ea Prirod uist" izhaja vsaki i., iO., in SO„ dan v mesecu. Cena za celo leto I gl. 50 n., za pol leta 7.5 n. Posamezne številke se dobivajo v tabakarnah: Nunske ulice in Šolske ulice po 4 nov. II i.f od častnih udov 1000 gl. od 60 ustanOv-nikov 6.333.80 gl., od 65 letnikov 315 gl, doneski podpirat»ljev in dobrotnikov ter dohodki veselic so znašali 444‘27 gl., torej Skupaj 10 093*07 gl. Pripomogli go do 'tega uspeha vsi stanovi; a najodličnejše mesto med vsemi gre >naSerj častiti ih požrtovalni duhov- ščini, katera se je udeležila tega dela skoro z. 1[3 vseh dohodkov; jeden duhovnik je pokrovitelj s 1000 gl.; med 60, usta-novniki je 20 dohovnov a 100 gl. = 2000 gl; med 65 letniki je 35 duhovnov in sicer 26 a 5 gl., 4 i-i 6 gl. in 5 a 10 gl., tako da so vpračali letniki 204 gl. Med podpirateli imamo 14 duhovnov, ki so vplačali (po 1-4 gl.) 32 gl. Med 24 dobrotniki je 5 duhovnikov; ti so darovali, oziroma pri raznih prilikah nabrali zkup 144.81 gl. Kolikor se d& iz zapisnikov posneti, vplačala je torej, ozirjma podpisala, nabrala in darovala, naša duhovščina za ,,Šolski dom1' do sedaj 3300 81 gl. Z ozirom na različne pokrajine dobimo sledeča jštevila: Goriška je darovala 9.668.27 gl., Kranjska 202 gl., Trst 110 'gl. Dunaj 105 gl. Tirolsko 2 in Istra 7.80 gl. Iz Kranjskega so plačali oziroma podpisali: dr. Josip Kenda v Vipavi 100 gl , S. Rutar v Ljubljani 100 gl., Janez Hrast 2 gl.; iz Trsta: Trža-čan-Goričan 100 gl., A. vit. Klodič 10 gl.; z Dunaja: dr. Fr. Ssdej 100 gl., drugi 5 gl. ; iz Istre : J. Križnič -5 gl. drugi 2.80 gl Če se ozremo na posamezne okraje na Goriškem, vidimo, da so darovali rodoljubi v mestu Gorici: pokrovitelji 2000 gl., častili udje 1000 gl., ustanovniki 2.933.80 gld., letniki (10 & 5, 3 a 10 gl.) 80 gl. 4 podpiratelji 6 gld., 9 dobrotnikov 48.43 gl., in pri veselicah se je nabrala vsota 25.04 gl., skupaj torej 6.092.97 gl. Goriška'okolica ima 23 ustanovnikov k 100 gl. — 2300 gl., 30 letnikov (3 a 10, 2 či 6 in 25 a 5 gld.) = 167 gl. 15 podpirateljev, ki so žrtovali 25 gl., doneski dobrotnikov in dohodki veselic znašajo 187.50 gl., torej skupaj 2.679.50 gl. (Sahi so vštete tudi slov. vasi ’iz gradiščanskega glavarstva ; tudi vsota 3.50 gl., ki se je nabralo v Korminu, je tu všteta). Tolminsko glavarstvo šteje 6 ustanovnikov a 100 gl., 18 letnikov (2 a 10. 2 A 6 i, 14 a 5 gl.) - 102 gl., 9 podpirateljev, ki so dali 19 gl. Dohodki veselic in doneski dobrotnikov znašajo 54.60 gl., tako da je prišlo iz Tolmin- ! skega skupaj 775.60 gl. V sežanskem glavarstvu ima društvo 5 letnikov ž, 5 gl., 4 podpiratelje, ki so plačali 9 gld. in več dobrotnikov ki so dali 12.50 gl., od todi je došlo to- ! rej vkup 46.50 gld., kar kaže, da je Kras bolj vezan na Trst nego na Gorico. V Furlaniji je 1 ustanovnik s 100 gld. Na delo odbor, na delo rojaki ! d a bode stal 2 decembra t. 1. ponosnp »Šolski dom“ V proslavo cesarjeve 'petdesetletnice. v korist slovenski mladini, v znak izredne požrtovalnosti in prebujenosti našega ljudstva. Narodno gospodarstvo. Beseda o pravilih vzajemno podpornega društva za zavarovanje goveje živine. Gospodom, ki so se oglasili za pravila, naznanjam, da izvrševalni odbor je konečno urejena pravila izročil v tisek „goriški tiskarni And. Gaberšček11. Kdor pravila potrebuje, naj si jih naroči v tiskarni. Vsak osnovalni odbor naj si jih naroči vsaj po pet izvodov, da je pošlje s prošnjo za potrjen ju v Trst. Ko bo društvo potrjeno bo pa kazalo tudi vsakemu udu izročiti izvod pravil. N tša pravila si lahko naroče tudi naši sosedje Primorci in Gorenjci, le da naroče spra-meniti zadnji paragraf. Ker sem zadnji čas slišal in bral mnogo opazk in vprašanj o pravilih, podajam tu kratka pojasnila. Ob Soči in Idrijci se je slišal glas za. velike zavarovalnice. Izvrševalni odbor priporoča zavarovalnice z 100 do LIST E Iv Moja doba in podoba. Spisal Andrej Marušič, / OMte.) Prof. iJppibilinaj bolj izobražen med profesorji gramma-tikalnih razredov; znal je tudi francoski in se ve da tudi italijanski in furlannki. Drugi tedanji profesorji spodnjih 4 razredov so bili: Jak. pl. Fornasari-Vercč. Ivan Juretiig in Jak. Rechfeld, za kterim je pričel ~3jžžTZ!Eremr(o)u, ki je pozneje jirii _učil.jlMUisčitio in šeljiotlej za ravnatelja v Celie. llreitba gfmnažijev glede vodstva' je bila ta. d;T. in^imTTi-mUni ravnatelj bil c. k. kresiiski glavar. (,. Kreishaui)tmannvr). „Kl’t‘sija" je bila srednja oblastnija med"„gtibernijein“ (sedanjim namestništvom-) in okrajnim glavarstvom. Pravi strokovnjaški ovaditelj celega gimnazija je bil ..prefekt", ki pa niT "noben™ ‘■razredu sam učil, ampak pouk'le nadzoroval. Povrh tega smo imeli še ..vic&idirektorjaA, ki je bil navadno kak bogoslovski , pfofiaggr — o mojem času g. Ivan Mozetič iz Bilj, ki se je pozneje časti odpovedal in šel popred v sveto deželo in Egipt, potlej v sev. Ameriko (v Pittsburg, kjer je bil škofov generalni vikarij). Vrnivši se v Evropo je bil župn. administrator v Pr-vačini in slednjič umrl 7. septembra 1863 v Gorici kot kanonik-dekan z mitro, in viši šolski nadzornik. — Za „prefekta“ je prišel 1. 1840 v II. semestru iz Zadra g. Jož. Pelican. Goričan, ki je že bil pred Zadrom humanitatni profesor v Gorici. Ta si^er $n)Qžni prefekt setji^Ltak^^rogo^ted^gagičii^obnašal, kakor smo bili mi pri naših patriarhalnih profesorjih vajeni. S^.el^je n. pr^ pred k{warno, k^dil ^tudi ^gel^V-^šolsJi^m po- je enkrat k nam v III. razred narekovat nalogo (basen) za mesečno preskušnjo. Basni je bil nadpis: „Meister Petz". Za nektere nemške izraze nam je povedal latinsko besedo, tako tudi za „Meister Petz. »Schreiben ži (Sie)“ — je rekel — .,auf „Meister“ »praeclarus, a, um“ und auf „Petz“ „uršuš“, i“. Težko smo se smeha zdržali zarad izgovarjanja »š“ na mesti „su ; brž po šoli in še leta in leta so hudomušni učenci burke uganjali z „ uršem*. — Prefekt Pelican — kakor so pravili — jni videl rad. da so kmetovski otroci hodili na gimnazij; hotel ;je imeti „kolone“, ker je njegova soproga bila posestnica v : Brdih. „Die Bauernžohne žollen zu Hauš arbeiten“ — bila je ^njegova prislovica. Dijaki so mu dali naslov „Mufti“. ir Značilno za dobo mojih studii ie bilo med drugim to. da 7/m............................ (exaltiran). Menzel je bil leposlovec, pesnik, dober filolog in zgodovinar, matematikar pa ne tako spreten. Ker se deželna jezika, italijanski in slovenski, v šolah do 1. 1848. (januarija) ni bil M. zadovoljen z obligatno šolsko tvarino, znal vzemši V., odličnjak, včasih „unter dem Strich“. Raaen obdar- grof Stadion pri nas in je tudi sam učence prašal. Milo mi je bilo, ko sem moral po IV. razredu zapustiti častitljivega profesorja Budal-a l), domačina. V dveh »humani-tatnih" razredih sta se vrstila profesorja — stari Ivan Mil-hartschitsch (Ipavec) in mlajši „\Venzel Josef Menzel* iz Brage ; v Gorico je bil prišel iz Kopra. Jez sem prišel pod Mengel-a. M je bil mož vsestransko izobražen, škoda da enomalo prenapet je o vsaki priliki še kaj več — mikavnega in koristnega dati. Od njega sem se jez mnogo naučil. — V petem razredu bi se mi bilo za malo nekaj prav nevšečnega pripetilo. Proti koncu II.. semestra se je pokazalo, da bom imel pri konečni klasifikaciji v vseli predmetih ,.eminencijo“ ali „accessit" (..odlično11 in „pohvalno“), samo v matematiki — „dvojko!“ Profesorju samemu sem se smilil in vsi učenci — še zdaj jih slišim — so zA-me prosili, da naj bi mi dal še eno „glekhungo“, kar je profesor tudi rad storil. Izpeljal sem jo in vspel se do „klinca“, t. j. do prvega reda (,.zadostno", „gentigend“), ki pa v „periohi“ ni nič kaj lepo paradoval. — Še to naj omenim.o V. razredu, da sem bil v I. semestru iz latinskega jezika in zlasti iz lat.-nemške stilistike („Praecepta eIoqueiitiae“) 26krat i^irašan. Profesor je imel vsa imena zapisana na listkih, ki jih je mešal, kakor karte za igro, in vendar je moj list vsakdan nehotč potegnil. — V. tam razredu nas ie počastil gubernialni svetovjivec. cerkveni in indijski referent v Trstu, nozneii kn.-nadškof goriški dr. Andr. Uollma^r. Jez~sem~T)il vprašan" iz latinščine ex abrupto ; slišal šem, da je rekel prefektu in profesorju: „Man merkt schon aus dem Lesen, dass er ver-steht“. V VI. razredu mi je šlo vse gladko. Ves zaljubljen sem bil. v Ciceronove govore; nektere sem se deloma na pamet učil; n. pr. „Quousque tandem, Catilina, abutere patientia nostra ? Quem in finem tua sese eifrenata jactabit audacia“ ?... —• V tem razredu smo imeli enkrat za domačo nalogo .»popis poletja11 v verzih. Jez sem večkrat čital „der gestirnte Himmel" in mislil, da, če se rabi deležnik „gestirnt-‘, mora dosledno veljati tudi nedoločnik „stirnen“2.j in pa določni sedanjik. Začnem torej svoj popis prav patetično: „Sehon stirnet sich der Himmel“. . . . Profesor, ki je v šoli naloge bral in zani-mivo-p.mčno popravljal, zavrgel je — se ve da — moj „stirnet sich“. Še lepša se je pripetila sošolcu Ant. Kragelj-n (s To-minskega, f kot duhovnik v tukajšnjem norišči). Govoril je Kr., ne vem, v kaki zvezi, o miših, mački, stenicah i. dr. r. Profesor bere med drugim: „Die Katze und die Maus — Sie beide gingen aus'1. „Und die Wanzen kommen aus ihren Schanzen11... „Mejn lieber Herr Kragelj, So ein Dichter gehdrt auf deu Nagel11. GoVoril pa je te poslednje besede resno, z istim glasom in povdarkoni, kakor prejšnje, kakor da bi bile res pisane in kos naloge. Krohot, ki je na to po vsej šoli nastal, bije mi še zdaj na ušesa. Izvrstno metodo je imel prof. Menzel pri razlaganji latinskega pesniškega berila. Preoblačili smo namreč vsak poetičui stavek v navadno prozo in to je šlo pri boljših dijakih tako gladko, da je bilo veselje. Mimo te take „paraphrase“, bila je i 3 pa vendar glavna reč vsestransko stvarno razlaganje auktorja. > “^ČM P?l,^ljeBc.v(.hl.jrptiae X Prof. Menzel je dopisoval pražkemu iSasoiki ,Ost u. C accesserunt ), brli so še nekteri odlični učenci, ktenh imena^2wAst“ • nonisal ie enkrat tudi neke noriške rmestneV ohifaie so bila tiskana v „peric>hi“ v vrsti drugih dijakov, v aifabet>^Lake i Dr £ todilo nSSni v^SliJ? na flžtob < nem redu, pa z debelimi črkami. in napaKe, n. pi. ua noflijo meščani v okolico na ju/mo, na . t/a *v. ,Q . „ .. 10.0 jedo pečenko in salato, da vhieio potem v salatno skledo vina S i« ImVlnf L™ if gl ^ (8‘ m,9- in pijejo iz sklede; porodnice da pijejo vino itd. S tem se je C , je bil gemalm pr,morski guverner (21. novembra 1848 mm.ster našlm meščanom hudo zameril. Po vseh štacunskih oknicah je ( bilo s kredo zapisano: „Ost u. AVest*1 Menzel. Velike sitnosti^ je imel, celčjpri policiji. ^ (Dalje prihodnjič.) ‘) P.rof. Budau je služil do 1. 18H2 ; umrl 19. avg. 1865; rpjen j p bil 30. januarija 1795. *) Reče se sicer tudi „stirnen“, pa v drugem pomenu, od „Štirn,, (Čelo). Pia. 300 goved, ker pri takih sosed pozna soseda, ter je nadzorovanje in ogledovanje ložje in cenejše, nego pri velikih, pri katerih bi bilo nadzorstvo in ogledništvo težavno in drago. Temu in onemu so preostre določbe v §. 7. pod c, d, e, f. Na prvi pogled se zde res nekolike ostre, a so potrebne, da zanikrni živinorejci ne bi oškodovali društvo in skrbne društvenike ; so varstvene določbe, katerim se društvo ne more odreči, ki so ob ednem zavarovancu koristne in ne težavne glede na ozki obseg zavarovalnega kraja, kjer načelniki in poverjeniki bivajo med zavarovalci. Posebno oster se zdi §. 8. Dejanski pa je bolj potreben nego oster. Načelstvo mora vsekako imeti neko disciplinarno moč in oblast v obrambo društva. Nobeno načelstvo pa oblasti izključbe menda ne bo rabilo razun v skrajni sili, ker drugače bi samo bilo grobokop svojemu društvu, kar pa od razumnih načelnikov vendar ne smemo misliti. Za kraje, kjer je v navadi paša po planinah je neobhodno potreben drugi odstavek §. 10. V nekaterih planinah se pogosto pripete nesreče. Za take kraje nekateri Gorenjci žele določbo, da bi se odmerila niža odškodnina, nego za nesreče doma. No, taka določba bi se lahko sprejela v poslovnik, ako pa kedo ravno hoče, se pa tudi lehko dostavi prvemu odstavku v §. 24. vendar pa i to ni potrebno, ker itak načelstvo določa odškodnino od slučaja do slučaja. Mnogo besedi se j« vrglo v zrak glede „pristopnine“ § 11. Izvrševalni odsek je glasoval za pristopnino, živinorejci neke občine so pa pri snovanju zavarovalnice soglasno zavrgli pristopnino. Seveda vsaki živinorejec bi si želel nič pristopnine, prav nizko letnino m za slučaj pogina govedi popolno odškodnino. No! kdo bo pa potem plačeval stroške za tiskovine, upravo in odškodnino ? Menda celo vsako „bralno društvo11 tirja pristopnino, gotovo pa vsaka zavarovalnica ; naša. trgovsko obrtna zadruga v Gorici tirja celo za vsak delež po dve kroni vpisnine, a zavarovalnica za govedo naj bi popolnoma opustila pristopnino. Ne, to bi ne bilo prav ! Pristopnina dve kroni za vsakega društvenika itak ni previsoka. Zraven ustopnine za vsakega društvenika, bi se morala pobirati tudi upis-nina ali pristojbina za vsako zavarovano goved recimo po 40 vinarjev, ker se tudi v § 14. tirja pristojbina za zamene. Po neki nakljubči je ta določba se izgubila iz § 11.; sicer pa pobiranje vpisuine lahkko določi načelstvo. Glede letuine ponavljam, kar sem vže v „navodir‘ svetoval, da naj se v pravila ne sprejme niže, nego 100 vinarjev od 100 kron zavarovane vredno- LISTEK Č A. S. (Sličica v dramatični obliki. — K. Dvorjancc), (Dalje.) IV. (Leto pozneje. Ravno ista izba. Poleg postelje sedi Anton. Na obrazu se mu poznajo sledovi hude bolezni. Bere na glas) : Kako dragocen je čas ! Cas je merilo našega življenja. Kolikor izgubiš časa, toliko je tudi tvojega življenja izgubljenega. Bog nam je dal čas, da ga porabimo v njegovo čast, in slavo in tako v lastno, časno in večno srečo. Prišel bo dan, ko bo vsegavedui Bog zahteval natančen račuu od vsake, minute tvojega, življenja. Kako boš obstal pred večnim sodnikom? (Se zamisli, potem vzdihne) Moj Bog 1 (Bere dalje:) Kako kratek je čas človeškega življenja ! Če bi tudi sto let živel, ne moreš se nikakor primerjati z večnostjo. In kako hitro mine čas! Vsak hip neizrečeno hiti v neskončno večnost, ml koder se ne vrne nikdar več ne povrne; minul je za vselej. (Zopet vzd‘hne\) Moj Bog! Moj Bog! (Bere:) Ravno tak- kratke rrpežnosti je vse, kar je na svetu. Čast, siava, bogastvo, vži vanje, sploh vse. vse mine, kot da bi pihnil. Človek umrje in vsega je konec. Tvoje telo bo hrana ostudnih črvov ; kje bo pa tvoja duša ? —---------------Ozri se, neumrjoča duša, v peklensko brezdno. Kaj bi dali pugubljeni za eno samo uro ! Kako dobro bi jo porabili! Toda zanje je čas potekel, le večnost jih obdaja. (Utihne, glavo si podpre z rokama. Z vrta se sliši otročje petje:) Hitro, hitro mine čas Ali, ne bo ga več pri nas. (Anton vstane:) Milost, o Bog, mi- sti govedi. Računi, da ti od 100 zavarovanih krav poginete dve na leto. Zavarovanih je bilo 50 v IV. razredu po 100 kron in 50 krav v III. razredu po 200 kron; imaš zavarovane vrednosti 15.000 kron, ki daje zavarovalnici po 10%o 150 kron. Ako ste bile kravi zavarovani ena v III. in druga v IV. razredu ima zavarovalnica plačati odškodnine 300 kron, ako plačuje popolno odškodnino, prejela pa je zavarovalnine samo 150 kron. Kam pojde po drugih 150 kron? Kaj pa še le, ko bi bile obe iz III. razreda ? ali ko bi poginile tri od 100 za-zarovanih? Ta zgled dokazuje, da zavarovalnina po 10%o komaj zadostuje, ako pogine samo 1% zavarovane govede, kar pa komaj smemo upati v najugodnejšem slučaju. Toraj ne stavite prenizke zavarovalnine. Ako bo katera zavarovalnica posebno srečna, bo itak po § 36 f. načelstvo smelo znižati letnino. Nekaternikom še vedno ne ugaja zavarovanje po razredih. Gotovo! zavarovanje po natančni ceni bi bilo popolnejše. Toda natanjčnost in popolnost je tukaj težavna, celo nemogoča. Ti zavaruješ danes dve kravi, ena je breja druga je jalova. Prvo ceniš na llOgold., drugo na 70 gold. Črez pet mesecev, črez osem mesecev bo vrednost precej drugačna, morda bo prva jalova, & druga breja. Cena pri kravah, pa tudi pri vprežni živini skoraj vedno raste ali pada ; natanjčnost, popolnost je nemogoča. Ako bi hotel imeti vsaj nekoliko natanjčnosti, bi moral naj manj trikrat na leto preceniti živino in trikrat na leto spremeniti „ letno" zavarovalnino. Zdaj mi pa povej, kdo bo oskrboval te vedne preglede, cenitve, vpisovanja in račune — brezplačno ? Ako si pa katera zavarovalnica hoče privoščiti luksus dobro plačanih organov, potem se taki zantevi lahko ustreže. Če pa hočemo in zahtevamo, da bo društvo ceno poslovalo, moramo se zadovoljiti s zavarovanjem po razredih. Spredaj cenjeni kravi boš toraj zavaroval prvo v 111. in drugo v IV. razredu; ako pa upaš, da se bo jalovka obrejila in ker še mlada rastla na ceni, boš tudi to zapisal v III. razred. Pomisli tudi, da zavarovalnice proti požaru te silijo k visoki cenitvi poslopja in k veliki zavarovalnini, odškodovanje ti pa odločijo po nizki ce-. nitvi. Ostanimo toraj modro pri razrednem zavarovanju. Tudi § 17 ne ugaja vsem; pravijo, da je preoster. Toda tu velja to, kar sem rekel pri § 8. Tam si poišči tudi odgovor komur ne ustrega § 18. in 19. Važno pa je vprašanje, kako naj vpliva društvo na zdravljenje zajarovane živine. V nižeavstrijskem deželnem zboru je letos vlada zahtevala zdravljenje po, diplomiranih živinozdiavnikih, dež. zbor lost! Od danes mora biti drugače, vse drugače. (Vrata se odpro in vstopi Metod.) Metod: Kako ti je Anton? Ali£ti je kaj bolje ? Anton: Ozdravel sem, Metod, ozdravel. (V solzah) : Metod, odpusti! Od danes na dalje bo vse drugače. Bog mi je dal telesno zdravje in po tej le tvoji knjigi tudi dušno. Metod (ga objame): Tisočkrat bodi hvaljen trojedini Bog ! (Pri zadnjih besedah vstopi mati. Ko vidi sinova v objemu, poklekne in zakliče): Hyala tebi, o Bog! Izgubljeni sin se je vrnil. V. (Petnajst let pozneje. V bogato opravljenem Antonovem stanovanju). Doktor Praznik: Še malo bova potrpela, gospod Koren ; upam, da se bodo vsak čas sešli. Koren: Anton jih spodaj tudi že težko pričakuje. Praznik : Anton, da je sedaj mož, da ga ni tacega v našem mestu.* Koren: Poglej, doktor Praznik, kako ima vse lepo. Tako hišo, tako o,-pravo, tako trgovino! Praznik: Da, srečo ima, da saj jo tudi zasluži. Ali, ne, prijatelj Koren ? Koren : Če jo sploli kdo zasluži, tako jo on. Praznik: Vse ga spoštuje, časti in ljubi ko lastnega očeta. Koren: Ni čuda. Dobra duša, blago srce, plemenit značaj, to je naš no-noizvoljeni državni poslanec Anton. Praznik : Vse ga je hotelo imeti za poslanca; vse je le njega brez najmanjše agitacije volilo. Koren: In sprva še v tem ničesar slišati ni hotel, naposled se je le nerad udal našemu prigovarjanju. Praznik : In tudi vse prigovarjanje se je odločil za zdravnike — kovače. V naših pravilih zdravijo „veščaki“. Ti veščaki bodo ob začetku pač večinoma domači zvedenci. „Zveza“ si bode pa vsekako morala preskrbeti veščaka-zdrav-nika. Polagoma dobimo gotovo več takih v deželo, vsaj vsak „zvezni okraj*1 po enega, glej § 12 zveznih pravil. Komur je v § 24. premalo točno določena odškodnina, tega opozarjam, da bo „zveza" nekak vrhovni organ posameznih društev, ki bo skrbela, da načelstva odločujejo pravično in enakomerno odškodnino. < Opomnim, kedor bo tiskana pravila pošiljal vis. vladi v potrjenje ne pozabi primerno izpolniti prazna mesta v § 11. 18. 38. 40. 44. O „zvezi“ danes samo to, da izvrševalni odbor se je odločil za to, da zveza prinaša k vsaki odškodnini po 7» svote, nasprotno pa zvezna društva plačujejo zvezi tudi po 'U letne zavarovalnine, da se zveza društev utrdi in pospeši vzajemnost, ki bo čim veča tim bolj vplivala na podporo vlade. BI. Grča. O g-1 a s. Začetkom letošnjega leta ustanovilo se je v Ljubljani „Slovensko čebelarsko društvo•' z namenom, da se čebeloreja, ki je začela izza nekaj desetletij na Slovenskem pešati, spet oživi. Srečna misel. Umna čebeloreja dokaj prinese ; in da je naša slovenska dežela kaj ugodna za to stroko, nam spričujeti dejstvi, da se je čebeloreja pri nas do nedavna vspešno gojila, in da so bili slovenski čebelarji-strokovnjaki tudi priznani širom svet že v prejšnjem veku. Vemo tudi iz lastne izkušnje, da je še mnogo čebelarjev, vnetih mož, mej Slovenci in to tudi na Goriškem. Kako dobrodošlo in umestno je torej, da se je vsianovilo imenovano društvo, kako - prav, da se vsprejmč vanje tudi čebelarji izven Kranjske! Ustanovil se je tudi list „Slove>iski čebelar1, ki bo podajal svete in navode, kako umno če-belariti. .Društvena naloga pa bo delati na to, da se bodo čebelarski pridelki tudi pri nas tako cenili, kot se eetiijo drugod, ker to je že vendar od sile", pravi I. štev., da so zdaj cene za kilogram medu ali voska do malega take, kot so bile prej za stari funt! Novi list obeta mnogo in ž njim vred društvo samo. Nikar torej ne zanemarite prilike, vrli čebelorejci, ampak vpišite se v imenovano društvo. Udnina je ,1 gld. na leto ; list se dobiva tudi na ta račun. ■ • Prosili bi gg. razumnike po deželi, da vnemajo čebelorejce za društvo in list bi ne bilo nič izdalo, ako bi Antona ne vodil drugi plemeti namen ; upa namreč, da bo se svojimi zdravimi nazori na strogo katoliškem stališču veliko koristil svojim volilcem. To edino ga je nagnilo, da je sprejel izvolitev. Koren : In kako veselje ja potem zavladalo po celem mestu in okolici. Pa ne samo to, iz cele Slovenije so mu prihajale brzojavno čestitke. Praznik: Anton jih tudi zasluži v polnem pomenu besede; saj ga ni v našem mestu siromaka, katerega bi Anton izdatno ne podpiral; saj ga ni v celej Sloveniji narodnega društva ali uarod-nega zavoda, katerega ne bi obdarovala Antonova radodarnost. Za vse lepo, blago in dobro ima odprto srce in roko. Koren : Zastonj bi se trudil, ako bi hotel vse našteti. Anton je mož narodnjak, velikodušen mecen, kratko : slo-veuski mož po požji volji. Praznik : Tako je. — Čuj! Sedaj prihajajo. (Vrata se odpro ; vstopi veliko število gospodov, mej njimi Anton in Metod. Slišijo se pozdravi: Dobro došli ! Bog živi! Na zdravje! — Anton jih razvrsti po sedežih.) Doktor Praznik (vstane in prične): Velecenjena gospoda! Takoj pri prvi besedi sem opazil na vaših obrazih izraze začudenja in strmenja, kar me nikakor ni izuenadilo. Splošno je namreč v navadi, da se napravljajo napitnice mejfpo-jediuo, ne pa takoj, ko se za mizo vsede. Ali ni ga skoraj pravila, ki bi ne dopuščalo izjeme, saj celo izjema pravilo potrdi. Zakaj bi ne bilo izjeme pri napitnicah ? In če take izjeme do sedaj še nihče ni storil, se je hočem pa jaz danes poslužiti. Srce mi veleva tako, ne morem drugače. Dovolite mi torej, velecenjena gospoda, da brez vseh ovinkov napijem odličnima možema naše družbe; in sicer v prvi vrsti napijem ljubljencu našega in pošljejo imenik čebelorecev v Ljubljano z naslovom : Rado Germovnik, semenišče. Iz malega raste veliko! Politični pregled, Notranje dežele. Državni zbor je danes pričel zborovati. Kaj in kako se bode vse godilo v zbornici je še negotovo. Grof Tliuu se posvetuje z voditelji posameznih strank. Vse stranke so še neodločne. Čakajo, da Tliun razvije svoj vladni načrt, potem pa označijo svoje stališče na-pram vladi. Soditi po tulenju volka (Wolfa) stvar ne pojde tako mirno. Razsajanje bodo še naprej prirejali plemeniti Germani: Wolf, Šchonerer in dru-govi. Vendar je upanje, da se nekatere treznejše stranke odpovedo obstrukciji ter tako omogočijo redno poslovanje v korist narodov. Predsednikom državnega zbora bode najhitreje izvoljen posl. dr. Fuchs, podpredsednik pa dr. Začek in dr. Ferjančič, ako opozicija za druzega podpredsednika ne določi koga izmed svoje srede. Obletnica 13. marca se je obhajala po raznih mestih bolj ali manj hrupno. Sosebno so demokratje proslavljali žrtve absolutizma. A nič bolje bi se sedaj ne godilo drugim, ko bi damokratje bili na krmilu. Saj poznamo njih prosto-ljubnost ! Na Ogerskem znajo hitro rešiti so-cijalno vprašanje t. j. odpomoči vsej revi in pomanjkanju. Neko poljedeljsko društvo sklenilo je namreč, pozvati vse mestne zastope, naj s prošnjami pritiskajo na državno zbornico, da ugrabi vse cerkveno in samostansko imetje. Toda to bi jim prav malo pomoglo, ker je cerkveno imetje prenizko in ker roparjem donaša le škodo. Zakaj pa ti socijalui politiki, niso sklenili, naj se ugrabi vse židovsko premoženje. To bi vsaj kaj izdalo, Pa vrana vrani ne izkljuje oči ! Viiauje države. Milutin Garašanin, bivši večkratni ministerski predsednik v Srbiji, je umrl v Parizu. Provzročil je brato-ubojno vojsko z Bolgarsko, ki se je nesrečno končala za Srbijo. Nemška vlada slednjič dobi nove ladije. Zft spremenjeno vladno predlogo so glasovali tudi katoliški poslanci, in tako je vlada rešena iz dolgoletne zadrege. Pomagali so ji torej iz zadrege oni, ki jih je pred 20. leti preganjala. Med Španijo in Severo - ameriškimi državami so razmere zelo napete. V Waschingtonu se je sprejel vojni kredit v znesku 50 milijonov dolarjev. Sodi se, da hočejo ameriške države Španijo pregnati z Kube. Ustaja na Kubi bi bila že davno končana, da Kubancev naroda, odličnemu pesniku in pisatelju, prečastitemu kanoniku gospodu Metodu, želeč mu, da ga vse mogočni Bog ohrani še dolgo vrsto let v prospeh našega naroda ter v časni in večni prid, vsega človeštva. Bog ga živi! (Klici : Živio !) Drugič pa kličem vzornemu rodoljubu, čislanemu meščanu slovenskemu Mecenu, novoizvoljenemu državnemu poslancu gospodu Antonu : Slava! (Klici: Plava ! Živio ! Ko se hrup poležt vstane Anton) Anton : Velecenjeno omizje ! V bratovem in v svojem imenu izrekam srčno zahvalo blagorodnemu gospodu doktorju Prazniku, najinemu nekdanjemu dobremu inštruktorju (vse veselo) in tudi vsem čislanim gostom za ravnokar izraženo napitnico in bratovsko ljubezen. Ob enem moram pa še nekaj druzega omeniti. Pritrditi moram, da sem premožen, da me someščani čislajo in spoštujejo, kar so dovolj pokazale ravnokar končane volitve, in se vsem tudi prav srčno zahvaljujem. Da sem pa to, kaj pravite, gospodje, komu se imam zahvaliti ? Metod: Bogu. Anton: Res je, Bogu. Za Bogom pa tebi, preljubi brat Metod. Častita gospoda ! Čast komur čast. Dolžnost, sveta dolžnost me veže, da se vpriča tako odličnih gospodov prav srčno zahvaljujem svojemu bratu Metodu; brez njega bi namreč ne bil to, kav sem sedaj. Ravno danes je petnajst let, ko mi je Metod oči odprl. On mi je pomagal, da sem pričel trgovino, katero mi milostni Bog tako dobrotno blagoslavlja. Ravno danes je poteklo petnajsto leto od onega dne. ko mi je Metod pokazal pomen prelepega reka, ki se sedaj v zlatili črkah blišči na moji hiši, rek namreč: „čas je zlato". Svojemu b atu kličem torej iz globočine hvaležne a srca : Bog ti plačaj ! Slava sebi! (Velino navdušenje. Gostje obkolijo Metoda glasnimi klici: „Slava* ! — Zagrinjalo naglo pade.) niso podpirali Američani. Španija se tudi pripravlja na vsak slučaj. Kandidatura princa Jurija za mesto guvernerja na Kreti je zopet stopila v ospredje. Za njo se je posebno potegnila Rusija, Nemčija pa odnehala nasprotovati. Slednjič se mogoče razmere na Kreti vendar uravnajo. Dopisi, Tz Loma, dne 16. t. m. — Menda je bilo še malo dopisov od nas v tvojih predalih, prijazni nam „Pr. List“ ! Toda sedaj ti pošljem dopišček; da, sedaj pa! A saj ni čudo! Saj bi lahko pero v solzah namočil, četudi bi mi črnila primanjkovalo ali pa če bi mi bilo zmrznilo. Naš preljubljeni duhovni pastir preč. g. Anton Pipan je dne 9. t. m. ob 3V« pop. v Gospodu zaspal. Služboval je f č. g. v Renčah, na Srpenici, na Kamnem in v Lomu okoli 16 let. V najposlednjem času, kakor je razvidno iz nekega zasebnega pisma, se je namenil še prositi za faro Volče. — Toda Bog mu je podelil drugo {faro — v nebeškem mestu Jeruzalem. Dne 8. t. m. ga je zadela kap v glavo, posebno v jezik in krbelj. — Slin ni mogel spraviti na nobeno stran. — Drugi dan je ob 3 % pop. v prisotnosti dveh duhovnov odšel v večnost. Blagor mrtvim, kateri v Gospodu umrjejo O naj počivajo od svojega truda-. Zakaj njih dela gredo za njimi. — Tako so mu pevci zapeli v cerkvi po mrtvaškem govoru. In to se vresni-čuje nad njegovim novim grobom. Ranjki je bil izvrsten {duhovnik, izobražen tudi v predmetih njemu ne obveznih. To priča lepa zbirka najrazličnejših knjig. Oporoko je bil napravil že 8. okt. 1890. Pogreb je bil veličasten. Mnogo-brojna množica, dva pevska zbora : iz Levpe in z Mosta (od sv. Lucije.), precejšnjo število duhovnikov, krasno vreme : vse to je dajalo pogrebni slovesnosti otožno krasni lesk in blesk. Ljudstvo je kar molče in strme gledalo v posodo sv. R. Telesa — v Božjo mizico in kelih na krsti. Toda motno oko bi jim še enkrat rado gledalo v meseno — mrtvo posodo sv. R. T. — mrliča samega — zakritega pod črno desko. Ljudstvo , je nekako pričakovalo, da ljubljeni mrlič vstane iz krst* in da stopi pred altar v vrsto duhovnih sobratov. Oh, to zveso ljudstvo bi rado še enkrat vsaj noge poljubilo svojemu duhovnu — noge proti sebi obrnene. „Kako lepe so noge ozna-nujočih mir,- oznanujočih dobro !“ (Rim. 10., 15.) Naposled se jama zagrne. — Kakor otroci gledajo za odhajajočo materjo, nemo prašajoč: — kedaj se vrne — tako so tudi Lomljani gledali na sveži grob z grenko bolečino v srci. O kak grenek užen Je ločitve ridki čas. O kak’ milo resno Poje struna zadnji glas! A ne samo žalovanje na grobišču, no tudi vse solze in izdihe skrite pod slamnatimi strehami je zrl. Vsemogočni — in to bode ljudstvu pomoglo, da dobe kmalu zvestega duhovnega pastirja. — Tebe pa, naš ljubljeni Anton, „Bog te ob var’ Bog te ob var’, dokler se spet ne vidimo“. Iz Delskelj. Dne [12. t. m. okolo en« popolnoči, hotel je peljati V. Č. voz drv v Gorico. Kmalu pri hiši se vola splašita, zdirjata z vozom po klanci, mož pade, kolo težkega voza mu gre čez glavo. Komaj so ga v hišo prinesli, je že tudi dušo izdihnil. Duhovnik ga je mogel le pod pogojem maziliti s sv. oljem. Dn* 25. nov. 1895, našli so mrtvega na cesti pod Deskljami J. J., hlapca iz Kanala. Z drvami naložen voz mu je bil glavo pritisnil k orehovemu deblu. Dne 5. marc. 1896. je M. M. na Dolgi njivi prišel pod voz. ki mu je hrb-tanec zlomil. V silnih bolečinah je umrl dne 8, marc. tistega leta pri usmilj. br. v Gorici. Zraven teh velikih, zgodilo se je še več manjših nesreč pri vozovih le v eni občini v treh letih. Ko bi eden popisal vse nesreče pri vožnjah samo po goriških cestah v zadnjem desetletju, nastala bi dolga povest, polna strahov in solza. So li to slučaji ? Kristijani ne poznamo slu-čajev. Vse- je v zvezi, kakor vzrok in učinek, kakor začetek in posledica. Kaj je tem nesrečam vzrok? Neprevidnost ? Tudi nekoliko. Vino, trudnost ? Tudi. Ali se pa sme opomniti, da ljudstvo na cestah sploh premalo spolnuje božje zopovedi, posebno tretjo? Žalostno je stopiti ob ned. in prazn. na cesto. Težki vozovi se pomikajo gork. in dol. Premal uboga ljudstvo Škote in duhovnike, ki svare pred skrunenjem nedelj. Ali ne stoji nekje pisano : kjer boš grešil, tam beš tepen? To omeniti sem se predrznil, lconečna sodba, se ve, je le pri Bogu. Nam ne gre ponesrečencev soditi, nam gre Boga usmilenja prositi za nje; pa prosimo tudi voznike, naj se zavarujejo pred*nezgodami pri najstareji zavarovalnici, ki ne more „falirati“, koje tvrdka (firma) je vpisana pri večnem sodniku pod imenom : „Strah božji“. Kaj Novega po Slovenskem? Na Kran jskem. Ces. svetnik g. Iv. Murnik je imenovan članom osrednje komisije za obrtni pouk. — V St. Joštu pri Vrhniki je bil sv. misijon. — Deželna vlada v Ljubljani misli resno na zgradbo gluhonemnice. — Kršč.-socijalna „Zveza“ priredi duhovne vaje za moške v Ljubljani. Na Štajerskem. Pri sv. Joštu na Kozjaku je 15 centov težka skala zmastila 37 ietnega Iv. Valenci. Nesrečnež je bil v 10 minutah mrtev. — Po mnogih občinah spodnje štajerskih razsajajo osep-nice in davica. Pri Radgoni je pogorelo gospodarsko poslopje Iv. Frasa. Na Mo-ližki planini v župniji Luče slov. planinske društvo zgradi kapelico, v kateri se bode maševalo. To bode naj višja kapelica na Slov. Štajerskem. — v Žeten-cah v Slov. goricah je neki delavec padel 7 metrov globoko v vodnjak ter si zlomil obe nogi in led je vse premaknil. Na Koroškem. Preč. g. S. Bauer, mestni župnik v Pliberku, je imenovan za dekana. — Nov vodovod bodo gradili v Porečah ob Vrbskem jezeru. — Razpisana je služba drugega učitelja v Šmarjeti pri Velikovcu. Znanje slovenščine se samo „želi“. In vendar to šolo obiskujejo samo slovenski otroci. Pač žalostne so koroške razmere. — Podčastniki (kranjskega) pešpolka št. 17. so priredili ples v postu. To mora res užaliti stariše slovenskih sinov, ki v tujimi tako radi pozabijo na cerkvene zapovedi. H % ¥145 as. Gorica. Tržaški namestnik grof Goess je bil pietekli teden v Voloski - Opatiji. O {usiplje drž. poslanca g- Spinčiča. Potem' se je odpeljal na Krk, da opiščfe mil. škofa dr. Antona ^jduiipa. Škofovska posvetovanja so na Dunaju. Udeležil se jih je tudi naš prevzv. nadškof dr. Missia. Premem De pri sodišču. 0. kr. sod. pristav g. Anton Laneve je imenovan svetovalstvenim tajnikom v Gorici. ■— Sodni pristav g. Anton Fon v Podgradu pride k okrajnemu sodišču v Golici. Enako g. svetnik Ivan Okretič ter avskultant g. Henrik Lasič. Te spremembe bodo vsaj [deloma pripomogle do slovenskega uradovanja na goriški pre-turi. C. kr. sodnik v Sežani g. Franč. Dukič je imenovan svetnikom na okrož. sodišču v Trstu. Nemškrtpostni govori bodo v torek. Vredo, četrtek in petek t. tedna v cerkvi sv. Ignacija na Travniku. Govoril bo štirikrat na dan p. Volbert D. J. iz Ljubljane. Zjutraj ol> 6. bodo govori za prosto ljudstvo; ob 10 zj. in 4. popoldne za izobražene stanove, zvečer ob 7. še posebej za gospode. Spoved in sv. obhajilo opravljana tek. teden veljata izjemoma letos tudi že za velikouočuo sp. in sv. obhajila Oglas, katerega je poslal naš vrli poslanec dr. Gregorčič na županstva| je osupel in spravil skoraj ob pamet naše >,prijatelje11. — Oglas je imel lep uspeh. — To jih še bolj peče. Nas to ne boli. „Gospodarska zveza“. Ustanovni občni zbor tega prepotrebnega in preko-ristnega društva je bil dne 17. t. m. Udeležba je bila mnogobrojna ! Zanimanje zelo veliko. Obširno poročilo priobčimo prihodnjič. Načelnikom je bil izvoljen g. dr. Iv. Šušteršič. V odbod so za goriško izvoljeni gg. dr. Tuma, dekan Sila, kurat Rojec. Knavs in Dermastia. Goriški laški poslanci so imeli na sv. Jožefa praznik shod v Gradiški. Da so udrihali po Slovencih ter „farbali“ uboge Furlane je prav gotovo. Več že še sporočimo. Podpirajmo domačo trgovino in obrt! Zadnja „Soča“ se huduje na narodnim trgovcem, ker se je bril v laški brivnic;. Ko bi bil le samo ta trgovec; kojega se takoj izpostavlja na sramotilni oder. Žali Bog, da imamo še mnogo razumnikov, ki so v besedah zelo narodni, dejanjsko pa svoje groše nosijo nasprotnikom. Tu bi trebalo enkrat poše- getati. Zavedni Slovenci podpirajte domačo trgovino in obrt! Ali so smešni! Tržaški „Imperti-nente“ se jezi, ker so novemu državnemu parniku nadeli, ime „Triest". Govoriči, da je užaljeno morje samo, ker ni vajeno videti takih tujih imen. Če ljudje okoli „Impertinente'‘ niso zreli za norišnico, potem norcev sploh ni na svetu. Iredente ni! V Gradcu je policija odredila hišno preiskavo v prostorih društva „Unione academica italiana“......... in tudi na stanovanju predsednika tega društva. To pa radi brzojavke, ki so jo poslali dijaki iz Gradca v Padovo in s katero se je storil — zločin veleizdaje. •— V Čresu je loža z imenom „1 figli d’ Italia“. Ime nam označuje smoter teh ložinih bratov. In vendar ostane ,,resnica,“ da v Primorski — iredente ni ! Vojaški nabori v Gorici so do sedaj mirili. Naši fantje pevajo po mestu „fantovske“, hodijo in se vozijo; močno pijanega ni bilo opaziti med njimi. — Izgredov doslej ni bilo, ker še Sen-tinella in Corriere z vsemi svojimi vohuni in sto očmi ne more navesti [nobenega slučaja. Od enega fanta ve samo, da je zav: pil v svoji korajži ,,živio slovenski“, od drugega da je zavpil „smrt Italijanom" nekje ali je res ali je izmišljeno nismo doznali, so na nekem vozu fantje razvili po stranskih ulicah bajč „rusko“ zastavo. Tega ne pove ne eden ne drugi da so mlečnatega smrkovca, po-tujčenca slov. starišev deli pod ključ, ker je v vrsto fantov zagnal kamen in zadel nekega mladenča v glavo da ga je koj kri oblila. — Seve je Corrieru in Budalu izzivanje že slov. pesem; strašno jih pa grize, da ne morejo bilježiti škandalov. Tedaj letos, ko je fakinaža mirovala — je bil mir. Sicer pa imajo ti ljudje silno-kratek spomin, kdo in na tak način so oni izzivali in še vedno izzivajo na javni ulici, ko gre mimo Slovenec. Pozabili so divje dneve ko je svoje orgije obhajala lansko leto o volitvah laška zagrizenost, pozabili so „slavnega" čina nadebudnega sinčka goriškega župana. Menda je jasno, kdo izziva. Pesem pa našo je pel slov. pastir po /travniku, ko ni bilo še ne privandranih Cori-ierijevili Židov, ne Sentinellinih polaš-čencev. — Sentinella našteva znamenite soda ijske obravnave; seve prvi Zola,enega na agleškein, drugega v Belgiji. Pozabila je naj znamenitiše, ko je slavno propadla na Dunaju pred 2. me-secoma. — Corriere pripravlja pot svojim poslancem, kateri se bodo opravičevali, ne pred ljudstvom furlanskim ampak v Gradiški pred izbrano kliko. Toliko kadila in dima, kakor ga zažiga dr. Pajerju nismo še čitali. Vse sa zasluge! Društvo „Šolski (lom“ bo imelo v sredo 6. aprila ob 11. uri predpoludne v prostorih goriške Čitalnice izreden občni zbor z edino točko dnevnega reda -. pre-memba društvenih pravil v smislu, da se ustanovi tudi ženski oddelek in da se morejo snovati društvene podružnice po deželi. V Gorici, 17. marca 1898. Dr. A. Gregorčič, predsednik. Odbor društva „Sloga“ je sklenil v seji z dne 3. februarja, naj se povabijo vsi društveniki, da plačajo letniuo 50 kr. za leto 1897 vsaj do 30. aprila t. 1., ter si je pridržal pravico, da izbriše one člane iz društva, ki ne bi tega storili. V Gorici, 17. marca 1898. Dr. A. Gregorčič, predsednik. Vabilo k letnemu občnemu zboru „goriške ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda11, dne 27. marcija 1898. leta v prostorih tukajšnje „Čitalnice“ s sledečim dnevnim redom: 1. Letno poročilo načelništva. 2. Preberejo se naznanila družbenega vodstva. 3. Morebitni nasveti. 4. Volitev načelništva. — Začetek ob 2. uri popoldne. V Gorici, 20. marcija 1898. I. Načelništvo. Vse p. n. gospe in gospice so na-prošene, da bi se ta dan v obilnem številu udeležile občnega zbora in prinesle ali pa doposlale letnino. Slovenska Čitalnica v Gorici priredi na praznik ozn. Mar. Dev. 25. marca Besedo s tem-le sporedom : 1. „Za dom med bojni grom !“, besede Gregorčičeve, uglasbil P. H. Sattner ; poje moški zbor. — 2. „Oznanja zvbn nam veliko >noč“, besede F. K—a, uglasbil Fr. Abt: "poje ženski zbor s spremljevanjem na glasovi-ru. - 3. „Njega ni“ !, besede Gregorčičeve, uglasbil A. Foerster ; čveterospev. — 4. „Oče so rekli, da le !“, gl uma v jednem dejanji, poslovenil Fr. Končan. — 5. nLjubica“, besede Pagliaruzzi jeve, uglasbil A. Foerster; poje meš. žbor. — 6. ,,Pobratimijau, besede S. Jenka, uglas- bil A. Foerster; poje moški zbor. — Pri petju nastopi prvič nov ženski in moški pevski zbor. — Pričetek ob 8. uri zvečer. — Čitalnični udje so vstopnine prosti. Neudje plačajo za osebo 20 kr. v-stopnine in 10 kr. za sedež. — Besede k pesmim se bodo prodajale pri blagajni-nici po 5 kr. — K obilni udeležbi vabi najuljudneje. ODBOR. V Gorici, dne 18. marca 1898. Brzojavna postaja v Nabrežini se je odprla 16. t. m. Združena je s ta-mošnjim poštnim uradom. Iz Vojskega na Kranjskem piše nam naročnik našega lista : Z veseljem smo brali o lepem shodu kat. polit. Čitalnice v Čepovanu. Veselili smo se, ko smo brali, kako se poslanci in ljudstvo zanimajo za gospodarski razvoj. Le čudno se nam je zdelo, da na tem shodu nihče ni črnie o cesti iz Čepovana skozi gorenjo Tribušo in Mrzlo rupo do kranjske meje. Ta cesta bi bila za tamošnje kraje velikega pomena. Koliko bi se po njej vozilo samo iz onih delov cesarskega gozda, iz kateiih se ne more izvažati v Gorico. Kako živo potrebuje cesto zapuščena tribuška dolina, katere prebivalci morajo znositi vse na hrbtu. Koliko bi koristila pot tudi morebitnim čepovan-skim semnjem. Ta cesta bila bi v največjo korist Čepovancem. Zato pričakujemo, da se Čepovanci tudi zavzamejo za zgradbo ceste iz Čepovana skozi gorenjo Tribušo do kranjske meje. Tatvina v Renčali. V torek večer so uepoznani tatje krčmarju Hebatu v Renčah odnesli 1300 gld. Tatov še nišo vlovili. Vinogradniki pozor! Čas za naročanje modre galice pri gor iškem kmetijskem društvu je še do 31. marca. Kdor še ni naročil, naj pohiti, da ne zamudi dane ni prilike. Iz mnogih občin se niti jeden ni še oglasil. Veliki koncert je priredilo „Slo-vansko pevsko društvo v Trstu v nedeljo 20. t. m. v'gledišču „Armonia" z jako zanimivim sporedom. Sodelovala je vojaška godba pešpolka št. 87. mogoče kaj yeč prihodnjič. Skrita drva. Zadnja povodenj je odnesla po Soči veliko drv solkanskemu Lenassiju. V Gradiški so jih veliko nalovili in poskrili. Sedaj se bodo zagovarjali pred sodiščem. — Izpred sodišča. V Roveredu na Tirolskem je stala pred poroto 28. 1. Go-ričanka Filomena Sulič, katera je tam služila. Izdala se je za nečakinjo rajnkega nadškofa in z doto 60.000 fl. — Pod to in drugimi pretvezami je izvabila mnogim osebam velike svote. — Obsojena je na dve leti težke ječe z mesečnim postom. Tudi histerija ji ni pomagala. — Orožniki na plesu. Poroča se nam, da je bilo videti na nekem fantovskem plešu nekje na Tominskem, plesati c. kr. orožnika v službeni opravi, s pušn.0 na ramenih in z nasajenim bajonetom. Kako lahko bi se bila prigodila nesreča, da bi bil ubodel kakega soplesalca v veliki gnječi, si lahko mislimo. Menimo, da imajo c. kr. orožniki vsekako drugo nalogo, kakor da nastopajo na kmečkih plesih z nasajenim bajonetom ! Jednakoprnvnost žensk na To-minskem. Ne le na Livku imajo ženske posla pri županstvu, ampak tudi pri Sv. Luciji. Tam opravlja posel mesogleda gospa županja. Dne 29. dec. 1897 pregledala je nekemu vozniku za na trg v Gorico namenjena teleta, izdala mu potrebna spričevala, ter potirjala za ogled postavljeno takso. Radovedni smo ima li gospa tudi potrebna dovoljenja za izvrševanje posla mesogleda. Knjige „Matice hrvatske“ so do-šle. Naročniki jih dobe pri poverjeniku v ceutr. semenišču. Narodne pesmi pridejo radi ovir šn-le o veliki noči. Na oboje se še lahko vsakdo naroči v centralnem semenišču. Obstreljen tihotapec. 16. t. m. po noči so prenašali tihotapci sladkor čez avstrijsko mejo pri Chiopris-u v Furlaniji. Finančni stražnik jih je opazil in upil nad njimi. A oni so planili v vodo; že so bili v sredini — na meji, ko poči strel in eden omahne. Tovarši preneso ranjenca v Kormin, odtod pa v Videm v bolnišnico. Koliko žrtev je zahtevalo že tihotapstvo ? V Sočo je padel 38-letm božjhstni, žganju udani Matija Domevščik ter utonil. — Bog se usmili njegove duše! Nesreča v Nabrežini. V četrtek zvečer je prišel lSletni dečko Josip Donda po svojega očeta Ivana Dondo v kame-nolom v Nabrežini. Ker je moral še čakati na očeta, je šel za ta čas k žagam na par ter se je začel igrati tam. Ker pa s je dečko neprevidno sukal okoli stroja, gaje prijel ta s zobmi jednega kolesa za obleko in ga je zavihtel v zraku. Nevarnost je bila velika, da ga stroj str&; vendar pa je hotela sreča, da se je dečku pretrgala obleka in je tako padel na tla. Navzoči so ga prenesli hitro na dom. Pozneje je pa začel tarnati radi bolečin na desni nogi in drugod po životu. Preveli so ga v tržaško bolnišnico. Društvo »Šolski dom“. (XIII. izkaz od 27. febr. do 18. marca). — Kot ustanovniki z doneskom 100 gl. pristopili so gg. „S. K. v G.“, „S. B. v G,“ in Fran Gruntar, veleposestnik v Smarijali. — Vplačali.so: Po upravništvu „Prim. lista“ dobili: Podmelski kaplan nabral pri veselici dne 13. febr. 1898 5 gl. 60 kr.; Pičulin Andrej dodal 1 gl. 50 kr. in „1 od trapistov" 1 gl. skup 7 gl. 10 kr.; Hmelak Fran, veletržec v Lolcavcu na račun ustanovnine 6 obrok ,1') gl..; Primšar Josip, župnik v Podmelcu, let-nino za 1898 1. 5 gl.; Kodre Ivan, župnik pri Sv. Križu 6 gl.; Pavletič Josip, župnik v Renčah 2 gl.; Rudež Anton, učitelj na tuk. gluhonemici 5 gl.; Rutar Simon, c. kr. prof. v Ljubljani, na račun ustanovnine 4 obrok 10 gl.; Peternel Jurij, dekan v Kobaridu, letnino za 1898 1. 5 gl.; Casagrande Angel, trgovec in posestnik v Ajdovščini, letnino za 1898 1. 5 gl.; „Duhovnik iz naših gora“, na račun ustanovnine 1 obrok 20 gl.; Gregorčič Simon, vikar v Sedlu, letnino za 1898 1. 6 gl.; Kersnik-Rott, učiteljica v Rifemberku, na raču n ustanovnine še 10 gl.; „S. Iv. v H. na račun ustanovnine 50 gl.; „S. B. v G.“ na račun ustanovnine 50 gl.; Poljšak Josip, župnik v Prva-čini, na račun ustanovnine še 20 gl.; Poniž Ambrož, nadučitelj v Rifemberku, na račun ustanovnine še 20 gl.; Murovec Ivan, dekan v Cerknem, letnino za 1898 1. 10 gl.; Po upravništvu „Soče“ št. _l8 z dne 4. marca: Ples Miroslav iz Devina 10 gl.; Lužnik Ivan iz Poljubina 1 gl. ; Poljubinski fantje 1 gl.; Ivan Gruntar v Šmarijah na račun ustanovnine 10 gl. ; po upravništvu „Sočeu št. 19 z dne 8. marca: Musič Jos. nabral pri Vaneku 1 gl. 4 kr.; vesela licitacija dežnika 50 kr.; rudečelista cvetka prodana na štirih dražbah v skupni ceni 5 gl. 30 kr. (kupil E. Kavčič); po upravništvu „Soče“ št. 20 z dne 11. marca: Zamorci so požrli pri Lisjaku (Rajhu) 5 gl. 6 kr.; pri Gleščiču (Kikeriki) v Nunski ulici 3 gl. 47 kr.; pri Iv. Reju (pri golobu) v ko-sarnski ulici 1 gl. 92'/, kr.; v goriški tiskarni 1 gl. 26V, kr.; požeruh pri Fonu na solkanski cesti 5 gl. 23 kr.; po upravništvu „Soče“ št. 21 z dne 15. marca: Vkljub izzivajočemu petju v gostilni Mi-schou v Št. Petru nabrala Fr. Baškin in Martelanc 1 gl. 7 kr.; pri Merviču 1 gl; v gostilni Agarini 20 kr.; Štibilj Kristjan. kaplan v Volčah 2 gl.; „Nekdo“ iz Gorice za „zlato knjigo" l gl.; Klanjšček Fran, kaplan v Kamnjah 2 gl. — Skupaj 304 gl. 16 kr. — Vsled prejšnjih izkazov 7429 gl. 54 kr. — Do 18. marca do-šlo torej v gotovini 7733 gl. 70 kr. Rojaki! „Šolski dom" se je začel zidati; naj vsakdo poskrbi, da olajša skrbi in trud odboru s tem, da po svoji moči priskoči podjetju na pomoč. Podpisanih in vplačanih je do sedaj nad 10100 gl., za kar bode vsem tukaj zopet izrečena najsrčuejša zahvala. Želeti bi bilo, da vplača, kdor vtrpi, podpirane vsote, ker odbor potrebuje sedaj denar nujno, a potem je pa še skrbeti za 5000 tri., katere treba tekom leta dobiti; 20000 gl. se vzame na posodo proti amortijaciji. Društvo „&oiski dom“. Opomba. Zadnjič se je vrinila tisk. pomota v izkaz, g. dr. Andr. Pavlica je plačal 10 gl. in ne 1 gl., kakor je bilo tiskano v „Pr. listu “. Za ,,Alojzijevišče“ (V. izkazal 898). Preč. gg. Janez Jarec 5 gl., Fr. Šmid 5 gl., Jan. Remec 6 gl. 75 kr., Iv. Murovec dekan 10 gl., Fr, Klanjšček 15 gl., Martin Zucchiatti 10 gl., občina Kamnje 10 gl., občina Št. Ferjan 20 gl. Vsem prisrčno hvalo ! Bog obudi v sedanjih resnih časih mnogo posnemovalcev ! Trst-Iatra. »Amico-ficcolo-1 paiškofijski or-dinarijat v Trstu. Milostni tržaški škof so odredili za slovenske delavce pri sv. Jakopu v Trstu 6 postnih konferenc. „Pie-colo“ in »židovski magistrat11 so zagnali strašanski hrup. Ž njimi je potegnila gospoda okoli .Am.ica" in v sppmenicfi protestirala proti taki »panslavistični" na-redbi. - Škofijski ordinarijat $e je umaknil gOspOSki in poulični druhali. Slovanska duhovščina je bila užaljena do dna srca. Preč. škofijski, ordinarijat je končno vendarle zopet odredil postne govore za po Vel. noči. Druhal pa zopet kriči in tudi „Amicovci" so pognali tržaške katolike (Piccolovce) naj se prizovejo na Montecitorio pardon... do sv. stolice! Takj škandali so možni le v Trstu/ Apostoljskega moštva manjka! Za take škandale nima naš jezik dovolj ostrih izrazov. Dopis, ki smo ga prejeli iz Trsta o tej zadevi, priobčimo prihodnjič! Važna in veleumstvena odredba. Dosedaj je bilo v navadi, da je pošiljalo tržaško više deželno' sodišče svoje odločbe pisane v nemškem odnosno v italijanskem jeziku, sodiščem prve istance z ukazom, da jih prevedo na slovenski ali hrvaški jezik in da jih potem dostavijo strankam v obeh jezikili. Predsednik c. kr. višega deželnega sodišča pa je zadnjje dni odredil, da se bodo prirejali taki prevodi na istem c. kr. višem sodišču in odredil že za to vse potrebno. S tem ukazom smo se zopet korak približali do resnične ravnopravnosti. Pridnost tržaških mestnih svetovalcev. 8. t. m. zvečer je bila napovedana seja občinskega sveta tržaškega. V sejo je prišlo celih sedem svetovalcev. Galerija pa je priredila ovacijo na čast Cavaliotiju, podleglemu v dvoboju. Cava-lotti je bil v zvezi z našo iredento, zato so tudi tržaški svetovalci žalovali. Vedno lepše! Kaj si vse ne omislijo! Na Reki je začel izhajati list „Smotra Kvarhera11. List se tiska v Budimpešti v štirih jezikih in sicer: madjarskem, nemškem, italijanskem in hrvatskein. Duh mu je mad-jarski in brezverski. Taka „godla“ pač ne more napraviti hudega. Slovanov v Avstriji je po najno-vejih podatkih 15,320.000 duš, in sicer 5.940.000 Čehov; 4.030,000 Poljakov; 3.370.000 Malorusov; 1,270.000 Slovencev: 710,000 Hrvatov in Srbov. Listnica uredništva : Og. naočnike prosimo, da nam ojiroste znkasnenjo lista. Krivo temu ni uredništvo, marveč neznosne razmere v dosedanji tiskarni. V novi tiskarni se razmere korenito »premene. V to prcsimo podpore. — Dopiso, ki so izostali, priobčimo prihodnjič. napako, dasi tiskano črno na belem, in si mislim : „gelogen, wie gedruckt“ ! Kako smo pa prišli'do tacih ogromnih napak, Iti sramotijo zdraVo pamet in so prava gnjusoba v krasnem našem jeziku ? Kriv je vsega tega nesrečni »hovder, hovder", t. j. slepo posnemanje tujih napak, napak tistih piscev, ki ne poznajo narave dovršnih in nedovršnih glagdloV, pa tudi logike ne. (Dalje prihodnjič). Trgovina z jedilnim blagom v Kapucinski ulici št. 11 ter podružnici na Kornu štev. 2 prfporoča to-le blago : Sladkor — kavo — riž — mast — poper — sveče — olje — škrob — ječmen — kavino primeso — moko — gris — drobna in debele otrobe — turšico — zob — sol — moko za pitanje — kis — žveplo — cement bakreui vitrijol itd. Zaloga pristnega dalmatinskega žganja na ter pristnega Črnega in belega vina. VINARSKO IN SADJARSKO DRUŠTVO ZA DRDA „(Hovder, hovder, hovder", ali šaljiva slovnica. (D alj e ; sp. A. M.) V zvezi s tem, kar sem v Stov. 8. »Pr. 1.“ razlagal, je „vezni“ naklon („con-junctivus“). To je tisti časnikov naklon, s kterim izrazujemo svoje misli kot negotove, nedoločne, mogoče. Slovenski jezik nima honjunldiva, kakor, latinski, nemški, laški itd., Slovenec pa je „furbd,c“ in si zna pomagati. Kjer imajo drugi jeziki konjunktiv, rabi nam pogojnik z „/>»% želevnik z »naj“, pa tudi določnih. I)o-ločnik, da, pa kak določnik ? — Najpred naj navedem zglede, da posnamo ž njih pravilo. Latinec n. pr. pravi : „Eamus, ut fructum afferramqs et fructus noster ma-neat“. Nemec pravi: „Lasset uns gelien, d-ass wir Frucht bringen uud unsere Frucht bleibe11. V obeh jezikih imamo v odvisnem stavku konjunktiv v sedanjiku, „affer-ramus, man tat, bringen, bleibe". Kako pa poreče tu Slovenec ? Slovenec poreče : . . . „da' obrodimo sad in da naš sad ostane“ : napačno bi bilo : da rodimo sad in naš sad ostaja. Kdor ne čuti v navedenem zgledu razločka med prvim in drugim slovenskim stavkom, naj se ne štuli med Slovence. V prvem stavku sta dva dovršna sedanjika s pomenom prihodnjika, v drugem stavku pa dva prava nedovršna sedanjika. Pravilen je prvi stavek, pravilen torej 'prihodnjik. Kedar imamo tedaj latinski ah nemški konjunktiv z našim določnikpm prevesti, naj bode ta določnih vselej prihodnjik, ne pa določnik v sedanjiku nedovršnega glagola. To velja — naj si zapomnijo to čč. gg. duhovniki — zlasti za lat. molitve, kterili drugi del se začinja z „ut'1 (dass, damit) u. pr. v molitvi po »Ave Regina coelorum11:. . . „ut ... a nostris iniquitalibus resurgamus11 ir „da iz naših grehov vstanejo (ne : vstajamo)". Po „Regina coeli: ... „ut . . . perpe-tuae capiamus gaudia vitae“, = „da dosežemo (ne : dosegamo) veselje večnega življenja" . . ; „ut ipsam (Mariam) j>ro nobis intercedere sentiamus,‘ — »da bomo Čutili (ne : čutimo), da ona za nas prosi", i. t. d. Zakaj pa to navajam in povdair-jam? Zato, ker rabijo moderni pisci v navedenih stavkih nedovršni sedanjik. Nahaja se pa ta napaka ttidi v nekterih obrednih knjigah, ki se pri popnldanji službi božji rabijo, kar je nerazvajenemu slovenskemu ušesu strasno in dela razumnega poslušavca prav nervoznega.— Jaz, kedar pojem take v „neb6 Vpijoče1* molitve, popravljam sproti vsako tako Mtm Kuštrin v gosposki ulici št. 23, v hiši g. dr. Lisjaka, priporoča čast. duhovščini in slav. občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino raznih potrebščin n. pr.: Kavo : Santos, Sandomingo, Java, Cejlon, Portoriko in druge. — Olja: Lucca, St. Angelo, Korfii, istersko in dalmatinsko. — Petrolij v zaboju. — Sladkorja razne vrste. — Moko številko 0, 1, 2, i, 4, 5. — Več vrst rajža. — Miljsveče prve in druge vrste namreč po % kila in od enega funta. Razpošilja blago na vse kraje — Cena primerna. — Postrežba točna. prodaja'naravne in pristne briške pridelke po zmernih cenah. Zaloga pristnih briških yin: burgundec {rizlinga, modre frankinje1 Jin druge.' mmzm Sedež društva je v Gorici, nT.iea RarzelHni št. 20. Siečar !*, y Gorici, Solkanska cesta št. 9. priporoča prečastitim cerkvenim oskrb-ništvam ter slavnemu občinstvu, garantirane pristne čebelno - voščene sveče kilg. po 2 gld. 45 kr. Za pristnost teli s Več jamčim z 1000 kron. V Trstu ima zastop in zalogo mojih sveč g. Iv. Lavrencich trgovec s cerkvenim orodjem in paramenti. Piazza Piccola za palačo municipija v Trstu. Ima v zalogi tudi sveče za pogrebe. (( <9 ulica (§Jorelli štev. 12. srebrar v Priporoča se prečastiti duhovščini za izgotovljenje cerkvenih posod in orodja po najnovejih uzorcih in najnižji ceni* kot: monštranc, kelihov, svečnikov, itd. itd. Stare reči popravim ter jih v ognju posre-brim in pozlatim. Da si zamorejo tudi menj premožne cerkve omisliti razne cerkvene stvari, se po želji preč. p. n. gospodov naročnikov stavijo prav ugodni plačilni pogoji. Strelovode iz bakra v ognju pozlačene naiboljše iznajdbe kakor tuji vsakovrstno enako popravo in pozlačenje priporočam po najnižjih cenah. vsako blago dobro spravljeno in poštnine prosto. „ Januš vzajemna zavarovalnica za življenje na Dunaju ustanovljena 1. 1840. Zavod zavaruje za slučaj smrti v najraznovrstniših kombinacijah ter sloni na podlagi vzajemnosti, vsled česar čisti letni dobiček pripade društvenikom. V 56 letnem obstanku se je pri zavodu zavarovalo: 101 800 oseb s 130,760.000 gld. kapitala in 825.000 rente. Članom in njih pravnim naslednikom se je izplačalo 18,400.000 gld. Na premijah (bonus) se je povr nila 1,094.000. gld. Kot zavarovanje za slučaj dožive-nja in smrti se posebno priporoča. a.) zavarovanje glavnice, ki se ima izplačati pO 20, 25, 30 ali več letih, ako zavarovanec še živi. ali pa povrnitev vseh vplačanih premij s 4% obresti, ako bi poprej umrli (Tarif 11. H.). h) zavarovanje glavnice', ki se izplača kedarje zavarovanec dosegel določeno starost, ali pa takoj po njegovi smrti (Tarif II. 6.). Osrednja pisarna je na Dunaju I. Wipplingerstrasse 30 (Janushof). Zastop za Primorsko in Kranjsko v Gorici, Via Ponte Isonzo. J Vinarsko in sadjarsko društvo 'H za JBFtD^A. išče za svojo pivnico v Gorici spretnega S KFtČMA-FtJA.. Im Oglase do konec marca t. 1. na ravnateljstvo. Domačini in izšolani enologi imajo prednost. Slovenska tvrdka ustanovljena 1. 1876. J. Pipan & C. v Trstu "Via, ‘Valdirivo št« 18 ima Veliko zalogo in prodaja le na debelo kavo, riž, južuo sadje, olje vseh vrst za jedilo, za stroje, ribjo mast z« stroj a rje itd. Priporoča se trgovcem v Gorici in na deželi za obilne inarodbe.