ISKRA W$r '®1|| - J • BBg| w pl ^[B1bM'‘: 'y£ll ii ■ . JI ■ ^H[ ^HT' % ■ JM 1^. N % ^tiMm »ISKRA« Strokovno glasilo sindikalne podružnice tovarne »Iskra« Kranj Odgovorni urednik: Bajda Herman Člani uredništva: Ing. Spiler Franc, dr. Trost Miroslav, Renčelj Dušan,' Slavec Igor, Jež Pepca, Abe Stane, Drekoma Branko, Vidic Zvonko. Glasilo izhaja enkrat mesečno- Cena izvodu din 12- Vsebina: 1. Pomen zveze sindikatov Jugoslavije 2. Kako smo- presegli plan kinoprojektorjev 3- Izgradnja stanovanjske naselbine 4. Naša kinopredvajalna naprava • . • • 5- Eelekrtični merilni instrumenti 5. Električni' merilni instrumenti • - 7. Zgodovinski razvoj telefona ■ ... 8. Pomen orodja in priprav y proizvodnji . 9- Izmet v našem podjetju................ 10- Ustanovljeno je planinsko društvo »iskra Ji, Šah - ■ v- • • •' Jež Pepca Puhar Janez Pečnik Maks Ing- Vidmar Herman Tavzes Radovan ing. Sikošek Bdris:. Ing. Vuga Odon Renčelj Dušan Marinič Vjekoslav Ing Sikošek Boris Kryštufek Pavel Celotnemu delovnemu kolektivu tovarne »Iskra« ; čestitamo k doseženim planskim uspehom v letu 1949 in želimo, da bi v letošnjem letu, ko smo v ! četrtem planskem letu, dosegli še lepše ih večje > uspehe pri izgradnji socializma v naši državi. Da bo kolektiv še bolj strnjeno izvrševal planji-' ske naloge, da bo vsak posamezni član delovnega j kolektiva še z večjim poletom in ustvarjalno silo s izvrševal zadane naloge, smo pričeli z izida jan jem : našega mesečnega glasila »Iskra«. Pri izdajanju glasila naš je vodila misel, zajeti in prikazati delo in življenje v naši tovarni, dati de-; lavcu in nameščencu vzpodbudo za nove napore, ‘ predvsem pa služiti strokovnemu in zavestnemu dvigu delov, človeka v strokovnjaka-borca za izgradil njo socializma. Vsekakor se bomo potrudili, da bo-sta našla v glasilu primerne članke delavec in de-i lavka pri Strojih, da bo mogel črpati znanje brigajo dir in mojster, da bo z zanimanjem čital naše gla-sikfTehnik in inženir. V glavnem bodo v glasilu izhajali članki sledeče vsebine: politična in gospodarska vprašanja -naše tovarne, delovanja naše sindikalne podružnice, razvojna tehnika naših artiklov, proizvodna tehnika, organizacijska vprašanja in problem, umetnost in kultura, fizkultura,' šport, šah, pregled raznih zanimivosti, vprašanja naših naročnikov in odgovori uredniškega odbora. Ako upoštevamo, da so knjige, revije, dnevniki, film in radio naši učitelji, naša opora v vsakdanjem | življenju, da so to naši pripomočki, katerih še lahko neovirano poslužimo vsak čas in jih moramo ceniti ter uporabljati, da s tem koristimo samim sebi in drugim, lahko ocenimo tudi vrednost našega glasila za celoten kolektiv in posameznika. Najmočnejše orožje v dobi mirnodobske graditve, v času graditve socializma v naši državi, je strokovna sposobnost vsakega posameznika na njegovem delovnem mestu povezana z zavestjo, čemu služi njegovo delo, Zakaj se' uporablja njegov izdelek in kakšna je povezanost njegovega dela z delom milijonov naših delovnih ljudi v FLRJ. Nihče ne bo premagal ljudskih množic, nihče ne bo uspel zavreti njihovih naporov pri izvrševanju njihovih nalog, če bodo ljudske množice nastopile pri svojem delu idejho Oborožene kot graniten blok, ob katerem se bodo plehke fraze, •ideoloških nasprotnikov in nevernih Tomažev razblinile kot milni mehurčki. častna naloga tistih, ki posedujejo znanje pa je, da to znanje nenehno prenašajo na druge delovne ljudi, da jih učijo in tako vzgajajo nov kader strokovnjakov, da bodo ljudske množice resnično spoznane s tehniko in njenim napredkom. Naša želja je, da se ustvari širok krog čitateljev in dopisnikov v naše glasilo., ki bo vsakega člana delovnega kolektiva »Iskre« seznanilo z delom in problemi, ki se porajajo v tovarni ter bo vsakdo s svojim delom in aktivnostjo prii zgradnji 'Socializma dokazal vsem klevetnikom, da mi gradimo socializem v FLRJ, da si gradimo lepšo in 'boljšo boj dočnost sami s svojimi lastnimi silami za nas in naše' potomce. Želimo vam srečno in veselo novo leto, polno novih delovnih zmag! Vse za petletko! December 1949. Uredniški odbor■ 2 Jež Pepca 'žomen zveze sindikatov Jugoslavije Ako hočemo pravilno razumeti pomen Zveze Sindikatov Jugoslavije, si moramo biti predvsem na jasnem, kaj je Zveza sindikatov in kakšen je njen pomen v zgodovini delavskega gibanja sploh. Zveze Sindikatov Jugoslavije kot razredna orga-■ nizacija delavskega razreda je bojevala dolgotrajen boj proti kapitalističnemu izkoriščanju, zrastla pa je tudi iz ljudske demokratične revolucije v teku NOB, ko se je delavski razred, pod vodstvom KPJ, bojeval proti okupatorju in domačim izdajalcem. Zveza sindikatov Jugoslavije je enotna družbena organizacija delavskega razreda, najširša in najbolj množična. To je prostovoljna zveza z našo Partijo na čelu, je šola upravljanja in šola komunizma. Prvi zametki sindikalnih organizacij so> se porodili v boju delavskega razreda proti izkoriščanju. Kapitalizem je bil vso dobo svojega razvoja spremljan z izkoriščanjem. To brezdušno teptanje najosnovnejših pravic je privedio delavski razred v : samoobrambo. Delavski razred se je začel organizirati. Toda na vsak poskus, da bi si izboljšal svoje življenjske pogoje, je delavskemu razredu buržoazija odgovorila z novim nasiljem. Zatoi je delavski razred začutil, da si mora sam ustvariti močno, razredno1, borbeno organizacijo1, ki naj bo kos kapitalizmu. Sindikalne organizacije pa so bile tudi zgodovinska nujnost. Vsa zgodovina delavskega gibanja nam kaže, kako izredno težak je položaj za delavsko gibanje | v kapitalizmu, kako je kapitalizem s svojim brezvestnim izkoriščanjem sam prisilil delavski razred, da se je začel organizirati. Dalje vidimo v zgodovini delavskega gibanja, da se reakcija ni 'borila samo proti delavskemu razredu in njegovi avantgardi temveč tudi proti enotnosti delavskega razreda in to pa zato', ker kapitalistični, lastniki dobro vedo, kaj pomeni zanje enotnost delavskega razreda, zavedajo' se, da je treba udariti predvsem po organizaciji enotnosti, če jo hočejo razbiti. S tem bi bila delavcem onemogočena zmaga. In ravno ta Puhar Janez Kako smo presegli Leta 1945 se je v novo ustanovi jeni, tovarni fine mehanike-in elektrotehnike »Iskra« v Kranju govorilo o tem, da bomo pri nas izdelovali kinoprojektorje. Marsikdo je bil prvotno v dvomih, da bi bilo možno v tabo mladi in neizkušeni tovarni izdelovati velik in našim izkušnjam nepoznan aparat kinoprojektor. Razvoj tega velikega aparata je bila prvotno težka naloga našemu konstruktorju tov. Spilerju, ki je prvi začel delati na kinoprojektorju-Že v samem začetku so se pojavile tehnične tež-koče. Bilo je potrebno izdelati prototip. Januarja 1947 se je osnovala prototipna delavnica za kinoprojektor, kjer se je pod vodstvom tov. Velikovrh zaostritev razredne borbe je mnogo pripomogla k enotnosti delavskega razreda. Marx iri Engels sta opredelila sindikate kot najbolj množične organizacije delavskega razreda, ki niso le zgodovinsko potrebne, temveč tudi zgodovinsko neizogibne, kajti sindikalne organizacije, so plod razrednega boja proti izkoriščevalskemu razredu. Lenin je znanstveno dokazal, da so sindikalne organizacije delavskemu razredu nujno potrebne tudi še v dobi socializma. Sindikati mor ajd biti vzgojna organizacija, ker so- zveza med naprednimi in zaostalimi delavnimi člani: družbe. In prav tem množicam se je -treba približati z "'zaupanjem na podlagi prostovoljnosti in jih vzgajati v zavedne člane. Pri nas je zaupanje množic še posebej važno, ker je pri nas delavski razred vladajoči razred, torej nosilec oblasti. Brez sindikalne organizacije ni mogoče prekaliti proletariata delavskega razreda v nepremagljivo1 silo, ker ne bi bilo prave zveze med delavskim razredom in Partijo.. V naši deželi je delavski razred vladajoči razred, ki stremi za uničenjem vsega, kar. bi oviralo ali nasprotovalo gradnji socializma. V ta namen uporablja državni aparat. Sindikalna organizacija spremlja. Vse napore naših delovnih ljudi in jih navdušenje, vedno- k novim uspehom. Dvig produktivnosti dela je osnovno vprašanje našega sedanjega boja za socializem, ker to v prvi Vrsti pomeni dvig življenjskega standarda delovnih ljudi. Zato je delo tisto končno sredstvo, ki odloča o zmagi socializma. Če bomo gledali sindikalne' organizacije y taki luč| v njihovem pravem smislu,'potem se bo prav gotovo 'odnos delavcev do sindikalne prganizacije v marsičem spremenil. Potem prav gotpvo ne bo več vprašanja rednega plačevanja članarine in pomoči članov sindikata svoji organizaciji. Ge se bo sleherni član sindikata zaveda, da nima do svoje organizacije samo pravice ternevč tudi dolžnosti, ki jih mora izpolnjevati, saj je to edino v korist slehernega posameznika, potem bo naša sindikalna organizacija lahko beležila lepše uspehe svojega dela, plan kinoprojektov Janeza izdelal prvi kinoprojektor-prototip. Veliki napori in težkoče pri konstrukciji in montaži so dali našim strokovnjakom prve izkušnje in dobro šolo za nadaljnje delo. V letu 1947 se je osnovala kinodelavnica pod vodstvom tov. Krulca- Začeli so, z izdelavo prve manjše serije kinoprojektorjev. Delavnica je bila prvotno z ozirom na velike tehnične potrebe majhna ter s. potrebnim orodjem slabo opremljena, tako da se je prva serija kinoprojektorjev izdelala popolnoma -na obrtniški način, s pomanjkljivim orodjem in brez posebnih priprav, ki so- bile nujno- potrebne za izdelavo točnih in kompliciranih delov. Pogledali simo v kinomontažo, ki je bila takrat še zelo majhna. Tu smo našli naše prve monterje kinoprojektorjev, tovariša Tronkarja, tovariša Nadižarja in tovariša Bozovičarja, tri mladeniče, ki so stopili v kinomon-tažlo -na delo. s polno voljo, , da tu pokažejo ves svoj delovni elan ter pomagajo z vso silo reševati težke naloge, ki so stale pred delovnim kolektivom »Iskre«. V času mdntiranja prve serije 10 kom.'kinoprojektorjev smo stopili k tov- Tronkarju in tovarišu Bozovičarju z vprašanjem: »Kako gre?« Odgovorila sta: »Težko gre, toda izdelati moramo prve aparate, pri drugi, seriji to že boljše.« Pojavljale so se ponovne in. nujne potrebe raznih sprememb' in izboljšav na kinoprojektorju. Istočasno' so naši strokovnjaki reševali probleme orodja in posebnih, priprav, brez katerih bi bila serijska proizvodnja posameznih delov nemogoča, kakor tudi predraga, ker bi se obrtniški način izdelave ne mogel uvrstiti v tek tovarniške organizacije. Ravno tako bi ne bilo mogoče pristopiti k normiranju posameznih operacij dela. Visioka zavednost in sposobnost naših najboljših delavcev je prebila led tudi na tem polju. Vzporedno ž izdelavo prve serije je orodjarna tovarne; »Iskra«' izdelala dragocena orodja (priprave). V borbi za izdelavo tega orodja se je prva serija kinoprojektorja dogotovila šele v letu 1948, tako da je izdelava prve serije trajala skoraj leto in pol. Skupno z izgotovljenim orodjem se je začelo izdelovati novo serijo-, ki je že delno potekala na serijski način proizvodnje, delno pa še obrtniško1. V tej seriji je odsek za norme začel z uvajanjem norm, kar je bilo pri'-ogromni količini poliz- delkov ter načinu obdelave zelo otežkočeno. Pred- 3 hodno je bilo potrebno uvesti v kinodelavnici organizacijo dela in evidenco. Pri uvedbi organizacije se je določevalo norme ;na posamezna delovna me-, sta. Norme so se težko dosegale iz razloga, ker kader, čeravno sestavljen iz najboljših delavcev, še mi bil spoznan z delom poedinih komadov. Po zaslugi tov. Krulca in tov. Marca so dosegali kljub vsem težavam lepe uspehe. Nastopale so pa ponovne težkoče radi netočne obdelave in pomanjkljivega orodja. V orodjarni so nadaljevali z izdelavo potrebnega orodja, a;, istočasno s-e, je dogotovila mehanska izdelava druge serije. V letu 1949 se je v »Iskri« vnel boj za izvršitev plana. Osnovala se je nova-sodobna montaža za kinoprojektorje. Vodstvo- kinooddelka je prevzel tov. Petkovšek. Tudi partijska organizacija v kino-oddelku se je v kratkem času močno ojačala z novimi silami in dosegla kot avantgarda delavskega razreda viden uspeh pri izvrševanju zadanih ‘nalog. Po preteku mesec dni je splahnel vsak dvom v uspeh in vsi člani delovnega kolektiva so se strnili okoli sindikalne organizacije kinooddelka. Moč partijske organizacije kinooddelka je vidno prihajala do izraza v nadaljnji borbi za plan; ' S tem je delovni kolektiv kinooddelka .pridobil popolno zaupanje v tov. Petkovška, ki je s tako sigurnim korakom in premišljenostjo vodil svoje sodelavce pa poti k izvršitvi plana. Kakor so nastopale težkoče pri izdelavi polizdelkov, tako so nastali problemi tudi pri montaži. Pri montiranju posameznih podsestavov in en-ot. kjer se zahteva visoka točnost funkcije in izdelave, so se pojavile tolerančne pomanjkljivost., kar se zaradi kratkih terminov ni moglo popravljati pravočasno. delno pa zaradii tega, ker so nastopale nove serije. Montaža druge serije je bila težka izkušnja našim strokovnjakom in delavcem. Prišli so do zaključka, da se sestavljanje posameznih enot ter celega projektorja trenutno ne da primerjati z ostalimi montažnimi deli drugih izdelkov kot so n. pr. ■števec, električni vrtalni stroj i/td., kjer se lahko uporabi nižje kvalificiran kader. Radi tega je bilo potrebno izbrati visoko kvalificirane moči. Pri tej seriji montaže je imel odsek za norme ponovne borbe pri ugotavljanju in uvajanju organizacije dela ter samih norm. Postavile so se začasne, izkustvene norme, ki prav tako niso bile dosegljive radi raznih tehničnih, težkoč, ki so se pojavljale. To je za naše delavce pomenilo novo šolo, ker je bilo to nekaj novega za naše monterje. Tov- Bozovičar Tone je prevzel brigado najboljših monterjev, ki delajo: na sestavih glavnega mehanizma in bobnov- Ako pogledamo sestav njegove brigade, vidimo tov. Lampič Jan-kota, vedno veselega in vedrega obličja, vedno, na liniji glav za kinoprojektor. Pri .sestavljanju druge serije smo. pristopili k njemu z vprašanjem: »Kako je z normo-, ki je postavljena za to delo?« Malo je pomajal z glavo, ter dejal: »Norma je težka, toda iti mora, tudi popravili jo. bon», ko pridemo malo v prakso in ko pridobimo pravo taktiko za to delo-« Težke izkušnje $b doletele tudi ostale monterje-.Tov. Lagionder Ciril, mirnega značaja, pripravljen vedno strokovno svetovati in pomagati svojim sodelavcem pri delu težkih sestavov za glavo kinoprojektorja, se je pri drugi seriji boril z vso silo proti težkočam sestava filmskega bobenčka. Ker šo nastopali, problemi pri ležajih, je bil tu uspeh'težko dosegljiv, toda vendar dosežen z močno voljo mladega monterja in mojstra montaže tov. Tronkarja. Istočasno se je delalo na tem, da bi se, odstra-' niie napake pri novih serijah, kljub vsemu prizadevanju in naporom je bila produkcija kinoprojektorjev v prvem polletju še daleč za planom. Ker kiuo-produkcija, ni mogla zaradi pomanjkanja kadra in: stroiev izgotoviti komade za naslednje, serije je kočljivo vprašanje rešila uprava tovarne tako, da je ukinila majhno strojno, delavnico kinooddeika in odločila, da se prične z izdelavo sestavnih delov za kinoprojektor V produkciji. S prenosom izdelave kinopolizdelkov v produkcij.© so. nastale težkoče v organizaciji in evidenci dela, kar je povzročilo še , večji zastoj v planu kinoprojektorjev. Po teh dogodkih je delovni kolektiv kinomontaže na partijskem sestanku dal obvezo', da bo plan izvršen, če bo produkcija izpolnjevala postavljene termine-Vnel se je boj med produkcijo in kinomontažo. Kolektiv tenoodidelka se' je. z zaupanjem v svojo partijsko in sindikalno organizacija bližal k uresničevanju in izpolnitvi danih obveiz, vendar se' je še . vedno kot glavna ovira izkazala produkcija, ki terminov ni izpolnjevala. Kljub vsem težkočam. ki so se še vedno pojavljale glede materiala itn raznih sprememb v produkciji, se je delovni kolektiv tovarne »Iskra« dalje boril za dosego plana. Norme., ki so bile. uvedene pri prvih serijah, so postajale čim dalje bolj doseg- ' Ijiive in presegljive, delno zaradi tega, ker so se posamezniki specializirali na posameznih delovnih mestih, in ker so serije postajale vse večje. Naši udarniki,' ki so sodelovali pri obdelavi polizdelkov za kinoprojektor, so prihajali vedno z novimi predlogi za izboljšavo dela in normvVsi poznamo- tov. Stražnika. Vidimo ga vedno pri delu na rezkalnih in specialnih vrtalnih strojih, vsega umazanega od prahu litega železa in vedno, v tempu dela. Tovariš Stražnik je s svojim delom in masovnimi predlogi za izboljšavo dela posameznih komadov, na katerih je delal, p-ocenil delo. za 45% ter kljub temu presegel normo povprečno za 130%. Udarnik Lokar Drago je vstopil v tovarno »Iskra« leta 1948 po demobilizaciji iz JA z željo, da se poleg svojega poklica priuči še v kovinski panogi. Drago je poskusil srečo- na «rezkalnih strojih. Vprašali' smo. ga: »No, Drago-, ali bo šlo?« »Mora iti«, je odgovoril, »ker šo take potrebe, hočem doprinesti svoj del v petletnem planu«. Lokarja smo pozneje našli pri najtežjih , delih, kot so na pr. rezkanje, vrtanje okrova glave za kinoprojektor, temeljnega okvirja, bobna, obloonice itd. Našli smo ga. tudi v montaži -■kinoprojektorjev, kjer je v borbi za plan -delal po 16 in več ur dnevno.. Drago poseča poleg vsega dela tudi večerno-gimnazij o-.- V kinom on taži. kjer so se borili z vso silo za plan, so se posamezniki toliko-.specializirali, da so prej nedosegljive norme visoko presegli, tako je n. pr. tov. Lampič presega normo pri montaži glave povprečno za 152%.. Uresničila sc--je njegova napoved, da bodo norme presegali in tudi popravili. Tov. -Vrabec, Grmovšek, Vipotnik- in ostali, ki so delali na istih operacijah sestava glave, niso zaostajali za tov- Lampičem ter so tudi presegali normo Lampič Janko trikratni udarnik od 105 do 135%. Pri montaži prvih glav je bila postavljena. norma, katere pa pri prvih serijah montaže niso dosegali. Pri zadnji seriji se je stanje toliko zboljšalo, da se je norma povišala za 40%. To se pravi, da je bila produktivnost večja za 50%. Tako se je po zaslugi naših delavcev izdelala draga serija kinoprojektorjev v polovičnem času v primeri s prvo serijo. Kljub temu, da se je na posameznih delovnih mestih norma povišala, so naši udarniki v zadnjih naporih v borbi za plan dokazali vso svojo sposobnost z raznimi izboljšavami in visoko produktivnostjo. Pri sestavljanju oblcčniee se je brigada- tov- Bečana borila -z vso silo', da izvrši pred robom svoje brigadine obveze. V njegovi brigadi se je posebno odlikoval tov- Čadež, ki je s svojo, požrtvovalnostjo visoko presegal normo, katera je bila njegovim sodelavcem težko dosegljiva. Brigada tov. Bečana je tekmovala zSj ostalimi brigadami kinooddelka ter žela lepe uspehe, tako da si je priborila prehodno zastavico, kot najboljša brigada v tovarna Svojo obvezo: so prekoračili kljub temu, da je bila brigada po številu delavcev za 70% manjša kot je bilo predvideno za delo,. katerega so ©pravili v določenem času, Produktivnost' dela posameznega delavca se je zvišala v tem tekmovanju za 390%, na posameznega delavca brigade. Tovariša Naglič Franc iti Zaplotnik Anton sta se v začetku decembra obvezala, da bosta izvršila montažo podajalnega meha-* nizma do 25. 12. 1949,- če bo» produkcija dostavila sestavne komade v kinomontažo do 8, 12. 1949-Kljub zakasnitvi termina produkcije za 2 dni sta svojo. obvezo častno, izvršila, Brigada tov, Cotiča Franca, ki Te imela po kakovosti dela zelo težke naloge, je kljub vsem tež-kočam bila kos tekmovanju z ostalimi brigadami. ■Ker v-tej brigadi v poslednjem času ni bilo dovolj kvalificiranih moči,, ki bi bile v stanju izvrševati težka in komplicirana dela pri električnih napravah kinGnro.jekfo.rja, je bila nujno potrebna pomoč. V zadnjem mesecu borbe za izvršitev plana sp- priskočili na pomoč tovariši Kropar, Bajda,. Prinčič ih Barešič. Tov. Kr-opar in Bajda sta prevzela težko in komplicirano, .nalogo', pri električnih vezavah. Takratna norma za vezavo'in ostalo električno priključitev enega kinoprojektorja je bila 4 ure, vendar so normo- težko-dosegli. Tov. Bajda je pri tem delu začel-z novo taktiko po- vzoru tov, Vrtačnika in je -z novim načinom dela dosegel lepe uspehe. Sestavljene kinoprojektorje je prevzemala pre-izkusevalmica - kinoprojektorjev pod vodstvbm tov-Zajca Emila. V pireizkuševalndci, kjer se ugotavljajo in odpravljajo razne električne in mehanske napake, je za to težki) m odgovorno delo' potreben strokovnjak z;,daljšo prakso. To delo je odlično opravil tov. Zajc, ki je bil v mesecu decembra poslednjih štirinajst dni brez preš,tanka na svojem delovnem mestu in neumorno delal za izvršitev plana. Neprestano, je ugotavljal in odpravljal napake pri kinoprojektorjih in dajal navodila operaterjem tov-. Hvali in tov. Zakrajšku, ki sta brezpogojno izvrševala svoje naloge pri- preizkušanju kinoprojektorjev. S: svojo-. zavednostjo in požrtvovalnostjo. sta z mnogimi udarniškimi';urami doprinesla svoj del k izvršitvi letne . naloge. Tudi, .drugi. tovariši , so. se izkazali,. k©> s.©; v mesecu decembru . izvršili za plan, nešteto, udarniških ur. Tako so-prispevali: tov. Bečan 140 ur, Cotič Franc 12-9 ur,-' Brešar Tilka 108 ur-,^Lampič Janko 99.5 ur, Krnic Rudolf 89 ur, Petkovšek Rudolf 91-, Zajc Emil 98 ur, Pičulin Oto 89 ur, Kita Joža 85 ur in tako dalje,' Tudi v kinoipreizMševalnici je odsek za. norme postavil potrebne norme s pomočjo--tov. Zajca, ki je_ bil vedno in povsod voljan sodelovati. V mesecu decembru je bilo-v’vsem kinooddelku zelo: živahno, vse je vrvelo-, povsod se je s podvojenim tempom in zavednostjo, dela'}.© na tem., da se plan kinoprojektorjev izvrši. Priskočil je na pomoč tudi sam konstrukt.er' kinoprojektorja', tov. ing. špiler, ki se je v poslednjih dneh vztrajno boril za izvedbo plana. Priskočil je na pomoč brigadi, tov. Cotiča, kjer je vršil električno kontrolo velikega in malega stranskega pokrova kinoprojektorja. Tudi ostali delavci monterji v kinooddelku so se požrtvovalno borili. P©, stenah kinomontaže vidimo parole, ki tolčejo naše klevetnike ter s tem dokazujejo raznim budimpeštariskitn radio-čveka-čem njihovo' izmišljotino in laž- Y brigadi tov. Bozovičarja Toneta je bilo poslednje dneve, v borbi za plan zelo živahno. Tov-Pičulin, ki je delal na operacijah zgornjega in spodnjega bobna, je 's svojim delom uspešno tolkel naše klevetnike. Mladina Jsite brigade . 15 A, ,20 A in 30 A, zadnje območje je najvišje možno območje teh ampermetrov samih. Izmenične tokove jakosti- nad 30 A lahko merimo1 S terni ampermetri, ako jih priključimo na odgovarjajoče merilne tokove transformatorje. Ampermetri, prirejeni za- priključek na tokove, merilne transformatorje imajo merilna območja, do 60 A, 90 A, 120 A, 180 A, 240 A, 360 A, 480 A, 600 A, 720 A in 960 A. Ampermetrom' so po izdelavi slični voitmetri, drugačna je pa njih uporaba- Namenjeni- so tudi za vgraditev v stikalne in razdelilne plošče, vendar ne za mefjejrije ' jakosti električnega toka, temveč za merjenje in nadziranje električne- napetosti generatorjev, transformatorjev, omrežja itd. Ker so slično kakor električni toki tudi napetosti v električnih napravah zelo različne, izdelujemo tudi voltmètre z različnimi merilnimi območji. Končni odklon kazalca dosežejo-voitmetri pri 130 V; 250 V, 500 V in 600 V»Pripravljeni so pa še voitmetri z nižjimi in višjimi merilnimi območji. Za merjenje, visokih električnih napetosti v električnih centralah in transformatorskih.postajah, kakor tudi povsod, kjer je napetost, višja od 800'voltov, lahko uporabimo prav takšen volbmeier,. le da mora biti priključen na merilni napetostni transformator in mora imeti temu primerno' številčni eo-. Tako-smo že izdelali voltmètre: za: merjenje napetosti 35,000 V in. več. . Tu navedeni amparmetri so. električni instrumenti z vrtljivim’ železom. Zato jih tudi imenuiefrto ampermetri oz. voitmetri z vrtljivim železom (AVŽ oz. VVZ). Kazalec; takega instrumenta -'.je/pritrjen na ost, na kateri, je pričvrščena ploščica iz železne pločevine v obliki v loku zakrivi]enega jezička,. Ta ploščica... je vrtljivo zelem ki se pritrjeno na osi vrti ob drugi' rbdpbi p!oščici-fikshem železu. Obe ploščici . obkrožajo ovoji iz bakrene žice, po katerih teče merjeni tok.;— vzbujevalno navitje. Znotraj vzbujevalnega navitja nastane'magnetno' polje, .katerega jakost je premo sorazmerne- jakosti merjenega električnega .; toka. Železni, ploščici' postaneta magnetni -in se kakor dva magneta med -seboj odbijata, ker na je gibljivo samo vrtljivo, železov;se to z os.io vred zavrti., kazalec se pri tem odkloni. Na osi je pritrjena še spiralna vzmet, ki sili kazalec in z njim ves gibljivi sistem nazaj v začetno lego. Sestav raznih volfmetrov in amnermetrov se med seboi razbknieio samo po različnih vžbujevalnih .navitjih, voitmetri imajo Še dodaten predtipor, katerega naloga je pustiti sko;zi vzbujevalno navitje stalen, -zadosten, in napetost premo sorazmeren električni tok. Ohišje je bakelitno, kvadrataste oblike,, znotraj obdaja merilni mehanizem zaščitni obroč iz železne pločevine, ki' slabi škodljivi magnetni vpliv bližnjih močnih električnih tokov. Kljub temu ne smemo namestiti instrumenta te vrste v bližino močnih električnih tokov, da se mu napaka zaradi tujih vplivov ne poveča. Razred instrumenta je 1,5 to se pravi: vrednost, ki jo instrument pokaže, se nikdar ne razlikuje od prave vrednosti za več kot za 1,5% od celotnega instrumentovega območja. Dopustna najvišja napetost med priključki in kovinskim delom ohišja je 2000 V, preizkusna napetost je 6000 V. Na zadnji plošči je poleg obeh dovodnih izolirnih priključkov še priključek za ozemljitev instrumenta.'. • Točnost merilnega transformatorja zavisi v prvi vrsti od kakovosti železne pločevine transformatorskega jedra in količine porabljenega železa in bakra. Transformatorsko jedro mora biti čim boljši magnetni prevodnik, brez reg ali presledkov. Lis-ti jedra morajo biti tanki in med seboj dobro izolirani. Jedro mora biti zelo dobro sestavljeno, pritrdilni vijaki izolirani. Med primarnim in sekundarnim navitjem mora biti dober magnetni sklep, električno pa morata biti dobro izolirana (preizkusna napetost 6000V!). Skozi primarno navitje ne sme nikdar teči električnfe/tok, .ne da bi bila sekundarna pri- Voltmeter Merilni tokovi tfanssormatorji so električni transformatorji, ki v točno določenem preslavnem razmerju zmanjšajo jakost električnega toka. Transformator s prestavnim razmerjem 20 : 1 zmanjša električni tok .jakosti.92 Amperov v razmerju 20:1, to je na 4,6 A. Skozi primarno, visokotokovno navitje transformatorja teče tok jakosti, 92 A, po sekundarnem nizkotojkovnem navitju teče tok jakosti 4,6 A, to je dvajsetkrat slabši tok- Na sekundarno navitje mora biti priključen ampermeter, električni števec ali kakšna druga kontrolna naprava, s katero hočemo nadzirati električni tok. Tokovi transformatorji transformirajo električni tok pri, vseh prestavnih razmerjih na največ 5 A, vendar morajo ohraniti svojo točnost tudi pri jakosti sekundarnega toka 6 A. Prestavna razmerja naših tokovih transformatorjev so 10, 15 20, 40, 60, 80, 100, 120 in 160, to je, transformirajo električne tokove v tem razmerju navzdol. Po. njih sekundarnem navitju teče tok jakosti 5 A, kadar teče po primarnem navitju (nazivni) tok v istem vrstnem redu 50, 75, 100, 200? 300, 400, 500, 600 ali 800 A. Za primer naj navedemo, da imenujemo transformator do 200 A s prestavnim razmerjem 40: ' »TT 200« itd. ključka kratko sklenjena,:ali priključena na merilno napravo — sicer se točnost transformatorja uniči in ga je treba razdreti. Navitje mora imeti predpisano število ovojev,, en ovoj razlike pomeni že veliko' napako. Kakor vsaka merilna priprava so tudi vsi amper-metri, voltmetri in merilni /tokovi transformatorji, predno jih izročimo razvijajoči se elektifikaciji, točno preizkušeni in premerjeni. Tako njihova napaka hi večja od mednarodno' predpisanih dopustnih odstopov, S proizvodnjo opisanih merilnih instrumentov je naša; industrija izpopolnila M razširila svoje področje na izdelke, za katere po svetu menijo, da jih lahko izdelujejo samo najboljša iri najbolj urejena podjetja kapitalistične industrije. Naš delovni človek je z uspehom zajel novo področje tehnike in že sedaj krijemo velik del potreb-po merilnih instrumentih z domačimi izdelki. Z razvojem novih ..vjsf bomo stopili še dalje. Dosedanji uspehi kažejo, da bo naša industrija kmalu izdelovala najrazličnejše merilne instrumente'in priprave. . Ing. Sikošek Boris Električni vrtalni stroj Električni vrtalni stroj (EVS) je po svoji praktični .uporabi zgibi, pomembpn proizvod naše tovarne. Uporabljiv je za ročno vrtanje lukenj v železo, jeklo in druge kovirte do premera 10 mm. Tehta 4,3 kg in je dolg 30 cm. Priključimo ga na izmenično ali na istosmerno napetost omrežja 220 V. Glavni sestavni deli EVS so: univerzalni serijski kolektOTski motor, prestavno kolesje, vpenjalna glava in držaj s stikalom. Motor, moči 150 W doseže v praznem teku do 17000 vrtljajev na minuto, pri polni dovoljeni obtežbi pa 7000 vrt'./min. Prestavno kolesje je sestavljeno,iz dveh dvojic zobatih koles s skupno prestavo 1 : 10, tako da dobi sveder pri največji obtežbi 700 vrtljajev na minuto. V votlem ročaju je vgrajeno stikalo*, ki ga vklapljamo in izklapljamo s petelinom. Obodne hitrosti svedra zavise od kvalitete materiala. Za večje premere je najprimernejši sveder iz brzoreznega (rapid) jekla, ki dopušča velike obodne hitrosti in s tem* tudi hitrejše vrtanje. Nasprotno temu se . sveder iz običajnega orodnega jekla zaradi nastajajoče toplote, pri prevelikih hitrostih prehitro omehča in zato izgubi rezilno sposobnost. Vrtanje s takim svedrom sme biti samo kratkotrajno; delo moramo od. časa do časa prekiniti, da se konica svedra ne segreje preko kritične temperature, pri kateri bi se lastnost orodnega jekla spremenila. Vsi deli stroja, razen krogijiičnih ležajev, so izdelani v naši tovarni. Začetkoma, smo morali vpenjalno glavo, kolektor in ščetke kolektorja ku- povati v inozemstvu iz vzhodnih industrijskih držav. Zaradi gospodarske blokade s strani teh držav bi morali prenehati s proizvodnjo EVS, če bi delavstvo* in strokovno osobje naše tovarne s svojo iznajdljivostjo in samoiniciativnostjo*, ne priskočilo na pomoč ter že po kratkem času tuje izdelke nadomestilo z domačimi. Ti novi sestavni deli električnega vrtalnega stroja po kvaliteti prav nič ne Zaostajajo* za inozemskimi. Tovarna je izdelala že nekaj tisoč teh strojev, ki so v uporabi .v mnogih tovarnah in delavnicah v naši državi. Povsod delujejo stroji' že dobro leto brez večjih napah. Edina slaba točka stroja, kjer še nastajajo* okvare, je pastorek, to je malo zobato kolo* uvito v gred motorja. Napaka je v novejšem času odpravljena z izbiro* boljšega materiala in z večjo pazljivostjo pri cementiranju. Sicer pa stroj ■deluje brezhibno. Posebno pohvalno .se izražajo o stroju mizarji, katerim je postal stroj neobhodno potreben. Z uporabo enakega univerzalnega kolektorskega motorja bo možno ustvariti razne ročne in namizne obdelovalne stroje. Tovarna je že izdelala prototip brusilnega stroja, ki izvrstno deluje. V programu so pa tudi večji ročni stroji, ki .bodo* dopuščali vrtanje izvrtan do 30 in 50 mm. Hafner Vinko, enajstkratni udarnik Z vsem tem ‘že razvitim in predvidenim strojnim orodjem bomo* prispevali velik delež k čim hitrejši mehanizaciji dela na mnogih področjih. Ing. Vuga Odoii Zgodovinski razvoj telefona Že preko* sto let je minulo*, odkar je pričel člo- Vendar-je razlog za to* časovno* razliko* utemeljen, vek uporabljati električni tok kot sredstvo za pre- . Pri odkrivanju elektrotehničnega sveta, do tedaj še našanje vesti na daljavo. Od prvega telegrafskega | nepoznane nove prirodoslovne vede, je bilo potreb-aparata pa do telefona je poteklo skoraj 40 let, kar no najpreje približati se njenim osnovam in sestav-pomeni sorazmerno* dolgo dobo*, če pomislimo*, da nim elementom. Šele ko je Volta napravil' elek-sta obadva, tako telegrafski kakor telefonski aparat trično baterijo, ko je iznašel Argo elektromagnet grajena na istem — elektromagnetskem principu, in Faraday objavil indukcijske zakone, je bila 14 pot k nadaljnjim raziskavanjem odprta. Morse de s svojim, telegrafskim aparatom uspel prenesti električnim potom, uporabljajoč svojo abecedo — pismena sporočila teoretično na neomejeno'daljavo. Njegov aparat je za naše gledanje sila preprost, vendar je bilo za tisti čas to odkritje velikega pomena. Preprosto tipkalo mu je služilo kot oddajnik, elektromagnet s premikajočo se kotvo- s peresom pa kot prejemnik. Od prenosa pismenih znakov do prenosa govorice pa je bila pot dolga. Opazovati je bilo treba slušne in govorne organe, spoznati bistvo zvoka, njegovega valovanja, vplive in. njegovo širjenje, nato pa vse to prilagoditi elementar-nirfi elektromagnetičnim in mehanskim pojavom- Telefon, kakršnega poznamo danes, ni odkritje enega izumitelja, nego sestav iztimov in izboljšavam s strani raznih strokovnjakov, ki so delovali na tem področju. Izum telefona pripisujemo' A. G-Bellu, ker je kot prvi prijavil' patentnemu uradu 14. II. 1876. v Ameriki v Washingtonu svoj telefon. Njemu pa mnogi osporavajo prvenstvo tega izuma. Prepričanja in. mnenja so ,v tem zelo deljena. Francoz Charles Bourse ul je namreč 1854. kot prvi podal dovolj jasen opis elektromagnetičnega aparata za prenos govorice. Dokazano pa je na drugi strani, da je v Nemčiji Philipp Reis kot prvi sestavil in preskusil telefon. Z njim je uspelo prenesti zvok in delno tudi telefon izgovorjeno besedo. Še preje si je Italijan Antonio Meucci s caveatom, ki je bil tedaj še v veljavi zasigural možnost patentiranja telefona. Elisha G £ a y ,pa je imel smolo, ,da je prav isti dan: kot Bell prijavil patentnemu uradu svoj telefon. Vendar dve uri prepozno. Tako je kljub patentnemu sporu uspelo Bellu, kakor redko kateremu iznajditelju, žeti za svoj izum toliko slave in gmotnega uspeha. Vsled možrfosti boljšega presojanja si oglejmo razvoj in potek dogodkov po “bližje. Želja, prenašati glas odnosno govorico na daljavo, je dokaj starega izvora. Že pred tisoč leti so baje poznali Kitajci takozvani vrvični telefon, katerega iznajdbo pripisujejo Evropejci , angleškemu fiziku Robertu Hook e-ju in sicer iz leta 1667. Naprava je na oddajnem in prejemnem mestu enaka in ponvaste oblike z elastičnim dnom, katero je bilo vezano z napeto — običajno vrvico iz motvoza, ki je vršila prenos nihanja membran. Prenos govora je popoln in se'vrši mehaničnim potom. Kitajci so to napravo izdelali iz bambusa- Ta telefon se je uporabljal predvsem kot igrača, ker je bil prenos glasu z ozirom na daljavo omejen, poleg tega pa ni smela biti vrvica nikjer na vmesnih točkah pod-, prta. Nenadno se je v večjem številu ta naprava ■ .pojavila v trgovinah in na ulici v zimi 1877/78, ko je Bell-ov telefon nastopil svojo, zmagoslavno pot. Leta 1670. je v Angliji iznašel M or lan d govorilno' cev, katero je kasneje dr Romershnusen predlagal, da se jo uporabi na železnici. Svojo praktično .uporabo je dosegla instalirana v-'Staybah in. na ladjah. Wheatstone pa je dejal poskuse 1831. leta s prenosom «zvoka Po lesu. Ko se je z iznajdbo telegrafa, pojavil električni prenos pisanih sporočil, je želja in ideja prenosa besede ležala na ' dlani. Bilo Ib' je treba samo realizirati. Zamisli in predlogi so bili sproženi iz raznih strani. Prvi predlog za električni telefon je podal Francoz Charles Bourseul. On je že od leta 1849 kot telegrafist razmišljal o prenosu glasu. Leta 1854. je prijavil v pariški ilustraciji sporočilo o, svojih stremljenjih. .Zanimivo je, da je še istega leta neki nemški poljudno znanstveni časopis v Frankfurtu na Maini objavil obširno poročilo .o Bourseulovih raziskovanjih. Njegova zamisel je bila izdelati tako metalno ploščo, ki bi se tako gibala in upogibala, da bi lahko kakor zrak sprejela vsa nihanja, ki jih povzročajo1 glasovi. Električno naj bi bila ta plošča tako povezana, da bi z valovanjem zraka, 'v katerega območje bi prišla! tudi sama nihala in na ta način spreminjala odnosno prekinjala električni tok. Drugo njej enako ploščo pa naj bi bilo možno potom omenjenega toka spraviti v enáko nihanje < in na ta način sprejeti od nje glas. S tem je bil celoten problem telefona teoretično' rešen. Žal, da o Bourseulovih poizkusih ni ničesar znanega. Kratko za njim 1857. se je Antonio Meucci pečal s problemom električnega telefona y Ameriki. Kako si je on zamislil rešitev tega problema, ni bilo tedanji javnosti ničesar znanega. Njegova predpri-java patentacdveat — .ie bila -predložena 1871-, vendar je ugasnila po štirih letih, ker ni bila več obnovljena. Njegovo delo je opisano V posebni knjigi, ki je izšla šele v zadnjem desetletju v italijanščini in predstavlja poizkus dokumentacije njegovega primata. Celotna slika je zelo medla in vse prej kot oiioluva.' Njegovi poizkusi niso imeli prav nobenega vpliva na razvoj rešitve telefonskega problema, ker niso bili poznani.: Zanimivo bi bilo-še pripomniti, da so njegovemu rojaku M,an z et t i j u postavili v Aosti leta 1886- marmornat spomenik z napisom, ki ga Poveličuje kot iznajditelja telefon*. Njega je sam Meucci dolžil, da si je prilastil njegovo: iznajdbo. Brez dvoma najzanimivejši v vrsti raziskovalcev telefona je Filipp Reis, učitelj matematike in prirodoslovja, ki je bil rojen 7. jan. 1834. v Geln- Bohinc Francka ASM desetkratna udarnica hausenu pri Kassel-u. Že kot samouk se je zgodaj pričel, še ne dvajstet let'star, baviti-$ tem problemom.'Njegova osebnost je zanimiva prav radi tega, ker je on izdelal, preizkusil in predvajal prvi prototip telefona. Pri študiranju slušnega organa je poizkusil istega ponazoriti. Na isti poti se je mnogo kasneje pri svojem raziskavanju znašel tudi Bell. Prvotna oblika njegovega telefona je bila ponazori- tev ušesa v zvezi z delovanjem električnega toka. Polagoma se je kasneje od te oblike oddaljil. Vsega skupaj je napravil 10 raznih oddajnikov in 4 prejemnike. S svojim modelom telefona, katerega je v prirodoslovnem društvu v,Frankfurtu v posebnem predavanju obrazložil in predvajal, je uspel prenašati glasbo in deloma celo govor. To je bilo 26. okt-1861. Njegov oddajnik je bil pravzaprav ponazoritev Bourseul-ovih zamisli. Wagnerjevo kladivo pa je bila že. poznana'dobra predstava za nihajočo kotvo. • ■To je kasneje tudi preizkušal;, vendar je bil njegov_ prvi prejemnik zgrajen ha principu galvanskih zvokov, katere je odkril P a ge že leta 1837- Ta pojav sta, opazovala tudi \Vertheim in Joule. Jeklena palica pri električnem magnetiziranju dobiva tresljaje, ki so odvisni od njenega, longitudinalnega, nihanja in ti povzročajo glas, takoimenovane galvanske zvoke. Wertheim je celo opazil, da se taka palica, v dolžini spreminja. S.tem je Reis opremil svoj telefon pri prvem, predvajanju. Obširno je o njegovem aparatu pisal neki nemški družinski časopis, katerega so razpošiljali tudi v Ameriko k izseljencem, kar utegne biti, v zvezi z ameriškimi raziskovalci, zelo važno. Kljub vsemu pa delovanje njegovega telefona ni bilo zanesljivo?Jz danes razumljivih razlogov mu je le redko uspelo prenašati govorjetio besedo, dočim je prenos muzike bil za tisti čas zadovoljivo rešen. Reis je bil tudi prepričan, da izhaja ime telefon za to aparaturo prvič od njega- Vendar to ni res. Že Francoz. Soudre je leta 1828- imenoval svoj akustični .telegraf z imenom telefonium. Z istim imenom je neki H u t h imenoval govorilne cevi. Tudi Bourseul in Meucci Sta pred Reisom označevala svoj. aparat z imenom telefon. Ta zmota, katero je v svojem predavanju trdil, utegne Reisa samo opravičevati z, nepozna-njetn sedaj obstoječih virov 'ffa polju istega raziskavama Thomson, ki je pisal o Reisu, je mnenja, da je bil Reisov izum preuranjen. To nam potrjuje zgodovina o telefonu sama. (se nadaljuje). Renčelj Dušan V vsaki tovarni kovinskih izdelkov je izdelava orodja in priprav sicer stranska veja strokovne delavnosti, a vendar bistvene važnosti za vso serij-. sko in tekočo proizvodnjo. Med strojno orodje prištevamo predvsem rezilna Orodja, (npžk rezkarji, svedri, brusilni koluti itd.) brez katerih je vsaka: obdelava sploh nemogoča-. Priprave so pa dopolnilo k posameznim obdelovalnim strojem za hitrejšdldh p S pripravami nam je omogočeno zaposliti strokovno manj izvežbano delovno silo, kar je važno zlasti pri nas, ker nam strokovnih moči' tako primanjkuje. Zaradi zaposlitve nestrokovne delovne sile in hitrejše obdelave, so priprave bistvenega pomena za znižan j e proizvodnih stroškov. Nadalje nam priprave omogočajo zamenljivost posameznih komadov,. kar je neprecenljive važnosti za serijsko montažo ali celo montažo na tekočem traku- Da so analogni komadi med seboj izmenljivi je važno tudi za kasnejša popravila, da nadomestnega dela ni treba šele popravljati, ampak, da se ga samo vstavi na mestu iztrošenega. Čim bolj: komplicirana, in avtomatizirana je priprava, tem dražja je, a tem cenejši so njeni izdelki. Zato je pri zasnovi vsake priprave najvažnejše oceniti, kakšno stopnjo mehanizacije dela naj omogoči priprava- Zam-al-o število komadov ..(nekaj sto letno) se prav gotovo ne izplača delati kompliciranih priprav, razen ako to zahteva preciznost ali težavna obdelava. Nasprotno-,- pa je na mestu čim večja mehanizacija vseh delavnih, gibov, če dosega šte-. vilo letno izdelanih! komadov stotisg-eeun milijone. Priprave naj razbremene delavca tudi vseh telesnih naporov, delavec naj bo le krmar stroja težka dela naj pa opravi stroj s pripadajočimi pripravami. V naši tovarni je sorazmerno malo delovnih mest v ■ proizvodnji, ki bi -zahtevala izrednih telesnih naporov, deloma že zaradi karakterja dela v precizni mehaniki, deloma pa-tudi zaradi dokaj' visoke stopnje mehanizacije dela? V drugih to-var- nah sp taki problemi bolj pereči zlasti še, ker se je v dobi privatnega, gospodarstva upoštevalo udobnost pri delu le y toliko, kolikor je bila v zvezi z mehanizacijo tudi večja storilnost dela. Danes pa postaja nujno s pripravami razbremeniti delavca težkih telesnih naporov, četudi se storilnost dela pri tem direktno ne poveča. .- Razlikujemo- več vrst priprav, katere - moramo primerno razdeliti v imensko ločene skupine, predvsem v tri glavne skupine: vpenjalne, vrtalne in delovne priprave. , 1. VPenjalna priprava V to skupino prištevamo vse priprave, ki so namenjene izključno' le ža vpenjanje komadov na stroj nied obdelavo. Vpenjalne priprave so različne z ozirom na pripadajoče stroje, zato jih delimo' še ■v. podskupine in to v stružilne, brusilne, rezkalne, pehalne, zakovalne itd. Ta razdelitev pa je le delno upravičljiva, ker .uporabimo isto pripravo- tudi na več različnih strojih. Na primer: Neka rezkalna priprava je lahko uporabljiva tudi na skobelnem stroju. Z o-zirpm - na osnovni, način obdelave, - razlikujemo- priprave za krožno- in priprave za vzdolžno obdelavo. 7. Vpenjalne naprave _ Vrtalne priprave so v glavnem tudi vpenjalne priprave,' vendar še z dodatno nalo-got točnio-voditi' vrtalno orodje. Uporabljamo jih po večini na vrtalnih strojih in je njih-glavni namen olajšati in pospešiti vrtalni postopek. Podskupine vrtalnih priprav so sledeče': a) vrtalne. šablone, ki so enostavne vrtalne priprave, so največkrat brez svojega vpenjalnega elementa in «so.ali pritrjene na. sam izdelek ali - skupno z izdelkom na - stroj. 16 b) strojne vrtalne priprave so navadno pritrjene na stroju in ostanejo v času obdelave nepremično pritrjene. . c) prevesile vrtalne priprave uporabljamo vedno tako* da jih ne pritrdimo na stroj. To pa zato, da lahko vrtamo od različnih strani, pri čemer moramo pripravo- z vpetim komadom prevračati in drsati po stroju. Oblike. so največkrat skri-njaste. d) mnogoteme vrtalne priprave sestojijo iz dveh ali več enakih priprav, ki so pomakljive (vrte se) na skupni osi ali premočrtno- pfemakljive in so navadno prav tako skrinjaste oblike, kakor prevešne vrtalne priprave. Nameščene so vrtljivo na posebnem stojalu, s čemer jih lahko postavljamo v različne položaje. 3. Delovne priprave Tako označujemo vse priprave, ki dajejo komadu neizogibno določeno obliko. Delovne priprave delimo najpogostejše v tri skupine: v prebijalke (štance), krivdne priprave in utope, a) prebijalke služijo predvsem za izrezovanje najrazličnejših a vsaka zase točno določenih oblik pločevinastih komadov. b) krivdne priprave služijo za zvijanje, krivljenje in p-repogibanje pločevinastih, paličastih ali tra-kastih komadov. c) Utope imenujemo priprave, ki izoblikujejo komad na osnovi pretakanja materiala pod pritiskom in event, pri večji temperaturi., Utope so torej vsa bakelitna orodja, dalje orodja za razno strojno kovane dele itd. Pod pritiskom in event-tudi pod vplivom, višje temperature se material —- prvotno drugačne oblike — zmehča, mehak ali celo tekoč material izpolni vso predvideno obliko utope. Vse delovne priprave so nujno vezane na stiskalnice — ekscenterske, hidravlične, ročične ali frikcijske. O strojih samih se bomo pa pogovorili o eni prihodnjih številk našega glasila. Kljub temu, da je važnost -dobre priprave jasna vsakomur, še vedno posamezniki premalo pazijo na te dragocene pripomočke v naši proizvodnji, zato bomo v vseh člankih s tega strokovnega področja, skušali pokazati pravilno delo z orodjem, obenem pa grajati vse opažene napake. Marinič Vjekoslav Izmet v našem podjetju Beseda »Izmet« bi morala vsakega našega tovariša zbosti v srce, ker je s to besedo povedano, kako delajo naši posamezni ljudje, s kakšnim občutkom odgovornosti opravljajo svoje delo, in koliko ljubijo našo socialistično Jugoslavijo. V tej besedi vidimo kvaliteto naših izdelkov, pa tudi kvantiteto. Uprava podjetja je vedno naglašala, kako ogromna je škoda, ki jo delajo ljudje z izmetom. Če bi hotel našteti vse on-e, ki so naredili izmet, bi bil ta članek predolg, zato se bom omejil na to, da potom našega časopisa, ki izide prvič, pokažem škodljivost te pojave-pri nas: Ko postavljamo plan, planiramo istočasno material, ki nam je za plan potreben. Surovine, ki jih dobimo, so zelo dragocene, ker jih naša dežela za zdaj nima dovolj. Od vsakega kilograma in celo od vsakega grama materiala pa je odvisen naš plan. Če bi imeli naši ljudje, počenši od konstrukterja pa do delavca, vedno to na umu, sem prepričan, da bi se izmet zmanjšal na dovoljeni odstotek. Toda do zdaj se ni gledalo tako, in vsak posameznik ši 'je mislil, da meter ali kilogram materiala pač ne pomeni mnogo, tako da ga je brez občutka odgovornosti razsipaval in delal izmet. Takih pojavov je v »Iskri« veliko! Če pogledamo herojsko borbo naših tovarišev, ki so se borili -za naš plan in dali ogromno število udarniških ur in precej truda, da napravijo več in to dobro, moramo priznati, da se to pravi — graditi socializem. Drugi pa, ki delajo brez -občutka in povzročajo velik izmet, zmanjšujejo vse uspehe naše tovarne s svojim ma- lomarnim delom. Vsak komad, ki ga je tak delavec vrgel'v izmet, je zaviral naš plan in jasno je, da bo- naš plan radi tega kasneje gotov. Vzemimo’ primer: če bi bila montaža kinoprojektorjev dobila pravočasno vse, kar je potrebovala, ne bi bilo potrebno-, da so naši ljudje v kinooddelku delali noč in dan in se tako srdito borili za plan. Tudi tukaj je izmet odigral svojo vlogo. Bil je celo izmet; tolikšnega obsega, da. so se morale cele serije kOmadov delati ponovno, kar je zahtevalo- nov material, stroj, električni tok, delavca itd. Bili so slučaji, da'se je ob zaključku serije videlo, da je premalo komadov vsled izmeta. Zaradi nekaj komadov je bilo potrebno- začeti iznova, torej,zopet material, stroj, električni tok, delavec itd-, ker brez teh komadov plan ne bi bil dosežen. Naši člani partije, člani sindikata se morajo vztrajno- boriti za’ kvaliteto naših proizvodov. Komunisti morajo- biti na čelu in predočiti našim tovarišem ogromno- škodo takega -dela, pomagati jim morajo in jih učiti, kakb je treba delati. Naši tovariši komunisti, kakor 'tudi ves kolektiv, se morajo, boriti proti vsakemu, ki z izmetom uničuje material. če hočemo v letu 1950, v četrtem letu Titove petletke, doseči še vidnejše uspehe, se moramo vsi vztrajno boriti proti temu zlu, -da bomo delali resnično za boljše in lepše življenje vseh in vsakega p-oedinca. Vsi v borbo za kvaliteto in kvantiteto- naših proizvodov! Ustanovljeno je 'Planinsko društvo „Ofikra Veliko zanimanje članov našega kolektiva za planinstvo nas je privedlo do tega, da smo predlagali Planinski zvezi Slovenije ustanovitev lastnega planinskega društva. Planinska zveza je predlog potrdila. Dne 2. decembra 1949 popoldne se je vršil'ustanovni občni zbor, ki je bil še kar dobro obiskan. Občni zbor je dobro pripravil iniciativni odbor, ki je izdelal dnevni red, predlog komisij in kandidatov ter skrbel za agitacijo' itd. Na tem zboru je bil izvoljen upravni odbor, ki se je takoj lotil dela,, da izvjši pfilh dela,,sprelet prav tako na. občnem zboru. Novoustanovljeno planinsko društvo 'si je zadalo nalogo, da vključi v naše plan. društvo v najkrajšem času 200 novih članov, ki so bili včlanjeni v raznih društvih. V tem pogledu so bili že doseženi lepi 6 Šahovsko življenje v tovarni Iskra je bilo v pretekli zimski sezoni začetkoma zelo razgibano. Odziv šahistovtovarne je bil velik ter so se igralci radi in z zanimanjem udeleževali vseh šahovskih prireditev- Zal je ta polet v tovarni sami kmalu popustil ter se šah ni razvil do one višine, kakor je bilo to želeti, v glavnem zaradi pomanjkanja prostorov, ki jih sindikalna podružnica ni mogla preskrbeti. Zato so bili šahisti -Iskre navezani na sindikalno šahovsko društvo v'Kranju, kjer, so bili zastopani od vseh tovam .vv največjem številu. Udeležili SO' se vseh večjih masovnih prireditev, ki jih je to društvo' prirejalo,5' tako na simultanskih produkcijah, dvobojih, brzotumirjih, kakor tudi na Šahovskih tedenskih večerih. Več organizatoričnega smisla je pokazala industrijska šola v Iskri, ki je.v prostorih menze priredila nekaj uspelih simultank in dvdbojev s kranjsko srednjo šolo. Danes mnogo' propagiramo' šahovsko igro, po-/ sebno med mladino. Prednosti in koristi, ki jih prinaša igranje šaha SO' vsestranske. Šah pospešuje miselnost, bistri um, uči človeka, logičnega razmišljanja,, prebnjd mu fantazijo in ga odvrača od vseh kvarnih vplivov, ki mu' škodujejo; Zato naša nova uspehi. Poleg tega si je društvo zadalo nalogo, da zgradi bivak za 12 ljudi, ki ga misli postaviti pod Kočno. Prepričani srno, da bodo pri tem pomagali vsi člani PD »Iskra«, pa tudi tisti, ki še niso člani. Društvo ima Vse pogoje za napredek, saj so'pri nas kovinarji, ki so zelo napredni poleg.tega pa bo našel počitek in razvedrilo v gorah vsak naš delovni človek. Zato smo prepričani, da bo »Planinsko. društvo Iskra« zajelo najširši krog delavcev in nameščencev, posebno še zato, ker imamo pretežno mlade ljudi. Po novem letu še bodo vršili tečaji za alpiniste, predavanja ža planince, nato pa se bodo pričeli izleti v planine,. Zato pozivamo vse tovariše in tovarišice, da se v čim večjem številu vključijo v novo društvo! ah Oblast pospešuje šahovsko igro, daje ji vse mogoče ugodnosti, da bi s tem omogočila pristop vsem ljudem do šahovske deske ter-zbliževala ljudi vseh slojev in poklicev v eno družabno celoto. - Sedaj, ko smo že v polnem teku splošne šahovske sezone moramo ugotoviti, da šah v Iskri .še vedno spi in se ne razvija po zaželjenem programu, ki smo si ga zastavili. Zopet se, kot lansko leto, pojavlja ista zapreka: pomanjkanje prostorov. Vsekakor se mora odbor sindikalne podružnice'pobrigati, da'-: omogoči šahistom Iskra prirejati svoje lastne šahovske večere, kjer bi se moleli nemoteno posvetiti tej lepi igri. Zveza enotnih sindikatov Jugoslavije je poslala vsem okrajnim in krajevnim svetom ter oblastnim . odborom razpis za moštvena šahovska tekmovanja,, za sindikalno prvenstvo Ljudske Republike Slove-vnije. Tekmovanja so, se, začela 29- nov. 1949- Na ta raztns naj'se sindikalna podružnica Iskra takoj odzove in naj se udeleži tega tekmovanja. Mi imamo dovolj dobrih igralcev, ki bi dostojno zastopali tovarno v šahu in lahko upamo., da bo naše moštvo po predhodnih vajah zasedlo častno mesto na tem važnem sindikalnem šahovskem prvenstvu Slovenije. Natisnilo Gorenjska tiskarno 32005 50