Poštnina plačana s gotovini. Leto IX., št. 28 („jutro« xvin., st. 159 a) " LJubljana, ponedeljek li. julija if37 y Céna t Dir upravmstvo; Ljubljana, Knafljeva 6 ^ — Telefon St. 3122, 8123, 8124, S» 812&, 3126. nsaratnl oddelek: Ljubljana, Selen-burgova ui. — Tel 8492 ln 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. U — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2« — Telefon St. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru St. 100. Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v hiši dr. Baumgartner ja. Ponedeljska izdaja „življenje in svet*4, Uredništvo: LJubljana: Knafljeva ulica 6, Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 ln 3126. Ponedeljska izdaja »Jutra« izba ja vsak ponedeljek zjutraj. — Na-roča se posebej in velja po pošti pire j emana Din 4.-, po raznašaJ-cih dostavljena Din 5.- mesečno. Maribor: Gosposka ulica 1L Telefon št. 2440. Celje: Strossmayerjeva uL 1. TeL 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. LEPA SOKOLSKA NEDELJA Mogočen potek zleta gorenjske sokolske župe na Jesenicah Sokolske manifestacije na ljubljanski periferiji Irak proti nameravani razdelitvi Palestine Ljubljana, 11. julija. Kakoj prošla nedelja, se tudi današnja lahko s polno pravico nazove za so-kolsko nedeljo. Zopet je bilo križem Slovenije veliko število sokolskih prireditev. Tudi danes se je vnovič pokazalo, kako silen razmah je zavzela sokolska misel v zadnjih tednih. Vse prireditve so zrasle v lepe sokolske in narodne manifestacije in so po obsegu in udeležbi daleč prekosile enakovrstne prireditve prejšnjih let. Glavna sokolska prireditev včerajšnjega dneva je bil zlet gorenjske sokolske župe na Jesenicah. Zbrali so se pripadniki mogočne sokolske družine iz Gorenjski vseh gorenjskih krajev. Jeseničani in okoličani pa so postavili impozantno množico gledalcev, popoldne pa so se v ogromnem številu zbrali k javni telo" vadbi. Nad vse pričakovanje so uspeli tudi nastopi ljubljanskih okoliških društev Vič, Štepanja vas in Ježica. O ostalih včerajšnjih sokolskih nastopih še nimamo poročil, ker po deželi pošte ob nedeljah ne delajo. Prav nikakega dvoma • pa ni, da so uspeli enako sijajno kakor vsi drugi od srede julija naprej. V naslednjem objavljamo poročila, ki smo jih nocoj prejeli, ostala bomo prinesli med tednom. na Jesenice, 11. julija Jasenice in vsa jeseniška kotlina eo bile danes v znamenju sokolskega praznika. Mesto se je že v soboto odelo v cvetje in zelenje in povsod so zaplapolale državne za_ stave. Zvečer je bilo mosto krasno razsvetljeno, po gorenjskih vrhovih pa so zažareli kresovi. Zvečer je krenil izpred Sokolskega doma mogočen sprevod po mestu na letno telovadile. Na čelu sprevoda je nosil orjaški Sokol državno zastavo. Za njim je korakalo lt>0 članov v krojih, za eo ko lek o godbo pa sta se razvrstila velika skupina oficirjev in oddelek vojakov I. planinskega peš-polka iz Škofje Loke. Nato eo korakali sokolsko članetvo in močni oddelki naraščaja. Sprevod je bil deležen silnih ovac i j številnega občinstva. Òb 21. se je začela na letnem telovadi-šču v evitm žarometov nočna akademija, ki je bila zelo dobro obiskana. Nastopili eo ženska deca z Jesenic, ženski naraščaj iz Kranja in Jesenic, člani iz Tržiča in Radovljice, članice iz Stražišča, Javornika, škofje Loke in Radovljice. Večina društev je izvajala slikovite simbolične skupinske vaje strumno in odlično. Sijajno ee je odrezal ženski naraščaj iz Kranja, ki je izvajal skupinske vaje na dvovišineki bradlji. Silno eo ugajali miši časti telovadci iz Tr_ žiča s težkimi skupinskimi vajami, dalje članioe iz Radovljice z belimi žogami in člani iz Radovljice, ki so brezhibno izvedli simbolično telovadno skladbo »Iz bratskog zagrliaja...«, s katero je bila akademija zaključena. Vse točke so oddelki izvajali ca prostem ob najhujšem nalivu. Davi je postalo na Jesenicah silno živahno. Od vseh strani so se zgrinjali močni oddelki Sokolov, ki so prihajali na Jesenice z vlaki, avtomobili, avtobusi, na kolesih in na vozovih. Sokoli iz Žirovnice, Blejske Dobrave iri Jovornika pa so z veliko državno zastavo, konjenico, godbo in narodnimi nošami na čelu v dolgih vrstah prikorakali na Jesenice. Pred ' narodno šolo, kjer je vojaška godha priredila promenadni koncert in pa pred Sokolskim domom so se zbrale goste množice ljudi. Ob 11. dopoldne se je izpred Sokolskega doma razvil ogromen sprevod, kakršnega na Jesenicah še niso videli. Na čelu eo nosili trije orjaški Sokoli velike državne zastave. Za vojaško godbo so jezdili Sokoli m kmečki fantje, za njimi pa je šlo 15 praporov s predstavniki saveznegu in žup-nega starešinstva, med njimi prvi podsta. rešina Engelbert Gangl, dr. Mihajlo Rado-jevič iz Beograda, Verij Svajger iz Ljubljane in župni starešina br. Jaka Špicar." Za starešinstvom je korakal močan oddelek I. planinskega pehotnega polka v polni vojni opremi. Sledile so dolge vrste narodnih noš in nepregledne vrste ženskega in moškega naraščaja, članic in članov v krojih in telovadnih oblekah, za jeseniško' sokolsko godbo pa spet močni oddelki Sokolov v krojih. V posebnem oddelku je korakalo 100 članov jeseniškega Sokola, nato pa je sledila še dolga vrsta članstva v telovadnih krojih in crvilu. Sprevod je zaključilo narodno delavstvo. Pred spomenikom kralja Aleksandra Uedinitelja se je sprev0d ustavil. Občinstvo, ki je po vseh ulicah tvorilo gost špalir, je prirejalo sokolskim legijam silne ovacije in jih obsipalo s cvetjem. Pred spomenikom kralja Aleksandra ie starešina Sokol a z Jesenic dr. Maks Obersnel po-zd-avil sokolsko mladino, članstvo in drage goste, ki so prišli od blizu in daleč. Naglasi! je, da je to tretji veliki praznik So-k o Ig ty «j po vojni na Jesenicah, ki je danes združen po vrh z otvoritvijo velikega isrri-šča.^ ki ga je ztrradila Kranjska industrijska družba 7.a splošne telesno-vzgojne namene. V imenu jeseniške občme ie pozdravil So-kolstvo in sroste dr. Ernest Rekar, v imenu žune pa je govoril starešina Solcar, ki je naglasil. so Jesenice sicer črne od dima in prahu, da pa so danes rdeče od sokolskih sraic kot srčne krvi. Zahvalil se je vsem meščanom, ki so '"zobesili zastave in okrasili okna ter sokolsko novorko obs'paH s cvet'em. Viharno pozdravljen ie nato snre-govoril prvi nodstarešino SK-T br Engelbert O"nel, ki ie v zanosnem govoru očrtal velike s^-Mske 'deie in cilje Bil je pinov, no prekn\v>n z v-'hamim or7r,bra vaniem in ovacijanr kraliu Petm in JugnsliviH Ob koncu njeeovega eovora je TO -bn zaisrrala državno himno, ki so jo vsi navzoči ppH odkritih glav. nato m je mogočno zaorila še nesem sokolskih lesrij. Popoldne so se zbrale velike množice ljudstva na telovadišču, kjer je bil javen nastop. Navzočih je bilo okrog 60o ljudi, ""Sfc ^säteai * MS «ed drugimi prvi podsta- resina SKJ Gangl, pod načelnik SKJ Jeras, člana savezne uprave Svajger in dr. Mihajlo Radojevič, nadalje senator dr. Krämer, poslanec Rajko Türk, major Demšar, predsednik Zveze induetrijcev Avgust Praprot-nik in mnogi drugi predstavniki našega kulturnega in gospodarskega življenja. Telovadni nastop je prav dobro uspel. Vsi oddelki so izvajali svoje vaje ob navdušenem odobravanju gledalcev. Pceebnega odobravanja in ovacij je bila deležna vrsta na drogu pod vodstvom olimpijca Janeza Pristova ter moški in ženski naraščaj z dolgimi in kratkimi palicami, ki je brezhibno izvajal težke skupinske vaje ob spremlje-vanju godbe. Z viharnimi ovacijami je bil sprejet oddelek planinskega pešpolka, ki je pod vodstvom kapetana Potokarja in podporočnika Markiča strumno izvajal vaje s puškami in nato še simbolično sceno, s katero je bil telovadni nastop zaključen. Nastop se je zaključil s sceno »Domovini zdravo«, ki jo je sestavil in vodil župni starosta br. Špicar. Pri sporedu so marljivo sodelovale godbe planinskega pešpolka, jeseniškega in žirovniškega Sokola, ki so mnogo pripomogle, da je zlet tako lepo uspel. Jesenice pa so še nocoj pod vtiBom veličastnega sokolskega praznika, ki bo ostal vsem v trajnem spominu. Proti večeru se je zgrnila cela reka ljudi na postaji, kjer so odmevale nacionalne popevke, dokler niso vlaki in avtobusi razvozih' zbrane sokolske armade. Na Viču Ljubljana, 11. julija. Današnji sokolski praznik se je tudi na Viču spremenil v izredno lepo manifestacijo kakršne na Viču še menda niso imeli. Iz Ljubljane je prispela okrog 16.30 povor-ka, v kateri je bilo za šestimi prapori okrog 60 sokolskih pripadnikov. Posebno toplih ovacij je bil deležen oddelek planinskega polka, ki ga je vodil poročnik Cerkljevič. Pri vhodu v viško občino je pričakoval po-vorko viški Sokol s svojim starosto bratom Borštnikom na čelu. Od Tnbuča je krenila povorka pred Sokolski dom, vso pot navdušeno pozdravljana od številnega občinstva, ki je tvorilo špalir na obeh straneh ceste. Ob prihodu pred Sokolski dom so odšli telovadni oddelkj v telovadnico, odkoder so potem krenili na letno telovadišče. Na telovadišču se je medtem zbralo nad 2.000 gledalcev. Med njimi smo opazili zastopnika divlzionarja majorja Metikoša, poveljnika 40. pešpolka polkovnika Marcita, zastopnika zandarmerijskega polka podpolkovnika Paveliča, zastopnika sokolske župe br. inž. Poženela ter narodne poslance Hočevarja, Komana in Mravljeta. V častnem številu je bil zastopan tudi oficirski zbor s podpolkovnikom Jakličem na čelu. Uvod v nastop je tvoril pozdrav državni zastavi. Na telovadišče so prikorakali s prapori vsi telovadni oddelki z vojaki na čelu. Množica jih je viharno pozdravila in priredila zlasti voj3ki dolgotrajne in navdušene ovacije. Med svira njem državne himne vič vsi odaelki s prapori in tudi vojska in zastava, nakar so vsi oddelki zapeli perem sokolskih legij. Goste in domačine je s kratkim govorom pozdravil starosta viškega Sokola, n3kar je sledil telovadni nastop. Posebnih ovacij je bila deležna vojska, ki je izvajala vaje s puškami in zaključila telovadni nastop z živo sliko, ki je napravila na vse navzoče globok vtis. Na drogu je nastopila vrsta zmagovalcev ljubljanskega Sokola, ki pa žal ni mogla priti do pravega izraza, ker je bil drog preslab. Ob zaključku so prikorakali na telovadišče vno-vi čvsi oddelki s prapori in tudi vojska ter zapeli sokolsko himno Hej Slovani..., nakar je bila državna zastava zopet spuščena z droga. Po telovadnem nastopu se je razvila na telovadišču prijetna sokolska zabava, ki je trajala v najlepšem razpoloženju do noči. Prireditev viškega Sokola je znova pokazala. da uživa Sokol med viškim občinstvom velike simpatije, kar fo dokazali domačini tudi s tem, da so pokloniil za današnjo prireditev številne darove, za kar jim bodi ob tej priliki izrečena bratska zahvala. Tudi sicer so šli Vičani Sokolu v vsakem pogledu na roko, ▼ stopanji vasi Ljubljana, 11. julija, štepanjci so danes na prav manifestati-ven način proslavili svoj vsakoletni sokolski praznik. Ob 16. se je na letnem telovadišču vršil javni telovadni nastop, ki so mu razen domačega in okoliškega občinstva prisostvovali tudi župni podstarosta br. inž. Beve z dr. Lokarjem, zastopniki moščanskega Sokola, starosta Ogrin z La-vrce in zastopniki vseh ljubljanskih sokolskih društev. Telovadbo je otvorilo 120 Sokolov v krojih in z društv. praporom na čelu, ki so ob sodelovanju vsega občin;tva zapeli najprej himno sokolskih legij. Nastopila je najprej skupina starejših bratov, nato moške dece, naraščajnic in naraščajnikov s prostimi vajami, med katerimi je želo zlasti mnogo odobravanja narodno kolo 12 deklic, ki jih je občinstvo nagradilo z bogatim aplavzom. Od sosednjih skupin so želi mnogo odobravanja Sokoli s Tabora za vrhunske vaje na drogu in bradlji. Za zaključek je napravil prav impozanten vtis kozaški nastop deklic ob spremljavi klavirja, na koncu pa so vs; telovadci zapeli himno »Hej Slovani«. V celoti je sokolsko slavje v štepanji vasi izpričalo, da je sokolska ideja tuJi na periferiji živa in tvorna. Iraška vlada bo protestirala v Londonu — V Palestini zaenkrat mir Jéruzalem, 11. julija. AA. Arabski vrhovni odbor je prejel od predsednika iraške vlade Hikmat Sujemana sporočilo, da bo iraška vlada protestirala pri vladi v Londonu proti poročilu angleške kraljeve komisije, v katerem je bil podan tudi novi načit za razdelitev Palestine. Irak je proti taki rešitvi palestinskega vprašanja, pripravljen je podpreti Arabce, da se bodo izpolnile vse njihove nacionalne in kulturne zahteve. Tudi tra-nsjordanski emir Abdulah je vrhovnemu arabskemu odboru zagotovil vso svojo pomoč. Jeruzalem, 11. julija. AA. Odkar je bilo objavljeno poročilo angleške komisije, po katerem naj bi se Palestina razrelila v tri področja, se je tu pripetil samo en in- cident. Ai'a'bci so v znaik protesta zanetili velik ogenj in izvršili atentat z dvema bombama, od katerih je le ena eksplodirala in še ta ni povzročila nobene škode. Angleški komisar za Palestino je takoj zahteval od oblasti v Siriji, da se francoske čete čimprej koncentrirajo na meji, da bi tako bilo mogoče preprečiti prehod libanonskih prostovoljskih čet v Palestino. Angleški visoki komisar za Palestino Wauchope je odpotoval z letalom v Aman, transjordansko prestolnico, kjer se namerava s: stati z emirom A bdulahom in Ste žnjim po razgovori ti o izvedbi razdelitvene ga načrta za Palestino. >@ji ¥ Španiji Republikanci so še vedno v ofenzivi Valencija. 11. julija. AA. Tu je bilo izdano poročilo, da so vladne čete danes dopoldne zavzele Villo Nuevo del Pardillo, ki leži zapadno od Madrida. Snoči so vladne čete na teruelskem boj:šču zavzele mestece Cotilo de Albarasin. Tudi na madridskem bojišču 60 se vojaške operacije nadaljevale, vendar tam ni prišlo do nikakih značilnej-ših izprememb. Taiavera de la Reina, 11. julija. A A. Vladne čete so poskusile z več zaporednimi napadi prodreti do Carabanchella. Borba se je razvila že včeraj popoldne, šele sredi noči so se boji prekinili. Parilo je mnogo republikancev. Doseženi pa so bili le neznatni uspehi. Davi so republikanci prodirali dalje po cesti v Estremai uro. Tu so zavzeli ozemlje v širini 1 km. Salamanca, 11. julija. AA. Vrhovno poveljstvo nacionalistične vojske je izdalo komunike, v katerem pravi, da so bili napadi republikancev v bližini Villanneve del Pardillo odbiti, nasprotnik je imel velike izgts-be. Uničenih je bilo 10 ruskih tankov. Na cesti, ki vodi v Estramaduro, je bil prav tako odbit hud republikanski napad. Republikanci so se pri tem napadu posluževali tankov. Na tem sektorju je bilo ubitih več tisoč ljudi. Pri Brunetti so republikanci izvršili nekaj novih napadov, kj_ pa so bili vsi po vrsti j zum glede skupne akcije za pomoč" španski I rp.n.iiKlil-o pa tudi tam so se morali umakniti nazaj. Na madridski fronti pa so nacionalisti sestrelili v teku poslednjih borb 14 republikanskih letal. San Sebastian, IL julija. AA. Kakor znano je bil imenovan za novega italijanskega poslanika pri burgoški vladi grof Viola de Campalto. Včeraj je prispel v San Sebastian. Po kratkem odmoru je nadaljeval pot v Salamanco. Britanski konzulat v Bilbao London, 10. julija. Havas. Poročil nekih listov, da general Franco ne dovoli ustanovitve britanskega konzulata v Bilbau, dokler se nacionalni Španiji ne prizna pravica vojskujoče sestranke, v londonskih uradnih krogih še ne potrjujejo. V teh krogih trdu, da ni v London prispela še nobena taka nota od salamanške vlade. Sporazum dveh interna donai Pariz, 10 julija, o. Dva dni je imelo vodstvo II. in HI. mternacionale v Parizu skupno konferenco, na kateri so razpravi iali o možnosti sodelovanja v zadevah Španije. Danes popoldne je bilo izdano poročilo, ki naglasa, da je bil dosežen popodn sp^ra- odbiti. Tudi pri Meridi so prešli v napad, j republikanski vladi. ©va pot sporazuma Avstrijo in Nemčijo Rezultati prve obletnice so precej pičli — Zasedanje „poravnalne" komisije Berlin, 11. julija. AA. »Deutsche diplomatisch-politische Korrespondenz« je ob današnji prvi obletnici avstrijsko-nemške-ga sporazuma objavila članek, v katerem pravi, da pomeni ta sporazum logični učinek želja z oteh strani, da bi se prilike v tem delu Evrope uredile, članek pravi nadalje, da je ta sporazum tudi izraz solidarnosti nemškega naroda, razbeljenega v dve državi, ki pa irnata slične naloge in cilje. Berlin. 11. julija. AA. Nemški poslanik na Dunaju v. Psipen je dal poročevalcu lista »Germania« glede na obletnico av-strijsko-neimškega sporazuma izjavo, v kateri je dejal, da je s tem sporazumom pričela, nova doba v odnošanh med podu-navskimi državami. Posebno so se zboli-šali odnošajj med Berlinom in Dunajem. Obe državi lahko mirno zreta na razvoj dogodkov .dokler se ne najdejo politične formule, ki bodo odgovarjale stvarni situaciji. Dunaj. 11. julija. AA. Avstrijsko-nem-ška paritetna komisija, ki zaseda že nekaj dni. še zmerom ni dosegla nikakih definitivnih uspehov. Splošno sodijo, da se bo njeno rasedanje r^alrevalo v Berlinu. Vsekakor se politični krogi repno nadejajo končnega sporazuma. Predvsem ni bilo mogoče doseči pravega noVlnSke^a premirja, v smislu katerega naj bi oblasti v obeh državah v bodoče pkrbnejše kontrolirale informaciie listov, tako da bi bili v svojih poročilih čimbolj objektivni. Za uspeh nemške diplomacije pa se proglaša, da je avstrijska vlada pristala na to. da bodo mogli v bodoče v Avstriji razširjati Hitlerjevo knjigo »Mein Kampf«. Pogoji za razširjenje te knjige pa niso biH podrobneje določeni. Med pozitivnimi rezultati, ki so bili doseženi na zasedanju avstrijsiko-nemške paritetne komisije, politični krogi opozarjajo tudi na to, da bo Avstrija v bodoče dovolila razširjanje treh ali štirih nemških listov v Avstriji in da bo nedavna amnestija razširjena še na druge kategorije kaznencev. Vojvoda Windsorski bo obiskal Runsunijo Bukarešta, 1 . julija, br. »Adeverul« poroča, da bo vojvoda Windsorski, ki se mudi se-a.j na Koroškem, po obisku ju-goslovenske jadranske obale prišel v Ru-munijo. Za časa bivanja v Rumuniji bo gost rodbine Wertheimstein na gradu Ciutelu, ki je bil svoječasino last barona Rotschilda. Earhardtovo še vedno iščejo San Francisco, 11 juliji. AA. Letali Earhardtovo še vedno iščejo. Admiral Iring je izjavil, da se bo iekranje v ponedeljek še pospešilo, ker pride na kraj nesreče matična ladja »Lexington«, ki pripelje s seboj 62 letal. Tvorničarji, ki so letalo zgradili, pravijo, da letalo lahko plava na morju 30 dni. Križarka »Colorado« poroča, da je letalec Lambrecht pri iskanju Earhardtove pristal na nekem otoku južno od Fenikso-vega otočja. Tam ie našel 200 domačinov in več belcev. 0 Eirhardtovi ni dobil nikakih podatkov. Letalec nrsli, da so oni belci stari brodolomci. Nj. Vis. knez namestnik v Kranju Kranj, 11. julija. Danes je bil v Kranju prosvetni tabor. Napovedan je bil prvotno za kranjsko de-kamijo, prišli pa so udeleženci tudi iz ostalih krajev Gorenjske. Uvod v tabor je bila maša na prostem, ki ji je nato sledilo slavnostno zborovanje. Poleg drugih zastopnikov sta bila navzoča tudi ministra dr. Anton Korošec in dr. Miha Krek. Med taborom je prispel v Kranj z bližnjega Brda, kjer se nahaja na počitnicah Nj. Vis. knez namestnik Parvle s kmeginjo Olgo. Bil je od udeležencev tabora sprejet z velikimi ovacijami. P0 zborovanju so udeleženci v sprevodu defilirali pred knezom namestnikom in kneginjo ter ju tudi ob tej priliki navdušeno pozdravljali. Ker se je že sinoči zvedelo, da je napovedan visoki obisk kneza namestnika in knegi-nje. so izvesile državne zastave skoro vše hiše v mestu. Bolezen patriarha Varnave Strahovita eksplozija na Finskem Helsinki.. ]\ julija, br. O katastrofi, ki se je včeraj pripetila, se izvedo še naslednje podrobnosti: Eksplozija je nastala v tovarni ročnih granat v Sweaborgu, ob vhodu v helsinško luko. Po dosedanjih ugotovitvah je eksploz;ja zahtevala več sto mrtvih. V preizkuševalnem laboratoriju je nastal ogenj, ki je zajel tudi skladišče eksploziv. Po eksploziji je nastal požar, ki je zajel skoro vse objekte. Sledilo je še več manjših eksplozij, tako da reševalci niso mogli takoj priskočit5 na pomoč. Od tovarne so ostale samo razvaline. Detonacije je bilo slišati daleč naokrog kot hud topovski ogenj. V okrožju dveh kilometrov so popokale vse šipe. Oblasti so odredile preiskavo, ki pa še ni zaključena. O ugotovitvah preiskave bo ;zdano uradno poročilo. V Helsinkih je katastrofa izzvala veliko paniko. Ljudje so sprva mislili, da je nastal potres. Pomočnik poljskega prosvetnega ministra umrl Varšava, KI julija AA Dopoldne je umrl v Varšavi pomočnik prosvetnega ministra Ujejiskà. Beograd, 11. julija, p. O zdravstvenem stanju patriarha Varnave je bilo nocoj izdano naslednje uradno poročilo: _ ............. »Poslabšanje zdravstvenega stanja Nj- Beograd, lf julija. AA. Da se odpravijo Sv. patriarha, ki je včeraj nasopilo z orebitne zlorabe z izkaznicami za za- | želodčnimi in živčnimi težavami, fe da- nes nekoliko popustilo. Vendar je bolnik zaradi včerajšnjega poslabšanja precej oslabel. Temperatura je danes 37, žila 80. Beograd, 10. julija, p. Nj. Vel. kraljica Marija se je danes po tajniku maršala dvora dr. Mladenovióu zanimala za zdravstveno stanje Nj. Sv. patrijarha Varnave. Bolnikov položaj se je danes nekoliko zboljšal. čeprav je bil patrijarh zaradi včerajšnjih bolečin precej onemogel. Brat kraljevega namestnika dr. Perovica umrl Split, 11. julija, p. Davi ob 11. je nenadno preminil Krsta Perovič, uradnik Gospodarske zadruge v Sinju, brat kraljevega namestnika dr. Ive Perovica. Pred par dnevi je prišel na obisk k svoji hčerki, ki je poročena v Splitu. Tu je nameraval prebiti dopust. Davi se je šel kopat, ko pa je prišel ob 11. iz vode, ga je zadela srčna kap in je bil takoj mrtev. Star je bil 60 let. Smrtne žrtve vročine v Ameriki Newyork, 1.» julija. AA. Vročina v vzhodnih ameriških državah je tako narasla, da je zadnje dni umrlo za sončarico 37 ' ljudi. ^V notranjih okrajih Newyonka vlada 4? stopinj Celzija y senci. Poostrena kontrola voznih popustov na železnicah morebitne stonjsko ali znižano vožnjo na železnici, je generalno ravnateljstvo državnih železnic opozorilo vozno in nadzorno osebje, da pri pregledovanju dokumentov brezpogojno zahteva od vsake osebe brez razlike i listek i legitimacijo ter ugotovi, ali ima prizadeta oseba pravico potovati v razredu in na progi, kjer se vozi, in ali je ta oseba v službi urada ali ustanove, na katero se izkaznica glasi. Listki ali izkaznice, na katerih so izvršena popravila ali dopolnila ter niso overovljeni s podpisom starešine tiste enote, ki je vozni listek ali izkaznico izdala, se smatrajo za nepravilne. Na letnih izkaznicah, ki določajo, da se mora oseba, ki jih rabi, podpisati, mora napisati svoje ime čitljivo s črnilom, poleg imena pa navesti v določeni razpredelnici datum potovanja, in sicer vsako potovanje posebej. Prav tako je treba gledati na to, ali so izpolnjeni tudi ostali pogoji in pripombe, navedene na izkaznici. Drugače se ima v vsakem primeru ugotovljene nepravilnosti ravnati z lastnikom takšne vozovnice po tarifnih določilih. (Iz splošnega oddelka generalne direkcije državnih železnic). Za železniške delavce Beograd. 1 . julija AA. Prometno ministrstvo je izdalo odlok, da se dnevničariem in delavcem, članom železniških pevskih in glasbenih društev izplača- kadar se na delavnik udeleže pogreba svojih tovarišev železničarjev, članov katerega izmed navedenih društev, mezda tudi za čas. ko zaradi udeležbe pri pogrebu meo v službi. I >3 U T R O« ponedeljska Izdaj« Ponedeljek. 15. ttŠf. ODMEV FRANCOSKIH GROŽENJ f rancoski ultimat z odpovedjo kontrole na Pirenejih je napravil konee slepomišenju — Nemčija in Italija se morata danes odločiti Pariz, 11. julija. AA. Pariški tisk razpravlja danes predvsem o sklepih francoske vlade glede nadaljne kontrole na pirenejski meji. »Petit Parisien« pravi v svojem članku, da je znane sklepe francoske vlade glede nadaljnje kontrole na pi-se očuvaio nacionalno dostojanstvo. S takimi ukrepi je bilo treba nujno odgovoriti na stališče, ki ga je Portugalska zavzela glede kontrole na svojih mejah. Kontrola se mora izvajati povsod ali pa nikjer. Gotovo bodo sklepi francoske vlade v sedanjih prilikah dali nekaterim tujim listom povod za napačna in neutemeljena tolmačenja in komentarje, ki naj bi izzvali neutemeljene reakcije. Ze včeraj se je ta kampanja pričela v Berlinu. Franciji očitajo, da hoče podminirati sporazum o mednarodni nevtralnosti napram Španiji le zato da bi lahko nemoteno dobavljala vojni material, prostovoljce in zlato španskim republikancem. Sklepi francoske vlade pomenijo po teh nemških komentarjih nov manever za poostritev že dovolj napetega mednarodnega položaja. Tem usodnejši sj ti sklepi zaradi tega, ker so bili sprejeti v trenutku, ko je doseglo vrhunec prizadevanje angleške vlade, da bi se vendar na kak način doseglo splošno pomirjenja. »Matin« ugotavlja v svojem članku: Moralna pozicija, s katero je treba posebej računati, odslej ne bo pomenila obremenitve le za Francijo. Druge države so se že osvobodile sleherne odgovornosti. Stališče, ki ga je zavzela francoska vlada ne dopušča, da bi mirno čakali na rezultate prizadevanj londonske vlade, ki še zmerom skuša najti formulo za mednarodni kompromisni sporazum. »Echo de Paris« v svojem članku ugotavlja, da je celo predsednik nevtralnost-nega odbora lord Plymouth označil sklepe francoske vlade za logične in razumne, kar si je treba razlagati tako, da Anglija ne namerava staviti nikakih novih kompromisnih predlogov, predvsem pa ne takih, kakršne Francija po svojih poslednjih sklepih ne bi mogla več sprejeti. Tudi »Humanite« ugotavlja, da so bili sklepi francoske vlade povsem utemeljeni, čeprav še zmerom niso popolni. Enako stališče bi morala Francija zavzeti tudi glede kontrole na morju in v zraku. Končno nagia-Sa »Excelsior«, da se imajo sklepi vlade smatrati za obrambno sredstvo, ker je sedaj Francija že dejansko prisiljena braniti svoje dostojanstvo in nacionalno suverenost. S tega vidika sklepi francoske vlade ne pomenijo, da bi se Francija odrekla nevtralnostmi politiki napram Španiji. London: Soglašamo London, 11. julija, br. V tukajšnjih diplomatskih krogih sklep francoske vlade ni presenetil. Mnogo važnejše je dejstvo, da je francoska vlada po prepričanju londonskih diplomatskih krogov postopala v popolnem soglasju in sporazumu z angleško vlado, ki popolnoma soglaša s francoskim stališčem. Med francosko in angle-Sko vlado je bilo že v naprej dogovorjeno, kako bosta postopali, če bodo francosko-angleSki predlogi odklonjeni in če ne pride do kompromisa. Ultimativno stališče francoske vlade naj bi olajšalo posredovalno akcijo angleške vlade in pospešilo dosego sporazuma, ali pa presekalo sedanjo nejasnost in zavlačevanje v londonskem odboru. Berlins Berlin, 11. julija. DNB je včeraj dopoldne objavil naslednji komunike: Kakor poroča Havas je francoska vla-02. danes dopoldne uradno razglasila, da 'bo v ponedeljek 12. t. m. sporočila londonskemu n e vtra Ino s tn e mu odboru, da se bo mednarodna kontrola na francosko-špan-ski meji naslednji torek ukinila. Orneniti je treba, da DNB ni objavil drugega dela tega francoskega komunikeja. ki pravi, ca bo to izvršeno le v primeru, če bi se dotlej ne izpolnili pogoji, ki so jih zastopniki Francije pretekli petek formulirali in objavili na seji londonskega odbora. V ostalem ostanejo francoske cbvezno3ti glede nevmešavanja v španske zadeve še nadalje v veljavi. Nemški listi so na osnovi omenjenega por0čila DNB včeraj pričeli hudo nabadati Francijo. Francosko vlado so obtožili, da je poslala oc.boru za nevtralnost že kar ultimatum in da se je splošno pričela po-služ-vati ultimativn'ih groženj. Včeraj popoldne so se v Beriinu razširile govorice, da hoče Francija enostavno podvojiti vsa pota preko španske meje, tako da bi se lahko tja v bodoče odpravljali-prostovoljci in vojni material v neomejenem številu in neomejenih količinah. Te govorice so izzvale veliko vznemirjenje vberlinskih diplomatskih krogih. V zunanjem ministvu pa so točno poznali francoski komunike, ksr 3e je opazilo že po izjavah ki so bile v prvih popoldanskih urah iz ministrstva dane poročevalcu agencije Ha vaš. Te izjave ne kažejo na nikak dvom glede korektnega postopanja francoske vlade, kakor tudi ne glede na.mere, da bo Francija Se nadalje izpolnjevala svoje mednarodne obveznosti, in da se ne bo vmešavala v Španske notranje zadeve. »Polit'sch-Diplomatische Korrespondenz« pa je objavila naslednje poročilo: Francija ne namerava podpirati nevarnih poskusov nekih elementov ki bi radi dobavili Španiji orožje preko pirenejske meje. Proti večeru so se pričeli tuji politični krogi v Berlinu, ki so se vznemirili zaradi nove kampanje nemškega tiska, po- J cLrobneje zanimati za sklepe francoske vlade, šele tedaj so politični krogi izvedeli za popolni tekst pariškega uradnega poročila. Listi pa ga še zmerom niso mogli objaviti v celoti. V nemškem zunanjem ministrstvu so zatrjevali, da bi celotni tekst objavljen v današnjih listih. Francoski komunike pa v celoti redakcijam nemških listov ni bil sporočen. »Völkischer Beobachter« pravi, da je Francija pričela gToziti in svoje grožnje tudi že izvajati. Na široko je odprla vrata za trgovino z orožjem in strelivom. To (dejstvo samo potrjuje verodostojnost pred kratkim objavljenega seznama orožja in streliva, ki so ga doslej izvozili iz Francije v republikansko Španijo. »Berliner Börsen Zeitung« naglaša, da v Parizu že nič več ne računajo na to, da bi Angliji končno uspelo rešiti kontrolni sistem in mednarodno nevtrakiosrtno politiko glede Španije, že pred več dnevi je primer da bi se londonska nowajamJa za francoska vi?<3a sorejela važne éklepe za sporazum izjalovila. Washington: Logično ! Washington. 11. julija. AA. Sklep francoske vlade glede eventualne ukinitve kontrole na pirenejski meji smatraio tukajšnji politični krogi za logično posledico nedavnih dogodkov. S takimi odredbami so v Ameriki že več dni povsem konkretno računali. Ne glede na to pa so merodajni krogi mnenja- da s temi ukrepi nevtralnostma politika še zmerom ni zavržena in splošno se zatrjuje- da bo ameriška vlada še nadalje podpirala vsa ona prizadevanja, ki gredo za tem. da se nevtralnostna politika napram Španiji oiači. V krogih, ki so bili blizu Belega doma naglašajo, da ameriška vlada nikakor ne bo dipiomatsko intervenirala pri evropskih vladah, ker se v sedanjih prilikah ni nadejati nikakega več- i jega uspeha. Tudi ameriški nevtralnostni zakon se bo še nadalje izvajal enako rigo* toz-no napram obema španskima taborom«., dokler se državljanska vojna v Španiji OÒ-vsem ne zaključi. Eden odpotoval v Francijo London, 11. julija, br. Zunanji minister Eden je danes dopoldne po več-urnih diplomatskih razgovorih ob 11. r letalom odpotoval v Doville v Franciji. Njegovo potovanje je izzvalo veliko senzacijo. Zatrjujejo, da se bo v Dovillu sestal s francoskim zunanjim ministrom Delbosom. Dogovorila se bosta glede enotnega postopanja Francije in Anglije, za primer, da Italija in Nemčija kljub francoskim grožnjam ne prista-neta na kompromisne predloge in pride tako do zloma politike nevmešavanja. Eden se bo še danes vrnil v London in bo takoj po svojem povratku poročal na konferenci ministrov, ki bo v stanovanju ministrskega predsednika Cham-berlaina. Vojna vihra na Daljnem vzhodu Napetost med Japonsko in Kitajsko se Je tako poostrila, da smatrajo oborožen spopad za neizbežen Tokio, 11. julija. AA. Agencija Domej poroča, da je maršal čangkajšek dal pej-pinskemu županu in generalu Feng-Ciha-nu, poveljniku 37. divizije navodila, po katerih morata odkloniti sleherne japonske kompromisne predloge, da se kitajska vojska ne sme umakniti niti za ped s svojih sedanjih postojank in da se v primeru potrei» nič ne ozirata na žrtve, ki bi jih zahtevala uspešna obramba kitajske dežele. Obenem je maršal čangkajšek izdal ukaz, po katerem se mora kitajsko vojno letalstvo nemudoma pripraviti na mobilizacijo. šanghaj, 11. julija. Po vesteh iz Nankin-ga je kitajsko zünanje ministrstvo ponovno protestiralo pri japonskem zunanjem odpravniku poslov Hidacu zaradi stališča, ki ga je v zadnjih dneh zavzela japonska vlada in incidentov, ki so jih izzvali odel-ki japonske vojske v severni Kitajski in v okolici Pejpinga. Hidace je odgovoril, da ne more sprejeti tega protesta, ker ne odgovarja dejstvom. Mrzlična posvetovanja v Tokiju Tokio, 11. julija. AA. Danes popoldne je imela vlada izredno sejo. Po tej seji so se razširile govorice, da se je na njej razpravljalo o načinu, kako bi se doseglo sodelovanje parlamenta in finančnih krogov glede na položaj v severni Kitajski. Japonski krogi so zeio vznemirjeni in se boje eventualnih reperkusij, ki bi jih lahko izzvali poslednji dogodki okrog P<-jp bili zaradi tega zadovoljnejši gostilničarji in kavamarjt. Vlomilci strahujejo podeželje V Framu so se vtihotapili v viničarijo posetnika Ivana Ogrizka iz Rogaške Slatine vlomilci. Odnesli so 400 dinarjev gotovine, zlatnino in posteljnino in druge predmete. V viničarijo «o prišli na ta način, da so napravili v streho odprtino, skozi katero so se splazili v notranjost. Orožnikom se ie posrečilo, da so aretirali 211et-nesa Rudolfa Mlakarja, pri katerem so našli vse ukradene predmete. Zlikovcasta vlom priznala. Izročili eo ju v zapore tukajšnjega okrožnega sodišča. „Gospod odvetnik" Zrlev preyare je postal neki mizarski mojster s Pobrežja. pri katerem se je pojavil mlajši moški, ki se mu ie predstavil kot odvetnik z imenom Slavko Furlan. Odvetnik mu je začel prigovarjali, da bi ga vzel za zastopnika v neki civil-ni pravdi, ki jo ima dotični mizar. Po mizarjevem pristanku ie zahteval za 475 dinarjev kolkov. Čez tri dni ee ie ta odvetnik spet vrml in je zahteval od mizarja še 1200 dinarjev, kis; jih ie moral mizarski mojster izposoditi, da mu iih je lahko izročil. Ker pa potem ni bilo odvetnika več na spregled, je začel mizarski mojster poizvedovati za njim. Ko pa je izvedel, da odvetnika Slavka Furlana v Mariboru ni, je zadevo prijavil policiji, ki zdai poizveduje za sleparjem. Tatovi na Mariborskem otoku V zadniem času se v kopališču na Mariborskem otoku ponavljajo tatvine. Včeraj ie postal žrtev še neizsledenega tatu strojevodja Karel Petejan iz Studencev- kj mu je iz kabine izginila denarnica s 590 dinarji gotovine. Hotelirju Komaverju iz Dravograda so izginili čevlji in blagajniški ključi. K sreči pa je znesek 20.000 dinar jev- ki ga je imel s seboj, shranil pri blagajni. Žrtev tatvine ie postal tudi neki zdravnik, ki so mu izginili čevlji s srajco in nekateri drugi predmeti. čez drn In strn... Prognoza Zdravje sv. Očeta sedaj težita zlasti dve kronični bolezni: Ena je, da se mu je vnelo srčno mišičevje, druga pa, da poapnenje žil vedno bolj napreduje. To je tisto, kar je bolj nenavadno. Poleg tega pa sv. Očeta nadlegujejo mnogotere druge bolezni, ki pa so pri tej starosti več ali manj navadne, ki pa so sedaj nekoliko bolj vidne, pač zaradi telesne in duševne utrujenosti sv. Očeta. Kdor vidi sv. Očeta, mora biti žalosten, tako beden je njegov telesni videz. Toda iz oči seva še vedno tista nenavadna mora-lična sila, jasnost ter neuklonljiva moč duha. Sicer pa je dobesedna želja Pi ja XI., da bi umrl na obrambenih zidovih. Nikakor pa ni mogoče v tem oziru kaj pozitivnega ali negativnega prerokovati. (»Slovenec«, 8. VII.) Drugo najlepše darilo žena vojvode Windsorskega je prejela te dni iz francoskega mesteca Vencea dar, ki ji je napravil z njenim možem vred veliko veselje. (»Jutro«, 8. VII.) Kam vse vtikajo filologi svoj nos O telesnih in duševnih funkcijah otroka in mladostnika, ki jih raziskuje moderen filolog. (»Slovenski narod«, 8. VII.) Dežela, v kateri se cedita železo in med Severovzhodno od Karagande so pa bogata ležišča železa in medi. (»Slovenski narod«, 8. VII.) V priročnem leksikonu pa lahko bereš: Med je zlitina bakra s 24 do 36% cinka, katera vsebuje včasih tudi nekoliko cina in svinca ter je tem bolj rdeča in bolj kovna, čim več bakra je v njej. Med je trša od bakra, se lepo sveti in njen zlati lesk se tudi na zraku precej dolgo drži ter se da zopet prav lahko obnoviti... Vse mu mrzi in v želodcu leži Naj bi rajši dopisnik odkrito povedal, da mu mrzi vsak križ, zlasti v zvezi z največjo skrivnostjo sv. vere presv. Evharistijo, da mu leži v želodcu »Cerkveni vestnik« in vsak pojav (»Slov. dom«, 10. VEL) Gorjet da nismo cigani Cigani imajo pač svoje starodavne šege in navade, kar se nam čudno zdi, ker smo mi že davno pozabili na starodavne šege in navado svojih prednikov. Zato pa cigan: ki rod tako samozavestno drži skupaj, ter se ne da pokončati. (»Slovenec«, 9. VII.) Na velikem terenu V četrtek so bili v Fali zanimivi poskusi za obrambo elektrarne pred eventualnimi letalskimi napadi. Mariborski gasilci ro s svojimi novimi aparati v pičlih 20 minutah skrili v meglo vso elektrarno jn bližnjo okolico. Gosta megla je zakrila ves kvadratni meter ozemlja. (»Jutro«, 10. VII.) Katastrofa dvakrat Vulkanskemu izbruhu je sledila tudi poplava, ker so vžled globočinskih pretresov morski valovi silno narasli in s strašno silo navalili na pristanišče ter velik del mesta odplavili. Samo 3.000 ljudi od 6.500, ki jih je mesto štelo, so mogli žive rešiti in odpeljati drugam. Katastrofa se je zgodila že 28. junija, a je vsled razdejanja telefona in radio postaje svet šele danes zvedel zanjo. (»Slovenski dom«, 10. VH.j Prva poročila o tej nesreči ki se je pripetila že v času od 28. maja do 4. junija, je sporočil tovorni parnik »Golden Baer«, ki je prispel 10. junija v Honolulu. V ča?u, ; ko se je pripetila katastrofa, je bil parnik j zasidran v bližini Rabatla. Po podrobnih 1 podatkih je pri tej katastrofi našlo smrt nad 700 ljudi. (»Jutro«, 10. VII.) škof in sluga Kako dobre volje »o še bili zvečer. Tako tfo!bro razpoloženi, da Jih le malo pomnim takšnih. Kar o Celju so govorili. Se jesti niso imeli časa. Tako malo so jedli, kar govorili so. Zvečer pa potem ko so šli v sobo, so mi dejaii: No, Jože. lahko noč. lahko noč! In so štt. Zjutraj pa sem jih našel na tleh mrtve. Preveč so jih gonili sem in tja. preveč, škof so bili stari in jih je to utrudilo. Pa ljudem ni bilo mogoče dopovedati, še ankrat ni&o prav domov prišli, pa so jih že drugam vlekli. Pravil sem' jim, da jih bodo ljudje fentali, ko jim ne dajo miru. Pa kaj. ko me nič niso ubogali. Sedaj pa imamo. (»Slovenec«. 3. VII., »Kaj pripoveduje nadškofov strežnik Jože«). Pokojniki pri maši Davi sta bili ob mrtvaškem odru ob veliki udeležbi pokojnikov in vernikov dve služibi božji. (r»Ponedeljski Slovenec« 5. VT.) Veselje na pogrebu Pogreba svojega velikega prijatelja so se seveda s posebnim veseljem udeležili tudi naši fantje, ki so šele pred kratkim zopet mogli javno nastopiti v svojih novih fantovskih krojih. (»Slovenski dom«. 5-VII.) Črni vranci Končno je nato tri pare črnih vraacev vleklo velik gala mrtvaški voz s krsto in truplom pokojnika. (»Slovenski dome, 6. VII.) Zakaj črni vranci? Saj menda, drži, da niso nečrni vranci nič bolj pogosti ko bele vrane. žrtev fantovskega pretepa Pri spopadu vinjenih fantov Je bil dò smrti zaboden pekovski pomočnik Adolf Rožnik iz Jelene Maribor- 11. julija Snoči okoli 22. se ie vračal 321etni pekovski pomočnik Adolf Božnik iz Jelene v družbi s' svojim tovarišem Francem Kodri-čem po košaški državni cesti domov. Bila sta v nek' počehov011-barju« v šiški, Sv. Jerneja c. 24, izredni občni zbor nogometne sekcije. Dnevni red: izvolitev novega odbora in slučajnosti. Vsi igrači polnoštevilno! Načelnik. -1 3:3 Okoli 800 ljudi ie prisostvovalo včeraj popoldne šaljivi nogometni tekmi med že-iezničarskimi in carinskimi uradniki, kise je vršila na stadionu SK Železničarja na Tržaški cesti. Cisti dobiček te prireditve gre v sklad za letovanje siromašnih ia okrevanja potrebnih železničarskih otrok-Bilo je precej veselih prizorov, ko so se spopadli na žogobrcnem torišču. Tekma se je končala neodločeno 3:3. Prvi skavtski dom v Zasavju Litija, 11. julija. Pri nas imamo precej krepko delujočo skavtsko edin Leo. Naša mladina je orga>-n::drana v Stegu kralja Matjaža, ki skrbi za vzgojo in zaposlitev mladine raznih dob. Zato skavtsko organizacijo precej podpirajo razni činitelji .predvsem seveda starši, saj so skavtom hvaležni, ker nudijo njihovi mladini dovolj prilike, da si pod dobrim nadzorstvom krepi telo in duh. Kar na tiho so litijski skavtski voditelji Zgradili li'5en skavtski dom, razdeljen v dva dela: večji prostor je namenjen dru-štvenikom za sestanke, igre in predava nja. v manjšem lokalu pa so stegova pisarna, knjižnica in inventar. Vsa stavba je lesena in jo je naš tesarski mojster g. Paradiž izdelal tako praktično, da jo lahko razderemo in prenesemo drugam. V skavtski dom smo že tudi napeljali elektriko. Dom stoji na vrtu ge. Milice Bar-tenjeve za Savo. Pred domom je lepo ograjen vrt, delo naših skavtov, kamor se skavti preselijo ob lepem vremenu. Vsi; ki pridejo gledat skavtski dom, blagruje-jo mladino za pridobitev. V času počitnic po navadi ni več zanimanja za vzgojna vprašanja. Naši skavti pa so priredili v litijski osnovni šoli dobro obiskan roditeljski sestanek, na ka- terem so obravnavali razne vzgojne, izobraževalne in tutii ska/vtslke zadeve. Uvodno predavanje o skavtizmu kot vzgojnem činitelju je imel predsednik skavtskega starešinskega sveta učitelj g. Župančič Jože. Stegov starešina g. France Pleničar, sresiki tajnik, je govoril o dosedanjem dehi v stegu. Njegov pomočnik železniški uradnik g. Drago Jordan je seznanil navzočne prijatelje in člane z načrti za bližnjo bodočnost. O skavtski ideologiji in smotrih skavtizma pa je nad vse lepo razpravljal mladi načelnik g. Duško Pleničar. Plodna je bila tudi debata v katero so posegli notar g. dr. Gra-šič, župnik g. Lovšin, ravnatelj g. Roječ in drugi. Soglasna je bila ugotovitev, da zaslužijo naši skavti za svoje vzgojno prizadevanje vso pohvalo. Naši najmlajši društveniki so si nabavili v teh počitnicah lepo število skaivtskih uniform. .Seveda imajo tudli ducat razsež-nih šotorov. Prvo propagandno taborjenje so izvedli v Gradiških Lazih. Velika množica ljudi iz Litije, šmartna in vse doline je prihitela na prireditev naših skavtov. Tam so zakurili taborni ogenj in izvajali razne skavtske umetnije. Nad vse svečano pa je uspela simbolična zaobljuba onih skavtov, ki so napravili predpisane izpite. Nekaj naših članov se udeležuje velikega skavtskega tabora v Mednem ob Savi na Gorenjskem, kjer bodo preizkusili novejše taborne pridobitve v praksi. Zatem pa bo-o naši skavti kralja Matjaža postavili platneno mesto v Džungli, kakor imenujemo kraj ob stočju Reke v Savo nedaleč od Brega. Zanimanje za taborniško življenje je pr* nas tolikšno, da se vrše priprave tudi za ustanovitev planink, kjer so včlanjene le dekleta in je posestrimska organizacija skavtov. Zaključek šahovskega turnirja v Kemeriju Kemeri, 11. julija, i. V zadnjem kolu šahovskega turnirja je Böök porazil Reehew-sicega> dočim so bile vse ostale odločilne partije za prvo mesto remis in sicer Alje-hin: Berg. Feigin: Keres in Petrov: Flohr, Končno stanje: Flohr, Petrov in Reshew-sky 12, Aljehin. Keres 11 in pol, Steiner 11, Tartakower 10 in pol, Fine 9, Stahlberg 8 in pol, Mikenas 8. Apšeniek, Böök in Relisfab 7 in pol, Berg 6 in pol. Feigin. Landau 5 in pol, Hasenfu6s in Ozol 3 in pol. Oglasi v „Jutru" imajo vedno največji uspeh ! Primera V neki sosedni državi so imeli sestanek gospodarskega sveta. Iz vseh dežel so prišli izbranci iin poslušali poglavarja, ki je pripovedoval o obnovi države. In ko je poglavar končal svoj dolgi govor, je dejal izbrancem, ki pač niso imeli vsi enake izobrazbe. naj tisti, ki česa ni razumel, pride k njemu, pa mu bo vse natanko razložil. Vstane iz zadnje klopi kmet, stepi k poglavarju in ga vpraša: >Siišite, povejte mi vendar, kaj je prav za prav obnova«. In poglavar ga prime ped roko, stopi z njim k oknu in mu reče: v Kaj vidiš tamle na trgu?« »Kaj vidim? Novo hišo, ki jo šele zidajo, in .prei njo pet delavcev«. »Glej«, odvrne glavar. Zdaj vidiš eno hišo in pet delavcev. Drugo leto boš videl dve hiši in de«et delavcev, tretje leto tri hiše in petnajst delavcev. To je ofanova.« Kmet je zdaj razumel pojem »obnova« in se vrnil na svoj dom. V nedeljo so ga v gostilni prijatelji začeli izpraševati, kaj je v prestolnici slišal in ponovil jim je v glavnih besedah poglavarjev govor. Toda tudi oni niso razumeli, kaj pomeni beseda »obnova«. In kak c t poglavar, je tudi on enega izmed njih prijel pod roko in ga odvedel k oknu. »Kaj Vidiš tamle?« ga je vprašal. »Vidim cerkev in pred njo tri berače«. »Tsko je. Drugo leto bosta tam dve cerkvi in šest beračev, tretje leto tri cerkve in devet beračev. To je obnova. f Po težki bolezni je umrla naša dobra mama in stara mama, gospa HELENA RUČIGAJ TRGOVKA IN POSESTNICA Drago pokojnico bomo spremili k večnemu počitku v torek 13. t. m. ob 10. uri na farno pokopališče v Mengšu. Blag ji spomin! MENGEŠ, 11. julija 1937. M INKA MULEJ roj. RUČIGAJ, hči; JOSIP MULEJ zet; MIMI, JOŠKO, FRANCI, vnuki. vT U T R O« ponedeljsKe Izdaja Ponedeljek, 12. YlL 1937« Teden dni filma Clark Gable o svoji nenadno preminili tovarišici Pred kratkim je v Los Angelesu nenadno umrla ameriška filmska zvezdnica Jean Harlow, stara šele 26 let. Njen slavni tovariš Clark Gable, ki ji je bil v mnogih filmih partner, je ob priliki njene smrti napisal o njej simpatično karakteriza-cijo. Iz spisa povzemamo: Kadar mislim na Jeano, mi zmerom pade najprej na um, da je bila vedno iskrena ranega temperamenta. Tudi sem jo redkokdaj videl slabe volje. Kadar pa je bila, je ni dolgo držalo. Najprijetnejše je bilo pri njej, da ni rada zamerila, čeprav bi včasih imela vzrok za to, ker so vloge, ki jih je igrala, zahtevale od njenih partnerjev reči, ki bi jih sicer kot dostojni ljudje gotovo nikdar ne storili. Vzemimo samo primer, koliko zaušnic, filmskih seveda, je ubožica morala dobiti od mene! Pa ni nikdar protestirala proti takšnim vlogam. Midva sva se zmerom resno kritizirala in poskušala drug drugemu pomagati, ker Jean Harlow tovarišica. Ne poznam nikogar, ki bi bil resnicoljubnejši. Jean je govorila odkritosrčno, kar je mislila. V tem se ni izpreme-nila, odkar sem jo spoznal: bilo je to leta 1931., ko sva oba prvič začela upati na uspeh v filmu, saj sva dobila večji, ne veliki, vlogi v »Skrivnostni šestorici«. Ko sva takrat prvič skupaj igrala, je bila Jean že za korak pred menoj: dosegla je bila že uspeh v nekem filmu. Kljub temu nasproti meni ni bila ošabna. Sicer pa takrat še oba nisva vedela mnogo o filmu in o vsem, kar spada k njemu. V filmu »Tajnica ali ljubimka« sva bila Se petič partnerja. Iskreno lahko danes rečem, da nisem nikdar opazil pri njej preti- Clark Gable se ni nihče prav posebno brigal za naju. Kadar je Jean čula kakšno pohvalno besedo o meni, mi jo je takoj povedala. Prav tako ni zamolčala besed, ki nUo bile tako vesele, ker je vedela, da more to mojemu napredovanju le koristiti. Jean ni posebno hrepenela po slavi, pač pa po zadovoljnosti in sreči v spoznanju, da je storila dobro delo. Največji strah je imela pred tem, da bi jo začeli označevati za poseben tip. Kadar je igrala svojo vlogo, je čisto pozabila sama sebe. Bila sva prijatelja, čeprav nisva kljub vsemu mnogo govorila med seboj. Znala se je prav otroško veseliti. Bilo jo je res veselje gledati, kako se veseli. Neko veliko soboto ji je prinesel eden izmed slug v filmski delavnici živega zajčka ki se ga je razveselila bolj od najdragocenejšega daru. Prav zaradi tega smo jo imeli radi vsi, ki smo delali z njo. Vsak ji je hotel s čimerkoli ustreči. Sodim, da sem se s tem opisom žigosal za enega izmed njenih oboževalcev. No, to sem tudi bil, a na drug način: mislim, da mi je bila eden izmed najboljših tovarišev v delu, kar sem jih kdaj imel v življenju. Hilde von Stolz in Ernst Waldow v Ufinem filmu »Če ženske molčijo« Naše ženstvo za dvig naše zaostale muslimanke Na zadnji plenarni seji Jugoslovenske ženske zveze v Beogradu je bil sprejet predlog, naj se izvede akcija za emancipacijo naše muslimanke. Emancipacija mora iti v dveh smereh: v prvi vrsti naj se odstranijo zunanji znaki podrejenosti muslimanske žene, to je nezdrava in neestetična noša feredže; vzporedno pa naj se prične res- no delo za kulturni dvig muslimanke, ki je pri nas v Jugoslaviji na silno nizki stopnji. Vprašanje muslimanske žene na splošno je tako dalekosežno, da ga ne moremo smatrati le za muslimansko vprašanje, čeprav zadeva v prvi vrsti muslimanke, čijih zaostalost gre gotovo predvsem na račun pasivnega zadržanja vodilnih muslimanov, ki menda nočejo razumeti, da mora s splošnim razvojem korakati tudi žena. Seveda bi pa tudi ta pasivnost ne mogla zadržati razvoja, če bi vlada energično posegla vmes in z zakonitimi odredbami napravila konec nezdravi tradiciji, kakor je to storila takoj po prevratu Turčija, kateri je nedavno sledila celo Albanija. Tudi pri nas se gospodarsko in kulturno življenje razvija v nove oblike, ki morajo nujno pogaziti stare konservativne običaje. Prav tako je pri nas zajel tok progresa vsepovsod tudi žensko. Ah naj ostane samo naša muslimanka izven te zakonitosti razvoja? Meščanski in plemiški muslimanski stanovi, prepojeni z verskim fanatizmom, so želeli in si zato prizadevali, da bi muslimanske ženske obvarovali vseh posledic, ki jih prinaša kapitalistični gospodarski in družbeni red: to je na eni strani gospodarsko izkoriščanje in moralno propadanje, na drugi strani pa osamosvojitev in enakopravnost. Hoteli so zadržati ženo doma kot gospodinjo in mater, zato deklice še danes .vzgajajo samo v tem duhu ter se krčevito oklepajo zunanjih znakov ženine tradicionalne podrejenosti. Pri tem so pa prezrli, da prehaja tudi iz vrst nekdaj uglednih in premožnih muslimank vedno večje število žen in deklet v proletarski tabor, da življenje samo peha mlajše generacije ven iz doma v tvornice in delavnice med moške tovariše. Kakor večina v drugih krajih tako zasluži tudi muslimanski delavec, nameščenec in uradnik le toliko, da komaj zadosti s svojo plačo svojim lastnim potrebam, če si hoče ustvariti družino in jo obvarovati propada, mora na delo tudi žena. Zato danes o kaki patriarhalnosti v smislu družinske preskrbe z očetove strani tudi v muslimanski družini ne more biti govora. Ker pa je ta sprememba prišla kljub zaostalosti teh krajev v gospodarskem razvoju vendarle preveč nepričakovano, se muslimanska žena ni mogla znajti, ni znala oceniti svojih delovnih sil, se ni znala postaviti in ne braniti svojih interesov. Zato je morda od vseh delovnih žensk v naši državi muslimanka najbolj izkoriščana in tudi v svojem novem delovnem torišču najbolj brezpravna. Izrodki tradicije pa ne ovirajo muslimanke samo v borbi za vsakdanji kruh, ampak v delu samem. Ta ovira je zlasti njihova nemogoča obleka, ki sestoji iz feredže, humura in džilbabe. 2e ta zunanja znamenja njihove podrejenosti jih morajo silno tlačiti k tlom, saj jih ovirajo, da bi človeku pogledale naravnost v oči. Kje naj vzamejo pogum, da bi se borile za svoje pravice? Popolnoma napačno je mišljenje, da fe-redžo in humur predpisuje in zahteva koran. Nikakor ne. Ta običaj pokrivanja je mnogo starejši kakor islam sam. Bil je razširjen pri mongolskih narodih, zlasti pri Perzijcih, kjer so si tudi ugledni in odlični moški zakrivali obraz. Na temelju teh običajev in nekaterih izrekov korana, ki se lahko različno tolmačijo, ne samo v tem šmislu, kakor se pojmujejo danes, so ženam zapovedali, da morajo skrivati svoje obraze očem tujih moških ter se izogibati vsake družbe izven doma. Sicer pa to skrivanje ni bilo nikoli dosledno izvedeno, ker na kmetih, kjer mora žena delati tudi na polju, ni mogla nositi zakritega obraza. Kakor marsikak drug nauk, tako se je iz-krivil tudi prvotni nasvet korana, ki je bil prilagojen posebnim okoliščinam, v katerih so živeli Beduini v tistem času, ko je Mohamed med njimi razširjal svojo vero. Gospodarski položaj naše muslimanke je vse prej kakor zadovoljiv, kar mora biti jasno, vsakomur, kdor pozna agrarno vprašanje v Bosni, kjer se je fevdalni sistem najdalje časa ohranil in se še danes ni umaknil kapitalističnemu gospodarskemu sistemu v današnjem smislu, če kje na svetu, so pač tukaj žene še danes dvakratne sužnje, kakor pravi o ženi Anglež Bernard Shaw. Da je mogoče tudi na videz nepremagljive običaje, tradicije temeljito premagati, nam je najbolj odličen dokaz povojna Turčija. Prej na isti ali pa še nižji gospodarski in kulturni stopnji kakor naša Bosna danes našo Bosno v vsakem pogledu stoodstotno prekaša. Vzporedno z ostalimi kulturnimi in gospodarskimi reformami je Kemal Atatürk osvobodil tudi turško ženo predsodkov vere in tradicije. Kot zunanji znak osvobojen ja je začela vlada sama podpirati najnaprednejše žene, ki so propagirale opustitev nehigienske in neeste-tične noše, ki je bila pozneje z zakonom prepovedana. Prav tako so naprednejše žene z navdušenjem pozdravile uredbe, ki postavljajo ženo v pogledu izobrazbe in osebne svobode v isto vrsto z možem. Seveda je treba priznati, da tega navdušenja niso delili z njimi niti vsi moški, niti ženske. Med množicami je bila gotovo večina na strani tistih, ki bi Kemala in njegove pristaše spričo te skrunitve prerokovih postav masakrirali. Toda če si jemljejo režimi marsikje pravico, razvoj ovirati, so gotovo v večji pravici tam, A je: ;?.zvoj po- spešujejo, četudi proti trenutni volji reakcionarnih množic. Tudi Albanija se je v pogledu muslimanske žene pokazala napredno. Tudi ona nas je prehitela s prepovedjo feredže. Kakor napovedujejo listi, je pa to samo začetek v vrsti zakonov, ki bodo Albanijo približali evropski civilizaciji. Mi pa, ki smo kul- turni Evropi najbližji, še nismo prišli do tega, da se otresemo »orienta na zahodu«. Zato iskreno pozdravljamo akcijo Jugoslovenske ženske zveze za osvoboditev mu-muslimanske žene zunanjega videza njene podrejenosti in za pomoč, da se tudi notranje osvobodi in prilagodi svojo miselnost današnjim razmeram. Prvo moderno kopališče na Dolenjskem je bilo včeraj slovesno otvorjeno v Višnji gori Višnja gora, 11. julija Misel, da je treba v Višnji gori zgraditi moderno kopališče, je bila sprožena že kmalu po vojni. Tuj&koprometno in olepševalno društvo- ki je bilo ustanovljeno leta 1919.» se ie tega vprašanja takoj lotilo. Ustanovljenih je bilo več odsekov za zgradbo, vendar 6e noben ni upal začeti dela. Pred leti je občina dobila od banovine 1000 dolg 33.33' širok 12.50, globok pa 1-20 do 1.70 m i« je za plavanje zelo prikladen. Pa tudi dolžina bazena je za plavanje zelo primerna. Voda se čisto izmenja vsake štiri ure, kar je posebna prednost kopališča. Nekaj kabin je skupnih, druge pa eo ločene za moške in ženske. Kopališče imasvoi vodovod za pitno vodo, hkratu pa tudi za prhe in angleška stranišča. Obseg otroške- din za kopališče, kar je seveda bilo malo in se je s tem denarjem zajezil potok Višnji-ca, kar je držalo leto dni. Ko so hoteli to napravo popraviti, je bil zadevni sklep v Tujskoprometnem in olepševalnem društvu že storjen, a je proti temu odločno nastopil g. Türk, češ, da je treba zgraditi moderno kopališče, za katero naj se zbirajo prispevki. To je obveljalo. Avgusta leta 1935. je Tujskoprometno in olepševalno društvo spet obravnavalo vprašanje kopališča, šlo je za nakup sveta. Tedaj je odbor sklenil, naj se ustanovi posebna kopališka uprava kot društven odsek- toda v svojem poslovanju čisto samostojen. Banska uprava je obljubila podporo in nabral ee je tudi potrebni les. Gradnja 6e ie začela in ob izdatni podpori lepo napredovala. Zdaj je kopališče dograjeno. Bazen je ga bazena je 4x4 m. Globok je ta bazen 30 do 45 cm. Okrog bazena }e betonski Qak-Vsa okolica kopališča je planirana za ležišča in igre. Lega kopališča je prav lepa na solnčnem kraju in blizu železniške postaje. Načrte je napravil Higienski zavod, a dela je vodil g. inž. Maček z baneke uprave. Res lepo in po najnovejših predpisih zgrajeno kopališče je bilo danes dopokine slovesno otvorjeno in blagoslovljeno. Ze 6nočj sta bili kopališče in tudi mesto krasno razsvetljena. Danes popoldne so se v novem kopališču vršile plavalne tekme SK Ilirije, ki so bile bolj propagandnega pomena. Kopališče je uradno priznano za športno jn se v njem lahko vrše tekme. Po tekmah ße je razvila pr; kopališču prijetna ljudska veselica. Višnji gori na novi pridobitvi, ki bo pomagala poživiti tujski promet; iskreno čestitamo! Pod vlak je šel iz sramote, ker je izvršil prvo tatvino v življenju Zagreb, 11. julija. V Zagrebu se mnogo govori o svojevrstnem samomoru, katerega motiv kaže, da čut za poštenost ni mrtev niti v mladini, ki zaide na kriva pota. V Stenjevcu se je namreč te dni vrgel pod vlak l7tetni sluga pri tvrdiki »Gentlemen« Marijan Gojko-vič. Pri raztelešen ju trupla nesrečnega mladeniča so našli v njegovih žepih dve oprostilni pismi, iz katerih je razviden motiv obupnega čina. Mladenič je bil pred dnevi izvršil v trgovini tatvino, prvo v življenju, in še to na prigovarjanje nekega tovariša. Šef ga 'e prijavil policiji, kamor je moral tu i i mladenič. Tam je Marjan skesano vse priznal in obljubil, da ne bo več kradel. Šef mu je tatvino oprostil in ga vzel nazaj v službo. Toda Marjana je mučila zaveset, da je tat. Ko ga je te dni p°slal šef k nekim ßtrankam, je Marjan šel in se ni veg vrnil. Ponoči pa so ga našli mrtvega na železniških tračnicah. Iz obeh oprostilnih pisem, naslovljenih na mater in na šefa. je razvidno, da je šel rajši pod vlak, kakor da bi še dalje prenašal sramotni žig tatu. V pismu na mater pravi, da ni mogel storiti drugače, a v pismu na šefa, da si je rajši sodil sam, kakor da bi mu sodili drugi. V drugem - pismu se tudi opravičuje evojemu protektorju, ki mu je priskrbel službo pri omenjeni tvrdki. Nagla sitffft vojaka v • Litija- 11. julija Vladimir Ribič, vojak 45. pehotnega polka v Mariboru, se je počutil zadnje dni zelo slab. Preden bi ga odpustili od vojakov, je moral na višji zdravstveni pregled k divizijski komisiji v Ljubljano. Redov Ribič se je odpravil s potrebnimi listinami v Ljubljano. Med vožnjo pa mu je postalo v vlaku tako slabo, da je omahnil v neza vest. Njegovi sopotniki so mu takoj priskočili na pomoč. V tistem je privozil vlak do tukajšnje postaje. Nesrečnega mladeniča so brž spravili iz vagona jn ga izročili postajnemu osebju. Službujoči prometnik je dal poklicati železniškega zdravnika, med tem pa so vo- jaka prenesli v čakalnico II. razreda. Vse prizadevanje, da bi rešili nesrečnika, ie bilo zaman. Umrl je. še preden je prišla zdravniška pomoč. Zdravnik je mogel ugo toviti le njegovo smrt. Truplo so položili v krsto in prepeljali v mrtvašnico na litijskem pokopališču. Prvotne informacije so se glasile, da bodo Ribiča pokopali na tukajšnjem pokopališču. Pa je iz Ljubljane prispel vojaški av-tofurgon. ki je odpeljal mariborskega vojaka v Ljubljano- kjer so ga položili k posledn jemu počitku. Redov Ribič Vladimir je bil doma iz okolice Splita. Postani in ostani član Vodnikove družbe! V okviru mednarodne razstave v Parizu je bila od 18. — 27. junija tudi razstava znamk, za katero je celo izšel poseben spominski blok, vendar pa pričajo vse vesti, ki so prišle iz Pariza, da ljudje z organizacijo te razstave niso bili zelo zadovoljni. Baje je bila lanska švicarska razstava NA-BA v primeri z njo naravnost vzorno ure. jena. Manjkalo je potrebnih delovnih moči za ureditev razstave, in od dneva otvoritve se nihče več ni z nio nkvarial. Mnoeo zbirk, ki so jih njihovi lastniki do!-rence Vale antante v Bukarešti dobili dve takšni znamki, zdaj pa kaže, da so se tudi v Romulei odločili za znamke z novim črležem. Kupujte domače blago! Urejuje Davorin Kavflen. Izdata » konzorcij »Jutra« Adolf Rlbnüar. — Za Narodno tiskarno d.