. Dunav je narasel v treh dneh (od 240 na 305 cm. V soboto je v A v* striji ves dan deževalo. Včeraj je Du* nav v nekaterih krajih narasel na 360 centimetrov. Drama v gorah iSolnograško orožništvo preiskuje nenavaden kriminalni zločin, ki spominja po svoji drznosti in rafiniranosti na pustolovske romane v slogu Arsena Lupina. Nedavno je padel v tako zva-iiem Peklenskem pogorju pri Zeekircli-riu z višine 30 metrov zobotehnik Alois Berger, ki je čez nekaj dni v solnogra-£ki bolnici podlegel težkim telesnim poškodbam. Kmalu je padel sum na zpOo-tehnika Payerleitnerja iz Materkomia, pri katerem je Berger služil. Orožništvo je domnevalo, da je hotel Payerleitner dvigniti Bergerjevo zavarovalnino pri zavarovalnici »Phönix* in zato je pahnil 'svojega tovariša v prepad. Zavarovalnino v znesku 84.0U0 šilingov (okrog 672.U00 Din) je namenil Berger neki Vi-Ijemini Zechner, ki je bila asistentka v Payerleitnerjevem zobnem ateljeju. Preiskava je potrdila domnevo, da je postal Berger žrtev, rafiniranega zločina. Payerleitner je dal namreč Bergerja zavarovati brez njegove vednosti. K zdravniškemu ogledu je prišel mesto Bergerja neki zavarovalni agent, ki se je izdajal za Bergerja. Payerleitner je pa kmalu nato Bergerja umoril. Berger se je bal izleta v gore, toda Payerleitner mu je tako dolgo prigovarjal, da ga je pregovoril. Ko sta prišla v gore, ga je pahnil v prepad, potem je splezal k njemu in mu vbrizgal pod kožo strup. Baje je vbrizgal svojemu tovarišu drugo dozo strupa celo v bolnici, kjer je ležal Berger v nezavesti. Stvar jc prišla na dan zato, ker je imel Berger nevesto, ki je z njim zanosila in se potegovala za zavarovalnino. Na Dunaju so ugotovili, da je prišel Payerleitner kmalu po umoru Bergerja z asistentko Zechnerjevo v centralo zavarovalnice »Phönix« in zahteval, naj mu zavarovalnino izplačajo. Ker pa ni mogel predložiti mrtvaškega lista, so mu izplačilo zavarovalnine odklonili. Zechnerjeva je bila pri tem tako razburjena in obupana, da so se je usmilili in ji izplačali čez nekaj dni na račun zavarovalnine 3000 šilingov. Toda zavarovalnici se je zdela stvar sumljiva in zato je bila uvedena preiskava, ki je dognala, da je živel Payerleitner po Bergerjevi smrti zelo razkošno in da si jc popolnoma na novo uredil zobni atelje. Orožništvo je ludi ugotovilo, da .so Payerleitnerjevi prijatelji pogostili Bergerja pred odhodom v gore z likerjem. Doslej so bili aretirani zobotehnik Karel Payerleitner, njegov mlajši brat Vojtech, njegova bivša asistentka Vilje-mina Zechnerjeva in zavarovalni agent Karel Schwarz iz Štajerskega. O umoru zobotehnika Bergerja je znano sledeče: 12. maja sta se brata Payerleitner domenila s Schwarzom in Berger- jem, da napravijo 13. maja izlet na Schafberg. Drugo jutro so se res odpeljali in prenočili v vasi Scharf lingu, kjer je skušal Payerleitner Bergerja opijaniti. Tura je bila Že spočetka sumljiva. Turisti so hoteli prvotno fotografirati gorske grebene, ko so prispeli na razgledno točko, so šli mimo in se vzpeli na Rasenkuppe, kjer je prostora komaj za tri osebe. Tu je 60 metrov visoka stena, pod katero teče gorski potok. Na vrhu Rasenkuppe je družba sedla in začela igrati karte. Payerleitner je prigovarjal Bergerju, naj fotografira s te razgledne točke gorske grebene. Berger je baje vstal, stopil na rob prepada in padel doli. Štiri dni po Bergerjevi smrti je prispel Payerleitner na Dunaj in obiskal svojo bivšo asistentko Zechnerjevo. Izjavil ji je, da lahko računa z Bergerjevo zavarovalnino in da lahko zasluži še 500 šilingov, ako gre z njim v zavarovalnico in izjavi, da je Bergerjeva nevesta. Zavarovalnici se je zdela Payerleitner-jeva naglica sumljiva in zato je poslala svojega agenta na kraj nesreče in v Bergerjevo stanovanje, da se prepriča o vzrokih nenadne smrti. Berger je bil zavarovan za slučaj smrti za 30.000 zlatih kron za slučaj nesreče pa tudi za 30.000. Payerleitner ga je pregovoril, naj se zavaruje, češ, da bo s tem preskrbljeno njegovo nezakonsko dete. In res je bila zavarovalna polica izstavljena na ime Viljemine Zechnerjeve, ki je pa izjavila, da z Bergerjem ni nikoli imela ljubavnega razmerja. Payerleitner je umoril Bergerja zato, da bi se s pomočjo Zechnerjeve polastil večjega dela zavarovalnine. Njegov brat je dva tedna poprej pregledal usodno okolico in našel pripraven kraj, kjer bi mogla pahniti Bergerja v prepad. Policijski uradnik poglavar razbojnikov V Besarabiji je že pol leta na delu razbojniška tolpa, ki ji oblasti nikakor niso mogle priti do živega. Mobilizirano je bilo orožništvo in vojaštvo, toda razbojnikov niso mogli ujeti. Drzna ban- da je napadala besarabske vasi in ropala zdaj tu zdaj tam. Dolgo so oblasti zaman zasledovale razbojnike in šele ko so orožniki ugotovili, da vodi tolpo bivši policijski uradnik Stoinescu. je bjla tolpa razkrinkana. Stoinescu je vedel za vse ukrepe kriminalnih organov in zato je bila njegova tolpa vedno na varnem, ker jo je vodil mož. ki jo je obenem formalno tudi zasledoval. Stoinescu je vabil v svojo tolpo po vaseh kmetske fante ter jih oboroževal ukradenim orožjem. Njegova razbojniška tolpa, ki šteje nad 100 članov, je strah in trepet vsega prebivalstva. Vsi ukrepi orožništva in vojaštva so bili doslej brezuspešni, zakaj Stoinescu ima med orožniki in policisti mnogo prijateljev, ki ga obveščajo o vsem, kar se proti njemu ukrene tako, da se lahko razbojniki pravočasno izognejo nastavljeni pasti. Te dni je bila razpisana na Stoinescovo glavo visoka nagrada, ki pa najbrž ne bo nič pomagala, ker rumunski kmet noče izdati razbojnikov, ki napadajo samo bogataše. Druga razbojniška tolpa pleni po okraju Piatra Neamti. Vodi jo neki Ne-culit. Ta tolpa šteje 50 mož in nastopa v orožniških uniformah tako, da se na prvi pogled ne ve, so-li v vasi orožniki ali razbojniki. Nedavno je prišel Neculit s svojo bando pri belem dnevu v vas Gila. kjer je napade? in oropal župana, gostilničarja in župnika. V župnišču so razbojniki zvezali župnika in priredili na vrtu gostijo, ki je trajala vso noč. Jedli in pili so seveda na župnikov račun. Na povratku so srečali avtomobil, v katerem sta se peljala dva ansdeška novoporočenca. Razbojniki so ustavili avtomobil in odvedli mlada zakonca v gozd, kjer imajo svoje skrivališče. Žrtve kokaina Vživanje kokaina in sličnih opojnih strupov se je zlasti v povojnih letih strahovito razpaslo. Danes skoraj ni več države, kjer se ne bi tajno raz« pečaval ta strup in kjer bi ne bilo vsaj par sto nagnjenih h kokainizmu. Dočim je med preprostim ljudstvom ta strast doslej malone še neznana, je silno razširjena v takozvanih boljših krogih, zlasti pa med gledališkim! in filmskimi umetniki. Cesto je slišati, da je ta ali oni gledališki ali filmski igralec zavžil preveliko dozo, a tudi smrtni slučaji niso več redki. Po vseh državah spada razpečavanje morfija, kokaina itd. med tihotapstvo, ki se strogo kaznuje, a kakor baš najbolj prepovedano tihotapstvo najbolj cve* te, ker je pri tem i največji riziko i največji zaslužek, tako imajo tudi ko* kainisti vedno svoje stalne, tajne do* bavitelje, pa naj bo kontrola še tako stroga. Te dni sta se pripetila v Buenos Air e su dva slučaja zastrupi j en ja s ko* kainom, ki sta vzbudila ogromno po* zornost ne le med prizadetimi krogi, temveč tudi v širši javnosti. V Južni Ameriki gostuje že par tednov neki pariški gledališki ansambel. Pred par tedni je članica te družbe, znana umet* niča Chaterina Jordaen nenadoma Najboljši in natjrpežnejši češk čevlji TIP-TOP in BALY IjiCA se dobe le v trgovini ŽIBERT9 Prešernova ul. umrla. Njena nenadna smrt še ni po* vsem pojasnjena, splošno pa prevla* duje mnenje, da. je postala žrtev opoj* nih strupov, ki jih je v preveliki meri zavživala. Nenadna smrt ugledne umetnice je tvorila baš jedro govoric južnoameri* ške družbe, ko se je nenadoma razness la vest o smrti druge članice franco* ske umetniške družbe, gospodične Pie-rette. Našli sto jo mrtvo v stanovanju uglednega francoskega umetnika Ro* gerja Fernaya, kar je vzbudlo še več* jo senzacijo. Prejšnji večer se je v njegovem stanovanju sestala razposa* jena družba, ki se je proti jutru razšla. Ostala je le še Pieretta. Zdravniki so ugotovili, da je povzročila smrt srčna kap, ki pa je bjla posledica preveč za* vžitega kokaina. £'ez par dni so zaprli Fernaya, ki je bil osumljen, da je so* krivec na nenadni smrti umetnice. Aretacija Fernaya je seveda izzvala največjo senzacijo, zlasti še, ker po* teka umetnik iz ugledne in dobro si* tuirane pariške rodbine. Listi , so se na dolgo in široko bavili s tema za= gonetnima slučajema, rernaya so čez teden dni proti visoki kavciji izpustili, postopanje prot» njemu pa se še na* dal ju je. Ob tej priliki se je vsa argentinska javnost zavzela za poostritev odredb proti zavživanju in razpečevanju opoj* nih strupov. — Francozom očitajo, da so oni prinesli to strast v Ameriko, kjer se sedaj nad njimi samimi maščuje. Gospodarstvo Naš izvoz v prvem polletju 1923 V prvem polletju letošnjega leta, torej od 1. januarja d-o 31- junija, smo izvozili 2.515.418.175 kg blaga za 3.540.940.736 Din m 1,306.194 komadov za 397.412393 Din. — Skupaj 2,616.625 ton v vrednosti 3.938 milijonov 353.129 papirnatih ali 859,377.159 zla* tih dinarjev. V prvem polletju 1925 je zna* šal naš izvoz 2,145.337 ton v vrednosti 506 milijonov 436.074 papirnatih ali 379.699.S15 zlatih dinarjev, tako da je naš izvoz po ko* ličini narasel za 471.288 ton ali 21.96 %, po vrednosti pa nazadoval za 568,132.945 Din ali 535 %. V Italijo smo izvozili 1,097.719 ton v vrednosti 1.162,393.219 Din ali 29.52 % ce# Iokupnega izvoza, v Avstrijo 208.227 ton za 680,712.645 Din (17.28 %), v Rumunijo pre* ko Braile 383.454 ton za 602,098.799 Din (15.29 To), v Nemčijo 38.941 ton za 318 mi* lijonov 866.097 Din (8.10 %), na Češkoslo* vaško 199.963 ton za 306,359.600 Din (7.78%), v Grčijo 99.370 ton za 202,036.15S Din (5.13 %), v Švico 21.892 ton za 1S5.178.077 dinarjev (4.70 na Madžarsko 251.609 ton za 157.279.585 Din (3.99 %). v Franci io 57 tisoč 792 ton za 119.863.044 Din (3.04 %), v Anglijo 30.951 ton za 40,936.507 Din (1.04 V prvih deset držav skupaj 2 mi* lijona 389.918 ton v vrednosti 3.775.723.731 dinarjev ali 95.87 c,o. Ostalih 4.13% odpade na druge države. Zabeležiti je treba, da je nas izvoz le* tos po vrednosti znatno nazadoval, kar je najboljši dokaz, da je krenila naša gospo* darska politika na napačno pot. Odgovor* nost zadene seveda tiste, ki vodijo državno krmilo. —s Trgovinska pogajanja in gospodarski izvedenci. Gospodarski krogi namera- vajo poslali ministrskemu predsedniku protestno spomenico in sicer zato, ker delegacijam za trgovinska pogajanja nbo bili dodeljeni gospodarski izvedienci. Po en izvedenec bi moral zastopati Srbijo s Črno goro, Vojvodino in Bo* no, Hercegovino in Dalmacijo, Hrvatsko s Slavonijo in Slovenijo. —g Sanacija nzse gospodarske krize. Vlada se baje resno pripravlja na sanacije gospodarske krize. Govori se o štedenju v novem proračunu, o raznih važnih ukrepih na gospodarskem polju itd. Ministrstvo tn» govine in financ, kakor tudi predsedsn * vkde izdeluje načrt, po katerem bi se datu gospodarska kriza sanirati. Trgovinski mini* ster je izjavil, da je že sestavil obširen na* črt sanacije. Ta načrt pride pred ekonom* skosfinančni odbor, na kar bo objavljen, da se tudi javnost z njim seznani. Sicer je pa že skrajni čas, da je začela vlada razmišljati o tem, kar je za državo in njeno Ijud* stvo najvažnejše. —g Prodaje. Vršile se bodo naslednje oiertalne licitacije: Dne 16. avgusta t L pri Dravskem ubojnem slagalištu v Ljubljani (Ljubljansko polje) glede prodaje raznih odpadkov od jekla, železa in 1500 kg metalnih — broncanih delov. Dne 17. avgusta t. 1. pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede prodaje 1920 komadov lesenih sodov od mineralnega olja. Dne 24. avg ista t. I. pri Moravskem intendantskem slagalištu v Nišu (Niška trdnjava) glede predaje 30.000 kg odpadkov od juta žakljev. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Prihodnji kongres Mednarodne trgov ske zbornice bo 27. junija 1927 v Stockhol« mu. Zbornica je štela doslej med svoje člane zastopnike 22 držav, a pri zadnjem zasedanju sta se včlanili šc Avstralija in Grčija. Dijakinja se sprejme na hrano in stanovanje. — Ponudbe pod «September/2226» na upravo ftTIov. Naroda». Trg- pomočnik izurjen v mešani stroki, želi premenit- sedanje mesto. — Ponudbe pod «Dobra moč 2225» na upravo «Slow Nar.». Primorcem dobro znana trgovina železnine O. Zajec v Ljubljani, Sv. Flori j a* na ulica 23 — priporoča svojo zalogo kuhinjske posode, okovja, mesar* skih potrebščin in druge železnine po najnižjih cenah. Gement na droh* no in deb elo. 2228 Hiromant, psihografolog in fiziono* m ist AT. SadlucJci — spre* jeina dnevno od 9. do 12. dopoldne in od 2. do 7. popoldne. — ?\ebroina zahvalna pisma od k\u ientov. — Hotel Koklič, Novo mesto št. 10. 2223 Priporočam se cenj. damam za izdelo* vanje domskih oblek, ka* kor tudi za ročna dela. — Frank, Sp. Šiška, .Ter* nejeva cesta 2/1. 2212 RADIO aparate in sestavne dele ima v zalogi FRANC BAR, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje štev. 5 Potnik, po vsej Sloveniji dobro vpeljan, sprejme službo manufakturnc stroke. — Ponudbe pod Potnik/2198 na upravo «Slov. Nar.» Pozor čevljarji! Gornje dele vseh vrst čevljev dobite — dobro in soiidno izvršene — po najnižjih cenah pri: /. Marchiotti, trgovina z usnjem. Ljubljana, Sv. Petra cesta 30. 128/T Kupim več vagonov suhih bukovih drv. Ponudbe pod Drva/2208 na upravo ^Slovenskega N aro da». Stanovanje dveh sob, kuhinje, priti-klin — išče miren za« konski par. — Ponudbe pod «Snažno/2217» na upravo «Slov. Naroda-». Postranski zaslužek, velik, lahek in trajen se nudi vsakomur. Kdor ga želi, naj piše in priloži znamko za odgovor na: NT. Pire, Ljubljana, Lev-« čeva 3. 2207 Kupim več vagonov suhih Enodružinska vils na Bledu z lepim vrtom miren kraj. krasna solno na lega — radi selitvt zelo ceno naprodaj. — Naslov pove uprava <*Sl Naroda«. 2184 Lokal s stanovanjem za trgov i no z mešanim blagom n« prometnem kraju v me stu ali v večjem kraji na deželi — iščem. — Ponudbe pod Lokal 222"i n«t upravo «Slov. Nar.» Kot družabnik s 25.000 Din pristopim k dobro idoči trgovini met šanega blaga. — Doniš pod «Prometn laaj/2226 na upravo «Slov. Nar.» Učenec, močan, se želi izučiti v trgovini z mešanim bla= gom. — Ponudbe pod «Učenec/2197» na upra* v o «Slov. Naroda». r Gospodična 2170 s trg. akademio in triletno prakso, vešča srbo hrvaščine, slovenščine Jn nemščine, stenogr?fije, stroie- pisja ter vseh pisarn ških del, želi premen i ti službo. Ponudbe pod sj> alno2178* naupr. Slov. Naroda. Zobozdravnika dr. Praunseis in dr. Brenčič ne ordinirata 1. do 23. avgusta Otvoril sem na Sv. Petra cesti poleg hotela Tratnik lastni zobni atelje Konces. zobotehnik Josip Kovač zaslonov, perila, monogramov, oblek, fino belo In barvasto ažu-riranje, entlanje, predtiskanje RSatek & Mikes, Ljubljana, Dalmatinova 13 Najfinejša izvršitev, brezkonkurenčne cene, najkulantne ša postrežba. tis-T 222: WWM. ROYAL MAIL LINE Kr. atHeSk* poštna parobrodna Ilirija — Generalno zastopstvo za kra ljevino S. H. S. Zagreb, Trg. L štev. 17. Redoviti potnliki premeti Hamburg-Cherbonrg-Southampton v New York in Kanado Cherbourg-Llverpool-Southampton v Južno Ameriko. — Rio de Janeiro, Santo«, Montevideo, Buenos Aires, Sanpaolo. — — Odorava potnikov v prvem, drugem in tretjem razredu. Ka'ülna tretjega razreda z dvema in Štirimi posteljami. Port zastopetve i Beograd, Karagjorgjeva ulica 91. — Ljubljana. Kolodvorska ulica 26. — Vel* Beckerek. Princese Jelene obala 7. — Bitoll, Bulevard Aleksandra 1P3. Brzojavni naslov za gori navedena podzastopbtva „Roymailpac". Za Bosno, Heraegovlne, Oalmaoljo in Crnogoro: Sarai OVO I Srpska Prometna banka. Telegram a dresa: Prometna banka Qnizi K petin Ivo Hagjij Telegram adresa; Hagjija SPLIT, Dioklecijanova obala 8 — METK0V1Č, ho Veraja Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja 21-T :: premog :: iz slovenskih premogovnikov vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo inozemski premog in koks ^sake vrste in vsakega izvora ter priporoča i osebno prvovrstni češkoskovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in bnkete \TQClm7 • PROMETNI ZAVOD za PREMOG d.d. lldMUV • * Ljubljani, Miklošičeva cesta 15 I Palala Okrožnega urada za zavarovanje delavcev Miklošičeva cesta St. 20 Moderne higijensko urejene • v odprte za moške in ženske izvemši ponedeljek vsak delavnik od 8. do lh 19, ob nedeljah in praznikih od 8. do 12. Kadna kopel s peiilom in m lom Din 12 — blok za 10 kopeli ....... Din 100*— prsna kopel s peiilom in milom Din 6*— blok za 10 kopeli .......Din £0 — Prsne kopeli za zavarovane člane urada s perilom in milom Din 3*— \3Jicmis2 Josip Zupančič. —- Za cNaitwlnA tlAk*rnrt»3 Fran Jezeršek. Ze inseratui dtl lista: Oton Christof. — V?' v Ljubljani,