^------------------ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. ^ Glas Naroda List slovenskih delavcev v cAmeriki sa iaeomi-Olsse Hatter, September 31, 1903, st tha Ofäct st New York, N. Y., rmder Act of Congress sf March S, 1379. ŠTEV. 155. NEW YORK, V PONEDELJEK, 3. JULIJA, 1905. LETNIK XII. Četrti julij. Praznik neodvisnosti. Razmotrivanja pred naj večjim praznikom v Zjedinjenih državah. Cipi se dandanašnji izvanredno hitro prominjajo in ne več tako, kakor v prejšnjih stoletjih, ko so se veliki dogodki poeasu razvijali in še. le dogoreli, ko je napočil za to primeren trenotek. Hitrost se ni udomačila le pri vsakdanjih dogodkih in pri posameznih ljudeh — tudi veliki dogodki’, kteri pridejo v svetovno zgodovino, so dandanašnji, podvrženi hitrosti. V kratkem času leta clnij razširjajo in krčijo se moje držav in svetovna politika . o tnkorckoe vsaki dan'promili ja ter je vidno nova. Najstarejše vrednost-l LuiuitUi veljgvo in stara še1 tako solidna podjetja s» morajo u-makiiiti novim in podleči uspešnemu tekmovanju. Ljudje ,so se toliko časa trudili doseči nove tehnične iznajdbe, da se sedaj i doba, v k t ere j živimo, imenuje doba tehničnih uspehov —• in s hitrostjo novih iznajdb spreminja se dandanašnji tudi osoda narodov in ljudstev. Koliko pro-mene je bilo od zadnjega ‘‘slavnega četrtega” do danes! — in kaj vse se bode tekom prihodnjih dvanajstih mesecev Zgodilo tako v življenju človeštva, kakor tudi v o-nem narodov in posameznika? Odkar je špansko-anieriška vojna prekinola dolgo dobo Svetovnega miru, bojevanje sploh ni mirovalo in kljub vsestranskemu gibanju v prid miru meči niso imeli časa zarjaveti. V južnej Afriki so izgubili Buri svobodo ter neodvisnost in v Aziji 'se bori Slav-janstvo za svoje svetovno prvenstvo. In medtem, ko se je obudila jedva prva nada za Sklenitev mira med Slavjanstvom in sosednim Mongol-, s tvom, že se pripravljata v Evropi dve ljudstvi na boj, tako da pesimisti že danes govore, o svetovnej vojni, o kterej se je dolgo prorokovalo. Vsakdo skoraj nestrpno pričakuje novih poročil iz Francije in Nemčije, med kterima pride preje ali sleje zopet do vojne. Ako- vpoštevamo vse to, in 'kraj te- Smrt državnega tajnika John Haya, IZ EVROPE SE JE VRNIL ČIL IN ZDRAV, TODA V AMERIKI JE TAKOJ ZOPET OBOLEL. petek je postal boljši, toda krog polunoči je mimo za vedno zaspal. Ameriško brodovjo v Gherbourgu, Francija, —o-- PRIHOD BRODOVJA V FRANCOSKO LUKO, DA SPREJME KOSTI AME/ IŠKEGA ADMIRAI,! JQW # - <— ;AUL ga še krvave dogodke v Lodzu, Varšavi, Odjesi, na Balkanu in deloma tudi v Chicagu, potem zamoremo jednim mahom razsoditi, kolike vrednosti je poziv miroljubnih dostojanstvenikov: “Proč z orožjem!” Zamore-mo-li govoriti o napredku, ako nastanejo radi neznatnih vzrokov najbolj krvave vojne? Lepe sanje so, ako mislimo, da bi narodi lahko živeli jeden kraj dr-uzega in privoščili jeden drugemu svoj' razvoj. Toda to iSo le anje in ostanejo kot take, dpikler bode posameznikom in celim narodom pohlepnost podlaga njihovih želja. Velika ljudstva so si razdelila zem-l.in med. .se'mj: slabotni mora podleči in krepki mora“brti vedno na 'straži, da mu kedo ne odvzame ono, kar ima. Zaista smo prišli daleč. Vsled tehničnih pripomočkov ne vodimo več tridesetletnih vojn, kajti dandanes se lahko z “modernim” orožjem pomori v letu dni več ljudi, nego preje v jednem desetletju. In vendar zamoremo jutrajšnji praznik praznovati v bolj sej nadi na mir, nego smo ga praznovali lani. Črni vojskini oblaki pričeli so se razhajati -in mir se že oglaša, Veseli nas, da je baš naše ameriško ljudstvo storilo največ. v prid miru med Rusijo in Japonsko, in sicer po zaslugi našega prvega uradnika predsednika Roosevelta. Ugled naše zvezdine stave se je tekom, zadnjih let tako povečal, da se zamorejo pod njenim varstvom vršiti stvari, ktere hi bile v drugih državah nemogoče. Vsled tega se bode jutri, ko bodemo med veselim streljanjem mladine slavili praznik neodvisnosti, brez-dvomno obudila v srcih našega 80-milijonskega ljudstva zavest, da je baš naša republika izvršila z ozirom na mir najplemenitejšo misijo — ona mlada republika, ktera je v kratkoj vrsti let postala dovolj jaka in bogata, tako da jej ni potreba s po močjo orožja segati po lasti drugih ljudstev. IZVRSTEN DIPLOMAT. Newbury, N. H., 2. julija, Državni tajnik John Hay (o čegar smrti smo že v soboto na kratko poročali), je ¡umrl 25 minut po polunoči. Zadnje trenotke svojega življenja je preživel mimo in ¡ smrt je prišla Skoraj ne- Američani dobrodošli. - - Iskreni pozdrav od strani Francozov. — Mesto v ameriških zastavah. MRTVAŠKI ODER NA KRIŽARKI BROOKLOT. Za sklenitev miru, Mirovni pooblaščenci. RUSIJA. IN JAPONSKA STA IMENOVALI SVOJE POOBLAŠČENCE: MURAVJEV IN ROSEN IN KO-MURA IN TA-KAHIRA. —o— Obravnave glede sklenitve premirja se vrše v Washingtonu. —o— NA BOJIŠČU. julija. — ktero ob- Cherbourg, Francija, 1. Ameriško vojno brodovje, stoji iz križark Brooklyn, Chattanooga,. Tacoma in Ga, ton, ktero je . % '■ . Končno zamoremo vendarle poročati, da se bodo mirovne obravnave v resnici vršile, kajti predsednik Roosevelt, kteri se mudi v Oyster Bayu, N. Y., naznanja že imena mi- In CON G RUß, July 4, 1776. Ko jaz Potemkin všel. Uporna ruska oklopnica je zajedno z neko torpe-dovko odplula proti Rumunskej. Na njej je odbor revolucijonarcev. — Oklopnica Georgij Po-bjedonosec se je vdala oblastim v Odjesi. Druge fadije so zopet odplule v Sevastopol j. fie imammoiiT^erfarcrfioit # %»t imt&> States of^Xnwrtca. NEMIRI V SAN DOMINGO. General De la Rosa osvobojen. Križarka Des Moines odplula v Barahono. ■ San Domingo, 2. julija. Prijatelji generala Candelario de la Roso, kteri je bil zaprt v Baraboni kot političen jetnik, so ga s silo oprostili. Pri te™ je bilo več osob vsmrtenih in ranjenih De la Rosa in njegovi pristaši so šli v gorovje. Vlada je odposlala čete v Barahono in ameriška križarka, Des Moines je tudi odpljula tjekaj, da čuva carinski urad. Drugod v republiki vlada mir. General Demetrio Rodrignez je dospel semkaj. Mice v Manilo in na Japonsko. Rodoljubni čin. S parnikom Gerty v četrtek se odpelje bolehni in siromašni Hrvat Peter Balog na Reko, v to mu je pripomoglo Avstrijsko dobrotvorno “dru štvo ’ ’ čegar predsednik je Mr. Sakser; drugi siromak je Poljak J. Bužinski, kteri se tudi odpelje s pomočjo tega društva. Za oba je dalo društvo kakor tudi Avstrijski generalni konzulat denarno pomoč. Oba sta Slavljana in podpore vredna. Toraj rojaki vidite, da so goropadne laži, ktere nekteri trosijo o tem dobrotvornem društvu kar naj bi si za ušesa zapisala dva Matilmacherja! Tepen senator. . V Tennessee so zaprli nekega sena tor ja, ker je pretepel Kitajca, kteri mu ni dobro opral njegove srajce. Radi tega postane bojkot proti ameriškem uvozu, na Kitajskem še večji. £>A*rtÚ¿£rÜurn,. AUaS, ta**, effr*rt*StCÙ-/t*nv-mAÍ. anu/AtUt ~¿r~U wAU¿M/Ax,/ ¿ ¿te*. ddadäFx/dLxnU. dt^i-trdbinUaMuCe. A___, vyMdd/iGddnjeilctcAay.djit đp/u a,nd£inxnm¿ <*^4,, ar /£¿ananjLUtu. Ru Raidit _ u¿ < . • _____ đ£n Aa* 1/fitSu.í A, Ái, tnapiA, Á.Tn*u¿ JL* *nva¿*n* m■Jh-rta/ü ______ ¿té. /m **^0 t a*17^rr*í' etx/tJ™d^al¿/Ae*{¿a*upi¿ ar¡JLcxrr,itiUyrté ¿Z¿/Á*ñ¿¿?—_—. .. oté- Atu itAa¿¿r¡ cf¿fewfmv / u/u*y.utÿlÿ /L'.-mMS&rt* ¿J&i .< ■ nefio^y. AU _______ Já /tu Au ¿L A u>Ú¡/¿ALy.J,U4uuy ¿ YnJxLflufy» ¿yunJUteru/L /¿uo~~x* +n¿y¿ayrnc*¡£ ¿AÁu*. dafau*, ----- JÛ. A/usuSLu¿a cftAUâÿcct* c,nté-• ", - -,u. ____ $&- -a-*. • / /r * . u _ i- amny u. - ¿ívufl.eink,p A, a»n* , oadL waamrfYnax dtfuuÁr tfótAJyn jfeudrfaadčJU«n*/AamaatJadnatu afta. aa,v.¿ydruí£ñi. - /¿C Á eanafípm/á:in* g,/ ¿Um. ¿Tmx aaaxtf I y/úusfiuTuJi andtJkd/una. oriáfe¿¿4&nxdutJ ¿yJ/Un. diand ć/id^a. ta; ùYdLmJfé i,,.'..onum^aJ_ andÁaa ' / ' * '* VOJNO BRODOVJE SO RAZOROŽILI. — POLOŽAJ OB ČRNEM MORJU JE ŠE VEDNO KRITIČEN. Sebastopolj, via Petrograd, 3. jul. jbrežju in od onega časa o njem ni Takoj, ko je dospelo semkaj pomor--bilo ničesar čuti. sko brodovje (dne 1. t. m.), vršilo sej Moštvo oklopnice Georgij Pobjedo-je na zastavnej ladiji Rostislav po-[noscev jmslalo je 40 mož na kopno svetovanje častnikov, kteri so sklenili in pričelo razpravljati z oblastmi gle-razdejati stroje na vojnih ladijah in de prepodaj-e. Kinalo nato so uporni-dovoliti mornaijem ter častnikom od- ki izročili oblastim zastavo in aatvo-iti na kopno. tre- topov. 'Ladija je sedaj vsidrana Vojna ladija Jekaterina II. je tu-j v notranjej Inki,-kaj in so jo razorožili. j Tukaj vlada nepopisno razfourje- Eskadra, ktera je plula v Odjeso, nje, vendar se je pa položaj v toliko Obstoji iz dveh divizij in je pod po- izboljšal, da bode mnogo delavcev veljuištvom admiralov Kruger ter'pričelo že jutri z delom. Vioreveckij. V prvej diviziji sta o-j Petrograd, 3. julija. Ostanek voj-Mopniei Rostislav in Sinop, v druge j nega brodovja se jo vrnil v Sebasto-pa oklopnice Georgij Pobjedonoscev, polj, ne ,ia bi zavzel uporne ladije. Trija Svjatitelja in Dvanacat Apo- To se je zgodilo radi tega, ker so stolov. častniki pri posvetovanju dognali, Ko je brodovje dospelo semkaj, so da se ni zanesti na možtvo brodovja. iz zastavne ladije signalizirali upor- Ladije so razorožili. Najbolj nezado-nej oklopnim Kn jaz Potemkin, da se voljno možtvo je bilo na oklopnica Je-pridru-ži eskadri, na kar so iz uporne katerima II., radi čeisar so to ladijo ladije odgovorili: ‘‘Prosimo, naj pri- ostavili v Seba-stopolju. Mornarje so de admiral na našo ladijo.” poslali na kopno in ladijo so razoro- Eskadra ni odgovorila, na kar so ¿¡li. se na Knjazu Potemkinu pripravili Kje je sedaj oklopnica Knja-z Po-na boj ter pluli, s polnim parom ob temkin, ni znano, vsej eskadri. Pri tem so pluli tako Mizo zastavne ladije, da je bilo jedne na drugo ladijo videti posamez London, 3. julija 17‘ Rumunskcm se poro Iz Kustenji na i, da sferi rlosDOli tjakaj uporna ruska oklopnica Knjaz ne mornarje. Vojno ladijo Knjaz Po- potamkin in torpedoma St. 267, k te T rv rvi ri vi T /a r\A 'tT/^l’ir\TTiril v\ clr /I n-l i /a efotu-4f>ití¿i>. /Ae-^Uua/^) , 4pAjKUp/-uHvn^tuA. tÿLiKujZxu- »f atf »rdrjruA&tu Úi¿/¿¡ruy^ a- úUíiJÁ in yA/ -r>iU-/u4PtÁ¿CY/fdrnj 0u*Au/uáí¿¿Ofe/unu Ax*v-&rtvv*ott£/y ^*/Lcd/u/¿tyjt4Vs- ÛUJLnch uJL**- eÁ+xa¿£C*• *v*iy ae¿ téjlU- đn*Jyum£~ un-^j. /žAt /At'-ruUc/a¿¿ks&utstvaZsAnp *ep-a/&füUu -¿P-cut, (d^wAU/, ¿tt/luPU &***- ¿r*tnt çA¿yAAux. ¿£*+Ú£*u Aí~á¡K¿íu/<»r* un sÁtSpuntÁtÚm. *v*u 41» -¿Mi* Am.« lemtruAyuueumdia/teu tjtouu Juiu afáít£¿n/U/Acu* *nJu*- A+ut ctiyuud- /yfÁutü*i^duA*t+n>rn4rnS&n¿tíiaACd*i*t£l£*>t-Ai&***- **u¿MuAÍa£ C8uiâ~u. u unAeua/rp Aute&tfp /¿¿ALA, a**¿A¿3 /Aa¿ a» ¿Au* adiAUndá/> -+uá*A J&ù*. A Ay **nAiA (Zuu u»db*¿ oúA¿J¿A¿m~4o **¿ilJrA, AtA/L. ÚA¿ »»AÍZA^ jjji 0?uAÿi*nAnAA? tfA/A" /Ae^¿AA*%/ddA~Á¿¿AÍuj£/r%.. **A&.jttA. ~.Tï/rz//p.jL/I wf-—/_..r A...^ .... 1^f/.—~ 72>u#¿rn. ûtvutrr&y AÍyT7iddnA¿AtéAL^^ AdA/âX^. *7/*' X l Ad/ifiAdA/ctxxoi &4w_a *5^ £ec^r^u Getto* /A-r/s&trfc Jjty a , jjhiúAí t Vr-Wt y**. ed¿T&t ~S'*>L&sr NAJVAŽNEJŠI DOKUMENT ZJEDINJENIH DRŽAV: PROGLAŠENJE NEODVISNOSTI. /ùrAAd/k^36t. U/UnÁ&y.—6 temkin je poveljeval nek bradati civilist. Razim njega je bilo na upor-nej oklopnie-i še kalkih 30 družili civilistov. Admiral Kruger je nato signaliziral eskadri: “V Sebastopolj”, toda na Knjazu Potemkinu so takoj odgovorili: “Mi ostanemo tukaj.” Iz oklopnice Georgij Pobjodonos-cev so javili, da so stroji pokvarjeni, dočim je Kruger obnovil svoje povelje, na kar so raz Georgija Pobjedo-nosceva odgovorili: “Mi ostanemo tukaj”, in odpluli k upornej ladiji Knjaz Potemkin ter ostali v Odjesi, dočim je ostala eskadra odplula nazaj v Sebastopolj. Na Ivnjazu Potemkinu jo 300 delavcev Sermove tovarne. Odjesa, 3. julija. Knjaz Potemkin je odplul včeraj proti rumunskem o- obe sta usidrani pomiki so posla Vihar v Illinoisu. “Prinčezinja” Aliče in vse polno senatorjev ter članov kongresov potu- i v v , „ . je ravnokar v Manilo in na Japonsko.1 •. ,J&s . ' Louisu, 111., razdejal je Potovanje našega prestolonasledni- •»«■ !, pos opja tamošnje Missonri ■ ■■ ‘iH- “Nick” Lonssvorth S"? ^ C?mpany. Pri tem so štirje delavci smrtno ranjeni. ka? Da, da, — “Nick” Longsvovth Ađomis mesta Washington je tudi na potovanju, in “ona” je raje potovala. v Manilo, nego da obišče Reidove v Londone. What the wild waves are saying — well, bilo srečno! “Zarja svobode” “Zarja svobode” v Odjesi, o kterej je ameriško časopisje na dolgo in široko razpravljalo, zginola je za oblaki, kakor hitro se je pojavilo na ob zor ju pet oklopnic z velikimi topovi. Nezgode na železnicah. Ellis, Kans., p, julija. Proti zapadu vozem vlak Union Pacific ždemice kteri je ostavil Kansas City zvečer, zavozil je na tukajšnem tovornem kolodvoru v nek tovorni vlak Vsmr teni so bili strojevodja J.H.Kinng in dva nepoznana trampa. Potnikom se ni kaj žalega pripetilo. Punx sutawney, Pa., 1. julija. Na Buffalo, Rocheter & Pittsburg žele-z«'ei blizo postaje Echo, zadek sta v^npaj dva tovorna vlaka. Jeden mo-Z^.je bil vsmrten, trije so ranjeni Vsi So 'Via iz Dubois. Denarje v staro domovino pošiljamo za $ 20 55 ............ 100 kron, za $ 41.00 ........... 200 kron, za $ 204.40 ........... 1000 kron, za $1021.75 ........... 5000 kron, Poštarina je všteta pri teh svotah. Doma se nakazane svote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka. Naše denarne pošiljatve izplačuje c. k. poštni hranilni urad v 11 do 12 dneh. Denarje nam poslati je najprilič-neje do $25 v gotovini v priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske pc Domestic Postal Money-Order ali pa New York Bank Draft. FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York. opaženo. Smrti pokojnika so prisostvovali njegovi strežaji, dočim člani njegove rodbine niti navzoči niso bili, izimši njegove soproge. Minoli petek se je državni tajnik popolnoma dobro počutil, in sicer bolje, nego-li bedaj za časa obnovitve svoje bolezni. Ob 10. uri zvečer je voščil svojcem in zdravnikom lahko noč in kmalo nato je zaspal. O polunoči se je pa prebudil in pričel klicati postrežnico, ktera je talkoj prišla k njemu. Bolnik je zelo težko dihal in tako so strežaji takoj vedeli, da je konec blizo. Soproga Hayeva je prišla k njemu baš v zadnjem tre-notfeu, dočim sta dospela njegov . sin in hči prepozno. Pokojnik je leta 1858 graduiral na Brownovem vseučilišču, na kar se je posvetil diplomatičnej službi. Rojen je bil 8. oktobra 1838. Za časa njegove diplomatične karijere je imel vedno Mpe uspehe, tako pri sklenitvi miru med Zjedinjenimi državami in. Špansko, ustanovitvi filipinske komisije, določitvi meje med Cañado in Alasko, pri reciproeitetnej pogodbi med Zjedinjenimi državami in Anglijo ter pri ustanovitvi republike Paname. Newbury, N. H., 3. julija. Danes so od tukaj odpeljali s posebnim vlakom truplo državnega tajnika Haya v Cleveland, Ohio, kjer hode pokopano. 1778 St. Clair St., Cleveland, Ohio. strukeije Kulturno ljudstvo. To ime zasluži dandanes oni narod, kteri ima topove najnovejše kon- dospelo je semkaj, da sprejme kosti pod vodstvom podadmirala Sigsbee, ameriškega admirala Paul Jonesa. Ko je brodovje priplulo v luko, pozdravila je Brooklyn francosko državo z 21 streli, kterim so Francozje odgovorili iz arzenala; nato so Američani izstrelili 15 strelov v pozdrav francoskega podadmirala Bossona. Ameriško brodovje je na svojem potu. v Francijo prevozilo vsako uro po 12 milj. Plulo je v kolonskej formaciji. Na križarki Brooklyn so zgradili mrtvaški oder, in sicer na desnej strani kraj kajite kapitana. Oder je okrašen ,s zastavami Francije, Rusije in Zjedinjenih držav, kterim trem državam je admiral Paul Jones služil; Krsta,je zavita v ameriško zastavo. Kmalo nato, ko se je križarka Brooklyn zasidrala, obkolilo jo je vse polno' malih ladij. Vse hiše v mestu so v zastavah, med kterimi je mnogo ameriških zastav. Obžalovati je le, da francosko severno brodovje, ktero bi se moralo udeleiti sprejema Američanov, pravočasno dospelo. Paris, 1. julija. Ministerski svet se je danes posvetoval o slavnostih, katere se bodo vršile povodom izročitve kosti admirala Paul Jonesa Američanom. Predsednik Loubet bode sprejel podadmirala Sigsbee dne 6. julija zvečer. pred mestom. U-a kopno poročilo s prošnjo za provijant. Vsled tega je romunska vlada v jako delikatnem položaju. Vendar so pa Rumunci dovolili upornikom nakrcati vodo in provijant. * * * Marseille, Francija, 1. julija. Tukajšnji lastniki ladij, ktere oskrbujejo promet med Marseillom in Odjeso, so sklenili promet začasno ustaviti. Sieradz, 1. julija. Semkaj sta dospeli dve švadroni kozakov, da vzdržujeta red v slučaju izgredov. Kališ, 1. julija. Kozaki so z nagaj-kami prepodili izgrednike, kteri so nameravali vprizoriti demonstracije pred cerkvijo sv. Bernarda. rovnili pooblaščencev Rusije in Japonske. Rusijo bodeta zastopala Mura vjev bivši pravosodni minister, in poslanik Rosen, dočim sta japonska poslanika Ivomura, novi minister inostranih del, in poslanik Takahira. Mogoče je, da bodeta obe državi imenovali še kake druge zastopnike. Petrograd, 3. julija. Med rusko in japonsko vojsko v Mandžuru se vrše obravnave glede sklenitve premirja. O podrobnostih se ne poroča. General Linjevič poroča, da se je vi-šil dne 29. junija boj med prednjimi stražami. Japonci so se umaknili, toda ko so Rusi odšli, so zopet zasedli svoje prejšnje pozicije. * -K * Washington, 1. julija. Semkaj se poroča, da se vrši na mandžurskem bojišču med Linjevičem in Qyamo pogajanje za sklenitev premirja. Petrograd, 1. julija. Poročila iz bojišča javljajo, da vojne operacije popolnoma počivajo. Tokio, 1. julija. Japonci so v port-arthurskej luki dvignili rusko vojno ladijo Peresvjet. Tokio, 1. julija. Desno krilo maršala Oyame pričelo je z ofenzivnim napredovanjem proti Hailungchengu. Razne novosti iz inozemstva. —o-- MADJARI NE DOBE OD MINI-STERSTVA FEJERVARY NADALJNIH VOJA-, ŠKIH KONCESIJ. Budimpešta,1. julija. Pri Pečuliu v Baranjskem komitatu vršili so se krvavi boji v kterih je bilo 30 osob vsmrtenih. Poljedelski delavci na posestvu nadvojvode Friderika so namreč pričeli štrajkati, radi česar so jih orožniki streljali.- Tudi pri Felso Ireg prišlo je do krvavih bojev. Kako zatira avstrijska vlada Slavja-ne. češke pararelke v Opavi odstranjene. --O- RAZNOTEROSTI. Buimpešta, 2,julija. V stanovanju ministerskega predsednika Fejerva;-rija vršila se je včeraj konferenca političnih vodij; ktero so se posveto Rojaki naročajte se na “Glas Naroda”, liajvečji in najcenejši dnevnik, prste in oči. Nasvet starišem. Starišem, kteri imajo po več otrok svetujemo, naj puste danes hitro fotografirati svoje otroke: Kasneje po 4.juliju se bodo namreč vedno razveselili, kadar bodo pogledali sliko, na kterej imajo njihovi otroci — še vse Splošen praznik. Jutri je naš največji praznik, kteri je za vse veljaven — razun za gasilce. Ti bodo imeli jutri največ opraviti. Dva vtonila. Na Oscawana Lake pri Peekskillu, N. Y. vtonila sta gospodična Lizzie Healy iz Cold Springa N. Y., in James S. Me Tlnavv. ko sta se vozila v čolnu. Trupli, še' niso našli. KONEC ŽIVLJENJA. Nek ugleden nemški zdravnik zatrjuje, a hode možatost končno zginila raz svet, in sicer vsled jetike, vali o položaju na Ogrskem. Posveto Dandanašnji je však sedmi smrtni vanje je bilo naravno brezuspešno, in slučaj posledica bolezni na pljučah in kriza bode trajala še v nadalje, taki slučaji se neprestano množe vsa-Fejervary ni zamogel dati Madjarom ]i0 desetletje. Koliko časa bode še nove koncesije. v ¡trajalo, da bodo vsi ljudje podvrženi Praga, 2. julija. Nemci na Češkem ' tej bolezni? Njenim' kalim je naše na Moravi in v Sleziji zopet triumfi; truplo pristopno, toda alko je želodec rajo , kajti^ ^“pravična” vlada je I z-arcav, potem so tudi te kali kmalo odstranila češke paralelke iz^Opave i odstranjene. Ako vzdržujemo želodec v popolnej moči, potem se kali bolezni ne morejo razširjati, kajti mikrobi poginejo, kakor hitro pridejo v truplo. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedino znano sredstvo, ktero ozdravi vsakogar: ako deluje direktno na želodec, kterega uredi in okrepi. Na ta način je jetika izključena, kar velja tudi o vseh drugih boleznih. Ono ozdravi vse dele trupla, tako da pravilno delujejo, ozdravi želodec, kri in vse živce. V lekarnah. Joseph Triner, 799 South Ashland Avenue, v Sleziji ter jih premestila v jPoljsko Ostravico.. Vsled tega je Cehom naklonjeni namestnik grof Thun odstopil. Cehi in Poljaki so Opavske mu županu razbili okna. Stockholm, Švedska, 2. julija. V obeh zbornicah državnega zbora se je predlagalo da se dovoli vladi $25,000.000, da se zamore pripraviti na vse eventuelne dogodke v sedanjej krizi radi ločitve Norveške. Norveška mobilizira svoje vojaštvo, toda tajno, da tako po nepotrebnem ne vznemirja ¡svoje ljudstvo. Tukaj se tudi zatrjuje I da prične Švedska z mobilizacijo. Chicago. HI. “GLAS NARODA” irist slovenskih delavcev v Ameriki. Urednik: Editor: ZMAGOSLAV VALJAVEC, častnik: Publisher: FRANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City. n'a leto velja list za Ameriko . . . $3.00 “ pol leta................ 1.50 Za Evropo, za vse leto............. 4.50 “ “ pol leta............. 2.50 40 “ “ četrt leta.......... 1.75 V Evropo pošiljamo list skupno dve številki. "‘GLAS NARODA” izhaja vsaki dan iz-vzemši nedelj in praznikov. «GLAS NARODA” (“Voice of the People”) Issued every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. Advertisement on agreement. TXr* ............ -............. Za oglase do deset vrstic se plača 30 centov. Dopisi brez podpisa in osobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati pa Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam naredite naslov. «Glas Naroda” j09 Greenwich Street, New York City. 'Telefon: 3795 Cortlana. Linčanje. Ni še dolgo temu, ko je vojni tajnik Taft v harvardskem vseučilišču povodom svojega govora povdarjal, da je treba reformirati naše kazensko pravosodje. Pri tem je v prvej vrsti govoril o nedostatkih, kteri zavlačujejo pravde radi umorov in ubojev. Uzrok takemu zavlačevanju je po Taftovem mnenju postavno dovoljena počasnost, ktera zopet provzro-či, da je mnogo obtoženih morilcev Oproščenih, ali pa le neznatno kaznovanih. Tudi je govoril o linčanju, katero je baje tudi posledica počasnega fcriminelnega postopanja naših sodišč. Toda po tem govoru je minolo le par dni, ko se je v državi Georgiji pripetilo linčanje, ktero je radi velikega števila žrtev Obudilo povsodi veliko ogorčenost, dasiravno georgij-ski linčarji niso postopali tako barbarski, kakor je to čestokrat običaj celo v severnih državah. Tudi način linčanja je bil v tem slučaju drugačen, kakor inače. Mesto, da bi se linčarji poslužili vrvi in ognja ali mučilnega droga, so svojo žalostno nalogo izvršili s pomočjo smodnika. Za ubogimi grešniki, ktere so Georgijci poslali na ta način v večnost, nam ali potreba prelivati solze, vendar je pa bilo linčanje sramota, flatera škoduje dobremu imenu države Georgije, kjer linčanja itak niso redka pojava. Toda po Taftu navedeni vzroki linčanja so za ta slučaj ničevi, kajti niti misliti ne moremo, da bi sodišče zavlačevalo obravnave proti imenovanim limčaniim zamorcem. Vrhu tega tudi ni bilo pričakovati, da bi jim kazensko sodišče prisodilo mile ¡kazni. Baš nasprotno, vsakdo je zamogel biti uverjen, da bi sodišče v tem slučaju ne postopalo za jetnike pristranski in da na osvoboditev takih splošno nevarnih ljudi zlasti v južnih državah ni misliti. Nikomur se ni bati, da bi taki zločinci potom sodišča ne dobili zaslužene kazni, pač pa je obžalovati, da se naši južni sodržavljani ne zmenijo mnogo niti za zakone, niti za sodišča, ker inače bi bila linčanja povsem izključena in nemogoča. Toda državljani juga so še vedno osveto-željni ter spravijo vsakogar, o kte-rem se samo domneva, da je javnosti nevaren, ob prvej priliki na “boljši svet”. V mnozik slučajih, zlasti pa, kjer se gre za kaznovanje-napadov na ženske, moralo, bi se linčanju celo oprostiti in smatrati zločin linčane osobe za olajševalno okoliščino linčarjev. Popolnoma izključeno je pa, da bi bilo mogoče zaslediti prave vzroke linčanja po Taftovem domnevanju, kajti tudi pri najboljšem pravosodju zamorejo se pripetiti linčanja, ktera prihajajo direktno iz zgodovinskega razvoja naših držav in ktera so del slabosti našega ljudskega značaja. Cisti denar. Razno časopisje, zlasti pa ono, katero ni naklonjeno našim vseučiliščem, se v novejšem času mnogo bavi s “krvjo namočenim denarjem”, oziroma odobruje sklepe nekterik mest, ktera nečejo sprejeti raznih denarnih darov naših milijonarjev, kte-orih denar je baje odtrgan delavcem. Vsled tega je dni nek vseučiliščni profesor vzkliknil: “Le dajte sem s krvjo, namočeni denar, mi ga bodemo očistili!” In John D. Rockefeller je takoj nato podaril kar milijon dolarjev. Po našem mnenju bi pa zamogli gospoda milijonarji omenjeni denar očistiti na mnogo cenejši ^ način, ne da bi ga jim bilo treba dajati vseučiliščem. To velja zlasti za one milijonarje, kteri so lastniki uličnih železnic. Vsi cenjeni čitatelji so gotovo že opaže v ali roke sprevodnikov, kteri pobirajo v vozovih niklje. In, ima-li še kedo na svetu bolj umazane roke, kakor ameriški sprevodniki? Je-li potem čudno, da se baš pri nas toliko govori o umazanem denarju. Mar-sikaka dama se kar strese, ko mora dati sprevodniku svoj nikelj, ker se boji, da bi njena lepa ročica ne prišla v otiko s črnimi prsti sprevodnika. In bele glace-rokoviee! Ako pridejo te v dotiko s sprevodnikom, treba jih je takoj oprati. Radi tega se. toraj tudi ne smemo čuditi, ako pravi milijonarji lastnike, oziroma milijonarje pouličnih železnic ne smatrajo prominentnim milijonarjem, ker vedo, da dobivajo oni svoj denar iz tako umazanih rok. — Radi tega bi bilo umestno, da bi' milijonar j i-lastniki uličnih železnic zgradili na koncih svojih prog velike u-mimlnice, tako da bi se zamogli sprevodniki umivati. Potem bi krhalo zgi-noli vsi vzroki govoric o umazanem denarju, milijonarji bi zamogli spati brez skrbe in mesto da bi dajali svoj denar vseučiliškim profesorjem, da bi ga prali, zamogli dajati svojim vshržbencem pošteno plačo. čistost je prva stvar na svetu. Sprevodnike je treba naučiti, da bodo imeli čiste roke in potem bodo pravi angelji duševne čistosti, kajti — oddali bodo ves denar, kar ga dobe od potnikov. izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, dne 19. junija. (Konec.) Kar se tiče slavjanskega bogoslužja, ni nam nič posebnega pričakovati. Škofje so bili v Rimu, ali niso nič dosegli. Imeli so seje, ali sklepati niso smeli; papež bode storil, kar bode sam hotel, in zato je bil le pesek v oči vsem Slavjanom, da je povabil naše škofe v Rim. Svoje pravice ne bodemo dosegli, to je pravice, da bi se v Slavjanih uvelo slavjansko bogoslužje. Niti v Dalmaciji, Istri in na Hrvatskem ne bodo Hrvati dosegli svoje starodavne pravice, a da bi jo dosegli Slovenci, na to še misliti ni. Gotovega še nič ne vemo, ali bržkone bode tako, da se bode slavjansko bogoslužje dopuščalo v Dalmaciji, na Hrvatskem in v hrvatskem Primorju tam, to je v onih cerkvah, v kterih je bilo v navadi še pred tridesetimi leti. Znano je namreč, da je v mnogih cerkvah radi pomanjkanja glagoljašev prenehalo sta-roslavjansko. bogoslužje. Duhovniki se niso učili citati glagolico, in zato niso mogli opravljati službe božje na staroslavjanskem jeziku. A takih cerkev, v kterih je pop “čatil” mašo v staroSlavjamsikem jeziku še pred tridesetimi leti, je ubogo malo, in zato lahko rečemo, da se slavjanskem bogoslužju bliža konec. Ljubljanski duhovnik, Ivan Vrhovnik, bil je jedini, kteri je prijatelj «lavjanskemu bogoslužju. Spisal je lepo spomenico, ter jo je poslal ljubljanskemu škofu. V tej spomenici prosi g. Vrhovnik svojega škofa, naj mu potegne v Rimu za naše pravice. Vemo, da ne bode nič dosegel. Izmed kranjskih duhovnikov je to spomenico podpisalo le par župnikov, vsi drugi je niso podpisali. Na Slovenskem ima toraj slavjansko bogoslužje bore malo zagovornikov. Omenil sem že poprej, da je slavjansko bogoslužje naše narodno vprašanje. Veseli me, da to danes vse povdarja in priznaje. Slavjani bi mnogo pridobili, a tega neče italijanski Rim,- ne kardinali Italijani, ne papež Italijan, rie naša avstrijska vlada kot predstaviteljioa nemške ideje in kulture. Tega toraj nečejo vsi merodajni činitelji, a ker ti tega nečejo, zato slavjanskega bogoslužja ne bodemo nikdar zlepa dobili. Ko so bili naši škofje v Riom zbrani in so se posvetovali, potegoval se je kotorski škof Uecellini z gorko besedo za to, da bi Slavjanom zopet priznale njihove stare bogoslužne pravice. Nekteri odločnejši hrvatski škofje so hoteli nekaj pozitivnega predlagati. In kaj se je zgodilo? V tistem trenotkru je stopil v dvorano sam papež, prevzel je predsedništvo in je zavkazal, da se škofje smejo pečati le s prejšnjimi dekreti, kteri govore o slavjanskem bogoslužju. Dal jim je s tem znamenje, da ne sunejo nič novega sklepati ali razpravljati in je potem takoj zaključil zborovanje. To pa pomenja, da hrvatskih škofov sploh ni bilo potreba v Rimu, saj sveti oče papež naredi in sklene, kar sam hoče. Ako bi vsi slavjanski škofje odločno zahtevali slavjansko bogoslužje in ako bi jih v tem odločno podpirali vsi slavjanski duhovniki, le tedaj bi mogli upati, da rimska stolica ugodi naši zahtevi. Dokler pa to zahtevajo le nekteri škofje in duhovniki ter dokler ne bodemo tega vsi lajki zahtevali, dotle ne bodemo nič dosegli, dotle ne bodemo prisilili v to svojih sovražnikov v Rimu in na Dunaju. ^ O Šoštanju na Štajerskem sem že mnogo pisal. Lani so bile tam občinske volitve, ali te volitve je vlada razveljavila, ker so to nemčurji zahtevali. Zdaj so bile nove volitve in borba je spet bila ljuta, toda šoštanj-ski Slovenci trdno stoje in so tudi zdaj zmagali pri občinskih volitvah. Šoštanjskim nemčurjem je krepko po- magal ondotni župnik Govedič, a vse to ni nič koristilo, Slovenci so vendar zmagali, in tako ostane lepi Šoštanj v slovenski oblasti. Ljutomerski “Murski Sokol” je namenjal dne IS. junija napraviti izlet v bližnje mesto Ormož. Ormož je sicer slovensko mesto, kakor je vsa okolica na Spodnjem Štajerskem slovenska, ali ima to nesrečo, da so se v njem naselili nemški trgovci in da je tu vse polno nemških uradnikov. Ti ormoški “Nemci” so si pridobili vpliv, dobili se na svojo stran tudi nekaj Slovencev, in tako se je zgodilo, da je mestna uprava prišla v nemško oblast. Ko bi ormoških nem-elirskih trgovcev ne podpirali slovenski kmetje, kteri pri njih kupujejo vse, kar potrebujejo, to bi ormoški “Nemci” že zdavnaj kot kafra izginili. Pravih Nemcev pravzaprav v Ormožu ni. V Ormožu je zavzemala važno mesto graščina, ktera je od nekdaj bila nemška trdnjava. Gospodar, oskrbnik in uradniki so bili Nemci, le delavci so bili Slovenci. Ti ormoški Nemci so si osnovali občinsko hranilnico, imajo čisto nemško ljudsko šolo in nemško telovadno društvo. To je takozvani nemški “Friedauer Turnverein”. Človek bi mislil, da so v tem društvu pristni Nemci, toda ako si ogledamo imena članov, vidimo takoj, da to ni res. Odborniki .ormoških turnarjev se pišejo: Klemenčič (starosta), Primic (tajnik), Ivraine, Pototschnigg (Potočnik), Svoboda, Brodar. Vidimo toraj, da so to pristna slovenska imena, vidimo pa tudi, da so se ti ormoški Slovenci ponemčili. Kakor v Ormožu, tako je vragih mestih in trgih na Spodnjem Štajerskem. Pristnih Nemcev je ubogo malo, peščica Nemcev je ponemčila Slovence in je s pomočjo ponemčenih Slovencev dobila trga in mesta v svojo oblast. “Murski Sokol” je hotel napraviti izlet v Ormož, a vlada je ta izlet prepovedala. Uzrok bode omenjala, kakor je to navadno, ker se boji nemirov in izgredov, ki bi lahko nastali med ormoškimi in ljutomerskimi telovadci. Večje ironije si človek ne more misliti. Ali to le kaže, kako vlada zatira slovensko gibanje, ker celo prepoveduje, da bi se Slovenci shajali na svoji slovenski zemlji. Nemški turnarji pa smejo napravljati izlete, kamor hočejo, seveda tudi v slovenske trge, a vlada, seveda nemška vlada, tega ne prepoveduje. “Murski Sokol” lepo napreduje. Širi narodno zavest med ljudstvom in ima zdaj za probujo narodne zavesti na Spodnjem Štajerskem največ zaslug. Nobeno slovensko društvo ne stori toliko, kolikor “Murski Sokol”, kteri je sklenil tesno zvezo s hrvatskim Sokolom v Varaždinu. Na vsaki veselici in narodni slavnosti sodelujeta in nastopata oba Sokola. Varaždinski Sokol poletava na Štajersko, a ljutomerski na Hrvatsko. Prvemu je starosta Čeh, a drugemu varaždinski odvetnik dr. Pero Magdič. Kako blagodejno vpliva to bratovsko sodelovanje na slovenske in hrvatske razmere, vidimo iz tega, da se Hrvati bolj in bolj zanimajo za Slovence. Dr. Magdič izdaje v Varaždinu političen tednik “Naše Pravice”, in v tem listu ima posebno rubriko: “Iz Slovenije”, v kterej poroča o vseh važnejših narodnih dogodkih iz naše slovenske domovine. To rubriko je dr. Magdič še le sedaj uvel v svojem tedniku, kajti do tega so ga prisilile razmere, to je občevanje Slovencev s Hrvati, ker je naravno, da hočejo tisti Hrvati, kteri občujejo s Slovenci, tudi kaj izvedeti o narodnem življenju Slovencev. To pa je zopet dokaz, kako važno je, da med seboj občujemo in da se združujemo. Četudi je vlada prepovedala, da “Murski Sokol” ne sme nastopiti v Ormožu in da vsled tega izostane tudi nastop varaždinskega Sokola, kateri je obljubil priti v Ormož, vendar to ne bode ni najmanje oviralo narodnega gibanja, ki se je tako lepo zasnovalo na spodnjem koncu štajerske dežele. Zadnji izgredi v Domžalah bodo imele dobre nasledke za Slovence. V Domžalah je osem slovenskih tovarnarjev, ali ti se nikakor ne morejo meriti z nemškimi tovarnarji, kteri razpolagajo z velikim kapitalom in imajo vsled tega ves izvoz slamnikov v svojih rokah. Slovenski tovarnarji le životarijo, ker ne morejo tekmovati s Tirolci v Domžalah. Doseči bi mogli kaj le tedaj, ako bi se združili. No, in to se bode zdaj zgodilo. Včeraj so imeli posvetovanje v Domžalah. Pogovarjali so se o tem, da bi osnovali zadrugo, kteri bi bil namen skrbeti, da bi se slovenske tovarne bolj povzdignile in da bi se organi- zoVal izvoz slovenskega izdelka. To se bode gotovo zgodilo in tako je pričakovati, da’se naša industrija bolj utrdi in da si napravi pot v ptuji svet. Jako zanimivega gosta smo imeli te dni v Trstu, in sicer v tržaškem “Narodnem Domu”. Tu se je namreč nastanil gospod Lebaudy, imenovan “saharski cesar”. Mož je silno bogat, ali nima prave pameti. Meša se mu in revež ne ve, kaj dela. S seboj ima neko Francozinjo po imenu 'de Dion, ktera stanuje v “Narod-inem Domu”, in tudi saharski cesar j rad prihaja v hotel “Balkan” (tako se imenuje “Narodni Dom” v Trstu) toda z njim je mnogo sitnosti, ker 'gospod Leban dy neče nobenega računa plačati. V hotelu tako razgraja in vpije, kakor kak pijan izvošček, plačati pa vendar neče, Zdaj so ga prijeli in ga bodo preiskavah, a račune bode tudi plačal, saj ima dosti pintov. j Judi vsega sveta se grozno jeze, da Jcar ne da Juripjn v Rusiji državljanskih pravic, tg je da ne uvede narodne in verske' jednakopravnosti. Rusija hoče biti ,v prvi vrsti pravoslavna. Jude to peče, in to zato, ker se ne morejo utrditi v ruskih mestih in 1 vaseh, da bi izkoriščali dobrodušnega mužika (kmeta), kakor izkoriščajo Judi Poljake in Rusine v Galiciji !ter Slovake na Ogrskem. Ruski živelj ! se mora sam najprej utrditi in ojačati 1 v omiki in prosveti, potem še le se bode mogla uvesti splošna jednako-' pravnost. Prepričan sem, da so letoš-!nje nemire v Petrogradu uprizorili le 'Judi s svojim kapitalom. Duhovnik Gapon je bil podkupljen in je prvi ¡izginil iz Petrograda, ko je policija ! začela resneje, nastopati. Nemški Judi še zdaj ne' morejo pozabiti, kako ¡so ruski vojaki dne 22. januarja po-, dili Gaponovsi* zaslepi ječe in so poslali dva slikarja v Petrograd, da sta naslikala ves prizor. Ta slika je že gotova, napravila sta jo Kossak in ¡Temple in je' zdaj razstavljena na Dunaju. Ko se je nagledajo tu, potem jo pošljejo v London, potem pa ¡v Ameriko. Videti mora ves svet, ka-jko car “ubija” delavce, kteri lire-jpene po “svobodi” (to je, kar ne da Judom pravic). A. T. Četrti julij. Praznik neodvisnosti ima pri nesrečah toliko moči; kakor najmanj dvesto automobilov skupaj. Novi mornarnični tajnik. Washington 1, julija. Novi momar-nični tajnik Charles J. Bonaparte, bode jutri nastopil svoje službovanje kot naslednik Murtana. Uradovati prične v soboto zjutraj. Velik bankerot v Csicagu. Csicago, 111.,' 1. julija. Tvrdka Knight Donnelly & Co. je napovedala , bankerot, kteri je uprav velikanski. Preiskava knjig še ni dokončana, toda kljub temu je vže znano da bodo ¡passiva dosegala $3,000.000. Aktiva 'znašajo kaeih $2,500.000, ktera svota |se pa bode najbrže izdatno znižala. Drzen napad. Chicago, 111., 2. julija. Blizo vrat tukajšnje Corn Exchange National banke sredi trgovskega dela mesta, je !nek nepoznan ropar napadel slugo ;Don Beemyja od tvrdke Bartlett, j Frazier & Carrington. R opar je zagnal slugi papriko v oči, na kar mu je iztrgal iz rok bančno denarnico v kterej je bilo $ 1700. Ropar je všel, dasiravno je bila celica polna ljudi. Beemy bode najbrže oslepil. Cerkveni, rop. V cerkvi sv. Josipa v New Yerku je nekdo spraznil nabiralnike za milodare. Pošten tat gotovo ni bil, ker tak ve, da se v cerkvi le malo dobi. Toda prepričani smo, da je bil strasten nabiralec raznovrstnih “knofov.’ Hotel zgorel. V Hinklsyu (Adirondacks) zgorel je kotel Victor Vincent,, Ahas He-ehez se ni mogel rešiti in je zgorel. Umoril dve ženski. Scranton, Pa., 1. julija. Tekom včerajšnega dne je nekdo umoril gospe May Jayevo in Marij Woodlingo-vo v njunem stanovanju. Njuni trupli so našli danes policaji, ktere je pozval na lice mesta neki Ellwele, kteri stanuje, v istej hiši. Morilec je nesrečnicama glavi popolnoma razsekal. Napadel ju je brez dvomno ko sta spali in sicer s sekiro, ktero so našli v kuhinji. Morilec se dragocenosti in denarja ni dotaknil. SLOVENCI IN SLOVENKE! Spominjajte se ob raznih prilikah naše prekoristne družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani! Mal položi dar domu na oltar! (v d' SLOVANSKA TVRDKA TOBAKA! Mi tržimo na veliko s pravim bosanskim In tur. škim tobakorr. in za.moremo zato prodajati cigarete, cigare ali tobak dosti cenejše, kaimr kterasibodi amarikanska tvrdka. 5 zavojćkov najboljših cigaret, v vsakem po 100, toraj skupno 500 cigaret, vas velja samo $2, — 5 zavojčkov najboljših cigar, v vsakem po 50, toraj skupno 250 cigar, stane samo $3» — 6 velikih zavojčkov najboljšega bosanskega tobaka čglS. — Cigarete, cigare al tobak: pošiljamo vsakemu zastonj na poskušnjo, če se nam pošlje 50c v znamkah, s ktero svoto se pokrije samo poštnina. Naznanite nam v pismu natančen naslov in pošljite ga na The Croatian Tobacco Co., 43 Jefferson St. NEW VORK, N. Y. Pojdite k naj bližnjem agentu po vožnje listke via The Great Wabash železnice« Vozovi za turiste ali izletnike vsak torek, četrtek in soboto' z izbornim vlakom “CONTINENTAL LIMITED”, kteri ostavi Boston, Mass., ob 1. uri popoludne in je v zvezi istega dne popoludne v Rotterdam Junction s “Continental Limited” iz New Torka. Vozovi s komotnimi otvarjajočimi se stoli prosti. VSTAVI SE V NIAGARA FALLS. Krasni komfortni vlaki v Detroit, Chicago, St. Louis, Kansas City in Omaha. Direktna zveza s Terasom, Mexico, Colorado, Los Angeles, San Francisco, Portland, Tacoma in vsemi točkami onstran srednjega polu-dnevnika. Informacije glede toži» j ih cen, oskrbljenja Ptdlmanovih in turističkih vagonov dobiti je pri H. B. McCLELLAN, G. E. A., 387 Broadway, New York, J. E. BARRY, agent za turiste, 176 Washington St., Boston, Mase. Slovensko katoliško podp. društvo o svete Barbare POZOR! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se priporočam najtopleje t« naznanjam, da prodajam raznovrstne p&robrodn® listke, menjavam nove«, ter odpošiljam denarje v «taro dom» vino. Postrežba solidna in peš+eaa. Z veleapoštovanjezB BOŽO fiOJZOVIC 583 Oheutamt $4., JOENSTOWN, PA. ¡za Zjedinjene držav© Severne Amerike. Sedež: Forest City", Pa. Inkorporirano dne 31. januarja 1903 v državi Pennsyivaniji. ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR, ml., Box 547, Forest City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Run, Fa. I. tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa. , II. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: JOHN DRAŠLER, Box 28, Forest City, Pa. ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 108, Thomas, W. Va. PRANK SUNK, P. 0., Luzerne, Pa. POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, Pa. JOHN SKODLAR, P. 0„ Forest City, Pa. .ANTON BORŠTNIK, P. O., Forest City, Pa. Dopisi naj se pošaljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. O. Box 607, Forrat City, Pa. Društveno glasilo je “GLAS NARODA”. CUNARD h.m£ PARNIKI PLJUJEJO med TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM. PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR U KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RAZREDA. pjnm 0 Čast mi je naznaniti slavnemu občinstvu v Chicagi, 111., kakor tudi Slovencem po Zjed. državah, da sem otvoril novo urejeni saloon pri “Triglavu”, 517 S. Center Ave., Chicago, IH., blizu 19. ulice, kjer točim pristno uležano Atlas pivo, izvrstni whiskey, najbolja vina in dišeče smodke so pri meni na razpolago. Nadalje je vsakemu na razpolago dobro urejeno kegiišče in igralna miza (pool table). Potujoči Slovenci dobrodošli! Vse bodem dobro postregel. Za obilen obisk se priporoča Mohor Mladič, 617 So. Center Ave., Chicago, 111. ram junija 1905. odpluje iz Ne« Yorka dne 8, junija 1905. odpluje iz Ne« Torka dne 11!, ¡julija 1905. ULTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. Ti parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladn’ za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dam prs mizi postrežena. Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in The Cunard Steamship Co., Ltd., 29 Broadway, New York. 126 State St., Boston. 67 Dearborn St,, Chicago. BANČNA PODRUŽNICA 1778 St. Clair Street, CLEVELAND, 0. Glavi-» i urad: 109 Greenwich St., NEW YORK, N. Y. Frank Sakser, lastnik Anton Bobek, vodj Pošilja v zvezi z glavno pisarno denarje v staro domovino najhitreje In najceneje. Denarne pošiljatve dospejo na dom v 12-13 dnevih. — Kupuje in prodaja avstrijske denarje po dnevnem kurzu. Prevzema hranilne knjige v izplačila in daje predplačila. Prodaja parobrodne listke za vse parobrodne družbe po izvirnih cenah. _ v , v, ¡ih dovede v glavno Potnike iz Clevelanda, 0., sprejme v New Torku domač usluzoea j , , ,,orn;t kar potnika nič ne pisarno, preskrbi vse za prtljago in odveae na j ■ > velja in je to velike vrednosti. Dobi se v podružnici «Glas M. Jetoota. inkorporirana dr« 24. januarja 1901 v državi Minnesota» Sedež v L2L„Y, MINNESOTA. URADNIKZ: Predsedn«: JOHN HABJAN, P. O. Box 303, Ely, Minn. Podpre-isednik: JOHN KERZISNIK, p. 0. Box 138, Federal, Pa. I. taidk: JURIJ L. BROZICH, Ely, Minn. II. »ajnik: ANTON GERZIN, 403 Seventh St., Calumet, Mich, pagajnik: IVAN GOVZE, P. o. Box 105, Ely, Minn. IVAN GERM, IVAN PRIMOŽIČ, NADZORNIKI: JOSiP PERKO, 1795 St. Clair St., Cleveland, O. ¿103 Cherry Alley, Braddock, Pa. P. O. Box 114, Eveleih, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, 115 7th St., Calumet, Mich. JAKOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry Alley, Pittsburg, Pa. JOSIP SKALA, P. O. Box 1056, Ely, Minn. Dopisi na.j se blagovolijo pošiljati na I. tajnika: GEORGE L. BRO-ZICH, ELY, MINN., po svojem zastopniku in nobenem drugem. ^ Denarne pošiljatve naj se pošiljajo blagajniku: IVAN GOVŽE, P. O. 105, ELY, MINN., in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je: “GLAS NARODA’ ŠTAJERSKE NOVICE. Kako dela vlada s Slovenci in kako z Nemci. Murski “Sokol” na Štajerskem je hotel prirediti izlet v Ormož ali glavarstvo je ta izlet prepovedalo! Na Kranjskem pa dopušča sredi slovenske vasi Nemcem, da izzivajo ter prirejajo pangermanske slavnosti! j Na lovu se je po neprevidnosti u-strelil pri Irdingu na Gornjem Štajerskem bivši gubernator nemške .¡Afrike, dr. pl. Wissmann. DR0BN0STI —o— KRANJSKE NOVICE. Slovenska indolenca in nje posledice. Pravo besedo je spregovorila ‘ ‘ Siidsteirerisehe Presse” ozirom na tolovajstva, ki so jih izvršili Nemci v Domžalah. Mariborski list beleži, kako so Nemci onega dne nagnali skupaj od vseh strani notoričnih razgra- j y cestnem jarku so dobili mrtvega jačev in izzivačev; kako se niso vedli posetnika in gostilničarja Vindiša iz kakor gostje, ampak kakor gospodarji Grajene pri Ptuju. v slovenski hiši; kako so bili vsi obo- ______ roženi z revolverji s katerim so gro- HRVATSKE NOVI žili kranjskim psom; kako so iz zase- Ljbdsko šolstvo na Hrvaškem. Konde, iz neke nemške hiše, metali ka- cem pretečenega leta je bilo v celi menje na Slovence-; kako je bilo vse Hrvatski 1432 ljudskih šol, med temi prav in v redu, dokler so Nemci meta- 778 enorazrednic. Priraslo jih je še li kamenje a kako so potem, ko je do- 30. Ena šola pride na 30 km. in na mačo ljudstvo reagiralo, kričali o 1076 prebivalcev, slovenskim napadu in sramotili naš j Na smrt obsojena je bila v Oseku narod, kakor se to zgodi povsodi, kjer nad 50 let stara kmetica Ana Vlajie, koli Nemci radi svojega pravokatori-, ker je zastrupila svojega preko 80 let enega natopanja prihajajo v konflek- (starega moža. , . te z našim ljudsvom. Zabelivši vse ! Umrl je v Trebmju v visoki starosti to pravi “Siidsteierische Presse”: serdar Luka Petkovič, ki je bil za ča-Jedini pravi' odgovor na te nemške sa vsaje v Hercegovini najznamemtej predrznoti bi bil. ako bi v Domžalah ustanovili slovensko tovarno za slamnike. Potem bi se prisiljeni Tirolci utegnili spametovati morda pred svojim štiridesetim letom! ’ ’ Pravo besedo je napisal mariborski list in je s tem opozoril na splošen ¡g0]garoV; kričeč nedostatek nas Slovence. To prepuščamo tujcem in ti nas, odebe-livši se ob naši nemarnosti in lenobi, potem tepejo pred našim pragom, na naših tleh, zasramujejo v naši hiši in nas streljajo. Posebno kričeč slučaj je ravno v Domžalah. Izdelovanje slamnikov je stara domača industrija. Ne- si hajduški vodja proti Turkom. BALKANSKE NOVICE. Statistika Macedonije. Po . najno-veji na Francozkem jeziku izdani statistiki Macedonije, ki prihaja iz Bolgarskega vira, živi v tej deželi 1,172.-od katerih jih 897.160 priznava za višega cerkvenega poglavarja bolgarskega eksarha, ostalih 216.969 pa grškega patrijarha. Srbov je po tej statistiki baje le 52.672, Grkov pa 190.047. Kucovalahov je 63,-895, Albancev 12.006, Ciganov 12.604, Vseh prebivalcev v Macedoniji je torej po tej statistiki 2,291.121, po tur- je čudodelni svetnik postaral. Popje nadalje trdijo, da je svetnik slikan na deski, vzeti od Kristusove rakve, dasi ve vsak otrok, da Kristus ni nikoli ležal v leseni krsti, temuč je bil samo v platno zavit. Žena paseva. V Carigradu se je bil oženil Fehit paša, šef tajne policije in velik prijatelj sultanov s 17 letno Margareto Sauer, ki je bila angaževa-na pri Morganovi družbi kot telovadka. Deklica je izvanredna lepotica. Cel teden je živela v razkošnem haremu in poveljevala nad sto služkinjam. Kar naenkrat jo paša odslovi ter ji veli, da mora s svojimi stariši in celo artistiško družbo na Dunaj. Temu se prizadeti niso mogli vstavljati, ker je Carigrajski policijski šef vsemogočen. Fehit paša je prisegel Margareti, da to mora storiti na povelje sultanovo. Na Dunaju so pa zaprli očeta Sauer jeve, češ, da je paši prodal svojo hčerko za 1060 turških funtov in vedel za le videzno poroko. Nemški konzulat je izročil očeta carigrajskemu konzulatu. Očeta je branil dr. Spitzer. Obtoženca so oprostili. Fehit paša ni bil z Margareto Sauerjevo poročen le na videz, ampak pravomoćno po turškem zakonu pred Alo in Mohamedom. Fehit pašo so haje prognali, oče Sauer toži nemško vlado za povrnitev stroškov, Margareta pa jima sedaj od vsega samo 2000 funtov dote in reklamo. Romani brez ljubezni so na Japonskem in to je glavna stvar, v kateri se razlikuje od evropskih romanov. Francoski pisatelj Gaston poroča, kako majhno vlogo igra v japonskih romanih ljubezensko življenje. Glavna stvar je dejanje, razburljivo, vznemirljivo dejanje in če vzamejo Japonci svoje berilo v roke, izberejo si pri-povesti kakor: “Trije mušketirji” ali celo “Robinzon Kruzoe”. Zakaj le zmerom ljubezen, ljubezen in zopet ljubezen?” vprašal je Japonec nekoč nekega Francoza. Vedno se vaše junakinje žene s-pravico do ljubezni, z željo da bi dobile delež pri ljubezni, ženske, ki v zakonu ne najdejo ljubezni in prelamljajo zakon; vaše junakinje so deklice, ki love svojega ženina in ki ga bodo kmalu goljufale, ker ne najdejo pri njem pravice do ljubezni. Vedno se vprašam: Kje dobe vaši pripovedovalci in dramatiki vse svoje modele? Kar življenje pripove duje, to niso drame ljubezni, drame življenja so. Zakaj ne pripovedujete nikoli o lakoti in žeji, ampak zmerom o ljubezni, ki je ravno tako banalna življenska funkcija, ravno tako živalska, kakor lakota in žeja, to je vse eno. Da je človek nesrečen, če je, o tem ni govora. Zakaj trdite da je nesrečen, če ljubi. “Odveč.” to je beseda, katero nadevajo Japonci modernemu evropskemu ljubezenskemu romanu. Pač strogi kritiki in ob enem filozofi. AVSTRIJSKO DRUŠTVO V NEW YORKU» 31-33 Broadway, 4, floor. •J—-a»- —« Daje nasvete na infor® macije, posreduje brezplačno službe» ter deli v potrebnih slučajih pod« pore» pisarna odprta; ođ 9, ure zjutraj do 5. ure popoiudne l*-vzemii nedelj in praznikov. Oklic« kdaj so Tirolci od nasmcev kupovali statistiki jih je pa skoro tri mili-slamnike, a potem so videči dobička- jone> Dogodki v Macedoniji. Skoplje, 15. junija. Velika grška četa je imela lmd boj s turškim vojaštvom. Grkov je padlo 25, a 12 so jih Turki vjeli. Turške izgube niso znane. RAZNOTEROSTI. Japonske žene. Kako gospodinijo nosnost te industrije in pa slovensko indoleneo, prišli semkaj, in se vedijo tu kakor so nam pokazali ravnokar na prav nazoren način! Prišli so, in mi smo jim dali svojo industrijo iz rok, mesto da bi se organizirali za izdelovanje v fabriškem zlogu! Posledice niso izostale. Hudo je, če koga na ptujem ptuja vrata bijejo^po hrbtu, a jap0ns]5;e jene; nam kaže zgled gospe še huje je, tiočkrat huje, ce e na o a(jmjraja T0g-0. Japonsko hišno gospo-mačih tleh-davi ptnj’a roka, ki se vr u cjjns^vo v0(jita obadva soproga. Celo tega še ponaša, da ti deli milosti a ^e pjgma ocjpirata. obadva; ženska je u-posledice naše indolence in nemarno- pravtteljiCa in nadzornica cele hiše. sti vidimo povsodi. 'Admiral Togo dobiva 1200 mark pla- Izgovor pa imamo Slovenci vedno yes denar izroči ženi, ki potem do-pri rokah, tisti stereotipni izgovor: ]0ga; koliko dobi mož, koliko otroci in Slovenci nimamo kapitala! Ne opore- p0Sjk prj Japoncih je zakonolomstvo kamo, da ne bi bilo tako v gotovih ec-[en največjih zločinov, obadva kriv-slučajih. Ali često bi bilo kapitala, ca kaznujejo z zaporom. Če pade mož da bi le bilo tudi pravega smila in na bojišču, skrbi za vdovo vlada. Živ-primerne podjetnosti. V marsikateri ijenje Japoncev je preprosto, v hiši panogi industrije bi se bili vže lahko je malo pohištva. Japonci zelo ljubi-postavili na^ svoje noge tudi s tem na- j0 snag0, vedno se kopljejo in okusno rodnim kapitalom, ld nam je na raz- urejaj0 svoja stanovanja. Nad vse lju polago. Ali mr imamo denarja za na- bijo evetlice in 0 žitajo. Za iz. kupovanje grasem pri Gradcu, Eggen- / , , -v-. , .. , CA, iv, fni n i i * • .. . obrazbo ne težijo samo višji sloji, do- bergu m tako dalje, za investiranje , „ • , • , , . . na domačih tleh v svrho gospodarstva - , T- je de^stvo’ da se tudl ,lz zjili slojev povspenjajo d« manlnti Pa( dostojanstev. Zadnje do visokih čase so Japonke j osnovale mnogo dobrodelnih društev. osamosvojen] a našega naroda •“Slovenci nimamo kapitala”. PRIMORSKE NOVICE. j Japonke so zelo častihlepne; najbolj Konj udaril vojaka v obraz. Topni-’- ° državnike6’ & VZg°jijo sine junake carja Andreja Možeta v Gorici doma' . iz Krasa, je udaril konj med časom,'. Lesko-ruski list “Vesti”. V Pragi ko je drugi vojak cedil okoli njega, v lz a-la P° dvakrat na mesec list v ee-obraz, mu je izbil sprednje zobe terjjeziku. Vsak Jugoslo- zdrobil gorenjo čeljust. Nesrečnega Aan! k P.0®1^ eno krono poštnine, bo zuioun guieuju ^ J . vik Idobival list eno leto breznlačno KTi vojaka so takoj prenesli v vojaško L. j y Alexanderj redt Mmsnieo- Ihov-Žičkov. Izpred sodnije v Gorici. Dne 7. ma-i .................... ja so prijeli redarji v Gorici 33 letne- j Maščevanje svoje časti Stotnik gega Gorjupa z Banjšie, ker se je vrnil oralnega štaba v Rimu, Gurando, ko-v Gorico iz katere je izgnan. Ko so ga ¡Kga zena se je odpeljala v Novi k fUf- ^ j« zoperstavljal, jim grozil^ holm prijateliei, je dobil ano-ter trgal obleko Le težko so »a ukro-'nlmn0 Plsmo’ da Je zena Prl SV0Jem tih. Ta človek je blodil okoli'po Ifa-i^bimcu. Stotnik se je takoj peljal v hji, Nemčiji, in pranciji ter prestal;Kovi ter res zasačil svojo ženo v nese razne kazm Dobil ie 7> mesecev!kem hotelu. Ženo je ustrelil ter se sel javit orožniškemu poveljniku, ki ga redaktor, Pra- težke ječe. Gojenci istrske kmetijske šole v laški uniformi. Značilno L,i- j , v istrski sijo gojenci zavoda “Instituto Agido Pro vicíale uniformo, kakor j0 no ' jo vojaški gojenci v Italiji. in t¿ ^ z ogromnimi je namen- želni zavod se vzdržuje broški cele dežele. Seveda 3eP le Lahom ! je odvedel v Alekandrijo. Sadovi praznoverstva. Pred odhodom na vojsko je prejel general Ku-ropaktin kleče podobo sv. Sergija iz rok arhimandrita Nikona. Arhimandrit je trdil, da je ta podoba pripomogla zmago. Rusom nad Švedi, Turki in Poljaki. Kakor pa kažejo dogodki na ruskem-japonskem bojišču, se Plače umetnikov. Nedavno je umrli komik Dan Leno dobival v nekem londonskem gledališču po 5000 mark na teden. Mis Mary Lloyd, ena izmed najbolj znanih angleških pevk, zasluži na teden v treh varijetnih gledališčih po 4000 mark. Za ta denar poje kakih deset ur v tednu, a ravnatelji so v tem edini, da je še cena moč. Pevec Stratton, ki sedaj poje v Londonu ne sprejme mandata izpod 5000 mark na teden, a je že najet za prihodnjih 40 tednov. Umetnik Little Tich dobiva v Parizu po 10.000 mark na teden. Konji v bitki. Arabski konji izkazujejo nenavadno veliko srčenost in veliko naklonjenost nasproti svojemu jezdecu. Ako tak konj čuti, da je sam ranjen in da ne bo zamogel dolgo več nositi svojega jezdeca, tedaj se urno okrene, ter nese svojega jezdeca, dokler je še pri moči v varno zavetje Ako je pa jezdec ranjen in padel na zemljo, tedaj ostane konj pri njem ter razgeta, dokler ne pride pomoč ® BANČNA PODRUŽNICA- ' gl»eveiua.iníd9 o. 1778 St. Clair Street. , Lastnik: Frank; Sakser, 109 Greenwich St., New York. Vodja; Anton Bobek. ....prodaja.... parobrodne listke za razne prekomorske črte po izvirnih cenah. ... Pošilja..,. denarje v staro domovino najceneje in najhitreje. Dne 5. julija se bode praznoval zopet med slovenskim svetom narodni praznik sv. Cirila m Metoda. Skoro brejzpotreibno bi bilo omenjati podrobno, kako velikega podmena je za nas Slovence praznik teh dveh slav-janskih blagovestnikov, ker je dolžnost vsekega rojaka ali rojakinje, da pripozna in ve, da sta baš ta dva slavjanska apostola zanetila in prižgala med našim narodom luč sv. vere in spoznanja do našega premilega slovenskega jezika. Že naši pradedje so jih radi tega častili in proslavljali, 'kaj naj pa mi, njih potomci, spimo? Znano bode vsakomur, da se je pred več leti ustanovila od požrtvovalnih in rodoljubnih mož na Slovenskem prekoristna “Družba sv. Cirila in Metoda” v Ljubljani, ki ima blag namen vzpodbujati slovenski svet do domo- in rodoljub ja s tem, da deluje v prospeh slovenskega šolstva, in to po onih krajih in mestih, kjer preti narodni pogin slovenskemu naraščaju in .svetu. Po obmejnih krajih, n. pr. v Trstu, na Koroškem in Štajerskem, imamo mnogo naših bratov Slovencev, ki so, žalibog, brez najpotrebnejšega izmed potrebnega — brez svojih domačih narodnih šol. Niti dežela, niti vlada se ne brigajo za nje. Nikedar nenasiti nemčurski ali iredentovski molo-h jih hoče popolnoma zatreti. Ne, tega ne smemo pripustiti! Družba sv. Cirila in Metoda je pa v ta namen ukrenila že mnogo in mnogo koristnega. Sezidala je iz milo-darov svoje lastne narodne obmejne šole. Otroci jih obiskujejo vedno bolj in bolj; a to velja mnogo denarja za vzdrževanje poduka in šol.Ravno letos potrebuje naša velelkoristna dru žba ogromne svote in je v skrajne j sili ter pomoči potrebna. Da smo pa mi amčriški Slovenci v tesni zveizi s predrago nam staro domovino, to je samo ob sebi umevno. Naše rodoljubje pokazalo se je že čestokrat napram rodnim bratom onkraj oceana. Dosedaj smo ameriški Slovenci nabrali še ne pred dolgo časom cele tri stotake krone. Te je Družba sv. Cirila in Metoda z dvojnim veseljem zahvalno sprejela. Radi tega ne smemo nikakor te družbe zapustiti. V svesti s,, da so naš rojaki in rojakinje v novej domovini v gotovih slučajih vedno milega in radodarnega srca, obračamo se toraj do viseli rodoljubnih Slovencev s prošnjo, da naj vsak po svoji moči kaj malega daruje v korist Družbe sv. Cirila- in Metoda, Res je, da imamo že nekaj krone zopet skupaj, a manjlka nam še precej centov, da bodemo zamogLi odposlati četrti stotak v podporo. Jednako apeliram n a razna narodna in podporna druživa, slovenske trgovce in gostilničarje itd., da vsak ^po možnosti storijo svojo rodoljubno dolžnost. Visak cent za družbo dobrodošel isosebno še sedaj, ko mislimo poslati vodstvu zopet malo darilce ameriških Slovencev o priliki godu sv. Cirila in Metoda. Imena nabiralcev in nabirateljev bodo priobčena v našem dnevniku “Glas Naroda”. Kar boste žrtvovali, žrtvovali boste sesbi in našemu milemu narodu. Na delo toraj z geslom: Mal položi dar Domu na oltar! New York, začetkom junij’a 1905. Frank Sakser. ČITAJTE NOW IZŠLO KN JGO ZDRAVJE! Katero je VABILO K SLAVNOSTI o priliki blagoslovi jen ja nove društvene zastave, ktero priredi slov.-kranjsko podp. društvo sv. Barbare št. 18 v Flemingu, Kans., spadajoče v Forest City, Pa., v nedeljo dne 9. julija ob y2ll. uri dopoldne. Popoldan se vrši veselica s plesom v korist društva. Vse rojake in rojakinje, kakor tudi eenj. bližnja oslvenska družtva vabi najvljudneje ODBOR. (30-6—7-7) Kje je IVAN OREHEK, doma iz Ljubljane? Midva sva se skupaj pripeljala v New York dne 25. jan. t. 1. Za naslov bi rad zvedel njegov prijatelj: IVAN ZALOŽNIK, Box 33, Garrett, Pa. (3-5—7) SLAVNI PROFESOR DR. E. C. COLLINS. Knjiga je napisana v našem jezikil na lep in razumljiv način — zato naj jo vsak rojak bodisi mož, žena ali dete pazljivo prečita, ker mu bode veliko koristila za celo njegovo življenje. ' Knjiga piše v prvem poglavju o sestavi človeškega telesa kakor tudi o posameznih organih, za tem o čutilih, o človeški naravi ali temperamentu, premembi podnebja, hrani in spolnem životu moža ali žene. V drugem poglavju točno opisuje vzroke, razvilek in posledice vseh mogočih bolezni, kakor tudi tajnih spolnih bolezni možkih ali ženskih, zajedno nas ta knjiga poučuje, kako si moramo čuvati zdravje — in v slučaju bolezni, kako se moremo najhitreje in najradikalneje ozdraviti. Kadar človek prečita to knjigo potem sprevidi kolike važnosti in koristi je ista, zato svetujemo da J rojaki skrbe da se bo ista nahajala v stanevanju vsakega rojaka in v vsaki Slovenski družini. Knjiga ima do 130 strani z preko 50 krasnih slik v tušu in barvah o sestavi telesa, kakor tudi o tajnih spolnih organih. ' Ste li zdravi ali i>olni pilite po to linji *LA LORRAINE •LA TOURAINE Pï.rmita a *v*aao zaznamf'^atfo 6. julija 1905 La Gascogne 13. julija 1905. La Bretagne 20. julija 1905. *LA SAVOIE 27. julija 1905. *LA TOURAINE 3. avgusta 1905 *LA LORRAINE UB*je p« ijva vijak» /VI® "W® Kozminski, generalni agent za zapad, 71 Dearborn St., Chicago, 111. 10. avgusta 1905. 17. avgusta 1905. 24. avg. 1905. 31. avg. 1905 7. sept. 1905. IBfflïï CITY Bl f-.-N/\§ Jedina Češko-Slavjanska £Yr- protltruslna pivovarna družba ---- ____i v Clevelandu, O. ;_________ Tari iz najboljšega ameriškega sladu in iz importiranega češkega hmela iz Žatca pravo plzensko pivo ‘Prazdroj’. Kdor enkrat naše pivo poskusi, ne bode zahteval druzega! Radi tega, rojaki, zahtevajte od gostilničarjev edinole plzensko pivo “Prassciroj”. Podpirajte le one, ki vas osvohojujejo ©d trustovega jarma. Naša pivovarna nahaja se na Union Street, nasproti Wheatland in Homewood St. Jaroslav V. Mašek, kolektor. Bell Phone: South 143 Cuy. Phone Cent. 1619 THE STANDARD BREWING CO. izdeluje najboljšo vrito pive. 13T Train St. Cleveland® O. Cenik; knjig, KATERE SO DOBITI V ZALOGI FRANK SAKSER-JA, Iv» GREEN. WICH STREET, NEW YORK MOLITVENE KNJIGE: Mali duhovni zaklad, fino vezane usnje $1.80. v šagrin-usnje $1.50. Sveta Ura, fino vezana, šagrin, $150. Zlata šola, z zlato obrezo, $1.00. Rajski glasovi, platno, zlata obreza, (mičen molitvenik), $—.40. Otroška pobožnost, platno vezane, ru-deča obreza, $—.25 Vrtec nebeški, platno, zlata obreza, 60 centov. Nebeške iskrice, platno, zlata obreza, 60 centov Presveto Srce Jezusovo, platno, zlata obreza, $1.20. Sv. Rešnje Telo, šagrin, zlata obreza, $1.20. Sv. Rožni venec, plaJ:uo, zlata obreza, $1.20. Duhovni zaklad, platno, zlata obreza, $1.00. Skrbi za dušo, šagrin, zlata obreza, $1.50. Nezgoda na Palavanu, 20c. Narodna biblioteka, posamezn->( 2q5 Nedolžnost, preganjena, 20c. ' Naš cesar Franc Jožef I., 20c. Navodilo za spisovanje raznih pia^ 80 centov. Nemščina brez učitelja, 40c, Nesrečnica, 30c. Na preriji, 20c. Naseljenci, 20c. Nikolaj Zrinjski, 20«. Najdenček, 20c. Na indijskih otokih, 30c. Naš dom, I. do IV. zezek, po 20c. Naselnikova hče, 20c. Narodne pripovedke, I. in H. del, vsak 20c. Oče naš, povest, 50c. Ob zori, (Cankar), 50c. Ob tihih večerih, (Meško), povesti, 70c. Opomba. Naročilom je pridejati denar. Knjige pošiljamo poštnin* proste. Poduk rojakom Slovencem, 30c. Skrbi za dušo, fino vezane, zlata obre-j Primož Trubar, (Aškerc), lirična peza, $2.00. I sem, 50c. ZABAVNE IN POUČNE KNJIGE. Podobice svete, razne male, 3c. Angleščina brez učitelja, 40e. PrSt b0Šji ali izgledi’ 15e‘ Abecednik, slovenski, 20c. Ahnov, angležko-nemški slovar 50c. Aladin s čarobno svetilmico, slikano, 10 centov. -JC-ie*;. 'preženi vitez, prav- Andrej Hofer, 20c. Avstrijski junaki, 90e Admiral Tegetvmt 2>: Ave Marija. J u x>aron Trenk. '• Belgrajski biše* u -, Berač, 15c. Bojtek, v drevo ljica, 10c. Beuetska vedežev? s.. ¿On. Burska vojska, 30e. Božični darovi, 20c Bleiweiss, Slovenska suhsrka, $ Cvetke, pesmice in p-Cesarica Elizabeta, Orni bratje, 20c. Cerkvica na skali, prav Ciganova osveta, 20c. Cvetina borograjska, 30c Cesar Maksimilijan I., česa/ m .riviles.,, ski, 20c. Cas je zlato, 30c. četrto berilo za slovensko šele. 50« /*)t', 23c. • (e.jriceis. ?.i ■a 10« Poslednji Mohikanec, 20c. Prva nemška vadnica, 35c. Pred nevihto, novela, 20c. Pregovori, 30c. •?. i Vrbovčevem Grogi, 20c. Pod turškim jarmom, 20e. Princ Evgen, 20c. Prešernove poezije, broširane, 50e. Pravljice, 20c. Pred nevihto, novela, 20c. Potovanje v Liliput, 20c. Pavliba, 20c. Prav;',-v lostojnosti, 20c. Ročni slov-nemški slovar, broš., 40e, Ročni sP? angležki besednjak, novL SO v, An Roab/ri/ /'. aeških, Sienkiewicz, 1-3, $3.00 Mihičev sin, 10c. Radecki, 20c. Resnicoljub, 20c. Rodbinska sreča, 40c. Repostev, 2Oo. Roparsko življenje, 20e. Razglednice, newyorške, 3c. „ narodna noša, 3c. ljubljanske, 3c Draga, umorjena srbska kralji’ca, 20c japo*ska vo^>ska' 5 zvezkov> 50 Dimnik, slovensko-nemški besednjak x'° lnz"n’ ° c- vezan, 90c. Druga nemška slovnica, vezana, 50c. Darinka, 20e. Doma in na tujem, 20«.. Draga, umorjena srbska kraljica, 20c. Dve čudapolni pravljici, 20c. Eno leto med Indijanci, 20c. Evstahija, 15c. Evangelij, 50c. Erazem Predjamski 15c. General Laudon, 30e. Grofica beračica, od 1—100 zvezek, 6.50. Golobček in kanarček, 15c. George Stefenson, oče železnic, 50e. Gozdovnik, I. in II. del, vsak 70c. Godčevski katekizem, 15c„ Hedvika, banditova nevesta, 15c. Hirlanda, 20c. Hildegarda, 20c. Hitri računar, 40c. centov. Spisovnik ljubavnih in ženitovan^skib pisem, 30«. Sanjske knjige, velike, 30c. Sanjske knjige, male, 15c. Spretna kuharica, jroširana, 80e. Spretna kuharica, vezana $1.00. Sveta noč, 15c. I Skozi širno Indijo, 40c. Slovžnski šaljivec, L in II. knjig®, vsaka 20c. . Stric Tomova koča, 50c. Stanley vAfriki, 20c. Srečolovec, 20c. enilja, 15e. Spisje 15c. | Stoletna pratika, 60c. 1 Spominski listi, 25c. Sv. Notburga, 20c. Sita, mala Hindostanka, 20o, | S prestola na morišče, 20c. ) Stezosledec, 20c. Hubad, pripovedke, L in IL del, vsak i Spisi v ljudskih šolah, 30c. po 20c. Izgubljena sreča, 20c. Izza mladih let, 40«. Izanami, mlada Japonka, 20c. Izidor, pobožni kmet, 25«. Izdajalca domovine, 20c. Jaromil. 20«. Jurčičevi spisi, fino vezani 1—11, skupaj $S.OO — posamezno $1.00. Kako postanemo stari? 40c. Krištof Kolumb, zgodovinski roman, (novo), 50c. Strelec, 20«. Šaljivi Jaka, I. in TI. del, jedna knjiga, 20c, »tiri povesti, 20«. Timotej in Filomena, 20c. Tisoč in ena noč, 51 zvezkov, $6.50. Tiun Ling, 20«. Vošoilna knjižica za vse prilike. 20e. V gorskem zakotju, 20«. Venček pripovesti, 20«. Vseznalsc, mali, 20c. Veliki katekizem, 30«. Kneipp, domači zdravnik, vezan, 50c. V delu je rešitev, 30«. Knez črni Jurij, 20«. Kako je zginil gozd, 20c. Krvna osveta. 15c. Krištof Schmid, 100 pripovedk, 30e. Kalan, povesti. 20c. Kako postanemo stari? 40c. Lažnjivi kljukec, 20c. Lnrške podobice, 5c. Leban, sto beril, 20c. Mali vitez. I., II., HI. del. $2.50. Mladi samotar, 15e. Mati Božja z Bledu, 15c. Mali katekizem, 15e. Marija, hči poikova, 20c. Marjetica, 50c. Mala pesmarica, 30c. Materina žrtev, 50c. Mirko Postenj akovič 20c. Miklova Zala, 30c. Mrtvi gostač, 20c. May, Ery, 20c. Mlinarjev Janez, 40«. Vrtcmirov prstan, 20c. Vojska na Turškem, 40c. V zarji mladosti, 25c. Vstajenje, 20c. Zemljevid Združenih držav, 25«. Zemljevid celega sveta, 25c. Zemljevid rusko-japonske vojne, 25 -Zgodbe sv. pisma, mula izdaja 30o. Z ognjem in mečem, št- 41 do , skupaj $2.50. Zbirka domačih zdravil, 60e. Zlata vas, 20«. y- Zgodovinske povesti, (Vrbovec), L, TL IH vsak zvezek, 40e. Zgodbe sv. pisma, velika izdaja, 50e. Žirovnik, narodne pesmi z napevi, L in U; P° 60c zvezek Žalost in veselje, 40c. Žirovnik, narodne pesmi z napevi, L in n. del $1.20. Ženinova skrivnost, 25c. 60 malih povesti, 20c. NAROČUJTE SE NA “GLAS NARODA , NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI SLOVENSKI DNEVNIK. ZA VSE LETO VELJA $3, ZA POL LETA $1.50 ZA TRI MESECE 75 CENTOV. — ‘ GLAS NARODA” DONAŠA VEDNO PRVI VSP DNEVNE NOVOSTI, NOVOSTI IZ STARE DOMOVINE; DOBRE LISTKE IN SKRBI TUDI ZA KRATEK CAS.