2
z
GrosuPlje (centrala) sP 908 NflŠ KRAJ 2002
352(497.4 Dobrepolje) &r"*m
120020104 . 7
S
INFORMATIVNO GLASILO OBCINH DOB H H P OLJE
kraj ^
letnik VIII, št. 7
Topli in prijetni dopustniški dnevi gredo počasi h koncu. To pa pomeni, da se s svojim mesečnim utripom vrača na vaše domove tudi "Naš kraj". Ker smo bili nazadnje z vami sredi junija, smo vam dolžni še nekaj poročil o junijskem dogajanju. Kot vsako leto je bil ta čas v znamenju zaključka šole in občinske proslave ob dnevu državnosti, ki je bila letos v Strugah, združena z odprtjem nove mrliške vežice. Dan godbe je bil zaradi slabega vremena preložen in kasneje odpovedan. Poletno zatišje, ki je sledilo junijskim dogodkom, je prekinilo le nekaj športnih dogodkov, veselic in tradicionalno Srečanje družin, prijateljev in vaščanov Podgore, ki pa je bilo zaradi slabega vremena kar dvakrat prestavljeno.
avgust 2002
Fotografija prikazuje slovesnost ob odprtju nove mrliške vežice v Strugah.
Prostori za glasbeno šolo še v letošnjem letu
Občina je končno le dobila soglasje Ministrstva za finance k investiciji za 2.b fazo izgradnje Jakličevega doma, s katero bodo
zgradili prostore za glasbeno šolo in prostor za upokojence. Pričakujejo, da bodo dela končana do konca koledarskega leta.
Stran: 2
Prireditve v septembru
Sobota, 14. 9. 2002 - Turistično društvo Dobrepolje organizira SREČANJE POD KOZOLCEM
(vabilo na str. 15)
Nedelja, 15. 9. 2002 - živinorejska razstava pri Sv. Antonu (vabilo na str. 5) Četrtek, 19.9.2002 - srečanje literatov senior-jev v Jakličevem domu
Iz vsebine
- Intervju: Marija Kramžar
- Obisk Združenja občin v Avstriji
- Odprtje naravoslovne učne poti v Podgori
- Prenovljena cerkev v Podpeči
- Prvi šolski dan
Naslednja številka Našega kraja bo izšla konec septembra 2002. Prispevke sprejemamo do septembra.
Adamičeva 15
120020104,7
Zupanova stran
Končno smo premostili tudi birokratske
ovire
Da, prav zares ta naslov je prav ta pravi. Birokratizacija naše dežele je res vse hujša in potreben bi bil protibirokratski program, o katerem je že bilo govora, samo bati seje, da bi bil preveč zbirokratiziran.
Čudna latovščina, to je res, vendar se s takšno latovščino srečujemo tudi mi na občini, ko iščemo razno razna soglasja in sklepe. Če pa se gre pri tem za denar, za sredstva, ki jih bo dala država, je to še vse bolj hudo. V današnjem času je mnogo lažje nekaj narediti fizično, kot pa urediti vse papirje. Osebno zelo ljubim praktične in hitre rešitve, brez nepotrebnega zapletanja, in vedno sem si v mladih letih dopovedoval, da birokrat ne bom, pa se vse obrne na glavo, saj se zarečenega kruha več poje kot zapečenega, sedaj pa se topim skupaj z delavci občinske uprave v gorah papirjev, ki nam jih predpisuje država. Ne vem, zakaj je s strani države tako urejeno, da se moramo vsako leto spopasti s to birokracijo točno v juliju in avgustu, ko gredo drugi na dopuste, mi pa veselo nad papirje, če hočemo v tem leni še kaj narediti. In kako hitro mineta ta dva meseca. Kot bi mignil, je tu že spet jesen. Tudi tale enomesečni premor z našim občinskim glasilom je minil, kot bi mignil in že smo spet v delovni jeseni. Čeprav je bilo tudi poletje delovno. Letošnja jesen bo, v smislu volitev, spet prelomna, kot radi rečemo, čeprav so vse jeseni in vsa leta v nekem smislu prelomna. Ali pa tudi ne, saj se vedno vrstijo veseli in žalostni trenutki drug za drugim. Ko je človek starejši, toliko bolj vidi da so vsa ta leta pravzaprav zelo kratka in da minejo zelo hitro, čeprav se nam čas v trenutkih pričakovanja zdi tudi neskončno dolg. Želimo si predvsem veselih trenutkov in te čakamo, pa čim manj prepirov in prerekanj, čeprav si jih nekateri tako nestrpno želijo. Prepiri nas po nepotrebnem obremenjujejo in nam jemljejo delovni zagon.
Po večletnem usklajevanju smo končno le dobili še zadnji sklep od Ministrstva za finance za soglasje k investiciji za 2. b in 2. c fazo izgradnje Jakličevega doma, ki se bodo gradile v letu 2002, 2003 in 2004. Predvsem smo nestrpno
čakali soglasja za 2. b fazo, ki jo nameravamo končati še letos, saj to pomeni, da bomo pridobili prostore za glasbeno šolo, ki jih naši učenci in učitelji že nestrpno pričakujejo. Država bo prek Ministrstva za šolstvo, znanost in šport k tej izgradnji prispevala 25.000.000,00 SIT, ostalo pa bomo dodali mi. Skupna vrednost, ki jo nameravamo v letošnjem letu še vložiti v Jakličev dom je 75.000.000,00 SIT. S tem bomo v letošnjem letu izgradili glasbeno šolo in prostor za upokojence in, vsaj upam, še nekoliko uredili okolico, ki sedaj še kvari lepo fasado Jakličevega doma. Nekateri ste me že spraševali, zakaj se nič ne dela naprej. Problem je tičal prav v tem, da nismo smeli nič začeti, dokler nismo dobili soglasja, ker bi sicer lahko vse izgubili. Sedaj bomo nadaljevali s povečanim tempom. Res, da smo mislili glasbeno šolo odpreti že s 1. septembrom, sedaj pa bomo zelo veseli, če bi to bilo za občinski praznik ali za novo leto. V letošnjem letu pa mora biti, to je enkrat ena. V naslednjem letu pa bo na vrsti knjižnica in potem še ostalo. Dokončanje pa je predvideno v letu 2004. Projekt je res zahteven, toda z dobro voljo in vztrajnim delom bomo tudi tega dokončali.
Vedno je tako na občini, da se vse zadeve pravzaprav naredijo v drugi polovici leta, tudi letos je tako. Upamo, da nam bo tudi vreme služilo, saj je do sedaj kar močno nagajalo, tako kmetom kot našim društvom, ki pripravljajo razne prireditve, odpadel je dan godbe, v Podgori pa so se tudi zelo mučili s prelaganjem otvoritve naravoslovne poti in že tradicionalnim dnevom družin in prijateljev. Poleg soglasja za Jakličev dom smo dobili tudi soglasje za sofinanciranje dveh igrišč. To je igrišča v Strugah in igrišča v Kompoljah. Tudi ta dva igrišča bomo v letošnjem letu še naredili, tako da bodo v teh vaseh omogočeni normalni pogoji za šport-
no udejstvovanje. K izgradnji teh dveh igrišč je država prispevala res majhen delež, saj je za vsako igrišče odobrila le 1.500.000,00 SIT, vendar je tudi to bolje kot nič.
V jesenskem delu bomo tudi nadaljevali z izgradnjo kanalizacije skozi vas Videm in potem naprej proti Predstru-gam. Kanalizacija je izredno zahteven projekt, ki potrebuje veliko finančnih sredstev. Kanalizacijo sedaj gradimo na račun državne takse, ki jo vsi plačujemo pri vodi. Zakon namreč določa, da taksa ostane v občini. Če imamo projekt in sredstva, vlagamo v kanalizacijo in čistilno napravo, v nasprotnem primeru pa jih mora Komunalno podjetje odvesti na državni račun. Ko bo dovolj vodov, da se bo lahko priključilo primerno število ljudi, bomo zgradili čistilno napravo za Bruhamo vasjo, kot je predvideno v načrtih. Predvidoma bo to leta 2004.
Tudi v letošnjem letu bomo nadaljevali z obnovo vodovoda, in sicer na tistih delih, ki so najbolj potrebni obno ve. Tudi ta dela se bodo letos odvijala v jesenskem času, saj delavci Komunalnega podjetja ne morejo v vseh občinah delati naenkrat, kakšno leto smo mi prej na vrsti kakšno pa drugi. V obnove vodovoda vložimo približno dvajset milijonov tolarjev letno. Naša velika /c Ija jc, da bi tudi še ostale tri vasi, ki še nimajo vodovoda, le tega dobile. Na Vodicah, v Tisovcu in v Hočevju nameravamo to reševati z vrtinami. Na Vodicah in v Tisovcu so vrtine že narejene. Dosedanje analize kažejo na to, da je voda v redu, zato načrtujemo vrtino tudi v Hočevju, vendar še ne v letošnjem letu. Zelo smo se potrudili, da bi čimprej začeli z izgradnjo vodovoda na Vodicah, kjer je bila vrtina narejena najprej. Izdelane imamo tudi že načrte, tako da lahko pridobimo gradbeno dovoljenje. Ker je že tako, da brez težav ne gre, se pojavljajo tudi tukaj in to na po dročju, kjer bi jih najmanj pričakoval, pri pridobivanju zemljišč. Pričakujemo sicer ugodno rešitev, drugače bomo prisiljeni izgradnjo nekoliko odložiti in ak tivnosti obrniti v vasi, kjer problemov takšne narave ne bo.
To je le nekaj področij, kjer sedaj poteka naša aktivnost in kjer se usmerja glavnina sredstev iz letošnjega proračuna. Ob tem ugotavljamo, da je do sredstev vse težje priti in včasih zaradi
Celoten program se je začel s sveto mašo v struški cerkvi. Precejšnja množica ljudi seje nato iz cerkve odpravila do mrliške vežice, do novega, od daleč vidnega objekta, ki pritegne pogled /a radi lepega izgleda, hkrati pa te ob pogledu nanj stisne pri srcu zaradi namena, kateremu bo služil.
Tako se tudi slavnostni govornik župan Anton Jakopič ni mogel izogniti nekoliko čustvenemu obarvanemu govoru ob izgradnji "hiše slovesa", vendar pa je hkrati izrazil zadovoljstvo ob še enem dosežku občine, ki pa je po županovih besedah tudi dokaz, da občina skrbi za uravnotežen razvoj na svojem celotnem ozemlju. V krajšem programu je sodelovala Godba Dobrepolje, Moški pevski zbor Struge, recitatorji osnovne šole in povezovalec programa Igor Pogorele. Sledilo je simbolično odprtje mrliške vežice, ki so ga opravili župan Anton Jakopič, tajnik občine Anton Rus in občinski svetnik Jože Pugelj, nato pa je domači župnik Bogomir Hren novo pridobitev še blagoslovil.
Po krajši prekinitvi seje začela osrednja proslava ob dnevu državnosti. Zaradi slabega vremena, malo pred odprtjem mrliške vežice je bilo pravo neurje, se je program odvijal v avli šole, ki so jo obiskovalci iz Strug pa tudi iz Do-brcpolja napolnili do zadnjega kotička. Godba Dobrepolje je dodala slavnostni ton tudi osrednji proslavi, praznično in povezovalno so izzvenele tudi besede župana Antona Jakopiča. Osrednji govornik, predsednik Državnega sveta Tone Hrovat, pa je v svojem slavnostnem nagovoru spodbujal k večji sa-mo/avesti Slovencev in ohranjanju
razno raznih ovir tudi težko porabiti, kar se sliši silno nenavadno. Čudna logika, kaj ne? Pa je vendar res. Lep popočitniški pozdrav!
Vaš župan Anton Jakopič
identitete. Po njegovem smo Slovenci vse preveč obremenjeni s prepričanjem 0 majhnosti našega naroda, vendar nas bogata kulturna zgodovina prepričuje o nasprotnem. Narod seje ohranil skozi svojo viharno zgodovino predvsem s svojim jezikom in kulturo. Spomnimo se velikih mož in pomembnih obletnic na pragu tisočletja, zato s tako popotnico lahko samozavestno zremo v prihodnost tudi v združeni Evropi in v svetu globalizacije, je poudaril Tone Hrovat.
Tako kot slavnostni govornik so se tudi mladi člani dramskega krožka v svojem domovinskem recitalu zazrli v pre-
teklost in našteli velike osebnosti ter kulturne in druge zgodovinske dosežke slovenskega naroda. Lahko pa smo pritrdili tudi povezovalcu programa, ki je dejal, da se ljubezen do domovine začne z ljubeznijo do svojega kraja. Zato si je za tO priložnost MPZ iz Strug izbral dve pesmi, ki sta opevali navezanost na svoj domači kraj. Zapeli so Hafnarjevo Hišica draga domača in pesem.Antona Rusa Struška dolina
Nastopil je tudi združeni mladinski pevski zbor iz OŠ Dobrepolje in PŠ Struge pod vodstvom Romana Gačnika. Na klavirju jih je spremljala Ana Erčulj. Ve-selejši ton pa je proslavi dodal še harmonikar Stanko Meglen. Povezovalec programa Igor Pogorele, ki je proslavo začel s Prešernovimi verzi, je z njimi tudi končal in zaokrožil sporočilo prireditve.
V množici nastopajočih je bilo poleg dobrepoljske godbe in pevcev osnovne šole opaziti široko zastopanost struških društev, ki so skupaj s tamkajšnjo šolo pripravili lepo prireditev. Po proslavi so članice DPŽ Dobrepolje - Struge post regle obiskovalce z domačim pecivom, mladina je pripravila kres, gasilci pa so poskrbeli za hrano in pijačo.
M. Steklasa
Nekaj utrinkov s proslave v Strugah
Simbolično odprtje mrliške vežice - Tone Rus, Anton Jakopič in Jože Pugelj
Proslava za dan državnosti in odprtje mrliške vežice v Strugah
Struge, 24. junij - Pred leti sklenjen dogovor, da bo osrednja občinska proslava ob dnevu državnosti izmenoma v Strugah oziroma na Vidmu, se že nekaj let uresničuje. Letos so bile na vrsti Struge, proslava pa je bila združena z odprtjem novo zgrajene mrliške vežice.
Fotoreportaža
Blagoslovitev nove mrliške vežice
Nastop šolske recitatorske skupine
Slavnostni govornik je bil Tone Hrovat, predsednik Državnega sveta
Stanko Meglen je zaigral na harmoniko
Povezovalec Igor Pogorele
Moškemu pevskemu zboru Struge lahko prisluhnemo na vsaki kulturni prireditvi v
Strugah
MISLI
Resnica, ki ni izrečena v pravem trenutku, je slabša od lazi.
Turgenjev
Hveležnostje čarobni kamen sreče.
Chesterton
Svobodni ste, če imate čisto vest.
Goethe
Samo oči in ušesa so človeku slabi pričevalci, če v njem ni pravega duha.
Heraklit
na živinorejsko razstavo,
v nedeljo, 15. 9.
2002, na Zdenski rebri v lipovem gaju pri cerkvi sv. Antona
Govedorejsko društvo Dobrepo-Ije-Struge bo skupaj z občino Dobrepolje organiziralo govedorejsko razstavo. Razstavljene bodo 4 skupine krav in l skupina plemenskih telic. Poleg goveda bo razstavljen tudi trop ovac in skupina plemenskih kobil in žrebec.
Dogon živali bo od 9. ure do 9.30, ocenjevanje živali pa se bo začelo ob 10. uri, po maši, ki bo ta dan pri sv. Antonu s pričetkom ob 9. uri.
Strojni krožek "Kmetovalec" bo predstavil nove stroje in tiste stroje, s katerimi lahko opravlja usluge kmetom. Na razstavi bo sodelovala dobrepoljska godba, članice Društva podeželskih žena pa bodo vse obiskovalce postregle s krajevnimi dobrotami.
Ponos vsakega rejca je, da na razstavi sodeluje, nagrade pa bodo dobile najboljše ocenjene živali. Zadnja živinorejska razstava je bila pred šestimi leti na Vidmu. To je redek rejski praznik, ki vliva rejcem spodbudo za nadaljnje delo in priznanje in nagrado za nazaj. Z razstavo želimo obuditi stare tradicije. Na tem mestu, v lipovem gaju, so bili pred vojno živinski sejmi, ki jih želimo ponovno uvesti.
Živinorejske razstave se bodo udeležili najvišji predstavniki kmetijstva v državi, zato vabimo vse rejce in ostale občane, da se razstave udeležite v čim večjem številu.
Strokovni tajnik: Jože Andolšek
POGOVOR Z MARIJO KRAMZAR
Vse probleme je mogoče rešiti na miren in kulturen način
Marija Kramžar je na občini Dobrepolje strokovna sodelavka za splošne zadeve. Na tem delovnem mestu je skoraj že od samega začetka delovanja nove občine Dobrepolje. Do potankosti pozna sistem delovanja lokalne samouprave, ima pa tudi veliko izkušenj pri komuniciranju z občani, zato sem jo prosila za krajši pogovor.
Kakšna dela in naloge opravljate na tem delovnem mestu?
Zasedam delovno mesto strokovne sodelavke za splošne zadeve. Ko se pogovarjam in srečujem z zaposlenimi v drugih občinah, ki opravljajo podobno delo, ugotavljam, da imajo po vseh občinah dela in naloge različno razporejene. Predvsem to velja za manjše občine, kjer mora en delavec pokrivati več področij, zato vseh področij ne moreš podrobno poznati.
Verjetno glede na stane spremembe v zakonodaji ali nepredvidenih dogodkov prihaja še do dodatnega dela. Kakšnega na primer?
Da, res je tako, vsi ste najbrž to že lahko ugotovili, saj nas o neprestanih spremembah v zakonodaji sproti obveščajo mediji - spremembe, ki naj bi bile predvsem posledica prilagajanja naše zakonodaje evropski, vplivajo tudi na naše delo. Potem so tu še razni interventni zakoni, kot je recimo Zakon o državni pomoči za odpravo posledic suše, pozebe in neurij s točo v kmetijstvu za leto 2001. Podoben zakon je bil sprejet tudi za leto 2000, vendar je bilo delo občin in vlagateljev po zadnjem zakonu bistveno bolj zahtevno. Dobesedno "čez noč" smo morali zahtevke posameznih upravičencev prek posebnega programa posredovati Državni komisiji. Bili so potrebni veliki napori za pripravo zahtevkov že pri upravičencih in na-
to še pri nas. Nekateri upravičenci še do danes niso prejeli dokončne odločbe, še bolj žalostno pa je, da so se kriteriji za pridobitev sredstev iz tega naslova spremenili in pred kratkim so bile nekaterim upravičencem vročene negativne odločbe.
Na tem mestu ste že osmo leto, torej od začetka nove občine. Kako se v primerjavi s sedanjim funkcioniranjem občine spominjate začetkov?
Začetki delovanja občine so bili težki. Če sedaj pomislim, v kakšnih razmerah smo delali, kar ne morem verjeti, da je delo lahko normalno teklo. Vse smo morali postaviti na novo. Ko sem prišla na občino, takrat še kot funkcionar na delovno mesto sekretarke občinskega sveta, sta bili v sobi le dve mizi. Omare, ki smo jih dobili iz Občine Grosuplje, sva pred tem z županom Antonom Jakopičem prenašala in montirala sama. Prevzela sem dokumentacijo, ki se je nabrala od ustanovitve občine do mojega prihoda, saj je do tega časa vse urejal župan sam. Občina je bila brez telefonskega priključka (en komad rabljenega tel. aparata smo imeli) in brez računalnika. Vse bi bilo še mnogo težje, če ne bi iz časov Krajevne skupnosti Kompolje, kjer sem bila tajnik, poznala ljudi, ki so delali v občinski upravi Občine Grosuplje in so mi bili v veliko pomoč, za kar sem jim še danes hvaležna.
Kaj pa občani? So tudi oni tako hitro
Intervju
sprejeli način delovanja lokalne samouprave? le bilo kdaj kaj težav, na primer pri razlikovanju pristojnosti med občino in upravno enoto? Kako ste to občutili v komuniciranju z občani?
Moram povedati, da nekateri občani tudi sedaj še ne ločijo pristojnosti občine in upravne enote. Pri nas je to še posebej zapleteno, ker našo občino pokrivata dve upravni enoti, in sicer Grosuplje in Kočevje. Ljudje so pogosto napačno usmerjeni, vendar vsem skušamo pomagati in jim tako olajšati napore za pridobitev informacij in dokumentov. Pomembno je že to, da pravilno vprašanje zastaviš pravemu človeku, saj imajo tako občine kot upravne enote različna področja, za katera so pristojne. Občani so v glavnem prijazni in hvaležni za pomoč, ki jim jo nudimo. Seveda pa sem v več kot sedmih letih naletela tudi na nekatere manj prijetne nastope strank, ki so stresle jezo na prvo osebo, ki so jo srečali.
Kakšno je vaše sodelovanje z obema upravnima enotama (Grosuplje in Kočevje). Verjetno je vaše delo na nek način povezano, vsaj v določenih primerih?
Če govorim v svojem imenu, lahko rečem, da je sodelovanje z obema upravnima enotama dobro. Kadar koli sem potrebovala kako informacijo, pa naj bo to za potrebe občine ali za potrebe občanov, ki pridejo na občino z vprašanji in zahtevami iz pristojnosti uprav-
ne enote, sem naletela na prijazne odgovore.
Kako pa ocenjujete sodelovanje z občinskim svetom?
Delo z občinskim svetom je včasih zelo zahtevno, saj so mnogokrat pri obravnavi in sprejemanju dokumentov močno prisotni politični interesi in hotenja članov občinskega sveta.
Vsakodnevno imate veliko kontaktov z občani. S kakšnimi problemi se največkrat obračajo na vas?
Večina občanov se z najrazličnejšimi vprašanji res obrne najprej name, jaz pa jim skušam po svojih močeh pomagati ali pa jih usmerim k svojim sodelavkam in sodelavcem, odvisno od njihovih potreb, ali pa na druge institucije. Obračajo se na nas tudi s takimi vprašanji, ki so v pristojnosti upravnih enot, geodetskih uprav, sodišč, notarjev, davčnih uprav, ZZZS, ZPIZ in drugih. Občani pridejo vsak dan in ob najrazličnejših urah in vedno jih sprejmemo. Večina strank, vedno niso to tudi občani naše občine, je prijaznih. Seveda pa sem v teh letih naletela tudi na negativne odzive oziroma doživela njihove nemogoče reakcije, ampak teh je bilo resnično malo.
Verjetno prihaja do situacij, ko ljudem zaradi omejenih pristojnosti ali česar koli drugega ni mogoče ustreči. Kako se ob tem počutite oziroma koliko so občani razumevajoči?
Ljudem res ni mogoče vedno v vsem ustreči. V primeru, če ne vem, kam naj
se stranka obrne, da bo rešila svoj problem, vedno preden odgovorim sama, preverim pristojnost, ali pa stranki posredujem vsaj telefonsko številko in, če je mogoče, tudi ime osebe, ki naj bi primer reševala.
Je za vas prednost ali slabost, da ste zaposleni v domači občini na takem delovnem mestu? V čem se to kaže?
Da sem v službi v svoji občini in na takem delovnem mestu, je včasih prednost, včasih pa tudi ne. Odpade sicer večurna vožnja na delovno mesto v drugem kraju, na drugi strani pa moram biti tu pripravljena na delo izven svojega rednega delovnega časa, vendar mi to zaenkrat ni težko.
Kaj priporočate ali svetujete občanom, da bi bilo medsebojno sodelovanje čim boljše in v zadovoljstvo vseh?
Medsebojno sodelovanje bi bilo lahko povsod, tudi na občini, še boljše in v zadovoljstvo vseh sodelujočih, če bi si vsi prizadevali k strpnosti do soljudi. Vse probleme je mogoče rešiti na miren in kulturen način, brez odvečnih in nekontroliranih besed, ki so morda včasih izrečene tudi namenoma.
Hvala za pogovor!
Pripravila: M. Steklasa
OBVESTILO
Obveščamo vas, da je bil v Uradnem listu št. 63, dne 19. 7. 2002, s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo (MOPE), Agencije za učinkovito rabo energije (AURE), objavljen javni razpis za oddajo subvencij gospodinjstvom za spodbujanje izrabe obnovljenih virov energije (objava 74394 na strani 5183).
Na razpisu je mogoče dobiti subvencijo za solarne kolektorje, toplotne črpalke, kurilne naprave za centralno ogrevanje na lesno biomaso.
Prvo odpiranje ponudb je bilo 1. avgusta.
avgust 2002
lz občine
7
Obiskali smo Združenje občin v Avstriji
V drugem tednu julija se je delegacija Združenja občin Slovenije odzvala povabilu avstrijskega Združenja občin in odpotovala na Dunaj. Namen obiska je bil pogledati ureditev lokalne samouprave v Avstriji in se pogovoriti z odgovornimi, ki vplivajo na razvoj posameznih
občin.
Delegacija se nahaja v prostorih, kjer je zasedal staroavstrijski parlament. Na mestu, kjer sedi Tina Shavvish, je včasih sedel poslanec avstrijskega državnega zbora Fran Jaklič. Desno od nje je Anton Kokelj. Nekoč je bil to sedež Janeza E. Kreka.
Program je bil zelo pester in resnično dobro pripravljen. Čeprav se radi zgledujemo po švicarski natančnosti in točnosti, pa so tudi Avstrijci zelo ekzaktni, saj so se vsi pogovori odvijali ob točno programiranih terminih.Vsi sogovorniki so bili zelo odprti, posredovali in pokazali so nam svoje bogate izkušnje i/, področja svojega dela in izkazali pripravljenost pomagati nam tudi v prihodnje, v kolikor bomo to želeli. V slovensko delegacijo smo bili povabljeni tudi iz naše občine, čeprav še nismo uradni člani tega združenja. Delegacijo je vodil predsednik Združenja občin g. Anton Kokalj, ki je tudi župan Občine Vodice, sekretar Združenja, dr. Mitja Slane, mag. Franc Zohar, strokovnjak iz področja financiranja občin in spodaj podpisana kot predstavnica občine Dobrepolje.
Avstrija meri 83.849 km2 in ima približno 8 milijonov prebivalcev. Republiko Avstrijo sestavlja devet zveznih dežel, v katerih je skupno 2.359 občin. Najprej so občine povezane v Združenje na
nivoju dežele, nato pa v generalno Združenje občin države Avstrija, kateri nastanek sega že v leto 1962. V to Združenje je včlanjenih kar 99 % vseh občin. Glavni pobudnik našega obiska je bil ravno generalni sekretar avstrijskega Združenja občin, g. dr.Robert Hink, ki nam je posvetil veliko časa. Celotno organizacijo je izvedla Politična akademija, ki nam je nudila tudi svoje hotelske usluge v čudovitem zelenem okolju v bližini Schonbrunna. Najprej smo obiskali Dunajski parlament, kjer smo se pogovarjali s generalnim sekretarjem evropske ljudske stranke, g. mag. Ale-xis VVintoniakom in gen. sekretarko avstrijske ljudske stranke, ga. Marijo Rach-Kallat, bili sprejeti pri vodji političnega oddelka zvezne ljudske stranke, g. dr. Martin Clemens Auerju, se srečali z državnim svetnikom Ministrstva za finance, mag. Alexander Lesigangom, deželnim šefom, g.Norbert Walterjem, generalnim sekretarjem Združenja mest Avsrije, g. dr. Erich Prambockom, svetnikom občine Dunaj, g. Georg Fuch-
som, obiskali deželno vlado v Spodnji Avstriji ter se pogovorjali z deželnim svetnikom, g. dr.Franz Oswaldom in predsednikom Združenja občin dežele, g. mag. Christjan Bruklerjem, ter tam imeli srečanje z dvema županoma v občini Lassee in Hoflein. Na koncu je bil organiziran še pogovor z gen. sekretarjem avstr. Združenja hranilnic Sparkas-se, g. dr. VVilhelm Kraetschmerjem.
Glavni motiv vseh pogovorov je bilo delovanje zveznega in deželnega parlamenta, njegova koalicijska sestava, predvsem pa pomen in delovanje Združenj občin, ki je edini suvereni sogovornik lokalnih oblasti najprej do deželne in nato do zvezne vlade. Največ sedežev v parlamentu ima ljudska stranka in socialdemokrati, medtem ko 70 % županov pripada ljudski stranki. Same občine oz. župani se tako posvetijo svojim lokalnim problemom in veliko investirajo v razvoj. Avstrijska ustava omogoča občinam popolno avtonomijo. Vsaka pravna enota, država, dežele in občine morajo nositi svoje finančne odgovornosti, to je svoje stroške in delitev davkov po posameznih enotah. Sistem davkov, ki pripadajo le državi, le deželi in le občini ter še t.i. deljene davke. Po prikjučitvi Avstrije k EU 1. 1995 se morajo tudi občine obnašati po Maastricht kriterijah, ki pogojujejo pozitivno poslovanje občine oz. ne dopuščajo nobenega deficita! Na deželni ravni se deficiti vseh občin seštevajo in skupaj z državnim deficitom le ti ne smejo presegati 3 %! Ob eventuelnem višjem deficitu zakon določa sanacijo, in sicer tako, da se le ta v prihodnjem proračunskem letu takoj "rezervira" in pokrije, to pomeni, da mora občina varčevati, sicer sledi sankcija iz deželne vlade, ki pošlje na takšno občino strokovnjaka za finance, kar se pa do sedaj še ni nikjer zgodilo. Država obravnava vsako občino ne glede na njeno velikost enakovredno. Združenje občin je in igra zelo pomembno vlogo pri dogovoru z državo o finančnih prihodkih na občine. Dogovarja se z Združenjem mest o enakopravni porazdelitvi prihodkov na vse občine, ne glede na njihovo velikost, pri delitvi pa je seveda je eden pomembnih kriterijev število prebivalcev v občini in tako bogatejše občine na ravni svoje dežele prispevajo revnejšim za njihovo de-
Iz občine
lovanje in razvoj, kar omogoča enakomernejši razvoj tudi na podeželju. O finančnem stanju občin in dežele obvešča svoje člane Združenje občin mesečno. Seveda pa se občine lahko tudi zadolžijo, saj zelo veliko investirajo. Za določene projekte občina vzame kredit pri hranilnicah, vendar mora biti struktura sredstev pri projektih približno sledeča: 35 % kredita, 10 % subvencije dežele, 20 % lastni proračun, 35 % pa morajo mesta prodati svojo imovino. Zelo je pomembno dogovarjanje med Zvezo občin in Zvezo mest, da se skupno izdelajo študije o določenih zadolžitvah. Za orientacijo navajam povedane podatke, in sicer da je letošnji proračun avstrijskih občin 14 milijard evrov. Pri tem ni vključen Dunaj, ki ima poseben status, saj je glavno mesto države, je dežela in občina obenem in znaša njen proračun cca. 8-10 milijard evrov. Tako je zadolžitev občin brez občine Dunaj 10 milijard evrov, kar pomeni, da je kar 70 % občin zadolženih!
Mnoge sogovornike smo povprašali o njihovem počutju v EU ali kako so se pripravljali na to odločitev?! Zanimiv je bil njihov odgovor. V času globaliza-cije pravzaprav ni druge alternative in so vso energijo usmerili v proučevanje, kako Avstriji priboriti pravo mesto v EU in iz EU potegniti čim več dobrega in koristnega zanjo! Eden glavnih motivov se je in se glasi " močne občine -moč za Evropo !"
Čeprav je zakonsko določen status posameznih občin, pa Združenje pravzaprav skrbi, da se ta status tudi udejanja. Združenje na nivoju dežel izdaja tudi mesečno revijo, kjer obveščajo in seznanjajo svoje člane o vsem aktualnem življenju in delu Združenja in občin.
V sklopu programa je bil en dan namenjen obisku dveh občin v deželi Spodnja Avstrija, ki je največja dežela v Avstriji in skupaj z Dunajem zajema več kot 50% vseh prebivalcev države. Vzhodno od Dunaja, neposredno ob meji s Slovaško, smo najprej obiskali občino Lassee in popoldne še občino Hof-lein. Lassee velja kot bogata, Hoflein kot revna občina.
Občino Lassee sestavljata dve večji vasi s površino 55 km2 in 3500 prebivalci, Hoflein pa ima le eno vas, ki z okolico meri 22 km2 in ima 1150 prebivalcev.
Prvi vtis, ki ga dobiš, ko se pelješ skozi ta naselja, je celovita urejenost kraja, predvsem urbanistična, infrastrukturna, komunalna. Vse ceste in poti so asfaltirane, pločniki so malodane ob vseh cestah. Kar daje naseljem še poseben čar, so številne zelenice in cvetlične gredice, ki so vse skrbno urejene in negovane. Za njihovo podobo skrbijo upokojenci, ki preko svojega društva veliko prispevajo k celotni podobi in življenju občine, sta nam zatrdila oba župana. Drugi vtis pa so stanovanjske hiše, ki ne segajo visoko v nebo, ampak so majhne enodružinske hiše, ene bolj, druge manj bogate, ki nikakor ne spominjajo na veličino naših stanovanjskih hiš. Tudi ti občini imata vse tiste javne objekte, ki so potrebni za življenje ljudi, to so šole, vrtci, urejeno zdravstveno varstvo, gasilska društva, trgovine, kulturne objekte, športna igrišča, plavalne bazene, ki so v občinski in privatni lasti, gostinske objekte, mladinski center, ki mi je še posebno ostal v spominu, saj ga predstavljata dva preurejena železniška vagona ob robu vasi in ob športnem igrišču. Po izjavah obeh županov velja omeniti, da problemov z odvisnostmi mladih v občinah ni opaziti.
Medtem ko se v občini Hoflein v pretežni meri ljudje ukvarjajo s pridelavo vina, saj je ta okoliš vinoroden in je mimogrede v neposredni bližini arheološkega parka Carnuntum, pa nas je okolica občine Lassee očarala z zlatim klasjem, tj. pšenico, katere površine so bile res ogromne. Seveda je bilo potrebno ta zemljišča komasirati, kar je bilo v Avstriji izvedeno že 1. 1960. Občina Lassee se ponaša s tremi pomembnimi objekti, ki jih tudi trži! So rezultat dolgoletnega načrtnega dela župana in sveta: čistilna naprava, katere prva postavitev sega že v 1. 1973, sedaj je na istem mestu že nova postavitev, vmes pa je bila izvedena sanacija prve postavitve. V njeni neposredni bližini je zgrajena pokrita deponija za organske odpadke, na drugem koncu naselja pa je sežigna naprava, namenjena za ogrevanje enega naselja. Celotna tehnologija, ki je danskega porekla, uporablja za izgorevanje slamo pšenice, ki je embalirana na določeno obliko in velikost (1 kos=500 kg!) in je v celoti avtomatizirana. Takšen način uporabe sekundarne surovi-
ne kot kurilnega sredstva, rezervno kurivo so še lesni sekanci ali kurilno olje, kar pa v osmih letih še niso uporabili, je motiviral kmete za pridelavo pšenice. Povezali so se v Zadružno zvezo, kjer se skupno izvaja - na lizing pridobljene na prave - embaliranje slame in jo nato odpeljejo v pokrite prostore, ki so v občinski in zasebni lasti (vlaga slame ne sme presegati 20%!). Letno oz. na kurilno sezono, od septembra do aprila, porabijo kar 2000 ton slame. Kmetje preko Zveze to slamo prodajo občini ali pa izvedejo kompenzacijo s kompostom iz komunalne deponije, ki jim služi za obogatitev njihove zemlje pri pridelavi raznih kultur. Od kurilne naprave do naselja je speljanih 25 km izoliranih cevi in ta način ogrevanja uporablja večji del stanovanjskih objektov. Občina Lassee ima v svoji lasti cca. 20% zemljišč, ki jih počasi komunalno opremlja in nato trži.
Župana obeh občin sta nam prijazno pokazala celoten svoj "teritorij", katerega vodita že več kot 20 let. Funkcija župana ni profesionalna, profesionalno je delo tajnika, financ in tajništva. Čeprav se veliko zadev odvija prek dela občinskega sveta, ima župan več avtonomije pri svojem delu, kar mu omogoča zakonodaja. Mandat župana traja 5 let in se ga ne voli samostojno, ampak kandidira na politični listi. Občine v Avstriji so enovite, sestavljene iz enega ali le nekaj naselij in zato veliko bolj deležne hitrega razvoja. To jim omogoča drugačen način financiranja ter več desetletno delo istega vodstva občine, kar je tudi posledica stoletne avstrijske urejenosti na tem področju. Kot dokaz naj navedem obiskano občino Lassee, ki se letos ponaša s svojo 900 letnico obstoja.
Štiridnevno bivanje v avstrijski prestolnici, ki je ena najlepših na svetu, nam zaradi natrpanega programa ni omogočilo ogleda katere koli kulturne ali druge znamenitosti. Vsi pa smo bili zadovoljni, da smo izkoristili dano priložnost videti onkraj meje urejenost lokalnih zadev. Pa še nekaj, lahko smo se fotografirali v sedežih staro-avstrijske-ga parlamenta, kjer so sedeli slovenski poslanci, g. Jaklič, g. Krek, g. Umek, dr. Korošec.
Tina Shavvish
Kmetijstvo res največji onesnaževalec
okolja?
Vsi imamo korenine na kmetih in verjetno je zato kmetijstvo vsem tako blizu, tako znano. Na to temo se čuti vsak sposoben polemizirati, razpravljati in pisati, posebno v zadnjem obdobju, ko prehajamo v EU, ki bi nas rada uvrstila v rezervat lovske rekreacije, kjer bi prevladovale divje zveri namesto tradicionalnih krav.
V letu 2001 je Inštitut za geografijo izdelal študijo z naslovom Kmetijsko obremenjevanje okolja v Sloveniji. Zaradi velike različnosti pokrajin v Sloveniji je bila v raziskavi obdelana tudi kraška Dobre-poljska dolina. V različnih časopisih sem zasledil objavljene rezultate te raziskave in v večini primerih prikazanih tako, da je za vse onesnaževanje krivo kmetijstvo. Podoben članek sem zasledil tudi v Našem kraju, lokalnem časopisu naše občine, zato sem se odločil, da nekaj napišem, posebno še, ker sem kmetijski svetovalec zadolžen za območje občine Dobrepolje.
Po zadnjih statističnih podatkih iz leta 2000 je v naši občini samo še 415 družinskih kmetij. Večkrat slišim, predvsem od tistih, ki ste nehali kmetovati, da je kmetijstvo nepotrebno, da je glavni onesnaževalec okolja, zato je vsak denar, ki je namenjen tej panogi, vržen proč. Večkrat se sprašujem, ali so ti gospodje pomislili, kakšna bi bila lepa Dobrepoljska dolina, ki je sedaj preprežena z njivami različnih kultur in travniki, če ne bi bila obdelana in bi bil gozd do vrtičkov, ki jih ti gospodje še imajo.
Dobrepolje je suho kraško poljes75km2, med slovenskimi je največje in najbolj naseljeno, saj je leta 1991 na njem živelo 3303 prebivalcev, gostota pa je znašala 44 prebivalcev na km2.
Gozdovi pokrivajo 52% zemljišč, 21% je travnikov in 11% njiv in pašnikov. Po popisu iz leta 1991 je bilo na tem področju 2188 GVŽ (to je glav velike živine. Žival, ki je težka 500 kg, je 1 GVŽ). Po popisu iz leta 2000 pa smo našteli na tem območju 1856 GVŽ.
V letu 1996 je bilo v zadrugi Dobrepolje prodano:
Vrsta gnojila duši k-f osf o r- ka I i j v%
NPK15-15-15 46.000 kg
NPK 8-26-26 49.000 kg
KAN 27 -   - 80.000 kg
Skupaj 175.000 kg
V letu 2001 je bilo v zadrugi Dobrepolje
prodano:
Vrsta gnojila dušik-fosfor-kalij v %
NPK 15 -15 -15 57.600 kg NPK 8 -26 -26 36.000 kg KAN 27 - - 38.400 kg
Skupaj 132.000 kg
Za rast rastlin so v glavnem pomembni trije makro elementi. Dušik, fosfor in kalij. Potrebni so tudi mikro elementi v manjših količinah, zato so manj pomembni za rast in onesnaževanje. Vsako leto vzamemo vzorce zemlje in ugotavljamo, da je v zemlji premalo fosforja, ponekod kalija in v nekaterih primerih apna. Ti elementi se i/, zemlje zelo počasi izpirajo, zato okolja ne onesnažujejo.
Problematičen pa je dušik, ki se zelo hitro izpira in povečuje količino nitratov, posebno v vodo, katerih po merilih EU ne bi smelo biti prek 25 mgN03/l.
Po analizah vode iz študije 2001 so v Do-brcpolju trije vzorci vode, ki so nad to določeno mejo. Podatka o številu vzorcev nisem zasledil.
Povečano število nitratov v vodi se mi zdi problematično in mislim, daje naloga vseh, da skušamo ugotoviti, od kje veliko onesnaževanje vode?
Ali je za to krivo kmetijstvo, če pridela povprečna dobrepoljska kmetija na 1 ha okrog 66 kg dušika iz hlevskega gnoja in do 20 kg na ha iz mineralnih gnojil (upoštevali smo tudi nakup gnojil izven zadruge)? Ali priteče onesnažena voda iz višje ležečih kraških območij, ali pa vodo morda onesnažujejo greznice, ki so speljane direktno v podzemlje, se redno ne čistijo in niso strokovno grajene?
Nasvet za kmete? Ne trosite hlevskega gnoja v času zmrzali in po snežni odeji, ker je v tem času onesnaženost največja, učinek gnoja najmanjši, ker je izpiranje veliko, zmrznjena zemlja pa ni sposobna vezati na sebe elemente, ki so v gnoju, zato se izpirajo v podtalnico. Za gnojnico in gnojevko pa itak velja zakonska prepoved
v času mirovanja, svetujem vam, da se jo držite.
Veliko število kmetij v naši občini ima pogoje za sonaravno rejo živali. Poraba dušika ne sme presegati 170 kg na ha in obremenitev ne sme biti večja od 1.9 GVŽ na ha. Prepričan sem, da v naši občini pridelujemo zdravo hrano. Poraba mineralnih gnojil je prikazana. Naj vam še povem, da v zahodni Evropi niso redke kmetije, ki poleg veliko hlevskega gnoja porabijo prek 1500 kg mineralnih gnojil na ha, in to veliko dušika.
Kar se tiče uporabe fungicidov in insek-ticidov naj pojasnim, da je poraba na ha zelo majhna. Svoj čas je veliko pridelovalcev krompirja uporabljajo veliko količino sredstev za zatiranje koloradskega hrošča. Z zmanjšanjem površin pod krompirjem pa je tudi poraba tega strupa padla. Od škodljivih snovi se največja količina uporabi herbicida za zatiranje plevela v koruzi, katere površina pa se iz leta v leto manjša.
Toliko za informacijo in razmislek, ali res siromašimo naravno rastje in ogrožamo podtalnico.
Kmetijski svetovalec: Jože Andolšek
Odlaganje odpadkov, ki nastanejo pri obdelavi trupov po zakonu (v registrirani klavnici) na domu
Na podlagi 6. točke ZAKONA o veterinarstvu (Ur. List RS, št. 33/01), so pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost, pri kateri nastajajo odpadki (torej tudi kmetje, ki doma obdelajo trupe živali, ki so bile zaklane v registrirani klavnici) dolžne na predpisan način zagotoviti odvoz odpadkov v najbližjo zbiralnico ali obrat za obdelavo odpadkov, zaradi varstva okolja in zaščite zdravja živali in ljudi.
To dejavnost opravlja veterinarsko-higien-ska služba Nacionalnega veterinarskega inštituta, tel.: 4779-353, zato naprošamo občane, da naročajo predpisan odvoz odpadkov, ki nastajajo pri obdelavi trupov živali zaklanih v registrirani klavnici, na domu za lastno uporabo, na omenjeno telefonsko številko. Za kršitev tega člena ZAKONA o veterinarstvu (t.j. odlaganje odpadkov, ki nastanejo pri obdelavi trupov živali, zaklanih v registrirani klavnici, na domu za lastno uporabo, v zabojnike za zbiranje komunalnih odpadkov ali odlaganje v prosto naravo) je zagrožena sorazmerno visoka kazen (najmanj 50.000 SIT), ki v vsakem primeru presega stroške odvoza, ki so odvisni od števila prevoženih kilometrov veterinarskega higienika.
VETERINARSKI INŠPEKTOR: dr. Rozalija Fuchs, dr. vet. med.
Izpodr. centra za razvoj gospodarstva
avgust 2002
Geografska označba porekla lesenih izdelkov "suha roba"
Občine: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje in Velike Lašče so se odločile, da izpeljejo projekt Geografske označbe porekla blaga SUHA ROBA.
Tako smo pričeli voditi aktivnosti za registracijo na Uradu RS za intelektualno lastnino. Geografska označba pomeni oznako, ki označuje, da blago izvira iz določenega ozemlja, območja, kraja, če je kakovost, sloves ali kakšna druga značilnost tega blaga bistveno odvisna od njegovega geografskega porekla.
Območje občin: Ribnica, Sodražica, Dobrepolje, Velike Lašče in okoliških občin že nekaj stoletij predstavlja prostor, kjer so prebivalci izdelovali lesene uporabne izdelke, imenovane Suha roba. V zadnjem stoletju seje uporabnim izdelkom pridružil tudi spekter turističnih spominkov (spominki z napisi, slikami, miniature ...) in razne druge izpeljave izdelkov Suhe robe.
Namen projekta je dati izdelavi in prodaji suhe robe v naših krajih nov pomen. Povečati njeno zanimivost, poenotiti izdelke suhe robe, plasirati izdelke in znamko geografske označbe kot produkt z višjo vrednostjo, združiti izdelovalce suhe robe s celotnega območja (izdelovalcev je več sto), organizirati institucijo, ki bo v izvedbenem delu nadaljevala zastavljene aktivnosti (društvo, GIZ...). Označba bo tudi promovirala naše kraje skozi te izdelke.
Vsebina projekta predvideva vzpostavitev Geografske označbe izdelkov. Zato je potrebno izdelati strokovne podlage: opis artiklov, opredelitev geografskega področja, načinu - tehniki izdelave, surovinske osnove in ostalih elementov, s katerimi bomo opredelili kriterije: območja, tehnološkega procesa, materiala, kulturne dediščine in kakovosti. Skozi izpolnjevanje dogovorjenih pogojev bodo proizvajalci lahko pridobili Geografsko označbo.
Eden od ciljev je povezati izdelke z geografsko označbo v celovito turistično ponudbo naših krajev. Na tej osnovi načrtujemo promocije izdelkov na lokalnih (kakor tudi slovenskih in v tujini) sejmih in prireditvah, organiziranje predstavitev izdelave izdelkov z geografskim poreklom za turistične skupine... Izdelki z geografskim poreklom bodo
lažje prepoznani tudi v slovenskem in predvsem evropskem prostoru, kar bo za proizvajalce predstavljalo nove tržne izzive, predvsem pa bo obstoječi način izdelave in distribucije nadgrajen z novo dodano vrednostjo, katero načrtujemo doseči z označbo. Prav tako bo označba omogočala dodaten zaslužek na turističnih destinacijah v vključenem okolju, ki bodo izdelke lahko vključili v svojo ponudbo za obiskovalce in s tem povečali zanimivost posamezne turistične destinacije.
Cilj geografske označbe izdelkov je tudi povečanje razpoznavnosti izdelkov suhe robe, ki so doma na pričujočem območju. Tako bo kakovost lesa iz naših gozdov, ustvarjalnih rok naših ljudi in več stoletne tradicije vgrajena v formulo tradicija=znanje=kakovost.
Oznako blaga Suha roba bodo lahko nosili le izdelki, ki ustrezajo kriterijem: kulturne dediščine, območja, tehnološkega procesa, materiala in kakovosti. Izdelki morajo nadaljevati tradicijo Suhe robe. Tako bo poenotena uporaba termina "suha roba", za področje lesenih izdelkov in bo omogočala skupne promocijske, tržne, turistične in ostale aktivnosti. S tem bomo tudi dosegli, da bodo kvalitetni izdelki z našega območja uradno potrdili svojo geografsko kakovost, ki bo še kako dobrodošla v poplavi različnih uvoženih izdelkov, ki se uporabljajo za podobne namene.
V izvedbo so vključeni: predstavniki vseh občin, Področni center za razvoj gospodarstva, Območna obrtna zbornica, javni zavod Miklova hiša in izdelovalci suhe robe s celotnega območja, ki bodo s svojimi znanji o izdelovanju
sodelovali pri nastajanju projekta.
Janez Mate
Povzetki razpisov iz Uradnih listov:
NASLOV: SOFINANCIRANJE RAZVOJA NOVIH IZDELKOV IN POSTOPKOV PO PROGRAMU SPODBUJANJA INVENCIJ IN INOVACIJ
Uradni list: št. 52, str. 4522, Pospeševalni center za malo gospodarstvo, Ljubljana.
Namen: sofinanciranje nastopov na sejmih doma in v tujini (do 50%), sofinanciranje patentnih zaščit (do 15%), sofinanciranje izvedbe prototipov in poisku-sne izvedbe postopkov (do 35%).
Rok prijave: 18.07.2002 za udeležbo na MOS Celje, ostalo do porabe sredstev (11.07, 08.08., 12.09....).
Okvirna višina sredstev: 48 mio SIT razdeljeno po področjih.
Informacije, dokumentacija: na sedežu PCMG, tel. 5891-870, Aleša Kavčič.
NASLOV: JAVNI RAZPIS ZA UGODNEJŠE KREDITE MALIM IN SREDNJE VELIKIM PODJETJEM V LETU 2002
Uradni list: št. 56, str. 4733, Javni sklad RS za razvoj malega gospodarstva.
Namen: Ugodni krediti za mala in srednje velika podjetja, za kredite najete po 01.01.2002, obrestna mera TOM +1%. Rok: prvi rok 01.09., nato vsak prvi dan v mesecu do porabe sredstev. Okvirna višina sredstev: 2.852 mio SIT.
Informacije, dokumentacija: na sedežu sklada, tel.02 234-1274, 02 234-1272.
Ponovno obveščam vsa zainteresirana podjetja in potencialne podjetnike (lahko tudi kmetje ali nosilci dopolnilne dejavnosti), ki potrebujejo svetovalne storitve za zagon dejavnosti, razvoj obstoječe dejavnosti, različne razvojne projekte, sanacijo nastalih težav ipd., da je možno koristiti sofinanciranje svetovalnih storitev v višini do 300.000,00 SIT prek vav-čerskega sistema.
Prav tako obveščam, da je odprt razpis za podjetniške svetovalce, ki se lahko vključijo v vavčerski sistem (več informaciji na e-naslovu PCMG.SI).
Razpisi niso objavljeni v celotni obliki, temveč le povzetki, ki predstavljajo osnovno informacijo zainteresiranim. Vse celotne objave razpisov si lahko ogledate v ustreznih številkah Uradnih listov, ki so Vam na razpolago tudi na sedežu Podoročnega centra za razvoj gospodarstva d.o.o., Ribnica, Škrabčev trg 40, GSM 041-436-233.
avgust 2002
Kultura, investicije
Izšel je Zbornik občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje
Pred kratkim je izšla nova, 22. številka Zbornika občin Grosuplje, Ivančna Gorica, Dobrepolje. Zbornik je redno izhajal že v prejšnji skupni občini Grosuplje, po uvedbi nove lokalne samouprave pa izhaja vsaki dve leti in zajema gospodarsko, kulturno in zgodovinsko kroniko vseh treh novo nastalih občin.
Sedanji urednik je Mihael Glavan, uredniški odbor pa sestavljajo člani iz vseh treh občin, in sicer: France Adamič, Ivan Ahlin, Mihael Glavan,Ivan Grandovec, Roža Kek.Tine Kurent, Jakob Muller in Danijel Zupančič.
Najnovejša številka je vsebinsko bogata in je razdeljena na naslednja poglavja: Področna zgodovina, Naše občine in občani, Znanost, kultura in književnost, Kronika, jubileji, kulturni dogodki in Gradivo. Med številnimi prispevki najdemo tudi nekaj takih, ki prinašajo zanimivosti iz dobrepoljske občine. Anton Jakopič je v prispevku Občina Dobrepolje v letih 2000 in 2001 obširneje predstavil finančno stanje občine in delovanje občinskega sveta ter uprave občine. Prikazal pa je tudi osnovno izobraževanje, predšolsko vzgojo in otroško varstvo, kulturo, kmetijstvo in vsa ostala področja delovanja občine. Članice strokovne skupine devet-letke so pripravile članek Korak za ko-
rakom v devetletno osnovno šolo v do-brepoljski občini. Avtor daljšega prispevka z naslovom O razvoju šolstva v Dobrepolju je Ivan Grandovec. Isti avtor je prispeval tudi članek 70-letnica Milana Šuštarja. Zanimiva je tudi Bibliografija člankov občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica za leti 2000 in 2001 avtorice Marije Samec, kjer lahko najemo podatke o vseh člankih, ki so izšli v slovenskih časopisih in so obravnavali teme iz naše občine. Za naše bralce je zanimiv tudi prispevek Jakoba Mul-lcrja Žena z zakladom. Ob 75-letnici Ančke Lazar. Marsikoga pa bo pritegnil strokovno dragocen članek Jožice Narat jezik Jakličevih narodopisnih povesti danes.
Skratka, Zbornik je dragocena zbirka prispevkov in podatkov iz različnih področij, zato bo pritegnil marsikaterega bralca.
M. Steklasa
Ena večjih občinskih investicij v letošnjem letu je izgradnja igrišč v Strugah in Kompoljah. Na matični šoli na Vidmu pa je bil pred začetkom šolskega leta zamenjan del kritine.
Povabilo prostovoljcem!
Pri Centru za socialno delo Grosuplje potekata dva projekta namenjena otrokom in mladostnikom. Programe vodita mentorici Mateja Anzeljc Brati-na - Prostovoljno delo z otroki in mladostniki" in Nuša Mihalič - "jutRO nove Misli". Pomagajo nama prostovoljci - dijaki, študentje in ostali, ki so pripravljeni v svojem prostem času preživeti nekaj uric v druženju in učenju. Če se nam želiš pridružiti kot prostovoljec, naju pokliči na telefon 781-80-56 ali 781-80-57.
V mesecu aprilu smo otroke in mladostnike peljali na vikend tabor v Za-potok.Pri izvedbi tabora so nam s svojo donacijo pomagali: Pekarna Grosuplje Vele d.o.o. - Grosuplje Mesarija Mrs. Lan - Grosuplje Pekarstvo Gorenc - Ivančna Gorica Vsem se za sodelovanje zahvaljujemo! Mateja & Nuša & Prostovoljci
Statistični urad Republike Slovenije se iskreno zahvaljuje za sodelovanje in pomoč pri pripravah na popis in pri izvedbi popisa. Brez vašega prispevka ne bi mogli izpeljati tako velikega projekta, kot je bil Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj 2002, in doseči tako kakovostnih rezultatov.
DOLOČITEV PLAKATNIH MEST
Na podlagi 1. in 2. odstavka 8. člena Zakona o volilni kampanji (Ur.l. RS, št. 62/94 in 17/97) obveščamo vse organizatorje volilne kampanje, da v občini nimamo urejenih plakatnih mest, zato je plakatiranje prosto, ob soglasju lastnikov in če nameščanje plakatov ni v nasprotju z drugimi (n.pr.cestno-prometnimi) predpisi.
Občina Dobrepolje
Iz sosedne občine; obudimo spomine J
Novica iz sosednje občine
Že nekaj časa nazaj so nam mediji posredovali presenetljivo novico, da eden od predsedniških kandidatov prihaja iz Velikih Lašč in da ga predlaga "Domoljubna lista napredka in neodvisnih občanov". Ker je ime Marko Kožar verjetno za večino bralcev še neznano, objavljamo nekaj podatkov o kandidatu in o listi, ki ga je predlagala.
Informacije smo dobili pri predsedniku Franciju Pečniku, ki je tudi predsednik KUD-a Marij Kogoj Turjak. Marsikateremu našemu občanu je dobro poznan kot neumoren predsednik društva, ki si že dogo časa iskreno prizadeva za prijateljsko in kulturno sodelovanje z društvi iz naše občine. Pravi, da je velik prijatelj Dobrepolja in da ima med Dobrepoljci že zdaj veliko prijateljev.
Kakšna stranka je Domoljubna lista napredka in neodvisnih občanov?
Najprej moram poudariti, da to ni stranka. Domoljubna lista napredka in neodvisnih občanov ali na kratko Domoljubna lista je civilno gibanje, ki je bilo ustanovljeno leta 1998. Ta lista je edina, vsaj tako kaže praksa v slovenskem političnem prostoru, za katero lahko trdimo, da je prava sredinska. Privrženci liste so lahko tudi člani drugih strank, zato lahko lista predlaga ali podpre katerega koli strankarskega kandidata. Največje bogastvo liste je zagotovo razvidno iz njenega imena. To je domoljubje, napredek in neodvisnost. Domoljubna lista se napaja samo z domačimi idejami, ki so jih za zanamce zapustili: Primož Trubar, Andrej Turjaški, Fran Levstik, Josip Stritar in drugi. Čutimo dolžnost, da te ideje ne-nehoma prenašamo na mlajše generacije. S takšnim neideloškim delovanjem bomo zagotovo dosegli prijateljstvo za vedno.
Kako ste politično prisotni v občini?
Z opiranjem na domačo stvarnost lahko pokažemo svetu, da moramo in bomo tudi Slovenci kot narod obstali. STATI IN OBSTATI je predvolilno geslo liste in kandidata za predsednika Marka Kožarja. Da ni Domoljubna lista v občini Velike Lašče le modna muha, zagotovo vedo politične stranke, ki SO bile v igri za sestavo občinskega sveta občine Velike Lašče. Za informacijo naj povem, da ima lista v tem mandatu kar dva svetnika. Čeprav smo volunterji
(mnogi pa imajo prav volunterstvo za zmerljivko), se bomo z vsemi pozitivnimi močmi borili proti izkoriščanju človeka. Borimo se tudi za nenehen in enakomeren razvoj vseh delov naše občine.
Predsedniška kandidatura pa pomeni, da nastopamo enakopravno z bogatejšimi in večjimi kraji. To pa je mor-
da že rast samozavesti.
Kako močno je vaše gibanje in kakšen uspeh pričakujete na letošnjih volitvah?
Vedno več nas je in vse močnejši smo prav zato, ker v srcu dobro mislimo in združujemo somišljenike ne glede na njihov svetovni nazor ali strankarsko pripadnost. Cenimo in spoštujemo delovanje političnih strank in posameznikov v njih, če temeljijo na iskrenih prizadevanjih in so v korist vseh. Želimo, da se za naše gibanje sliši povsod po Sloveniji. Zaradi neideološke in pozitivne usmeritve, ki ne izključuje nikogar, pričakujemo tudi uspeh na bližnjih lokalnih volitvah. NK
Podgora skozi čas
TONE NOVAK
0 molitvi v družini in o zvonovih v podgorski cerkvi
Po pripovedovanju se je v Podgori včasih zelo veliko molilo, in to pri vsaki hiši vsak večer. Zvečer so molili rožni venec za zdravje in za vse pokojne. Ob molitvi je morala biti zbrana vsa družina. Če se je zgodilo, da je kdo molitev zamudil, so ga zaklenili ven in je noč prespal pod kozolcem ali na podu, pozimi pa v hlevu. Med molitvijo so vsi klečali in bili obrnjeni proti Bogu v kotu. Redno so molili zjutraj, opoldne, zvečer, pred jedjo in po jedi. Rožni venec so redno molili ob mrliču ob polnoči. Vsak, ki je prišel kropit pozno zvečer, je vedel za molitev in je nato ostal še do zjutraj.
Podgorci imamo še eno znamenitost. Od turških upadov naprej (ti so bili od 1500 do 1550) v podgorski cerkvi ob nedeljah ob 7. uri ne zvonimo. Pred mnogimi leti so Turki prišli v našo vas iz Bele krajine in Novega mesta ob reki Krki. Ogenj pri Sv. Ani in na Grmadi in zvonenje v cerkvi je opozarjalo ljudi na prihod Turkov. Na srečo se je ljudem uspelo pravočasno skriti visoko v gozd. Tako Turki v vasi niso našli nič koristnega, našli so le prazne lesene hiše. Odpravili so se dalje in v jezi ob odhodu zažgali Bruhanjo vas, ki je bila okoli luže. Govori se, da se od takrat ob tej uri ne zvoni zaradi tega, ker so vaščani uspeli zbežati in skriti živino.
Z zvonovi pa je povezan še en dogo-
dek, ki seje zgodil 7. oktobra leta 1917. Težke bronaste zvonove so pobirali z zvonika in nakladali na vozove. Manjšega od njih so slabo naložili in je zdrsnil v Mavsarjevo lužo. Ta je bila zelo umazana, ker se je vanjo stekala gnojnica iz bližnjega hleva. Ker zvona niso hoteli izvleči iz umazane vode, so ga pustili v njej. Ta bronasti zvon so kasneje vzeli na Videm, kjer je še danes.
Tako je imela cerkev od leta 1917 do leta 1920 le majhen zvonček. Sedanji zvonovi imajo letnico 1920 - 1228 in so izdelek livarne iz Kranjske industrijske družbe z Jesenic. Za nabavo novih zvonov so morali vaščani Podgore in Bruhanje vasi sami zbrati denar. Prispevki so bili odvisni od premoženja hiše in grunta.
Na Vidmu so v arhivu zabeleženi podatki o daru Podgorca superiorja mon-signorja Antona Jakliča, ki je daroval cerkvi gotski kelih iz leta 1504, ki ga je kot vojaški kurat uporabljal na vojnih pohodih. Daroval je tudi dva mašna plašča, ki sta bila delo dunajskih delavnic iz konca 19. stoletja.
(se nadaljuje)
Op.: Avtorjevi viri, iz katerih črpa snov za svoje prispevke: Objavljeni članki Olge Zupan, Marije Makarovič, Anke Novak, Ivana Grandovca in pripovedovanja starejših vaščanov.
avgust 2002
Iz naših vasi
Prenovljena cerkev v Podpeči
V nedeljo, 28. julija, so iz vse župnije prihajali župijani v cerkev sv. Martina v Podpeči, kjer je vsako leto na to nedeljo praznovanje svete Ane.
Njen kip je v stranskem oltarju. Letos so masno slovesnost združili z blagoslovom obnovljene cerkve, zato je bilo še posebej slovesno. Vesel dogodek so vaščani zaključili s pogostitvijo, ki je župijane zadržala v prijetnem druženju še nekaj časa.
Na obnovo cerkve so se vaščani pripravljali dalj časa, dela pa so v glavnem potekala v letu 2001 in deloma še v letošnjem letu. Cerkev je temeljito obnovljena. Vaščani so ji zamenjali dotrajano ostrešje in kritino ter naredili novo fasado. Nova so tudi vsa vrata in okna v zvoniku. Prav tako so uredili okolico, vključno z dostopom in parkiriščem. Celotna vrednost del, brez prostovoljnega dela, je znašala prek 9 milijonov tolarjev. Glavno delo obnove je slonelo na vaščanih, ki so opravili veliko prostovoljnih delovnih ur, sredstva pa so prispevali tudi drugi občani, nekaj donatorjev pa je bilo tudi izven občine. Vaški odbor se ob tej priložnosti zahvaljuje vsem vaščanom in drugim, ki so s prostovoljnim delom, prispevki ali na kakršen koli drug način pomagali pri obnovi cerkve.
Tako je letošnje poletje cerkev sv. Martina spet zasijala v vsej svoji lepoti. Njena posebnost je, da je zaradi svoje lege vidna z vseh koncev doline. Zanimiva pa je tudi po svoji arhitekturi. Omenjal jo je že Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske, vendar pa je nenavadno to, da ni nikjer zaslediti letnice njenega nastanka. Vaščani ugibajo, da je bila morda zbrisana ob velikem požaru leta 1904, v katerem je zgorela lesena kupola, ostrešje in oltarji. Rešena sta bila le oltarna kipa svete Ane in svetega Martina na konju.
S tem, ko je bila v letošnjem letu obnovljena še ena podružnična cerkev v župniji, je bilo opravljeno veliko delo, ki je hkrati tudi dokaz, da se da s skupnim prizadevanjem marsikaj narediti. Pripravljenost vaščanov, da skrbijo za svojo cerkev pa je pripomogla tudi k medsebojni solidarnosti in povezanosti vaščanov.
M. Steklasa
Srečanje družin,prijateljev in vaščanov Podgore ter odprtje Naravoslovne poti pri Žouknu
V četrtek, 15. avgusta, je TD Podgora organiziralo veliko, sedaj že tradicionalno, družabno prireditev Srečanje družin, prijateljev in vaščanov Podgore. Prizadevni organizatorji so jo morali pred tem zaradi slabega vremena kar dvakrat prestaviti.
Andrej Andoljšek, vodja študijskega krožka in član krožka ter avtor dveh tabel na sliki - Tone Steklasa
Letošnje srečanje je bilo združeno z odprtjem in blagoslovitvijo Naravoslovne poti pri Žouknu, ki so jo člani TD Podgora skupaj z občino Dobrepo-Ije, Zavodom za gozdove, Lovsko družino Dobrepolje in OŠ Dobrepolje pripravljali že dalj časa. Sestavljata jo dve poti. Krajša z imenom Zvonček, je namenjena mlajšim šolarjem in starejšim, daljša pot z imenom Teloh pa vsem ostalim.
Naravoslovna pot pri Žouknu je zdaj tudi uradno odprta in pred začetkom novega šolskega leta čaka na šolsko mladino in ostale obiskovalce. TD Podgora je pripravilo ob odprtju posebno zgibanko, za promocijo naravoslovne poti in celotne vasi pa se trudi tudi na različne druge načine.
Veliko truda so vložili tudi v
pripravo otvoritvene prireditve, ki se je odvijala na začetku krajše poti ob koči pri Koritu. Program sta sproščeno, v humoristično obarvanem dvogovoru, vodila Helena Hočevar in Janez Tomšič, vmes pa so predstavniki TD Podgora in člani študijskega krožka za pripravo naravoslovne poti govorili o dosedanji dejavnosti društva, o opravljenem delu pri pripravi naravoslovne poti in o tem, kako se ta vključuje v celoten projekt Naravoslovnega rekreacijskega centra pri Koritu.
Kljub opravljenemu delu smo slišali še za nove načrte. Kot življenje lahko primerjamo z reko, ki se nikoli ne ustavi, tako tudi v TD Podgora ne bodo prenehali z delom in novimi idejami, je dejal eden od govornikov. Zaznati pa je bilo tudi kritično
Iz naših vasi
leg Predstelčanov so tokrat Tunjičani pripeljali s seboj tudi plesno skupino Stupi, ki je nastopila v drugem, zabavnem delu, v katerem je za zabavo in ples skrbel ansambel Fink.
Vaščani in člani TD Podgora so z dobro organizacijo poskrbeli za vse, kar spada na tako družabno prireditev, kot je Srečanje družin, prijateljev in vašča-nov, to pa je dobra hrana in pijača, sre-čelov in obilo zabave.
M. Steklasa
Slika levo:
skupina Predstelčani Slika spodaj:
voditelja Helena Hočevar in Janez Tomšič, spredaj Anton Novak, zadaj vokalna skupina Mavrica
ost, češ da TD Podgora narekuje tempo razvoja turizma v občini, namesto da bi bilo obratno. Govorili so: predstavniki turističnega društva in člani študijskega krožka za pripravo naravoslovne poti: Franci Adamič, Alojz Strnad, Anton Novak, Andrej Andoljšek in Ivan Grandovec. Poleg blagoslovitve in simboličnega odprtja je program vseboval še glasbene nastope, ki jih je izvajala Godba Dobrepolje in vokalna skupina Mavrica. Za prijetno osvežitev programa pa je poskrbel nastop skupine Predstelčani iz Tunjic. S Tunjičani so Podgorci navezali stike lani v Zrečah na podelitvi priznanj za najlepše urejeno vas v Sloveniji. Kot vemo, je v kategoriji "drugi kraji" Podgora zasedla prvo, Tu-njice pa tretje mesto. Od tedaj se medsebojni stiki in obiski nadaljujejo. Po-
Prihod Tunjičanov in izročitev darila predsedniku TD Podgora
Simbolično odprtje Naravoslovne poti pri Zouknu
avgust 2002
Iz društev
UREJENA DOMAČIJA 2002
Komisija je opravila ogled in naredila ožji izbor
Z enoletno prekinitvijo Turistično društvo Dobrepolje nadaljuje z akcijo UREJENA DOMAČIJA. Letošnji razpis je obsegal ocenjevanje urejenosti vrta z okolico hiše in urejenost vasi. Komisija je opravila ogled v začetku meseca julija, konec novembra pa bo potekala zaključna prireditev, na kateri bodo podeljene nagrade, ob sami prireditvi pa bo Turistično društvo organiziralo tudi razstavo najlepše urejenih vasi in vrtov oziroma okolic hiš. Do takrat pa vas želimo seznaniti z vtisi, ki jih je dobila komisija ob ogledu.
Če se najprej omejimo na kategorijo vasi, naj vas najprej spompimo da sta bili v dosedanjih akcijah nagrajeni vasi Pod-gora in Tisovec. Da sta priznanji prišli v prave roke, je bilo potrjeno tudi ob letošnjem ogledu. Ker pa je namen akcije predvsem spodbuditi k čim večji urejenosti, se komisija pri svojih kriterijih za ocenjevanje tokrat ni omejila le na splošen vtis, ampak je upoštevala predvsem tri elemente v posameznih vaseh, in sicer:
- odstotek urejenih hiš z okolico
- skrb za urejanje središča naselja
- napredek pri urejanju in polepšanju v primerjavi z zadnjo akcijo, ki je bila v letu 2000.
Rezultat upoštevanja omenjenih kriterijev je bila izbira vasi, katere ime vam bomo izdali na zaključni prireditvi.
Morda še zahtevnejša za komisijo je bila kategorija "vrtovi in okolica hiš". Člani komisije so prišli do dveh pomembnih zaključkov. Ozaveščanje in skrb za čim lepše okolje se stalno povečuje. Od prve akcije Turističnega društva je opaziti velik napredek. Občani so akcijo sprejeli in se nanjo že tako navadili, da prihod članov komisije ne vzbuja več prevelike pozornosti in začudenja vaščanov. Verjetno so k temu pripomogle tudi podobne medijsko odmevne akcije po vsej Sloveniji.
Da bi urejanje zajelo naše okolje v celoti, Turistično društvo vsakokrat razpiše tekmovanje v drugi kategoriji (kmetije, balkoni, vrtovi, vasi ...) Po večkratnih akcijah je očiten še en zaključek. Čeprav se komisija trudi odkriti nove lastnike urejenih hiš, se iz leta v leto ponavljajo ista imena. Z drugimi besedami bi rekli, da ima tisti, ki ima urejeno hišo, tudi urejeno okolico, vrt, balkon itd. In tako večinoma pridemo do istih lastnikov.
Morda se bo ob koncu akcije kdo vprašal: "Le kako, da so spustili to in to hišo?" Naj ob tem omenimo, da je bila komisija pogosto v zadregi, ali določeno hišo z okolico izbrati v ožji izbor ali ne. Ponekod je pritegnil pogled na čudovite rože na vrtu ali balkonu, pa je bilo moteče kaj drugega v bivalnem prostoru ob hiši ali na vrtu. Marsikje nam je bil všeč posamezni detajl z vrta ali dvorišča, pa splošen vtis celotnega bivalnega prostora ni bil dovolj prepričljiv. Res pa je, da smo vseeno dobili kakšno novo idejo za razpis naslednjih akcij.
Ob upoštevanju vsega navedenega je komisija letos uvrsti-
la v ožji izbor 26 hiš z okolico in vrtovi. Vsaka od izbranih je bila posebej lepa in vredna priznanja, zato bodo lastniki vseh teh hiš dobili na zaključni prireditvi posebna priznanja Turističnega društva Dobrepolje. Izmed najlepših pa bo podeljena tudi prva nagrada.
Zato ne zamudite zaključne prireditve konec novembra. Tudi spremljajoči program bo pester in zanimiv.
M.S.
'ter*.
Ob ogledu je komisija naredila tudi nekaj posnetkov, ki opozarjajo na temnejšo, neurejeno plat naših vasi
Turistično društvo Dobrepolje v sodelovanju s Kulturnim društvom Dobrepolje in DruJtvom podeželskih žena Dobrepolje-Struge prireja
v dobo to, 14. septembra 2002, ob 18. uri
ri Strnadovib (Anietovih
-HruSidki fantje -MePZ ŠkrjanUki ~ mska skupina Scena Za (ji >ri. t k i fantje -recitalorji kult urnega drnšl ansambel Zelena dolu,
Pričakujemo tudi Krjavlja Ob zabavnih ii/rab boste sodelovali tudi vi. Prireditev bo pod kozolcem, ki je ob lanskoletni vseslovenski akciji dobil priznanje in znak "Tipološki razvoj kozolca ". (losi bo i;. Slavko Afežek, vodja projekta "Poti kulturne dediščine " projekt "Slovenski kozolec ".
PRISRČNO VABLJENI!
Mnenja
Razmišljanje o demokraciji
Beseda, ki naj bi pomenila ljudsko oblast, je bila v zadnjih 10-ih letih neštetokrat zapisana ali izgovorjena. Kaj vse hočejo skriti za ta izraz in kdo vse jo uporablja, je včasih prav smešno.
Mnoge države so si nadele besedo demokratična republika in kaj so s tem želeli povedati snovalci te besede, zdravemu razumu včasih ne more biti razumljivo. Koliko krivic in gorja so oblastniki povzročili ljudem, nikoli ne bomo izvedeli.
Zanimivo raziskavo je pred časom izvedlo podjetje Gral Iteo z vprašanjem, ali je za ljudi boljša demokracija ali diktatura. Iz te raziskave je na neki način vidna doktrina ustrahovanja ali pa tudi že samozadostnosti ljudi ali nemoči, da lahko sami kaj spremenijo. Na Madžarskem in Hrvaškem prednost dajejo demokraciji s skoraj sedemdesetimi odstotki pred diktaturo, najmanj, kar je verjetno razumljivo, pa v Rusiji z dvaintrideset odstotki, kar sedemdeset odstotkov pa bi jih bilo še kar naprej zadovoljnih z diktaturo.
Skoraj nerazumljivo pa je, da se v Sloveniji samo dobra polovica (52 %) opredeli, da je boljša demokracija kot diktatura. Ob tem bi se moral vsak državljan Slovenije, predvsem pa volivec zamisliti. Res je, da je dolgoletna enostrankarska garnitura imela celotno javno mnenje v oblasti in je oblikovala pogled človeka od rojstva do smrti. Nerazumljivo pa je, da po tolikih letih nove politične struje niso sposobne organizirati svojega medijskega prostora in uveljaviti nov drugačen pogled na demokracijo.
Pisatelj Drago Jančar je nedavno tega zapisal, da se po desetih letih demokracije ni mogoče več izgovarjati na državljansko vojno, na domobrance in partizane, na 50 let nesvo-bodnega tiska, na klerikalce in komuniste; slovenski medijski
prostor je mogoče presojati edino po njegovih rezultatih, se pravi po kvaliteti in objektivnosti informacij.
Novinarstvo, ki celo pri poročanju, kaj šele pri komentiranju, ni sposobno osnovne verodostojnosti s profesionalnega vidika, ni vredno počenega groša.
Ali pač, saj je stran, ki producira tako pisanje ali obveščanje, zagotovo zadovoljna s svojim početjem, drugače ji ne bi uspelo nadaljnje vodenje vseh pomembnih funkcij v državi, tako političnih, gospodarskih, vzgojnih in še in še.
Ali se glede na to lahko vprašamo, kaj pa smo kot posamezniki storili, da se zadeva spremeni. Ali se zavedamo, da smo posamezniki tudi volivci, ki lahko ob razmišljanju vsakega dogodka, ki se nam zdi nedemokratičen, potegnemo nauk za naslednje glasovanje. Bilo bi nujno, da se tega čim prej zavemo in ne samo moledujemo in nemočni spremljamo počasno preobrazbo.
Ko pa razmišljam, kako je z demokracijo v bazi, pravzaprav v mojem kraju, pa ugotovim, da le ni dosti drugače. Ko enkrat pridobiš to "ljudsko oblast" je ne izpustiš zlepa.
Trudiš se, da vklopiš vse mehanizme, ki ti pomagajo priti na oblast, in jo s hojo po robu zdržuješ do te mere, da tudi nekdanji trdi nasprotniki klonejo za kakšno majhno protiu-slugo. Pri tem se zavržejo vsa načela in dostojanstvo.
Ne morem mimo prve seje Občinskega sveta pred slabimi osmimi leti, ko smo ob predstavitvi vsakega svetnika posebej podali tudi svoj pogled na delo v občini. Takrat sem kot večletni predstavnik krajevne skupnosti podal razmišljanje, da lahko delo nadaljujemo tako, kot smo to počeli, brez političnega pridiha, vse samo za ljudi. Bil sem prijetno presenečen ob odgovoru župana, ki me je podučil, da tako ne more
več biti kot je bilo in da bo politika igrala odločilno vlogo v našem življenju.
Res je, da se župan ni vključeval v javno družbeno življenje in v takratne aktivnosti krajevne skupnosti, saj je bilo delo predvsem brezplačno. Je pa postalo očitno, da bo v kraju res igrala prava politika odločilno vlogo v našem življenju. Ali je ta politika tudi demokratična? Ali pa sije že prisvojila tako oblast, da se spogleduje z diktaturo?
Kako zanosno je bilo ob spojitvi dveh strank v občini izraženo veselje kot "sedaj bomo pa mi vladali brez problemov". Zakaj tako veselje in zakaj seje veseliti takega vladanja? Mnenja sem, da takega zadovoljstva ni potrebno izražati z mi, vaši, naši. Nedavno tega smo na ono stran kazali s prstom.
Država se je v zaščito demokraciji opremila z raznimi institucijami, od varuha človekovih pravic, raznih parlamentarnih komisij, nadzornikov take ali drugačne vrste. Od daleč gledano je res vse v duhu ljudske oblasti. Tudi v naši občini imamo nadzorni odbor, ki naj bi pregledoval bilance pa tudi dajal pobude, ocenjeval učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih sredstev. To tudi vestno počne, rezultat s strani politike pa je opozorilo, da svetniki, ki poslušajo poročilo, si ne dovolijo delitve nasvetov, ker se mora pa že enkrat vedeti, kdo je koga postavil na kakšno mesto. In tako bi se tudi v našem kraju demokracija končala, ker ima nad njo oblast prava naša politika.
K sreči pa je v pravi demokraciji tudi tako, da ni nenadomestljivih in nezamenljivih oblastnikov in političnih usmeritev, in to bodo kmalu pokazale bližajoče se volitve.
Kakšnih posebnih sprememb se menda ni nadejati, saj je pajkova mreža dovolj gosto razpredena, do resnične demokracije pa nas bodo popeljali za to plačani naši politiki.
Stane Škulj
Domače tenstanje
Zelo nenavadno je, da letošnjo pomlad, še posebej pa poletje, zaznamuje politično mrtvilo v naši zeleni občini. Skoraj nič se ne dogaja na tej naši domači, tako ljubi nam sceni. Nobenega dvoboja ali vsaj ekscesa ni zaznati. Samo raznoliko pocukrani nastopi v dvorani, nekaj veselic doma in v okolici - in konec. To mrtvilo mije seveda povsem razumljivo. Naši ljubi politiki na oblasti si ravno nimajo več kaj povedati, ali pa ne smejo. Seveda mora biti pred volitvami vse v najlepšem redu, skoraj tako kot v nebesih. Zadnjih pol leta je ta naša občina najbolj dolgočasna na svetu in okolici.
V lokalnem taboru kontinuitete so do sedaj lahko zadovoljni z dogajanjem. Ljudi jim je uspelo tako temeljito uspavati, da jih iz tega dremeža ne spravi noben zlodej več. Niti to jih ne zanima veliko, kdo bo za župana kandidiral. Izgleda torej, da vse, kar se naredi v sferi naše dobrepoljske oblasti, je v redu in nikogar tako rekoč nič ne moti. Oblast pa je v bistvu rahlo živčna in napeta, saj ima precej številne težave sama s seboj. Njihovi ideologi bodo sicer trdili, da je vse O.K. in vse, skratka, samo pozitivno, jaz pa bi skoraj upal trdili si, da so ljudje apatični in ne vidijo prave dolgoročne rešitve. Kajti politična prednost oblasti je ljudem razumljiva in vsakdo, ki se jim postavi po robu, precej tvega. Vstopiti v politiko kot individualist . posameznik je skoraj nemogoče. Še kot pripadnik stranke v opoziciji imaš malo možnosti poseči v dogajanje na tem odru. Skrajno ironično je, da postajamo kolektivno odvisni od oblastnikov, kar vse zelo spominja na prejšnjo državo in njeno politično enotnost. Kdor ni z nami, je naš zunanji in notranji politični
i-
(_Informacije iz ZZVZZ
sovražnik. Ljudje pa nekako i/, prirojene navade sledijo toku oblastne politike ter se nič več ne sprašujejo, ali bi bilo potrebno malo zarogoviliti, ali ne! Ljudi očitno žene nekakšen ko-lektivni oportunistični duh, občina pa se počasi spreminja v gnezdo sorodstvenih povezav ter izven statutarnega in protipravnega odločanja o usodi ljudi. V takem sistemu je seveda vse dovoljeno nekaterim, tako skoraj ni posla, ki bil izveden brez pritiska in v skladu s statutom ali pa po konkurenčni poti.
Če bi torej imeli ljudje takšno delovanje za problematično, bi se na neki način uprli, vsaj s kakšno civilno iniciativo ali kaj podobnega. Tako pa ima večina za korupcijo in podobne posle lepo razumevanje in precej jih skuša v temu tudi sodelovati. In vse to spremeniti v uspeh tistih, ki so na oblasti in dobrih položajih za dobro plačo. Nekaterim žalujočim ostalim pa ostaja grenak priokus zavoženosti. Zaradi tega in takih vodilnih je življenje precej bedno in s takim občutkom živeti je zelo slabo.
Za vse nas bi bilo veliko bolje, če bi se malo razplamtele politične strasti ter bi ljudje začeli razmišljati o volitvah, kandidatih na volitvah ter končno tudi o bodočnosti po volitvah. Bolj aktiven čas bi koristil tudi manj potenciranim kandidatom in ne samo enemu. V nasprotnem slučaju ne bo noben drugi imel možnosti, razen edinega in edinstvenega vodje. Sicer pa izgleda, da se bodo ljudje odločali na podlagi tuje vsiljene pameti in ne s svojo glavo. V takšnem slučaju pa mislim, da bi bilo bolje, če bi namesto volitev imeli loterijo ali pa bi si pri Butalcih sposodili gospodično Šprinco Maroglo. Tako bi bilo bolj pošteno.
Zvonimir Zabukovec
Informacija o izvajanju 78.a člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem
zavarovanju
U UBDANA, 18. 6. 2002 - Državni zbor RS je 27. 11. 2001 sprejel Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ-E; Ur.l.RS, št. 99/2001), ki med drugim kot novost uvaja tudi ukrepe zoper samostojne zavezance, ki so neredni plačniki prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, in njihove družinske člane (78.a člen ZZVZZ). S prehodnimi določbami je bilo določeno, da se začne 78.a člen Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju izvajati 6 mesecev po uveljavitvi ZZVZZ-E, t.j. 22. 6. 2002, zato bo Zavod kot izvajalec omenjenih določb od tega dne dalje pričel izvajati z zakonom predvidene ukrepe.
S spremembo zakona se zaostruje odgovornost samostojnih zavezancev, ki so neredni plačniki prispevkov obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tako se zavarovanim osebam iz 4., 5., 6., 7., 8., 11., 12., 13., 14. in 20. točke prvega odstavka 15. člena zakona (na primer osebe, ki samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost, osebe, ki so lastniki zasebnih podjetij v R Sloveniji, kmetje, ki opravljajo kmetijsko dejavnost kot edini ali glavni poklic, vrhunski športniki, samostojni kulturni delavci...) ter njihovim družinskim članom v času, ko nimajo poravnanih obveznosti plačevanja prispevkov, zadržijo njihove pravice do zdravstvenih storitev in denarnih dajatev iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja. Te osebe in njihovi družinski člani bodo lahko v času, ko nimajo poravnanih obveznosti iz naslova prispevkov, uveljavljale na račun obveznega zdravstvenega zavarovanja le nujno zdravljenje.
Ostale storitve, ki presegajo nujno zdravljenje, si bodo morali neredni plačniki zagotoviti z lastnimi sredstvi, ki jih bo Zavod povrnil, ko bodo tudi sami poravnali svoje obveznosti do Zavoda. Nujno zdravljenje obsega:
- nujne in neodložljive zdravstvene storitve za ohranitev življenjsko pomembnih funkcij, zaustavljanje večjih krvavitev in oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali življenjskih funkcij ter antišok terapij;
- zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo;
- zdravljenje zastrupitev;
- storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje;
- storitve, za katere je predpisano obvezno zdravljenje ali so z zakonom opredeljene kot obvezne in za katere po naših predpisih ni plačnik država, delodajalec ali zavarovana oseba sama;
- nujne prevoze z reševalnimi vozili;
- zdravila, predpisana na recept s pozitivne liste, potrebna za zdravljenje stanj iz predhodnih alinej;
- medicinske pripomočke, potrebne za obravnavo stanj iz predhodnih alinej, in sicer v obsegu, kot ga določajo Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja.Sto-ritve nujnega zdravljenja izvajalci zdravstvenih storitev (zdravstveni domovi, bolnišnice, zasebniki-koncesionar-ji, lekarne ipd.) obračunajo obveznemu zdravstvenemu zavarovanju.
Postopek zadržanja pravic nerednim plačnikom
Podatek o nerednem plačniku prispevkov bo zapisan na kartici zdravstvenega zavarovanja ali na obrazcu "Potrdilo o veljavnosti obveznega zdravstvenega zavarovanja", s katerim zavarovane osebe uveljavljajo pravice,
če začasno nimajo kartice. Če bo ugotovljeno, da ima oseba neporavnane obveznosti do Zavoda iz naslova prispevkov, bo pri uveljavljanju zdravstvenih storitev obravnavana kot neredni plačnik, prav tako tudi pri uveljavljanju pravice do denarnih dajatev (nadomestilo plače za čas začasne zadržanosti od dela, potni stroški ter pogrebnine in posmrtnine). Enaka pravila veljajo za njihove družinske člane.
Zavarovana oseba bo ob potrjevanju kartice zdravstvenega zavarovanja prek samopostrežnega terminala obveščena, da je neredni plačnik. Obvestilo na terminalu se bo glasilo: "Zavezanec ni redni plačnik prispevka, zato so pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja zadržane do plačila prispevka." Podatek o nerednem plačniku prispevkov bo s kartice zdravstvenega zavarovanja prebral izvajalec zdravstvenih storitev, ki dela po pogodbi z Zavodom.
V kolikor bo izvajalec za nerednega plačnika opravljal zdravstvene storitve, ki ne sodijo med nujno zdravljenje, bo izvajalec izstavil individualni račun nerednemu plačniku, ki bo v tem primeru v deležu za obvezno zdravstveno zavarovanje samoplačnik (Za delež, ki se nanaša na prostovoljno zdravstveno zavarovanje za doplačila, bodo poslovna pravila opredelili pristojni zdravstveni zavarovalnici (vzajemna d.v.z. in Adriatic d.d.) in izvajalci zdravstvenih storitev.) Pri tem bo izvajalec obračunal opravljene storitve po veljavni pogodbeni ceni med izvajalcem in Zavodom. Na osnovi individualnega računa bo zavarovana oseba lahko uveljavljala povračilo stroškov na Zavodu, ko bo poravnala neplačane prispevke. Upravičenci uveljavijo povračilo stroškov zdravstvenih storitev na pristojni enoti Zavoda na podlagi pisne zahteve. Zahtevi priloži upravičenec originalni račun izvajalca in dokazilo o plačilu računa. V kolikor zavarovana oseba nima poravnanih prispevkov, mu izda območna enota Zavoda na podlagi 266. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja odločbo, s katero zadrži povračilo stroškov.
V kolikor bo Zavod v postopkih uveljavljanja pravic do denarnih dajatev (potnih stroškov, nadomestila plače med začasno zadržanostjo od dela, pogrebnine, posmrtnine) ugotovil, da je oseba neredni plačnik, bo izdala območna enota Zavoda odločbo, s katero bo zadržala izplačilo denarne dajatve.
Upravičenec do povračila stroškov zdravstvenih storitev ali denarnih dajatev lahko ponovno uveljavi pravico do povračila stroškov zdravstvenih storitev ali denarnih dajatev potem, ko bo poravnal prispevek za obvezno zdravstveno zavarovanje neposredno na enoti Zavoda, kjer ima urejeno obvezno zdravstveno zavarovanje, Davčni upravi RS, banki ali pošti.
Do sedaj so imele nekatere osebe kljub nerednemu plačevanju prispevkov zagotovljene vse pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Z izvajanjem 78.a člena zakona pa bi bilo moč povečati disciplino glede poravnavanja obveznosti, hkrati pa bi ohranili načela enakih pravic in obveznosti. Z izvajanjem omenjenih ukrepov je ocenjeno povečanje prihodkov v višini 200 mio SIT, ki pa jih bo Zavod namenil za predvideno uvedbo nekaterih novih pravic do medicinsko-tehničnih pripomočkov, ki so rezultat hitrega tehnološkega razvoja (inzulinske črpalke in digitalni slušni aparati za otroke do 15. leta starosti ter elastomerne črpalke za nego umirajočih na domu) in ki so že predvidene s spremembami in dopolnitvami Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki jih je skupščina Zavoda sprejela na zadnji seji dne 22. 5. 2002.
nadaljevanje na str. 30
-
Iz društev; varovanje okolja
Iz Lovske družine Dobrepolje
Spoštovani krajani!
Bliža se čas pobiranja jesenskih pridelkov in s tem tudi čas, ko lahko le-te namesto vas pobere divjad in vas opehari za celoletni trud, vložen v njivske površine. Da bi njive obvarovali pred neljubimi obiskovalci, ste jih vsaj večinoma zavarovali na krajevno običajni način. Dolžnost lovcev pa je, da nastalo škodo ovrednotimo in vam izplačamo nadomestilo. V preteklem obdobju je to veljalo za vso škodo, povzročeno po vseh vrst divjadi. V zadnjih letih je prišlo do pomembne spremembe v sistemu gojitve divjadi. Tako za gojitev zveri (medved, volk, ris) nismo več pristojne lokalne lovske družine, temveč je to v pristojnosti države oziroma za to pooblaščenega zavoda za varstvo gozdov. S tem je prešlo tudi povračilo škode po medvedu, volku in risu v pristojnosti države. Lokalnim lovcem so odvzete pravice ocenjevanja povzročene škode po navedenih vrstah divjadi. Seveda pa smo lovci, kot strokovnjaki, vedno pripravljeni priskočiti na pomoč pri ugotavljanju povzročitelja škode.
Škodo po vseh vrstah divjadi (razen medveda, volka in risa), kot do sedaj, prijavljajte na dopisnici na naslov LD Dobrepolje, pošta Videm-Dobrepolje. V roku 7 dni vas bo obiskal lovec, ki je zadolžen za posamezni sektor in v soglasju z vami določil višino odškodnine.V kolikor se ne strinjate z višino predlagane odškodnine, vas naprošamo, da o tem pisno obvestite LD, da bomo lahko primerno ukrepali. Naša notranja organiziranost nam namreč prek posebne gospodarske komisije omogoča primerno reševanje nastalih sporov. Ugotovljeno škodo po medvedu, volku in risu pa morate prijaviti neposredno na Zavod za gozdove Slovenije, Območna enota Ljubljana, Tržaška c. 2, Ljubljana.
Pri tem želimo posebej poudariti, da se dobrepoljski lovci ne strinjamo z načinom gospodarjenja z velikimi zvermi, ki ga izvaja država. Država je v tem obdobju povečala prvotno območje gojitve medveda, ki je potekalo v naši občini južno od meje, ki je potekala po železniški progi Velike Lašče - Zdenska vas in naprej po cesti na Hočevje in Krko na sedanje t.im. osrednje gojitveno območje, katerega meja poteka po avtocesti Ljubljana - Grosuplje. Zadnja ocena številčnosti medveda, ugotovljena z opazovanjem, se giblje okrog številke 700, kar krepko presega optimalno številčnost. Tako veliko število je bilo doseženo z zmanjšanjem odstrela. Kot primer naj navedem, da je naša LD v preteklih letih ime-
la vsako leto odobren odstrel enega medveda, sedaj pa imamo možnost odstrela enega medveda na vsake tri leta. Ker v gozdovih zmanjkuje naravne hrane, moramo pričakovati povečan obseg škod po tej vrsti divjadi.
Prav tako imamo lovci malo možnosti preprečevanja škod po divjih prašičih. Divji prašiči so v našem lovišču prehodna divjad in se v večjem številu pojavljajo samo jeseni. Da bi jih čim dlje in čim več zadržali v strnjenih gozdovih, imamo v teh predelih organizirano vsakodnevno preprečevalno krmljenje. Prašiči se tako na krmiščih zadržujejo dalj časa in jim zmanjka
Človekovo okolje vsepovprek obremenjujemo, pogosto kar pred svojim pragom, s škodljivimi snovmi, ne da bi se zavedali, da se nam te slej ko prej vrnejo. Odvržene v okolje vstopijo v prehranjevalno verigo: rastline, živali, človek. Tako "obogateno" hrano z užitkom jemo, ker ne vemo ali pa nočemo verjeti, da smo te snovi "vskladiš-čili" v njej. Prvi hip običajno ne trpimo nobenih posledic. Vendar, spomnimo se besed vojnih letalcev Kraljevih letalskih sil: "Pazi! Nemec, ki ga ne vidiš, te bo sestrelil".
Nedolgo tega, na poti skozi bližnjo hribovsko vas, so mi vzbudili pozornost temni madeži, ki so se pojavljali na ozki makadamski cesti. S te, sem pa tja poflekanc ceste, se za avtomobilom ni dvigal prah. Bilo je očitno, da so bližnji stanovalci cesto polili z nečem mastnim, da bi preprečili prašenje ceste. Morda je bil to "dizel" ali še huje, morda izrabljeno strojno olje. Če je bilo tako, so se tako za lep čas sicer rešili prahu, ki bi se jim drugače zajedal v pljuča in legal po hišah, ampak čez čas bo ta isti prah, takrat obogaten z drobnimi nanosi strupenega olja, v katerem je tudi zloglasen dioksin končal prav tam, kjer so si najmanj želeli - v njihovih pljučih. Mož, ki je to storil, najbrž ni bil poučen o nevarnosti in se ni zavedal tveganega početja.
V naravi, od najglobjih morij pa do roba vesolja, snovi neprestano krožijo in se spre-
časa za hranjenje na njivskih površinah.
Občasno pride do poškodovanja krmišč s strani obiskovalcev, kar dodatno povečuje možnost selitve divjadi na njivske površine. Zato se bomo lovci še nadalje trudili krmiti divjad na organiziranih krmiščih, s čimer neposredno prispevamo k zmanjšanju škode na vaših pridelkih.
Ob tej priložnosti tudi naprošamo vse lastnike parcel gozdnega roba, da nam omogočijo postavitev visokih prež na tistih mestih, kjer je možnost vdora divjadi na njivske površine največja. Povečan odstrel divjadi na gozdnem robu bo prispeval k zmanjšanju škode na vaših pridelkih.
LD Dobrepolje, Marjan Miklič
minjajo, podobno kot se to dogaja v živem organizmu. In če v ta ekosistem vstopi nekaj, kar ne bi smelo, nastopijo težave za njegove osebke. Narava ima visoko uspešne samočistilne sposobnosti, toda to naj nas ne zavede in obda z brezskrbnostjo (če se stanje ne spremeni na bolje, s časom tudi te odpovedo). Ker smo del narave, smo vključeni tudi v te samočistilne procese in deležni posledic s svojimi travmami prizadetih bitij, kar postane za posamezna bitja boleče. Ta davek na izredne dogodke občutimo v svojem počutju kot motnjo v delovanju našega organizma: pojavu bolezni in morebiti prezgodnje smrti.
Vse dotlej, ko zbolimo za kako hudo in dolgotrajno boleznijo, skrbi za svoje zdravje ne posvečamo toliko pozornosti, kot bi jo morali in imamo možnosti za to. Morda se tej preventivni skrbi celo posmehu-jemo. Vendar, ko se soočimo z bolečo diagnozo, se naše mišljenje povsem spremeni. Žal, šele takrat si začnemo zastavljati vprašanja o tem, kako vendar nas je to doletelo. In zelo razumno in pohlevno iščemo še tako malo verjetne odgovore nanje. Kljub tej nenadni spremembi v našem mišljenju, naši dovzetnosti in odprtosti za priporočila zdravnikov in drugih, je vse prevečkrat takrat že prepozno.
"Gledano iz najbližjega vesolja, so naša mesta videti kot v površje Zemlje zajedajoče packe, kot nekakšne rakave metastaze, posejane po kopnem površju planeta",
Onesnaževanje bivanjskega okolja po
domače
Zakaj je vesolje tako zelo, zelo veliko?
Bog je že vedel, da človek potrebuje velikanski koš za odpadke!
avgust 2002
je, na enem od predavanj ob obisku v Sloveniji povedal naš rojak Nasin astronavt Ron Sega. In kaj se, med drugim, v teh "packah" dogaja? Za človeka težko predstavljive velike količine škodljivih snovi dnevno nastaja in kroži po (velc)mestih sveta. Številne od njih so za človeka vsakodnevno uporabne kot (ne)varne dobrine, že naslednji hip pa postanejo breme okolju. Njihova uporaba je tako vsakdanja in domača, da večina niti ne pomisli, da ta predstavlja ekološko tveganje. In prav v tem je srž onesnaževanja. Navadili smo se, da z vsem, kar je na našem domu počnemo, kar se nam zahoče.
In če bi veliko mesto zamenjali s povprečno slovensko vasjo in vaščane povprašali po njihovih, recimo jim, ekoloških navadah, kaj bi izvedeli? Bi nas morda pospremili s smehom? Tako, kot če bi jih povprašali, da naj nam kaj povedo o življenju zvezd na nebesnem svodu? Kolikšen delež ljudi bi sodil v skupino, ki udejanja ekološko kulturo ali je vsaj poskuša uresničevati? In kaj sploh pojmujemo pod ekološko kulturo? Za začetek bi zadostovalo vedenje o nevarnostih in vestnost pri rokovanju z vsemi snovmi, ki to nevarnost predstavljajo. Vsakodnevne zgodbe napeljujejo, da bi postali zaskrbljeni nad majhnim številom ekološko ozaveščenih ljudi.
Liter naftnega derivata onesnaži milijon litrov čiste pitne vode. S koliko litri le teh dnevno rokujejo prebivalci te vasi? S koliko vrstami in količinami pesticidov, organskih topil, gospodinjskih kemikalij in drugih za okolje tveganih proizvodov? Ali jih je kdo posebej skrbno (pa ne samo enkrat in ne samo s komaj vidnimi tiskanimi navodili) opozoril na nevarnost onesnaževanja, jih poučil o varnem rokovanju in jim položil na vest, da z nevednostjo in malomarnostjo uničujejo okolje, škodijo sebi in svojim otrokom? Kako prepričati mlajšega ali pa že priletnega kmetovalca, da na polju rokuje z malodane "bojnimi" strupi, da se je potrebno pri delu ustrezno zaščititi in skrajno omejiti njihovo uporabo, če želimo imeti v loncih zdravje in ne novih rakavih in drugih sodobnih obolenj? Kako zaupati in verjeti kmetovalcu, ki je malomaren do svojega lastnega zdravja, da bo njegov pridelek prijazen do ljudi, ki jim je namenjen?
V času, ko oživijo polja in vrtički v naši rodovitni Dobrepoljski dolini, so asfaltirane ceste porisane s sledmi strojnih olj, ki kapljajo in curljajo iz premalo vzdrževanih traktorjev! Da je to nedopustno in zbuja skrb, nam pove zgodba z Idrijskega, kjer so ekologi opravili rutinske raziskave tekočih voda in bili začudeni nad odkritjem visokih vrednosti mineralnih olj v vo-
Varovanje okolja
di. Le od kod? Na območju hribovja ni virov onesnaževanja, ki bi lahko povzročili takšne vrste onesnaženja. Po premisleku in analizah življenjskih navad tamkajšnjih prebivalcev so prišli do strašljivega zaključka: desetletja nazaj so kmetje za kmečka opravila uporabljali zgolj domače živali. Potem pa so na poljih zagospodarili traktorji. Nevednost, nepazljivost in malomarnost so opravili svoje! Posamezni decilitri razlitih mineralnih olj, za katere človek le zamahne z roko (tako je pač navajen, takšno je njegovo razumevanje), so kot kaplja v morje, pa vendar so povzročili lokalno ekološko katastrofo. Na Idrijskem se dandanašnji lahko "pohvalijo" z mineralnimi olji v vodi! Se jim bomo pridružili?
Ljudje smo si različni tako po mišljenju, kot delovanju. In če že nekako poskušamo opravičevati nevednost, to nikakor ne velja za malomarnost in brezvoljnost pri skrbi za ohranjanje čistega bivanjskega okolja in ohranjanju prvobitne narave. Organizatorji in izvajalci letošnjega pustovanja v Cerknici so pri pokopu pusta le tega zažgali in vrgli pod most, v reko. Prizor pokopa pusta je pozorno posnela kamera nacionalne televizije. Nanj so zlili olju podobno, viskoznato in temno tekočino iz nam vsem poznane kantice - za motorno olje. To zagotovo ni bil bencin, kot bi pričakovali in kar bi še bilo sprejemljivo in morda tudi bolj slikovito, ko bi zagorelo, pač pa je spominjalo na staro, izrabljeno motorno olje! Kaj drugega in tako priročnega je moglo biti?! Okolju zelo škodljivo olje (dioksini!), je leno zagorelo in hip zatem že končalo v vodi! Ekološko povsem nesprejemljivo dejanje, je služilo turistični promociji cerkniškega pusta! In ob tem (in takih podobnih vsakodnevnih dejanjih) nihče niti ne pomisli, da je kaj narobe, da je sporno, kaj šele, da bi ukrepal! In takšne reči počnemo vsak dan. In nihče ne ukrepa.
Zanimivo je poskusiti, vsaj do neke mere, vpogledati v globino duše, poimenuj-mo jih, ekološko brezbrižnim ljudem in opisati njihovo osebnost, značaj, kot odnos do živali in do okolja: Skrb za njiju je zanje obrobnega pomena, ki v prvi vrsti moti njihov način življenja, v drugo pa se ne čutijo dolžni, ker niti niso sposobni ta čut razviti do prepoznavnosti, to skrb udejanjati. Ta skupina ljudi potrebuje potrpežljive vodiče, ker predstavljajo grožnjo okolju, sebi in drugim bitjem.
Napravimo majhen miselni poizkus. Ponudim vam kozarec dobrega domačega mleka. Vanj bom vpričo vas kanil eno samo kapljico motornega olja. Boste mleko popili? Najbrž ne. Pač pa bi mi zabrusili, da sem najbrž nor, če sem pričakoval, da
19
spijete takšno mleko? Ste se morda kdaj zamislili, da morda vendarle pijete, recimo mu, takšno mleko. No, ali pa kaj drugega. Da nekdo, namenoma ali ne, (povedano v prispodobi kapljice) kane kapljico nečesa podobnega vanj, ko vi ne gledate? In da se kaj takega res dogaja, nas opominjajo dnevne novice: škodljiva barva v embalaži za mleko, dioksin v krmilih, potvor-jena maščoba v margarini, insekticid v pu-ranjem mesu otroške hrane ... In kaj nam bo prinesla prihodnost? Slovenija navezuje gospodarske stike z novo nastalimi državami na Balkanu, kjer je še nedavno divjala vojna vihra in povzročila veliko ekološke škode (tovarniške kemikalije v prsti in vodi, uran, plutonij...), skupaj z uporabo že prepovedanih pesticidov. Na policah naših veletrgovin že lahko dobimo sila poceni prehrambene izdelke iz teh držav. In vse več jih bo. Na katerih poljih so bile pridelane in kje proizvedene osnovne surovine (moka, sladkor, margarina, mleko, voda...) za te, za naš trg poceni, izdelke?
S svojo smotrno ustvarjalno dejavnostjo je človek povzdignil materijo in ji dodelil različno sestavo in oblike, da mu ta služi na njegovi evolucijski poti. Da bo to pot s čim manj pretresi, da ne bo postala usodna za biotsko raznolikost živega sveta in za njega samega, zavisi od nas samih -vplivnih in malo manj vplivnih. Za začetek bo dovolj, da postanemo naklonjeni ekološki ozaveščenosti - če ne zaradi drugega, postavimo na prvo mesto naše največje bogastvo, ki ga premoremo: lastno zdravje.
Smrt in pohabljenje zaradi "ekoloških" grehov, je kot aids. Ko izveš, da ga imaš, se nikakor ne moreš spomniti, kdaj in kaj si tveganega počel, da si ga dobil. Vendar, sedaj ga imaš. Samo to šteje.
Pred desetletji pravkar minulega stoletja nismo bili v skrbeh, bili pa smo nevedni in neodgovorni. Imeli smo čisto okolje in umazane tovarne. Sedaj tovarnarji vse naokoli prepričujejo, da otroške plenice, sladoled, katera koli hrana in pijača že, ni zastrupljena, da je zanesljivo neoporečen proizvod, da je celo naše okolje bolj onesnaženo, kot posamezen prehrambeni izdelek!
Pred stoletji so alkimisti sanjali o postopku, ki bi druge elemente spreminjal v zlato. Sedaj smo priče, kako te iste tovarne, ob vsesplošno onesnaženem okolju, ustvarjajo povsem neoporečne proizvode. Da iz tovarn prihajajo čisti izdelki, naše okolje pa je vse bolj onesnaženo. Le kako jim to uspeva? Menda se niso dokopali do sanj alkimistov?
Dean Strnad
Nekoč in danes
Nadloge z vodo na našem področju v
preteklosti
Ob prebiranju predvojnega časopisa "Slovenec" je naš dopisnik Milan M. odkril zanimiv članek, ki opisuje, kakšne težave z vodo so imeli naši predniki. Ker utegne biti tema za marsikoga zanimiva, objavljamo članek v celoti. Zaradi dolžine bomo drugi del objavili v naslednji številki. Avtor članka je bil podpisan z inicialkami A.D.
Slovenec, 28. januar 1942
Kakor je znano, je bila voda v mnogih krajih bivše Kranjske že od nekdaj dragocena in jako zaželjena zadeva - posebno še poleti. To ne velja le za kraške pokrajine, ampak predvsem za tisti del Dolenjske, ki je prav zaradi tega dobil ime Suha krajina. Pred nekaj leti so skušali z gradnjo vodovoda odpomoči temu stanju, vendar tudi še z vodovodom niso vse nadloge glede na pomanjkanje vode odpravljene. Posebno vlogo imajo tozadevno Struge, ki ne trpijo samo zaradi pomanjkanja vode, ampak so on-di večkrat povodnji. Tamkajšnja dolina, ki je podaljšek Krške doline, leži med Ribnico in Žužemberkom, ki jo loči od obeh dvoje, proti jugovzhodu raztezajočih se pogorij. Takoj se nam pojasni, od kod izhaja ime Struge, če pogledamo globoko zajedeno izsušeno strugo, ki se vleče po vsej dolini. To je struga reke Rašice, ki pri Ponikvah ponikne v jamo, v nekdanjih časih pa je tekla po Krški dolini in po dolini Struge, kjer so se njene vode porazgubile v podzemske jame za Strugami.
O hudih nadlogah z vodo v teh krajih, ki so bile posebno v prejšnjih časih naravnost neznosne, imamo jako nazorne opise, ki jih je nekako pred sto leti napisal struški župnik llinič.
Predvsem pribije llinič tole strahotno dejstvo: V vsej župniji, piše, in prav tako v sosednjih župnijah Stara Loka, Hinje in Am-brus, ni niti kapljice studenčne ali tekoče vode. Premožnejši ljudje imajo vodnjake, ubožnejši pa si morajo pomagati z velikimi koriti, ki si jih izdolbejo iz drevesnih debel. V ta korita, ki držijo po 20 do 40 veder vode, se nabere ob vsakem dežju voda, ki priteka s streh. To deževnico "kapnico" uporabljajo potem za pitje, kuho, pranje in napajanje živine. Deževnica je rdečkastorume-na in ima grenak okus. Treba se ji je dalj časa privajati, da jo lahko piješ, ne da bi se ti gnusila. Če ni po 8 - 14 dni nič dežja, potem v koritih voda kar mrgoli od raznih živalic. Vendar je vsakdo vesel, da ima vsaj še to vodo.
Če pa sta trajala suho vreme in suša dalj časa, potem so bili ljudje in živali v nevarnosti, da obnemorejo od žeje in vnela se je huda borba za vodo. Leta 1834 je moral llinič za dovažanje v župnišče izdati več kot 200 goldinarjev, kar je bilo za tiste čase prav veliko denarja. Vse leto so bili trije posli v župnišču zaposleni samo s tem, da so dovažali za župnišče vodo z vozom. Po
vodo so z volovsko ali konjsko vprego hodili v jamo pri Kompoljah, ki jo je že Valvazor opisal v svojem slavnem delu "Slava vojvodini Kranjski".
Iz štirih okrajev iz kočevskega, ribniškega, višnjegorskega in žužemberškega - so se gnetli prebivalci pred to jamo. Večkrat je stalo ondi po 60 voz hkrati. Vsakdo je hotel biti prvi na cilju in seveda je bilo tudi dosti surovih besed in dejanj vmes. Tiste, ki so bili že napolnili svoje posode in so jih nesli iz jame, so na ozkem dohodu porivali oni, ki so silili noter po vodo, in tako so v gneči večkrat razlili vodo in razbili posode.
"Slabotnejši so morali večkrat čakati po 24 ur, kakor v Belsaidi, preden so mogli priti v jamo. V globokih žrelih jame je grozil dim lesenih bakel in trsak, ki tu skozi 12 mesecev niso nikoli ugasnile, in ljudje so se skoraj zadušili.
Ganljivo je bilo videti govejo živino, ko je, prišedši s paše domov, hitela h koritom, pa ni našla nobene vode, in živinče za živinče-tom je začelo presunljivo mukati. Še bolj v srce segajoča pa je bila stiska vaških gospodinj, ko so hodeč s piskrčkom od hiše do hiše, milo prosile vode, da bi za svojce lahko skuhale kosilo ali večerjo. Večkrat so morale ženske celo iz župnišča oditi praznih rok, ko tudi tu niso imeli vode, da bi skuhali kaj za družino in niti za župnika, če se niso kmalu vrnili tisti, ki so bili šli že pred dvanajstimi ali več urami po vodo."
Leta 1834 je bilo v Struški dolini najhujše pomanjkanje vode, odkar so pomnili ljudje. Od januarja 1834 pa do marca 1835 ni padla zadostna množina snega ali dežja. V vsem tem času torej ni bilo mogoče napolniti vodnjakov in drugih posod z deževnico ali s snežnico. Sicer pa llinič v svojem sporočilu navaja skoraj zmeraj - vsaj za kratko dobo -tako hude vodne razmere, ki so nastale pač vedno takrat, če ni tri ali več tednov močno deževalo.
"Posebno čudovit pa je bil pogled na tako vas", piše llinič, "takrat, ko začne po daljši suši prvič deževati. Bodi da se zatvornice neba odpro podnevi ali ponoči, je takoj vse na nogah. Brž se napeljejo vsi žlebovi in odtoki s streh, da se odteka voda v kadi in vse hiti ven z vsemi posodami, tudi z najmanjšimi piskrčki, skledami in skodelicami, da bi si nabrali čim več deževnice, saj so dotlej že izrabljene vse zaloge snežnice iz zimskih dni. Čez zimo imajo namreč v sleherni sobi - "hiši" - posebno polico s posodami za sneg. Sneg so pozimi zgnetli in
napravili velike kepe. Iz kep so si vsak dan naredili vodo za hišne potrebe. Če zapade pozimi, zlasti marca meseca, premalo snega, tako da s taljenjem snega na strehah ne nastane zadosti vode, potem gredo ljudje v senčnate doline iskat sneg. Proti večeru zgne-tejo sneg v trde kepe, ki jih gredo šele drugo jutro iskat, ko so čez noč zmrznile. Nato dajo kepe na strehe in ko podnevi sonce sije nanje, se kepe otajajo in snežni-ca se odteka s strehe v vodnjake - kapnice, v sode, kadi, vedra in škafe."
Človek bi mislil, pravi dalje llinič, da ljudje od take vode zbolijo, saj pijejo iz sleherne luže in mlakuže in vsakega trhlega štora. Pri tem so barva, okus, vonj in druge take primesi brez pomena. Vendar je llinič moral reči, da ni bilo v teh krajih nobenih takih bolezni, ki drugod nastajajo zaradi pitja slabe, pokvarjene vode. Nasprotno - so tu jako zdravi in krepki ljudje, moški so sicer mršavi, vendar žilavi in so kos vsakršnim težavam. V času, ko je llinič živel, so bili Suho-kranjčani na glasu kot divji lovci. Vso divjačino, ki se je ondod pojavljala - večidel jelene in volkove so preganjali čez hribe in doline, dokler je niso izmučili in jo brez velikega napora pobili.
(Konec prihodnjič)
22. september - evropski dan brez avtomobila,
16. - 22. september -evropski teden mobilnosti
Slovenija se letos že tretjič zapored pridružuje vseevropski akciji evropski dan brez avtomobila, ki poteka 22. septembra pod geslom "V mestu brez avtomobila". Letos se bodo aktivnosti v večini evropskih mest odvijale že ves teden prej in se zaključile z osrednjim dogajanjem v nedeljo, 22. septembra. Nosilec akcije v Sloveniji je Ministrstvo za okolje in prostor, letos pa bodo k sodelovanju pritegnili še druge akterje: ministrstvi za promet in zdravje, Slovenske železnice in druge. Želijo, da bi letošnja akcija v Sloveniji bila še bolj učinkovita, da bi z njo v večji meri dosegli zastavljene cilje ter da bi se ji aktivno pridružilo še več slovenskih mest.
Poziv, da bi se odzvali njihovemu vabilu in obeležili 22. september ali celoten teden so poslali vsem občinam. Do zdaj se je povabilu odzvalo 25 občin oz. mest - toliko županov je namreč podpisalo posebno listino. S sodelovanjem v akciji želijo čim več prispevati k varovanju okolja. (M. S.)
Piše: Konrad Piko
Iz Društva upokojencev
Poletje je že skoraj za nami. Bilo je bolj mokro kot suho in ne preveč vroče. Upam, da ste se kaj odpočili na letovanju na morju ali v toplicah. Začela se bo jesen, kmalu bo tu zima, mi pa se že pripravljamo na našo okroglo obletnico, 50 let ustanovitve društva upokojencev. Slovesnost bo 21. septembra ob 15. uri s kulturnim programom v Jakličevem domu, nato pa bo sledil zabavni program v šoli.To prireditev smo združili s koordinacijo društev bivše občine Grosuplje. Vsi, ki bi se želeli udeležiti slovesnosti, se javite svojim poverjenikom po vaseh.
Kaj smo delali čez poletje v našem društvu?
27. junija smo bili na srečanju društev upokojencev Slovenije v Slovenj Gradcu. Peljali smo se skupaj z Ljubljančani, nas je bilo 20, njih pa 11. Pripravili so lep kulturni program. Slavnostni govornik je bil predsednik države Milan Kučan, govoril pa je tudi Vinko Gobec, predsednik upokojencev Slovenije.
13. julija smo šli na izlet na grad Snežnik in v Novo Štifto. Tam je imel mašo naš dobrepolj-ski kaplan. Na naši poti smo si ogledali tudi ribniško cerkev. Tam nam je nekdanji dobre-poljski župnik Maks povedal nekaj o cerkvi. Ogledali smo si tudi park in spomenik ribniških kulturnikov. V gradu Snežnik smo videli notranjost gradu z opremo in umetninami. Izleta se nas je udeležilo kar lepo število, saj nas je bilo 46. Kosilo smo imeli v eni od vasi v Loški dolini, vračali pa smo se preko Sv. Gregorja in se na poti ustavili še v Mali Slevici.
Piknik smo imeli tudi letos v Podgori, kjer so lepo opremili prostor. Dobrepoljcev nas je bilo 105, Dragomercev pa 39. Vreme nam je bilo naklonjeno in z vsem smo bili zadovoljni. Zahvaliti se moram vsemu osebju za pripravo in strežbo hrane in pijače, Frenku za igranje in veselo razpoloženje, pripravljalcem srečelova, pa tudi vsem drugim, ki so kakor koli pomagali pri pikniku, seveda tudi vsem članom, ki ste dali prispevke za piknik. Zahvala tudi Podgorcem, ki so nam dali prostor. Nekaj utrinkov z izleta in piknika sledi v nadaljevanju.
7. septembra je srečanje z Dragomerci v Dra-gomerju, podrobnosti boste izvedeli od naših poverjenikov po vaseh.
Lepo pozdravljeni!
Bili smo na izletu...
Vsi, ki smo se izleta udeležili (bilo nas je 46) verjetno še nismo pozabili, kaj vse smo videli in obiskali. Od ribniške cerkve Nove Štifte do gradu Snežnik in še kaj vmes, n.pr. prikaz lončarske obrti. Namen mojega pisanja je, da povabim še ostale člane našega upokojenskega društva, da se nam pridružijo pri naslednjih izletih.
Na koncu pa, kot se spodobi, še "gasilska" slika za spomin
... in na piUniku pri Koritu
Na pikniku v Podgori je bilo veselo, kot še nikoli. Za dobro razpoloženje so poskrbeli tako domači kot dragomerski upokojenci. Zato naj velja: pri izletih za znamenitosti krajev naj vodič poskrbi, za zabavo pa mi vsi.
Tekst in foto: Fani Kralj
Ana, Julka, Jože s polovičnim delom Na pikniku: 89-letni Franc Rus s
glavnega dobitka na srečelovu soplesalko iz Dragomerja
Jubileji
Nepozabno praznovanje okrogle obletnice
Čestitkam in lepim željam se pridružuje tudi uredništvo Našega
kraja.
29. junija je v krogu svojih domačih in prijateljev praznovala 60-letnico Ana Zakraj-šek z Vidma. Veselo praznovanje v gostilni Brdavs so ji prijatelji popestrili z glasbo in petjem.
Slika levo: Ana Zakraj-šek s svojimi dobre-poljskimi prijatelji.
Desno: Fani Kralj poje pesem "Nocoj, ko se ljubita morje in nebo", spremlja jo Peter Frangež, glasbenik iz Kočevja, ki tudi sicer veliko nastopa na raznih praznovanjih in prireditvah.
(Foto: Julij Kralj)
Pri Nučičevih v Podgorici
Abrahama je srečala moja dolgoletna sodelavka kmečkih žena, ustanoviteljica in dolgoletna predsednica DPZ Dobre-polje Marija Nučič.
Ne vem, Marija, kaj ste si zaželeli, ko ste zarezali torto. Z vami smo imeli vsi udeleženci iste želje za vašo prihodnost. Da bi bili še naprej vedno tako nasmejani in aktivni.
Z gospodom Zevnikom sva zaigrala v duetu valček, ki sta ga zaplesala z možem. Naj ta valček vedno živi in vaju osrečuje. Hvala za gostoljubje, ki smo ga bili deležni na vašem lepem domu v Podgorici in med vašimi najdražjimi.
V spominu, ki bo večno živel, pa je zapela in jodlala vaša znanka iz Strug.
Nepozabni spomini. Hvala, Marija.
Stanka Ahlin, Grosuplje
Čestitkam se pridružuje tudi uredništvo Našega kraja.
Tokrat vam družinski kotiček v pričakovanju božičnih in novoletnih praznikov ponuja v branje zgodbo, ki ni brez vsebinske vrednosti:
Čuden božični večer
Dolgo se je pripravljala na božični večer. Skrbno je izbirala darila za vsakega posebej, jih na skrivaj ponoči zavijala, da bi bili na božični večer vsi presenečeni, ko bodo pod jelko našli kup daril. Kot v ameriških filmih. Ah, ja, pod božičnim drevesom, se je popravila, zdaj praznujemo božič in postavljamo božično drevo. Ko si je na stojnicah ogledovala vsemogoče hlevčke in pisano ponudbo figuric za jaslice: pastirčke, ovčke, osličke, kamele, tri kralje ... Ne, letos tega še ne bo kupila, ne upa si. Že tako jo Aleš stalno špika, da je ponorela zaradi tega božiča, prav dobro so živeli tudi prej. Pravljičnosti je že dovolj prinesla novoletna jelka, pa dedek Mraz in darila. Otroci seveda morajo imeti svoje veselje, iskrice, lučke, darila, odrasli pa seveda svojo zabavo v novoletni noči in slavnostno večerjo. Tudi njen sin Mitja se je z očkom kar strinjal, češ kaj bodo s temi božičnimi ceremonijami, če pa niso verni. Olga se je kmalu navadila, da je sin pač podo-
ben očetu in da ne prvi ne drugi ne marata kaj veliko za take otročarije, kot so praznovanje raznih obletnic in nasploh praznikov. Navadila se je živeti v urejenem, hladnem domu, kjer so vse stvari sicer na mestu, kot je treba, topline in nežnosti pa primanjkuje na vsakem koraku. Prav, ko se je takega življenja vsaj za silo navadila, je pričakovala še enega otroka, deklico, ki pa je z vsakim dnem, ko je pričela raziskovati po sobah, kmalu ves red in ves hlad v domu postavila na glavo. V dom je ta punčka prinesla smeh in tudi nežnost. Prav nič ni pomišljala, pogumno je zlezla očku v naročje in se ga oklenila s svojimi ročicami in vsega zmočila s svojimi otroškimi poljubčki. Očka pa je ni odrinil, kot je bil sicer navajen, da so to same neumnosti.
Mojca, kot je bilo deklici ime, je razbijala ustaljene navade v hiši in talila led prevelike resnosti in urejenosti. Njene igračke so ležale vsepovsod. Če pa jih je hotel kdo pospraviti, se je uprla, češ da danes stanujejo njene punčke pod mizo ... Res, ta otrok je prinesel v hišo smeh in sproščenost.
Ko je imela Olga pripravljena vsa darila, se je lotila načrtov za večerjo. Ko je jedilnik in hrano spravila v red, se je lotila pijače.
Za pijačo sicer poskrbi Aleš, toda za njemu nepomemben praznik, ga ni hotela vznemirjati, samo da bo on tiho, samo da bodo skupaj na božični večer.
Potem je Aleš zadnji teden izvedel, da bo na božični večer dežurni v službi, prav tako na božični dan.
Tako so na božični večer ostali sami: ona, sin Mitja in mala Mojca. Večerja je bila sicer skromnejša, kot jo je pripravljala, ker so bili sami, a še vedno slovesna, smreka se je lesketala od vseh okraskov in lučk in otroka sta nestrpno pogledovala k darilom pod njo. Prižgali so televizijo in na več postajah je bil božični program z božično glasbo, običaji, jaslice, rojstvo, kakor so ga v stoletjih naslikali veliki umetniki, do domiselnih jaslic, ki so jih naredile otroške roke.
"Zakaj pa nimamo jaslic?" je žalostno vprašala Mojca.
"Zakaj pa mi jaslice? Mi nismo verni!" ji je zabrusil Mitja in njegov glas je bil podoben očetovemu.
"Rada bi jaslice!" ni popustila najmlajša in ni se ozrla na brata.
"Povsod jih imajo Ana jih je kar sama naredila iz gline. Če bi jaz imela glino,.." je sanjala Mojca in Olga jo je prekinila:
"Če jih je Ana naredila iz gline, jih ti lahko naredi iz plastelina. Pomagala ti bom!"
To je bil zelo zanimiv, toda čuden božični večer. Miza v jedilnici je bila prekrita s starim časopisom, povsod so ležali koščki plastelina, Olga in Mojca pa sta ustvarjali figurice, Mitja pa ju je zviška opazoval. Pa ni zdržal dolgo:
"Iz vžigalične škatlice bi lahko naredila posteljico namesto jasli," je obotavljivo rekel, saj je bil že velik, ni bil veren in vse otročarije so mu šle vedno na živce.
"Ali bi ti lahko naredil posteljico?" je upajoče vprašala sestrica in ga gledala z velikimi prosečimi očmi.
"Pa bom, da bo mir," je godr-njavo privolil in kmalu je pod njegovimi spretnimi prsti začela nastajati prav lepa posteljica.
"Jutri bomo šli še po mah," je Mitja čisto pozabil, da se mu zdi vse skupaj prav otročje.
"Matej ima tako narejeno, sem videl, ko je delal. Pri njih sedaj praznujejo."
"Kako praznujejo? Drugače kot mi?" je bila radovedna Mojca.
"Seveda, molijo, ogenj nosijo -kadilo in vodo po hiši in okrog nje in ob polnoči bodo šli v cerkev," je rekla mama Olga.
"Zakaj pa mi ne praznujemo tako in gremo v cerkev?" se ni dala Mojca.
"Sem ti že rekel, mi nismo verni! Še pojma nimam o tem!" je rekel Mitja.
"Jaz pa bi rada vedela vse o jaslicah! Ana ve vse, jaz pa nič in se ne morem o tem z njo nič pogovarjati!" je tarnala mala.
'To se učijo pri verouku. Ti pa komaj govoriš, pa že hodiš na tečaj angleščine, vozimo te na balet, .."
"Rada bi samo vedela, tako kot Ana," Mojca ni odnehala. Mama
Olga je nekaj časa molčala. Ostala je brez besed. Vsa njena tako skrbno izbrana darila pod smreko so se ji hipoma zazdela brez vrednosti, vse priprave nesmiselne, še okraski so izgubili lesk. Otrokoma je dajala toliko vsega, kar največ, kolikor je mogla, nečesa pa jima le ni dala in zdaj se njeno sončno dete počuti opeharjeno za stvari, ki jih sosedovi imajo, njen otrok pa ne.
Res, bil je čuden božični večer in Olga je sklenila, da bo o vsem natančno razmislila in popravila, kar se popraviti še da.
Anica Štrubelj
Mol
-% Hf
^*)iđtz
/\mil
A/tu a^s}\jxXm/
si^A-asiKih/ Al/ M\ !ulo>   />tc /OdA/
.-U   . 4J.I
7807-210 @quest.arnes.si
02. 09. 2002, pričel po       OŠ P°brepOlje
OSNOVNA ŠOLA DOBREPOLJE Tel: (01) 7807-210, Fax:
VIDEM 80, 1312 VIDEM DOBREPOLJE E - mail. O-dobrepolje.lj.
Prvi šolski dan
Vse učence in starše obveščamo, da se bo pouk na prvi šolski dan, naslednjem urniku:
-> PŠ KOMPOLJE IN PŠ PONIKVE drugi razred (osemletke in devetletke) in tretji razred ob 8.00 uri; -» PŠ STRUGE - 2. razred (osemletke in devetke ) ter 3. do 8. razred ob 8.00 uri;
-» Šola VIDEM 2. razred ( osemlet. in devetlet.) in 3. razred - pouk ob 8.00 uri , od 5. do 8. razreda pa ob 8.15 uri. Učenci in starši prvih razredov devetletke iz Vidma, Ponikev, Kompolj in Strug so vabljeni ob 15.00 uri v šolo na Vidmu, kjer bomo skupaj stopili v novo obdobje življenja;
Učenci 4. razredov, ki boste v šoli plavanja, na Debelem Rtiču, imate pouk 9. septembra ob 8.00 uri.;
Učenci 4. razredov, ki ne greste v šolo v naravi, imate pouk že od 2. septembra, skupaj z učenci 3. razredov;
Od srede, 28.8.2002, lahko v šolski knjižnici dvignete naročniki delovne zvezke in učbenike iz učbeniškega
sklada. S seboj prinesite potrdilo o plačilu. Učenci obvezno pridite v copatih; Avtobus bo peljal iz Brezij ob 7.25, iz Kompolj ob 7.32, Podgore (pri cerkvi) ob 7.35, avtobusna postaja Bruhanja vas ob 7.37, iz Ponikev ob 7.43, iz Predstrug ob 7.45;
Ga. Marija Strah bo opravila prevoze po naslednjem razporedu: 7.10 iz Hočevja, 7.20 iz Zdenske vasi, 7.30 iz Ceste, 7.35 iz Podpeči, 7.40 iz Bruhanje vasi, 7.45 iz Zagorice, 7.50 iz Podgorice, 7.50 iz Male vasi. Razpored prevozov v Strugah bo objavljen na vhodnih vratih šole.
Vsem malčkom in učencem želimo prijeten začetek šolskega leta v želji, da ste pozorni udeleženci v prometu, ter da se boste v vrtcu in šoli dobro počutiti.
Ravnatelj: Ivan Grandovec
Iz šole
ZAKLJUČEK ŠOLE V KOMPOLJAH
Šola, v katero se nekdanji učenci z veseljem
vračajo
S prireditvijo, 21. 6. 2002, je PŠ Kompolje zaključila vrsto aktivnosti, ki so se odvijale vse šolsko leto. Starši, ki so bili redni obiskovalci vseh dejavnosti, so se tudi tokrat zbrali v polnem številu. V prijetni senci za šolo so prisluhnili sproščujočemu in pestremu programu, na katerega so se učenci kljub pričakovanim počitnicam temeljito pripravili. Na svoj zadnji nastop so poleg staršev povabili še vodstvo šole, župnika, kaplana in vse, ki so vodili ali
Učenci in učitelji PŠ Kompolje
pomagali pri njihovih šolskih in izvenšolskih dejavnostih.
Vodja šole Jelka Samec je v svojem uvodnem nagovoru poleg lepih misli in želja učencem izrazila zahvalo sodelavcem v šoli in vrtcu, vodstvu šole in vsem, s katerimi so sodelovali v minulem šolskem letu. Omenila je dobre odnose, ki so pripomogli k temu, da so učenci zaključili šolsko leto z zelo lepimi uspehi. Ne samo tistimi v spričevalu, pomembno je tudi to, da je bila
Starši so se zbrali v prijetni senci za šolo
šola temelj kulturnih dejavnosti v kraju. Tega se dobro zavedajo tudi starši, kar je v imenu njih povedal Brane Brodnik. Med drugim je pohvalil delo in požrtvovalnost učiteljic in vseh ostalih, saj so v tamkajšnji podružni šoli znali ustvariti skoraj družinsko vzdušje, zato tja z veseljem prihaja ne le kot oče, ampak tudi kot nekdanji učenec. Starši so bili navdušeni tudi nad programom.
Med nastopi otroškega pevskega zbora pod vodstvom Romana Gačnika so učenci od najmlajših do najstarejših recitirali, pripovedovali, plesali itd. Iz njihovih pripovedi, kaj jim je bilo v minulem šolskem letu najbolj všeč in kaj bodo najbolj pogrešali, je bilo čutiti iskrenost, v njihovih predlogih, kaj bi se moralo v šoli spremeniti na bolje, pa originalnost.
Ker pa je bila to zaključna prireditev, ni šlo brez grenkobe ob slovesu. Slovo od prijateljev, sošolcev, učiteljic.
Nekateri so se poslovili le za dva meseca, za učence 3. in 4. razreda pa je bilo to slovo od domače podružnične šole, saj s prihodnjim šolskim letom odhajajo na matično šolo. Učiteljice so jim zaželele enako plodno in ustvarjalno pot, kot so jo prikazali do sedaj.
Čim bolj je šla prireditev h koncu, tem bolj je dišalo po čevapčičih, ki jih je v bližini pekel Jože Peček. Da je bilo poskrbljeno za vse, pa so pripomogle tudi sodelavke iz vrtca. Tako je zaključek z jedačo in osvežilno pijačo pripomogel k še prijetnejšemu zaključku šolskega leta.
M. Steklasa
PESEM IZ ŠOLSKIH KLOPI
V prvi klopi sedita učenjaka dva, Luka in Matic,
ki sta kot ježki brez bodic.
Sosedu Klemnu se smejita,
ker stol sta mu zmaknila,
da padel je po tleh.
Za njima dolgolasa Blažka sedi,
ki se zelo pridno uči
in misli le na dobre stvari.
Blažkina soseda Vida
pa se pred vsako kontrolno boji,
da slabe ocene ne dobi.
In končno še moja soseda,
ki ne mara nereda
in je prav vseveda - Tina seveda.
V tej pridni druščini sem tudi jaz in kličem počitnice na glas. Kličem jih neugnano,
saj za počitnice
mnogo dobro volje imamo.
Beti Debeljak
Jože Peček pri pripravi čevapčičev
ZAKLJUČNA PRIREDITEV V VRTCU IN DAN ODPRTIH VRAT
Da bi bila pot v šolo lahka
Podelitev priznanj
Konec junija je bil v vrtcu Ringaraja dan odprtih vrat. Starše je ob prihodu presene-lil prijazen ambient avle vrtca, ki je bil za nekaj ur spremenjen v bogat razstavni prostor. V številnih likovnih in drugih izdelkih se je odražala bogata ustvarjalnost otrok, spodbujena in motivirana z znanjem in izkušenostjo njihovih vzgojiteljic ter pomočnic. Starši so si lahko ogledali tudi igralnice in se tako znova prepričali o dobrih pogojih, v katerih prebivajo njihovi otroci v času, ko jih zaupajo vrtcu.
Hkrati pa je bil ta dan ne-
kaj posebnega za večino otrok iz skupine ježkov. Septembra gredo prvič v šolo, zato je bilo to njihovo slovo od vrtca, od njihovih mlajših vrstnikov, od vzgojiteljic, pomočnic ...
Za to priložnost so pripravili krajši program, ki je hkrati služil kot uvod pred ogledom razstave. Vendar pa starši tokrat niso bili le gledalci, saj so jih otroci kar takoj prijeli za roke, jih vključili v krog in skupaj z njimi so morali zapeti in zaplesati. Ježki, ki bodo septembra postali prvošolčki, so se nato postavili v zborček in zapeli
ter zaplesali pesmico Modrijan. Neverjetno sproščeni so bili. Kako tudi ne, saj sta jima je dajala poguma vzgojiteljica Mihelca in pomočnica Martina, s katerima so se odlično razumeli. Obojestransko navezanost in grenkobo ob slovesu je bilo čutiti tudi ob podelitvi pohval in priznanj bodočim prvošolč-kom in zlasti ob nagovoru, ki ga je vzgojiteljica Mihelca ob pohvalah in lepih željah namenila njim in nato še svojim kolegicam.
Tudi ježki so se zahvalili svojim vzgojiteljicam. Na koncu je spregovorila še vodja vrtca Marija Žnidaršič in na koncu predlagala, da za zaključek vsi skupaj zapojejo
pesmico Mi se imamo radi.
To pa še ni pomenilo konca druženja. Starši so bili zaposleni tudi v drugem delu. Po navodilih so se skupaj s svojimi otroki odpravili pred vrtec, kjer so morali najti sedem postaj. Na vsaki od njih so morali rešiti eno od nalog. Na zadnji, osmi postaji, pa jih je čakala nagrada oz. presenečenje. Vse skupaj je potekalo uspešno in zabavno ob pomoči vzgojiteljic in pomočnic.
Kar težko bi rekli, kdo se je bolj zabaval, otroci ali starši. Zagotovo pa je, da bo ta dan tako staršem kot otrokom polepšal spomine na vrtec.
M. Steklasa
Starši so zapeli skupaj s svojimi otroki
Na eni od postaj so morali otroci z zavezanimi očmi uganiti, kateri sadež imajo v roki
Zaključna športna prireditev Veter v laseh, s športom proti drogi
V soboto, 15. junija, je bilo v Sežani zaključno športno tekmovanje Veter v laseh, s športom proti drogi, ki je namenjeno opozorilu, da bi se mladi raje ukvarjali s športom kot z drogo. Prireditev je bila sicer odlično organizirana, saj so bila vsa tekmovališča v neposredni bližini. Zataknilo pa se je pri podeljevanju medalj, saj je to najbolj prizadelo prav naše učence, ki so osvojili veliko medalj. Organizator tekmovanja je medalje izročil kar vodjem ekip in s tem prikrajšal tekmovalce za številne užitke ob proglasitvi najboljših.
Odlične rezultate so postavili učenci in učenke iz Dobrepo-lja v več športnih panogah.
Iz šole
Uspešna skupina v rolanju
V rolanju so osvojili kar dve prvi mesti v starosti do 15 let: Peter Hočevar pri fantih in Andreja Sevšek pri dekletih. Izredno smolo je imel pri žrebu Janez Sevšek, saj je dobil za nasprotnika v prvem krogu Petra Hočevarja, kasnejšega zmagovalca.
V odbojki so osvojili kar dve tretji mesti: do 15 let so bili uspešni Nuša Hrovat, Darja Kaplan, Brina Ternov-šek, Marjan Borštnik, Andrej Meglen in Domen Prijatelj. V starostni skupini nad 15 let pa so bili uspešni Matej Drobnič, Simon Mohar,
Marta Jakopič in Tanja Prijatelj.
V košarki so osvojili zlato medaljo v starostni skupini do 15 let: Janez Hočevar, Jure Hočevar, Tina Hočevar in Klemen Meglen. V starostni skupini nad 15 let pa sta osvojila srebrno medaljo Jože Padar in Bojan Štrubelj.
Likovno je ustvarjal Bor Ternovšek, pomagal mu je po rolanju Janez Sevšek.
Vse tekmovalce in tekmovalke sta navduševala Anica Ternovšek in Lojze Kuplenk.
Učenci radi sodelujejo v tem tekmovanju, ker se radi
družijo z drugimi učenci. Zelo radi pa tudi tekmujejo, kot so odgovorili Peter Hočevar, Brina Ternovšek in Andreja Sevšek. V Dobrepolju je glavni organizator tekmovanja Športno društvo Dobrcpo-lje, sodeluje pa v tej dejavno-
sti tudi Osnovna šola Dobre-polje.
Akcija Veter v laseh, s športom proti drogi poteka že šesto leto. Učenci in učenke iz Dobrepolja pa sodelujejo že peto leto s precejšnjim uspehom.
Matej Kalan
Košarkarska skupina nad 15 let z zlato medaljo
Pomembnejši športni rezultati v šolskem letu 2001/2002
NAMIZNI TENIS
Prvo mesto na medobčinskem tekmovanju in drugo mesto na področnem tekmovanju: ekipno (Domen Prijatelj, Grega Prijatelj, Laura Prijatelj, Andreja Sevšek)
Prvo mesto: Grega Prijatelj na področnem tekmovanju Tretje mesto: Domen Prijatelj na področnem tekmovanju Peto do osmo mesto: Andrej Meglen na področnem tekmovanju Peto do osmo mesto: Peter Krizman na področnem tekmovanju
BADMINTON
Deklice:
Tretje mesto: Sara Ajdišek Četrto mesto: Brina Ternovšek Peto mesto: Anja Pugelj Dečki:
Tretje mesto: Peter Križman Četrto mesto: Stanko Meglen
ODBOJKA
Tretje mesto: starejše deklice na medobčinskem tekmovanju Tretje mesto: mlajše deklice na medobčinskem tekmovanju
ATLETIKA
Deveto mesto: Anja Mustar - skok v višino Deseto mesto: Katarina Adamič - skok v višino Štirinajsto mesto: Katja Polzelnik - met žogice Petnajsto mesto: Brina Ternovšek - 60 m
KROS
Učenci iz Strug so dosegli zelo dobre uvrstitve na jesenskem krosu, ki je bil v Ivančni Gorici.
Mentorica: Alenka Cerdin
- Športnik šole: Blaž Kaplan
- Medobčinsko prvenstvo v malem nogometu (starejši dečki): tretje mesto
- Medobčinsko prvenstvo v mini odbojki (mlajši dečki): prvo mesto
- Področno tekmovanje v mini odbojki (mlajši dečki): drugo mesto
- Občinsko prvenstvo v nogometu: tretje mesto
- Marjan Borštnik postavil rekord šole na 300 m v Ljubljani na Velikem atletskem pokalu (čas 45,20)
- Najboljši tekmovalci v četveroboju (kros 60 m, daljina, žogica) na šoli so:
5. razred: Anja Pugelj, David Zupančič
6. razred: Brina Ternovšek, Primož Padar
7. razred: Andreja Sevšek, Janez Hočevar
8. razred: Urška Tavželj, Gregor Vodičar
- Mali atletski pokal v Ljubljani: Edis Brkič 1000 m, 8. mesto 3: 28,58
- Medobčinsko prvenstvo v štafetnem teku: 1. razred, fantje - 1. mesto
1. razred, deklice - 3. mesto
Mentorica: Anica Ternovšek
avgust 2002
Iz območ. združenja RK
27
Krvodajalska akcija
Vsak dan se zgodi na naših cestah veliko prometnih nezgod; vsak dan oboli veliko ljudi. Za mnoge od teh je edino zdravilo, ki jim lahko podaljša ali reši življenje - KRI.
Občanke in občani, vabimo vas na krvodajalsko akcijo, ki bo:
- v ponedeljek, 16. 9. 2002, od 7. do 13. ure v Kulturnem domu Ivančna Gorica
- v torek, 17. 9. 2002, od 7. do 12. ure v OŠ Ferdo Vesel Šentvid pri Stični
- v sredo, 18. 9. 2002, od 7. do 13. ure v OŠ Louis Adamič Grosuplje
- v četrtek, 19. 9. 2002, od 7. do 12. ure v OŠ Dobrepolje
VLJUDNO VABLJENI! OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE
Na Debelem Rtiču spet veselo
Grosupeljski Rdeči križ je za otroke z območja svojega delovanja tudi letos organiziral letovanje na Debelem rtiču v Ankaranu. Tokrat se je kolonije, kije potekala med 26. julijem in 5. avgustom, udeležilo kar 198 otrok. Najstarejši med njimi bodo z letošnjim septembrom napredovali v zadnji razred osnovne šole, najmlajši pa bodo prag učenosti šele prvič prestopili. V spremstvu je bilo tudi 18 vzgojiteljic in vzgojiteljev.
Kljub zelo odmevnim nepravilnostim v vrhu RKS, ki so tej dobrodelni organizaciji nedvomno povzročile precejšnjo materialno in moralno škodo, ter napovedi, da bo tržni inšpektorat celo prepovedal opravljanje gostinske in nastanitvene dejavnosti v mladinskem zdravilišču Debeli rtič, je Območnemu združenju RKS Grosuplje uspelo pridobiti kar nekaj sponzorjev. Tako je bil zastavljeni cilj - čim več otrokom, ki imajo sicer manj možnosti letovanja, ker izhajajo iz družin z nižjim socialnim statusom, omogočiti počitnice na morju - mnogo bližji.
Vse se je srečno izteklo in karavana šti-
rih avtobusov seje odpravila na morje. Prizadevne vzgojiteljice in vzgojitelji so bivanje po ustaljenem programu popestrili z organizacijo različnih kreativnih delavnic (novinarstvo, likovno in dramsko ustvarjanje) pod skupnim tematskim naslovom Sonce, voda, zrak, zemlja. Kot gost se je predstavil tudi ilustrator Uroš Hrovat. Otroci so svoje znanje lahko pokazali na kvizih ter se pomerili v nogometu, odbojki, orientacijskem teku, skokih v vodo, plavanju in drugih športnih igrah. Predsednik Planinskega društva Grosuplje g. Stiber-nik je otroke učil prvih plezalnih veščin na umetni plezalni steni. V zabavo sebi in
otrokom pa sta nogometno tekmo odigrali tudi ekipi vzgojiteljev in vzgojiteljic. Za splošno veselje in navdušenje mladih navijačev so z zmago nad svojimi kolegi poskrbele slednje.
Ob večerih so na družabnih srečanjih izbrali miss in mistra Grosuplja, pripravili srečanje gusarjev ter gradili peščene gradove. Nastopile so tudi Foxyteens.
S finančnimi sredstvi, praktičnimi nagradami in reklamnimi artikli so letovanje poleg ostalih podprli tudi: Pekarna Grosuplje, PUZ, Razvedrilo, Frizerski sa-. Ion Martina, Društvo za mlade Utrip, Motvoz in platno ter Aleksander Čeferin. Fo-to Travnik je prispeval filme ter razvil fotografije, ki so razstavljene v grosupeljski knjižnici, g. Andrej Brezec pa je za kipar-jenje prispeval glino. Hvala vsem!
Janez Pintar
Vzponi so uspeli le s pomočjo Barbare in Francija
Nazaj pridemo z gliserjem
Tkali smo mrežVj^pBteljstva
M JIŽNICA GROSUPUE
r|pmiČQva 16
-\
Informacije; šport
Poročilo Policijske postaje Grosuplje
JAVNI RED IN MIR
Policijska postaja Grosuplje je julija 2002 na območju občine Dobrepolje obravnavala štiri kršitve zoper javni red in mir. Od tega so bile tri kršitve storjene v zasebnih prostorih, ena pa na javnem kraju. Razlogi za omenjene kršitve so zelo različni, od družinskih prepirov do sosedskih prepirov in pijančevanja ter preglasne glasbe, tako v zasebnih kot v gostinskih prostorih. Zoper vse kršitelje represivno ukrepamo. Če drugače ni mogoče vzpostaviti javnega reda in miru, odredimo zoper kršitelja tudi pridržanje. Prav tako ukrepamo zoper lastnike gostinskih lokalov, ki prekoračujejo obratovalni čas. Enako se zgodi tistim, ki strežejo alkoholne pijače že pijanim osebam oziroma mladoletnim osebam. Javni red in mir je pogosteje kršen ob vikendih ter praznikih. Zgodi pa se tudi, da pijana oseba zaradi onemoglosti obleži na cesti.
KAZNIVA DEJANJA
Obravnavali smo devet različnih kaznivih dejanj, ki so bila storjena na celotnem območju občine Dobrepolje. Najpogostejša so kazniva dejanja tatvin, vlomov in poškodovanja tuje stvari. Do vlomov najpogosteje prihaja v nočnem času, predvsem v zgodnjih jutranjih urah, vlamlja pa se v vikende, zapuščene hiše ter delovne stroje in v trgovine na območju občine Dobrepolje. Iz vikendov in hiš ter trgovin storilci odnesejo vse, kar je vrednega in se da prodati ali uporabljati, od nakita do tehničnih aparatov in orodja kakor tudi hrane. Najpogosteje storilci ukradejo nakit in denar, prav tako pa tudi ostale stvari, ki se dajo prodati, predvsem mobilne telefone.
Če občani opazijo kakšno osebo, ki se sprehaja oziroma vozi z vozilom v neposredni bližini vikendov ali parkirnih vozil ali se na kakšen drug način vede sumljivo, naj to nemudoma sporočijo policiji, ob tem naj si zapomnijo čim bolj podroben opis osebe ter morebitno prevozno sredstvo, s katerim se je osum-
ljeni odpeljal.
Vsi občani, ki bi kar koli vedeli o kakšnem kaznivem dejanju ali prometni nesreči, ali če bi opazili storilce na delu oziroma begu, naj to sporočijo na Policijsko postajo Grosuplje ali na telefon št. 113. Vsaka informacija, ki bi kakor koli pripomogla k izsleditvi storilca, je dobrodošla. Poleg tega bomo z boljšim sodelovanjem med policijo in občani dosegli, da se bodo varnostne razmere izboljšale, hkrati s tem pa tudi varnostno počutje občanov.
Opravili smo tudi oglede petih prometnih nesreč z materialno škodo in telesnimi poškodbami. Največ prometnih nesreč se pripeti zaradi neprilagojene hitrosti voznikov, ki ne upoštevajo omejitev hitrosti, posledice so pri teh prometnih ne-
srečah najhujše. Drugi najpogostejši vzroki za prometne nesreče so še vedno stran in smer vožnje, izsiljevanje prednosti in neustrezna varnostna razdalja. Največ prometnih nesreč se zgodi v času, ko občani hodijo v službo ali domov ter ob slabih vremenskih razmerah. Pogoste so tudi prometne nesreče na parkirnih prostorih, kjer vozniki pri premiku z vozilom niso dovolj pozorni pri vzvratni vožnji. Največ prometnih nesreč se zgodi na regionalni cesti 647.
Policijska postaja Grosuplje vsakodnevno izvaja poostreni nadzor nad cestnim prometom na celotnem območju občine Dobrepolje, posebno pozornost pa posvečamo kontroli hitrosti, seveda pa ostalih kršitev na zanemarjamo.
V mesecu avgustu 2002 bo Policijska postaja Grosuplje izvajala kontrolo hitrosti z lastnim radarjem na celotnem območju občine Dobrepolje, predvsem pa
Sport
NOGOMET
na odsekih cest, kjer se dogajajo prometne nesreče oziroma tam, kjer so prekoračitve hitrosti največje in najbolj pogoste.
Vozniki naj vozijo v skladu s cestno-prometnimi predpisi ter prilagodijo hitrost vožnje vremenskim razmeram ter ostalim trenutnim dejavnikom, ki kakor koli vplivajo na potek prometa. Tako bodo pripomogli k boljši prometni varnosti in predvsem k manjšemu številu prometnih nesreč.
Vse udeležence v cestnem prometu opozarjamo, da se bliža 2. 9. 2002, ko bodo začeli otroci ponovno hoditi v šolo, zaradi česar bomo poostrili nadzore v neposredni bližini šol že v mesecu avgustu, prav tako tudi v septembru, zaradi česar naj bodo še posebej previdni v neposredni bližini šol in drugje, kjer bodo v cestnem prometu udeleženi otroci.
POLICIJSKA POSTAJA CROSUPUE
Doseženi rezultati občinske lige v malem nogometu Vll.krog
URA		PAR	REZULTAT	
9.00 uri	CESTA	- ŠD KOMPOLJE	5	1
9.45 uri	DNEVNI BAR MAJOLKA     - ZAGORICA		4	1
10.30 uri	ŠMD-TURJAK	- SNEZAK	3	3
11.15 uri	VASY d.o.o.	- ŠDSTRUGE	9	1
		JESENSKI DEL		
		VIII.krog		
URA		PAR	REZULTAT	
9.00 uri	ŠD KOMPOLJE	- ZAGORICA	6	3
9.45 uri	DNEVNI BAR MAJOLKA      - SNEZAK		4	5
10.30 uri	ŠMD-TURJAK	- ŠDSTRUGE	16	0
11.15 uri	VASY d.o.o.	- CESTA	3	1
KONČNA LESTVICA SPOMLADANSKEGA DELA				
MESTO	EKIPA	ŠTEV. TEKEM ZMAGE		NEODL	PORAZ	TOČKE	DANI GOLI	PREJET I GOLI	GOL RAZLIKA
1	VASY d.o.o.	7	4	2	1	14	35	18	17
2	SNEZAK	7	4	2	1	14	23	14	9
3	SMD - TURJAK	7	4	1	2	13	30	17	13
4	CESTA	7	4	1	2	13	24	22	2
5	SD KOMPOLJE	7	3	0	4	9	16	28	-12
6	ZAGORICA	7	3	0	4	9	22	19	3
7	DNEVNI BAR MAJOLKA	7	2	2	3	8	18	22	-4
8	SD STRUGE	7	0	0	7	0	10	38	-28
Prvo nedeljo v juliju je ŠD Dobrepo-lje pripravilo kvaliteten turnir v malem nogometu. Na turnir seje prijavilo preko 20 ekip, od teh kar šest domačih.Končno je na turnirju nastopilo 17 ekip. Tekme so se odvijale od zgodnjih jutranjih ur pa tja do poznih popoldanskih ur.Turnir je bil naporen in le najboljši lahko vzdržijo tempo takega tek-movanja.To so bili:
1. Nara (Ljubljana)
2. Mladost (ljubljana)
KIN0M06MM M SEflUMMll 2002
KINO  "00BREP0LIE"  VIOFM J«
doun oionai
PETEK. 6. SEPT. ob 20.30
ameriška uspešnica - triler SOBA ZA PANIKO
KRATKA OZNAKA: V srednjeveških časih so ji rekli grajska utrdba. V dvajsetem stoletju so jo zamenjale protibombna zavetišča in zavetišča pred nevihtami. Zdaj ima Bela hiša "situacijsko sobo" - varen kompleks z vrhunsko tehnologijo, ki se nahaja v kleti zgradbe od Kennedvjeve administracije. V filmu Soba za paniko jo sestavljajo štirje betonski zidovi, telefon, ki ni povezan z glavno linijo v hiši, lastni prezračevalni sistem in niz monitorjev za nadzorovanje, ki pokrivajo skoraj vsak kotiček hiše - pred svetom, kakršnega poznamo, zavarovano z neprebojni-ni vrati iz debelega jekla. Meg Altman (Jo-die Foster) in njena hčerka Sarah (Kristen Stevvart) se niti ne zavedata, kako hitro se bosta znašli v sobi za paniko. A ko trije možje sredi noči neslišno vdrejo v njuno hišo, se jima Meg in Sarah zoperstavita prav iz zavetja sobe za paniko, čeprav ne vesta, da so na muho vzeli prav to sobo ... In vsiljivce ne bo nič zaustavilo, da bi prišli vanjo. DOLŽINA: 112 minut
NEDELJA, 8. SEPT. ob 15. uri in ob 20.30
ameriška zf. uspešnica - pustolovski film
ČASOVNI STROJ
KRATKA OZNAKA: Znanstvenik in izumitelj Aleksander Hartdegen se trdno odloči dokazati, da je potovanje skozi čas mogoče. Tragedija, ki se mu je zgodila, ga spravlja v obup in ga žene, da se vrne v preteklost in spremeni dogodke. Za naslednja štiri leta se zapre pred svetom, nad tem pa sta nje-
3.Mico Extrem (Ribnica) 4.0krepčevalnica Zora (Kompolje)
Najboljši strelec, s sedmimi goli, je bili Dejan Spalovič iz ekipe Mladost; za na-boljšega golmana pa je bil proglašen Roman Zupančič iz ekipe Okrepčevalnica Zora.
Vseskozi je tekmovanje spremljalo lepo število gledalcev in s tem pokazalo, da so željni športnih prireditev v kraju.
Pripravil: Alojz Kuplenk
gov najboljši prijatelj Philbv in vdana hišna pomočnica ga. VVatchit močno razočarana. Izumi časovni stroj in se odpravi na pot v preteklost, toda ogromna katastrofa ga popelje 800 tisoč let v prihodnost, kjer se znajde med Elojci, ljudstvom, ki živi na pečinah. Dva Elojca - Mara in njen mlajši brat Kalen - odpeljeta Alexandra na svoj dom in postaneta njegova prijatelja in učitelja v tem nenavadnem novem svetu. Odkrije, da se človeštvo deli na dva dela - plenilstvo in plen. DOLŽINA: 96 minut
PETEK, 13. SEPT., ob 20.30 ameriška drama BALL SMRTI
KRATKA OZNAKA: V prvi polovici filma se srečamo s skupino moških, ki so se s svojim delom trdno ukoreninili v temelje sodobne družbe Juga. Delajo kot čuvaji v podeželskem zaporu Georgie, kjer obsojence pripravljajo na najstrožjo kazen v državi - smrtno kazen. Billv Bob Thornton igra Hanka Grotovvskija, vodjo čuvajev. Njegov ostareli oče Buck (Peter Boyle) je sicer prikovan na svoj dom, toda njegovo rasno sovraštvo ni bilo še nikoli tako strupeno. Čisto nasprotje pa je Hankov sin Sonny (Heath Ledger), ki je pravkar začel delati kot čuvaj. Na sovraštvo, ki ga je podedoval njegov oče, je očitno imun. DOLŽINA: 111 minut.
NEDELJA, 15. SEPT., samo ob 17. uri
ameriška uspešnica - romantična drama
NAČRTOVALKA POROK
KRATKA OZNAKA: Nihče ne razume ljubezni in romantike tako kot Mary Fiore (Jennifer Lopez). Konec koncev je najbolj iskana na-črtovalka porok v San Franciscu. Strokovnjakinja za izpolnjevanje tujih sanj je preveč zaposlena, da bi tudi zase poiskala ljubezen svojega življenja.
Medtem ko proslavlja pridobitev svojega najnovejšega in najbolj donosnega posla - poroke kraljice internetne prodaje Fran Do-nolly (Bridgette VVilson-Sampras), doživi Mary skoraj usodno srečanje s kontejnerjem za smeti, pred katerim jo reši zapeljivi Dr. Ste-ve Edison (Matthevv McConaughev). Ko z njim preživi prelep romantični večer, začuti,
da ponovno obstaja razlog, zaradi katerega lahko spet verjame v ljubezen. Vendar pa se njen svet postavi na glavo, ko izve, da je Steve zaročenec Fran Donollv, katere poroko naj bi Mary načrtovala. Kupid in kariera treščita drug v drugega. DOLŽINA 103 minute
NEDELJA, 15. SEPT., ob 15. uri in 20.30
ameriška uspešnica pletja - zf akcijska komedija
MOŽJE V ČRNEM II.
KRATKA OZNAKA: Agent Jay (VVill Smith) in agent Kay (Tommy Lee Jones) bosta to tudi poletje naša in vaša najboljša, zadnja in edina obrambna linija pred usodno zapeljivko, ki bo ogrozila temeljno vodilo MVČ: varovati Zemljo pred nezemeljsko nesnago. Štiri leta so minila, odkar sta Jay in Kay, moža v črnem rešila svet in medtem ko se je Kay upokojil, pa je Jay delal za MVČ
(Možje v črnem - visoko kapitalska neuradna vladna agencija, ki se ukvarja z vsem nezemeljskim na Zemlji). Ko Jay raziskuje na videz nepomemben zločin, odkrije diabolični načrt, ki ga hoče izvesti Serleena (Lara Flynn Boyle), divja kylo-tianska pošast, ki se na Zemlji skriva v telesu seksi manekenke. Ko Serleena zavzame celotno hišo MVČ, je na svetu le še ena oseba, ki bi lahko pomagala Jayu. DOLŽINA 105 minut
PETEK. 20. SEPT., ob 20.30
ameriška uspešnica - romantična drama VSE O FANTU
KRATKA OZNAKA: VVill (Hugh Grant) je neozdravljivo trendovski osemintridesetletnik. Podedovano bogastvo in samski stan mu omogočata, da dneve preživlja s frajarjenjem, z izmikanjem odgovornosti in lovom na ženske. Navdušen nad kratko zvezo s samsko materjo se odloči včlaniti v skupino za samopomoč samskih staršev, kjer - tako misli - bo brez težav spoznaval samske mamice. Izmisli si dveletnega sina Neda in se včlani v skupino Samski starši - sami skupaj. Med osvajanjem samske mamice Suzie (Victoria Smurfit) spozna Marcusa (Nicholas Hoult), sina njene prijateljice. DOLŽINA: 95 minut
Kino
NEDEUA, 22. SEPT., samo ob 15.uri
ameriški akcijski triler JOHN "Q"
KRATKA OZNAKA: John Q. Archibald (Denzel VVashington) živi v chicaškem predmestju mirno družinsko življenje z ženo Denise (Kimberlv Elise) in devetletnim sinom Mic-haelom (Daniel E. Smith), ki mu pomenita vse na svetu. Grenijo mu ga le hude finančne skrbi. V tovarni so mu omejili delovni čas, plača ne zadostuje več za odplačevanje vseh dolgov, ženin avto zaplenijo. Zaman se trudi dobiti dodatno zaposlitev. Svet pa se mu podre, ko Michael resno zboli in njegovo življenje obvisi na nitki. Nujno bi potreboval novo srce, toda John od direktorice bolnišnice Rebecce Payne (Anne Heche) izve, da njegovo zdravstveno zavarovanje zaradi omejenega delovnega časa presaditve ne krije, operacija pa je veliko predraga, da bi jo z ženo lahko plačala sama. Na vsa vrata trkata zaman, sinu pa se izteka čas. John se v obupu oklene zadnje možnosti: ugrabi dr. Turnerja, glavnega kardiologa (James Woods), in se skupaj z njim in naključnimi pacienti zapre na urgentni oddelek bolnišnice. Njegova edina zahteva je, naj pride sinovo ime na seznam prejemnikov darovanih organov. DOLŽINA: 118 minut
NEDEUA, 22. SEPT., samo ob 20.30
ameriški akcijski triler
BANDITA
KRATKA OZNAKA: Joe Blake (Brice VVillis) in Terry Collins (Billy Bob Thornton) sta bančna roparja, begunca, ki upata, da si bosta z nizom ropov finančno zagotovila svoje sanje o uživanju pokojnine "južno od meje". Nu-stavljivo privlačen Joe in njegov partner Terry postaneta znana kot "roparja, ki prespita", najbolj znana roparja v deželi, ki pustošita od Oregona do Kalifornije in za seboj puščata prestrašene bankirje, slabe preobleke in navdušeno javnost. Njuna taktika je: vzeti bančnega direktorja in njegovo družino kot talce čez noč pred velikim ropom, večerjati in prespati pri njih, in naslednje jutro odditi z direktorjem v banko pred začetkom delovnega časa. Tako ni potrebe po vdiranju. Ni potrebe po zapletenih načrtih odvečnih vpadov. Deluje kot po maslu.
PETEK. 27. SEPT., ob 20.30
ameriška uspešnica - pustolovski film MUŠKETIR
KRATKA OZNAKA: Francija 1625. Moč za oblast je zamajala temelje francoske države. Kardinal Richelieu je počasi prevzel kraljevo oblast in mušketirje zamenjal s svojo vojsko. S krvoželjnimi najemniki, ki jih vodi mračni Febre, je Richelieu državo pripeljal na rob vojne s Španijo in z Anglijo. Krvave dogodke lahko prepreči skrivnostni d'Artag-nan, ki se je prišel v Pariz pridružit mušketirjem. S pomočjo pogumne Francesce in z zvestobo prijateljev mušketirjev Athosa, Port-hosa in Aramisa se bo d'Artagnan uprl krvo-
ločnim nasprotnikom in rešil državo. DOLŽINA: 102 minuti
NEDEUA, 29. SEPT., samo ob 15. uri
ameriška domišljiska komedija SCOOBY DOO
KRATKA OZNAKA: Scooby - Doo in njegovi pajdaši so poklicani, da odrešijo svet. Štirje najstniki v vlogi zasebnih detektivov vodijo podjetje z imenom "Misteriji" in so še posebej specializirani za duhove in pošasti ... Dve leti po tem, ko je zaradi nesoglasij v skupini prišlo do razpada podjetja Misteriji d.o.o., so se nekdaj zelo povezani prijatelji Scooby Doo (slavni pes) , Fred (Freddie Prinze Jr.), Daphne (Sarah Michelle Gellar), Shaggy (Matthevv Lillard) in Velma (Linda Cardellini), ki so razreševali zločine in odkrili marsikatero skrivnost, skupaj znašli na Otoku Duhov, priljubljenem počitniškem mestu.
Poklical jih je sam lastnik otoka, Emile Mon-davarious (Rovvan Atkinson), in tako ponov-
nadaljevanje s str. 16
Priporočilo zavarovanim osebam - samostojnim zavezancem
Bistvenega pomena za dokazovanje rednega plačevanja prispevkov so dobri podatki in evidence o plačanih prispevkih. Če bodo zavarovane osebe - samostojni zavezanci pri izvajanju 78.a člena zakona ugotovili pomote v evidencah o nerednem plačevanju, naj se z dokazili o dejanskem plačilu prispevkov obrnejo na ustanovo, kjer te evidence vodijo. Tovrstnih evidenc ne vodi le Zavod, temveč tudi Davčna uprava RS, zato priporočamo zavarovanim osebam, da morebitne napačne podatke v evidencah odpravljajo s predloženimi dokazili o plačilu tam, kjer se tovrstne evidence vodijo. Zavarovane osebe - samostojne zavezance prosimo za potrpežljivost.
Vrednost neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje
Po evidencah Davčne uprave RS in Agencije za plačilni promet je vrednost neplačanih prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje po stanju na dan 31.12.2001 znašala 8,313 mlrd SIT, pri čemer naj bi dolg samozaposlenih in kmetov znašal 7,932 mlrd SIT, pravnih oseb pa 0,381 mlrd SIT. Vendar pa nizka vrednost neplačanih prispev-
no združil razvpito nadležne detektive, da razrešijo niz paranormalnih pojavov. Bal se je namreč, da bodo nadnaravne sile odgnale ljudi iz njegovega popularnega kraja. Scooby in njegovi pajdaši bodo morali premagati osebne spore in začeti popolnoma znova: pozabiti na to, kar so do sedaj vedeli o lažnih duhovih in ponarejenih stvorih, če hočejo zadevi priti do dna, rešiti sebe in ... ves svet.
DOLŽINA: 95 minut
NEDEUA, 29. SEPT., samo ob 20.30
ameriška najstniška komedija
SESTRE
KRATKA OZNAKA: Edini način, da Dave (Barry VVatson), Adam (Michael Rosenbaum) in Doofer (Harland VVilliams) spet pridejo v moško družbo, je, da postanejo ženske. Ko jih zaradi suma kraje denarja izključijo iz študentske bratovščine, se znajdejo na cesti, osovraženi in brez prebite pare. Če želijo preživeti in dokazati svojo nedolžnost, se morajo ti trije zapriseženi šovinisti in lomilci ženskih src pridružiti študentski sestrš-čini Delta omikron gama (D.O.G.). Z malo šminke in preobleke in z veliko "jajc" se Dave, Adam in Doofer pridružijo študentski sestrščini kot Daisy, Adina in Roberta. Med bolj in manj uspešnim bivanjem z dekleti začnejo spoznavati nežnejši spol in njihova donjuanska preteklost se jim kmalu maščuje. Britje nog, zviti gležnji zaradi previsokih pet, kompleksi zaradi preširoke riti in iskanje dovolj velikih ženskih oblačil postanejo njihova vsakdanja nočna mora in obsedenost. Vse gre po načrtu, dokler se Dave ne zaljubi v predsednico sestrščine Leah (Me-lissa Sagemiller). Ona je njegovo sanjsko dekle, toda kako ji to povedati?
kov s strani pravnih oseb ni rezultat boljše izterjave ali celo pravočasnosti plačila prispevkov, ampak je predvsem posledica netočnega izkazovanja javnofinančnih obveznosti. Po zakonu o prispevkih za socialno varnost namreč pravne osebe izkazujejo naplačano obveznost za plačilo prispevkov - torej javnofinančnih terjatev - šele ob prvem naslednje izplačilu plač, medtem ko so sa-mozaposleni in kmetje dolžni dostaviti obračun prispevkov za socialno varstvo davčnemu organu najpozneje do 15. v mesecu. To pomeni, da neplačani prispevki za pravne osebe niso izkazani v dejanski višini, kajti on neizplačilu plač, se tudi obveznost za plačilo prispevkov ne evidentira, za razliko od samozaposlenih in kmetov. Skupna vrednost neplačanih, odloženih in odpisanih prispevkov ter prispevkov, spremenjenih v kapitalske deleže, za obvezno zdravstveno zavarovanje je od 8,67 mlrd SIT (stanje na dan 31. 12. 1998) narasla na 12,61 mlrd SIT (stanje na dan 31.12.2001).
Območna enota Ljubljana ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE
SLOVENUE
"Jaz sem vstajenje in življenje, iu kdor vame veruje, bo živel na vekomaj!" (Jn 11,25)
ZAHVALA
Po težki bolezni nas je zapustil dragi brat in stric
JANEZ NOVAK
I/. Zdenske vasi 46
Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga pospremili na njegovo zadnjo pot v tolikšnem številu, kakor tudi za vse darovane sveče, cvetje in izrečeno sožalje. Se posebej pa se zahvaljujemo:
- zdravstvenemu osebju Videm in bolnišničnemu oddelku Golnik za nesebično pomoč v času njegove bolezni,
- g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred in g. kapla-
nu za obiske na domu,
- Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani /a lepe pesmi,
- gasilcem za spremljanje na njegovi zadnji poti, - g. Romanu (iačniku za ganljivo zaigrano Tišino in
- g. Konradu Piku za poslovilne besede pri odprtem grobu. Posebna zalivala vaščanom in prijateljem, ki so ga obiskovali na domu in mu lajšali težke trenutke in mu vlivali
pogum.
I Ivala vsem in vsakemu posebej! Vsi njegovi
Oj težka pot, oj ložna pot.
Ko od srca srce se loči! Mi spremljamo te žalujoči, saj ti na veke greš od tod., (Simon Gregorčič)
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi izgubi moža, očija, sina in brata
STANETA ZUPANČIČA
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami in nas opogumljali. Hvala vsem vaščanom, prijateljem, vsem, ki ste se poslovili od njega in ga pospremili k večnemu počitku.
Hvala za cvetje in sveče, ter besede, ki so nam povedale,
kako ste imeli Staneta in očija radi. Zahvaljujemo se gospodu kaplanu za pogrebni obred, lepo pridigo, Anici
Blatnik za ganljive besede slovesa, cerkovniku Jožetu Zrnecu za zvonjenje, Moškemu pevskemu zboru Rafko Fabiani za petje, Ivanu Grandovcu za dar in pogrebnemu zavodu Perpar. (iloboko hvaležnost čutimo do Pekarne Blatnik, Stolarne Dobrepolje, Komunalnega podjetja Ljubljana, zaposlenih v vrtcu in šoli JVIZ Dobrepolje in vseh, ki ste nam z besedami tolažbe in materialno pomagali.
Hvala vsem, ki se ga spomnite v molitvi in vsem, ki se ga spominjate v dobrih mislih in besedah, /ena Majda z Lauro, Lucijo in Leo, ata, mama, sestra Marinka in vsi sorodniki
ZAHVALA
Ob prerani izgubi moža in brata
FRANCA ŠKULJA
po domače ŠEPČEVEGA FRENKA iz Ponikev 59/B
se iskreno zahvaljujemo g. župniku Francu Škulju za vso duhovno pomoč in lepo opravljen pogrebni obred z nagovorom.
Zahvaljujemo se dr. Mariču, dr. Bahovec, sestram ge. Ljubi Laharnar, Ireni Koritnik, Ivici Hren ter patronaž-ni sestri Mariji, dežurnim zdravnikom v Ivančni (lorici, za vso pomoč in hitro ukrepanje. Posebno se za vso pomoč med boleznijo in v zadnjih trenutkih življenja našega Frenka zahvaljujemo Slavki in Jožetu Hočevar ter vsem tistim prijateljem, ki so ga pospremili i/ hiše, in tistim, ki so nam s toplimi besedami in željami stali ob strani. Zahvaljujemo se za skrb in cvetje sorodnikom Koren, Cerkovnik in Zaje i/, Ljubljane, Gregore iz Šoštanja, Skulj iz Gornjega Grada ter Pečnik iz Škofje Loke. Za pomoč in zadnje slovo od Frenka se zahvaljujemo
Vodičarjevim, Lkčevim, Lužarjevim, Primčkovim, Lukatovim in Markatovi Ivanki z možem, vsem prijateljem in znancem, vsem iz vasi in drugod, ki ste darovali sveče za njegov prezgodnji grob in ki ste ga v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Hvala družini Pečan iz Podsmreke pri Ljubljani in družini gc. Rezi Hočevar za njihovo gmotno pomoč. Za pogrebne usluge in ljubeznivost pa se zahvaljujemo tudi družini Zakrajšek izSrobotnika ter g. Kostanjšku. Iskrena hvala prav vsem! Žalujoči: žena Zlatka, sestra Marija in brat Tone
OBVESTILO
Obveščamo vas, da bodo do konca leta izšle še 4 številke Našega kraja, in sicer 27. septembra, 25. oktobra, 22. novembra in 20. decembra.
Oktobrska številka bo predvolilna, zato bomo od drugih prispevkov objavili le najaktualnejše. Politične stranke in kandidate pa še posebej obveščamo, da bomo predvolilne predstavitve in članke objavili izključno v oktobrski številki. Na osnovi Zakona o medijih in Zakona o volilni kampanji zagotavljamo načelo enakopravnosti, zato vas hkrati prosimo, da za vsakega kandidata ali politično stranko pošljete programe oz. predstavitve v obsegu največ do dveh tipkanih strani formata A4, vključno s fotografijami.
Istočasno vas prosimo za pravočasno oddajo prispevkov, zadnji rok je vsakokrat 12. v mesecu. Za prepozno oddane prispevke ne moremo jamčiti objave v tekočem mesecu. Za decembrsko številko, ki bo zaradi praznikov izšla že 20. decembra, pa prosimo, da po možnosti oddate prispevke še pred dvanajstim.
Obveščamo vas tudi, da bodo članki, daljši od ene tipkane strani, v primeru pomanjkanja prostora objavljeni v nadaljevanjih.
Lepo pozdravljeni!
Urednica
Oglasi
avgust 2002
Zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje Grosuplje, d.o.o. Taborska c. 3, Grosuplje
PRI GRADNJI NOVEGA ALI ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA VAM POMAGAMO NAJTI LAŽJE, HITREJŠE IN CENEJŠE REŠITVE
Z IZDELAVO
- GEODETSKEGA POSNETKA
- LOKACIJSKE DOKUMENTACIJE
- PROJEKTNE DOKUMENTACIJE (PGD, PZI)
IN S PRIDOBIVANJEM
- UPRAVNIH DOVOUENJ (LOKACIJSKO IN GRADBENO DOVOUENJE)
NAJDETE NAS V GROSUPUU, NA TABORSKI CESTI 3
(V I. NADSTROPJU BLOKA NAD UUBUANSKO BANKO)
ALI NA TELEFONSKIH ŠTEVILKAH:
(01)781 03 20, (01)781 03 28
OSTRŽEK d
o. o.
Honorarno ali redno zaposlimo prodajalko za delo v trgovini z živili.
Informacije na tel.:
01 7867 173 ali 01 7867 174
V i morit
Gasilska c. 4, Grosuplje tel.: 01/7864-068, tel/faks: 01/7864-067
TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o,
FINALNA DELA V GRADBENIŠTVU
STROPOVI l-PREDELNE STENE PO SISTEMU
kHAUf
©rnstrong
MERKUR
Ustvarjamo zadovoljstvo
Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Glavna in odgovorna urednica: Mihaela Steklasa.
Tisk in oblikovanje: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1100 izvodov.
<NJIZNICA GROSUPLJE
Adamičeva 15