LETO (AÑO) XLVIII (42)
Štev. (No.) 19
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES 18 de mayo — 18. maja 1989
Kaj grozi Jugoslaviji ?
MARKO KREMŽAR
Slovenec sem, je mati d'jala
Tako so pele in nas učile naše matere, ker so vedele, da je tako prav. Ni jim bilo treba razlagati, da imajo pravico in dolžnost vzgajati otroka za svoj narod v svoji veri. Naraven čut jim je narekoval, da so otroku, ki so ga ljubile, posredovale to, kar je bilo drago njim in njihovim prednikom.
Danes marsikje ni več tako. Zdi se, kakor da bi očetje in matere potrebovali razlogov, zakaj predajati sinovom in hčeram jezik in kulturo slovenskih rodov.
Gre za zmedo, ki ni le slovenska. Zato si prikličimo v spomin jasne besede svetega očeta:
„Družina, postani to, kar si!“
Tako je zaklical Janez Pavel II. na nedeljo Kristusa Kralja leta 1981 v apostolskem pismu „Familiaris consortio“.
V božjem načrtu je namreč, da mora družina ohraniti in če treba najti svojo ,,identiteto“ in svoje „poslanstvo“. Biti mora „to, kar je“ in „storiti to, kar more in mora“. (17, 1)
Ker je družina kot ustanova poklicana v obstoj, da je „globoke skupnost življenja in ljubezni, je njeno poslanstvo v tem, da postaja vedno bolj prav to,“ nosilka ljubezni in zibelka življenja. (17, 2) Vse naloge, ki jih ima družina, so izraz prav tega temeljnega poslanstva. Zato naroča papež, da se moramo poglabljati v edinstveno . „bogastvo poslanstva družine in dognati njegovo raznovrstno Vsebino, ki pa je vendar med seboj tesno povezana“. (17, 3) človeško življenje in ljubezen namreč ne moreta viseti v nekaki abstraktnosti. Za zdravo ra'St potrebujeta konkretnih temeljev in vrednot, ki jih je mogoče doseči in ohranjati z naporom ter so zato vedno predmet naših odločitev.
Ena od nalog družine, ki se spremeni v pravico in dolžnost staršev, je vzgoja otrok. Ta pravica pa tudi njej odgovarjajoča dolžnost sta za starše nenadomestljivi in neodtujljivi, kar pomeni, da „ju ni mogoče popolnoma prenesti na druge in si ju drugi ne smejo lastiti.“ (36, 2) Pred vestjo, družbo in Bogom bomo starši odgovarjali o njuni uporabi.
To drži tako za tisto področje vzgoje, ki naj usmerja otroka k ,,ljubezni in spoštovanju do Boga“, kakor za ono, ki pripravlja temelje naravni rasti in ki bo omogočala o-troku „resnično človeško življenje“. Pomeni, da oče in mati s posredovanjem življenja prevzemata nase odgovornost odločanja glede vrednot, po katerih naj njun otrok usmerja svoje življenje. To je bistveni del danes tako poudarjanega odgovor-
ZDA in
Na zadnjem zasedanju jugoslovanskega centralnega komiteja je Slovenec Kučan odločno izjavil, da pride za Slovence v poštev samo demokratična, evropeizirana, federalistična, neuvrščena in v vseh ozirih napredna Jugoslavija. Jasno je povedal, da takšna Jugoslavija, kakor jo predvideva Srb Miloševič, Slovence ne zanima. Na tem zasedanju so navzoči večkrat omenili „delitev ali homogenizacijo“ Jugoslavije.
Viktor Meier je v S. Zeitung ponovil dve Miloševičevi paroli: „Ali unitarna Srbija — ali pa nobena!“ ter „Srbija v vojni vedno pridobiva, a zgublja v miru“!
Isti časnikar je tudi poročal, da smatrajo mnogi zapadni diplomati srbskega partijskega vodjo Miloševiča kot „rešitelja“ jugoslovanske enotnosti. Po njihovem mnenju mo-
nega materinstva in očetovstva.
Malokdo dvomi, na primer, da smejo starši odločati glede šole, katero naj obiskujejo njihovi otroci. Ni pa redkost, da pri tem pozabljajo na dejstvo, da je šola le dopolnilo družinske vzgoje, v smeri, ki naj bi jo začrtali oni sami. Pravica izbire primerne šole le potrjuje drugo, prvotnejšo pravico, ki jo imajo starši do usmerjanja svojih sinov in hčera k vrednotam naravnega in nadnaravnega reda, v skladu s prirojenimi osebnimi sposobnostmi, z družinskimi izročili, z narodovo kulturo, z naravnim redom in z božjim razodetjem.
Vse to razmišljanje bi bilo odveč, če ne bi vdiral iz sveta, prežetega z relativizmom, tudi med naše družine dvom. Ali je prav, da starši vzgajajo, na primer, sredi različnih verstev že od majhnega otroke v veri, ki so jo oni sprejeli za pravo? Ali jih imajo pravico učiti v skladu z družinskimi izročili in s kulturo svojega naroda, čeprav žive sredi različnih kultur in jezikov? Mar ne bi bilo primerneje, da bi o vsem tem odločali otroci, ko dorastejo, ali pa recimo država s svojimi zakoni ali celo okolje s svojo „prevladujočo kulturo“, kar bi po mnenju nekaterih pripomoglo, da bi se otroci počutili v njem bolj „domače“?
Kdor se izgovarja na podobne načine, češ da s tem spoštuje otrokovo svobodo, se ne zaveda, da mu v resnici krati osnovno pravico, ki jo ima ta do vrednot, katere sta njegov oče in mati prejela z nalogo, da jih posredujeta novemu rodu. Tak človek uničuje lastnim otrokom dediščino, do katere imajo pravico že od spočetja. Pravico do ljubezni, pa tudi do pripadnosti družinskemu in narodnemu občestvu v naravnem ter verskemu v nadnaravnem redu, prinese vsakdo takorekoč na svet.
Včasih se zdi, kakor da bi nekateri starši gledali v verski vzgoji vsaj nekako koristno zavarovanje, ki naj ga ima otrok za „drugi svet“, medtem ko se jim zdi narodna vzgoja v zdomstvu brez vsake praktične koristi in zato nepotrebna. Pozabljajo, da je vera le pot do ljubezni, ki nikdar ne išče le sebične koristi. Sicer pa. ali je mogoče ljubiti Stvarnika pa prezirati njegov red in stvarstvo, v katerega nas je postavil On? Ali je mogoče moliti „zgodi se Tvoja volja“, pa bežati pred poslanstvom in pred križem, ki smo ga prejeli po Njegovi dobroti skupaj z življenjem, z družino in z drugimi darovi sredi konkretnih zgodovinskih in kulturnih razmer?
Odtod poudarek, ki ga je dala škofovska sinoda v Rimu leta 1980
Slovenija
ra pač nekdo vzeti „vso stvar v roke“, da bo na ta način zagotovil plačevanje dolgov, ki jih je v prejšnjih letih naredilo jugoslovansko vodstvo. Sedanji amerikanski poslanik v Beogradu se z Miloševičem tako dobro razume, da ga kliče kar po imenu. Na zapadu predava o njem na tak način, da so začudeni celo mnogi amerikanski krogi. Srbske ustanove v Severni Ameriki se pa že pripravljajo, kako bodo vplivale na novo ameriško vlado. Le-ta je postavila prejšnjega ameriškega poslanika v Beogradu, Eagleburgerja, na zelo važno mesto v zunanjem ministrstvu. Vedeti moramo tudi, da je Bushev sin poročen s hčerko Mojseva, ki je bil predlanskim predsednik SFRJ. S takšne prespektive seveda izgledajo Slovenci svojevrstni nezadovoljneži in sitneži.
D-ova
družinskim pravicam, katere ponovno našteva sv. oče v že omenjeni okrožnici, kjer beremo, da ima družina med drugimi tudi pravico, „da vzgaja otroke ustrezno svojim lastnim verskim ter kulturnim izročilom in vrednotam.“ (46, 3) Družina je namreč po božjem načrtu „temeljna celica družbe ter nosilka pravic in dolžnosti še pred državo ali katerokoli drugo skupnostjo.“ (46, 2)
„Prihodnost človeštva“, pa tudi slovenstva tako doma kot v svetu, „gre preko družine“, (86 2) kateri naj države služijo ne pa zatirajo njeno naravno bogastvo.
Ko se mladi slovenski zakonci v zdomstvu odločajo za usmeritev vzgoje svojih otrok naj ne pozabijo, da ustvarjajo novo družino, katere pravice segajo v globino božjega, to je naravnega reda in njegovih zakonov, ki so daleč nad vsemi drugimi zakoni. Zavedajo naj se, da bodo otroci sad njihove ljubezni, ustvarjeni po božji podobi in s tem deležni pravic in časti, ki so lastne vsaki osebi, ter da so člen rodu, na katerega smejo biti ponosni.
Samozavestne družine, ki bodo ko-reninile v naravnih vrednotah pa u-smerjale svojo rast k Viru vse ljubezni, bodo kos prikritemu in tudi grobemu nasilju, ki jih lahko še čaka v prihodnosti.
Krščanski družini, ki temelji na zakramentu zakona, pa pripada po (Nadaljevanje na 2. str.)
SLOVENSKI FANTJE NA KOSOVU
Slovenska demokratična zveza, Socialdemokratska zveza Slovenije, Društvo slovenskih pisateljev, Slovenska kmečka zveza, Zveza slovenske kmečke mladine in Slovensko krščansko socialno gibanje, pa tudi mnogi posamezniki, so odločno protestirali proti vpoklicu večjega števila vojaških rezervistov iz Slovenije, ki so morali na Kosovo, kjer nastopajo pod imenom „Enota iz Slovenije na Kosovu“. V glavnem so bili vpoklicani rezervisti iz ljubljanske in vrhniške občine. Zaradi tega je ogorčenje v Sloveniji tako veliko, da je bilo slišati klic k uporu ali dezertiranju. Vest o odhodu slovenskih fantov na Kosovo je prišla v javnost po naključju, saj kakor je pred kratkim že poročal časnikar Viktor Meier — Beograd le skopo in zelo skromno objavlja notranjepolitične vesti.
Ustanovil se je tudi Akcijski odbor za varstvo pravic vojakov in nabornikov, ki je skupaj z Odborom za varstvo človekovih pravic poslal poziv republiški skupščini, da naj zahteva ukinitev izrednih ukrepov. Slovenci na vse proteste dosedaj še niso dobili nobenega uradnega pojasnila ali odgovora.
Zato pa so trosili po Ljubljani letak, ki pravi:
„Neustavno izredno stanje, ki naj bi na Kosovu vzpostavilo mir, je doseglo le prelivanje krvi. Slovenski delegati so v skupščini SFRJ u-vedbo izrednega stanja podprli. Slovenski član predsedstva SFRJ ga' še vedno zagovarja. So naši delegati glasovali legitimno? Bodo delegati v zvezni skupščini dvignili roke tudi za izredno stanje v Sloveniji?
Slovenci — če že moramo umreti, umrirno za lastno svobodo!
Slovenke — vaši sinovi so že na Kosovu! Vaši možje odhajajo.
SR Slovenija je po ustavi suverena država in slovenska skupščina lahko odloča, ali bodo slovenski vojaki, miličniki in rezervisti umirali in ubijali zunaj slovenskih meja.
Predsedstvo Univerzitetne konference ZSMS Ljubljana
Na zadnji skupni seji ideološke in razvojne komisije srbskega Centralnega komiteja Zveza komunistov se je že očitno pokazalo, kakšni so nameni srbskih partijskih funkcionarjev. Na tej seji je vodilni srbski partijski ideolog Vladimir Štambuk izjavil, da j treba najprej počistiti s političnimi pluralizmi, ki jih zahtevajo v Sloveniji in na Hrvaškem in ki jih zahtevajo tudi že mnogi komunisti po vsej državi. Po Štam-buku je ideja o političnih plurali-mih t. j. ideja o priznavanju in uveljavljanju različnih zamisli o ureditvi družbe in države zastarela in nesodobna in „pod sodobno civilizacijsko ravnijo“. Res zanimivo, z oblikami „partijske demokracije“ smo očitno v Jugoslaviji že presegli gnili svet parlamentarne demokracije, ki vlada danes v vsem zahodnem svetu.
Po 'mnenju Štambuka je Zveza komunistov edina sposobna rešiti jugoslovansko krizo, toda samo na ta način, da se prepreči, da bi se partija razvijala kot zveza republiških in pokrajinskih organizacij, ker edino na ta način ostaja partija na oblasti. Drugi najvišji srbski partijski funkcionar Draga Jokič je na
V	nedeljo, 7. maja je Slovenska skupnost, to je stranka, ki druži demokratične' Slovence v deželi Fur-laniji-Julijski Benečiji (sestavljajo jo tri pokrajine s sedeži v Trstu, Gorici in Vidmu), imela svoj 6. deželni kongres. Predstavniki stranke so se zbrali v občinskem gledališču France Prešeren v Boljuncu. Medtem ko čakamo poročila s kongresa, si oglejmo delovanje Slovenske skupnosti (Ssk) v zadnjih treh letih, kot ga je predstavil njen deželni tajnik Ivo Jevnikar v intervjuju za tržaški tednik Novi list.
Jevnikar pravi, da „to niso bila lahka leta, ne za Ssk ne za vso manjšino. Na političnem področju smo vsekakor vsi skupaj na mrtvem tiru, saj se je splošno politična moč Slovencev v tem obdobju zmanjšala, vprašanje zaščitnega zakona se ni premaknilo, doživeli smo napade na nekatere že pridobljene pravice, skrhala se je akcijska enotnost, življenjska moč naše skupnosti upada. V takih razmerah je bilo bistveno zdržati, se ne prepustiti malodušju, zbirati moči za nove napore in tudi boje. Naša stranka in naši izvoljeni predstavniki so dokazali, da se tudi v takih razmerah s prisotnostjo in delavnostjo marsikaj doseže: od gradnje slovenskega šolskega centra v Gorici do ovrednotenja slovenščine pri pobudah pokrajinskega odborništva v Trstu, da posebej ne omenjam sprotnega reševanja u-pravnih in političnih problemov na raznih področjih. Na deželni ravni bi omenil desoženo zastopstvo v Tržaškem skladu in postavko za slovensko kulturo v novem proračunu."
V	tem času .so bile tudi volitve v italijanski parlament, za deželne, pokrajinske in občinske organe. Na prvih se je Ssk povezala z drugimi italijanskimi manjšinskimi strankami, a zaradi neenotnosti v stranki sami ni bila uspešna. Na drugih pa so dosegli začrtane cilje, kjer je dosedanjega dolgoletnega deželnega svetovalca dr. Draga Štoka zamenjal časnikar in d e vi ns ko-n ab rež inski župan Bojan Brezigar. Kar je manj optimistično, je dejstvo, da so glasovi upadli, čeprav bi mogla stranka doseči več predstavnikov, ko bi volivci spoznali, da druge stranke (KD, P;SI, KPI) nimajo namena reševati slovenske manjšine.
Globalna zaščita je tudi bila predmet reševanja. Pripravili so prenovljen predlog in iskali stikov z no-
isti seji zahteval, da se je treba upirati ločevanju partije od države. Partija je država in država je partija. Na ta način je treba utemeljiti „nadsistem partije v državi“, ki bo onemogočal vse odklone in sre-dobežne sile „na terenu“.
Vse besedičenje o reformi partije ali o sestopu partije z oblasti so samo prazne besede. Treba je ohraniti oblast partije enotno v vsej državi, potem se ni bati za usodo Jugoslavije. Logika je jasna: brez enotne in močne partije, ki ji udarnost zagotavlja večinski glasovalni stroj so veliki reformatorji Jugoslavije pravzaprav brez pravega orožja. Naj se ljudje le igrajo z zvezami in strankami, enotna in močna partija, ki se bo razvijala po idejah Štambuka in Jokiča, bo vso to šaro pometla na smetišče.
Ko bo decembra izredni ali redni kongres partije, bomo tedaj priče tega, kako bo partija „osvojila“ vso oblast, ki ji še manjka, in bo dobila v roke ključ do „nove Jugoslavije“. In to v času velikih sprememb v Sovjetski zvezi, na Poljskem in na Madžarskem.
SmR
vimi parlamentarci manjšin. Sami ali v skupnih predstavništvih so nagovarjali nove oblastnike. Odločno so krenili v smer Evrope in iskanja zaveznikov tudi na tej ravni. K temu naj dodamo, da se bo Ssk predstavila na prihodnjih junijskih volitvah v evropski parlament spet v povezavi z manjšinskimi strankami, a to pot tudi s. svojim znakom — lipovim listom — na volilnici.
Slovenska skupnost je na državni ravni sodelovala v šeststrankarski povezavi, čeprav je še niso ostale stranke pripravljene sprejeti v vlado samo. Kljub temu smatrajo, da bi Ssk lahko več naredila v dobrobit manjšine s svojo prisotnostjo v vladni koaliciji, kot če bi bila v o-poziciji.
Poglavje zase je odnos do drugih strank, ki jih tudi volijo Slovenci (predvsem PSI in KPI). Socialisti so -se v lovu na glasove Liste za Trst odločili za (italijanske) nacionalistične ukrepe in se odpovedali svojemu dosedanjemu zagovorništvu slovenskih pravic. Kar se tiče komunistične partije, ki je že ves čas v opoziciji, so odnosi z njo odvisni od vsakega kraja ali foruma. Ponekod so plodni, drugod pa zelo ostri.
Mogoëe ise vesie. de ...
—	da je bila zadnja knjiga dr. Franceta Bučarja, ki je izšla ob novem letu in se s skrajno odprtostjo loteva problematike revolucije, že sredi januarja za dve tretjini razprodana. ..
—	da je Sovjetska zveza prvič objavila statistiko samomorov, iz katere izhaja, da je samomorov v SZ več kot v Angliji in ZDA, a manj kot v Franciji in ZR Nem-čiji...
—- da je medjugorska vidkinja Ma-rija Pavlovič dala svojo ledvico bratrancu, ki je bil operiran v bolnišnici v Ameriki...
—	da je sociolog W. Sombart naštel kar 187 različnih opredelitev socializma. ..
—	da nekateri absolventi italijan. skih višjih srednjih šol v Trstu nisoi nikoli slišali, da v tem me-stu živi slovenska narodna skupnost. ..
MLADIKA, Trst, št. 1
Iz delovanja Slovenske skupnosti
Novici s
„RIMLJANI MA KOROŠKEM“
Pravočasno pred odprtjem koroške deželne ražstave „Rimljani na Koroškem“ je izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu knjižica „Rimska naselbina Juena — in zgodnjekrščan-ske cerkve na sv. Hemi“, vodič po rimskih izkopaninah in muzeju v Globasnici z dodatkom o antičnih spomenikih v Podjuni. Avtor knjige je dr. Franz GLiASER, kustos Deželnega muzeja v Celovcu, ki vodi od leta 1978 dalje vsakoletna izkopavanja na Sv. Hemi, ki so privedla do nadaljnjih odkritij zgradb in grobov ter pomenijo bistven prispevek k poznoantičnemu in zgodnje-krščanskemu raziskovanju.
Letno obišče okoli 30.000 domačinov in turistov muzej in izkopanine pri Globasnici, mnogo obiskovalcev pride tudi iz sosednje Slovenije. Nova knjižica je vsekakor dopolnilo in lep prispevek za poznavanje najstarejše zgodovine naših krajev. 67 str. žepnega formata. Cena: šil. 50.-.
Dr. Franz Glaser tudi zelo uspešno vodi izkopavanja v Teurniji, v Molzbichlu (škofijski sedež sv. Modesta) in na Hochgoschu ob Mill-stattskem jezeru, kjer so odkrili staro slovensko utrdbo.
NOV USPEH
V LJUBLJANI
Naslednje poročilo posnemamo iz ljubljanskega „Dela“ od 13. aprila 1980. Naš mladi rojak lic. Marko Bajuk (vnuk ravn. Marka Bajuka), ki je že dosegel priznanje dobrega baritonista v Ljubljani in Sloveniji pa tudi drugod, je sodeloval pri izdelavi dveh plošč iz zbirke „Ars mušica Sloveniae“.
Prva nova LP plošča je posvečena samospevom Josipa Ipavca in njegovi baletni pantomimni kompoziciji ..Možiček“. Od devetih -samospevov na plošči jih je zapel Marko Bajuk sedem, dva pa mezzosopranistka Alenka Dernač-Bunta.
Druga plošča pa je posvečena komponistu Slavku Ostercu. Vsebuje baletno pantomimo v osmih slikah „Iluzije“. Je to njegovo zadnje veliko delo. Kot solisti .so sodelovali pri izvedbi pod dirigentom Urošem Lajovicem violinistka Alenka Popov, sopranistka Dunja Spruk in baritonist Marko Bajuk.
Stalnemu uspešnemu uveljavljanju v Ljubljani, v Sloveniji in tudi drugod iskreno čestitamo!
SLOVENEC SEM, JE MATI D J AL A
(Nad s 1. str.)
besedah Janeza Pavla II. še na poseben način tudi „družbena naloga, ki je sicer lastna vsaki družini.“ (47, 1) Ta „družbena in politična vloga družine, je del tistega kraljevskega poslanstva, poslanstva služenja, ki so ga krščanski zakonci postali deležni po zakramentu zakona.“ (47, 2) Gre za nalogo, ki se ji mož in žena, kot pravi papež, „ne smeta odtegniti“, kajti prejela sta milost, ki ju pri njenem opravljanju „podpira in »srečuje“.
Seveda drži to tudi za družine v zdomstvu, ki morajo vršiti svojo nalogo na način, ki je njihovemu izrednemu (položaju primeren. Kajti „družine, ki so iztrgane iz svojega kulturnega ali socialnega okolja,... družine beguncev in izgnancev,“ (77, 3) ki se morajo „zoper svojo voljo pod najrazličnejšimi zunanjimi pritiski boriti z objektivnimi težavami,“ (77, 1) potrebujejo še po-' sebno velikodušno razumevanje in skrb, ,,da bo upoštevana njihova kultura in identiteta.“ (77, 4).
Identitete, tako osebne kakor ob-čestvene pa ni mogoče graditi in o-hranjati od zunaj; vedno je sad le osebnega napora, osebnih odločitev in osebnega vrednotenja. Družina postane to, kar je, kadar sta oče in mati res to, kar sta, in sicer z veseljem, s hvaležnostjo in s ponosom.
Podobno bo tudi naša zdomska skupnost ohranjala in krepila svojo identiteto le iz svoje notranjosti, ne glede na pohvale ali nasprotovanja, ki prihajajo od zunaj. Kdor je pretirano odvisen od zunanje graje ali odobravanja, pa najsi gre za osebo
Koroške
MOHORJEVA DRUŽBA LASTNIK POMEMBNE KNJIGE!
Mohorjeva družba v Celovcu je nabavilo v okviru razprodaje arhiva tiskarne Kleinmayr (1988-1985) v Celovcu prvo na Koroškem v slovenščini tiskano knjigo. To je knjiga PALMARIUM EMPYREUM, SEU CONCTONKS CXXVI DE SANCTIS TOTIUiS ANNI, ki jo je sestavil pater ROGERIUS (i. e. Mihael Kramer, 1667-1728). Je to zbirka pridig za govorniško šolanje slovenske duhovščine. Mohorjevi je uspel nakup prvega dela knjige, ki je izšel 1. 1731 pri založbi Kleinmayr v Celovcu; 2. del je izšel 1. 1743 v Ljubljani.
LETOŠNJI
VISOKOŠOLSKI TEČAJ
Buenosaireški Visokošolski tečaj stopa v svoje osmo leto. SKAD spo-roča ob tej priliki vsem našim vi-sokošolcem pa tudi drugim mlajšim, ki bi se radi poglabljali v problematiko sodobnega človeka, da bodo ti studijlski popoldnevi tudi letos vsako drugo soboto v mesecu in sicer od 15.30 do 19.15 na Ramón Falco-nu.
Letos je na programu naslednja tematika:
Dr. Jure Rode: „Poklic in poslanstvo laika v Cerkvi in v svetu.“ Razmišljanja o naši stvarnosti.
Dr. Marko Kremžar bo govoril o „Zgodovini krščanskega družbenega nauka“. Na vrsti je obdobje pred revolucijo v Sloveniji in primerjava tedanjih smernic katoliške Cerkve z današnjimi ob razmerah tu, doma in po svetu.
Pri slovenščini bo Zorko Simčič („Življenje sprašuje — poezija odgovarja“) poleg slovenskih, jezikovnih značilnosti ob branju klasične in sodobne poezije skušal prikazati, kaj „večna poezija“ govori današnjemu človeku. •
Ta razmišljanja in razgovori ob njih naj bi pomagali pri iskanju resnice ter pri vedno globljem spoznavanju človeka. V dneh idejne zmede, ki vlada po svetu, naj bi se pretresavala vprašanja osnovnih človeških vrednot.
Po uvodnih predavanjih, ki so bila 6. maja’ t. 1., se bodo ta nadaljevala do vštevši novembra. Naslednji študijski popoldan bo 10. junija. Vsi interesenti prisrčno vabljeni !
ali za narod, bo kmalu prenehal biti samostojen družbeni subjekt.
Bomo to, kar smo, dokler bomo zvesti, sebi in svojim gojili resnične vrednote, dokler bo iz zavesti medsebojne odgovornosti rasla med nami vzajemnost, ki je družbeni izraz ljubezni.
Ko iso nam mamice prepevale „Slovenec sem. ..“ in s tem polagale temelj naši osebnosti, so se naslanjale na isto naravno pravico kot tedaj, ko so nas učile delati prvo znamenje križa.
Ta temeljna družinska pravica je v obeh primerih ista, kajti isti Stvarnikov red je vtisnjen vsemu stvaristvu. Med naravno vrednoto narodnosti in nadnaravno vrednoto vere vlada sicer neskončna razdalja, a kljub temu sta kot vrednoti med se--boj skladni, kajti del sta istega božjega načrta. Redno cerkveno učiteljstvo nam to potrjuje.
Ko nas skrbi prihodnost, družinska in narodna, je prav, da se spomnimo koncilskega svarila, da je „v nevarnosti prihodnost sveta, če se ne bodo prebudili bolj modri ljudje,“ (8, 4), ki bodo sposobni spoznavati, vrednotiti in razločevati „¡prave načine, kako uresničiti samega sebe v skladu s svojo izvirno resnico.“ (8, 5) Rešitev družbe, tudi naše, je tedaj v vzgoji vesti ter v poglobitvi in utrditvi osebnolsti z vsemi njenimi posebnostmi, kar je v prvi vrsti naloga vsake posamične družine.
Naloga ni lahka, a je mogoča v povezanosti z božjo Modrostjo, ki pomeni globoko skladnost vseh vrednot, katere nam je podaril Stvarnik.
(Citati: Famiiiaris consortio, Janez Pavel II; 22. 11. 1981.)
Mizerit
IZ MILJENJA V AKCENTIH
Vse je prišlo, in je prešlo. Volit-prejel največ glasov kot kandidat
ve so za nami. Dr. Carlos Saul Me-nem je novoizvoljeni predsednik Argentine. Smemo govoriti o presenečenju? Dejansko da, in ne. Da, ker so mnogi pričakovali res njegovo zmago, a ne da bi imel (kot ima) lastno večino v volilni zbornici. Ne, ker so ankete zadnje dni kazale, da njegove sile rastejo. Morda bi morali .pričakovati, da se tistih 12% neodločenih, ki so končno še ostali, v zadnjem trenutku obrnejo k pe-ronizmu, ker gospodarsko stanje je vedno bolj jasno kazalo propad radikalne politike.
SIC TRANSIT. ..
Nedelja je bila mirna, mnogo volivcev, zmerno navdušenje. Ob šestih se je pričelo štetje. Komaj dve dobri uri so potrebovale volilne komisije, da je na računalnikih črta vedno bolj jasno kazala na peroni-stično večino, ki je radikali nikdar niso mogli premostiti.
Že okoli desetih zvečer je kordob-ski guverner Eduardo Angeloz poklical svojega riohanskega kolega in mu čestital k zmagi. Ni imelo smisla podaljševati trpljenje. Tendenca je bila jasna, Menemova zmaga ne-spodnesljiva. Dosegel je 48% glasov, in dobil v volilni zbornici 310 volivcev, devet več kot jih zahteva ustava.
Ob teh številkah se lahko zamislimo. Pred šestimi leti je Alfonsin zmagal z 52% glasov in 315 volivci. Njegova zmaga je bila še bolj prepričljiva. Imel je lastno večino v poslanski zbornici, in kljub manjšini v senatu je lahko prodrl z zakoni v povezavi s provincijskimi strankami. Ne bomo znova ponavljali napak, ki so jih radikali zagrešili; v prvi vrsti opojnost zmage in oholost po njej, domala do zadnjega trenutka pred volitvami. Zabeležimo le, da je Alfonsinova slava zatonila. Potopil jo je naliv peronističnih glasov v nedeljo, 14. maja.
Radikalom ostane mesto prve o-pozicije, močna parlamentarna reprezentanca (89 poslancev, kar je 35% zbornice), pa težko delo notranje reorganizacije, kajti vsak poraz zahteva žrtve. Angeloz sam je, kljub porazu, ohranil še najmočnejše mesto v stranki. Domala s slabo podporo vlade in stranke in skoraj z opozicijo notranje struje, ki jo imenujejo Coordinadora (levica radikalov), je opravil še kar dober posel, saj je z listami federalistov skupno prejel 37 odstotkov glasov, kar je pomenilo 235 volivcev. Močan je ostal tudi De la Rua, ki je
za senatorja v prestolnici. Ostali veljaki so žalostno propadli.
Boj se pripravlja v radikalni stranki. Ne vemo, kdaj bo izbruhnil, ali takoj, ali šele po predaji o-blasti. Vsekakor bo pozitiven, ker sta „alfonzinizem“ in z njim Coordinadora, storila stranki precej ško-in bila v veliki meri kriva poraza.
NOVI ,,LIDER“
Menem pa je medtem postal nova bleščeča zvzda na peronističhem nebu. Zlasti med ljudstvom, ki je pripravljeno slediti „caudillu“. Po Peronovi smrti ni bilo tako močne predstave. Je za tem hrepenel Ubal-dini, pa mu rii uspelo? Morda. Menem ima sedaj v lasti to mesto, in vsaj zaenkrat mu ga nihče ne more zasenčiti.
A kaj drugačen je njegov položaj kot bodoči predsednik države. Preveč je obljubljal v začetku kampanje, da bi sedaj mirno spal. Res
Slovenščina
AL’ MEN’ SE ČUDNO ZDI...
Kadar se nam zdi nekaj nenavadno, se čudimo.
ČUDIM SE BREZBRIŽNOSTI NEKATERIH ROJAKOV.
ČUDIM SE VZTRAJNOSTI NAŠIH IDEALISTOV.
ČUDIM SE DOBRO OHRANJENIM IZKOPANINAM.
Občutek čudenja izhaja iz nas, ni sad delovanja od zunaj.
MENI SE ZDI. Ne morem reči: MENE ZDI.
Prav tako ne moremo reči v slovenščini: MENE ČUDI. Bo kdo dejal, da je to vpliv hrvaščine. Ne bo res, saj se tudi Hrvati borijo proti tej obliki. Mora biti od kod drugod. Nemci res prenesejo, da jih „kdo čudi“. Tudi Španci iso krotki in se „pustijo čuditi“. Mi pa se čudimo — ali pa se ne čudimo, o tem vsak .sam odloča. Zunanji vplivi so lahko kakšen nagib ali napotek, izzivanje ali vaba. čudenje pa je samo naša stvar.
ČUDIM SE, DA GA TAKO DOLGO NI.
TO SE BOSTE ŠE ČUDILI!
Včasih se ljudje niti ne zavedajo, da okrog ovinka zabredejo v napačno izražanje: NEKAJ ME JE ZAČUDILO. Sestavljenka malo omili grobost napake. Vendar skozi predpono in podaljšano končnico opazi-
je zadnje dni pred volitvami prepričeval, da nima magičnih rešitev, a ljudstvo pričakuje, da se mu stanje zboljša.
To pa zaenkrat ni mogoče. Najprej je treba sprejeti dejstva, da do prevzema oblasti manjkajo še dolgi meseci. Potem pa, prvi ukrepi bodo trdi in njih posledice težke, če le hoče vsaj nekoliko resno delati. To pa je dvojen problem. Oglejmo si ju od blizu.
Prvi: Ker so volitve organizirali radikali in računali na dejstvo, da nihče ne bo imel lastne večine. Tudi so hoteli volitve čim prej, da bi bilo manj časa za morebitni polom gospodarskega programa. Program se je vseeno sesul, Menem je dobil lastno večino (ni prostora za politično alkimijo), do predaje oblasti pa ostane dolga doba sedmih mesecev. Zato se v samih radikalnih vrstah pojavljajo glasovi, da je treba prenos oblasti pospešiti. Bilo bi najbolj pametno.
Drugi: Položaj gospodarstva je tak, da zaenkrat ni prostora za o-bljubljene velepovišice plač. Prvi u-krepi bodo morali biti strogi. Eden izmed peronističnih ekonomistov, (Nadaljevanje na 4. str.)
-moj jezik
mo osnovno napako: MENE ČUDI. Pravilno bi rekli: NEKAJ SE MI JE ČUDNO ZDELO. NEKAJ ME JE PRESENETILO. BILO JE NEKAJ ČUDNEGA, čudil sem se pa le sam!
¡V tekoči' ljudski govorici pogosteje srečamo izraz: ČUDNO SE MI ZDI. Ali kar kratko: ČUDNO.
ČUDNO, DA GA ŠE NI.
ČUDNO, DA NISO PREJ OPAZILI.
RES BO ČUDNO, ČE SE TA REČ DOBRO IZTEČE.
Da bi pa mene kaj čudilo •— se ne pustim! Kar primerjajmo ta izraz v drugih osebah; kako se nam bo zdel neprimeren:
MATER BO ČUDILO, KAKO SMO HITRO OPRAVILI.
DOBRA IGRA UTRUJENIH I-GRALCEV JE ČUDILA PUBLIKO.
V teh primerih bo vsakdo takoj popravi!:
MATI SE BO ČUDILA, KAKO KAKO HITRO SMO OPRAVILI.
PUBLIKA SE JE ČUDILA DOBRI IGRI ...
Na videz je majhna napaka, vendar nas oddaljuje od pravega, res našega načina izražanja. Z majhnimi koraki na stranpota polagoma zgubimo občutek prave smeri in ne čudimo se, če se počasi tudi večjih napak ne bomo zavedali. Ne čudimo se!
M. A.
Iz neke osmrtnice in sv. pisma
Osmrtnico dr. Marijanu Breclju je napisal Jože Penca v reviji Naši razgledi 27. januarja letos. Dr. Mar-jan Brecelj je bil pred revolucijo krščanski socialist, ki pa je kmalu zajadral v komunistične vode in v partijo. Bil je pozneje visoka oseb-nost, minister itd.
Jakob je bil v življenju precej o-samljen in človeka v nesreči nihče ne pozna. Tam, v puščavi, ko sta se borila angel in Jakob, pa tudi ni bilo preveč obljudeno. Jakob je pa le dosegel, kar je zahteval od angela: blagoslov! Res je potem šepal celo življenje, ker se mu je pretegnil živec v nogi, tako da pravoverni Ju-dje še danes ne marajo jesti tega dela stegna, toda dobil je zaise in za svoje potomstvo neko garancijo —-blagoslov!
De mortius nil nisi bene! če se mi bo kaj slabega o Breclju zapisalo, nisem jaz to pisal, Jože Penca je na to že prej namignil, tudi napisal je. Ni moj namen pisati osmrtnice Breclju, saj tudi Pencev ni bil — on je skušal braniti Kocbeka1 — jaz pa še tega ne mislim, samo na nekaj podrobnosti bi ga rad spomnil.
Ko sta se vrnila Edvard Kocbek in Jože Rus s potovanja v Bosno — bila sta delegirana1 za krščanske socialiste v AVNOJ — kamor pa nista prišla, so dolgih deset dni razpravljali Kardelj, Kidrič, Vidmar in Koc-
bek o Okrožnici št. 6, ki naj bi bila po Fajfarju datirana z 11. januarjem 1943. Pri izdelavi te da So sodelovali Kocbek, Fajfar in Brecelj, torej je že takrat bil Kocbek sam, le mislil je, da ga drugi še spremljajo. Šlo je za odnose in vloge med skupinami, ki so sestavljale OF. Kocbek je hotel obdržati skupino krščanskih socialistov, partija pa ga je že takrat prevarala. Iz osmrtnice Jožeta Penca o Breclju je čutiti, kot da bi ga hotel zagovarjati, vendar Penca ni poznal zadosti Breclja, njegovega dela in stikov s partijo. Tako so krščanski socialisti Brecelj, Stanovnik, Fajfar in Brilej že bili v partiji ali pa so takoj po Dolomitski izjavi vanjo vstopili. Počakali so samo njenega podpisa, ki je krščanske socialiste trdno privezal na partijo, s tem pa so morali deliti vso odgovornost za njeno delovanje, vanje, in za' vse, kar se je zgodilo pozneje.
Vem, Jože vem, da je bilo dosti teh proti podpisu, toda bilo je že prepozno. Po Dolomitski izjavi naj bi Pugleška popravila, kar je bilo zagrešeno, toda ostalo je samo pri besedah in škodoželjnem nasmihanju — zdaj je, kar je!
Zadnji poskus, ki ga je napravil Kocbek, so bile Sušiee pri Starih žagah. Tudi tam se je izkazalo, da je Kocbek sam, varuštvo partije je bedelo nad svojimi včerajšnjimi za-
vezniki in današnjimi sopotniki. Stali so pred pištolami — govoriti ni bilo o čem, izbirati ni bilo kaj.
Čudno! Pencu bi moralo to biti poznano, morebiti je tudi bilo, le da sedaj sramežljivo piše, da ¡so Breclju očitali, zakaj jih ni bolj trdno branil pred komunisti. Pa če bi ti, Jože, primerjal datume Dolomitske, Pu-gdeške izjave in sušiškega sestanka aktivistov z vstopi v partijo, bi prišel do zaključka, da je Brecelj že prej bil v partiji -—• datum, ki ga navaja Stanovnik (en mesec kasneje!), je bil za uporabo znotraj vaše skupine, drugače pa je bila nagrada Breclju za sopotnike, ki jih je pripeljal partiji. Brecelj ni maral o-stati sam kot Jakob.
Jakob-Kocbek pa je že tedaj čutil to, vsaj biblija se mu je odprla na strani „...in Jakob je ostal sam...“
Ostalo pa mu je boleče mesto kot Jakobu, le da se je to še bolj razbolelo v naših dneh krščanskim socialistom in da njim ni prepovedano jesti mesa stegna. Judovski spomin je zdržal tisočletja, krščanske socialiste je zapustil ob koncu vojne, naš je pa še živ. Morda zato, ker nismo dobili blagoslova partije?
O Jezus, odpusti nam naše grehe... Meni, ki sem se spravil na Jožeta Penca osmrtnico, in Tebi, Jože, ki si z osmrtnico skušal napraviti obrambo nečesa, kar se ne more braniti. Vendar, kako bi bilo lepo, tudi za mrtve, če bi bilo res. Tako pa je ostala samo tragika...
Tone Brulc
SLOVENIJE
SLOVENCI V ARGENTINI
Osebne novice
LJUBLJANA — Društvo za negovanje tradicij drugih jugoslovanskih narodov v Sloveniji snujejo precej konspirativno. V Ljubljani se je zvedelo: da bo društvo omogočilo tesnejšo vez z matičnimi narodi, da bo pomagalo k negovanju njih tradicij in materinega jezika in o-mogočalo uveljavljati pravice, ki jih imajo po ustavi. Zato naj bi pripravili literarne večere, folklorne prireditve in jezikovne tečaje za Srbe, Hrvate, Črnogorce in Muslimane, ki žive v Sloveniji.
LJUBLJANA — Slovensko zdravstvo ne more ostati bela vrana v sedanji finančni situaciji: tudi zdravstvo nima denarja in morajo bolnišnice in klinični centri najemati posojila za redno poslovanje. Zadnja, ki je morala najeti posojilo, je mariborska bolnišnica, ki pred tem ni potrebovala teh kreditov. Veliko je tudi občinskih zdravstvenih skupnosti, ki lekarnam z veliko zamudo plačujejo zdravila; tudi zdravil lekarnarji ne dajejo več na recepte teh skupnosti.
MURSKA SOBOTA — Radenska
se je pritožila pri temeljnem sodišču nad arbitražo Gospodarske zbornice Jugoslavije, po kateri bi morala plačati avstrijski firmi Kajo 80,07 milijonov av. šilingov odškodnine. Spor je začel, ker je Radenska začela proizvajati Kajevo pijačo Deit z lastnimi surovinami, ne da bi se s Kajom predhodno zmenila o zamenjavi surovin. Zdaj mora sodišče preučiti ne samo arbitražni spis, temveč tudi pogodbo med Radensko in Kajom. česar je vsega skupaj celih 136o strani.
LJUBLJANA — Veliki mestni park bi radi uredili v bežigrajskem predelu. Na desetih hektarjih naj bi bilo vse potrebno za otroško razvedrilo, sprehode in počitek; meje pa bile Linhartova in Vilharjeva cesta ter Gospodarsko razstavišče in nova Robbova ulica. Severni mestni park sta imela v mislih že arhitekta Plečnik in Fabiani.
MARIBOR — Holiday Inn bo imel tudi v Mariboru svoj hotel, ki naj bi stal do leta 1992. Imel bo skoraj šeststo ležišč in 12000 sedežev v gostinskih lokalih. Hotel bo visoke A kategorije in bo imel vse, kar spada k tako visoki kvaliteti: plavalni bazen, nočni bar, igralnico, kongresno dvorano, pa še trim kabinet (telovadnico), savno, brezcarinsko prodajalno, frizerski salon, itd.
LJUBLJANA — Sedem novih
knjig, med katerimi prevladuje leposlovje, je izšlo pri Kmečkem glasu: Lunin setveni koledar 1989, ki je namenjen poljedelcem, vrtičkarjem in čebelarjem; Slovenija, zibelka smučanja v Srednji Evropi Svetozarja Gučka; Slovenske ljudske vraže Rada Radeščka ; Peti korak Zlate Volarič (delo je namenjeno otrokom) ; Kontrabandt Ivanke Čadež (roman, kjer se kaže Primorska v času italijanske zasedbe); Pridi k tolmunu Anice Zidar (o težavah 0-trok, ki jih izkoriščajo ločujoči se in ločeni starši); Godec pred peklom Ivana Sivca (zgodba vaškega godca, ki se nenadoma sreča s sodobnim peklom: radiom, TV ih podobnim; posreduje svet slovenske narodnozabavne glasbe).
LJUBLJANA — Telefonska anketa Dela je pokazala, kaj menijo prebivalci Slovenije o mitingih. Telefonsko je bilo anketiranih 354. Spraševali so po vseh slovenskih regijah, največ anketirancev pa je bilo iz Ljubljane. Med anketliranimi je bilo 96,05 Slovencev in 3,95 odstotka pripadnikov ostalih narodov. Večina (okrog 80%) je bila proti organizaciji mitingov solidarnosti s Kosovom v Ljubljani.
LJUBLJANA — Slovenski mladin.
ci so proti štafeti mladosti. Predlagajo, naj bi letošnji 25. maj potekal drugače. Sklene naj se dogovor z drugo jugoslovansko radiotelevizijsko mrežo o prenosu prireditev tako da bi se Jugoslavija lahko spoznala z dejavnostmi mladih po državi in da bi denar, ki je namenjen praznovanju, razdelili med republiške in pokrajinski konferenci mladih.
LJUBLJANA — Vnovično podražitev napredujejo komaj teden dni potem, ko so peli v Sloveniji podražilo kruh. Nova cena bele moke se v trgovinah suče okrog 1800 dinarjev za kilogram (dolar — 7340 dinarjev).
LJUBLJANA — Slovenska muza pred prestolom' je izšla pri Mladinski knjigi. Je to antologija slovenske slavilne državniške poezije, v kateri je dr. Marjan Dolgan zbral pesniške izlive, ki so jih naši književniki posvetili posameznim državnikom.
UMRLI SO OD 13. do 22. marca 1989:
LJUBLJANA — Dr. Jožica čuček-Dolenjlšek; Anton Prosen, 77; inž. Tomislav Lisac; Avgust Pirc; Metod Trošt; Minka Dolinar roj. Rajnar; Jože Jumi; Pranja Menart, 89; Alojzija Kuhar roj. Mežan, 89; Viljem Delalut; Pavla Hoče-
Rojstvo: V družini Toneta Podržaja in njegove žene ge. Vere roj. Breznikar se je rodila 12. maja hčerka Marija Mihaela. Čestitamo!
Krsta: Krščena je bila v cerkvi sv. Nikolaja v San Juisto Marija Veronika Marinčič, hčerka Janija in ge. Metke Markovič. Botra sta bila Toni Markovič in Anica Marinčič poročena Šuc. Krstne obrede je opravil žpk. Matija Borštnar.
Dne 14. maja je prejel sv. krst v San Justu Tomaž Aleksander Drenik, sin Andreja in ge. Marije roj. Kocjančič. Botrovala sta Janez in ga. Ani Puntar, krstil pa je prelat dr. Alojzij Starc.
Krst: V slovenski cerkvi Marije Pomagaj je bila v soboto, 13. maja, krščena Julija Helena Pineiro, hčerka Ri-carda in ge. Helene roj. Jeločnik. Za botra sta bila Marjan Pineiro in ga. Ja-nika Omahna-Jeločnik.
Staršem nalše čestitke!
Smrt: v Mendozi je umrl štiriinpol-letni Jurček Bajda, po svoji težki življenjski bolezni dne 5. maja. Staršem Jerneju in Angelci Bajda roj. Šmon izrekamo iskreno sožalje.
MKIMPOEiO)
SKUPNO JUBILEJNO KOSILO
V nedeljo, 23. aprila sta Društvo Slovencev in Zveza slovenskih žena in mater pripravila skupno kosilo za vse rojake, ki naj bi veljalo vsem tistim rojakom, ki so že ali pa še bodo v letošnjem letu praznovali pomembne življenjske jubileje od 50. do 100. leta, števši po peticah in deseticah. Tako družabno prireditev
var roj. Putrih; Adolf Berne; Amalija Čoki roj. Tomažin, 86; Milan Vrtačnik; Katarina Kašman roj. Piki; Karolina Favliha roj. Stare; Marija Tavčar; Matko Kuralt; Alojz Žigon; Ivanka Leban roj. Grad (Peclova Iva), 67; Milan Jenko; Anton Curk; Matija Progar; Marija Baraga; Ivan Berginc; Leopold Kosmač.
(RAZNI KRAJI — Alojz Razboršek, Dob; Vid Nučič, Kranj; Albin Cvetko, 56, Domžale; Ivan Rinaldo, Blejska Dobrava; Josip Lazar, 91, Sežana; Frančiška Perčič roj. Predalič, 84, Celje; Alojz Domajnko, Ljutomer; Ljudmila Kušnik, Litiia; Franc Kumelj, Stična; Pregrin Kosmatin, Dob; Frančiška Drolc, Kamnik; Andrej Habjan, 69, Pivka; Antonija Bizjak roj. Vidovič, Krško; Martin Hribar, Kranj; Franc Keber (Dolinarjev ata), 8’5, Sostro; Jo-si'pina Kude- roj. Čas, Dravograd; I-gnac Božič, Trlbovlje; Karolina Mlakar roj. Kolšek, 78, Laško; Berta Hudej, Celje; Leopoldina Cajhen roj. Bajda, 89, Laško; Ciril Lenarčič, Brezovica; Miroslav Urisk, Radlje; Andrej Janežič, Viševek; Marija Žagar, Kranj; Janez Sasso, 67, Vinje; Jože Knez, Velenje; Štefan Veber, Celje; Ana Magdalena, Šentjur pri Celju; Milka Šmid (Polajnarjeva), Železniki; Marija Kozjak roj. Fister; Podrezje; Alojz Juvan, Vače.
. S
smo imeli že lani.
Letos sta bili kot prvi v dokaj številni vrsti omenjeni Angela Je-rovšek, ki je pravkar dočakala 90 let, in pa Cilka Bajuk, ki bo novembra dopolnila 80 let. Vsak kandidat je dobil šopek z rdečim nageljnom. Seveda je bilo nič koliko veselja in čestitk vsevprek!
Hvalevredna je taka prireditev, ki rojake druži v tesni povezanosti!
Sl	[0	m	m	UDom
SAN			MARTIN	
LIGA ŽENA-MATI
Pri aprilskem sestanku Lige žena-mati v San Martinu je govoril prelat dr. Starc o glavnih potezah ver-sko-moralne vzgoje naše mladine. Poudarjal je, da je bila vzgoja 0-trok težka vse čase, pa naj je že to bilo v času Jezusove smrti, ob propadu rimskega imperija, za časa Krištofa Kolumba, ali pa našega
(Letos je ljubi Bog neverjetno dobrodušen do našega Doma. Za tombolo nam je podaril prelep pomladanski dan in sedaj za obletnico Doma še lepši jesenski dan. Zato ni čudno, da so mnogi rojaki izrabili lepo vreme in prihiteli v naš Dom. Že pri vratih smo imeli malo presenečenje. Namesto splošnih nalepk je Milena Kovačič sešila lične pentlje — belo, plavo, rdeče —, ki so krasila prsi naših obiskovalcev. Ivan Žnidar in Jože Korošec, dva izmed u-stanoviteljev Doma, sta pri vhodu pozdravila vse prišlece.
Po dviganju zastav in petju obeh himen smo se pomaknili v dvorano k sv. maši, ki jo je daroval msgr. dr. Alojzij Starc ob somaševanju našega kaplana Francija Cukjatija. Po maši so vsi izrabili čas za medsebojne pogovore, saj se mnogi srečajo po daljšem času prav na teh dnevih.
Iz kuhinje je medtem prihajal vonj, ki nas je vabil v dvorano za' belo pogrnjene mize. Postala je premajhna. tako da so nekateri posedli za mize na vrtu. Hvala Bogu, da je bilo prijetno toplo.
©b štirih popoldne je Franci Žnidar, voditelj programa, napovedal kulturni del obletnice. Takoj nato je predsednik Doma, Tine Kovačič, pozdravil vse navzoče, ki so nas razveselili s svojim obiskom. Spomnil se je tudi ustanoviteljev Doma, živih in drugih, ki so nas že zapustili.
Franceta Prešerna in Antona Martina Slomška. Naš prihod v Argentino je ni olajšal, še posebej pa ise je otežila v letu 1989. Vse okolje je vedno bolj razkristjanjeno, družbena občila pa polna nemorale. Kljub temu pa nam ostaja nelahka naloga vzgajati mladi rod, dati mlademu rodu telesno, umsko, srčno, narodno, družbeno, družinsko, poklicno, spolno in splošno moralno ter versko vzgojo. Samo tako bodo mladi zgradili močno osebnost, kremenit značaj. Samo tako se bodo pripravili za življenje.
Predavatelj je vzgojo razdelil v dobe: pred rojstvom do nekako šestega leta, od tam do približno štirinajstega leta in potem do osemnajstega leta. Seveda se tudi potem ne sme ustaviti. — Življenje mladoletnika je podobno viharnemu morju, nanj vpliva sodobno življenje, revije, časopisi, družba, knjige, filmi, TV. Na versko-moralnem področju ustvarja ta doba različne tipe: globoko verno mladino, brezverno, brezbrižno.
V naših družinah naj bo lepo vzdušje in slovensko govorjenje. Naše družine nas sodelujejo s slovensko in argentinsko šolo ...
Končno je želel Domu in naši srenji še mnogo plodovitih obletnic.
Nato je voditelj programa povabil na oder slavnostno govornico dr. Katico Cukjati. Glavna' ideja govora je bila: Pota naše mladine. (Govor je bil v celoti objavljen v Svob. Slov. 11. maja.) Odbor Doma in vsa naša srenja se javno zahvaljuje govornici za njen govor, poln zanimivih in aktualnih idej.
Sledila je veseloigra Antona Tomaža Linharta — Županova Micka1. Carapachayski oder je izbral ta prvi biser slovenskega teatra ob 200-let-nici njenega rojstva. Podrobnejše poročilo o tej igri bomo priobčili v naslednji številki.
Dvorana se je napolnila do zadnjega kotička. Veseli obrazi in sproščen smeh gledalcev je bil dokaz, da so igralci prepričljivo zaigrali. Po igri je Slovenski ansambel s svojimi akordi vabil vse, da so se ob valčkih in polkah zavrteli v lepem domačem vzdušju.
Lep dan, lep popoldan, lep večer! Še na mnoga leta, dragi carapa-chayski Dom in vsej tvoji srenji!
Mak
SLOV. SREDNJEŠOLSKI TEČAJ
Sestanek staršev dijakov 1. letnika bo v soboto, 20. maja, ob 18. uri v Slovenski hiši.


Obletnica Doma v Carapachayu
JANEZ VASLE
(3)
Avstralije, obljubljena dežela
SLOVENCI V AVSTRALIJI Melbourne, januar 1989
Pater Bazilij Valentin, frančiškan in duhovni vodja Slovencev meni, da je v Avstraliji okoli trideset tisoč rojakov, raztresenih po vsej državi. Največ jih biva v Sydneyu, osem tisoč, enako število kot v Melbournu. So pa Slovenci tudi v Geelongu, Perthu, Adelaidi, Brisbanu, Canberri in v okolicah teh mest. „V Darwinu, na severu, jih je nekaj in v srednji Avstraliji, čeprav so zadnji večinoma samci in nekateri tudi zapuščeni, zato ne pridejo med skupnost,“ pravi pater Bazilij.
„Letos proslavljamo v Avstraliji dvesto let evropskega naseljevanja. Vemo, da med prvimi naseljenci ni bilo Slovencev. Pozneje naletimo na kakšno slovensko ime pred prvo svetovno vojno in nekaj več pred drugo. V večjem številu pa so se Slovenci šele naseljevali na peti celini od leta 1948 naprej, ko je avstralska vlada začela sprejemati tudi begunce iz evropskih povojnih taborišč. V tej prvi skupini naseljencev je bilo tudi precej primorskih in koroških rojakov, ki niso hoteli o-stati še naprej pod italijansko in avstrijsko oblastjo. Tako že štejemo
tirideset let slovenske prisotnosti v Avstraliji po drugi svetovni vojni,“ je napisal A. L. Ceferin v Misli.
Skoraj deset let je bil senator v avstralskem parlamentu Slovenec Miša Lajovic. ,,Ponosen sem na to, da sem tudi jaz skoraj deset let pripadal parlamentu. Posebno pa na to, da sem bil prvi Slovenec, povojni emigrant in kot tak prvi ne-an-glosaksonskega porekla izvoljen v senat v zgodovini parlamentarne demokracije v Avstraliji. Še bolj me veseli, da sem imel priliko in sicer oktobra leta 1978, ob šestdesetletnici prve slovenske narodne vlade v Ljubljani, držati govor v senatu o Sloveniji in Slovencih. Melbournski časopis The Age je objavil majhen članek pod naslovom „Ni Slovenije“, kar me je tudi spodbudilo, da sem pripravil govor o zgodovini Slovenije, kdo in kakšni smo Slovenci,“ pravi senator Lajovic.
Tudi podjetnikov je veliko med Slovenci v Avstraliji. Johnny Major, doma iz Maribora, skrbi štiriindvajset ur na dan za poškodovane avtomobile in za tiste, ki so imeli karambol. Je tudi odličen harmoni-kaš. Pred nekaj leti ga je odlikovala angleška kraljica. To je samo en primer delavnosti Slovencev v Avstraliji. Večinoma imajo dobre e-
konomske položaje, zgrajene na pridnosti. Prijazni so in radi postreže, jo gostu. Avstralija nudi visok življenjski standard, tudi za delavca, ki si tam lahko privošči to, kar drugje ne vidi od blLu. Delo je trdo, a je dobro plačano. Kronist je videl tedensko potrdilo delavca, ki je zneslo več kot petsto dolarjev. „Z mojo plačo živimo, ženina pa gre v banko.“ je rekel. Kljub temu nekateri tožijo, da že ni več tako kot pred desetimi leti. Vsekakor je avstralska sedanjost zadosti dobra, da privablja ljudi iz celega sveta. Predlanskim je bilo milijon tristo tisoč prošenj za naselitev iz celega sveta, od katerih je država odobrila 120 tisoč, kar ni malo. Prvo mesto v prošnjah je zasedal London, drugo pa Beograd.
V Sydneyu imajo Slovenci dva kluba: Slovensko društvo Sydney in Triglav. Člani prvega so zgradili moderno in prostorno stavbo na večhek-tarnem zemljišču, kjer imajo veliko dvorano, bar, lovsko sobo, mladinsko sobo in balinišče. Zgradbo je lansko leto blagoslovil torontski nadškof A-loj'zij Ambrožič. Predsednik društva' Štefan Šernek je povabil kronista in mu razkazal prostore. Šernek je tudi član moškega okteta Lipa pod vodstvom Jožeta Urbasa. V Melbournu so tri slovenska društva: Planica, Jadran in Slovensko društvo Melbourne. V Geelongu, sedemdeset kilometrov od Melbourna proti obali, imajo rojaki društvo Ivan Cankar z več kot 150 člani. Prav tako so tudi
klubi v Perthu, Adelaidi, Canberri in Brisbanu. V Avstraliji je veliko povojnih emigrantov in tudi ekonomskih, ki so prišli po boljše življenjske možnosti. Precej se jih je tudi naselilo zadnja leta. Kljub temu, da ni meja med političnimi iz ekonomskimi emigranti tako izrazita kot v Argentini, je politično vprašanje vedno občutljiva točka, tako v društvih samih kot v medsebojnih odnosih. Del© društev sloni na socialni podlagi in na športu. V tem področju se rojaki odlikujejo kot balinarji in strelci. Slovenci imajo tudi pevske zbore, ki nastopajo predvsem na ve. likih slavnostih. Dobivajo pa tudi obiske iz Slovenije. Zadnja leta so bili tam Slovenski in Ljubljanski oktet, skupine narodno-zabavne glasbe. Lansko leto je gostovala igralska skupina z igro „Moj ata, socialistični kulak“.
Verska središča tudi igrajo zelo važno vlogo med Slovenci. V Kewu, predelu Melbourna, imajo frančiškani velike prostore, ki vključujejo Baragov dom, cerkev sv. Cirila in Metoda, dvorano, Slomškovo šolo in knjižnico, sestrski Slomškov dom ter zemljišče za zgradbo doma počitka za ostarele rojake. Pater Bazilij skrbi za Victorijo, Južno Avstralijo in Tasmanijo. Z nakupom zemljišča in stare hiše je pričel leta 1970 tudi versko središče Sv. Družine v Adelaidi, ki ga danes vodi Janez Tretjak. „Dvorano in kapelo smo zidali po lastni zamisli, brez vsakih arhitektov, samo s pomočjo zvestih ro-
jakov,“ pravi pater Bazilij, ki je v Avstraliji od leta 1956. V Baragovi hiši sprejemajo poleg obiskov iz celega sveta tudi zapuščene ljudi, da imajo zavetišče in hrano. Pater Bazilij, doma z Viča pri Ljubljani, pravi, da je v dvaintridesetih letih šlo skozi to hišo 1800 fantov šestnajstih narodnosti in šestnajstih različnih ver. Veliko je pomagal slovenskim emigrantom, posebej prva leta. „Takrat je bilo lažje, v dveh urah sem jim uredil vse papirje, da so lahko ostali tukaj.“ Zadnja leta so pogoji postali strožji. V cerkvi Sv. Cirila se rojaki zberejo vsako nedeljo k slovenskim mašam, ki jih darujeta pater Bazilij in pater Tone Gorjup, mlajši duhovnik, bivši sošolec našega Toneta Bidovca v Ljubljani.
Prostorna cerkev Sv. Rafaela v predelu Marrylands je vodilna točka verskega -središča v Sydneyu. Dušnopastirsko delo vodi pater Va-lerijan Jenko, ki je lansko leto praznoval petindvajsetletnico prihoda v Avstralijo. Že sedem let mu pomaga pater Ciril Božič. Delujejo tudi se-stra Hilarija Šanc in sestra Francka Žižek, ki je komaj eno leto in pol v Avstraliji in skibi za slovensko šolo in pevske zbore. Sestra Hilarija je stara 74 let in ima tako energijo, da je lahko vsakemu mlademu človeku v zgled. „<5e me kaj boli, sploh ne pomislim, naprej delam in preide,“ pravi. Kronist si misli, da je navsezadnje tako enostavna filozofija še najboljša.
MALI OGLASI
ZOBOZDRAVNIKI
Victor Leber - sulošna odontologija, implantéis óseo-integrados; sreda in pe. tek od 14 do 18; Belgrano 3826 -7. nadstr. B - San Martín - T. E. 755-1353.
Prodajamo psifike pasme „Airedale Te-rrier“ — čistokrvne s pedigree —. Klicati od 16.—21. ure. T. E. 623-8138.
SLOVENSKA MIŠA
NEDELJA, 4. JUNIJA 19H9
SPOMINSKA PROSLAVA
v počastitev padlih domobrancev in drugih protikomunističnih boi'" cev ter ostalih žrtev komunistične revolucije v ¡Sloveniji.

■afcc=aa«aBB«va«aBB*aa*B»«u <
ARHITEKTI
Andrej Duh — načrti, gradnje in vodstvo del v Bariločah in okolici; nepremičninski posli. — P. Moreno 991, 5. nadstr. C. — 8400 Bariloche.
TURIZEM
Potovanja, skupinske ekskurzije, letalske in pomorske vožnje poskrbi po ugodni ceni Marjeta Šenk. T. E. 762-2840.
ADVOKATI
dr. Vital Ašič — odvetnik - ponedeljek, sreda, petek od 17 do 19, Don Bos-co 168 - San Isidro; T. E. 743-5985.
dr. Franc Knavs — vsakovrstne civilne, delavske in trgovske zadeve v Capitalu in Pcia. Bs. As. — Tucu-man 1455, 9. nadstr. E - T. E. 45-0320 - poned., torek, četrtek od 16 do 20.
ZA DOM
POHIŠTVO: za jedilnice, spalnice, dnevne sobe, moderno in angleški stil. Tine Kovačič. — T. E. 765-1682.
ŽEKNANJE Pili MARIJI POMAGAJ v Slovenski hiši - 2S8. maja 1989
ob 11.30 somaševanje ¡dušnih pastirjev. Pel bo mladinski zbor iz San Justa.
ob 13.00 na razpolago kosilo. Lepo prosimo za prijave, ob 15.00 poročilo o Osrednjem dušnopastirskem svetu in o stanju Slovenske hiše.
pete litanije Matere božje z blagoslovom in zahvalno pesmijo. Lepo vabljeni!
REDECORA — celotna oprema stanovanj: blago za naslanjače, odeje, zavese, tapete, preproge — Bolivar 224, Ramos Mejia, T. E. 654-0352.
Garden Pools — konstrukcije bazenov -filtri. - avtomatično zalivanje — Andrej Marolt, Martinez de Hoz 211, San Miguel, T. E. 664-4374.
Slovenski dom San Mariin
bo v nedeljo 21. maja praznoval
29. OBLETNICO MDMA
s celodnevnim programom
Ob 11.00 Ob 11.30
Dviganje zastav
Sv. maša, ki bo darovana za vse žive in mrtve člane doma
Ob 13.30 Skupno kosilo
Kulturni program Nato družabni del
Igra orkester „ZLATA ZVEZDA“
Rojaki in prijatelji prisrčno vabljeni!
Ob 15.30
SANITARNE NAPRAVE Sanitarne in plinske naprave. — privatne - trgovske - industrijske - odobritev načrtov — Andrej Marolt, Avellaneda 216, San Miguel, T. E. 664-1656.
TRGOVINA
Delikatesa Franc Vester — Gana 119 -Capital - (1 kvadra severno od postaje Liniers).
Alpe Hogar — Stane Mehle - vse za
vaš dom - L. Vernet 4225 - 1826 Rem. de Escalada - T. E. 248-4621.
Viktor Leiier
ZOBOZDRAVNIK
Splošna odontologija implantes oseo-integrados
Za uro: sreda in petek od 14 do 18 Belgrano 3826	-	7. nadstr. “B”
.San Martin	T. E. 755-1353
GOSPODARSTVO
Zavarovanja M. in H. Loboda — Sarmiento 385, 1. nadstr., pis. 10 - Buenos Aires - od 11 do 18.30 - T. E. 312-2127.
SLOGA — PODRUŽNICA RAMOS MEJIA. V pritličju poslopja Sjoge, Moreno 129. Od ponedeljka do petka od 17. do 19. ure. T. E. 658-6574 — 654-6438.
Šahovski turnir
ZA VSE ŠAHISTE
Švicarski sistem, 7 kol
v SLOMŠKOVEM DOMU
začetek 20. maja ob 20. Vpis T. E. 657-3288 TURNIR PODPRE SLOGA
Kreditna zadruga SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574/654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
Mutual SLOGA — Bine. Mitre 97, 1704 Ramos Mejia - T. E. 658-6574, 654-6438. Od ponedeljka do petka od 10. do 19. ure.
SLOGA — PODRUŽNICA CASTELAR Slovenska Pristava - Monte 1851 -
Uraduje ob četrtkih od 20. do 22. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (g. Nande češarek).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN MARTIN — Slovenski dom - Cordoba 129
Tel. 755-1266 - Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in o!b nedeljah od 10. do 11. ure (g. Stanko Oberžan).
SLOGA — PODRUŽNICA SLOVENSKA VAS — Hladnikov dom - Msgr. J. Hladnik in Hernnndarias - Uraduje ob sredah od 19. do 21. ure in ob nedeljah od 10.30 do 12.30 (ga. Marija Gorše).
SLOGA — PODRUŽNICA SAN JUSTO Naš dom (pisarna) H. Irigoyen 2756 T. E. 651-1760. Uraduje ob torkih od 18. do 20. ure in ob nedeljah od
9.30	do 11.30 (gdč. Julka Moder).
PRIDOBIVAJTE NOVE NAROČNIKE!
srna BBS n»»u ms u a a a
LETALSKE KARTE etc.
NAJNIŽJE TARIFE! OMENITE TA OGLAS!
TRAVEL AGENCY „RIENTE“ Sr. SALVADOR
A. P, Leg. 6632 Disp. D.G.S.T. 1555
Esmeralda 973 / I “B”	- Capital
Tel. 313-9143 (9.30—12.30, 14—18.30)
IBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBHHHBBBBBHBBBHBBBllBHBBBBBHBaBBBBBB»aaBBHBaBBHaBHaHBB»BBB8B«eSBBaBBBBBHBI*BBBBBEnB«r«BSBBBaSaa
MLADINA, št. 6 (Ivo Žajdela)
(9)
Slovenska politična emigracija
VLADO SRUK:
ZDOMCE SMO ZANEMARJALI
Naj opišem ¡svojo lastno izkušnjo. Ni še minilo desetletje, ko sem v priložnostnem zapisu ob izidu knjige časnikarja in publicista Janeza Čučka Sramota umira počasi demonstriral razlago, ki je- šolski primer ideološkega' verbalizma, enostranosti in izključnosti, četudi sem ironično hotel vnesti v interpretacijo nekaj „metodičnega dvoma", četudi sem se zavzel za to, da je potrebno „o razrednem ¡sovražniku govoriti historič-no-materialistično, na temelju kompleksne družbenoekonomske in kulturnopolitične analize“, in četudi sem opozarjal, da gre pri takšnem opredeljevanju lahko za ,,ideološki propagandistični obrazec brez prave, tehtne vsebine“, sem bi dejansko blokiran, ujet v staro, dobro indoktrinacij sko matrico, s katero pisec (na vso srečo) dosti uspešneje prepričuje in zasužnjuje samega ¡sebe kot pa svoje- bralce... Kako težko se človek otrese ideološke opreme, ki jo nalože nanj in vanj desetletja. Še težje se takšnega duha rešuje politična institucija...
JANEZ STANIČ:
V PRAZEN PROSTOR
SPADA PLURALNOST
O samem problemu slovenske politične emigracije — če ta problem tudi še danes zares obstaja — za-
to ne vem povedati nič. Pač pa bi, če že želite, da sodelujem v tej anketi, porabil nekaj vrstic za neko drugo misel, ki je seveda povezana z vašo temo.
Gre za tako imenovani skupni slovenski kulturni prostor, njegovo pojmovanje in tudi nekatere konkretne politične posledice, ki iz tega izvirajo, če pojem jemljemo resno.
To seveda pomeni prenašanje in spuščanje v osrednji slovenski prostor, organiziran kot SRS, tudi tistih potencialov, ki nazorsko in politično niso v skladu ali so celo nezaželeni ,s stališča neke fantomske uradne ideologije v SRS. Fantomske pravim zato, ker v resnici urad-ne ideologije sploh ni več.
Zato gotovo ni odveč opozarjati na določene anahronizme ostankov uradne ideologije, med katere sodi delitev Slovencev izven SRS na „naše“ in „njihove“, pri čemer je, sodeč po praksi, pogoj za „naš“ lojalnost do oblastniških struktur SRS, kar pa je politikantski in ne politični kriterij.
LEV KREFT:
NE ZA KULTURNI PROSTOR, GRE ZA PRAVNO DRŽAVO!
O politični emigraciji hkrati slovita dve tezi, ki ju izrekajo naši u-radni organi, kadar beseda nanese (enkrat ali dvakrat na leto) nanjo.
OBVCSTILG
PETEK, 19. maja:
Seja Medorganiizacijskega sveta db
20.	uri v Slovenski hiši.
SOBOTA, 20. maja:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri.
Začetek šahovskega turnirja v Slomškovem domu olb 20. uri.
Kulturni večer SKA: Video film „Mlada Breda“. Ob 20 v Slovenski hiši.
¡Sestanek staršev dijakov 1. letnika Srednješolskega tečaja ob 18 v Slovenski hiši.
NEDELJA, 21. maja:
Obletnica v San Martinu s celodnevno prireditvijo.
NEDELJA, 28. maja:
Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši ob 11.30.
SOBOTA, 3. junija:
Redni pouk Slovenskega srednješolskega tečaja v Slovenski hiši ob 15. uri. NEDELJA, 4. junija:
Spominska proslava žrtev revolucije.
SREDA, 7. junija:
Spominski sestanek Zveze slovenskih mater in žena ob 17. uri. Govoril bo Božo Fink. Vabljene!
ESLGVENIA libre
Fundador: MILOŠ STARE
Director: Valentín B. Debeljak
REDACCION Y ADMINISTRACION:
RAMON L. FALCON 4158 1407 BUENOS AIRES ARGENTINA Teléfono: 6 9 - 9 5 0 3
Glavni urednik:
Tine Debeljak ml. Uredniški odbor: Tone Mizerit, dr. Katica Cukjati, Gregor Batagelj
Correo Argentino Centri! (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N7 5775
	TARIFA REDUCIDA Concerión Ni 3824
Registro Nac. de la Propiedad Intelectual No. 85.462	
Naročnina Svobodne Slovenije za 1989:
Za Argentino A 860; pri pošiljanju po pošti A 1000; Združ. države in Kanada pri pošiljanju z letalsko pošto 60 USA dol.; obmejne države Argentine 53 USA dol.; Evropa 65 USA dol.; Avstralija, Afrika, Azija 70 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 46 USA dol.
V Evropi lahko kupite Svob. Slovenijo: v Trstu: knjigarna Fortunato, Via Pa-ganini 2;
v Celovcu: knjigarna Mohorjeve družbe, Viktringer 26.
TALLERES GRAFICOS "VH.KO” S.R.L., ESTA DOS UNIDOS 425, 1101 - BUENOS AIRES T. E. 362-7215
RAST XVIII
te vabi na
PLES
V NAŠEM DOMU - SAN JUSTO
27. maja ob 21. uri
igra
Super Iskra
'BBBBBBJ»WBBBB»BaBBBB«»aaR«»*»*aBBBBB»»»« **»»•*?«*
Prva teza se glasi: emigracija živi v stalnih medsebojnih sektaških sporih svoje nesrečno, a zasluženo propadlo življenje. Druga teza se glasi: vsa politična emigracija, od belogardistov, ustašev, četnikov, bali-stov do stalinistov in drugih odpo-tovanih disidentov, se združuje proti naši lepi in srečni domovini. Politična emigracija služi torej hkrati v dokaz nepreobrnljive zgodovinske zmage nas tukaj nad njimi onstran in v dokaz, da so vsa politična stališča, razen tu uradno bivajočega, isto sovražno in teroristično bombaš tv o in zločinstvo.
Ob taki ideološki „analitiki“ politične emigracije je gotovo nujno, da prvič, obstaja prepoved branja njenih del in spisov, in drugič, da je dovoljevanje uvoza knjig in časopisov v jugoslovanskih jezikih iz tujine predmet centraliziranega nadzora. Bistvena vloga prepovedi in nadzora je, da prebiranje emigrant, skega tiska postane privilegij za ene in ilegalne krivde za druge. Dostopnost v tujini narejenega slovenskega tiska preko uvoza in fonda Narodne in univerzitetne knjižnice' ter vzpostavitev komunikacij skupnega slovenskega kulturnega prostora tudi do vrat politične emigracije torej ni vprašanje boja za zaokrožitev slovenskega nacionalnega prostora od Buenos Airesa do Sibirije, ampak vprašanje nadzorstvenega razmerja med državo in civilno družbo. Dostopnost emigrantskega tiska in podobne bolj sproščene komunikacije torej ne bi bili tako pomembni za slovensko vzajemnost in skupnost, kot za omejitev varstvene vloge države na demokratično mero.
ASOCIACION D1S. GREGORIO ROMAN
SOCIEDAD CIVIL DE BENEFICENCIA CONVOCATORIA
De acuerdo a los arts. 30 y 33 del Estatuto vigente, la Comisión Directiva de la Asociación de Beneficencia “Dr. Gregorio Rozman”, convoca a la Asamblea General Ordinaria, para el día 11 de Junio de 1989 a las 10 hs., que se realizará en la sede social calle Martín Fierro 4262, Barrio Pelufo, San Justo, para tratar el siguiente:
ORDEN DEL DIA:
1)	Lectura, consideración y aprobación de la Memoria, Balance General, Cuentas de Gastos y Recursos, Inventario General e Informe de la Comisión Revisora de Cuentas, correspondiente al ejercicio cerrado al 28 de febrero de 1989.
2)	Elección de tres socios presentes para formar la Junta Electoral (art. 38).
3)	Elección de dos miembros titulares de la Comisión Directiva por expiración de mandato (art. 19).
4)	¡ Elección del Revisor de Cuentas, Vocal y .dos Vocales Ti-
tulares así como los cinco Vocales Suplentes por expiración de mandato (art. 17).
LA COMISION DIRECTIVA
La Asamblea se celebrará sea cual fuera el número de socios concurrenteis, una hora después de la fijada en la Convocatoria, si antes no se hubiese reunido la mitad más uno de los socios con derecho a voto (art. 33).
Las listas de candidatos a ser votados, deberán ser presentadas a la Comisión Directiva con diez días de anticipación a la fecha de la Asamblea (art. 35).
Zerovnik José Secretario
Caxman Pedro Presidente
IZ ŽIVLJENJA V ARGENTINI (Nad z 2. str.)
Cavallo, celo pospešuje načrtano hiperinflacijo, kot edini način odkritosrčno sprejeti položaj. Le nato naj bi se poispeila produktivnost.
Koliko časa bo v takem položaju blestela zvezda Menemove popularnosti? Ne smemo pozabiti, da je e-den izmed stebrov peronizma prav sindikalizem. In isti sindikalizem ni dvomil ustaviti državo z zahtevo po boljših plačah, ko je tedaj vladala Peronova vdova Isabelita. Bodo Mencina spoštovali, ali se bodo — sredi krize, ki lahko nastane — tudi njemu uprli? Vsekakor, položaj novega liderja-predsednika ni lahak.
IN ZUNAJ?
V inozemstvu so vedeli o Alfon-sinovih težavah. Vendar tudi niso pričakovali take peronistične zmage. Sedaj ugotavljajo, po krvavi volilni kompanji, da' se Argentinci bolj boje
„radikalne lakote“ kot pa „peronistične preteklosti“. Vendar prav od zunaj prihaja prva velika nevarnost za novo vlado. Že kako leto tega kar Argentina ne plačuje ne glavnice niti obresti zunanjega dolga. Zakladnice so prazne in dejansko ni deviz. Menem je imel v volilnem načrtu petletno moratorijo, ki naj bi jo po pogajanjih sklenil z zunanjimi upniki. Vendar od te strani ni veliko pričakovati.
Precej je odvisno tudi od poljedeljske letine. Žito je trenutno na svetovnem trgu zaželeno zaradi suše na severni polobli, če bomo imeli v Argentini mokro zimo, in bo vlada do poljedelcev vodila pametno politiko, bo lahko nekoliko boljše.
Tako se nam opira nova doba. Dejansko ima peronizem, notranje, polno oblast. Lastno večino (z zavezniškimi glasovi) v poslanski zbornici in večino tudi v senatu. Lahko bo vladal, če bo pametno delal. Sicer bo čez dve leti precejšen procent volivcev iskal novega obzorja.