Št 87. V Gorici, v torek drie 8, aprila 1913. Tečaj XLUI tohaja dvakrat na teden, in sicer v torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva1 praznik, izide dan poprej. Stane najeto^ K 10* — v, ictiT"v ;*v i^V^*-* 74 » ...» 2*50 Posamične številke sta* nejo . . . 8 vin. Ha naročila brez doposlane naročnine se ne o&lramo. Telefon št. 88. vVse za narod« svobodo in napredek !< Dr, K Lavrič. Uredništvo .. se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Gorici v I. nads+r. na desno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 ; v 1. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. (Dallje.) Zares pa v ostalih sodnih okrajih slovenskega jezikovnega ozemlja ni relativna izguba Slovenstva dosegla nikjer 5%. Najslabše je s Slovenci v velikovškem okraju, kjer je naše zastopstvo padlo v tej periodi za 49'5f/o (od 677'3%o na 627'8%„). Po njeni pa pride okraj Zellezna Kaplja z upadkom za 457« o (na 79r4%,,). V čisto slovenskih okrajih so se Slovenci najbolje držali v pliberškem okraju ob štajerski meji. Pa tudi tu ni ostala slovenska kvota neizpremenjena (827*1%,» proti prejšnjim 893'4W. Najzanimivejše pa so razmere v Št. Pavelskem okraju, ležečem severno ob štajerski meji, v čegar južni del sega Slovenstvo. Slovenci žive tu v razmeroma majhni manjšini. Leta 1890 jih je bilo 1367> Pred tem 132'27„, v letu 1900 se je Nemcem posrečilo nasilno potlačiti slovensko manjšino na 99'57„r kar jim pa ni nič koristilo, ker se pojavlja pri zadnjem štetju sfdvenski živeli v moči 146'37,.. To je jedini koroški okraj, v katerem se je slovenska pozicija derepila, četudi je ta okraj po svoji veliki veČini nemški. Mislim, da dokazuje ravno ta okolnost razmerama boljše stanje Slovenstva ob štajerski meji, da tudi na Koroškem še ni bodočnost Slovenstva brezupna, da še vedno ne moremo prav misliti na popolno ponernčenje jugovzhodnega dela vkljubu silovitemu pritisku, in da bi celo na za-padu daickosežno in pod r o b n o o b r a m b e n o delo še sedaj mo-^ I o privesti d o o b r a t a ali pa vsaj o b u s t a v i t i n a d a 1 j n i razmah g e r m a n i z a c i j e. Saj vendar vzbujajo prej navedena fakta zavest in netijo k smotrenemu ohranjevanju tega, kar se še da ohraniti! — Edina dežela, v kateri so se mogli Slovenci razmeroma najsvobodneje razvijati, Je Kranjska. Oni imajo v deželi od- POT.APENKO: Generalova hči, Prevel: A. M. (Dalje.) »Dvesto rabljev? Moj Bog, kako so dobri! To je celo morje denarja! Ej, to bo imela Stjepanida dovolj za celo življenje! ... Pa je tudi nad njo prevelika nesreča!« • * . »Kakšna nesreča?« je zaprašala Ma-njička živo. »Oh, velika nesreča!.,. Velika nesreča! Taka nesreča, da je ne bi privoščila niti največjemu sovražniku!... Njen mož. Semion... nekdaj je pil na vso moč, o. kako je pil! Zato so postali taki siromaki. Saj so bili na trdnem, ampak ko Je pričel lokati žganje, je šlo vse po grlu. Kravo je prodal, voli so šli iz hleva, vse, vse... Z eno besedo, prišli so na beraško palico! Pred enim letom pa se »je naenkrat spreobrnil... Bog vedi, kakšen svetnik se mu je prikazal — ;kakor bi odrezal: niti kaplje več. Nič več ni pil, pa se jim je gospodarstvo popravilo in polagoma so si nekoliko opomogli... Zdaj pa pride druga nesreča: odkar je pustil pijančevanje, Je ločujočo večino, tako da je nemška maj-Širia proti njim številno le neznatna. Nemški živelj se omejuje na kočevski otok, Jetlno občino ob koroški meji v se-verozapadnern kotu dežele, in na. manjšino v mestih in obrtnih krajih, katerih najvažnejša je še manjšina v Ljubljani. Dosedaf je število Slovencev na Kranjskem stalno naraščalo .Nemštvo pa upadalo, zlasti v 80 letih, in enak rezultat upadka Nemcev ter obenem ž njim na-daljni prirastek Slovencev nam prinaša tudi najnovejše štetje. Tudi sedaj so upadli kranjski Nemci za 262 glav, njihovo razmerno število v deželi je torej padlo od 55'97.. (od leta 1880, od 615 na 53'67.,) Slovenci pa so narastli. Ta bilanca je torej za Slovence iako ugodna. Vprašanje pa je, na čem temelji ta nemški upadek in kaj pomeni ta slovenski napredek. In pri podrobnejšem pregledu številk bomo videli, da nam tudi ta narodnostni napredek na Kranjskem ne sije v tako rožni luči, kakor se nam zdi na prvi pogled. Za edino ugodno dobo, v kateri napreduje slovenski živelj zmagovito /proti nemškemu, moremo označiti samo osemdeseta leta. Takrat se je zares skoro v celi deželi izvzemšt poedine izjeme nemška pozicija oslabila. Od leta 1890 pa se omejuje nemški upadek'le na revščino kočevskega okraja, čegar izseljevanje in raz-!'Hdevanje zadeva Nemce ravno tako kakor Slovence: ta okolnost torej nima nič skupnega z lastno narodno borbo. Jedro nemškega otoka leži v kočevskem okraju, ki ima */., nemške večine, otok pa sega tudi v sosednje okraje: ribniškega, novomeškega, žu/.enberškega in črnomaljskega. Teh 5- poslednji okrajev je izgubilo od 1890 do 1900 1560 duš. po sedemdesetih letih pa 34! 1 duš, kar znači izgubo skoro A'.'f. Oba naroda sta udeležena pri tem upadku. Nemci so izgubili v prvi dobi 421 duš (2'2r< m v dobi od 1900 do 1910 \2%\ duš (6*67); Slovenci pa 1176 duš 079O oz. 2848 duš (477). Nemški upadek je torej razmeroma precej večji, kar je oslabilo tudi njihovo pozicijo v vseh imenovanih okrajih. S tem pa še ni rečeno, da se je v narodno manjših občinah ob robu pričel očitno hirati. Hira, kar vidoma ga jemlje... A delal je kakor vol, zaostali smo, je dejal, treba je dohiteti sosede... Medtem pa hira in hira, Bog vedi, zakaj, od česa... Prašal je padarja ,ta pa pravi: Telo se mu je navadilo na žganje, zdaj pa ne more biti brez pijače... Tako je dejal. — Treba je torej, da prične zopet piti!... Potem so ga peljali k nekakšni- vražarici ~ to* je kakih Štirideset vrst odtod... Ta ga pogleda od vseh strani, pa pravi: žganje se mu maščuje, pravi. Žganje se jezi, ker ga več ne pije. razžaljeno je, pa si misli zdaj: čakaj, nalašč te bom izsušilo... In suši ga. Tole mu je svetovala: Ti vsta-r.i, pravi, na veliki petek pred solncem, na pojdi trikrat okrog krčme in moli; in ustavi se na vseh štirih oglih, pravi, pa pljuni trikrat na vsaki ogel... In verjemi, rravi, takoj te bo minilo... Semjon je storil tako, natanko tako je napravil. A vendar mu ni pomagalo — sušil se je kakor preje. Zdaj pa je že teden dni, kar je legel v posteljo: noge in roke so za nič, prša pa mu hoče ra*zgnati. In kar naprej joka in stoka... To je nesreča... Zdaj je tukaj čas dela, treba orati, sejati, gospodarja pa ni, gospodar leži kakor klada... Saj je Stjepanida pridna, delavna ženska, pa bi rnogla sama opraviti delo za silo; ali kdo otoka tudi okrepila slovenska postojanka, marveč je celo prav možno, da je v teh občinah ravno zaradi izseljevanja postalo Nemštvo močnejše. Sklep, da pronica slo-/ venski živelj v kočevski nemški okraj, je tedaj vsaj prenagljen. Nasprotje tega sklepa nam pa dokazuje poslabšanje narodnostnega razmerja v mestu. Ce pa odštejemo ta otok od ostale K-anjske, pridemo do presenetljivega izsledka, da kranjski nemški živeli, 'katerega' reprezentujejo samo manjšine, ne upada, ampak narobe, da raste. Vidimo torej isto, kar .smo opažali v slovenskem ozemlju Koroške in Štajerske, tudi na Kranjskem, čeprav v nerazmerno manjši meri. Mimo onih 5 navedenih okrajev je od leta 1890 naprej rastlo število Nemcev (postopoma od 9038 do 9648 in sedaj celo na 10.617, ali v zadnji periodi za 10%, Slovenci pa; so se istočasno razmnožili samo za 4'5%H Od navedenega števila, navajajoč število Nemštva na Kranjskem, odpadejo V,-, (5950) na glavno mesto. Številno se ljubljanska nemška manjšina razvija. V zadnji dobi znaša prirastek njenih članov celih 977, toda slovenska.večina raste nagleje, tako, da so v razmerju k nji padli Nemci za okroglo '/.//r (146'67<. proti 152%« v letu 1900 in 187'6%« v letu* 1880). Če pa pomislimo, da je LjuKjana v čisto slovenski okolici, in da nima nemška manjšina nobenega zaledja, od koder bi se dopolnjevala, se moramo vendar čuditi nad njenim znatnim prirastkom in nad trdoživostjo, s katero se vzdržuje oz. celo veča. V letu 1890 je v Ljubljani znašal nemški prirastek 5'8%, slovenski pa 22>9%, sedaj pa je slovenski prirastek manjši, znaša namreč le 13'8%. Če dodamo še, da raste nemški živelj tudi v ljubljanskem okolišu, zlasti v ljubljanskih predmestjih od štetja do štetja in da je že sedaj tam naštetih 1184 Nemcev, se ne moremo ubraniti vprašanju, jeli ne vpliva Nemštvo na nekatere vrste slovenskega naroda celo v samem središču slovenska« ga duševnega življenja? J" Izmed poljedelskih kranjskih okrajev imata največji nemški manjšini severoza-padna okraja Kranjska Gora in Tržič. V tržiškem okraju, kjer je v 20 letih minu- lo pa njemu vstregel!... On je kakor majhen otrok, dere se, sitnari, to ni dobro, tisto ni dobro, zdaj je zglavje prenizko, zdaj previsoko... Velika nesreča je to!...« Ko je Hivrja pripovedovala to, se je godil:) nekaj z Manjičko, kar je bilo njej sami nerazumljivo. V srcu ji je dozorevalo neko novo čuvstvo, ki je rastlo hitro, in njej se je zdelo, da tudi ona sama raste z njim. »To je prilika. In jaz ne smem mimo n-e! To bi bilo že malodušje; po tem ne bi mogla imeti več spoštovanja do same sebe. Klava, bodi z menoj! Klava pomagaj mi.« »Jaz jo bom nadomestovala, Hivrja!•< je spregovorila s krepkim, a objednem razburjenim glasom. »Koga, gospodična?« je vprašala Hivrja z nedoumevanjem. »To ženo... Stjepanido!... Jaz bom sedela pri njenem možu ...« »Kafro je to mogoče, gospodična! Kaj govorite, kaj govorite! Vi niste navajeni tega!... Vi ne boste mogli presedeti niti nrnute pri njem!...« »Hivrja. pravim vam, da bi rada storila to in da hočem storiti! Pojdive k njej!... Peljite me tja!...« lega stoletja nemški živelj napredoval od 17'5% na 96'2%> (!) zlasti po vplivu nemške tržiške tovarne, je sedaj vendar nastal obrat, ker so Nemci upadli za več nego za polovico (sedaj 324imesto'prejšnjih 683). Njihovo razmerno zastopstvo pa je padlo na 44% 0. Zato so pa v kranjskogorskem okraju, v katerem je ona že omenjena občina, ter precej velika nemška manjšina, napredovali zopet od 93'9%0 na 111*5%«, nepričakovan napredek Nemštva na Kranjskem. Pa tudi na drugih krajih se Nemštvo ne le vzdržuje, marveč celo raste, n. pr. v kamniškem okraju.*) Je sicer res, da ne moremo misliti na to, da bi v dogledni bodočnosti bil kranjski slovenski živelj germaniziran v tisti' meri, .kakor je ogroženo Slovenstvo na Koroškem in precej tudi na štajerskem. Nič manj pa nam daje statistika Kranjske mnogo premišljevati o učinkih nemške industrije in nemškega naseljevanja ter ua-značuje, kako velike naloge še čakajo Slovence, da bodo pri sedanjih razirerah komaj imeli moči rešiti nekatere probleme. Da je ena prvih in najtežjih nalog, ustaviti izseljevanje, sem dokazal ravno za Kranjsko že lani,**) in katero trditev dopolnjujem še z najnovejšimi podatki. Iz Kranjske, ki je v zadnjih 10 letih imela samo 3*51%- prirastka na prebivalstvu, tedaj' najmanj i %m e d vseh a v s 11 i j s -k i h d e ž e 1, s e j e v t e j d o b i i z s e l i-1 o 33.965 'ljudi, t j. 6'68% prebivalstva, tedaj še nekaj več, nego v Galiciji, kjer je problem izseljevanja postal tako akuten. (Konec prih.) •) Ni čuda, ob tisti nezavednosti in politični zaspanosti, ki vlada zlasti v narodnostnem ozira po celem Gorenjskem. **) Gl. moj lanski prevod BoMčevo statistike v Soči. Železnica Gorica-Cervinjan in naša Gorska, železnica. Goriški »Gorriere« se je v svoji 59. številki bavil zopet enkrat z železnico iz Ooricc v Červinjan. Pravi, da je preteklo že nekaj let, odkar se "razpravlja o že- »Torej hočete posnemati Klavdijo An-tonovno?...« .»Da, Klavdijo Antonovno... Peljite me tja, Hivrja!.-..« Hivrja se je prekrižala .porozno. »Moj Bog, moj Bog! Klavdvja Antonovim je bila zares angel! Živela je — delala dobra dela, umrla — in po .smrti izpreobračala ljudi! Pravi angel!... Pojdive, gospodična mila, pojdive!...« Šli sta in pozabili celo zapreti vrata. Bilo je okrog devete ure 'zvečer. Zvezde so sijale, mesec je zavozil visoko na sredo čistega neba in obsvetljeval s svojo (mehko svetlobo strehe ftiS, drevje in zemljo. Toplo je bilo, prav kakor poleti. Manjička ni dela na glavo niti klobuka niti robca. Hivrja iji je po poti še zelo veliko pripovedovala o Stjepanidi in Semjonu, učiteljico je pa tako popolnoma prevzelo -novo čuvstvo, da mi skoro nič poslušala starke. Vlekla jo je naprej .ndk.a nerazumljiva sila, kateri se ni niti poskušala ustavljati; obvladala jo je popolnoma in ji nalagala neko novo breme. In pri vsem tem se je v globine njene duše skrivala nemirna zavest, da bo vse 'končano, ako ne izvrši tega, ako ji omahnejo roke. »To je njihova ikoča!« je rekla Hivrja. |Prid# Se.) \lezmei Gorica-Červinjan, da je to vprašanje vsestransko dognano tako, da bi bil čas, da še reši in železnica zgradi. Pa tudi rešeno 'bi že bik> to železniško vprašanje, ako bi vlada tie delata po mačehovsko z našo deželo, ako bi se to vprašanje tikalo kake notranje dežele, ka-tera se na Dunaju v Vedno v polni meri upošteva. »Corriere« sodi, da je nujna potreba, da se dve glavni .središči, Gorica in ičervinjan, zvežeti potom železnice^ in ž njima nu&ni drugi kraji, ali izvedel je iz nekega »lista, iki stoji blizu namestnJštva, za nov načrt, ki pušča v stran razne furlanske ikraje, ki so brez pomembe in brez bodočnosti, in hoče zvezo, ugodno za notranje dežde naše monarhi; postavljajo se te ugodnosti, za notranje dežele nad lokalne ipotrebe. Tako »Corriere«. »Corriere« ima v nekoliko pray. Res je, da se ne dela jednako z vsemi deželami; res je, da so se šele v zadnjem času spoimniH na Dunaju naše dežele. Težko je : kaj dosečj« A;li novi oboroženi časi uteg-nejo.v.erida.r le kaj prinesti tudi, GoriSkor Oradiščanski; morila res vedno to, kar bo prav v glavnem za druge svrhe; v prvi vrsti drugi nameni, v podrejeni domače potrebe. Sedaj ima svojo moč nad našo deželo vojaška oblast. Ta nam zgradi kake ceste in kak kos' železnic. Nekaj bo ie. Ponižni smo in hvaležni za , vse..... Ali gledč železnice h Gorice v Cervinjan moramo Italijanom poklicati v spomin brošuro o črti Gorica-Červinjan, katero je spisal leta 1904. takratni sedaj že pokojni poslanec Kolzer. Tam je rečeno in italijanski »listi so to takrat tudi povdarjaii' da vsled nove planinske železnice more biti najkrajša zveza z Italijo 1 e po železniški črti iz Gorice v Cervinjan. Torej zakaj se srdijo sedaj, če govori kedo o načrtu železnice iz Gorice v Cervinjan s takim namenom, da bi bila to najkrajša zveza z Kalijo? Leta 1904. so stavili najkrajšo zvezo v ospredje in dajali razumeti, da bo ta črta služila za najkrajšo zvezo z Italijo od .planinske železnice in ob jednem 'bo zadoščeno lokalnim ipotre-bam. Sedaj pa stavijo lokalne potrebe nad najkrajšo zvezo. No, dandanašnji so še božj odkritosrčni »kot so bili leta 1904. Sicer so takratv »Corrieru« z desnega brega Sočji proličili dopis, v katerem je bilo povedano, da v politi č n e m ok raju G r a d i š č a n s k e m kakor v Gorici se čuti, da se morejo Lahi ubraniti premoči in invazije Slovencev samo, ako se pomnoži j o k o m u n i k a c i j e m e d- F u r-I a n i j o in Gorico. Tekom časa so sestavili načrt, po katerem bi se proga iz Gorice v Cervinjan dotikala raznih stranskih krajev, iz katerih bi ta politična železnica dcvažala Gorici furlanski dotok proti »slovenski invaziji« in bi ta dotok para!iziral invazijo. Setreda 'potem odpade »najkrajša ¦pot v Italijo«. Sicer pa so na zadnjem zborovanju v prostorih tukajšnje trgovsko-obrtne zbornice, na katerem se je bil znani (pomembni boj med dr. Pinav-čigem in dr. Pettarinom, tudi .govorili o najkrajši -zvezi in pravzaprav zavrgli načrt železnice z dotikanjem raznih stranskih krajev. Take pc'!itične železnice, ka-koršno je hotel Pajf r, najbrže ne bo nikoli: mogoča bi bila le direktna črta, ali tudi za to so razni pomisleki. Načrt Je res zopet v programu malih železnic, toda odprto je vprašanje, katere železnice in v katerih deželah se zgradjjo izmed onih, k:* so'sprejete v program/- - Pribiti moramo danes še lo, da so se leta 1904. s Holzerjevo brošuro navili tudi v Italiji ter zavrgli njegove načrte. \ Italiji so se izrekli takrat za zvezo Videm-Čedad-Kanal ali pa čez Kobariško do pla-njnske železnice. Italijanske oblasti so se ha to posebno intenzivno bavHe z načrtom do Kanala. Italijani v kraljestvu so kazali torej drugo krajšo pot ne ono čez Cervinjan. Seveda je tu vprašanje, za katero se odloči naša država. Strategični ozvri govorijo pro in contra, zato se ie težko cdiočHi; najbrže pa se ne odločijo ne,za eno ne za drugo. Saj je bilo na .primer ,že skoro gotovo, da se začnfe gradba-.železnice Gorica-rCervinjan, pa je kar na-krat vse padlo v vodo. Zakaj, ve vojaška oblast, (Konec prih.) NadalimnJe volne na Balkanu. Ultimalum črnogorski vladU — Črna gora ne odlenja! Dunaj, 7. aprila. V soboto ste pripluli pred .Bar francoska Marka »Edgar Ouinet« in angleška križarka »^StveniVedsednl^«.¦«; -kn bk- borovi seli; ki seirvJ$lr4. tTmVftrae- rajni zdravnik dr. Serjun je v obširnem . deči način konstituiral: Predsednik:' Jer (bodelne namene, Izvajanje na violini je bilo precizno in občinstvo le burno pozdravljalo mladega umetnika g. Sancina'. Burka »Izposojena soproga«, ki so .jo igrali diletantje »Sokolovega dramatičnega odseka«, je bila dobra. Igralci so se potrudili, da nudijo občinstvu nekaj takega, da se je smejalo iz srca. Pohvalno mo-^•im^ome^itijhjidi naše naroda dame, ki ffeV^fn^'*pTo^|a!e*irt štreglS gostom ter s svojo požrtvovalnostjo obilo pripomogle^ a, da zahteva izdelke njegove tovarne. Še enkrat srčna hvala vsem! -^ Odbor. Na Gradišču. — V 12. številki .»Pri- | morskega lista« z dne 20. maTca sem na-ej ;ra,ed vestmi iz goriške okolice tudi f dopis,.»Občinske volitve; v Renčali«. V temotdopisu. še. pritožuje dopisnik, da naš vik^r ni mogel voliti za gradiško cerkev, |ker!;nisein 'jaz hotel podpisati pooblastila. 'Evo pojasnila za ta moj korak: O sv. Martinu 1. 1. je bilo treba oddati cerkveno zemljišče v najem. Takrat je dal g. vikar ta zemljišča v najem, ne da bi vprašal "ža moje mnenje. Zaradi tega ravnanja sem jaz sklepal, da sem prava ničla v njegovih očeh. Ker.me je torej takrat tako preziral, sem jaz v znak protesta proti njegovemu ravnanju odrekel podpis na volilno po-oblastiilo, ker nečem biti samo marijoneta, {¦mpak cel mož. Toliko v oojasnilo, da me re bodo dopisniki klerikalne stranke napadali po časopisih kot sovražnika kato=-liške vere in gradiške cerkve. Ivan »Kerševan št. 18. Nove železnice v Srbiji. -^ Minister-stvo javnih del je' izdelalo 'zakonski načrt o zgradbi železniških prog Kraigiijevac-Kraijevo-Raška, 'nadalje;. Niš-Mrdarje ! in KruSevo. Te proge bodo del jadranske železnice, ki bovezala Donavo z Jadranskim'morjem. Uradniško konsumno društvo v Gorici. — Predvčerajšnjem v nedeljo-je imelo društvo svoj redni občni sabor, ki.mu je predsedoval gospod F. Minok. Predsednik je otvoril zborovanje s primernim nagovorom na navzoče, ipodal obširno oo-ročilo o upravni dobi 1912; čije" raičunfski sklep' izkazuje I.13S'97 kron- čistega dobička. Ena trpina tega dobička'še pVibi-še v smislu društvenih pravil pr.ičuvnemu zalogu, ki se zviša na 3.237'64 kron; -preostanek se razdeli med člane v dividendah po eden od sto na vrednosti blaga, ki so ga bili nakupili v zadnjem letu. — Ta računski sklep oziroma 'bilanca je ena najboljših, odkar se 'je društvo ustanov'k> (1905). — Največja zasluga za to gre vstrajni delavnosti in vsestranskemu nadzorstvu up- . ravnega sveta kakor tudi sposobnemu in vseskozi praktično zmožnemu vodji tega j društva gospodu Ivanu Domicelj. To dru-, štvo se preseli v bližnji bodočnosti v dru-. ge primernejše prostore, ki se vrede po j modernih zdravstvenih in estetičnih zahtevah. Gospodarske vesti. Odbor »Trgovsko-obrtnega društva za Goriško« v Gorici se je pri prvi od- Kolesarska zveza. Predsedništvo kol. društva »Gorica« v Gorici vabi gg. odbornike k seji, koja se vrši v sredo 9. aprila 1.1, ob 9 uri zvečer / v društveni sobi hotela »Zlati jelen«. '— . Prosi se gotove*in polnoštevilne udeležbe. Predsednik. Razne vesli. Anarhist napadel anarhista. —, rV trstu v kavarni »Edison« je sedef Renato :v Siglich, star 32 let, znan anarhist. To. je bilo dopoldne. K njemu je prisedel, pri-šedši v kavarno, neki nad 30 let star' človek, nekaj mu je govoril in kar na mah potem z nožem ranil Siglicha v ramo in vrat. Siglicha so prenesti v bolnišnico. Izpovedati noče nič, ker kot anarhist ne priznava oblasti. Napadalec je izginil brez sledu. Koliko stane Črnogoro obleganje Ska-dra. — Cetinje, 5. aprila. Kralj Niikita je •izjavil, da je obleganje Skadra s>tallo Črnogoro do danes 40 milijonov frankov in 10.000 ljudi Vlada bo pomagala.... Pred kratkim smo naznanili velike defravdacije v nemški "posojilnici v Laškem trgu na Štar jerskem. Nemci so 'hitro zahtevali vladno pomoč in vlada bo-res dala 200.000 K na nizke obresti. ;^;,- Slovenec pre^Skadrom. — Pred Skadrom se nahaja ¦slovenski prostovoljec. Mihajlo Cop, doma z Blejske Dobrave. Boril se je na najnevarnejših pozicijah med Črnogorci na Tarabošu. turški srap-nel ga- je ranil na levi roki, rana je sicer/ velika ali ni nevarna. — Voblegovanem-Skadru so tudi štirje' Slovenci,1 obrtniki;; iden med njimi je kolar Anton Golja, star 55 iet, doma iz Metlike. Železniška katastrofa na Hrvaškem. — Blizu Reke med postajama Generalski Stol in. Tulj se je zgodila velika železniška nesreča, ki je zahtevala pel človeških žrtev. Reški 'brzovlak.št. 1004. je trčil med omenjenima postajama v brzovlak št 1041. Prvi brzovlak odhaja z R«ke ob 6.30 zjutraj. Več vozov Obeh vlakov je popolnoma uničenih., Strojevodji, vlako;-vodja in dva zavijača so ostali mrtvi na niestu. Baje je ubit tudi neki potnik; dva potnika sta ostala pod razvalinami uničenih ,ozov. Uradnik, ki je zak-rivi!,nesrečo, ker je brzovlak išt. 1041. prehitro odšej s postaje v Tulju, je bil aretiran.: Italijanski vojaki, padli v Lilblji. — v Rimu je bila izdana v soboto poslednja listina padlih vojakov .v turško-italijanski vojni. Skupno je padlo' 92 oficirjev in 139^1 vojakov, v : Kaka se Francija prifra«^ I* biti finančno Balkarskt %ž«jb^ ' Georses Blondel je i meL v fc>ar^zii zanimivo predavanje o Balkan*h d^vali in finančnih namerah Franci)0 _;v *# >* njegovega govora posneman«)! Turčija. Turek ima sicer spostft"10^!. ali »a gospodarskem .polju zasluži strc^go^sol "bo. Nimamo niti natančnejših ^tatajli^1 podatkov. .Turška vlada ni c-^veoaiis. dil bi se informirala, pa tudi ne *^i »Vifo^i- -' rati druge s točnimi podatki- V h jdi^siri^al- -nem pogledu posebno fe T«r%a ^e ^elo zadej in razmere podjebji v~s<*^ v-TSte- se* žalostne. Davki so naloženi \r tato m^ri. ^ vzamejo pogum kmetu ter a^pr-MM^ tega, da obdeluje in prideluP^fl10* rt0-*, kar je potrebno zanj in osebe, \(\ ga obdajajo. Še !e neka! ilet je, s«*#^#%i yv zaslužek. Kakor se zdi, «pa 3" r,^_ide dovoli., ali ni inicijative ni kapitala, * bi se0-*-^ ristili ž njo. Trgovina tuH^a caf^tv^ skuipno ne preseže 1,150 rmi^iP -v .fa-aiK. kov. Del evropske Turčijo le Mefežer-, največ s 300 do 400 Tiralijonti Bulgarija in Sr«^9, Najvažnejša med Bialksii&diii^ _ bija, kakor tudi Bulgarija, ie de^lfctpc^) največ kmetijska; nahajajo se v *njel leiHi > gozdovi, poraščeni hribi in PKdfl^ d^lin^ z nbilnim drevjem, »lasti o- ~ifo čc%, -Sto-— petdesettisoč hektarjev" za^ei%ia če^iii^ drevje in daje na leto nad 3(^@ ir^jijjOH-nov^ frankov. Kakor. Bulgarija ima tu-i ^rl> i]a Jakrsi bogate rudnike, ki. se ne ¦^^blj^jo ^e v^ popolni meri, torej moirejo^iitri V bodoče za vir dobrega do^od*^. Francija ima prec&jšnH i # res^s v Srbiji. Francoske banke s-« "^tar-iovile vjy Beogradu ^>Francosko-srbs^0 ^a^o« , fc^j se razvija rapidno v konkar-eiic^ % ^ira^ki- ... mi in avstrijskimi .bankami« Mnogo francoskih jjodi^nilc^ov im^i na Balkanu obilo opravila. Fra^nc poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Piodttja r&zligsa fina. V|ne In IBK9t{« *ia drobit« ali v originalnih btttelkah Urijioro^B se talavnenm občinstvu za mnogo Ijfo^na Dar^ila ter obliublja solidno posirežbo S^r po Ji&o zmemib cenah. *•• Srbije t% do. IPOO, (^ridte^J CMgovomi urednik in izdajatelj 3,af*K'*vLiL f(tearlcl. Tbtai: »Oorižk* Ttsfcarna« A. OO^fjfcr (»fev^v, %. ft- bttr-* D^E 7. MAJN1KA 1913 rjjed jol<^ne ob* lH uri,—ali pa naj dottsga ft-^a* lofepils-meno svojo prošnjo, keE: in^ jj si^r .imeli upniki do te zopnf^JDC^, &e Jji Všled plačila napovedc^iiilu tff^jl^f p oSk-i, nikake nadaljne pra\ricer "k^^v Mft kor jim prisfoja kakti. »amU-vi* pi%tlc^a, C k. okrajno sodišče v tf^lu, oftd 11, dne 30. marca -tf-%, 137-.—1 46 „CROATIA ^varo^alna zadruga v Zaarrebii edini domači zavarovalni zavod. - Ustanovljena leta 1884. ftantralJl v ZaSJ-ebu v lastni hiši, vogal vsilil dll« Marovslce in Prcradovičeve ulice. Podružnica v TRSTU, v^ja del Lavatoio štev. i. H, nadstropje. Telefon Št. 2594, klavna zastopstva: Ljubljana, Novisad, CDsjek, Reka in Sarajevo. zadruga sprejeitia pod ugodnimi pogoji zavarovanja sledeče vrste: L Ka življenje; 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in gtaarti j % zava-tovanje dote; 3. zavarovanje življenskc rente. II, Proti škodi po požaru; . 1. Zavarovanje zgradb (hiš, gospodarskih I poslopij* tovarn). J 2, Zavarovanje premičnin (pohištva, proda- " jalnfiškegra blaga, gospodarskih strojev, i blaga itd i 8. Zavarovanje poljskih pridelkov (žita sena itd- III, Zavarovanje steklenih šip. ZsadriiŽno f-sr.olie vs»h. oddelkov znaša K 2,718.674-13 ^ tega hmeljna glavnica . . . ,„ 8OO00O00 Ufcohoclekl^^epremileftpristojbinami „ l,36.{.04O-89 i-feplacane »odškodnine.......„ 4,970.238-48 Pp08of>ni posredovalci in akvizitorji se spiejmojo P*«d agodffijiii pogoji. N"atanSneje infoj-inacije.dajo Podružnica »Ctoatiae« Trst, Via del Uivatoio gt. 1, H. nadstr. v* glasna zastopstvo wCroatiae" v ^ Ljubljani (tvrdka Kmet & SHvar). -$Iastopnilcfl za Goriško s sedežem v Gorici: D,6lLfiYERT, »Jp^JUf^tf* Lgl FflAHG PERKB,'TtaM'lS*SlA,nr11 napredek uede! % NajonergiCnejSo In gotovo se zdravi sifilis s svetovnim erodBtvom IfRUBiN GASILE- Stotino zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zoženja, prostatitis, nre-tritis in meh. katarji ko« renito ozdravijo s Iran!etl Caslle Konfeti Casile urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažajejo pečenje in pogosto uriniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zoženja (prostatitis, uretritis, cistitis, mehurne katarje, kamen, nesposobnost za za-drSavanje nrina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijev Casile K 4-~. »orSbla Sssils, r.»jbo!;Se protisiSIUlEuo in poživljajoče kričistilno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoholi, ishias, vnetju žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spermatoroi, sterili-teti, nenrasteniji, energičen razkrojevaleo uri-nove Mseline itd. — Steklenica Jorabina Ca-sile K 350. Vbrizgancc Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vhe^e in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3"50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin,itd. naj na« slovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile Trst, ki poda odgovor z obratno poŠto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. 6—1 Javno priznanje, Čislani gospod Franc Wilhelm, lekarnar v Neuenkirclven, Nižje-AvBtrijsJ.o. >' Pred leti sto mi poslali 6 zavojev VaSega zdravilnega čaja Wi]he)in. Kako dobrodejno je tacaj vplival, ne bom nikdar pozabil. Vsled bemorold sem bil skoraj nezmožen za delo. ,Va3 čaj mi jo podelil novo itvljensko moL. Kadi tega bom istega priporočal vsakemu bolniku. Priporočam so z odličnim spoštovanjem ' vedno hvaležni Dr. M. P..Jovano7ic. , Vukovar na Donavi, 18. marca 1911. Cena 1 zavoja K 2. 6 zavojev K10. Kjer se ne- dobi v lekarnah in mirodUnicah #» se poS^je direktno. V Trstu m dobi v lekarni: • w Dr. Vitlorio Seravallo flA.l Redentore", Piazza • I Cavana, najemnik Mario Lang; E. de Leiteu-, k burgovi nasl. „Alla Salute", Via Giulia 1, pro-Mf vis : Silvio Giraldi. I 420b-l Zobozdravniški in zobotehniški atelje Dr. I. Eržen GORICH los. Verdi tekaliSCe šteo. 37. Umetne zobe, zlato zobovje, zlate krone, zlate mostove, zobe nakaučukove plošče, uravnavanje krivo stoječih zob. Plombe vsake vrste. Ordlnlra v suojem atelleln od 9. ure dop. do 5, ore pop. Anton Potatzky v Gorici naslednllr Jos. Temin. N» sredi RaStelJ« 1, TRGOVINA NADROBNO IN DEBELO. Najceneje kiptvalioe alriberlkega !¦ dr»»ie|a ¦Inga ter tktili, preje la iltlj. POTREBŠČINE za pisarnice, kadilce io popotnih«. Najboljše Sivanke za Šivalne ttroje. POTREBŠČINE ta kroja$9 in ševljatie. Svetlujlee. — Rožni vonel. — JI »Sne k«i?t«!«e. Ii5na obuvala savse letne pase. Poiebnoit;. Semena za zelenia«e, trave In detelji. Najbolje r-^rMjeria ?sIoga za kramarje; krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi ' K - 8 Prvo primorsko stavbeno in kamnoseško podjetje ALOJZIJ TAVČAR v Dutovljah okraj Sežana zapriseienl sodni Izvedenec izufšuje use potrebne načrte, proračune, cenitue za staube, oodnjake, ceste, nagrobne spomenike in druga razna monumentalna dela. fgv~ Cene zmerne. m ^Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvob7. (V lastni hlil, flssposke ulica it. 7, f. nadsfr.) — Telefon i*. 70. BaCnn poštne hranilnice Itev. 837.315. Na občnem zboru dne 28. aprila 1912. se je določilo: Hranilne vloge še obrestujejo po 5 %. Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama. Hranilne vloge se sprejemalo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolago hišni hranilniki. Z zvišanjem obrati hranilnik vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno todi dosedanje 57, oz. 6% obresti od posojil. Glavni deleži se obrestujejo koncem leta 1911. s 6%. Stanja 31. dec, 1911.: Zadružnikov 1863 z deleži v znesku 70.910 kroa. — Hranilne vloge: 1,103.254-98. —Posojila: 1,068.002*—. — Reservni z a klad: 100.451-56. — Vrednost hiS: 383 538 29. «Afei9EaYW Kupujte samo dvokolesa JUlteM"« ki so naJ" ^-iMatJiuvlBt boljši francoski sistem in najti-pežnejše vrste bodisi za navadno rabo aH za dirke. Šivalni stroji Original UlCtOfla so najprak-tičnejši za vsako hišo. Isti služijo l za vsakovrstno šivanje in štikanje (vezenje). Stroj teče brezSumno in je jako trpežen. Puške, samokrese slamoreznice in vse v to -stroko spadajoče predmete se dobi po tovarniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk GORICA, na Stolnem trsu it. 9. GORICA.