fWLBUD AJTD MWHWTIP^PIIPH (hi oss) AWWtff1111* If tp Aflf Of QgfOUl Mili 01 wu At twi fOW OOPIUR ff* fWBt f f. >y ortw df to« rrwwteM, a q bnfiw«. » m fwIjTTTj^wZk^inijk ^^^ • ^^^ V A Hjf"^ A In* LetTe*«*!^-«*!! O..U I v Xdmiralta driaTth Mil A ^^^ I^L j A B J M M ■ M A I « Uw Untied St»u hrtnC -::::::::: uLAO IN AliUliA ! § Zt few York etlo leto.... 6.00 ^^ I ; z. .nox^w. Wto .. 7 00 List slovenskih delavcev v AmerikL | —- 7S.oou to«,, k rELEFON: 2876 CORTLAWDT Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, H. Y, lmder the Act of Congress or 3ffc~ch 3, 1879. TELEFON: 4687 C0RTLANDT NO 28 — 8TEV. 28. NEW YORK, TUESDAY, FEBRUARY 3, 1920. — TOREK, 3. FEBRUARJA, 1920. VOLUME XXYUL — LETNIK XXVm. PONABJENI POTNI LISTI BOUŠEVISKIH KURIRJEV ! BOLJŠEVIŠKI KURIRJI SO SE POSLUŽEVALI PONAREJENIH 1 POTNIH LISTOV ZDRUŽENIH DRŽAV NA POTOVANJIH MED RUSIJO IN BERLINOM. — ZANIMIVA ARETACIJA. * —.------. London, Anglija. 2. februarja. — Boljševiški agenti. ki >n in:1 i pri sebi sporočila, tikajoča »e seiizacijonalnih boljševiških načrtov, so dolgo časa potovali sem i n tja med Berlinom in sovjetsko KiimJo i s pomočjo napačnih potnih listov. Tako se je glasilo daiK-s v ofiei-. jelnili krogih. Poverilna pisma, katero so imeli kurirji pri sebi. so opisovala slednje kot delegate misije Ameriškega Rdečega križa \ Berlin, ki naj bi vodili preiskave z ozirom na izmenjavo nemških • vojnih ujetnikov v lliisiji. Litvinsk& oblasti so prišle na sled temu nedovoljenemu potovanja semiutja. potem ko so ti kurirji večkrat prekoračili meje Li-jtvinske in sledilo je veliko število aretaeij. Vsi kurirji niso Sili o-premljeni z ameriškimi potnimi list, a take ponarejene poveril ne listine so našli pri več jetnikih. Dva moža, ki sta. imela potne listine Rdečega križa, sta prizna, la, da nimata nobenega stika z ameriško misijo, temveč da delata v resniei za komuniste. Najbolj zanimiva aretacija je bila ona dveh mož, ki sta se ua-; Lajala na poti v Moskvo preko Berlina. Nosila sta pisma, ki so bila ; skrita v ovratnicah. Fden njih je bil Nemec ter član nemške stranke J neodvisni hsocijalistov, dočim je bil drugi Švicar ter član ekstremne j organizacije, imenovane socijalno-demokratičiia organizacija mladih : ljudi v Švici. Nemec je nosil pri sebi pismo načelnika špartačanske organi/a } cije v Nemčiji, naslovljeno na Čičerina, ruskega boljseviškcga milj nistra za zunanje zadeve. V pismu se na ogorčen način zanikuje p ■>-j ločilo, da nemški špartaeani nasprotujejo ruskim boljševikom. \z-j javlja se, da lahko priča Karol Radck, boljševiški propagator, ki i'-i bil izgnan iz Nemčije, o simpatijah pisca za stvar komunistov, f JI.-! j silo se je nadalje v pismu, da pripravlja pisec z ruskim boljševikom 1 Zinovijevom ustanovljene propagande za razširjenje komunističnih ' idej po celem svetu potom posebne kurirske službe iz Berlinu. Ko so ga vprašali, je nemški kurir izjavil, da bi nemški i:eod-visni socijalLsti napadli in strmoglavili nemško vlado v trenutku, ko bi jim bila zagotovljena pomoč Lenina. BEG DVEH ROPARJEV P IZ SING SIN6A< R< __ !* Oba poblegla zločinca sta bila člana zloglasne broookljnske 'Green Anto Gang". — Nobenega sledn. - pi __ so Major Lewis l«awes. warden ..iS jetnišnice Sing Sing, načel ju je j ^ danes osebuo lovu na dva pobegla r ^ zločinci, katerima se je posreči-; ^ lo priti iz jetnišnice. Ta dva sta'v^ Alfred Friedlauder. ki služi osem-| najstletuo kazen ter Pereival Me-!.. i V i Douough, ki je bil obsojen najfv štirideset let ječe. Oba sta bila člana Green Auto Gauge, ki je, ^ ustavljala in ropala potnike in u- j službens Oba kaznjenca sta preje stano^ j 0 vala na Pitkin Ave., v Brook- < r Ivnu ter bila dva iz tolpe šestih 0 mož. ki so vpizarjali roparske na- 1 ,e pade na poulične kare. 1 '' Vseh šest so ujeli in sodnik i Humphreys jim je naložil kazni 1 v skupnem znesku 148 let. Mc- , Donough je dobil najvišjo kazen 40 let. V času, ko sta bila oba pobegla 1 je kaznjenca obsojena, je bila uve-x~ ljavljena v Sing Singu karantiua ^ in rad i tega so oba poslali v Au-11 burn. Oba sta prišla v Sing Sing 1 ■a šele pred kakimi dvemi tedni. -a- - lo PRVA ARETACIJA NA CESTI. ia _ Domenico Mayo in Antonio lo Grillo, ki stanujeta oba na Chry-ki stie Street v New Yorku, sta bi-'»- I a v nedeljo ponoči aretirana na >° Catherine in Division Strett pod obtožbo, da sta kršila prohibieij-r- sko postavo s tem, da sta prena-bi šala pijačo. Oba. moža sta imela pri sebi >e galono rdečega vina, katero sta nesla iz ene hiše v drugo, soglas-no z njih lastno izjavo. Oba so za-prli na Oak St. policijski postala ji. Glasi, da je bila to prva are-lo tacija v New Yorku radi kriitve li- postave te vrste, odkar je bil nasilno izveden prohibicijski amend — ment na temelju Volsteadove po-u- staev. ae - 10. ROJAKI. HAROOAJTS SS KI ik "GLAS IlIODiMU ai]VKdn noiiHix uuvui jr (IWliUiU Uruguajski zunanji minister Joan A. Buero s svojo seno. — Na mirovni konfcrenci je zastopal svojo deželo. NOVE POSAMEZNOSTI GLEDE UMORA CARJA IN NJEGOVE DRUŽINE t POLKOVNIK EMES30N, INŽINIRSEEGA ZBORA ARMADE J združenih držav je prinesel s seboj iz rusije nove posameznosti glede tragedije, ki je iztrebila družino ruskega carja dne 17. julija 1918. * * St. Paul, Mimi. 1. februarja. — Kako sta prejšaa rusko eari-■ a in 11.i« u« iiHj«»lar*'ji».i hči pokleknili v molitvi ter napravili znamenje kti/a. Lo sta bila prejšni ear Nikolaj in njegov sin umorjena 1'i-t'd njihovimi očmi iu kako so morilci nato obrnili svoje puške in bajonet«' n.i ostal** člane družin in njih spremstvo, nam opisuje poročilo, katero je prinostal v teku časa intimen prijatelj polkovnika Etncrsoua. V noči, v kateri sta bila ear in njčgova družina umorjena, se ,,«• nahajal polkovnik Emerson z drugimi člani misije vred le tieka-Lo šestdeset milj «m! po/orišča žaloigre. Soglasno s poročilom, toje- ii kopija se nahaja v posesti polkovnika Emersona, so zbudili ear-j* m nj« !?o\«i družino med polnočjo in eno uro dne 17. julija 1918. Npra\ili so jih navzth.l po stopnji«-ah hiše v Jekaterinburg ter jim povedali, du bodo Cehi kmalu na licu mesta iu tla je vsled tepa treba usmrtiti jih. bkoro neposredn«j zatem so pričele rdeče straže streljati. Razmesarjena telesa številnih, ki so bili umorjeni v dotični nori, so našli pozneje, vendar pa se domneva, da so trupla earja in njegove neposredne družine uničile velike množine žvepleue kisline. Dragocene kamne, ki so bili last carjeve družine, so našli v bližini poy.oriš<'a umora. Med temi kameni so bili tudi številni kronski j uveli. ; Ko so v,- polastili Itoljševiki vlade^ so bile uveljavljene ostre o-mejitve v dnevnem življenju earjevc družine. Neki služabnik, ki je bil des»*t lel \ službi pri carjevi družini, je ugotovil, da so takoj poj pre.»bratu sledil«. 0*1 r* omejitve tako gb-de množine denarja, ki je' bil potreben za vzdrža\auje carjeve družine kot glede zaposlenja sled J nje, posebno glede izbruhov. Ko je prišlo nenadoma povelje, naj se premesti družino earja v Jekaterinburg, se ni upoštevalo prošnje earja. «la je njegov vin bolan. V ko'ikor je bilo motroče izvedeti potom zaslišavauja prebival-«•»■ v. so bili voditelji 'mora komisar Jurovski in njegovi pomočniki, oied njimi delavec Pnvel Metlvedov; nadalje rdeče straže Levatnik. 1'artin, Kostavstov, Meha jI. I^tomin. Stekorin in Jakimov. Nekateri med njimi so se «•» lo |n>stavljali s tem, da so s«' vdelež li umora. Tragedijo dne 17. julija 191^ je opisala Kapjoliua Agafonovka 1 besedami njenega brala. Anatola Jakimova. euega i/.med rdečih stt ažuikov v hiši lpatjiva. Rekla da je prišel naslednji dan po u-inoi u lijen brat k njej. zelo izmučen ter ves razburjen izjavil: V tej noči so bili ubiti Nikolaj Romanov, njegova družina, «'<>ktor. Fraubili in i«!:aji. Vsi jetniki so bili prebujeni med politoč-,»•► in eno uro ter dobili ukaz. naj predo po stopnjieah navzdol. Tam jim povedali, da bo sovražnik (Celii) kmalu v Jekaterinburgu in «'a j«' vsled tega treba usmrtiti jih. Nato so pričele rdeče straže stre-Ijuti na carjevo družino. Najprvo sta bila ubita car iu njegov sin. tKtali jetniki so bili ranjeni. Treba jih je bilo končati z liadaljnim streljanjem z udarci puškinih kopit ali pa z bajoneti. — Prav posebno velik trubel je bil z gospodično (Fraulcin). Mu/»lu s»* je ter »e okušala braniti z blazino.-Na njenem telesu smo našteli 32 ran. Ve!'ka kneginja Anastazija Nikolajevim je omedlela. Ko smo po pričeli preiskovati, je divje zakričala, nakar smo jo u-b li z bajoneti iu kopiti. Soglasno z Jakimovom je bil pogled 11a morijo tako neizrečno j t rasen, da ga ni mogel prenesti. Sel sem ven na sveži zrak večkrat, — jc izjavil. Na večer, ki je sledil uiuoru. je odšel Jakimov na fronto in ko ,:«• prišel, da se poslovi, j«' bil njegov obraz bh'd, ženice njegovih oči so bile razširjene in njegove ustnice so se tresle. — Trinajst jih je bilo vseh ^ku-' paj iu trinajsti je bil doktor. ' Ko so šli proč, jim je sledil ter j čul enega reči: -^"To je že drugi dan. da nimamo miru. Včeraj smo jih pokopa- j li, ill danes jih moramo nanovo j pokopati. Iz tega je sklepa!, da so se Levatnik, Kostavstav in Partin vde-ležili pogreba carjeve družine. I Njih govoreuje je bilo bahaško, — I je rekel. — in rekli so, da so bi-1 1" njih žrtjre oblečene v civilne o-i bleke, a* katere so bile umetno za-I šite številne dragocenosti. Rekel i je tudi. da je čul en«*«ra izmed «ro-vornikov zanikati v«^st. ila je prestolonaslednik umri v ToboLsku kot poroeano. ker je bil vendar «*na izmed žrtev. Iz njih pogovora je tudi izvedel, da so bili usmrčeni najprvo pokopani izven Jekaterinburga. Ida pa so pozneje njih trupla po-' razdelili po drugih, bolj od«lalje-1 nih krajih. Posebno poročilo generala Di«*-trieksa se končuje na naslednji 113čin: — Ta korešponuenca bo predložena preiskavi v namenu, da se ugotovi sovdeležbo krajevnih in c» utralnih sovjetskih oblasti pri smrti prrjšnega carja. Razventega pa bo v kratkem zaslišan eden glavnih vdeležencev pri umoru in dejanski direktni nn»rilcc earja, I*avel Medvedov, ki je bil pred kratkim ujet. Preiskovalni komitej pripisuje veliko važnost križnemu zaslišanju te priče, kajti na ta način bo mogoče ugotoviti vse okoliščine smrti prejšnega carja iu njegove družine. Vrjetno je tudi, da se b«_> dobilo pojasnila glede trupelj. katera se je dosedaj zaman iskalo. Storjeni so bili tudi primerili koraki, da se ohrani vse predmete prejšnjega carja in njegove družine. katere so našli iu ki "bodo imeli veliko zgodovinsko vrednost. PRKKI SOD V HA V AN I. Havana, Cuba, 2. februarja. — V posebhi izdaji oficijelnega lista, ki je izšla včeraj, je bil obje vi jen dekret predsednika, s katerim se rasveljavlja vsa ustavna jan^stva za dobo šestdesetih dni. IRSKA RAZBURJENA 1 ! RADI ARETACIJE! ___I Irska razburjena radi 40 aretacij F J brez obtožbe. — Trije člani parla- r menta tudi aretirani 1 _ • i: I London, Anglija, 2. februarja. . Soglasno s poročilom 11a Daily . News iz Dubilna v nedeljo zvečer, • s sc bile v Dublinu in provincah ^ v soboto zjutraj izvršene števil- ^ nt aretacije mož. o katerih se ^ domneva, ila so aktivno vdeleže- ^ ni pri republikanski propagandi. ^ Jetnike, -med katerimi se nahaja- j jo tudi trije člani parlamenta, so i odvedli v vojaške barake ter se splošno domneva, da jih bodo od j tam poslali v Woormwood Serubbs Prison v Angliji. Dosedaj je bilo ^ izvršenih štirideset aretacij in ker j hočejo najti oblasti še približno j enako število nadaljnih ljudi, se ^ domneva, da vsebuje ofieijelni seznam približno osemdeset imen. Postopanje je bilo v vseh slučajih praktično isto. Vse. delo so opravile čete z nasajenimi bajoneti ter zakopnimi čeladami 11a glavah. Dosedaj še ni znano, kake vrste so obdolži- j tve, katere se jc dvignilo proti jetnikom. Častniki niso prečitali nikakih dokumentov in nikakega , pojasnila ni dobil človek na vprašanja razven izjave, da jc prišlo povelje, naj se spravi te ljudi na va rno. Razpoloženje 11a Irskem je zelo napeto. Mesto vsakega moža, ki sc nahaja v awigleski ječi brez ob-dolžbe in sodnijske obravnave, bo i zavzelo tisoč drugih irskih mož. Deset mož bo pripravljenih izvršiti katerikoli zločin, katerega bi izvršil on, če bi bil ostal na pro-stili nogah. Ce se torej ne dvigne ^ takoj proti tem možem obtožnic ter jih spravi pred sodišča, nas bo ta novi dogodek le še naprej po-vcdel na poti k ruinu. (To je ona dežela, ki se je borila za svobodo majhnih narodov. Pfuj taki hi-n»;vščiiii!) - Ta akcija je sledila izjavi stavku- - jočih pristaniških delavcev, da ne - bodo sprejeli načrta za razsojo, - katerega je zahteval predsednik i Menocal in v katerega so privolili . delodajalci. .___| MOBILIZACIJSKO POVELJE ZA NEMŠKO ARMADO. Berlin, Nemčija, 2. februarja. Častniki generalnega štaba po celi Nemčiji so dobili pred kratkim skrivnostno povelje, o katerem se je domnevalo, da je prišlo iz vojnega ministrstva, ki je bilo natiskano jia oficijelnem papirju ter označeno s pripombo 4 * strogo tajno". Dajalo je navodila častnikom z ozirom na organizacijo iu opremo novih armadnih skupin, ki naj bi bile pripravljene za t takojšnjo mobilizacijo, j Povelje je vsebovalo podrobna j navodila glede rekviriranja in or-' ganiziranja skladišč, avijatiških zborov in drugin skupin ter prav posebuo določalo, naj bo šeststo letalcev, opremljenih za bombne polete, pripravlejnili do 1. marca, da prodrejo na zapadu. Nekateri listi so ponatisnili dokument v spremstvu poloficijel-ne izjave, da je bil avtor tega poziva. nek blazni prejšni častnik, v soboto aretiran in da se nahaja sedaj v nekem sanatoriju. 1 ; USMRČENJE DVEH &PLJONOV Pariz, Francija, 2. februarja. — Dva spijona sta danes zjutraj plačala s svojim življenjem nevarni posel spijonaže. Prvi je prejšni avstrij. častnik po imenu Funck, > drugi pa neki Nemec, po imenu Louis Gausparre. t Funck je bil major v avstrij-. skem pespolku št. 54. Odpustilna . pisma so trdila, da je Irec in vsled 1 tega mu je bilo mogoče ostati v 1 Parizu, kjer je služil v neki ban-. ki, do julija I918f ko je nenadoma 1 odpotoval v Barcelono, kjer se ,ie sestal z baronom von Rolandom, načelnikom nemške špijonažne službe v Španiji. ČRN KRUH ZA CHICAGO. i -- . * Chicago, 111.. 2. februarja. — Cene na debelo za kruh in mleko sc bodo danes izpreinenile, ka.iti cena kruha bo poskočila za en eent pro funt, dočim bo eena mleka padla za 25 centov pri sto funtih, čeprav ne bodo imeli konsu-menti od tega nobeuega dobička. Nekoliko tolažbe bodo našli o-ni, ki so voljni zavživati črn kruh. Peki so namreč objavili, da bodo pekli štruce po en funt, ki bodo napravljene iz petdeset odstotk«>v vladne moke, mehke zimske pš«> nične moke ter petdesetih odstotkov redne spomladanske psenič-ne moke in sicer za ceno desetih ali enajstih centov na drobno. - DENARNE POlZLJATVE V - ISTRO, NA OORlftKO IN -NOTRANJSKO. IsvTtujemo <1ensrna izplačil* popolnoma sanesljiro in sedanj hrt r razmeram primerno tudi hitro po celi Istri, na Ooriškam in tudi na Notranjskem po ozemlju ki jo sa* vodeno po italjanski armadi, JamBmo ali garantimamo M kratko pofflJitoT. toda sa kake mo-1 goto zamude t izplačilu ne mora-' 00 prevzeti nfkake obveznosti« 1 60 lir____$ 4.10 100 lir .... $ 7.70 600 lir____$37.50 l 1000 lir .... $75.00 I Denar nam podati Jo najbolje r po Po—im Postal Money Orte - tli pa po Now Torir Bask Draft 1 YVRDKA nil^ S1TCTE. odvzeli Kuzmi Letominu nekako sto različnih predmetov, ki so bili last carjeve družine in katere si je po njegovi lastni izjavi prisvojil, tekom čiščenja hiše po u-:no:*'i. Nadaljne predmete so odvzeli njegovemu bratu, Mihajlu, , Ki je bil tudi stražnik. islično sliko umora je narisala I Medvedova, pomočnika po-i > eljoika ter potrdila, da jc bil njen mož sovdeležen. Prokopij Kutjenkov, nadaljui ideči stražnik, ki je služil v hišni isiraži. jc povedal, da je bil v klu-t bn delavcev dne 18. ali 19. julija iti da se je lam vršil tajen pogovor med predsednikom izvrševal-iu ga odbora sovjeta delavcev in vojakov. Sergejein Mališkinom. vojaškim komisarjem Petrom Jer-Pinnkovopt ter drugin^i odličnimi boljševiki. Kutjenkov je ujel na-) slednji stavek; Nadaljui rdeči stražnik, Kuzmaj Li tomin, je sporočil, da bi moral' na dan umora zavzeti svoje mesto v stražnici pred hišo, ko je zapazil na eesti nekega dečka iz oko-i lire eurja. Ko je vprašal, zakaj se nahaja deček na ccsti. mu je nadaljui rdeči stražnik Stekorin. j povedal povest o umoril. So glas-t 110 s povestjo Stekorina jc ub:J po\eljnik Jurovaki carja potem 1 ko mu je precital neki list, naj- j brž povelje Uralskega sovjeta de-j Ih v rev iu vojakov. Itekel je, da sta bili teko mumora navzoči carica in njena najstarejša hči in di< sta napravili znamenje križa, j Potem ko je bil car mrtev, so po-1 močnik .lurovskija, Pavel Medvedov in letski vojaki ubili ostale; člane carjeve družine ter trudil spremstvo. Trupla w naložili na motorui voz ter poslali neznano: Pozne j t- so policijski uradniki J Pazite na nove cene MOJmoo denar as Kraajik* fetaHnft* BrfiftAoi v Slavonijo Bono 1» nerintoiUx popolnoma MidJiTO Is mdtajtm nmanm primemo tadi Uftro. Jamfima aH gsmtfruno M mko poffijatof, Ms ss b!st SS ssii SM—dt t hpljiils — manmo jmutt nflaht ofcfnnH. Maj pnilj— rum domoriatb asfriSMr« 100 kras m %1M 600 kras $ 6 00 900 km $ 2.40 t000 kron ^ $ 11.20 800 krom r.r. f 3.00 6,000 kros $ 66.00 400 tam ATt $ 4-80 10,000 km $111.00 OrMwim p viQm If tab feo po ■■iiimi tljo z 4r» Dmr mm Ja podali aajbolj po PuOUHi fokl «^NfOrfc| «9»HftiMlnkM DlPfti BiSB MPA GLAS NARODA, 3. FEB 1920 "GLAS NAHODA" mOVINlAN BAILV) mmac tobumSIg comtani - rwAwm uKia. »r—s—— (> louh .............. * '»"ii — fwwrtlw and ........at Aim OffldMi ___m Oertteadt t. — Mwilitton N—r YWi City. H. V._ -CTC— m> oaabooatl m m prtob*ujejo.Denar naj a* bUfforoB potUjatl 90 Manor Ordar Prt «na«abl kraja naročnikov prosimo. da aa m tadl iw afaj« _________»»▼aMAfe« aaanart. da httreja najdemo naalwufka._ OLACNARODA • Oirtlaadt Mmi —roup* ft Manhattan. Htm Varft. N.V. ___Ttlaphaim Corn a nit Pozi? Gompersa V irtanifeMu. katcrepra L:dui Samuel Gompers. naceluik pati-uuetit-k'' delavnke fedcraejc, poživlja delavce v latinsko ameriških republikah, naj ».jfrauizirajo narodna delavske drugje, ki naj bi > ♦oprle nafo v kroj? pan-amtri*kc federacije. To akcijo od strani «W'iaTv»*v zahteva Gouip^rn v namenu čji bodo delavci v vseh ameriških de/ lah boljša pripravlj« 111 na skupno akcijo v medsebojna za-^«iii.\uii .11 napredek in da l»odo lujc zavrnili on«* sile, ki bi rade. |w>d amn> d lavrc v pospeaenje ovojih lastnih materijalnih dobičkov. — J i Manifest obrača pozornost na tr»-tji pan-ameriški delavski kou- | gres, ki bo oivorjen dne 12. julija v Mexico City ter pravi, da morajo delavci v mnenja: h deželah ic *edaj pričeti s pripravami, da « dpoJRjejo nvoje delegate na to zborovanje. Skupna ak ija od manifestu, — bo mciročen faktor pri zavarovanju ameriškega kontinenta. 11 h ;r«i n»' l»o p- ejrazila vojaška nadvlada ter bo predvsem v >« Iiki meri prispevala k uresničenju vHikcpa in plemetnitejra cilja, ici >r je pojavil izza rat*. ko so je koočala evropska vojna. — nam-1 •'«• ohranitve mirn na zapadni polnohli ter ustanovljenja najbolj prijateljskega razmerja med ameriškimi deželami. — V namenu, da se napravi ta upliv bolj uspešnim, morajo ma-naroda spoznati potrebo, da zahteva od svojih vlad uporabo modernih priii4ipiji'v resuinee demokracije ter priznanje človeških ]»rav*\ ki >»0 največje važnosti v mednarodnih odnosa jih. I >o pred krakim ni bilo nobenega sredstva slika med masa-1 ii narodo\ ameriških dežel. Kdini odnošaji, ki so obstajali .so bili oni. katere •*«» ustanovili finančni, ltpo\s,ki in industrijalni interesi; 111 ♦-stkemu je znano. da teh interesov ne vodi vedno želja, da se po-peši blngastanie naroda in tudi to, da ne predstavljajo višjih in plemenitejših idealov narodov ameriških dežela. Te interese nadvla-1 dajo tri motivi, namreč profiti. in š.* enkrat profit i. V svojem divjem lovu za ma»erijalnim blagrotn so popolnoma izgubili iz oči pravice! in interese človeštva — Ker so finančni, trgovski in industrijalni mtcieai Pan-Ame-1 k« tako tesno združeni in ker širijo v»aki dan svoj delokrog na > sa |w>lja. ki so jim bila otvorjena vsled razmer, povzročenih od zad-i>je vojne, posiHja vedno bolj očivkliio, da se morajo tndi vsi de-Invei Amerik«* združiti v svoje lastno zavarovanje, kajti v današnjih dneh m* bo organizacija delavcev v izključno narodnem obsegu; ; adostna za zavarovanje in pospešenjc njih interesov ter dosego njih | aupiracijj. V svetih 1'un-ameriške delavske federacije bodo vsi ti pro-i bi emi la/je rešeni, o princa Siksta Parmskega, svaka zadnjega j.\atrijskega Kiria. O poteku dotičuih dogodkov leta 1917. poroča Agmee Havts Prine j*- 2"». januarja zapustil beljjijsko fronto in odpoto- v«; ^ tvojim bratom Avieo. To je storil na poziv svoje matere, ki nra je bila naznanila željo eesarja Karla, da bi s svojima sva-; koma naravnost jrov.n il o mirn. Tekom tega obiska jc došlo pismo eesarja Ra4'la. ki je potrdilo, da goji željo po miru, odkar je zasedel prestol. Princ Sikst je zahteval, da bi prišel v stik s kako cesarjevo zaupno osebo. Ihie 10. februarja je princ JSikst dospel v Pariz; 12. februarja j je odpotoval v Svieo, kjer se mu je naslednji dan predstavil odpo-itanee eeaarja Karla, mu izročil njegovo pismo in izjavil, da cesar miali, du bi se us temelju, ki mu ga je naznanil Sikst — namreč vrnitev Alzacije-Lorene Franciji, oprostitev Belgije in Srbije in izro-eitev Cariirrada Rusiji — mosrel skleniti mir. Ihie 21. februarju se je oglasil odposlanec z več listinami in prosil siksta. naj pride v sporazum z grofom Czerninom na Dunaj. # a • Dne 25. 111 ari/a * Siksta sprejel predsednik Poincare. Bili so si edini v tem, kakega pomena bi bilo. ako bi se Avstria s posebnim fciroAf loč4a iz zveze* o d aPoineareju se je zdelo Czerninovo pismo, ki gaje irroTil nedalo<'no in di]^omafično. Czernfn je označil avstrijKko-nemiko-tnržko zvezo kot ner»združljivo in zahteval posebno jsmstev naxproti Srbiji. Nasprotno pa je Kilo osebno pismo ee-sarjeTo jasno in je isdajalo trdno spravljivo voljo. Izjavil je dobe->ednot 4'Podpirali Hotno Francijo in pritinkali na Nemčijo z vsemi srtdrtvi. ki so nam na razpolago" Poineare je smatral to tajno pi-*mo kot temelj in naennnM, da bo o pismn obvestil Brianda. carja, »angleškega kralj« is Iik»yd George s; nasprotno se je pn bal italijanske indiskretnosti nasproti Nemčiji. * ♦ * Dne 8. mama se je rrftil nov sestanek s Pomcarejem. Briand je bit mnenja, da rsebttje ee^i^Jevo pismo temelj ra izmerijavo mnenj. Sikst je znova odpotoval v Švico, kjer je izročil grofu Erdodyju. ki ga je poslal cesar, mirovni načrt za Avstrijo z naslednjimi točkami : "Aleaeija-Lorcna se vrne Franciji. Belgija se obnovi in odskoduje. t*postavi se suve-reniteta Srbije. Z Rusijo se uvedejo pogajanja o Carigradu, glede katerejra iz-' razi Avstrija svojo odpoved. Sklene se vojaški mir in enteuta obljubi Avstriji pomoč, ako bi! se Netnčija z orožjem upirala dogovoru-,, V odgovoru na cesarja je princ nujno prigovarjal, naj cesar' temelje note sprejme. Na nujno prigovarjanje grofa Erdodvja sta princ Sikst in Ksaver odpotovala na Dunaj, kjer sta se 23. marca v Laxsenburgu tajne sešla s carjem. Cesar je izjavil, da bo poizkusil vse. kar je v človeških močcli. da nagne Nemce, da sklenejo mir. Ker pu monarhija noče žrtvovati blaznosti soseda, je pripravljen, skleniti poseben mir. Ker je nato priš«*l v dvorano grof Czernin, se nadaljuje kouverzacija z ledeuomrzlo idjudnostjo, z mnogimi nami-! gavanji in zamolčitvami. Dne 24. marea je izročil ccsir princu Sikstu pismo z natančnimi podatki. Pisni«« vsebuje obljubo, da bo pravične franeoseke za-, hteve glede Alzaeije-Lurene podpiral. Po svojem povratkn v Pari/, dne .{]. marea j«- prine sikst oilšel v Eivsee. k.j«-r je poik o-a nji If 'ško-a vst r i j sk i z vez i. # a * T"»f "J. ••• •• . v " ' ; «v :> ••!: m" 1 */• m in prin- eem Sikstow, o eein-r j»- Pulm are le temu naznanil, da je Anglija načrtu nakIonje?m, a izrar.il obeueui mnenje, da se z obvestitvijo Italije o zadavi ne sme dolgo odlašati. R'bot ill Llovd George sta unto ^topila v stik s Sonniuom. ki je vstraja! un zahtevah Ttal\ie v polnem obsegu. Dne 2."». aprila st- j»* Sikst znova odpeljal v Švico, kjer c-a je pričakoval grof Erdodv, ki je vzel s seboj na Dunaj njegovo pismo, v katerem princ* — ker se je Poineare bal, da eesar ne igra morda dvojne igre — zaklinja eesarja, naj poda dokaz, da je dobre volje. Dne 24. maja se je grof Erdodv vrnil v Švico s cesarjevim pismom. v katerem cesar zagotavlja, tla se nad pretiranimi italjanski-mi zahtevami ni treba več vznemirjati, ker je Cadornov odposlanec pred tremi tedni avstrijskemu poslaniku v Bermi ponudil mir pod pogojem, df se odstopi italjansko irovoreei Trentino. Princ Sikst je znova odpotoval na Dunaj, kjer se je prepričal, ua je eesar odločen, aa svoj načrt izvojuje, da pa zahteva varščin, lirof Czernin je topor povoril jasno. Izjavil je, da ga grozeči nastop nemškega glavnega ^ana ne more oplašiti in da zahteva pogajanja. Cesar je izročil prineu /nova lastnoročno pismo, datirano dne 9. maja, ki slove: "Z zadovoljstvom ugotavljam, da Anglija in Francija delita moje nazore o evropskem miru v njih bistvenih podlagah; vendar nagiašata. da ne skleneta miru, katerega se ne bi udeležila tudi Italija. Italija se je pa vendar ravnokar obrnila name s prošnjo, da sklenem mir; zmanjšala je svoje zahteve na italjanske Tirole. Pretres te zahteve sem odgodil dotlej, dokler mi Ti ne priueseš odgo-\ora Francije in Anglij« o moji mirovni pobudi. Soglasje monarhije, Anglije in Franeije v tako velikem številu bistvenih točk bo. o tem sem prepričan, odpravilo s poti zadnje ovire, da pridemo do 1 častnega miru. Zahvaljujem se Ti za Tvoje sodelovanje pri moji mirovni ponudbi, ki sem jo napravil v skupnem interesu naših dežela". Pismu jc bila priložena nota grofa Czeruina. v kateri je zahteval za .slučaj, da se popravijo meje. jamstev glede nedotakljivosti monarhije. Zagotavljal je. da bo mogla Avstrija, ako ententa te pogoje prizna, skleniti poseben mir. Po svojem povratkn z Dunaja dne 20. maja je imel prine Sikst pogovore s Poincarcjem in Ribotom. Potem se je odpeljal v London, kjer je 28. maja govoril z Lloyd George-om, s katerim je šel I h kralju in predlagal sestanek državnih poglavarjev Anglije, Frau-I cije in Italije. Nato se je Sikst peljal v Pariz. Tu se je vse razbilo in eesarjevo pismo z dne 9. maja 1917 je ostalo brez odgovora. i Dopisi PETEIJS1II Spomini na jugoslovanski koncert Rečeno je bilo ob treh. Rečeno; seveda, toda začelo se je kro«r če-' trte ure. Rojak je hodil ves razburjen po dvorani in se penil same jeze: — Zlodja, kaj še ne bo začetka T Kaj pa mečkajo? škandal: Kaj pa vlečejo ljudi za nos? * a • Ravno isti rojak pa pred 16. januarjem ni nikdar vprašal za j začetek. Stal je pri jaslih, dokler: so iuu kaj dali in ui niti prestopil! praga dvorane. Prohibieija pa res' dela čudeže. Še za umetnost je vzbudila nepričakovano veliko zh-| nimanje. * • • Virtuoz jo igral klavir. Krasna igra, v sree segajoča. Vse tiho, b j iz temnega kota je bilo slišati še-! , petanje; t — .Ta, kofekangla in košček gumijeve cevi je vse kar potrebuješ---- O ja, tudi rozine so do- ' bre____ Vsak sadež.... Potem i prične teči____Prvo odlij stran... Tisto je fuzel____ Boljši bo, če ga dvakrat prekuhaš____ Virtuoz je prenehal. Iz dotičnega kota jc bilo čuti' največje ploskanje____ * . • Tamburašiee so žele burno priznanje. Kako tudi ne? Mlada dekleta.: j krila precej kratka, navsezadnje ■ j pa še zapeljiva pozitura -. leva uo- j ! g« preko desnega kolena. • • . • Vse je zaverovano gledalo mlado nadarjeno sopranistko. ; Toda. stoj, ne vse. Koščena prima dona v loži je sikala kot kača : — Tako petje, škandal! Kako grr. lomi! Oh. kako ga lomi! Pun- j ca nima niti šole. niti glasu! * a • Tik preti odrom so imeli otroci piknik. Igra jim je zmotila zabave. Povspeli so se na oder ter jeli protestirati. Nekateri z jokom, nekateri s smehom. Matere so žarele samega veselja. Skoraj bi bile pa razpraskale solista, ki se je povspel do uloge krščeniee ter pričel odnašati našo nadebudno jugoslovansko mla-: d i 110 za oder. # ♦ * Jugoslav Information Bureau je vjela lepa Rusinja v svoje zan-kf. Služabnik laika je protestiral v najčistejši domžal»č*ni. Oblasti bodo uvedle preiskaAO. 1 Med petjem hrvaškega solista sr napolnili dvorano rajski dnho-v'. spomini na lepe čase, ki se ne : bodo nikdar več vrnili. ! Rojak se je bil namreč vrnil s svoje toilet ne ekskurzije in malo pretrdo sedel na stol. V hlačnem žepu čepinje, sladko vsebina pa po realnih ameri-! škili tleh____ Postrežba je bila izvrstna. Ka-I ko tudi ne, če se pomisli, s kak-! šnim veseljem je prodajal saloner polproeentno brozgo po k vodni giaž. # . * Višek prireditve, j Pred zagrinjalom je deklamira-I h: igralka Gregorčičevo pesem, j Za zagrinjalom živa slika. Sredi Jugoslavija, pod njo pa ; Slovenke, Hrvatice in Srbinje. Vse lepo aranžirano, prijetno za srce in oči. Sosed se obrne k meni rekoč: I — Fajnska cura, ova Jugcsla-1 vija! • • • Stopil sem k gruči, živahno se pogovarjajoči: — Prokleti Kranjci, Boga jim (____konfiscirano____) zašto ne pjevaju himne kralja Petra ? # • • Izza odra so odmevali zadnji . glasovi mozkega zbora: , — I djesnicu si daše Slo venae, i Srb, Hrvat..... i naj se zglasi .pri meni. kjer bo dobil vse informacije. Ne zamudite i te lepe prilike za nabavo delnic, j Vse rojake in cenjene »delničarje prosim, da naj vso korespondenco tin denarne pošiljatve pošiljajo na • moj naslov, ali pa naj ne zglasijo j pri meni. Frank "Kramar, 1022 State St.. Girard, Obio I Jugoslovanska ^jjj^j^ Kzlol. Jeonoia tauorijeaa Ma 169S - inkorpor-ana k'J *90t> Glavni urad v "EXY, MINNJ » m4mmAwmdlnlk: LOPI1 BALAM** torn 1M Faarl At a lam M 'ajBlk: JOSKPH PIBHLVR, By, Mlra ^aajnjk QjBC L^^BRQglCHL. __^ T\Um •r torn t aKA|B ^ J^whovmi aO^VNUK«^^ ^ ___NADZORNIKI« >n oooii. wtw- naa * MtVOaT MOTS. Ntl An N. Bm —Tlngr * TANOOA (lit Natraaa Allay ruiaSisfc. » __POMOTNfKli rKKOK 9. fOUMfA Ma ITS. Back Dltaoal «TMN .■ONABD PLABODNDE. Soa AM. Mtj Un. OH!» BtJPNIK I m. »M H mmwtrnt. Vs ____WUVNI oonofi: •■PH PIAUTS. St. Ul-Ttt St Calaaa«. Ba HN NOVERN m-tee Onlata Mlaa »WKB.C 7 w Madiaos St «mb «M r> ZORUŽKVALNI ODBOR * • JOL* *xFrtlEAJ» UN ST. Clair Ave.. VB d<^aU.n4 R.WK SMUBBC a« WaahlDtOB Straat. Denver a^^OK 9HM&ČAM. Wl-ltl An Johsitcn *>a 'NaoOae la ana: QLAI HABOn. '*• tikajoe aa aradnlb aadar kakor tudi denarna oai aa »» ^a»c n» |l«7T«en »ajntka Vaa pr;to<^« naj M po*lljajo na predudnlka porotnair« »ToAnJ« sa »prejem north flan or in iploh vaa sdravnllka nrtteTila ft na vrhovneca zdravnika XoiMli'TBMka Katoliška Jednota aa priporoma mm Joaoaioranon aa obtlan pr* • iJ? lK>s,u> "National Fraternal Conicraaa' leatvicl V bla*a]nl ratf 900 ni*k,b podpor odlaodntc IB psamrtnln Je nlaeala »e nad po(dru<;l mlljon dolarjev. Jednota ataje okrog ■ UaoC rrdnlb £lan<* I lc> Ja okrca S tl«>C otrok v llladlnakem oddelku Drottv« Jadnote aa nahajajo po rasnih alavenak;ih naaelMnah Tmm kjer T* ••nt priptročamo vatanevitev novih. Kdor ell poatatl Slan, naj aa *«laal pri taf-I aka hljjtneca druitva J S. K. J. t Sa vatanovltev novih dradtev aa pa obrnite I navn«c« tajnika Novo druStvo mm klik« «f»utd ■ ■ Ai>n< .h i»n:«mi Haddock |>a .i«- na ixt«M"ni afriški obali v ranici ujel ribo. katero komaj nosili štirje možje. Tehtala je dvesto in petdeset funtov ii! treba je bilo štirih močnih črncev. da so jo prinesli v taborišče. I'ar tako * rečnih mož kot ,ie Mr. Haddock bi lahko rešilo živilski problem v marsikateri občini, a jc »koda. tla ne živimo ob obalah iz-točne Afrike, temveč v Ameriki. kj«'i* >0 so ribe veliko manjše in dosti dražje. Radi rib pa >«* konečno tudi ne izplača pr-seliti sc v daljno iztočno Afriko. OBOK IZ RAZNOVRSTNEGA LESA. V 1'anadi je najti nekako ti tiso«- različnih v rs t lesa in v se t«1 \ rs t c s«» zastopane v lesenem oboku. ki predstavlja uliod v ra/slav-i.e prostore v Otta\\ i. Ta različni b s je lii! nabran v jrozdovih. v arktičnih tundrah in na jrorab v različnih višinah. Mostič je v resnici učinkovit kljub raznovrstnost: lesa in raznolikosti barv. Mostič pa ni le ornamentalen. postavljen tja radi lepšega. Ima namreč tri opazovalne stolpiče. i;;z katerih lahko biskovalee pre-[ lileda celi razstavni prostor. Na obeh straneh niestiča so stopnji-ce. ki vodijo na most. I DRUŽINSKA CIGARA V današnjih easih, ko je doba va tobaka skrajšana in eena ' po- , daljšaua". ter je kot je nekdo ; pred kratkim rekel, mogoče kupiti smodko za pet centov za kvo-der, je življenje na Filipinih z<-lo mien o za kadilca. Xo moremo govorili glede kvalitete ali kakovosti, a obseg smod-k* na Filipinih je zadovoljiv. Na Filipinih psi ne kade le možki. temveo tudi ženske, ki delajo velike družinske smodke. Včasih visijo velike prižgane smodke na vrvici s stropa, taka da lahko vsakdo, kdo pride 11111110, potegne en dim ali dva. ______...i__________-. r.^n—.-.- _-_r—-_-___■ _ Slovenske novice Cleveland. Ohio. Poznani trgovec Frank Oerne je zbolel, tako da je moral v postil jo. Zdravnik sC jc izrazil, da bolezen ni zelo nevarna, sicer bo vzelo pa precej časa. predno bo okreval. Njegova soproga je tudi smrtno nevarno bolna in se zdravi žc vdrugič zadnja dva tedna \ Huron Road bolnišnici. Želimo skorajšnjega okrevanja obema! A' soboto 24. januarja se je vršil j v Slovenskem Narodnem Domu j javen shod vseh Ribničanov. ki je i bil kljub slabemu vremenu pre-eej dobro obiskan. Na tem shodu j se je med drugim sklenilo, da pri-rede vsi Ribničanje veliko veseli-jeo na dan 22. februarja, katere i čisti dobiček -l>c> Šel z<« Sokolski \ Dom v Ribnici. Rojaki in rojaki-j 11 je. vdeležite se v velikem številu! ! Velika porota je obtožila dva Italjana in sicer Josipa Bianchi in Franka Malino nniora prve vrste. Oba sta obtožena, da sta dne 13. marca l!*18 napadla Jakoba Malica z namenom, da ^a oropata, in ker se je slednji branil, sta «ja ubila. Morilca sta se dolgo skrivala. predno" sta bila ujeta. 1 Aurora, HI. V pondeljek 10. januarja je tukaj umrla soproga jr. Nikolaja Oberniaiia. ki je tudi v Jolictu večalimanj znan. Pogreba sta se vdeležili tudi družini Obenuan in •Panic iz Jolieta Počivaj v miru! La Salle, IU. V tukajšnjem okrajnem domu je preminul rojak Jožef Cveibar v starosti 63 let. Doma je bil iz s$t. Jerneja na Dolenjskem. Naj počiva v miru! VELIKE RIBE OB IZTOČNI AFRIKI. Mi vsi smo že čuli povesti ribičev. a malo je bilo takih, ko je mogel pripovedovalec; končati svojo povest z izjavo, "da je bilo treba štirih mož. da so odnesli dotično ribo". Neki Anglesž. Mr. kaj živečilt narodov. Torej 11 ar i prej. Slovenci, na farme, kjer je življenje na čistem zraku. Za sedaj sem dovolj napisal, bom se pa zopet oglasil drugo zimo. ako l>om živ. Želim lep napredek vse ni slovenskim farmer jem 111 t'arm erica m v Ameriki. .\r»+r,ri Sinki je, farmer. Box 58J ■ i G rard, Obio. Terupotom naznanjam vsem delničarjem Slovenskega Doma da se bodo v letu 1020 vršile vse1' sejo vsako eetrto nedeljo toeno; ob 2. uri popoldne v domovih 1 prostorih. Opozarjam delničarje, j da obiskujejo seje v velikem številu. ker od vas vseh je odvisen napredek Doma, Bratje delničarji. Dom jc v dobrih m poštenih rokah, zato mu je zagotovljen napredek. Ne poslušajte onih, ki govore. da bo Dom prodan. To je| laž. Naš Dom bo še ostal naš. Uradniki za leto 1920 so: Anton Kikel, predsednik; Frank' Kramar, tajnik; John Anzicek. blagajnik. Ostali odbor bo priob-čen prihodnji mesec v glasilu. Zadnja seja 25. januarja je | sklenila, da bo Gla* Naroda gla-■silo Slovenskega Doma. Upam, da bodo vsi delničarji naročniki tega; lista, obenem pa da bodo paznoi citali vsi poročila, kakor nazna-| nlla. objave m vsake tri mesece račune, katere bom izdajal, kakor hitro jih bo nadzorni odbor in za- i upniki podpisali. Delničarji, pazite ter hranite račune, da boste, lahko sami sodili, kako se vodi in j upravlja Doin. Na zadnji seji je odstopilo več) delničarjev^ zato bo drugi mesec, več delnic naprodaj. Kateri Izmed j rojakov bi želel postati delničar. Ti greš lahko v Evropo ~ ne moreš pa prinesti Evrope sem. Lahko .pa vidiš vso evropsko vojno samo za $3.85. Vojna jm končana. Ali hočet* videti atra- ^m*^^^ sne bitke, ki si te vrtile v Franciji. Bel- /MHL Olji. Kuaijl. Italiji, Srbiji, na Angleškem ___[ In drugih evropskih mestih? Ali hočea vi. UJfefl lf. deti spopode med (ubirarlnl In bojnimi ^^C^JBI^^t^/ CTflHB ladjami na visokem morju? Boje aero- XT JMmŠm planov v zraku? Dežele, vasi in mesta V^ J^y^H uničena tar cerkve razdejane? v resnici vse strahote vojne, v katero je bil zame. \ l^Qp Vse to lahko vidiš v svojem lastnem ^\\Sflr \ domu brez stroskpv. vae jasno in natan- /r čno s pomočjo naseoa steroskopa, zadnje ^TwrawCTgSM Zr V Iznajdbe. Vsi «1 prizori so bili vzeti na ** ^^ iS bojilsiih In Če gledaš nanje a stem stereo r skopom, JIH bos videl tako jaspe kot da ^^ IUSSm bili v resnici. Čltanje časopisja tn knjig ti ne mor. dati takega jasnega pojma kot če vdie vojne sliks skozi naso stereoskop. Ta stereoskop je krasno izdelan in jako močan. Traja vač let In pogledi so neizbrisen opomn na svetovno vojno. Ta st«reakop a eastaml serijami vaebujočiml 150 slik. lahko kupts za krat.k. čss za I3J5/ Vreden Je najmanj 910.000 in se ga zamore dobiti edinole od nas. To Ja nsfcsj čiste novega inzanlmlvaga sa vsak dom. £* hočaa pristaditl denar poefjlt* takej naročilo, predno se mu cena zviša. Ne poeljl denarja naprej. Pošljite samo' SO centov v stem p« I h kot depozit, ostanek pa plačaj, ko ga bes dobil na dom. Pl»' takoj n»: VNIQN PftACTtQAW » IpWMiiwaukw Ave., Oept. 12«, Chicago, |tt» Frederick, Colo. Odkar živim v Frcdericku, malem primotrai^kcui in polj«Hlol-skem mestecu, nL>rm Oital nobenega dopisa v nobenem slovanskem časopisu, zato som so odločil, da malo opišem ta kraj, ker j* tako malo poznat Slovnc^m v Združenih driavali. Najprej lo.j^ui omeniti, dn. na. jo Slovencev in Hrvatov tukaj in v okolici približno 15 družin in okoli 20 samcev. Imamo društvo, spadajoče k Zapadni Slovanski Zvez i v Denver ju. Naše društvo Hrabri Slovani št. 17 ZSZ. je priredilo veselico dne 18. januarja tega leta na farmi sobrata Marka Sikiča. kateri je dal brezplačno prostor v svoji hiši, sa kar se mu druStvo prisrčno .zahvali. Veselica je bila dobro obiskana, dokaz, da je društvena blagajna močne ja za $70.00, Hvala vsem obiskovalcem društvene veselice. Sedaj hočem opisati nekoliko Frederick in okolico v namenu, da se nam morebiti Se kak Slovenec (posebno bi radi videli naši pečlarji Slovenke) pridruži. Frederick leži 30 milj severno od Denverja, Colo., kjer eferatuje pet premoga rs kih družb. Obdan je z lepim rodovitnim .poljem, čez ka-' ter© so razpeljani prekopi za n-metno namakanje. Zemlja je rodovitna. Raste posebno pšenica, detelja, ječmen, oves, krompir in sladkorna repa. Podnebje je suho. ; Posebno moram omeniti, da se je naš slovenski narod oprijel tukaj poljedelstva hi morem reči. da vsi | dobro napredujejo. Osem sloven-■ skih družin je stalno na farmah. Nekateri imajo svoja lastna pose-.stva, drugi imajo pa zemljo v najemu. Slovenci so amtni farnter-1 Ji in so zelo čislani od dffegth tu- Raznoterosti ZAVAROVANJE SARDIN Zanimivo modernizacijo vtaro-,davne navade, da sc izpremeni meče v pluge so predlagali bretonski ribiči francoskemu luorna-liskeinu ministru. Cele črede ne-» k:h roparskih rib so navalile na - b.vališče sard ii t« r povzročile ta- • k.> opustošenje, da je ostalo le i malo sardin za bretonske ribiče *:.me. Vsled tega so ribiči uapro- - sili mornariškega ministra, naj i pi ideli vsakemu ribiškemu pri-. slan.šču patrnlo hidroplanov t »-r . opremi take hidroplane z globo - č nskiuii bombami, ki bodo imeli zadostni radij. Avijatiki naj bi i se vozili nad morjem in ko bi za • 'pazili, da s«* čreda dotičnih po t žtešnih rib pripravljajo na unpad ►- na miroljuben oddelek sardin, naj a I j spustili nanje globočinske bom i- be ter uničili tako namah veliko e L-»noži 11 o teh požrešnih rib. Nevrvorčani bodo gotovo sim-iT patizirali z vsakim gibanjem, koli :jf ga namen je ohranjenje sardin, t- liazven sočutja, ki ga čuti človek i-: do sardin kot tovarišic, — kajti v škatljah so tako nabasane kot u so Nevvvorčani v podzemski železnici — so bile sardine bistve-r-|iii del onega cenenega in dobrega a j obeda v mestu, kjer je dobra hra-ojna sedaj redka in kjer cenena ; hrana sploh r.e obstaja več. Rdc-e; če ealifornijsko vino, ki je pred-nlstavljalo drugi bistveni del take-o i ga obeda, je izginilo in hrana ni-•a i ma ~ Več istega okusa kot ga je c- imela preje. Če bodo izginile šc sardine, nam bo ostala le šc mini-ja štra v družbi spaghetti-jcv ter pern čene kokoši in to bo vse, kar bo ohranilo živ spomin na napravo, >]t ki je bila nekoč edino pribežali- ; šče duševnega proletarca. a_ Da, sardine je treba na vsak e. način ohraniti in sedaj ima besedo a. francosko mornariško ministrstvo. ; FILIPINKE HOČEJO VOLILNO tra; PRAVICO. i P* i . r. Ženske na Filipinskih otokih sc ! zelo zanimajo za volilno pravico. Na otokih je 307 ženskih klubov v in številni teh klubov so odobrili ii. gibanje, kojega namen je prido-a_ biti za ženske volilno pravico. tl- Pred zakonodajo se nahaja sedaj predloga, ki določa volilno pravi-r_ co za ženske in v oil govor na p<»-a. tieijo, katero je podpisalo 13.000 1 žensk se je vršilo skupno zaku 0J uodajno zaslišanje, pri katerem ipije nastopila kot govornica tudi a_ j neka Filipinka ki se odlikuje v J gibanju za pridobitev ženske vo-o- lil ne pravicc. g. Časi so se na Fiiipinah zelo iz-ni j premcnili odkar je končal Agui-:>cj n&ldo svojo karijero kot vodja 0- ustašev proti Amerikancem. te-- ee j ZADRUŽNO RIBIŠTVO V AN »H GLIJI. ra; _ h- Lastniki večjih ribiških ladij v Hull, Fleetwood, North Shields in T drugih krajih v Angliji imajo za-r družbo organizacija s kapitalom -j petih miljonov dolarjev, ki bo za iU: jamčila dobavo rib direktno z ! morja v kuhinje konsumentov. ^ i Koli je bilo pionirsko pristanišče j celega načrta, ki pa je kmaln raz-! širil svoje delovanje tudi na dru- - ga pristanišča ob obali. Konečno 0 bo cela ribiška industrija pred-s1 stavljala veliko ribolovsko in ob- enem tudi razdeljevalno organi-_ za c i jo, ki pa bo v rokah ribičev Nimih. S tem bodo tudi odprav-^ ljeni vsi dobički prekupeev, ki v »o -se dosedaj mastili na stroške ribičev samih in šc prav posebna e_ ni stroške konsumentov. Čeprav r 1 počasi, svet koraka koucem kon- ^ j ca vendar naprej. | PREMOŽENJE *'CESARJA SA-r.i HARE" V ANGLIJI. H — London, Anglija, 2. februarja. Probatno sodišče je objavilo, da ia znaša čista vrednost premoženja io Jaqties Lebatidy-ja v Angliji p. ^7,750,000. Lebaudy-ja jc ustre-n lila lansko leto njegova žena v 1- Mineola, L. 1. 5- ————————- I vprašanja bi ogrožala svetovni mir, ker se nai narod s tako re* š>tvijo ne bo nikdsr zadovoljil. Manjšinska prava. V kolikor bi po končani ureditvi meja ostalo jedni ali drugi > il državi pripadnikov jedue ali dru-ge narodnosti, mora j m biti pri- t znano iu zajamčeno pravo spo- i štovauje njihovga jezika, kulture li ter moralnih in ekonomskih iute- L resov. katerih pravic ltaljaui še t danes ne spoštujejo v zasedenem i ozemlju. x Iz navedenih razlogov iu z o- -ozirom na dogodke, ki bi mogli | Imeti nepreračtutljive posledice. > dvigamo v ime pravice in člove- ' čanstva svoj glas, da protestu je- i ; mo na najbolj odločen način: 1. proti nameram D^ Annunzia -! in okupaciji naših krajev; apelu-' ] jemo na razsodnost in uvidevnost i državnikov, ki morejo učin.ti ko- i nec takim težkim in nevarnim I ! pustolovščinam, ki se vrše nekaž- ' i. 1 ' , njeno pred očmi velikih sil. da se : , reši ogroženi evropski mir; 2. proti postopanju Italije v za- . sedenih pokrajinah, kjer zlorabi:, (■na pooblastila, zaupana ji od en-; ! tente in Združenih držav ameri-; i Ških. i Zahtevamo v imenu pravice iu ^ človečanstva : j ; 1. da sc vojni ujetniki in inter-1 tj | nirauci jugoslovanski nemudoma ! u j izpuste na svobodo in pošljejo j ^ domov; u- * i j- 2. da se odstranijo italijanske | - čete iz naših zasedenih krajev inf da sc le-ti, v slučaju potrebe, do , konečne rešitve jadranskega vpraj : šanja, zasedejo po četah ueinterc- i siranih sil; le ' 0. 3. da se ugotovi prava volja jjj prebivalstva teh kftjev potom fa plebiscita, to je po aktu, ki odgo- :o varja načelu sprejetem po vseh l0 silah entente, neizvzemši Italijo, i j in da se izvede piebišcit pod kon- je trolo kake nevtralne države po ce- je leni teritoriju zasedenega ozem- jej Paris, 1. dccembra 1919. . ujZela Mlačič, Reka-Sušak, član hr-j ! vatskega sabora in parlamenta ti j v Beogradu. Ante Andrijčič, žup- : d-j v Punti, bivši poslanec v istr-j lo j skein deželnem zboru. Dr. 15. G.! e 1 Andjelinovič, časnikar na otoku aj i Lješu v Dalmaciji, poslanec v J Beogradu. Juraj Biankini. časni-, kar v Zadru, poslanec v Beogra-^ i du, bivši poslanec dun. parlamen-0_:t;\ in dalmatinskega dež. zbora. L1.;Dr. Ivan M. Čok, odvetnik v Tr-e.1 stu, poslanec v Beogradu. Dr. Ma-Jr ;te Drinkovič, zdravnik v Šibeni- j 0. kil, bivši poslanec claim, dež. zbo-i Y j ra, poslanec v Beogradu. .Josip! a.|Fou, bivši poslanec v dim. pari a- j : mentu in >ror. dež. zboru, poslanec; ia i v Beogradu. Dr. Gustav Grego-: a. j rin. odvetnik v Trstu, član jug.' ir j odboja v Londonu, bivši mestni j j odbornik v Trstu, bivši poslanec] j, j v trž. dež. zboru v dun. drž. zboru in gor. dež. zboru. Don Ante i Jagič, profesor v Zadru, poslanec | 0J v Beogradu. Josip Kopač, časnikar v Trstu, član izvrs. odbora o- jug. soe. dem. stranke, poslanec 0- v Beogradu. Dr. Josip Lovren-:i. čič, profesor v Gorici, poslanec v e- Beogradu. Ivan Mestrovič, kipar, lž bivši poslanec v Beogradu. Dr. r- Ivo Milič, sodnik v Buzetu, bivši o dež. poslanec istrski. Dr. Ivan i n- Poščie. odvetnif v V oloviski-- J e- t i ji, bivši dež. poslan^ g Jal^' st poslanec v Beogradu. Dr. I>inkc j t-iPne. odvetnik v Gorici, poslanec! v Beogradu. Dr. I). Trinajst ič. je odvetnik v Kastvi, bivši dež. po ai slancc v Istri. Ivo Sandin, posesi 1- nik v Buzetu. bivši dež. poslanec ti v Istri. Dr. Ivan Schvegel, poslani nec v Beogrkdu. Vekoslav Slpin-d čič, profesor, bivši drž. poslateel e. na Dunaju in dež. poslanec v pi Istri, ]>oslanec v Beogradu. Dr. iu Nikola Subotič, odvetnik v Š i belt niku, poslanec v Beogradu. Dr. J v Dr. Din ko Trinajstič, odvetnik vi Pazinu, predsednik jugoslov. od-J d bora v Londonu, podžupan pazin- * > ske občine, bivši dež. poslanec v •e Istri, poslanec v Beogradu. Dr. i >- Roko Tukovie, profesor, član re-| da sv. Frančiška v Dalmaciji, po->-, slanec v Beogradu, »i V izjavi navedene — deloma •o zelo obširne — priloge podajejo ti za vse trditve precizne dokaze, ti Ta izjava odposlala se je tndi vsem o dragim državam oziroma njih vladam, vsem parlamentom in odlič-a cim ter vplivnim .politiklom. GLAS NARODA, 3. FfcB. 1920 V Vanderbiltovi galeriji slik v New Yorku je izbruhnil velik požar ter uničil precej slik, ki so repre- zentirale na stotisoce dolarjev vrednosti. Izjava zastopnikov po Italjanih zasedenega ozemlja Dies Irae FRANCOSKA VOJNA POVESt. Edmond Haraucourt. lijah. f*otoui podrobnosti dola je pripovedovala o zemlji in o Iju-Lezni moža do zemlje. Potom zveze teh dveh elementov je simbolizirala deželo. Umetnost j.- govor dežele potom kakega velikega dfla. Izraz je gotove dobe v gotovem kraju. Veliki stvaritelji, t.- so modrijani, pesniki, kiparji al arhitekti, se pojavijo na svetu le kot posamezne priče sil, ki tiče v tem ali onem plemenu. Glasovi so. ki govore za vse in njih obstoj nam zagotavlja duševno enot nost mil jen ja, iz katerega izhajajo. V namena, da govore, da se i ode. mora najprvo obstajati skup na vera. skupna ljubezen iu čkup-i.h potreba. To imajo veliki možje zgoščeno v sebi iu temu dajo tudi izraza. — Ne pereuni cremet igne.... — Umetniško delo je zunanji izraz človeka ob danem trenutku časa, na danem kosu zemlje. Oj vi ljudje tukaj ki molite krog te rak ve, ta katedrala vsebuje v tem trenutku dve stvari, ki sta naslednji: — nad vami iu krog vas je delo vašdi prednikov, njih duša ; v notranjosti katedrale pa je vaša duša, ki je ista kot ona prednikov. Narod Francije 1 Da poznaš samega sebe, ti je treba le dvigniti glavo ter študirati kameli'1. za katere sc nisi brigal. Narod Francije, da spoznaš mesto, ki ti j«- bilo zapuščeno v zgodovini človeštva: da razumeš, kje so se tvo-je misli porodile, da veš, kaj je tvoje veselje in tvoje trpljenje; da znaš ceniti to, kar si, koliko si vreden, po čem hrepeniš, odkod prihajaš iu kam greš, — ti je le treba dvigniti glavo ter se ozreti naokoli. — Sol vet seelum in f a villa. — Razdrobili bomo v prah to generacijo, ta ploh onih drugih generacij. Narod Francije, pro kleti narod, ki zastavlja pot nemški ekspanziji ki ga je zastavljal skozi dva tisoč let, napočila je u-ta, da padeš v plameneči prah. Vsi skupaj boste izginili, mrtvi predniki iu sedaj živeči, duša v karneuu in duša v mesu! Vsi skupaj v mešanici krvi in blata, po katerem bo korakala noga izvo-ljcti^ga naroda, ki je na tem, da m zavojuje celi svet. — Dies irae, dies ilia.... — Le poj naprej, moj dobri pi ijatelj, še par minut. Nikdar bi ne mogel najti boljše prilike. Tiho, lahnih korakov in ne da b" vzbudil kako pozornost, je nemški špijon zapustil cerkev, odšel v svoj> hišo. stopil v klet, kjer je bil postavljen njegov biezžični brzojavnr aparat ter odposlal naslednjo brzojavko: — Katedrala je nabito polna. Maša zadušniea. Tritisoč ljudi. — Streljajte. Sedaj je čas. — Dies Irae, dies ilia.... Z OTOKA GUADALUPE. Prav do najnovejšega časa je bil otok Gudalupe neke vrste kozji paradiž. Kozam ni bilo treba druega kot pasti se, meketati in se trkati z buticami. Narava pa j»- posegla vse* ter uničila ta ko/ji paradiž. Odvrnila je otoka d«-ž in vegetacija se je posušila. Koze se še vedno lahko trkajo, a si- ne morejo več pasti. Spoznale pa so, da je paanik neobhodno potreben in vsled tega je tudi postalo življenje zanje naravnost reznosno. Vsled te nesreče so se nričele kozr seliti, seveda pod nadzorstvom, v San Diego. Ca!., kjer bodo od sedaj naprej živele v vc^ ali manj udomačenem stanju. Ne ve kaj je. i Prvi; — Kaj ne. to je dežela ot the Red. White and Blue? Drugi,- — Morda misliš dežela rdečih, belih in plavili postav? Ljudje v New Torku so vsako I leto trpeli na prehladu, a sedaj smo toliko napredovali, da te pre-I klade (udi štejejo. Grmenje oddaljenega topa »e J« zopet pričelo, ko je napočila jutranja zor*. Bilo je torej deset zjutraj, V stari katedrali jc postajala množica vsako m liuto bolj gosta. Zbrala sc je, da pri-( HCstvuje pogrebu neke bolniške strežnice, žrive aekega zračnega' napada sovražnika. Uerkev bila ovita v črno blago iu katafalk1 je bil okrašen z zastavami, škof, sam je bral mašo zadušnico. Ob spremljevauju orgelj je ne«; ki navaden vojak, ki bit v civil I im m življenje slaven pevec, zapel pesen D.es Irae. V bližini kropilnika z blago-»icvljeno vodo je špijon opazoval . cerkveno ladjo ter množico v njej. Ogledoval si je tudi sijajno pobarvana okna ter se čudil po-božnosti navzočih vernikov. Prisluškoval je krasnemu glasu pevca. Povsem nehote se je udal občudovanju, kajti bil je velik ne-vednež. Ko ga je izbrala nemška vlada za ta delikatn posel, je \zela v pošte v njegove zmožnosti kot arheolog ali atarinoslovec. Verovala je v kompetenco tega doktorja, d« sestavi dober iuven-tur umetniških zakladov, katere francoska civilizacija nagro-madila tekom stoletij v tem mestu in v tem svetišču. Z višine pa je prihajal glas: — Dies Irse, dies ilia.... Nemec si jc mislil; ■ - To jc v resnici dan jeze, veliki dan. Cela ta množica tukaj, te trlave. ki se sklanjajo; ti tilui-ki, ti možgani in ta *rca, — vse to pripada plemenu, ki je zgradil ta spomenik. Ti živeči nadaljujejo (»no pleme. -— Dies Irae, dies ilia.. — V resnici nam umeten ti tega naroda razkriva njegovo dušo, prav kot nam zgodovina pripoveduje o njegovih činih. Umetnost iu zgodovina korakata skupaj. Prepovedujeta nam iste stvari Kna priča o drugi. Dobe, ki proizvajajo velika dejanja, proizvajajo tudi velika gibanja in velike knjige. Kretnja odgovarja misli. Umetnost pa jih ustali v tlelib, ki ostanejo na površini zem-ljr kot pričevanje o duši plemena. — - frucis « xpandeus veiilla... - Umelnost naroda pa ie ob istem času umetnost kraja. Ce je podobna duši nuroda, je tudi kra-j« vna reprodakcija narave. Uspešno more prestavljati simbol ple-it.etia' le ec nudi pojasnitev kake «b žele. Poraja se iz zakona moža / njegovo okolico. Izraz ljubez-i.i je. katero goji človek do ob-1 k. sredi katerih se je razvil, ki so ga vzgojile in usvdušile, ki so zanj kot dih življenja, familijar-iie oblike, knierc pogreša, če gre drugam in katere proslavlja, če-prav inogoee brez namena, kadar zgradi nekaj, kajti te obilke predstavljajo v njem nej>opisno ljubezen do dežele, — N*>lvet see IU111 in favdla...J — Čeprav je dejanje vere v Boga. je katedrala, ki se dviga, tudi podoba deiele njenega rojstva, dvigajoča m- proti nebu, poveli-čanjc domovine. Umetnost Fran-eije je francoska trata v kameuu. Himna je iz kamena na čaM prr-h r« n j u joeepa polja. Prva stavbin-ska dekoracija, katero so si izmislili predniki tega naroda, je ob »tajala iz lista zelja Ker jih je mjje prehranjevalo, ho ga uporabili za svoj prvi kapitel, prav kot jmi Grki našli »voj kapitel v Acan-1 h us list u... „ — Iu «|iio t o! um eontinetur.... — Ko jih je njih drznost do-v. dlo do tega, da ho poskusili 'cč, ko je hotela njih po l »o/nos t dobiti krila, do poleti nad oblake, ■o »e pričele tudi dvigati zvoniki «*» rkvf. Na pročelje so jxv»i«vili vsakovrstne znake in zvonček na |M»lju. i*pr«-mrnjeH v kron. je po nt«t zvon. Galski petelin je čepel »t« vrhu pročelja iu katedrala je bila dovršena. Quidquid hitet, apparebit... - Potom idealizma svojih vit-| kih oblik je pripovedovala katedrala o aspiraeijah moža. o nje-gor« veri ia v »obe kipečib • V novembru in decembru bili so zbrani v Parizu zastopniki vsega po Italjanih zasedenega o-zemlja. Predložili so predsedniku mirovne konference Clemeneeau-ju spomenico, ki se glasi: Gospod predsednik! Podpisani zastopniki jugoslovanskih krajev, koji so še vedno okupirani v imenu entente in Zdr. držav ameriških po četah italjan-ske kraljevine si dovoljujemo, puani po željah našega naroda in izzvani po podjetjih in namerah D'Annunzija, ki ne samo izpod-kopujejo avtoriteto in sklepe mirovne konference, ampak ogrožajo tudi evropskih mir, predložiti sledečo izjavo: Naš narou Je zaupal v opetova-na zagotovila entente in najvišjega sveta (Conseil supreme), se ne bo dopustilo nikako lia-s'Ije: verjel je, da se bodo uveljavila načela Wilsona, sprejeta od entente. Vsled tega je čakal j potrpežljivo, da bo jadransko! vprašanje pravično rešeuo in da bode on sam združen s svojimi brati v kraljestvu Srbov, Hrvatov iu Slovencev. Ko bi se ti upi mo- j M.li uresničiti, je prisefD'Annun-1 zio na čelu onih istih regularnih «"et italjanskib. katerim je bibi en-tenta poverila mandat, vzdržava-' t- red in mir v- zasedenih pokraji-i;]): d osel je na Reko z namenom, polastiti se v proti v ju z vsako pravico naše zemlje in provzročiti oz jadranski obali krvave konflikte ki bi bili v stanu razpaliti znova eelo Evropo. Okupacija Reke po D'Annunziju. | -. . i Cini. ki so se dododili na Reki do nekaznovanega klanja francoskih vojakov iu ki se ponavlja-j j«» po dolazku D'Annunzija. so prekoračili vsako mero. Največji bi vši služitelji madžarskega im-j perijalizma kričijo danes: ^Italija ali smrt!" ne iz patrijotičnega čustvovanja, ampak edino le, da si odtegnejo odgovornosti za krivice. učinjene iz sebičnosti. D*An-luiunzio igra blazno in kriminalno j t rag i k oni ed i jo- izjavljajoč pod pri-j sego, da bo razstrelil mesto in! pristanišče ter vsa sredstva delaj in življenja, ako Ueka nj- bo anck-1 tirana Italiji. 1 Zadnje volitve na Reki so bile provedeoe pml D'Ann unz i je vini režimom na temelju volilnih li-syn, iz katerih so bili izpuščeni vsi jugoslovanski meščani Reke. dočim so. glasovali tujci, vojaki iu ženske. Vrhu tega so bile volitve izve-! dene v obsednem stanju in pod grožnjo smrti za vsakega, ki bi bil proti aneksi ji Italije. M. Clofon, 'dopisnik **Chieago Tribune** je, 1 t»il sii-er osebno svedok nezakonitosti. doprinešenih ob priliki vo-j litev. Pred očmi in z vednostjo cele--"a sveta se preskrbi ju je jo čete D' Annunzija izdatno z živežem ill mnnicijo. izyltalije in okupira-< tiili krajev. Ne naletevši na iiika-1 ke ovire iu zadobivši vsled tega pogum, je D'Annunzio začel sno- vati nove načrte za okupacijo ce-f lega našega Primorja, Dalmacije; in drugih naših krajev. Vojaški iu civilni guverner Dalmacije, vi-eeadmiral Millo. je sprejel D"An-; nunzija s častmi ob njegovem' prihodu v Zader. mu je obljubili pomoč neoziraje se na to, da jc on sam v Dalmaciji zastopnik ne! samo Italije, ampak tudi entent-; nlh in Združenih držav ameri-1 ških. D'Anunzio in njegovi generali zatrjujejo javno da delajo sporazumno z italjansko vlado, ki j:ni jc obljubila podporo. Razen tega ne delajo čete ita-Ijanske kraljevine v okupiranih' krajih nikakega jamstva več gle-| dc izpolnitve definitivnih odločb mirovne konference, ker je več Uot vrjetna nevarnost, da sc bydo v danem momeiitu pr!diužile '"u-pornikom"' D'Aununzija. Iz tega sledi, da so italjansk«-čet. ki bi morale po inštrukcijah entente in Združenih držav ameriških vzdržavati mir in red. — ki s:cer ilo njihovega prihoda ni bil ni v najmanjši meri kaljen — postale same povod neredov in hoinatij. Izluijči nadalje iz neizpodbitnih i-tjstev. ki jih naštevamo spothij. so italjan^ke okupacijske oblasti oskrunil^,mandat, kateri so dobile v okupiranem ozemlju. Postopanje Italjanov v okupiranem ozemlju, posebej še z ozirom na internirance in vojne jetnike. Po premirju sklenjenem s staro Avstro-Ogrsko. je dobila Italija mandat, da zasede v imenu entente in Združenih držav ameriških žt označene naše kraje in jih do definitivnega rešenja njihove pripadnosti upravlja v smislu predpisov mednarodnega prava. Kouštatujemo, da se Italija teh predpisov mednarodnega prava ni (iržala. marveč da je kot sila in-teresirana kar največ na vpraša-i ju bodoee pripadnosti teh krajev, pretvorila začasno okupacijo v fuktično aneksijo. Naš narod je ilaiuHv v okupiranih krajih izpostavljen sika na m in političnim I ersekueijam, ki so večje, kot jih je bil trpel od Avstro-Ogrske, ki ga tli smatrala za sebi vdanega. Nevrjetno je, toda povsem točno, tla s«' v okupiranih krajih favori-v ra one osebe, ki so mc 1330 Influenca S |n«vratn«» epiileniijo jr iufliietien nevnCua. Šeitlte silili^« he in tlružiiio s tem. zasiirumte zdravje. !'rv;i znauieiija »«»: v- I uetjtr ofw. nalrnd. iMtW*eiiie v križu, t'lavi in iuKi<-ili. lumz. lurzlU-ti in splošna utrujenost. K<>t lirauil>iio in |»rv«» zdravljenje i >ri| m >r> •ruin«» naslednje: Izpirajte jnio in n<.< y. Keverevim Anti^epsoloni. Kn del Vji U|»oraMte tremi i V j,. varovali proti epidemiji in >*l«-dte:.»a jih t„..r;i i t- imeti vedno i rokali. Nn].r.,l:ij v vs..|, i.-karnali i«. -led.V-ili | cenali: Severov Auti<«o|i>ol. riT» n-nii.v in •riit:i takse. Severnve TiiWleie Zoprr rreliind in <;rii««.. in -j,- tak~.\ ! Severov F«l7i»m rn Plj»»ea. 'J.~» in .".oe. ter t in ::«•. tnk-e. C',- n«- morete dohiti |»ri lekarnarju, j t Ii nanriti' naravtii^t .-I w. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa \ wg mwwmmm^mmmmmmmm mrararo ;li v Piuehurst. Ena največjih /iniskih \il v Sunt hern I'iites j«- bila haje ilana uredscdniku na razpolago za eelo dobo lijeirnvcjra obiska. ^ PREDSEDNIK POJDE NA JUG. Pinehust, 2. februarja. — Predsednik Wilson bo v kratkem ob-■ iskal severno Caroiino ter s* bo | najbrž ustavil v Southern Pines j Najzanimivejše, j najcenejše ! in najbolj { popularno čtivo I vam je na razpolago. | j Slovensko-Amerikanski Koledar j je izšel za leto 1920. | Veliko več slik kot prejšnja leta. ; Najbolj izbrani članki, opisi, razprave,! pove- j! sti, šale, zanimivosti. I gill jČfšŠ ij Stane 40 centov. •Jj Izrežite ta kupon, pridenite za 40 centov štempsov ter polj šljite nam. si S SLOVENIC PTTBIiISIHG CO., ^ i S 82 Cortlandt Street, P 5 New York, N. Y. r ■J Tempotom naročam Slovensko-Amerikanski Koledar za R leto 1920 ter prilagam 40 centov štempsov. ■ j Naslov ............................................ gj Mesto in država .................................... ■B 39 riši nekega dne vpričo italjanskihj straž ter mu pobrali vse njegovo t premožen je. V drugič je bil dele-; 'žen bat in. ko je prispel transport j na nemško-avstrijska tla. To pot (so dobili pri njem zašitih v obleko tudi trideset tisoč lir in mu jiffi. seveda pobrali. JI koncu še ena fpizoda: Na kolodvoru v nost. so jim otežkočali de-,lo. Tako se je pripetilo v Dinhofs-i^ ^ . hofnn, da so odstavili delavci ne- ^ kega ^ep^ga dne ravnatelja in druge uradnike tamošnjega rud-: . nika in vzeli urdnik v svn.io upra- vo. po petih dneh pa. ko so uvi-i- deli svojo nezmožnost, so zopet j^g predali rudnik prejšnjiju uradni-' kom. Kmetje so komunistom zelo go j nasprotni in jim osobito očitajo. 'da neprenehoma tiskajo nov de-|^i ,nar. tla morejo izpolnjevati svojo * ■ : obveznost in spravljajo na ta na- ?i čin nemški denar ob vso Veljavo. P i j Iz Italije se vozijo sedaj ujet- "g ,niki v svojo domovino. Kakor je znano, izpuščajo Lahi Nemce in j ® § »Madžare. Pobrat imi pač! Na svo- P g jem potovanju sem srečal tudi pari■ j Jugoslovanov, ki so se vrnili s te- f i jmi transporti iz Italije. Pravili so ■ i j mi, da je bilo pri neki delavski! I j ikompaniji. obstoječi iz nemških; jj 2 j ujetnikov, tudi osem ali devet Ju-igB goslovanov. Kompanija je bila (lo-;|B j ločena za odhod v domovino. Tu ■ « pa se pokaže naenkrat zopet nem-; H n ,šlca nestrpnost v le]»i hiei. Nared-'nik-Neniee. kn-mandaiit kompaniji: | ■ j je namreč javil laškemu častniku.| g* da je pri oddelku nekaj Jngoslo-j|" v a nov. ki se torej še ne bi smeli g" a kamor ga postaviš. Pokupil je od f svojih sotrpinov, kar se je poku- | ^ piti dalo m s tem nap red trgoval. I Ker je bil pri svojih "gfeftih" | prenesramen. pretepli so ga tova-*l Na potovauja človek mnogo vi-^ di. mnogo sliši. Dues, ko ra*bur ' jajo »vet svetovni dogodki,: ko so I razmere le tukaj v domovini, re- |kel bi. v vsaki vaai drugačne, toliko bol j pa še v t«jini, je inozemstvo za luiK toliko bolj zanimivo. J Hil sem po osebnih opravkih v Nemški Avstriji. Življenski pogoji so tam ne samo ravno tako težki kot pri nas. ampak. Težji radi t^ira- ker primanjkuje na vseh koncih 111 krajih, zlasti živil. To velja osobito za Duuaj in druga večja mesta. Najtxdje je še. mogo-j če i/.hajati na Solnograakem. V Itischofshofnu naprimer, kjer se nahajajo Kruppovi bakreni rudniki. stane telečja pečenka ~> K; mlAva je na Soljrraškem v izobilju. da ga izvažajo celo v Gra4ce.( Liter stane 70—80 vin. Ka^or po-; vsod. godi se tudi v Nemški Av-( striji kmetskemu stanu razmeroma se najbolje. Kar potrebuje kmet za življenje, pridela po večini doma. Nikakor pa ni voljan svojih pridelkov odstopati drugim slojem in po vrsti izjavljajo da si ne bodo pustili s silo ničesar vzeti. V slučaju potrebe bodo vse poskrili. Solnogradčani ao v veliki meri še vedno nekdanji Avstrijci. Pre-J pričani so, da tako ne more dolgo iti naprej in da prej ali slej zopet dobijo kronano glavo. In -pri tem bi imeli tudi nas in druge Slovane nekdanje Avstrije radi v svoji( prijetni družbi. Vso krivdo, da se jim sedaj ne godi baš predobro, zvračajo Nemci na Slovane in jim, hudo zamerijo, da so jim .prekri-žali lepe račune. Pri tem se "in-j teresne sfere*' delijo: Nemci nad Gradcem se hudujejo 11a Cehe. I pod Gradcem pa 11a "Windische" j Slovencem in Hrvatom, ki nam pripisujejo nekaj inteligence, se ne morejo načuditi, kako da mo-, remo živeti skupaj s Srbi, ki naj bi bili po njihovem mnenju hujši , divjaki od Zulukafrov. V kratkem bo z a grmelo, pravijo, in Ma rihor bo čez noč. zopet nas. Dočim sem dosedaj skrbno prikrival svo-jo narodnost in .pripadnost, moral sem se ob tej obljubi nasmehniti in n;i vprašanje sem jim odgovo- Zapadna Slovanska Zveza USTANOVLJENA INKORPORIRANA 5. JULIJA 1908 ^^f 27. OKTOBRA 1906 WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION Glavni sodex: Denver, Colorado. CLiVM oomux PrH*to»: JOHN PEKEC, 445» Wash. St, Dearer, CM*. Podpredsedalk: JOHN FAJDIOA, Box 33, Ijeadvlte, Colo. O Ural tajolk: FRANK 8KRABEC, 4b04 Wash. ZL, Dearer, OoU. Zapisnikar: ROBERT ROBLECK. Sta. S, Pueblo, Colo. Olarnl blaxajnlk: JOSIP VIDETIČ, 4485, Logan St, Denver, CMa. Zaopnlk: FRANK ZAITZ, 514 W. Cestnot St, Leadrtie, Oota. NADZORNI ODBOR: Predaedulk: JOHN GERM, 784 Moffat Ara. | MIHAEL KAPSCH, 608 N. Spruce St, Colo. Spring, (Ma. OBORG£ PAVLAKOVICH, 4717 Grant St, Dearer. Oslo. POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON KOCHEVAR, 1206 Berwlad Ave., Pueblo, Colo. JOHN K^K'MAN. 1203 Mahren Are,, Pueblo, Cola FRANK CAN JAR, 600-501 — 45 Ave., Denver, Cola ZDRUŽEVALNI ODBOR: Predalnik: FRANK ROYTZ, RR 2, Bo* 132, Poebla Colo. FRANK MARTIN JAK, Bo* 250, Ely, Minn. PETER GESHELL. 4404 Wash. St, Denver, Goto. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. R 8. BCRKETT, 44S7 Waahingtoa St, Denver, Colo. OLA8 NARODA, §2 Cortlandt Street, New Tort, N. T. Van denarne nakaznice In v«e uradne stvari ae poflUJaJo na gL tajnika, pri toft* na predsednika gl. nadaornega odbora. preptrM nndave ga u pred aednika Klavnega porotnega odbora. PREMEMBE ČLANOV IN ČLANIC ZA MESEC DECEMBER 1919. bolnišk > podpore; Adolp Anžiehec. eort. lti;"»7 za .^1000 n bol. pod pore. Mary Anžichcc, cert. 1G38 za .$1000.00 in i^l.00 bol. podpore. Od dr. št. :i. — Snspedirani: Anton Milielich, cert. 1332: Martin Podržaj, cert. G">S. K dr. št. ."». — Pristopil: Peter Sutcj. roj. 1S7G za $500 in $1.00 bol. podpore; cert. 22T«-!. Suspendirani: M&rolt Anton, eert. U<34: dapel dolin, cert. 1933. t M dr. št. lij. Suspendirani: Barbara-Babich, cert. 1619: .'.•rman Oistina. eert. 1620: Jerman Elizabeta, eert. 2091: Cebuski l-'r.. »-»-r-t. 173."»: Tomsiek John. cert. 1917. K d r. št. 20. — Pristopila: Katv Pretlovieli. roj. 1S97 za $1000.00 in $1.00 bol. podpore r eert. 2253. ank Kosliir. | eert. 1S 7 f i. 1 Od dr. št. S2. Suspendirani: Lovro Ituban. eert. l."»44; Zvlike N'ovaeieli. eert. 1 .">91; Jolin Mihclieb. cert. 1494; Joli njelenich. cert. 1>91»: John Pejtelj. .••■it. 1570; Katv Franieh. eert. (?). Od dr. st. 23. — Suspendirati: Math Eliovieh, eert. 1430. Z bratskim pozdravom Frank Skrabec, gl. tajnik. DOHODKI ZA MESEC DECEMBER 1910. cs ja «e ~ Z rz *a J 5 Sf f | 's § g ? ® Iv si ^ ^ t t . - § t; —"«a »s 7 2 <2 ^ ^ • & ______g > g- ž $ «J1 oi V) $ 22 36 $91.62 $296.70 :: *141.67 $146.25 $ 39.30 WIM $ 458.26 4. $ 24.43 $ 23.25 $ 6.00 * 24-43 ^ 7811 5 $116 29 $116.2" $1.00 $ 29.40 25 $114^1 $ 378.10 i s 17 so 23 25 $ 4.70 $14.05 $ 59.89 7 $ GX37 $ 63.75 $ 15.30 $2.40 $125 $ 53.94 $ 200.01 * »s.** $ $ 8.80* * 32.83 $ 107.46 ~ 1170 MMM) $1 (|o * 10.90 * 50 $ 50 $42.80 $148.40 1<> + 2.91 * 3.00 $ 80 * 2-91 $ JU>2 j j * 20 0s i 232."' $ 6 20 $20.68 $ 70.81 11 > »,.99 $ 9 00 $ 2 42 ^ 6.99 $ 25.40 IT, i 17 29 * 18.00 $ 4.80 $17.39 $ 57.38 U $ 25.37 $ :i000 $15.23 $25.37 $ 95.97 15. $ 7.21 $ 6.75 $ I SO 25 $ 7*21 $ 'f-22 16 $Kr).51 $122.25 $ 32.80 $1.50 $109.51 IV .f 10.-:. $ 30.35 $ 5.&0 $2 90 ^ 19.85 $ 78.75 1!» A 8 70 9.75 $ 2.60 $ 870 * 29.75 •jO t 18.54 $ 18.75 * 2.50 * 16 04 $ 55.83 21 $ 16.72 $ 47 30 $ 11.00 * 4r»-72 * ^ ^ 22 $ 35.29 $ 24.75 $ 7/20 * 37.81 $ 105.05 ( 23 $ 19.25 $ 21.75 $ 5.00 ^ 19/25 $ 65.25 j $ ls.12 $ 15.11; $ 2.10 * 35:12 j 25 $ 6 19 $ 9.00 $ 1.60 ^ 019 * 2298 $895.02 $934.25 $2.00 82:i9.21 $7. K) $1-75 $^49.74 $2929.17 First U. S. Liberty Bond, obresti ......................♦ 17.50 Obresti od zaupnik «k! dediča John Starešinich ......$ 4.26 Skupni dohodki za m^ec december 1919 ----$2950.93 Težko delo. — Mogoče vam mora m se po-vedati, — je rekel prosilec 2a ne- 4;o mesto. — da sem ravnokar odslužil kazen v jetttiwiiei. — O. to je allright, — je rekel dilodajalec. — Raditega ste prav tako dobri. Pa čakajte trenntek. Kake vrste ječa je bila to? — Vzorna naprava, gospod. — Warden, Bog naj ga blagoslovi je bil t menoj kot oče. J — Aha. v tem slučaju pa mi slin, da ne boste za to mesto. Slu žba ni primerna za razvajenega človeka. Jaz hočem aeoia z žulja vini rokafcri, rta takim tekom, di lahko savživa eorned l»eef vn w Ije. w IZDATKI ZA ME8WC DECEMBER 1919. S* IJol. podpora Pošk. in oper. I>r. izdat. Skupaj 3. $136.00 £50.00 $ 186.«) ^ 00 $ 59.00 7. $ 30.00 $ 30.00 $ 80.00 $ 80.00 11 8 27.00 $ 27.00 1-. $ 21 00 $ 21.00 14. $ 59.00 $ 59.00 21 $ 45.00 $ 45.00 22. $ 90 00 $ 90.00i Fr. Skrabee. za mes»ec dec. 1919 $ 75.00 $ 75.00 Ooni Slovenskih Društev, rent $ 6.50 $ 6.50| r S. Fidelity and l>eposit za poroštva ti. uradnikov $ 36.25 $ 36.251 #537.00 $50.00 $147.75 $ 704.75 Skupni dohodki za isti.čas.............................$2950J93 JVeoetanek m mesee december je.......................$2246,18, Wa8 SABOPA, 3. FEB. 1920 Zadnji pogled na žganjekuhe _ t OS »T* IMELI KEDAJ MISEL, DA POVLEČETE PROHIBICU SKO POSTAVO ZA 2108 TEK 81 DOMA SKUHATE PIJAČO, PO. i TEM BOSTE STOEILI NAJBOLJŠE, ČE PKEČITATE NAJPRVO i NABLEDNTI ČLANEK. — II*, ha, ha! X*j le postane dežela suha! Bili, jaz vem nekaj. Pojdi z menoj krog vogala in povedal ti bom. — Vse, kar moras storiti, je dobiti posodo ter kos zvite eevi. Nato vzemi nekaj rozin in potem.... lJa, da, tudi Eddie ima tako pripravo ter dela izvrstno. Ko sem videl, kaj vse zna storiti, se ne brigam več za prohibicijo. V zadnjih meseeih so se vršili številni taki pogovori po eel i de-i želi. Splošno prevladuje utis, da nudi privatno kuhanje žganja re-i šitcv težko*, v katerih se nahajajo sedaj oni, ki radi sempatam zav-] /t jej o kapljico žganj;: Ničesar določenega pa se ne ve glede posameznosti. To je seveda zelo pereče vprašanje, še nikdar ni bila bolj pere-j čega vprašanja, če hočemo biii odkritosrčni. Ko je postalo 48 j držav popolnoma suhih, se je takoj pojavilo to peroče vpraša-i lie in pi i vatn > kuhali je je zadnja slamnata bilka, katere se oprije-i luujo pristaši Bakha. I Tudi suliaei vedo, da bodo njih nasprotniki lahko prekrižali! njih načrte z uporabo domačih žganjekuhov. Prepričani so. da bi taka možnost ne mii ia obstajati, vendar pa ne vedo koliko soraz-j medne moči imajo nad svojimi nasprotiki, koliko jc pričakovati od! mačega kuhanja in »iko se je treba lotiti cele stvari. Namen tega člana ka je pojasniti vse te stvari. Najprvo sc hočemo pečati z obstoječo umetnostjo izdelovanja! priprav za kuhanje Kaj ji- znano ljudem o tem predmetu T ( Patentni urad Združenih držav nam razkriva dejstvo, da je bi-j bi izza dne Državljauske vojne patentiranih nekako dva ducata pri-1 prav za kuhanje žganja. Vse temelje na istem principu. Vse imajo! kamro, kamor se da takozvani "mash" ali snov, katero se kuha,' namreč fermentirano žito in tako dalje. Pare alkohola bodo odhajale od te snovi bolj hitro, to je pri j nižji temperaturi kot po pare vode in druge pare. Posledica tega) ,ie da se izvrši ločitev različnih par in če se te pare kondenzira ali j /gosti s pomočjo mraza, dobi človek to. kar liočc imeti, namreč žga-i nje, ki pa je različne vrste in kojegu kvaliteta je odvisna od snovi, katero uporablja. Če se distiliranje izvrši drugič, je posledica še bolj močna pijana. Konce »o .je mogoče dobiti čisti alkohol, če se kuha-, nje dostikrat ponovi. Dh se izvrši zgoščeuje ali koudenzacijo, je zvezan s posodo, v kateri se nahaja materijal, takozvani črv. Ta črv je navadna cev, ki P« je zvit a, da se varčuje na ta način s prostorom. Hladen l&hko »Mane ta črv enostavno s teui. da je v stiku z obdajajočim zrakom i li pa leži v posebni posodi, ki je polna mrzle vode. Ko pridejo pare alkohola iz prve povode v pipo ter zadenejo na mrzle stene cevi, se takoj zgosti ter stečejo v posodo, katero je kuhar pripravil. To je vse, kar j" na tej pripravi. Najti pa je razlike v načinu. I kako se spravi gorko:o v stik z materija lom. iz katerega se kuhaj /galije. 1 porabi sc lahko peč ali pa plin. V gotovih slučajih pa upo-i rahljajo tudi paro. ki prihaja po ceveh. Hladilne priprave so raznolike in v številnih slučajih ni ta črv sploh črv, temveč le hladilna kamrica, kjer se pare zgoste na stenah ter tečejo od tam v primerni nabiralnik. Toliko o pripravah za kuhanje žganja. Kaj pa glede produkta? BBB Liscoca ost, kakor tndi umie * poMfaaa, da m ud vrne ju — Itrtij* kakor niit • U influeoca. katarlh m to uV boli bati izmed koleni, ki ru- \ »ajajo 90 lini- Vtledftca koda« ! 9ti9mw1,mk iMimmm —roki j Severn's Antisepsol (Severn* Anttsepsnl). ti«bi m z* KimnS ali Izpiranje n.>-n»c v sale dan. Vporabija se »odi z« pK*i-olcuievaloo izpiranja ru. obdrr-njenjH to kotnih izpoKajev. Zdravi prizadete dele. okajia hripamst p«M» v ustih prijeten okus. Cena 35c in Zc davka, v vseh lekarnah. -----5-! Umetnost distiliranja je zelo1 stara. Moderni gospod, ki je že-1 jen in ki je prišel na misel, du pogasi to žeja z majhno operacijo v kakem temnem kotu, ni raz-1 vil nobene nove ideje. Že njego- i \ i pra-pra-pra in pradedje so že poznali to skrivnost. Kitajski zapiski pravijo, da soj zdel o v ali Kitajci več stoletij pred ^ krščansko dobo pijačo, katero so j, imenovali sauču in katero so pili z velikim navdušenjem. Prebival- -ci Indije, Egipta in drugih iztočili dežel so že pred več kot štiri tisoč leti poznali skrivnost alko-holičuih pijač ter so se semintam pošteno napil i. kot je pač prine-, sla prilika. Moderna raziskavauja v tem o- ^ žiru imajo vsled tega obilo gra- s diva. Ediua težkoča sedanjih ča- „ sov pa je, da niso taki kot so bili $ stari. Vsak povprečen človek vam k bo povedal, tla v resnici niso. o Da niso taki. tega je krivit po-M> stava. Z žalostjo moramo izjavi- «* ! t.*, da je prišla postava ter rekla: ^ I Ne. Postava pa tudi ni prav nie '' t sramežljiva, ko pravi to. ! Vzemimo naprimer to postavo: — Kjerkoli najde kak maršal 1 ali kak pomožni marša Zklruže- J nih držav v okraju, za katerega jc imenovan, kako osebe ali ose-,, be pri obratovanju nedovoljene-j ga žgaiijekuha. mora ta maršal ali j j pomožni maršal aretitirati takoj-osebo ali osebe ter jih odvesti pred; sodnijskega uradnika. Ta sodnij-ski uradnik prebiva lahko v okra-; ju aretacije. Če pa ni nobenega j ( tam, lahko nastopi, ki je najbližji | temu okraju. s Maloštevilni in polni trubla so f dnevi moža. ki se je lotil posla , nedovoljenega u'stiliranja. Koli- , ko pa jt^fe-eba. da pride človek s pod roko postave? Suhači so bili , v tem oziru zelo previdni. Citaj- i te naslednje-. I — Vsak človek, ki proizvaja U distiliranc pijače ali ki vari ali M dela materijal, primeren za disti- ' lirauje ali produkcijo špiritov ali: ^ ki potom procesa izhlapevanja iz- M lcenje alkoholne duhove iz fer-mentirane snovi in ki ima v svoji posesti tudi žganjekuh, naj se I smatra za distilerja. | V zadrego pa tudi lahko pride-1 • te že samo raditega, če si ogleda-: _ t te žganjekuh, katerejra ima vas; prijatelj Jones. Tozadevna postava je zelo strotru. čeprav jo je , zelo težko izvesti. ^ * * In kaj je morala vsega tega? Ne pustite, da bi vas kdo zalo-. til v bližini ali notranjosti kake nedovoljene distilerije. Ce nima-. te konj, vozu ali drugih priprav. I s katerimi bi vriHi ta nedovoljc-( ni posel, vam bodo vzeli avtomo-i bil. Sedaj ko je uveljavljena narod-j na proliibicija. je sploh nemogoče j dobiti dovoljenje za knlianje žganja. Nepostavno je celo imeti v. ;svoji posesti posamezne kose pri-J t prave za kuhanje žganja. Nova i prohibicijska postava je le še poostrila že dosedaj veljavne določ-r be, tikajoče se proizvajanja .žganih pijač. Kot stoje sedaj stvari ne smete imeti niti distilacijke priprave za distiliranje vode. razven če {dobite potrebno tozadevno dovo-- I jen je ter se stric Sam prepriča, & da je v resnici voda, katero pro-izvajate. Naš dragi stric Sam pa » je ravno ▼ trem trenutku skrajno e nezaupljiv z ozirom na take priprave. I gdo pa je oni, ki to4al posta- . 1 Grški slikar Csazalas, ki prenavlja neko grško cerkev v New Yorku. Pred kratkim je zavrnil ponudbo $200,000, da bi preslikal neko cerkev na Grškem. Novice iz Slovenije Umrli so v Ljubljani: [e Andrej Ščurek, posestnik, Tu 1 let. — Marjeta Polak, služkinja 51 hiral k a. SO let. — Neža Kovač, za- š. sebnica, 80 let. — Bogomir Ceš-'11 nik. sin trgovskega potnika. 10 te-,J dnov. — Ivan Prislov, posestni- P kov sin. 11* let. — Franc Ilalar, r opekarski delavec. let. — Ja- k kobinn Sircelj, rt-jenka. t? mese-eev. — Alojzija Itobie. zasebniea. 11 BO let. — Josip t'en iie. dijak, IG let. Ljuboslava Jazbinsek. delavčeva hči. 4 nit-scce. — Jera Jo- n lian, mestna uboga. t>0 le:. —- Ka-ik rel Ome.ie, rejenec. poldni go le- l to. Josip Steh. posestnik. •">."» o •let. — Jernej Grmiča r. tovarniški i delavec. let. — Josipina Bolte, : kontoristinja. •»"> let. — Pavla Sole J | vdova železniškega uslužbenca. 46 j' j let. — Helena Nje. vd«»va žeh-zni- , jskega uradnika. S 7 let. j Smrtna kosa. Zatisuil je svoje trudne oči v jGt*. letu stan isti eden najbolj vrlih in spoštovanih mož občine Šinihcl-Stopiče pri Novem mestu, i 1 r j Z vlaka jc padel , pred postajo Rimske Tcphce zve-;< čer ob 9. uri 2 >letni Oskar Oerše.. elektromonter. Spodrsnilo mu .i«' raz stopnice ter je padel i/, vago-"|na in obležal nezavesten na pro-s gi. Cez tri ure ga šele našli ter z' * vam zolx-? I »osti takih ljudi je. ' ItazVen maršalov Združenih «ir-ži;v. katere smo že omenili ter ob-? čiuskili, okrajniii iu državnih u-| - rudnikov je še dosti inšpektorjev' e carinskega urada Združenih dr- - za v v Washingtonu. Ti gospodje . pi. so opremljeni z nosovi, ki za- - \ohajo od daleč vojn po C21I50II. -J To pa ni vse. Oni dobro poznajo navade iu pota ameriških - distilerjev. V resnici mora biti, ? ženijalen človek, ki se jim zna za; - dolgo izogniti. i*i Za vsemi temi uradniki pa sto-; i-j ji kemični laboratorij carinskega j a urada v Washingtonu. >- Izvedenci, ki so uslužbeni vi i- tem laboratoriju. s<# v stanu ana-! t- lizirati vsako stvar. Najprvo ugo-. tove seveda, koliko alkohola je v J- tej ali oni tekočini. Nato dožene-l i- jo, če je razven alkohola v teko-j c čini še kako drugo narkotično] >- sredstvo. i, Največje skrivnosti pridejo na; >- la način na dan in marsikdo je a moral za kamenito zidovje radi o spretnosti teh kemikov. Marsika-! i- tera patentna ni^iejna je morala i 1'iriniii s trg i in marsikatera h.s-! i- na tonika. ki ni bila pravzaprav j J V 1 eksp resni ni vlakom j»repcljali v Ljubljano. Poškodoval si je desno, nogo v členku, sicer ni zadobil po-, škod h. Vzrok so naAi vagoni, ker, nt ninia.io kloseta kakor rrugi ino-|sa denii vozovi. Tudi tukaj bo treba t r preureditve! Vagoni tudi niso ničjra razsvetljeni. ir vetli. koliko ča-jsk ■sji bo še treba čakati, da se taki i je nedostatki odpravijo. i ki Umrl je na t-iočah pri Vipavi daleč na o-, krojr zuaiti pos*«stnik Frančišek 11! Iliii>e v ♦>?. letu. Pokojni je bil;et od!:-čen iloitn ►1 ju b. ,-i' :L Ponesrečil se je Alojzij Kiiinik i/ Podkorena.;14 Kranjska <»ora. je napravljal v< so podirali drevesa, mu jc podža«;ano ilrevo pa | jeni piti ga. Postava je neizprosna in oni. liki jo izvršujejo, ne poznajo nika- ■ ko obzirnosti. Postavo pa je mo-i goče razveljaviti le postavim in -! lednim potom, na isti način kot i I i«* bila uveljavljena. Domači žtNinjeknh na.i ostane le r.sjromin »ia lepe nekdanje ease, kapclnika Hinterkirchnerja in me-dicinea Stosirja. ki sta v neki gostilni nakupila 60 kg tobaka, ki je bil skrit v kleti, in ga nameravala vtihotapiti preko meje v Avstrijo. Oba aretovanea sta iz Zagreba. Tobak je bil zaplenjen, moža pa sta bila kaznovana z globo po 4000 kron. Hiuterkirchner je skušal med aretacijo p»vdkupiti stražo in se Im) moral zagovarjati radi tega pred sodiščem. . j Vasi Črni vrh nad Idrijo in Rovte ; sta pravcati gnezdi tihotapcev, j kateri spravljajo iz Jugoslavije v i zasedeno ozemlje zlasti tobak. Te Ulni so varnostni organi zasledili lin zalotili veliko tihotapsko ban-do, ki jc skušala znatne množine {tobaka spraviti preko žičnih ovir. • Zaplenili sojini velike mnužiiie tobaka in denarja. Tihotapki Fran-Jčiški Hodnik z Vrhnike so zaple-j uili 5CNJ zavitkov tobaka v vrednosti 1T»12 K 4<) I r ter Justini šemerl od ravno-[tam 2000 kron. katere sta namc-j nila za vtihotapljeui tobak. Tiho-jtapeeni: Francetu Habetu v/. Rovt t ost ran žice, Mariji Bezeljak s C'r-j nega vrha in Jožefu Rupniku pa so zaplenili 850 zavitkov tobaka. Tobak so izročili tobačni režiji, denar pa državni blagajni. 5 vreč pšenice je zaplenila policija zidarju Fran-|Cii Kotmahu tia Viču. Zaplenjeno j žito sc je oddalo mestni aprovi-vizaciji ljubljanski. Zaplemba denarja. 12.S.000 kron nekolkovanega in (nežigasanega. oziroma slabo žigosanega denarja so zaplenili detektivi ljubljanskega policijskega , ravnateljstva trgovcu Simoniču in Stefflu iz Sv. frbana v Slo ven-! škili jroricah. Trgovca, ki kup?ti-ijeta s sadjem, pravita, da sta «ra ikasirala v Pečtthu. Batine sa verižnike. Minister za prehrano jc izdal naredbo. da verižni kov in navijal-ecv ne bodo več zapirali, marveč jih b«>do na javnem trgu pretepli /. batinami. To se s«-veda ne bo /^»Klilo v Jugoslaviji, marveč jc to odredil madžarski prehran je valni minister. Ljubljanski in r drtiiri jugoslovanski verižuiki naj gredo pogledat v Uudinipešto ta prizor in naj si mislijo, da jih oni zaslužijo ravno tako po 25 ali pa še več. Zelo zdravo bi bilo. ko bi pred Slonom stala lesena klop in zraven nje močan b:rič. ki bi nakladal ljubljanskim verižnikom vsakemu svoj del. "Prajstrajbarji" na policiji. "Pri zlatem rogu*? v Ljubljani je nekdo te dni tako zabavljal, da so ga prepeljali na policijo. •'.» kron boste plačali", mu je rekel poslujoč' uradnik. "Ali bi n«- dalo zgliliati na 20 kron?" "Ne gre!" " No. le to! .ko rečeni: včasih s(» se take reči pri vas opravile z 1^0 kronami, a zdaj ste tudi pri poli-e .ii postali pmjstrajbarji." Osebne vesti. Okrajni komisar v t'rnomlju dr. j os p Munih je imenovan za referenta IV. razreda v ministrstvu za prehrano in obnovo dežel v I?el-gradu. Na njegovo mesto je premeščen začasni vladni koncipist Štefan Skubic iz Litije. — Karel Dom je imenovan za jetiiiškcga pa/.nika. — Vinko Mlakar, sluga okrajnega sodišča v Kostanjevici, se je službi odpovedal. KRETANJE PARNIKOV KEDAJ ODPLUJEJO IZ NEW YORKA Touralne 7 Feb. Harve New York 7 Feb. , Cherbourg Rotterdam « 7 Feb. Rotterdam Belvedere '10 Feb. Trst Rochambeau 14 Feb. } Harwe St. Paul 14 Feb. Cherbourg ' Adriatic 14 FeS. Southamp. I_a Fayette 21 Feb. Harve PhiladelpM.a 21 Feb. Cherbourg ' New Amsterdam 21 Feb. Rotterdam Lapland ' 25 Feb. Antwefpen I i_a Savole 28 Fee. Harve La Tourairt * Marca Harve New York 6 Marca ' Cherbourg I Rochambeau 6 Marca Harve I Glede cen za vozne listke in vsa druga pojasnila, obrnite se na tvrdko • FRAMKSAKSER 82 Cortland St. New York ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "glas naroda". največji slovenski dnevnik v zdr. državah. -------- | Kau de vie (voda življenja), , francoske narodne pijače. Kako j zelo cenijo Francozi to pijačo je ( [ že razvidu iz imena samega in to , | pijačo izdelujejo v slednji krneč- « | ki hiši. • Eeau de vie je brandy, kajti i j materijal. iz katerega se ga izde-| luje iz luačin grozdja, potem ko jc bil sok iztisnjen jeseni po tr- < ga t vi. To je zelo ekonomski način. kako dobiti tudi najmanjšo' stvar iz grozdja. Te preostanke spravijo kmetje v kleti, kjer jih puste počasi fermentirati, dokler ne pride po zimi potujoči žganje-] kuh. Ta potujoči žgan.^ Iruh je uličen vrtiljaku v tej dezdi, a ima dve veliki retorti iz bakra za kotlom in v te retorte se dene snov. Na ta način pridobljena pijača s<_ imenuje Eau de vie. Mesto da bi Amerikanci v Fran j c:ji imenovali to pijačo water j of life", so ji dali ime "whiteJ nmle" in to raditega, ker jc prozorna kot voda in ker ima kik kot prava inula z west a. Le malo je bilo Amerikanccv, ki so bili v stanu uspešno jahati to belo mulo ali ki bi se brigali zanjo potem ko so poskusili njeno moč. Stari vaški očetje, s svojimi ustrojenimi želodci pa so sc zbirali krog žganjekuha z majhnimi kositerni-iu! posodicami v rokah ter cina-kali z jeziki. To je bil eden izmed redkih trenutkov v letu. ko so se ti možakarji resnično veselili svojega življenja. Oe se polije Ean de vie po mizi ter ga prižge z užigalico. gori kot čisti alkohol. Vsled tega se ni ču- » diti. zakaj vrže ta bela mula ne-j vajenega jezdeca takoj iz sedla. < Toliko glede procesa distilira-l . uja iz sadja. Ce pa porabi distileri } žito kot materijal, sc pusti najprvo žito kaliti prav kot pri izdelo-I vanju piva. Nato se zmeša to ži-t to z vodo in cela zmes prične fer-inentirati na gorskem prostoru. Ko se prične distiliranje, pri-■ teče iz zavite cevi whiskey, ne pa 5 branny, ki prikaja iz sadežev, i Rusko vodko se dobi na približno isti način in tudi različne druge c domače pijače v različnih deže _____ I Takoj »ki pričet k a jc treba o-hrauiti v mislih, da je distiliranje. izdelovanje vina in kuhanje piva nekaj, kar je p»»v*cm različno drujf od drugega. Mi se homo I p«čali tukaj le z distiliranjem, a j hočemo najprvo radi večje jasno-1 sti omeniti izedlovanje vina iu! kuhanje piv«. Viničar dobi svoje vino s tem, j da pusti vreli ali fermentirati sok grozdja. Pivovarnar pa dobi svoje pivo s tem, da pu*ti žito. ponavadi ječmen. kaliti. Skaljeno ž'to, ki je posušeno in rjavo, pred stavlja takozvani male ali idad. ^iad. zmešan z vodo predstavlja t;:kozvani mask. Doda se huielj in! kon»TUo drožj»\ Droije obstaja i/ takozvanih Saccharomyeetes cerevisiae. rastlinskega organizma, ki povzroča fernientacijo. Vsled fermentaeije se sladkor v kuhi izpremeni v alkohol in osrlji-kov dioksid. Xato pride produkt v velike so-dt, kjer sc fermentacija konča ter s izloči iz tekočine solidne snovi. Nato je pivo pripravljeno za kar-bonizatorja. S pomočjo t«' pripra-\c se spravi ogljikov diokskl v pivo in radi tega se tudi pivo peni, ko sc steklenico odpre. Distiler pa se poslužuje povsem drugačne metode pri izdelovanju svojega produkta, neglede na to, Če rabi isti materijal kot viničar ali pivovarnar. Če predstavlja sadje materijal, se ga zmečka, doda vode ter pusti mešanico fermentirati na gor-ktm prostoru. Naslednja operacija je dobiti iz te mešanice alkohol in gotove druge dišeče snovi, ki so zaželjive. Tedaj pa pride na vrsto priprava za kuhanje. Fermentirano snov se stavi v posodo, pod katero gori ogenj. Iz razgrete mešanice »e pričnejo dvigati pare alkohola, kajti alkohol se izpremeni v paro ob niiji temperaturi kot pa voda ali katera druga snov. Te pare gredo skozi črva, kjer se konden-zirajo in produkt je brandy različnih vrst, kojega kakovost je odvikna od materijala, katerega se rabi. Mogoče je vsak ameriški vojak 1 M tunS^f* Dnevni pogovor. Jaka: "Kaj je novega, Jože?.* Jože: "Slovenaki-Amerikanski Koledar je izšel. V njem je naj raznovrstne j še čtivo. Ali si si že nabavil iztis?" Jaka: "Ne Še sedaj, pa bom kmalo." Jože: "Le naglo prijatelj, če ne, bo prej posel, pred-no prideš ti na vrsto. Jaka: "Kaj pa je v letošnji izdaji?" Jože: "Predolgo bi trajolo, že bi hotel vse našteti. Le par člankov ti imenujem: "Slovenci", "Kaj so storil Jugoslovani v svetovni vojni". "Generalni itrajk", "Rojstvo Jugoslavije" In tako dalje. &de je cela kopica. Zanimivosti je zvrkana mera." Jaka: "Kotiko pa stana?" Jofte: "Štiri dajme. To vendar ni dandanašnji noben denar. Vreden pa je desetkrat toliko." Jaka: "Kje bi pa lahko dobil en Iztis?" Jože: "Pošlji denar v znamkah na Slovenic Publishing Company, 92 Cortlandt Street, New York City, pa ti ga bodo takoj poslali." Jaka: "Dobro, dobro, bom po storil tak o. Če danes bom poelal. DOCTOR LORENZrs edini slovensko govoriči zdravnik \ jl c/ spec i j al 1st moskim bolezni 644 Penn Ave pittsburgh, pa. Moja stroka je zdravljenje akutnih in kroničnih bolezni. Jaz sam ie zdravim nad 23 let ter imam skuinje v vseh boleznih in ker znam slovensko, zato vas morem popolnoma razumeti in spozna ti vašo belezen, da vas ozdravim in vrnem moč in zdravje. Sko-I zi 23 let sem pridobil posebno skušnjo pri ozdravljanju moški! j bolezni. Zato #e morete popolnoma zanesti na men«, moja skrt I pa je, da vas popolnoma ozdravim. Ne odlašajte, ampak pridite j čimprej«. I Jaz wdmtm eeotruplleno kri, muulj« In iim po Utoni, bo le* nI v grlu. In« I padanje las. botofn« v kosteh, stara rane. llvftne bolezni. MliMoct botesni" I v mehurju. lodcah, Jetrah In telodcu, rmenlco. revraaWxetn, katar, šteto tSn, j laduh« Itd. I Uradn« uro eo: V pondoUok. oreden In petkih od f. uro S luteal do L I —poteno. V torkih, Aotrtkih m sobotah od 9. uro slutrsj *e a, I ura svočer. Ok n*o«<|nii pa Po t. urn plpoMno- I PO POftTl NC ZDRAVIM. PRIDETE OSES NO. NE POZABITI 1MB IN I _ _ NASLOV. _ Dr. LORENZ mpe-ave. Pittsburgh. pa. I N »kateri drugI sdravnlkl raki je tolnikdn. da vaa^rosvmajo. Jat mani Tirrateli« I Ao U atarsM kraja« sata vaa lat jo sdrovkn, kar vaa rastanaor^ Cosulich Line Oiraktn pot na Grško in v Trst Parnik Belvedere odpluje tO. Februarja Parnik President Wllaon odplujr C Marca Parnlkl odplujejo od pomol« T. o* vsnotju 41. ulice. So. Brooklyn Za cene In druae Informacijo eo uornito na PHELPS BROTHERS & CO. Paaaenoer Department 4 Wert Street Now York naznanilo v sibirijo. Stana Šrurin naznanja svojemu : možu dr. Francu Sturmu. vojnemu jetniku-v Outsku v Sibiriji, da se je s svojimi otroci preselila v. I Ljubljano ter da so vsi zdravi in ga vsi prisrčno pozdravljajo. Obenem ga. prosijo, naj se kaj oglasi. iščem dobre do garje. PiuCiiia visoke cene in imam najbolj si les v Texas. Napravite lahko dvakrat toliko kot pa dugje v moC-virjili, ker ne morete delati vc{ dui ik» vs*- kein »Jezju. Moj les je ua visokem I11 nikdnr priplavljeu. Max Fleischer,258 Lewis St., Memphis, Trnu. pisma iz starega kraja imajo v našem uradu -sledeči: JOŽEF GORMIK od žene i* 1 Martinjaka. Svoječasno je bil v Clevelandu, Ohio, na 1422 East 1 55. St. kj ALOJZIJA MIltLlC, omočena JSiUTII, od svoje hčere Antonije 1 iz Drage. ASA POJE od Franjiee Zba^ ni k iz Čabra. Svoječasno je bila ' na 212 Graham Ave., Brooklyn, X Y. * LOUIS MODEBC od Giovanni Moderc i z Ooriee ter od brata in 1 svaka. •I JOHN G ALLAN od Mi jo Četi-» na iz Petrmja na Hrvatskem. FRANK GAB REN J A od Fran- * eitske Gabrenja iz Martinjaka. s i ANDREJ STEFAN IČ od svoje *! hčere Reziko Krko v h; a, Gornje > Perušice. J FRANK ARH od svoje hčere »'Jcliee in žene Gabrijele iz Čabra. -| JOIIN RUDOLF od Ivanke Ru *,dolf iz vasi Ravna. Svoječasno jo l bival v UicliM u^du, VT. Va., Camp • 50. FRANK PETERNEL od svoje ■ sestre Marije iz Poljan pri Uirk-nici. REZI HROVAT od svoje sestre in matere iz Št. Vida. Svoječasno . je bila na 1316 E.,55. St., Cleve-j land, Ohio. LUKA JAMNIKAK od svojega t brata Iz Rožne doline. r»=l je pri vojakih pod imenom Jeiiinger v No gales. Ariz. [ ANTON Z OILMAN, ki je bil v Mammoth. Cal., od brata Zorina-1 na iz Roč v Istri. 1 JOŽEF MEGLIC, mizar, ki je delal v Brooklynu. N. Y., od svoje žene Ivane Ivane Meglič iz Ljub-. Ijane. ; URBAN STRAŽI&AR od llelc-I ne Straži>ar iz Skufee. IGNACIJ MASTEN od Ane Masten iz vabi Središče na Štajerskem. '„" FRANK 1RT od svoje matere t. Marije Irt iz Kozljevec pri Višnji Gori. JOŽEF ŽAGAR od svoje sestre u Ivane Žagar iz lake vasi pri Stu- - deueu i»i o. fjdvovalue komisi.ie. na liedo-jdi'vke v pretresu vanju nekaterih v jrašanj. na pomanjkanje ravno-dušiiosti v presojanju odgovorno-j |-t armaduili poveljnikov Cava-' e'oeehija. Bongiovannija in Bado-■ gl ja. na protislovja posameznih j poročil, na dejstvo, da se pravice zagovornikov niso dovolj vpošte \ vale in končno ua krivico, ki se je ^••dila generalu Cavacioechiju s i tem. da je ministrstvo v preiskavi [•proti njeiuu uporabljalo strožje ,joVedbe nego proti ostalim geue-, j r al out. \ '■ Pijanska vojaka okradla pone-, srečenca. ?z Cerkna na Goriškem poroča- ■ j jo: Pred kratkim se jc A-račal |e"i-kljanski dekan Kunšič v sprem ' stvu kaplana Arkota s službenega' 1 epravka v Novakih. Medpotomai " je dekan naenkrat padel in si zlo-; m"l desno nogo. Kako se je to mo-1 ' zgbditi, je uganka, ker je tam r »-t-*a lepa in gladka. Isti trenutek 1 st* se približala dva italjaroska vojaka in ponudila svojo pomoč. - K-plan Arko jima je prepustil , d^'-ana in se odstranil, da dobi voz. Ko se je povrnil, je dobil -Id"' Jina nedaleč od mesta nezgode, . | »oda vojakov ni bilo nikjer. Po-1 k red la sla dekanu, kar je imel pri se'>i ter ifflnla. Dekana so pre-; j pr'iali radi nastalih komplikacij t i v bolnišnico. Kako N ilvi r laiudwi osem-. 1 V podrobni trgovhii se prod a-',jajo v Trstu glavne življenske po-. trobtčine po sledečih cenah: liter 3 oHr„ 7.30 lir. kava 1 kg 12.50 lir, r riž 1 kg l^JO lir, sol 1 kg 0.20 lir: sukneno blago slabeje vrste se t nrodaja po 4, 5. 6 in 7 lir. boljše blago še dobi ie za 40 lir meter; moka bela stane l k^ 0.60, 0.65 in m .......................... GOZDNI ROMAR | FKAJIC0U1 SPISAL 0ASJL1KL FEES t. la **Otes Naroda" prevedel O. F. (Nadaljevanje.) Ko^odoili je dal ueko kratko poročilo, katerega bela lovca ui-ata razumela, dočim je kauoa nadaljevala svojo pot. f l*o poteku priblii.no etle urt* ae je ponovil sli«"-ei» ?»lu«"*aj in na-d^ljni I ud janee jf zdrknil v čoln. ki j«' po-^ijd /r premajben. Tudi zadnji- do^li je rekel par be»ed Hayou-Brulantu v narečju Kouian-1 iev. — I Kmalu pu ^tu ob» lnvea čula neko daljno grmenje. Kadi teme! |>a jt* bilo iiciiiojjtH1!' videti naprej. Kmalu pa se je pričel čoli\ vr- i teti .n- da bi lndi.jah-i vprizorili kak fSo-kns vodit: ga. Nato j'1 pla- j \ al naprej )»o dol-/»' n. / obcnoi koueeaia proti br*'gu in konečoo j turbino / vodo. llitr*^! j«- poatajala v>*.iki lrinut«-k vt-čja in šv.ga 1 l je po Htruiiui nuvztloi kot pšica. N'u doličnrMt n» **"u j«> namreč nahajala brzina, po katrri jej zdrsnil čoln sam. k* iti Indijanci so dobro vedeli, da ne morejo ure- j d d i ujevtive^M t»ka '/..• trenutek je penila voda poti slabotnim eoluom kot da pa ho« , razbiti ua ti^n' koš«'kov, a nevarno mesto je< bilo prek orač«* no brez vsake nezgode. Zapad«'« iti ji* prišla zaseka, ki n jt- st»-zala, u«i vt*č milj lialrč. j i Lakar «lo»speJj (Mitniki na o«lprt prostor. Tam j»a je biJo treba sto-j piti na kt>fmo ter popraviti kanoo. ki je že pričela zajemati vodo. | ( '/. izjemo bombažnega grmičevja so se nahajali potniki Kred: skoro |ft»le raMime. Orel m Opotu:šaJee lahko spita /a trenutek, dočiiu bom jaz 1 svojima tovarišema pr igal ogenj, da zamašim luknjo, — je rekel , ICayou Hnilaiit. % 7* vašim dovoljenjem, moj mladi prijatelj, — je rekel Pepe. , — hoče\a uajprvo jesti ter spati |>otcm. če bo ostalo kaj časa. Komaiiei so kmalu prižgali ogenj in bivolovo meso je nudilo vitem sedmim prav tako krasno večerjo kot je bilo kosilo na Bivolovem otoku. Nato »o pričeli Komaiiei popravljati čoln, u Ravon-Brullant je v »vojeui delu prestal ter pričel prisluškovati nekemu daljnemu sumu. Ali eujete kak sumljiv inmT — je vprašal Pepe Indijanca. ftayon-Bruliii't prisluškuje tu len ju volka, ki pro rokuje. Dobro, prijaT^lj moj, fino uho imate ter se lahko postavljate 4 njim. Kaj \aui torej rnaei tulenje malega volka prerij, ki kaže po ^ mojem mnenju le ujejrov glad f y —. C e sm> Indijanci na lo\ u. — je odvrnil reano Koiuanč. — jim . s!e«lijo veliki volkovi prerij molče, ker so gotovi, da bodo dobili svoj , delri plena. Mali volkovi, kot slabejši. pa spremljajo velike volkove t « tuleajem kot da bi tudi oni zahtevali svoj delež. Na severni strani ( je torej neka druga tolpa, katere naši poizvedovale! niso videli in bivoli bfže pred njo. Moj oče jih lahko čujc. Neki povsem nedoloeeni ropot je kmalu zvenel iz dotiene smeri. » Komam- je tedaj vzel ogorek ter preiskal v nekoliki razdalji od ; ognja zemljo. »Širok | «> zemlje je b;l poteptau ter se stezal od reke j v ravnino, - Nahajamo se tukaj na sledu bivolov, — je rekel ludijanec. - - To je nevarno mesto, s katerega moramo bežati. Komaj bomo ime- ' !• dosti časa ru to, kajti čreda bo kmalu sledila svoji stari poti. Kmalu pa se je mešalo rojev en je med zamolkli šuui udarjajo-» Ji kop t. liayon Brulant je rekel par besed svojim Indijancem, ki so hitro razmetali ogenj z izjemo enega ogorka, katerega je vzel j' glavar. Mladi glavar si j- ualo i/bral kot novo postojanko majhen gri-1 «' ek. kojih j«* vse polno v doticui okoliei. Tam so kmalu prižgali nov j ogenj ter llatluljeVali f delom. Komaj pa so pričeli 7 delom, ko se je na nasprotni strani rekej pojavita velika čreda bivolov, ki je trenutek poneje planila v vodo j j ter udar.la ua dragem bregu po sledi, katero je zapazil Indijance, j Kmalu nato pa .ie eeia čreda izgin:la na obzorju in šum se j-* polegel. Scdeminšettdeseto poglavje. _: Jftk— ■■ vkfllfr' kepeuetni prebivalci ob breou. , r' Velikansko merilo, v katerem je stvarnik očividuo ustvaril t:me-j i ;ško naravo, njene po petnajst sto milj dolge reke. ki so široke kot r.iorja, njena jezera, i i so klična oceanom, njena velikanska drevesa, njena drevesom podobna trava prerij, njena pristanišča kot na-pritner ono Sun Francisea, kjer je lahko zasidrano brodovje vseh na i«xl«iv celega sveta, ali ne prerokuje vse to za Ameriko mero sijaja iu moči, ki daleč presega vse, kar jc Evropa kedaj dosegla? {Tu roman je bil pisan krog leta 1840. torej pred osemdesetimi leti in prorokovanja pisatelja so se do pičiee izpolnila). Narod, ki stanuje v tej deželi, si vsaki dan prizadeva postati tako velik kot jej narava, ki ga obda ju. Ko je izginila čreda bivolov je vprašal Bois-Rose Komanča: — Ali veruje moj sin v sanje in prorokovanja! — Glas volka prerokovanja ne vara nikdar, — je odvrnil Ra-von-Brulant z izrazom prepričanja, vspričo katerega se je moral atari lovec smehljati. j — Sun je. katere pošlje veliki duh spečemu vojniku, ga tudi nik-| dur ne varajo. Ali misii Orel Snežnih gora, da so bivoli v tej nočni uri zapustili svoje ležišče v visoki travi, da bi potovali tekom nočnega hlada? — To ni vrjetno. Bog pošlje tudi živulim ponoči spanje. Bivoli niso niti volkovi, niti tigri, ki bi se plazili ponoči naokrog ter tpali podnevi. Indijanci so brez dvoma vprizorili lov na to čredo bivolov. — Dobro. Sanje so za mojega duha to, kar je za moje uho tulenje volka prorokovanja in kar je ra moje oči nočni beg bivolov, namreč gotovo znamenje, da nas obdaja nevarnost. — Če imate prav kot mislim jaz. — je odvrnil Bois Rose. —• potem govori za vas izkušnja vaših očetov, katerih v stepah ne za-1 L i ču je jo tako kot v velikih mestih. Jaz sem mnenja, da čim preje! nadaljujemo s svojim potovanjem. t — Kanoa je pripi avl jena, a treba nam je odrediti še nekaj. Za temi griči hočemo prižgati v nekoliki razdalji drug od drugega šest: cirnjev. Na nasprotn*. strani reke, kjer tolpa počiva in na tej strani.' kjer se je ustavil Črni sokol, bodo Apači videli te ognje, a ne bodo( mogli razločiti, če sede vojniki krog njih. Dočim bodo oni izgub-! lja.ll svoj čas ■ tem, ds se približajo neopazno, bodo Kavon-Brulaut, Orel in Oponaialec že daleč. ' * Ta pametni nasvet je preoenetil Boia-Roseja iu Spauea. Ogenj bo prižgali za grmičevjem in majhnimi grički, ki so kazali le odsev f Ofttja.ne pa ognja samega. "Kmioo no sopet »-pustili v vodo ter nadaljevali z vožnjo, ki je bil* prekinjena skoro za dve uri. "f T 4aU]MUju na štiri Romance, ki-so izmenoma v trije t i* GLAS -NARODA. 3. ffll. 1920 \ 1 Kamorkoli v Evropo »* •stike peiljete Zaboje Itd. i oblek« ie hrano, te l»h poAljete v nafte ekia-diiče: tU HOPE AN EXCHANGE COftPOftAtlON, 78 Cortlaftdt Street Kew York city. Parnlkl gredo vsak teden. Vsaka potiljatev je garantirana - ou New Turk* pa do vrat naelovljenca kjerkoli v Evropi, ne da bi vam tre-lato kaj več plačati. Nobene obveanufctl ali takae. bu ZS fun lov ..................h.......14.25 < Ki Ztt d o tuntuv ......................t«-, pri lunlii 'Jd i« dw tw funtov ......................pr funtu • M I »jO do font«v .................... 14.-. vi l f unt»i «.Ki funuiv naprej .............'.......13«-. pri funtu Vi lahko aaptkate obleko in hrano skupaj. V plamu navedite naslov vsebino zavoia aH klAte. nJega vrednost ter požljite pismo s tekom ali mo-neyorderom v glavni urad: ' european exchange corporation 90 West Street Dept. 106 New York City ' ..ovci porabili čas, da so nekoliko spali. Pepe in lioi>-Uose sta čiitlla. da bosta zopet dohitela čas, katerega sta izginila ter zaspala prav ! t;,ko kot Gavferos. — • . * i Ze so izsrinili v daljavi, oguji. kater** so prižgali, da varajo so- > ražnike. Trije izmut-eiii lovci so ležali v globokem spanju.. Dočim -.la dva Indijanea \esiala. je sedel mladi Komanč ua koncu čolna Jer skrbno opazoval vv točke ravnine, skozi katero so se voz li. Kavon-Brulaut je bil videti nedostopen za spanec, čeprav je j jh del povsem nepremično. Xeko zamolklo mrmranje, ki je priliajalo » sredine rt-ke, je i kmalo potrdilo tdutuje Indijanea. Pomignil je obema veslačema, naj prekineta z vesla njen«, se sklonil preko Kauadca ter se dotaknil ujegovih ramen. Kanadee je takoj odprl oči ter se ozrl krog sebe. • \ idel je, da držita oba Indijanca vesli nepremično ter takoj uganil, da preti neka nevarnost. Beka je bila na mestu, kjer se je prebudil Bms-Rose stisnjena med dva precej visoka bregova. f (Dalje jutri.) Jugoslavia irredenta