Štev, 79 V Trstu, v petak, 21. marca 1919. Letnik LMV Ulraja vsak dan zjutrai, tudi oh nedeljah In prarnikifc. - freaniilfo': litica fv, Pr.im*i»kj Asiskega 10. 1. naustr. — Dopisi i s: poiilja.o imdnišivn, Neffinljiratia pisnu M ne pce-lemajo. jokopsi se ne vračajo. - frda:;itelj in odgovotni urednik Štefan Godma, — 1 asinik konsorcij lista ..Edinosti". — Tisk tU »karne Edinost. ^ Telelon uredništva in: i:prave štev, 11-57. — iarotnioa znaia: za celo ttto tO K, pol leta ;i0 K. tri mesece 15 K — Ja nedfljsko izdajo /a celo leto 12 K, pot leta ti K- / IMsame/iia *'rvilka /a lrst in ol.r'ko20 vin., z^najM vi« OgUsi trgoucv m ->brtnikm mm polti vin.; osmrtnice, /jlrvjl«\ pmlanice, vahitj, oglasi ftcn.tr uh ravndov mm \ o W v. oglasi v tokstii lisia do vrst I«) K, v-.i.a nadaljna vrsta 3 K. Malt ' ogalsi po S vin. bisjJj, tujm.ni] pa Ml vin. Oglase .'prejenu iti-seratni oddelek Kdliunii. N.tro.niiu in reklamacije e poroča 19. t. m.: V seji konference, ki je trajala pet ur, so se določili vojaški, pomorski in zrakoplovni pogoji za razorožitev Nemčije. Končnovcljavno tesedllo obsega nad šestdeset členov. Odgodilo st ie Mimo nekoliko postranskih vprašanj, kakor vprašanje \ielskcga prekopa, 'brzojavnih kabljev in uredba liaiizo-ijvauja. Odgodilo se je tudi sklepanje o usodi nemškega brodovja, glede katerega sta Francoska in Italija ti a sni strani, na drugi pa Angleška različnega mnenja. Nemčija mora tekom treh mesecev nadejati svojo staro t'jfaško r-rtfttnizačijo. Ostane ji samo vojska stotisoč irostovoljcev, brodovje šestih okiopuic. petih križark, ? torpcdolovcev s 15.000 moštva. Zračno brodovje se m ra izročiti \ celoti, in ker ni, mogoče razlikovati med ■.tiroviiinii in vojnimi letali, st- do sklepa popolnega miru •e smejo izdelovati nova letala. Utrdbe se morajo raz-Jejntf,' i/vzetn"ši na"\ žho'dnl .meji" v obrambo proti bolite vistvo. Vsebina mirovnega dogovora. Pariza javlja rad i ogniti: Mirovni dogovor je v ce-! «ti /c gotbvrin bn ftneki konferenca pod predsedstvom \Viisona' le še končno tckstlrati mirovni traktat. Dogovor bo -iako obsežen dokument posebno radi tega. ker -,l*k-ga — do najdrobnejših podrobnosti vojuiške po-.o'ie."način, kako naj Nemčija izv*3.dc razorožitev, iu o - izvzemši nekoliko snovi iu izdelkov militaricne naravi moglo svobodno, uvažati vse drugo hI igo. Vtedzavezuiška komisija, ki posluje v obeh deželah, bo imela določiti, katero blago se nc bo smelo od tam izvajati v Nemčijo in bo - temu dosledno na mejah nadzorovala trgovinski promet. Karel Habsburški se mora pravilno odreči. Iz Berna se poroča, da se vlada Nem.ške Avstrije ne zadovoljuje s prostovoljnim odstopom Karla habsburškega, temveč hoče, da >c zgodi th popolnoma prfvrt-np. »Reichspnst' piše, da je z Dunaja < Jpotovala ko-nrtsija, ki nosi Kirlu Habsburškemu poziv republikanske vttade, da naj odstopi pravilno in se formalno odreče avstrijskemu prestolu. Ce bi se Karel ne odzval temu pozivu, ima komisija s seboj t.dlok. ^ katerim se pozivlje bivši cesar iu njegova rotibina. da tekom 4N ur zapusti ozemlje Nemške Avstrije. Reiclispost zatrjuje, da tudi madžarska republika te dni naslovi na Karla Habsburškega enak poziv. i M Karel Habsburški želi v Švico. »Journal de Oeneve poroča, da je bivši cesar Karel zaprosil zvezni svet švicarski, d t bi mu dovolil bivanje v £vici. Zvezni svet presoja n esovo prošnjo dobrohotno in je naročil političnemu oddelku, da naj stvar prouči. Odstop UemškoavstrljskeKa ministra za zunanje stvari. Neiie Ziirchcr Zcitung poroča, da težave, ki so nastale vslcd odstopa nemškoavstrijskeua ministra za zunanje stvari, Bauerja, še niso odpravljene. V političnih krogih se misli, da bo za Bauerjevega naslednika imenovan bivši avstrijski ministrski predsednik baron Beck. Bavarci proti nasilnemu miru. t ' c 1/ Monakovcga javljajo dne 18. t. ni.: Na današnji seji deželnega zbora jc ministrski predsednik Hofman predstavil novo ministrstvo. Na koncu seje je bila sprejeta Izjava v imenu vseli strank, ki protestira proti miru nasilja, proti cdcepljenju nemških ozemelj od drŽave, proti odločitvi, da se nemški u.:uiiik'r še nadalje pridr-že, iit — slednjič — proti poizkus tm, da bi se preprečilo priključenje nemške Avstrije k > emčijl Volitve v Italiji. Tribuna« poroča, v nasprotji z mnenjem sccljalno- demokratskega »Avantija . da so bodo nove volitve v italijansko zbornico najbrž vrsilr s. iimiia t. I. Potovanje italijanskih poslancev v Dalmacijo — odgodeu.i. Secolo poroča iz Rima IS. t;-m.: Neki rimski odbor, ki inu predseduje vojvoda IH CcanV je nameraval prirediti izlet parlamentarcev v Dalmacijo. Štiriinpetdeset poslancev, med njimi zbornični ijndpredsednik Rava, .so hoteli potovati v Dalmacijo in \ njimi tudi še dvajset senatorjev in več časnikarjev, (klhod ie bil določen na jutri iz Jakina. Izlet bi bil traja cel teden. Split ni b'\ na sporedu. Potovanje pa se ie i Ipovedalo in najbrž se ne bo več govorilo o njeni. Okr na brzojavka t ijiiik i odborovega trdi sicer, da ic o a odpotovanja slabo vreme \ Adriji, ted-i listi mr.nii .d:> v| • i sir.'t'r'i ilt-monstracije, katerim bi Ivi dal povod izlet, za neoportune. Vzrok odgoditve potovanja na nedo-ločeu čas je iskati torej v političnih razlogih iu eujejo ^e /ivalme kritike temu zakasnelemu ukrepu vinilnih vodilnih or ganov. ' , , Požar v iinmieijskem skladišču. 1/ IJeuetek se poroča In. t. m.: Pri Su c najt i, onstran j priulskega inosUi, se je nuhaiah) sklaJisec munidie v ■ kakih 50ii metrov dolgih barakah, kjer so bile rakjte. ročne granate in izstrelki. Včerai v 'poklu; ob je izbruhnil on.uj it,i treli straneh. Prihiteli so .'.asilci i/ I re-visa in od IV. arnui.e. Ob s z v ceer it bil p žar ukročeii. .pt.sreči ni bilo v bližini stanovanj. Našit .si, se dva mrtva vojaka, šest pa jih ;e bilo ranjenih. rvire ali nepotrebnosti, ko so se neprecenljive energije ali silile v mirovanje, ali pa so se porabljale za uničevanje in tnorenjc: v tem času nasilstva na vseh pojmih in vrednotah se je tudi cena človeškega dela nnraU popolnoma izpremeniti. Življenje človeka je padlo tta vrednost ene enote, cena človeškega dela pa je poskočila do vrtoglave višine vrednost vseh tistih koristi, ki omogočujejo nedotakljivo in sredi \seli nevarnosti mirno življenje. Vrednost stanja, ko moreš biti bogat m iiieodvisen. je poslala iantastično visoka. Tisti, ki so dbslei nosili breme življenja in ki so , bodi po pravici, bodi krivično na druge, nahajajoče se v boljem položaju, gledali kot na svoje izkoriščevalcu iu izmozgovirlce. hite sedaj, ko se proglaša splošna osvoboditev človeštva, da bi stresli s sebe okov. ki jih je najbolj tiščal delo. To jim je ideal, ki se jc poprej' /del nedosežen: da bi mogli živeti, ne da bi trebalo de--lati. Ali ta Ideal je slep; v svoji slepoti ne dela razlike med vrst ml dela. V vseh, ki niso delavci / roko, vidi lenuhe. Te hoče siliti k delu. da bi on sam post.il svoboden in odrešen od dela! To izogibanje dela, ki jr v tesni zvezi s socijalno revolucijo, je cuo aktivnih prizadevanj, ki hočejo s prevratom doseči socijalno vzrav* navo: kar je bilo doslej gori. naj pade doli in obratno. Tako ustvarja zadrego, zmešnjavo, iicmožno iu bre/ii uadno stanje, ki bo trajalo tako dolgo, dokler bodo iinoi \itost stavljali v isto vrsto z lenobo. Vsak človek nosi v sebi hrepenenje po dolce iar nieute iu vsakdo ima tudi pravico do tega. Mi razlika je: ,tl|' la dolce iar niente pomciija le odmor, krepite v in- pr -pravo za nadaljnje delo. ali pa pomenja odrekanje Jol-j žiiiistj, trmoglavo odmaknitev od dela. Današnja uuv.iiia' do'člcla je želja po dolce far niente kol trajnem stanju* ter izhaja iz naziranja, da je delo breme. muka. ter da je srečen le tisti, ki mu ne treba delati. Ost je sicer naperjena proti posedujočim. ali nevarnost iu usodnost te taecrije je v tem. da se delo sploh smatra kot neprijetna, človeka moreča dolžnost, da se mr/.i to, kar bi moralo" biti v veselje in ponos. Modrec z Jasne Poljane, Lev Tolstoj, pravi: če delaš iu se učiš v namen, da boš v.cl sadove za to, po-v tem se t; bo zdelo delo težko; če pa delaš, ker liiibiš1 delo samo, boš imel v tem plačilo za samega sebe .. 1 iubezen do dela je zagonetka človeške sreče. Šole tedaj, ko nam delo postaja užitek, razumemo to m o' drost Tolstega: da utore namreč delo postati užitek. , D.V.jc ve-elje.i'' "/=tek. ti/I tek p« je d:h Vi ta m« drost TrlstCsii nahaja danes pač malo razumevanja. Dr ' Steckel si ogleduje sedanje stremljenje s praktične str:r-' ni, ko piše: \li. vsi. od psalmlsta do 1'olstega. nmli l|i;če:i» Ji kazovati. Ja je. delo sladko. Jaz sodim drugače: delo v grenkost. ki je potrebna, da n:is privcJe do tega. da bomo razumeli, da, je sladkost /ivljenia nv-znosna. Zato ptis'imo tiste, ki mrze delo. nai si n * st: kmarcuja pokvarijo želodec. Kmalo. oh. kako kinahr bodo potrebovali grenke snovi, da zadobc* ■ijpet veselje do življenja. Mržnja do dela je Ic stanje prehoda. Kmalu se bodo vsa kolesa zopet vrtela, rudarji s bodo zopet vozili v naročje zemlje, igle bodi spretno gibale in kladiva bodo kovala železo, Zo-pe e bo glasila simfonija dela. Kajti ljudje niso iik:ii\P bi gi.\ . Ne morejo živeti brez tlela.....« U pa j t RazmE9]j£![ft£a o cSaflu in lienlu. Dejstvo, da jc vojna prinesla mnogim velike koristi, je kakor se zdi - povzročilo novo vrsto človeški strasti: mržnjo tistih, ki nič ne posedujejo, proti onim. ki pt sedujejo. A to ni navadna nizkotna zavist proll posestvi, ampak proti neki prednosti, ki prinaša bogastvo in oiuogočujc posedujočemu, da more - lenobo pasti. Ta zavist je odločilna za eno, da svoje delo prodajajo čim dražje, da bi si tako ustvarili možnost, da bi jim poleg posedujočilt — tudi ne trebalo delati! Druge, še strastneje, pa goni. da bi svoj cilj dosegli se po krajši poti: ni jim za to, da bi dobili dela hi zaslužka. marveč za to. da bi dobili deiardgovcrdvccc služka, marveč b hoteli živeti od podpor. Tako bi uživali prednost poscdujočili. ne da bi sami kaj posedovali. Delo izgublja vrednost za posameznika, čim zasleduje le ta namen, d.i bi ga približalo k stanju brezdel-uosii; dc!o postaja le sredstvo za dosego namena in jc postalo znak nesvobode iu zaostalosti. In mržnja tie-posediljočih proti delu ni nič druzegu. nego radikalna vzravnava med pravicami in koristmi vseli človeških razredov. Kar je prav za enega, mora biti dobro tudi za drugega. Le si jc kdo preko uoci pridobil neizmer-i nega bogastva, zakaj naj bi drugI tinli preko noči prišel do pravice do lenarjenja, ki bi je drugače bržkone ne pridobil do konca svojega triidapolnega življenja V! Na koncu konca torej ni posest samo, marveč nje posledica — pravica do brezdeluosti - postala predmet socijalnega prevratu lu do tega je prišlo tem laglje, ker ie delo samo, njega' vrednost, zadobilo povsem dru-gačiio "ceno. V času, ko so se vrednote dela vseh v rst brezobzirno rušile, ko je v minutah razpadalo v svoje sestavne dele, kar so tisoči iu tisoči rok ustvarili z iia-> pornini delom, ko so se milijonske vrednote razstreilc-; vale v zrak. ko so se pridobitve stoletij odstranjale kuti Domače vesti. Predavanje Sem Bencllija. V sredo /.večer ic pre t - val v gledališču Rossetti znani italijanski pesnik Sem Renelli o pravu Italije do Jadranu iu o novi eiviliza. V blestečem govoru je naglašal, da je Ja Iranski spor -spor med Slovanstvom in Latinstvom iu ne saum mei Italijani In Jugoslovani. Zato da je za Italijo ugodili), da Rusija, velika mati Slovanstva . ni Več lisia mogočna Rusija, ki bi mogla ščititi svoje uboge varovance. Ital i da ic na višku civilizacije in kulture in zato so nje ' -litcvc na korist vsega človeštva, a obenem prava nagrada za vse žrtve in junaštva, ki jih je doprinesla \ tej vojni. IJverjen je. da boste pod nie upravo tudi Dalmacija iu Istra sodelovali na obrambi pred balkansko nc-knlturo. Pripominjamo še. da ie prišlo me 1 govorom io neljubega incidenta vsled nekega v/klika. Don Juraj liiankini. V nedeljo ic dospel v bakarsko luko parnik Zafro z bivšim dalmatinskim državnim poslancem in izdajateljem Narodnega l ista . Jurijem liiankinljem, na krovu. Kakor znano, je bil Hiankini terniran v Italiji. Ker je moral zapustiti okupaciMvo ozemlje, se jc Hiankini v ponedeljek odpeljal v llclgrad. »Ljudski oder«. V petek, 21. t. m., ob s. /večer r. b -rova seja. Udeležba vseh odbornikov potrebna. Pevci šentjakobskih društev se opozarjajo. i.l;i nasilja pevska vaja izredno odpade. Dogovor za p -hoduio vajo ustineuo. Pevovodja, Rojanska mladina priredi v nedeljo, 2.1. t. nt.. \ J v rani Rojanskega konsumuega društva javnu vts . > bogatim sporedom, na katerem so dve nčinkovii burki enodejanki, šaljivi prizori itd. Začetek točno ob o. Po veselici prosta zabava s srečkanjem in šaljivo nošto. Med posameznimi točkami sporeda godba. Ohčni /bor -Vrdelskega Sokt»la« sC bo vi sil \ i»uue-deliCk. 2-t. t. m. ob s in pol zvečer v Narodnem dom« V nedeljo večer. 2.V t. m„ bo iki sestanek čla:ik n članov tudi ob s iti pol, da se dnguvore o bCitavi ao-veg'.i oJbota. Stran II. »F. DIN OST« šte». 79. A Trstu, dne 21. marca Hrumet \ pristanišč«. 1'rihpehi: v K Holteirlohe« iti »Slavia i/, lieuctck: odpltili: Bar. Bruck v Benetke, •Vrani/za v Kašo in Cuivinalonu« \ Smlrno. Poročilo varnostne oblasti za 19. t. m.: Okoli 11 "30 dopoldne l!S. t. m. so bili aretirani Josip Kadei, hran ChfFsovan in Peter Hobija, ker so našli pri niili za ^aTvih 1,1-4 lir inu^ti in uniati, kar je bilo malo preje ukradeno v skladišču .št. 21 v stari prosti Inki v škodo jauiili skladišč. Ukradeno blago so iini odvzeli. Aretiran je bil Bruno Versitta, ker so dobili v nje-ffovi posesti 2 vojaška plasma, 2 vojaški odeji, SO mesnili konserev, 10 škatelj zabele torrcglanu 40 kg' mila in 4 bojne nože. Voz ga je podrl. Včeraj okoli 3 popoldne le na Skorklianski cesti podrl voz nekega petdesetletnega Karla Justinčiča. Zdravnik rešMne postaje ie možu podal prvo pomoč in potem dal prepeljati v mestno bolnišnico. Onesvestil se je na Aequedottu 701etni lJeter Ceserl, ki ie komaj prišel iz bolnišnice. Z vozom rešilne postaje so ga pripeljali zopet tjakaj. Razne vesti. bivši cesar Viljem se bojH noža. Viljem poštuju od dne j do dne bolj. nervozen. Kot jevlia neki pariški list, ga je zdaj strah noža. Viljem vidi zdaj same nože, na njegovi pisalni mizi, na nočni omarici, v postelji.... Tupatam se zasliši iz njegove sobe krik, sluga pribiti in Viljem mu veli: »Odnesite proč ta nož!« Sluga napravi tako, ko da je izvršil povelje, in strah ga nekaj časa popusti. Cez •kakili deset minut pa se nož pojavi zopet — seveda samo v VHjemovl domišljiji in zaćuejo se nove muke. Dopisnik pariškega lista je imel prilko, da Je vdel bvŠe-ga cesarja na izprehodih v amerongskem parku, ne da bi govoril /. njim. On pravi, da nosi Viljem neko istaro oguljeno uniformo in klobuk s peresom in da se opira na palico. Umor v Zagrebu. V Zagrebu so našli v TickI Kaluž! blizu železniške proge na samoborski cesti truplo mlade žene v črni obleki, ki je bila kakih 22 let stara. Bila je zamotana v razparano vrečo, okoli nje pa so ležale prazne steklenice različne velikosti. Sodi-se, da je ta žena Primorka, ki je prišla v Zagreb prodajat olje. Truplo ima na desni iu nu Jevi .strani glave rano, ki je napravljena od uboda z nožem ali bajonetom. Truplo so fotografirali in Je prenesli v mrtvašnico. Storilec je neznan. Skoraj gotovo, da žena ni bila umorjena na onem mestu, •kier sio jo našli, -ampak je bila tja samo prepeljana z vozičkom, pokritim z vrečo iu s par steklenicami na nji, da so ljudje mislili, da vozi morilec steklenice. , Mož l dvema ženainti, V 1. HM5. sta prišla dva vojaka v rusko ujetništvo Ker sta bila oba velika prijatelja iu sorojaka — Ogra iz Militioa — sta naredila 'i tako, da sta prišla k nekemu kmetu kot delavca. Tam sta , se zaljubila vsak v eno kmetovih hčera in se pozneje : tudi poročila. Mlada paru sta živela v zakonski sreči. prišel pa ie konec vojne, enega ujetnikov je prijelo do-• motožje, napravil se je na pot, iu naročil kmetu, naj pripelje ženo za njim, kakor hitro se uredijo razmere. Ko Je prišel srečno domov, ni nič omenil, da je že po-| ročen v Rusiji. Ko so mu starši mnogo prigovarjali, je -stopil v nov zakon z neko Madžarko, s katero je živel v srečnem zakonu, dokler ni pred ledni prišel k>ar naenkrat kmet iz Rusije, ki je pripeljal na Ogrsko prvo njegovo ženo. Misliti si morate začudenje staršev in druge žene, ko mu ie padla Rusija krog vratu iu ga prisrčno pozdravila. Ko so celo stvar pojasnili, so se pričeli pogajati z ženami, kateri obe sta trrdili, da imata pravico na moža. Sodniku bo pač težko razsoditi, tako, da boste obe ženi zadovoljni in da se nobeni ne /sodi .krivica, kitajski posli. Kitajsko pojmovanje ne dovoli, da bi opravljala taj-taj, to je evropska gospodinja, domača dela. Le se tako daleč spozabi, se ji zaničljivo smejejo in rogajo. \ ona je sama vesela, če ima pomočnike, •/lasti se, kadar se vročina dviga, tako da je vsako delo doma otežkočeno, celo onemogočeno. Vsak kitajski posel ima svoje odkazano delo, preko katerega ne naredi ničesar, tudi noče ničesar narediti. Ce bi si morali pomagati drug drugemu, delajo zmiral te/koče iu šele po opetovauem prigovarjanju jih ie mogoče dovesti do skupnega dela. Strogost nič ne poulaga, Kitajec ima pač j. v oje nazore, čisto drugačne kakor mi. Kuhar opravlja kuhinjo, to se pravi, on pripravlja jedila. Pri umivanju posode, snaženju kuhinje mu mora pomagati ali pa je poseben posel nastavljen /a to. Kultur hoče varovali *voie dostojanstvo iu svoje roke. Mladi pomagač pa brise prav, snaži obleko, slreže pri mizi iu sprejema goste. Kuli to je sploh ime bolj za težaka - opravlja surova dela. Vode pa ne nosi, za to ima gospodinja posebnega vodnega kulija, ki ne spada k hišnim poslom iu dobi /a svoje delo na mesec dvUnpol do triinpol krone. Plače poslov sploh niso velike. Kuhar dobi 50 K. mladi dečko 30, kuli 25. a se mora sam hraniti. Nikdar .ie bi eden teh ljudi sna/.il stranišča. Vsako iutro pride stara žena, vzame za gnojilo tako dragoccno tvarino iu dobi za to na mesec pet do sedeminpol krone. Za krpa-iie obleke in šivanje nogavic pride kaka ženska v hišo m ii plačajo 150 do 200 kešov na dan (I2t)0 kešov je 5 kron). Posli pa. ki ne znajo angleško, so seveda skromnejši iu cenejši. S prehrano poslov pa nima eavropsk.t gospodinja na Kitajskem nič opraviti. Kuhar skrbi sam /ase. oženjenemii kuliiu prinesejo hrano otroci ali pa gre domu jest. Kaj bi dale naše gospodinje za to. Olavna hrana v notranji Kitajski je kasa. bolj prot obali pa I rl/ K!t:i'f" k'tl'n r'/ p?nv izvrstno, \^ ikn zrno ostane i t/, u ;.i i. .. : . ■ t ..... : .' . \i • ... soko /. ri/em napolnjene skodelice so hitro prazne, napolnimo drugo, večkrat tudi tretjo in četrto, riž si porinemo v usta s klinčki ali palčicami. Iz. drugih skodelčic jemo prikuhe, zopet s pomočjo palčić, iako meso, zelenjavo. ribe, školjke, morsko travo itd., vse hudo papri-cirauo. Juho jedo z žlicami iz porcelana. Ce prihaja čas obeda, prenehajo vsi takoj z delom, tudi če bi bilo dobro. da se delo konča. Slišimo \ /klike: Zelo sem lačen, ne moreni delati itd. Bolj kakor Evropejec si želi Kitajec pri iedi miru. Najprvo se mora dobesedno napolniti, kakor pravi, potem skodelico čaja ali riževega vina in pipiča. šele nato se delo zopet prične. Pojem snažnosti je na Kitajskem čisto drugačen kakor pri nas. Ni čuda. Kitajci morajo biti vsled velikega števila varčni, morajo živeti skupaj natlačeni iu tako so na snažnost popolnoma pozabili. Z istim prtom, s katerim sna/i krožnik. si obriše Kitajec če treba tudi znoj s cela. V neki evropski hiši si je umival kuhar noge v skledi za juho. Pa saj pri nas večkrat ni dosti bolje, pomislimo, samo na grdo razvado, da jedo psi z istega krožnika kakor ljudje. Varnostne odredbe za predsednika VVHsona. Kakor javljajo iz Pariza, ie ameriška vlada odredila vse, da se z ozirom na napad na predsednika Clemenceaua iu t. ozlrom nu odkrito zaroto v Bostonu obvaruje življenje predsednika NVilsona in drugih vodilnih ameriških državnikov, ki se mudijo na mirovnem posvetu v Parizu. Odrejena je posebna varnostna služba, ki ima nalogo, da vestno pazi na predsednika VVilsona. Šef te varnostne službe je odgovoren tudi za sigurnost ostalih članov mirovne konference. Ženska poslanica v Perziji. Neka Marija Petit se je bila zaljubila v diplomata Fabrea ravno, ko ga je bil poslal kralj Ludovlk XIV. v Perzijo kot rednega poslanika. Ta ženska je šla v Tttrin, oblekla se v moško obleko iu se vtihotapila v ladjo, ki je peljala Fabrea v Perzijo. Ni se prikazala nikomur, dokler ni bila prepričana, da je ne morejo več vrniti Tako je mogla biti v bližini ljubljenega človeka. Ko so sli s karavano skozi Sirito, so Arabci navalili na popotnike Itt ubili poslanika. Mari n ipetit je sprva bridko zajokala nad tem, potem pa se je opogumila in se Imenovala za poslanikovega namestnika. Ekspedicija je prišla do šaha, ki je sprejel nežnega iu mladega poslanika z vsemi častmi. Ko se je povrnila na Francosko, je doživela razočaranje. Kralj jo je dal zapreti zato, ker si jc lastila čast, ki ji ni pristojala. Kralj bi ji bil še odpustil, toda ves diplomatski zbor sč je dvignil proti nji, češ, da je vrglu vsled svojega samo-lastnega nastopa na poslaniški poklic odsev smešnosti. Najhujši je bil grof Ferriol, ki jc pisal iz Carigrada pismo za pismom in prinašal dokaze, da je hotela Marija Petit prestopiti k mohainedauski veri in da je uprizorila na vsem orijentu burne škandale s svojo nemoralnostjo. Na njeno srečo je gcty Feirlol kmalu na dvoru v nemilost in na ta način se je Petit rešila. Čudna pošiljk« m luško komisijo za premirje. Laška komisija za premirje je prejela po pošti od neznanega pošiljatelja zaboj, v katerem so bili mašili kellhl, kadilnice in različna druga cerkvena srebrnina, mašne knjige In drugi predmeti. To so najbrž predmeti, ki so bili uro-pani v okolici Vidina, iu jih je hotel storilec na ta način vrniti. Dragocenosti bedo poslali v Videm, da ji izroče na pravo mesto Trst, uL Pasle rossB 6. vmal nI. llueva 13 opozarja svoje cenjene odjemalce na bogata zalogo pristnega omilil volnenega blago zomoMleke. Cene jako ugodne. I>ošla je velika množina najboljšega vina, ŽGANJA, RUMA, KONJAKA, In ŠPIRITA po na|nl«|i ceni. TRST, ulica Amalia 10, ali pa direktao 4 / iz ekspoziture mol o Giusepplna. Tvrdka APOLLONIO. Zobozdravnik Dr. Mratek Trii - Corso 24 - I. n. - Trti. Ordinira od 9-1? i!op. in od 3—6 pop. IreztaMi \it\W lik. Miiinje ii metni »bje. KIS vinski se prodaja po K 3.60 na \«obno, na debelo ceneje.--- Vino itaii nsko, opolo, črno, belo briško poceni. Posebna vrsta po kron 4.80. mm vtM im mm i mit Darovi. Za svetolvunsko podružnico Je darovala ga. Jožica Železnik K 10'—, ker se ie poravnalo nespomtnnljenjc Klcde >'Luvoratora« in K 2' k. Andrej Mure o priliki neke žalostne douodbe. Denar hrani blauajničarka. Za rojanskeua Sokola so darovali: Matelie Josip K 10' , Mekina Josip K 5—, Mrenle M^ri K 5' . Denar hrani blanajnik. MALI OGLASI kupim, M »lin H.,bič. Kramlr 20 (I»1m«*I»m otroškega vrtcu Išče; VnnOriCD suŽbe v pisarni. - Kablov pove ins. odd. CJmosti. 3486J----"nbna -/a ftAtnnriitafl vcš'\sl0V'nsk^.a;iI8IIlI]IStD vrtne naprave SSS^r^r^^li za Ujo odda v najem savi iii izvt/i>a»a v kn|iRovod«tvj, zadrugu „Nas doin\ pr« Jnosl išče sluJtbo, nairajSc n« deželi, kot jmn;0 /adruge. Natauf pojasnila in primasi. Edinosti pod itev. 2103. 2U).» tve v uradu zadrugo (Torrt' UmamkmI«/.a Nrmcse vdobi bianca št. il'Jj dnevno od Krompir v u n n-12. w PtterneL 1 llPtniTD r»i,lol)lrVDe vi ■ finm kroalkt-Ku pomočniki. VIIIIIIC sokodebelnate UCBm Koutovfij i M", ^®3|iman» na prodaj konud S K IIene »prejema popruvila ur \s h finaiik tudi UlUl vrsi; delo toino, cene /mer ue. Vrlkavrli, lil. Ti^or f>. 111 Vratnrja-čevllarla Ul. Cjniitlfl 19, I. se sprejmi' v sluifbo. 3474 wnničo „Evoni.j •J4.-.7 inus" (seinpreverde). Sirca. Sežana 17:1. V 189 Semena uja <11 prodaju- ntmVlI isluK'* '1,,lT ,n„!l-' tvrdka Sever »V Komo. Trit U1IUUI liroiiiacttrgovini ul.Oiiilia . . . . Jn II, Peternel prej Svagel. 34t»ul delle Poste 1. I 161 Umetni zobje. :: Umetni zobje. ZobotehnEiki II ambulatorlj Opčine 378, I. v hiši lekarne. 8d 5—1 ii il l-5 Umetni zobje. :: Umetni zobje. Zlato, srebro in dragulje kupuje po r.ajvisjih cenah dobroznana urama in zlatarna A. Povh, v Trstu, Barricra veccbia 3 i zobozdmuniH DR 0. MORPURGO! v Trstu, ul. Mi\im Rossin112 vogal ul. delle Posle' Izdiranje zobov brez bolečin. Plombiranja Umetni zobje. Umetni zobje. \ JADRANSKA BANKA - TRST - Via Cassa di Risparmio 5 - Via s. ttfcolo 9. Podružnice: Dunaj, Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija, Split, Šibenik, Zadar. Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spada- dajoče posle. Sprejema vlo^e na knjižice in tekoči račun iar v lirah in kronah 161 po luijkulaiiinejsih pobojih. — Uradne ure blagajne od 9 do 13. —