št.
Glavni urednik Marjan Horvat
Odgovorni urednik Ciril Brajer
Telefon: 313-942
Naročnina in prodaja: 321-255
Telefaks: 311-956
časopis slovenskih delavcev
Ljubljana, 23. novembra 1995 • letnik 54
	Pozdrav obubožanim prijateljem!	
	Učili so me, da je Slovenija majhna, a lepa in bogata	
	deželica pridnih,	
|	pametnih ljudi. Danes	
	pa so menda pametni	tii
	le še poslanci?!	EKL,	wKr	j
	Delavci pa nismo zrasli iz hlapcev v	| Jf	s. JH1 m ' f |k -ss.*	-B.x\
	gospodarje. Smo le hlapci drugih gospodarjev. Zato so	
	razdrobljeni sindikati	■	» d- • ...		
WS§8Biš&i.	za nas katastrofa!!!	


Zavedajmo se že enkrat slabosti pluralizma, saj nas že lep čas tepejo. Morda pa je se čas. Pravice delavcev so odvisne le od moči sindikatov, ta pa je odvisna le od enotnosti in finančne moči.
Okrepimo solidarnost, pripadnost močni, enotni organizaciji! Zamislite se končno, kakšna je moč 400.000 enotnih, organiziranih delavcev, ki so pripravljeni solidarno nastopiti za skupne cilje.
Kako šibke so stranke, kako klavrne bi bile, če bi bile odvisne le od članarine, kot smo sindikati. Kako bedni so poslanci s svojo slabo predstavo slabih klovnov v slabem cirkusu.
Dvignimo že glave, povejmo, kaj hočemo, in za to strnimo vrste!
Tako je govoril FRANCI ŽABERL, predsednik OO SKEI Gorenjske, na shodu kovinarjev v Trbovljah.
Reportažo objavljamo na 3. strani DE
PO TRBOVLJAH 95 SLOVENIJA 96
1E
sreda
14
oo
Prvi pogovor z novim vodstvom GZS
Člani predsedstva ZSSS so se danes prvič srečali z novim vodstvom GZS, ki mu predseduje Jožko Čuk. Izmenjali so mnenja o politiki in proračunu za prihodnje leto, plačni politiki, socialnem partnerstvu in drugih skupnih vprašanjih.
Člani predsedstva ZSSS so nam po srečanju povedali, da naj bi po mnenju gospodarske zbornice trije socialni partnerji tudi v prihodnjem letu podpisali dogovor o plačni politiki. Znano je, da so svobodni sindikati prepričani, da se morajo delojemalci in delodajalci o plačah sporazumeti brez sodelovanje državnih organov.
Tudi za prihodnje leto bi svobodni sindikati in gospodarska zbornica radi podpisali socialni sporazum, o katerega vsebini imajo dokaj enotna stališča.
Govorili so tudi o delu ekonomsko-socialnega sveta in se zavzeli za zakonsko ureditev njegove organiziranosti in delovanja.
Člani predsedstva ZSSS in člani vodstva gospodarske zbornice, na srečanju je sodeloval tudi predsednik združenja delodajalcev Miran Goslar, so skupaj ugotovili, da »ne bi smelo biti« nobenih ovir za nadaljevanje pogajanj in podpis kolektivnih pogodb dejavnosti.
Predsedstvo ZSSS je vodstvo zbornice seznanilo s težavami podjetij v tekstilni, usnjarski, kovinski in lesarski industriji ter ga opozorilo, da se bo položaj teh podjetij v prihodnjem letu še poslabšal. Vodstvo gospodarske zbornice podpira predloge svobodnih sindikatov za izboljšanje položaja neto izvoznikov.
ALI IMA VLADA FIGO V ŽEPU?
ugiba sindikat tekstilcev
na strani 16
DELAVCI TAMA ZAHTEVAJO NADALJEVANJE SANACIJE
Pogovor s predsednikom sindikata v Tamu,
na strani 5
ZAKAJ JE POTREBEN SINDIKAT UPOKOJENCEV
Sindikalni zaupnik
DELAVCI MELODIJE ZNOVA NA CESTI -SRAMOTA NA OBROBJU LJUBLJANE
Stran 4
UTEMELJEN DVOM 0 NEPRISTRANSKOSTI NOVOMEŠKE
SODNICE (primerBudia)
Ravbarkomanda
Piše: Ciril Brajer
Zasavje, geto Slovenije!
SKEI
Zakaj v Trbovljah ? Zakaj ne spet na bližnjih Čebinah?!
Sašo Bernardi
KAJ M ZDAJ
Takoj po shodu kovinarjev v Trbovljah mi je tamkajšnji sindikalni voditelj Ciril Urek dal posebno izjavo. Pravzaprav jo je kar sam napisal in z bridko ironijo okrcal nekatere svoje kolege, ki jih je na »največji akciji svobodnih sindikatov v letu 1995« pričakoval, pa jih ni dočakal.
V ponedeljek me je prosil, naj tega ne objavim, saj je z nekaterimi kolegi govoril in zvedel, da jih pač nihče ni povabil.
Zato torej njegove izjave v časopisu ni, ostaja pa pomislek, ki jo je porodil. Ali SKEI nalašč ni vabil drugih in je torej logično, da jih ni bilo? Alije menil, da je dva tedna javnih objav o shodu dovoljšnje vabilo, ki pa ga drugi niso razumeli, in torej šepa komunikacija oziroma protokol? Ali so bile javne objave ustrezno vabilo, ki je bilo tako tudi sprejeto, pa je neudeležba namerna?
Kakorkoli že obračaš, vsaka možnost je slaba. Splošno utemeljitev boste našli^že na naslovni strani te številke z argumenti Francija Zaberla.
Dodajmo jih še nekaj. Kot vedno in vselej povsod po svetu tudi pri nas velja, da so prav krizne razmere najbolj ugodna možnost za povečanje števila članov sindikatov ali pa za utrjevanje pripadnosti že obstoječega članstva. Gospodarske težave, brezposelnost, omejevanje ali celo zniževanje plač so tisti ključni dejavniki, ki zbude v ljudeh občutek, da morajo stvari vzeti v svoje roke.
To pa delovne množice seveda lahko store le s sindikati. Razmere v Sloveniji so potemtakem kot ustvarjene za njihovo rast in krepitev. Prej krepitev, saj je rast komaj še mogoča. Če namreč pogledamo podatke, ki jih dajejo sami sindikati, je članstvo zaposlenih v sindikatih pri nas že krepko preseglo 100 odstotkov. V poštev pride torej le še prevzemanje.
Morda tudi tu tiči vzrok za strahove nekaterih sindikalistov pred dvigom članarine?! No, ti strahovi so precej prazni. Vse raziskave namreč kažejo, da članstvo podpira predvsem tisto organizacijo, v kateri ob drugih prednostih vidi možnost za uresničitev svojih potreb in interesov.	_
Članom se torej žvižga dolgoročna politika organizacije in vse politične ter ekonomske sile, ki nanjo vplivajo tako ali drugače. Vidijo zlasti svoj neposreden interes, recimo korist. Korist pa bo organizacija dala lahko le s tem, kar člana pravzaprav ne zanima - s statusom, ki je funkcija velikosti, moči, vpliva in ugleda.
Prav v tej funkciji so tudi protesti, shodi, stavke in podobne oblike kazanja sindikalne moči. Tudi če ne gre za neposredno korist, dolgoročno utrjujejo, preverjajo in dokazujejo akcijsko moč organizacije. Uspejo že, če lahko naslovnik naslednjič upravičeno pričakuje še kaj hujšega.
Janez Drnovšek bi se moral torej danes zavedati, da Albert Vodovnik ni več »mož, ki bo spomladi stavkal, mož, ki bo jeseni stavkal«, ampak predstavnik organizacije, ki bo stavkala takoj, ko bo njegovim obljubam potekel rok trajanja. In danes bi se moral tudi zavedati, da je Dušan Semolič resno mislil, ko je v Trbovljah pribil, da stojijo za zahtevami kovinarjev vsi člani svobodnih sindikatov.
Ob vsej veri v skrajno resnost besed omenjenih sindikalnih voditeljev gre vendarle predvsem za to, ali je manifestacija uspela doseči formo, s katero je prepričala nasprotnike. Kajti umika ni! Ko namreč sindikat s tako ostrino postavi zahteve, lahko vsako oklevanje povzroči le to, da članstvo v njem ne vidi več koristi. Ali pa ne vidi koristnosti svojih voditeljev.

časopis slovenskih delavcev
Stvar je jasna. To je moj časopis. Zato ga naročam na naslov:
Priimek in ime:............................................
Naziv podjetja ali ustanove:...............................
Naslov:.
Podpis naročnika:
Ali bomo res uničili to državo?
V SP Dela med drugim g. Žarko Bernetič v svojem članku navaja, da bi bilo dobro objaviti članek Spremembe zakona v APPNI, ki ga je podpisala dr. Vlasta Črčinovič Kroflič v letošnji oktobrski številki glasila APPN1 Obvestila.
»Ustavimo se pri določbi sprememb zakona, ki normira žkonku-renčnost poslovnih bank’ z APP. Po teh določbah bi od I. 1. 1996 dalje smele poslovne banke opravljati notranji P P za pravne osebe. Seveda se z dejavnostjo notranjega PP za pravne osebe ne bi ukvarjalo vseh 33 slovenskih bank, ampak bi morala predhodno pogoje za opravljanje te dejavnosti oceniti BS in minister za finance. Po ocenah bi bilo v SLO za opravljanje PP usposobljenih od 8-12 poslovnih bank. Pravne osebe se bodo seveda lahko prosto odločale, pri kateri poslovni banki bodo odprle ŽR in preko njega opravljale tolarska plačila. Poslovne banke naj bi prevzele P P odAPP do 1. 1. 1997. Pri tem poslovne banke ne bi pod svoje okrilje sprejele vsake pravne osebe, temveč le tisto, ki ima dobro biniteto. Glede na take težnje se postavlja vprašanje, kdo bo vodil ŽR za pravne osebe, ki jim gre slabo, oz. drugače, kje bodo te opravljale plačila v notranjem P P. Ustavimo se še ob določbi 2. odstavka 13. ČL Zakona oAPPNl, kjer je določeno, da bodo smele pravne osebe odpreti več ŽR. V primeru, da jih bodo odpirale v APP in pri poslovnih bankah, lahko v pravnem prometu pričakujemo številne zadrege. Kako bo mogoče z več ŽR iste pravne osebe vnovčiti zapadle obveznosti npr. iz naslova izdanih akceptnih nalogov, če na enem računu ne bo sredstev, medtem ko jih bo na drugih računih dovolj? Kako pobrati zapadle davke in prispevke in kateri ŽR obremeniti zanje. Marše bo res uresničilo optimistično pričakovanje, da se bo morala pravnih oseb v nekaj mesecih tako izboljšala, da bodo prostovoljno poravnavale obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, ne da bi kdo bdel nad sprotnim izpolnjevanjem teh plačil? Se večji problem bo vnovčevanje sodnih sklepov o izvršbi na denarna sredstva pravnih oseb. Podoben problem bo prisilno vnovčevanje sklepov o dovolitvi izvršbe, ki jih izdajajo uprave za javne prihodke in carinarnice. Kje se bodo zbrali podatki o ŽR pravnih oseb in kdo bo dajal informacije o njih ?Ali bo upnik res moral poizvedovati pri vseh poslovnih bankah, ki bodo smele opravljati notranji PP, in pri APP, dokler bo ta opravljala to dejavnost, če ima upnikov dolžnik odprt ŽR pri vseh naštetih institucijah? V primeru, da upnik ne bo ubral opisane poti, se mu lahko pripeti, da bo sodišče sicer izdalo sklep in dovolilo izvršbo na denarna sredstva dolžnika v breme ŽR, na katerem ne bo sredstev. V primeru, da jih dolžnik prostovoljno ne bo zagotovil na ŽR, v breme katerega je izdan izvršilni sklep, bo ostal upnik nemočen in znova bo moral ubrati dolgotrajne in zapletene sodne poti. Tako bodo minila leta, preden bo njegova terjatev poplačana, če bo sploh kdaj. Kako bo v primeru, ko bo up-nifiugotovil, da ima dolžnik odprte ŽR pri več poslovnih bankah (npr. pri 4) in bo to tudi navedel v izvršilnem predlogu, tako da bo sodišče izdalo povsem ustrezen in popoln izvršilni sklep? Če upnik ne bo imel sreče in bo iz prej navedenega ŽR le delno poplačan ali sploh ne bo poplačan, ali bo moral sam o tem pozve-deti pri banki, ki je na sklepu navedena kot prva ?Ali ga bo banka o tem sama obvestila? Ali bo moral sam fizično prenesti delno vnovčeni izvršilni sklep banki, ki je navedena kot druga in tam poskusiti z vnovčitvijo? Ali bo to nalogo prevzela prva banka ? Predpostavimo, da bo sodišče poslalo izvršilni sklep vsem poslovnim bankam, pri katerih ima dolžnik ŽR in bo na teh zadostno kritje za izvršitev izvršilnega sklepa. V takem primeru bodo poslovne banke sklep izvršile in upnik bo kar večkrat poplačan za isto terjatev.
Vprašajmo se, kaj če upnik ne bo hotel vrniti večkrat plačane terjatve? Ob taki predpostavki bo dolžniku preostala le tožba zoper upnika in sodni mlini bodo mleli, dokler ne bo izdan izvršilni sklep in naša zgodba
se lahko začne znova. Po sedanji ureditvi odpre pravna oseba ŽR pri krajevno pristojniAgenciji RS za P P, nadziranje in informiranje. Ne glede na sklenjene deponentske pogodbe Z več bankami, na podlagi katerih se vključujejo sredstva pravne osebe po deležih v finančne potenciale poslovnih bank, je v breme tega računa mogoče vnovčevati vse plačilne naloge, ki jih predloži pravna oseba-imetnica ŽR, akceptne naloge, menice in čeke, ki jih predložijo upniki te pravne osebe. V breme ŽR je mogoče vnovčiti neporavnane zapadle obveznosti iz naslova davkov in prispevkov ter izdane sodne sklepe o izvršbi in sklepe upravnih organov (uprav za javne prihodke^ in carinarnic). V primeru, da na ŽR ni kritja, vzpostavi A P PNI vrstne rede, nato naloge vnovčuje po vrstnem redu v odvisnosti od prilivov. Z uvedbo novega sistema se postavlja vprašanje, kako bo zagotovljeno pobiranje davkov in prispevkov. Danes jih pobere APPNI kar 90 %, ne glede na to, če je pravna oseba predložila naloge za njihovo plačilo ali ne. Obstaja bojazen: če bo plačevanje teh davkov in prispevkov prepuščeno prosti volji in presoji pravnih oseb ali bo ostala državna blagajna prazna, bomo o zagotavljanju zdravstvenih standardov le sanjali in bodo tudi upokojenci ostali s praznimi denarnicami? Čeprav je za nevestne plačnike davkov predpisana sankcija, to je pregon zaradi storjenega prekrška, ta sankcija ni dovolj represivna, ker so sodniki za prekrške že sedaj zasuti z delom, davčnih izterjevalcev pa tudi ni toliko, da bi Ihako pregledali plačevanje vseh 63.000 pravnih oseb, kolikor jih je registrirano v SLO. Po drugi strani bo neplačani davek mogoče izterjati le po sodni poti. Glede na vse navedeno lahko upravičeno pričakujemo, da bodo sodišča zaradi take ureditve zasuta z delom, izterjava neplačanih obveznosti pa se bo razvlekla na nekaj let, če ne bo vse skupaj zastaralo, še preden bo davčna obveznost ugotovljena. Ob predpostavki, da se bodo uresničile najbolj črne napovedi in bodo pravne osebe smele odpirati ŽR po mili volji, se bo njihov manevrski prostor zelo razširil. Sedanjo APPNI je treba reformirati in posodobiti, saj so pod njeno streho združene funkcije, ki v pogojih, ko bo vsa lastnina imela znanega lastnika, ne sodijo skupaj. Ne strinjam se, da je to institucijo treba uničiti. Zakaj porušiti sistem, ki je bil zgrajen v nekaj desetletjih in ki dobro deluje? Pri tem imam v mislih notranji PP, ki teče brez zastojev. Vsa plačila so opravljena v istem dnevu, kot so predloženi v vnov-čitev plačilni nalogi in druge plačilne podlage, če je le na računu plačnika dovolj sredstev. Če sredstev ni, se vzpostavijo vrstni redi in plačilni nalogi so izvršeni takoj, ko je na ŽR kritje. Poleg tega se državni blagajni ni treba bati, da bo ostala prazna, saj je dotok sredstev zagotovljen brez posebnih naporov. Oh vsem navedenem se kar samo vsiljuje vprašanje: Zakaj je treba porušiti sistem, ki je utečen, ki deluje zadovoljivo in zanesljivo?«
Očitno je, da nekaterim bolj ustreza ribarjenje v kalnem...
Andrej Grampovčan ml., Plešičeva 35, Ljubljana
Gaber, go home!
Ne vem, ali škofi farbajo ministra za šolstvo in šport g. Gabra alifar-ba g. Gaber državljane. Kopja se namreč lomijo o vstopu RKC v javne šole. Toda Cerkev je tja ž.e vstopila skozi zadnja vrata. Iz ljudskega rekla pa vemo, da skozi zadnja vrata vstopajo le privilegiranci in lopovi. Cerkev se je vtihotapila v obvezni šolski predmet. Vsaj na srednjo gradbe-no-ekonomsko šolo v Ljubljani, pri prof. Justinovi. Od svojih dijakov namreč zahteva, da odgovorijo na 30 vprašanj, ki obravnavajo sveto pismo. Naštel bom le nekatera, ki po mojem mnenju ne sodijo k pouku slovenskega jezika:
-	Kaj je vsebina božičnih iger na temo Sv. pisma?
-	Katere od zgodb o Jezusovih čudežih se ti zdijo najpomembnejše ?
-	... Kakšno je razmerje med dogodkom in verskim naukom ?
-	Razdeli Jezusove prilike po obsegu...
-	Iz katerih poglavitnih epizod je sestavljena zgodba o Jezusovem trpljenju...?
-	Razišči, kako je Bulgakov vdelal motiv Poncija Pilata v rimah Mojzes in Margareta.
-	Kaj so apostolska dela?
-	Kaj veš o apostolu Pavlu, kot piscu pisem in listov?
-	Razloži položaj, v katerem se znajde Abraham... .
-	V čem se svetopisemska zgodba o potopu... ?
-	Zgodba o Izakovi in Jakobovi ženitvi... .
-	Opiši Mojzesov lik, kot se kaže v poglavitnih dogodkih njegovega življenja... .
-	Primerjajo zgodbo o Kajnu in Abelu s pripovedjo... .
-	Razloži globlje pomene, ki jih razberemo iz. zgodbe o Adamu in Evi.
To so le nekatera, ne vsa vprašanja, na katera morajo dijaki odgovoriti.
Sedaj pa bi zastavil vprašanje ministru za šolstvo in šport g. Gabru: Ali je to v učnem programu, ki ga je odobrilo ministrstvo, ali pa to skozi zadnja vrata vtihotapljajo verski fanatiki in cerkveni podrepniki ?
Če je to v učnem programu, je čas, da spakirate kovčke, kajti šolstvo potrebuje ministra, ne metle v rokah škofov. Če pa to ni »vaše maslo«, odstranite iz javnih šol verske fanatike in naj gredo tja, kamor spadajo.
Vprašanje sem zastavil javno in želel bi dobiti tak tudi odgovor.
Ivo Leban, Ozeljan
Izjava za javnost
Na svoji četrti redni seji se je 17. novembra 1995 sestala Vladna delovna skupina za preprečevanje oškodovanj družbenega kapitala. Obravnavala je pogoje in možnosti za prenos štirih podjetij, za katera so bili do sedaj v okviru delovne skupine ugotovljeni sumi oškodovanja družbene lastnine, na Sklad RS za razvoj. V • zvezi s tem so se člani delovne skupine dogovorili, da bodo dokončno odločitev o tem sprejeli po pridobitvi dodatnih poročil Uprave kriminalistične službe Ministrstva z.a notranje zadeve in Agencije RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje.
Sicer pa je delovna skupina na današnji seji obravnavala tri nove primere sumov oškodovanj družbene lastnine. Pobudo za obravnavo so delovni skupini dali zaposleni oziroma bivši zaposleni v teh podjetjih. Na podlagi zbranih informacij in dokumentacije je delovna skupina ugotovila, da so v obravnavanih primerih pristojne institucije že ukrepale oziroma da že vodijo določene postopke, tako revizijske kot predkaz.enske postopke. Z ozirom na nekatera nova dejstva in okoliščine, ki so jih delovni skupini posredovali zaposleni delavci, pa je bilo na delovni skupini dogovorjeno, da bodo pristojne institucije ta dejstva in okoliščine dodatne proučile in v zvezi s tem ustrezno ukrepale.
Vladna delovna skupina za preprečevanje oškodovanj družbenega kapitala je do danes obravnavala skupno štirinajst podjetij, v katerih naj bi bila oškodovana družbena lastnina. Pobudo za obravnavo so delovni skupini. poleg članov, dali predstavniki sindikalnih organizacij, člani upra-
vnih odborov podjetij, predstavniki lokalnih skupnosti, zaposleni delavci, v teh primerih pa je delovna skupina prejela anonimno prijavo. Vrednost družbenega kapitala v obravnavanih podjetjih znaša 19,9 milijarde SIT, v njih je zaposlenih preko 7000 delavcev.
V večini obravnavanih primerov obstaja sum sklepanja škodljivih pogodb, nepravilnosti pri materialnem in finančnem poslovanju, sum nezakonitih prenosov družbenega kapitala in sum oškodovanja preko ustanavljanja »by pass podjetij«.
Na podlagi pregledov posameznih primerov je delovna skupina posredovala Agenciji RS za plačilni promet, nadziranje in informiranje tri pobude za izvedbo rednega inšpekcijskega pregleda zakonitosti razpolaganja z. družbeno lastnino po 31. 12. 1992, sedem pobud za izvedbo pre-dkazenskegapostopka s strani Uprave kriminalistične službe pri MNŽ, eno pobudo Računskemu sodišču in posredovala tri pobude za nadzorstveno pritožbo na Ministrstvo za pravosodje.
Mag. Anton Rop, predsednik Vladne skupine za preprečevanje oškodovanj družbenega kapitala
Sporočilo za javnost
Dne 20. novembra 1995 so se sestali predsedniki vladnih strank, dr. Janez Drnovšek, Lojze Peterle in Janez Kocijančič. Koalicija se je seznanila z. osnovnimi ugotovitvami, do katerih je prišla na podlagi do sedaj znanih dokumentov in podatkov delovna skupina, ki proučuje utemeljenost očitkov, navedenih v vloženi interpelaciji zoper ministra z.a gospodarske dejavnosti dr. maksa Tajnikarja. Na osnovi seznanitve s poročilom ter ugotovitev iz vmesnega poročila komisije izhaja:
a)	da se po dosedaj zbranih ugotovitvah minister dr. Maks Tajnikar ni osebno okoriščal, niti ni imel tega namena, na škodo države ali podjetja TAMd.d.;
b)	da je minister dr. Maks Tajnikar v postopkih sanacije podjetja TAM d. d. sicer napravil napake, vendar pri tem ni šlo za malverzacije, temveč za dejavnosti v okviru reševanja gospodarskega položaja podjetja TAM d. d.
Koalicija se je dogovorila, da je potrebno neodvisno od postopkov v zvezi z interpelacijo zoper ministra dr. Tajnikarja storiti vse, da se sanacija podjetja TAM izvede do konca. Zato je potrebno zakon o ukrepih z.a sanacijo gospodarskega položaja TAM d.d. pojasniti tako, da se bo kvalitetno dopolnil.
Na osnovi teh ugotovitev in odgovora dr. Maksa Tajnikarja bo vlada pripravila tudi odgovor na vloženo interpelacijo zoper ministra za gospodarske dejavnosti dr. Maksa Tajnikarja.
Vlada Republike Slovenije, Kabinet predsednika
Želite svoje delo opravljati na prav poseben način?
Brez nepotrebnega razburjanja, učinkovito in organizirano, v sproščenem vzdušju, kjer boste resnično nekaj naredili?
Vaša želja je PerfectOffice, nova integrirana družina programov, ki vsebuje vodilne programe v okolju VVindovvs.
WordPerfect
version 6.1
Ouattro Pro
version 6.0
Paradox
version 5.0
InfoCentral
version 1.1
GroupWisc
A version 4.1
Envov
version vi.o
Prescntations
LIKO^fepRIS Verd 1003,61360 VRHNIKA mmmmS/jmmmm tel.: 061.754.175,061.755.355, Podna aTc.vuA 061.753.181;fax: 061.754.134
Delavska enotnost je bila ustanovljena 20. novembra 1942 • DE-glasilo Svobodnih sindikatov Slovenije • Izdaja ČZP Enotnost, 61000 Ljubljana, Dalmatinova 4, poštni predal 279 • Direktor in glavni urednik: Marjan Horvat, tel. 313-942, 132-61 -92, faks 311 -956 • Odgovorni urednik: Ciril Brajer, tel. 131-61-63, 313-942 • Novinarji: 13-16-163 • Časopis urejajo: Marija Frančeškin (Življenjska razpotja), Ivo Kuljaj (Ravbarkomanda, Najpomembnejša stran), Damjan Križnik (Sindikalni zaupnik), Franček Kavčič (Sindikati) Boris Rugelj (Na tržnem prepihu), Andrej Ulaga (Kažipot), Igor Žitnik (Kultura, šolstvo), Bora Zlobec (lektorica), Brane Bombač (oblikovalec in računalniški prelom), Sašo Bernardi (fotograf) in Jožica Anžel (tajnica), tel. 313-942,132-61-92 • Naročnina: 321-255 • Marketing: 321-255, 133-52-55 • Posamezna številka stane 220 SIT - Žiro račun: 50I0I-603-46834 • Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Kopitarjeva 6, Ljubljana • Časopisni svet: Jernej Jeršan, Edo Kavčič, Alojz Omejc, Dušan Semolič, Ciril Urek, Mira Videčnik.
LETOS SO KOVINARJI ZASEDLI TRBOVLJE, DRUGO LETO BODO DELAVCI ZASEDLI SLOVENIJO

EDMUND OZIMIC, sekretar OO SKEI Podravja: Upam, da piha veter proti Ljubljani, da bo naše zahteve tam kdo ujel. Še se bomo namreč srečevali na shodih, še bomo korakali po ulicah. Žal za tisto, kar nam že dajejo zakoni, za tisto, kar menda Janez Drnovšek prizna, da so naše legitimne pravice.
Od teh besed pa se ne da živeti. Kdo, če ne prav vlada, je kriv, da še nimamo urejenih partnerskih odnosov, v katerih bi sindikati po normalni poti uveljavljali pravice delavcev!?
Zato pa bodo stavke! Zato se bodo delavski nemiri razširili po vsej Sloveniji! To ne bo obležalo na naši vesti. Ne bodo sindikati krivi za žalostno dejstvo, da si bo delavec svoje moral priboriti na cesti.
Gospodje poslanci, gospoda v vladi, v zbornici, v združenjih delodajalcev nas silijo na to pot. Še kar grozijo, da bodo delavstvu jemali pravice, in vse bolj očitno je, da nas čaka trd boj. Naš sindikat je nanj pripravljen, vse prevečkrat so nas že nategnili, da bi kar naprej vdano čakali na nove in nove udarce.
POSLANCEM PREPUŠČAMO 45 TISOČAKOV BRUTO PLAČE, DOTLEJ PA NASVIDENJE NA LJUBLJANSKIH ULICAH!
LEOPOLD OČKO, predsednik OO SKEI Zasavje: Smo brez razvojne ► perspektive, in če je ne zmorete, pojdite, prepustite mesto drugim. V naši tovarnah delavci garajo kot nori v upanju, da se da še kaj rešiti. V mnogih je to upanje prazno.
Spoštovana ministrica Rina Klinar, čeprav mi gre »spoštovana« težko z jezika, je kriva, da bivši zaposleni po dva meseca in več zaman čakajo | na odločbe o nadomestilu. Na njenem ministrstvu pravijo, da so kadro- § vsko prešibki, da bi to lahko uredili. Toda otroci niso zato nič manj lačni. ® Sit menda res nikoli ne bo razumel lačnega!	*
TODA ŠE LAČNA ZVER JE NEVARNA. MAT KURBA, NAREDITE ti ŽE KAJ!	$
Pnyšiyi četrtek so se na protestnem shodu vTVbovljah zbrali slovenski kovinarji, člani SKEI. Ogorčeno so zavrnili dogovor o politiki plač za leto 1996 in nesramno kršenje pravic delavcev. Odločno pa so se zavzeli za podpis panožne kolektivne pogodbe še v tem letu, za človeka vredne in redne plače, regrese in druge dodatke, ki delavcem pripadajo, za vrnitev objektov družbenega standarda, predvsem pa za pravno varnost in ohranitev delovnih mest, ki v tej panogi kopnjjo kot spomladanski sneg.
KER SO SLIŠALI, DA JE PREDSEDNIKVLADE DR. JANEZ DRNOVŠEK V POGOVORU Z ALBERTOM VODOVNIKOM IZRAZIL RAZUMEVANJE ZATE ZAHTEVE IN OBLJUBIL POMOČ OZIROMA SODELOVANJE, GA KANIJO DRŽATI ZA BESEDO!
DUŠAN SEMOLIČ, predsednik ZSSS: Kovinarji danes niste sami, za vami stoje vsi sindikati, združeni vZSSS. Tddi zato, da bo konec tega prekletega strahu, ali bo na koncu meseca družina lačna. Slovenija ne bo konkurenčna le na račun nizkih plač. Direktorji so odgovorni, da ne najdejo še drugih poti (žvižgi in vzkliki »lopovi«). Država pa naj že enkrat uredi sodstvo, da bodo postopki na sodiščih pravični in kratki, če je delavec že prisiljen tam iskati svoje pravice. Tudi zdravstva naj se loti, da sistem ne bo ščitil le zdravja bogatih. Sindikati se bomo proti temu borili, ne bomo kar naprej dopuščali džungle, v kateri vselej nastrada le delavec. Ko se kopičijo novi in novi privilegiji, naj bi bil edini delavčev privilegij delo in plača. Pa še to mu jemljejo. To je svinjarija! In svinjarija je obdavčevanje, ko zna država pobirati le od revežev.
ZATO: NE UNIČUJTE VEČ NAŠIH TOVARN! DANES SO KOVINARJI ZASEDLI TRBOVLJE, JUTRI BODO DELAVCI ZASEDLI SLOVENIJO!
JOŽICA HERCOG, podpredsednica SKEI:
Pravna varnost slovenskega delavca je ogrožena.
Vsak zakon, vsak dogovor velja zelo ostro in takoj, če delavcem jemlje.
Kjer jim daje pravice, ostaja le papir.
Poslanci so s svojimi plačami in privilegiji sramota za državo. To pa je tudi vse, kar so pokazali.
VSE TISTO NAMREČ, KAR NAJ BI BILA ZGODBA O USPEHU,
JE ZRASLO LE NA PLEČIH DELAVCEV!
ANTON MOTOH, Železarna Štore: Objekte družbenega standarda je treba vrniti delavcem in sindikatom. Zgradili sojih sami, z velikanskim odrekanjem, in sindikati ne smemo dovoliti, da bi novodobni slovenski kapitalisti tudi to pokradli delavcem.
PRI NAS JE VODSTVO TE OBJEKTE DELAVCEM CELO ŽE OBLJUBILO. MORAMO JIH DOBITI NAZAJ!	▼
ALBERT VODOVNIK, predsednik SKEI: Oblast je gluha za vse naše zahteve, celo za tiste, ki so že uzakonjene ali pa jih je sama popisala. Gluha je celo za zahteve ustavnega sodišča. Če bo gluha še naprej, nas bo prisilila v stavko. Ne bomo pustili, da so delavci edini, ki se drže podpisanega. Panožno kolektivno pogodbo bomo izsilili do konca letošnjega decembra, kdor ne plačuje plač, regresov in dodatkov, naj bo kaznovan, objekte družbenega standarda naj vrnejo delavcem in sindikatom. Ti se bodo borili predvsem za ohranitev delovnih mest, pa še za 38- urni delovni teden s programom za prehod na 36-umega.
Leta 1996 nam je vlada z delodajalci dolžna vrniti 30.000 delovnih mest. Novi slovenski kapitalisti ne bodo več rasli le na račun delavskih žuljev in skupaj z vodstvi podjetij in bankami le skubli ubogega delavca.
Pri vsem tem nam je Janez Drnovšek obljubil zavezništvo (žvižgi in psovke). Držali ga bomo za besedo, kdor pa bo še žel veter in nas izzival, bo pač požel vihar! Tudi z zakonom o denacionalizaciji, ki vrača cerkvi, vrača vsem in vsakomur, le delavcem spet povzroča nove krivice.
OBLJUBLJAM, NE BOMO SE DALI!!!
DRAGO GAJZER, podpredsednik SKEI: V naši panogi seje odleta 1991 število delovnih mest skrčilo za 40 odstotkov. Ta država svojih obljub ne izpolnjuje, tudi tistih o aktivni politiki zaposlovanja ne. Novih podjetnikov ne zna in noče obdavčiti in jih s tem dela za nelojalne konkurente. Banke sanira zgolj na rovaš gospodarstva. Banke, ki sojih postavili le delavci, so že njihovi največji krvosesi.
ZA OSNOVNE PRAVICETU-DI NA BARIKADE! ČE BOTRE-BA, BOMO ZAMAJALI SLOVENIJO!
LJUBO CVAR, sekretar OO SKEI Zasavje: Nismo tu po naključju, Trbovlje so zibelka slovenskega delavskega gibanja. Tudi zdajje dozorel čas za vse, tudi najbolj radikalne oblike delavskega boja. Zal se bo treba tepsti za pravice, ki nam jih že dajejo zakoni.
V zadnjih desetih letih nam je v Zasavju nezaposlenost skočila za 17-krat.V panogi občine imamo 4- krat manj delovnih mest. Edino, kar raste, so izgube in krivice!
Država vse to dobro ve in pozna. Tu smo zato, da se bo zavedala, da je vedeti premalo, da so prazne obljube le lari fari in se z njimi ne bomo več zadovoljili.
Tudi s tem ne, daje Koržetov Sklad za razvoj postal Slovenski sklad za razkroj, saj svojim nalogam očitno ni kos ne kadrovsko ne finančno ne strokovno.
ČE BI ČIKAL, KOT JE MOJ DED, BI ZDAJLE ZAGRENJENO PLJUNIL. ZELO ZAGRENJENO IN ZELO DALEČ!
ZA BOLJŠI POLOŽAJ NEPEDAGOŠKIH DELAVCEV
Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti Slovenije, povezan v ZSSS, je ta teden or-	pa je ugotovitvam sindikalistov o pre-	mogoče zmotili, so mogoči tudi hitri
ganiziral okroglo mizo o položaju nepedagoških delavcev. Predstavniki sindikata so zahtevali zlasti spremembe	nizkih izhodiščnih plačah in o po-	popravki očitnih neskladij,
standardov in normativov za vrednotenje dela tajnic, računovodij, kuharic, hišnikov in snažilk. Tem kategorijam	manjkanju denaija za nagrajevanje Osnovni profili vzgojnoizobraže-
zaposlenih naj bi omogočili napredovanje v pet plačilnih razredov. Predstavniki ministrstva za šolstvo, združenja	delovne uspešnosti. Na prenizke izho-	valnih delavcev napredujejo v nazive,
ravnateljev in drugimi udeleženci okrogle mize pa so menili, da je kratkoročno in glede na sedanji sistem možno	djščne p|a5eje opozorila tudi pred-	preostali lahko dobijo le višji plačilni
popraviti le plačevanje obsega in učinkovitosti dela. Sindikat bo vseeno pripravil konkretne predloge najnujnejših	sednjca jzvršnega odbora skupnosti	razred, jedodalaKarmenLeban,sekre-
sprememb in utemeljitve zanje ter si prizadeval za njihovo uveljavitev.	vrtcev Tatjana Prešern.	taricasindikatazaljubljanskoobmočje.
„	.	..... Generalni sekretar ministrstva za	Opozorila je tudi na prevelik razkorak
Sekretar sindikata Bojan Hribar	na zakonodajo, zato naj bi bile raz-	Predsednik združenja ravnateljev	šolstvo Roman Lavtarje najprej po-	med plačami kuhatjev v zavodih v pri-
je uvodoma ugotovil, da se spre-	vrščene v peti ali celo šesti plačilni	osnovnih šol Ervin Hojker je sindika-	vedal, daje zakon enotno uredil pla-	meijavi z gospodarstvom. Predstavniki
membe plačnega sistema in drugih	razred. Njeni kolegi so predlagali	liste skušal prepričati, naj naštete pro-	čevanje zahtevnosti dela, ki temelji	računovodskih delavcev so opozorili
predpisov o pravicah zaposlenih pra- tudi popravke vrednotenja delovnih bleme rešujejo skupaj z drugimi za-	na dejanski izobrazbi. Zahtevnosti	na svojo veliko odgovornost, saj so desna
vdorna nanasajoje na osnovne po- mest kuharjev, računovodij in hiš- poštenimi v zavodih. Odgovorili so	dela zato kratkoročno ni mogoče	roka direktoijev, ki se na poslovanje
klice, torej na učitelje, vzgojitelje	njk0v. Menili so, da koeficient 1.25	mu, da so prišli v sedanji slab položaj	spreminjati. Plačevanje pa temelji tudi	premalo spoznajo. Ksenija Antončič,
in raziskovalce, na druge profile pa	za sna7j|^() povzroča preveliko in	prav zato, ker soo njih odločali skupaj	na količini dela, in ker so se pri oce-	direktorica viških vrtcev, je menila, da
predlagatelji spretnem pravi orna nestimulativno uravnilovko.	z osnovnimi profili zaposlenih. Pritrdil	njevanju nekate.rih delovnih mest	sistemi nagrajevanja ne smejo ustvaijati
pozabljajo.Teh razlikovanj sindikat ne sprejema, ker ima vedno pred očmi vse zaposlene v vzgojno-izo-braževalnih zavodih. V sindikatu so prepričani, da osnovne dejavnosti zavodi ne bi mogli opravljati, če nepedagoški delavci ne bi dodajali svojega deleža. Hribarje omenil tudi izsledke analize o izvajanju zakona o razmerjih plač v negospodarstvu, zlasti neenotno metodologijo vrednotanja delovnih mest, premajhne razpone med plačilnimi razredi in prenizek delež denarja za nagrajevanje delovne uspešnosti. Menil je, da večina problemov izhaja iz prenizkih izhodiščnih plač. Prav zato sindikat, v katerem opravlja delo sekretarja, ni podpisal aneksa k splošni kolektivni pogodbi za negospodarstvo, ki pa vseeno velja. Njegovo razmišljanje je konkretizirala predsednica konference nepedagoških delavcev Marija Labaš, ki je za tajnice zavodov predlagala preimenovanje v sekretarje. Morajo se namreč spoznati na vse, tudi
konfliktnih razmer v zavodih, zaradi katerih bi jih usposobljeni kadri zapuščali.
Triurna razprava seje končala z dogovorom o pripravi utemeljitev najnujnejših sprememb plačne politike za nepedagoške poklice. Predstavniki šolskega ministrstva so zagotovili, daj ih bodo skušali uveljaviti za kar pa bo potreben dogovor tudi z drugimi vladnimi resorji.
Opisana okrogla miza prvi poskus reševanja slabega položaja kadrov, ki v vzgojnih in izobraževalnih zavodih opravljajo nepedagoške poklice. Uspeh sindikata je že, da je ta vprašanja uvrstil na dnevni red in jih spravil v javnost. Pripravljenost ministrstva za sodelovanje, je verjetno največ, kar so lahko pričakovali.
Franček Kavčič
DELAVCI MELODIJE ZNOVA NA CESTI -SRAMOTA NA OBROBJU LJUBLJANE
Delavce Melodije iz Mengša j e njihov zadnji direktor Branko Poličar 19. junija letos poslal na čakanje. Od tedaj vse do danes niso prejeli nobenega nadomestila. Ogoljufanim delavcem, ki so iskali pravico na območni organizaciji ZSSS v Domžalah, nista pomagali niti dve odločbi inšpekcije za delo, ki je podjetju naložila, naj jih vrne na delo in jim izplača pripadajoče nadomestilo. Sele ta teden je stečajni upravitelj Zoran Hartman eni od delavk povedal, da je njihova firma v stečaju.
Melodija je odšla v stečaj že leta 1990, dve leti kasneje je proizvodnja znova stekla, leto 1993 je zaključila s pozitivnim poslovnim izidom, že leto kasneje pa se je soočila z zmanjšanim povpraševanjem na zahodnem in do-
Svet ZSSS
malenkostne pripombe, K predlogom kandidatov za sekretarje območnih: organizacij in sekretarjem v območnih organizacijah
mačem trgu. Tega leta je občutila tudi nesorazmerje med proizvodnimi stroški in deviznim izkupičkom. Navedeno smo povzeli iz obvestila o zmanjšanju proizvodnje, ki gaje za letošnjo septembrsko številko Me-ngšana pripravil direktor Melodije d. o. o. Branko Poličar. Zaradi takšnih razmerje del zaposlenih moral junija oditi na čakanje. Obvestilo v Meng-šanu je direktor zaključil z ugotovitvijo, da bo treba proizvodnjo harmonik in kitar reorganizirati in najti primernejšo poslovno in organizacijsko obliko.
Iz gradiva domžalske območne organizacije ZSSS pa je razvidno, da razporejeni na čakanje, sklepe so prejeli 19. junija, niso prejeli niti tolarja nadomestila. Sekretarka te organizacije JustiAmuš z vodstvom Melodije ni mogla vzpostaviti nobenega stika. Poslovni prostori so bili po njenih navedbah zaklenjeni.
V tem položaju je Arnuševa poklicala na pomoč inšpekcijo dela. Po opravljenem pregleduje inšpektorica Natalija Humar izdala odločbo in Melodiji d. o. o. naložila, naj delavce razporejene na čakanje, takoj vrne nazaj na delo. Podjetju je hkrati naložila, naj čakajočim takoj izplača plače, ki so bile določene v sklepih o začasno presežnih delavcih. Odločbo je utemeljila z navedbami delavcev, da so nekateri privilegirani delavci ostali na delu v poslovnih prostorih, drugi pa dobili delo na
domu. Delavci so na ta način dokazovali, da ima njihovo podjetje dela dovolj.
V inšpekcijski odločbi je zanimiv tudi podatek, daje večinski lastnik Melodije d. o. o. Elex Trade p. o. iz Ljubljane. Taje skupščini Melodije predlagal, naj podjetje zapre, češ da nima možnosti za donosno poslovanje. Skupščina je ta predlog sprejela, strinjala seje tudi s predlogom prodaje poslovnih prostorov in uvedbe stečajnega postopka; Skupščina je zasedala 29. junija, na sklepih o napotitvi delavcev na čakanje pa je datum 16. junij.
Na inšpekcijsko odločbo, ki je bila izdana 25. septembra, se je Melodija pritožila prek odvetnika Borisa Perto-vta iz Ljubljane. Nova inšpekcijska odločba, izdana 23. oktobra, nalaga Melodiji iste obveznosti do delavcev. V obrazložitvi zavrnitve pritožbe je inšpektorica zapisala, da v postopku ni mogla ugotoviti, koliko in kdo od delavcev dela doma oziroma v poslovnih prostorih, koliko izdelkov je podjetje prodalo in kolikšen je bil izkupiček. Melodija seje v pritožbi sklicevala tudi na začetek stečajnega postopka, inšpekcija pa za to trditev na sodišču ni dobila nobenega dokaza.
Stečaj je bil res uveden, vendarle šele 7. novembra in delavci o njem niso dobili nobenega obvestila. Zanj je ta teden izvedela le delavka, ki je na podlagi inšpekcijske odločbe, iskala svojo pravico.
Kot nam je povedala Justi Arnuš, je Melodija dajala kruh 70 zaposlenim. Po prvem stečaju je sindikat v podjetju razpadel, znotraj podjetja delavcev nihče ni mogel zaščititi. Delavci kljub dvema odločbama inšpekcije vse od junija niso prejeli niti tolarja. Vse to se dogaja le dobrih deset kilometrov od prestolnice države, ki se poteguje za vstop v Evropo. Ne samo po tem primeru, tudi po času, kije potreben, da sodišča razsodijo v korist oškodovanih delavcev, spadamo bolj na Daljni vzhod. Čas je že, da si vlada in poslanci vzamejo čas za nov zakon o delovnih razmerjih, saj je sedanji le dober ventil za vse, ki delavcem jemljejo delo in iz njega izhajajoče pravice.
Franček Kavčič
ZAKON 0 STAVKI PRED USTAVNO SODIŠČE?
Vodilni v Čevljarstvu v Kidričevem so izračunali, da je 41-dnevna zasedba podjetja, zasedli so ga bivši delavci pod vodstom Neodvisnih sindikatov, povzročila okoli 18 milijonov tolarjev škode. Vodstvo je na sodišču že v času zasedbe vložilo tožbo proti stavkajočim zaradi motenja posesti, po končani pravdi pa nameravajo proti njim sprožiti tudi tožbo za plačilo odškodnine. Vodilni v Čevljarstvu tožijo bivše delavce kot posameznike, ker po njihovem mnenju pri zasedbi podjetja ni šlo za sindikalno akcijo (trdijo, da so podjetje zasedli samo bivši delavci, da stavka ni bila napovedana, da se stavkajoči niso držali stavkovnih pravil in da Neodvisni sindikat v Čevljarstvu ni bil
nikoli reprezentativen). Zato da bi izvedeli, kaj o tem menijo v Neodvisnih sindikatih, smo se pogovarjali z njihovim predsednikom Rastkom Plohlom ter strokovnim sodelavcem Stanislavom Novakom.
“Zasedbo Čevljarstva je Neodvisni sindikat izpeljal popolnoma v skladu s Konvencijo št. 87 o sindikalnih svoboščinah in varstvu sindikalnih pravic. Ta konvencija poudarja pomen sindikalnega prava, torej pravico, da člani sindikata sami z avtonomnimi akti urejajo svojo organizacijo, delovanje, pravice in dolžnosti ter da sami oblikujejo in izvajajo svoje akcije,” pravi Rastko Plohl. “Konvencija govori o akcijskih programih sindikata, kar je veliko širši pojem kot

Za leto 1996 smo vam pripravili:
Zajetnejši, bogatejši, uporabnejši
rokovnik - priročnik (14,5 x 20,5 cm) Sestavljajo ga koledarski del, zajeten blok za zapiske in knjižno darilo_____Cena 2.000 SIT
rokovnik - priročnik (17 x 23,5 cm) in knjižno darilo________________Cena 2.500 sit
namizni tedenski podložni koledar v različnih barvah (49 x 59 cm) cena 1.200 sit
žepni planer (9 x 15 cm)
Cena 500 SIT
isiiS!:;-::* i< i.
(V cenah ni vključen 5-odstotni prometni davek)
Vsa naročila in dodatne informacije dobite pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, ali po tel. 061/133-5255
V prednaročilu, do 7. 12. 1995, so cene 20% nižje.
NA_R OČJ L_NJ_CA_________________________________V
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4 nepreklicno naročamo.........(izvodov)
1.	Rokovnik - priročnik A5
2.	Rokovnik - priročnik A4
3.	Namizni tedenski podložni koledar
4.	Žepni planer
Naročeno pošljite na naslov.......................
Ime in priimek podpisnika..............................
Račun bomo plačali v zakonitem roku, po prednaročniški ceni.
Naročeno dne..
Podpis..
stavka, prav tako pa v konvenciji nikjer ne piše, da bi moral sindikat o svojih akcijah kogarkoli prej obvestiti. Najava stavk je izmišljotina Markovičevega zakona o stavkah, ki so ga sprejeli, da seje tedanja oblast na stavke ustrezno pripravila in daje ne bi odpihnili spontani delavski nemiri. Markovičev zakon o stavkah je žal nasledila in prevzela tudi Slovenija, vendar smo v našem sindikatu prepričani, da ni v skladu s slovensko ustavo in omenjeno Konvencijo št. 87, ki jo je Slovenija ratificirala. Zato bo Neodvisi sindikat Slovenije na ustavnem sodišču sprožil postopek za preverbo ustavnosti zakona o stavkah.”
“Zelo problematična je tudi označba bivši delavci, saj je bil po naših presojah stečaj Čevljarstva nepotreben in gaje vodstvo izsililo s ponarejenimi listinami. Očitno so se vodilni želeli s stečajem samo rešiti večjega števila delavcev, sumimo pa tudi, da so se želeli polastiti podjetja. Pravilno bi torej morali stavkajoče imenovati nezakonito odpuščeni delavci.Takšni delavci pa imajo vse sindikalne pravice za zaščito svojih interesov,” pravi Plohl.
“Daje tako, kaže tudi ravnanje bivšega stečajnega upravitelja. Po stečaju podjetja bi bilo logično in edino moralno, da bi odslovil stare vodilne delavce, naredil revizijo poslovanja za nekaj let in ugotovil, kdo so krivci za stečaj. Namesto tega pa je obdržal direktorico, ji omogočil, daje poceni odkupila dolgove podjetja, kijih je sama pomagala ustvariti, ter jo po prisilni poravnavi pomagal ponovno ustoličiti za direktorico. Po vsem tem se človek upravičeno vpraša, ali je bil stečaj, katerega žrtve so bili samo delavci, resnično potreben ali pa je sodišče nasedlo bilancam, ki sojih pripravili tisti, ki so podjetje slabo vodili,” pravi Stanislav Novak. “Sodišče bi lahko pred odločanjem za ugotovitev dejanskega stanja angažiralo vsaj takoime-novano Ropovo agencijo, ali ne?”
aTudi odškodninski zahtevek proti stavkajočim delavcem je brezpredmeten. Jasno je, daje namen stavke povzročiti delodajalcu škodo in ga na ta način prisiliti k spoštovanju zakonitih pravic delavcev. Prepričani smo, daje pravica na strani delavcev, ki so bili nezakonito odpuščeni in opeharjeni, ter na strani našega sindikata. Verjamem, da se bo to izkazalo tudi na sodišču,” je prepričan predsednik Neodvisnega sindikata Slovenije Rastko Plohl.	Tomaž Klela
DELAVCI TAMA ZAHTEVAJO, NADALJEVANJE SANACIJE
Sanacij a Tama je, kakor že tolikokrat v zadnjih letih, ponovno na preizkušnji. V času, ko bi morali vsi odgovorni že predstaviti prve rezultate uresničevanja zakona o sanaciji Tama in povedati, kako bo z njimi prihodnje v bodoče, prihajajo v javnost samo vesti o nečednih poslih Tama v preteklosti. O tem, kako sanacijo občutijo in doživljajo delavci, smo se pogovarjali s predsednikom sindikata Skei v Tamu Dragom Gajzerjem.
Kako se v Tamu v teh sanacijskih (asih uresničujejo pravice delavcev? Ali prejemajo plače po kolektivni pogodbi? Kako je bilo z regresom? Kako se izvaja program reševanje trajno presežnih delavcev?
Gajzer: Kar zadeva pravice delavcev, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe, se te v večji meri spoštujejo. Težave se pojavljajo pri izplačilih, ki zaradi še vedno nerednega financiranja, likvidnostnih težav in stagnacije v proizvodnji za 8 do 10 dni odstopajo od termina, dogovorjenega v kolektivni pogodbi.
Z aneksom št 3 h kolektivni pogodbi za podjetja poslovnega sistema Tam smo uspeli doseči, da znaša najnižja osnovna plača 95 odstotkov izhodiščne plače za posamezni tarifni razred. Z aneksom št. 4 o novi sistematizaciji in vrednotenju delovnih mest pa nameravamo doseči normalno razporeditev delavcev po tarifnih razredih, kar bo v poslovnem sistemu zagotovilo dokaj normalen plačilni sistem.
Regres za letni dopust je bil izplačan v skladu z dogovorom o politiki plač in terminsko v skladu z dogovorom med Skei v Tamu in upravo v štirih enakih delih (julija, avgusta, septembra in oktobra).
Program reševanja presežnih še ni izdelan in še ni bil posredovan sindikatu v uskladitev.
Delavci in sindikalisti ste pozdravili sprejem zakona o sanaciji Tama. Ali se ta zakon uresničuje tako, kakor ste sindikalisti pričakovali?
Gajzer: Žal ne. V se preveč različnih interesov se pojavlja med vlado, bankami in upravnim odborom, kar zavira izvajanje zakona in sanacijo. Vse pelje v sfero političnega. Skei v Tamu je že pred časom jasno povedal, da se bo boril za ohranitev čim večjega števila delovnih mest, za razvoj podjetja in za delavske pravice, lopove pa naj iščejo in preganjajo pristojni državni organi. Kljub temu se v delu javnosti pojavljajo ocene, češ da ste se delavci in sindikalisti pustili predolgo vleči za nos bivšim vodilnim ljudem. Kako zavračate takšne očitke? Gajzer: Naš primarni cilj je še vedno ostaja ohranjanje delovnih mest in varstvo pravic delavcev, ki izhajajo iz delovnopravne zakonodaje in kolektivnih pogodb.
Kar pa se tiče vlečenja za nos, moram reči, da nas nikoli nihče ni vlekel za nos. Res pa je, da smo dogajanja v zadnjih petih letih v največji meri plačali delavci in da so dogajanja v tem času potekala pod okriljem države in z vednostjo države in njenih institucij.
Kakšno je stališče Skei v Tamu v zvezi z interpelacijo proti ministru za gospodarske dejavnosti dr. Maksu Tajnikarju? Gajzer: Sindikat ni politična stranka, interpelacija pa je stvar prav političnih strank in parlamenta, ne pa sindikata. Skei v Tamu pozitivno ocenil ministrovo delo, povezano s sanacijo Tama je zato uživa naše simpatije in vso podporo. Gre namreč za ohranjanje delovnih mest.
Drago Gajzer: Delo ministra Tajnikarja, povezano s sanacijo Tama, uživa naše simpatije in vso podporo
Zadnji dogodki usmerjajo pozornost javnosti v nepravilnosti v Tamu. Kaj delavci in sindikalisti pričakujete oziroma terjate od vlade, državnega zbora, strank, bank, poslovodstva in drugih pristojnih, da se bo sanacija Tama nemoteno nadaljevala?
Gajzer: Za uspeh sanacije je odločilna volja - politična volja. Zato pričakujemo in zahtevamo od vseh, ki so se načelno opredelili za sanacijo, naj jo s svojim delom tudi omogočijo.
Tomaž Kšela
JEKLOTEHNA BO USTANOVILA 15 HČERINSKIH PODJETIJ
V mariborski Jeklotehni, največjem trgovskem podjetju v tem kraju in enem naj večji h v Sloveniji, so se, da bi izboljšali poslovne rezultate, odločili za reorganizacijo podjetja. Tako bo delniška družba Jeklotehna ustanovila 15 družb z omejeno odgovornostjo, ki bodo vse v njeni lasti. Vodilni iz Jeklotehne so na nedavni tiskovni konferenci, na kateri so javnost seznanili s svojimi na-
drugimi ukrepi nameravajo v Jeklotehni za 30 odstotkov zmanjšati poslovne stroške in stroške upravljanja. Poleg tega so v Jeklotehni pripravili tudi program reševanja trajno presežnih delavcev. Skladno z njim so že odpustili 129 trajno presežnih delavcev: 5 se jih bo vključilo v kmečko zavarovanje, 22 pa se jih bo samozaposlilo. Vsi drugi se bodo po šestmesečnem odpove-
Franc Werner Petek: Kriza mariborske industrije se kaže tudi v trgovini
pori za izboljšanje čedalje slabših poslovnih rezultatov, povedali da bodo imele hčerinske družbe svoj žiro račun in bodo pri poslovanju samostojne. Skupne službe na ravni delniške družbe pa bodo opravljale za vse naloge na razvojnem, kadrovskem, marketinškem, plansko-analitskem in strateško-fmanč-nem področju. Z reorganizacijo in
dnem roku prijavili na zavodu za . zaposlovanje, z izjemo 35 delavcev, ki so se sporazumno dogovorili za skrajšan odpovedni rok in nameravajo sami poskrbeti za svojo zaposlitev.
V Jeklotehni za vsako družbo posebej predvideli tudi mesečni obseg prometa. Če bo teklo vse po načrtih, bodo vse družbe skupaj
Člani svetov delavcev in drugi delavski predstavniki! Sindikalni zaupniki! Kadrovski delavci in pravniki v podjetjih!
Končno bomo lahko ustregli vašim željam in zadostili vašim potrebam po praktično uporabni strokovni literaturi s področja uveljavljanja novega sistema sodelovanja delavcev pri upravljanju podjetij. V založbi ČZP Enotnost in Studijskega centra za industrijsko demokracijo »Studio participatis« je izšel
SPLOŠNI PRIROČNIK ZA DELAVSKO SOUPRAVLJANJE
Napisala sta ga Mato Gostiša in Gregor Miklič. Namenjen je ljudem iz prakse za prakso. Vsebuje preko 200 strani predpisov s celotnim besedilom zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju, navodil za vodenje volilnih in drugih postopkov, obrazcev, vzorcev splošnih aktov (poslovnik sveta delavcev, participacij ski dogovor, statut, dogovor o oblikovanju sveta delavcev kapitalsko povezanih družb, dogovor o medsebojnih razmerjih med sindikatom in svetom delavcev), priporočil in odgovorov na najbolj pereča odprta vprašanja praktičnega uresničevanja zakona. Obsega 35 poglavij v 5 delih, ki nosijo naslov: 1. del
-	Predstavitev sistema delavske participacije, 2 del
-	Kako aktivirati sistem delavske participacije v podjetjih, 3. del - Pristojnosti in način dela sveta de-
lavcev, 4. del - Avtonomna pravna ureditev delavske participacije z vzorci splošnih aktov, 5. del- Aktualne dileme in vprašanja v zvezi z uresničevanjem zakona.
Imeti bi ga moral prav vsak novoizvoljni član sveta delavcev, predstavnik delavcev v nadzornem svetu in delavski direktor, sindikalni zaupniki pa bodo brez njega težko unčinkovito izpeljali akcijo za izvolitev sveta delavcev in vzpostavitev drugih mehanizmov delavskega soupravljanja v svojem podjetju ter se kasneje tudi aktivno vključili v njegovo delovanje. Novosti je namreč preveč, prav v tako tudi odprtih vprašanj. Zato bo priročnik lahko dobrodošel pripomoček tudi pravnikom in kadrovskim delavcem, ki se z uveljavljanjem zakonskega sistema delavske participacije ukvarjajo na strani delodajalcev (podjetij).
Cena priročnika je 6.900 SIT, naročite pa ga lahko pri ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, Ljubljana.
imele mesečno preko 1,9 milijarde tolarjev prometa, kar bi zadostovalo za uspešno poslovanje delniške družbe.
O tem, kako razmere v Jeklotehni ocenjuje svobodni sindikat in kako je spremljal pripravo ukrepov za izboljšanje gospodarskih rezultatov, smo se pogovarjali s predsednikom Sindikata delavcev v trgovini v Jeklotehni in predsednikom območnega odbora tega sindikata za Podravje Francem Wernerjem Petkom.
Sindikalne pripombe je podjetje upoštevalo
“Sindikalisti smo nadzirali pripravo programa trajno presežnih delavcev in ukrepov, ki neposredno vplivajo na uresničevanje pravic delavcev. Sprejemanje in uresničevanje vseh drugih ukrepov je v izključni pristojnosti vodstva podjetja, ki tudi odgovarja za gospodarske rezultate delniške družbe,” pravi Petek. “Pripombe, ki smo jih sindikalisti dajali v fazi, ko je program za reševanje trajno presežnih delavcev še nastajal, je vodstvo podjetja upoštevalo. Tudi sicer je program pripravljen skladno z določili zakona o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo. O reorganizaciji podjetja pa v sindikatih nismo posebej razpravljali, saj to ni naša stvar.”
To pa še ne pomeni, da v sindikatih o posledicah reorganizacije ne razmišljajo. “Po eni strani je res, da se po reorganizaciji nihče ne bo mogel več skrivati za rezultati drugih in da bo natančno razvidno, kdo ustvarja promet in kdo ne. Vendar pa promet v trgovini ne more biti edini zveličaven, saj ni odvisen samo od prizadevnosti trgovcev, pač pa tudi od objektivnih razmer na trgu in v celotnem gospodarstvu. Če denimo trenutno kako podjetje ne more prodajati investicijske opreme, ker v gospodarstvu ni dovolj denarja za investicije, to še ne pomeni, da mora to dejavnost tudi nujno opustiti. V nekaterih trgovskih podjetjih, ki so se že pred časom reorganizirala in ustanovila več družb, seje zelo zmanjšal asor-timan ponudbe, kar pa za trgovsko podjetje z vidika razvoja ni vedno dobro. Kakorkoli že, po reorganizaciji bodo zaposleni v vseh novih družbah morali pošteno poprijeti za delo, da bi ustvarili čim boljše poslovne rezultate. V tistih podjetjih, kjer jim to zaradi kateregakoli vzroka ne bo uspelo, se delavcem ne piše dobro...”
Krizo v industriji občutijo tudi mariborski trgovci
V preteklosti so potekale v Jeklotehni dokaj ostre polemike med sindikati v podjetju. Kako je sedaj? “Odnosi med Svobodnim sindikatom in KNSS so se normalizirali.
Tudi sindikat KNSS je postal v podjetju reprezentativen, saj je vanj po podatkih zaupnikov tega sindikata vključenih okoli 20 odstotkov zaposlenih. Zdi se, da so tudi V KNSS uvideli, da se v svobodnem sindikatu borimo izključno za ohranitev podjetja in produktivnih delovnih mest ter za uresničevanje delavskih pravic, kar so nam včasih oporekali,” pravi Petek.
Kakšne pa so sicer razmere v mariborski trgovini? “Kriza, ki se je v mariborski industriji začela že na začetku devetdesetih let, seje čez čas pokazala tudi v mariborskih trgovskih podjetjih,” pojasnjuje Petek. V Mariboru in podravski regiji je moralo v minulih letih v stečaj okrog 90 večjih in srednjih podjetij, brezposelnih delavcev pa je več kot 30 tisoč. Zaradi tega je kupna moč prebivalstva čedalje manjša, pa tudi podjetja nimajo
dovolj sredstev za modernizacijo in nove investicije. “Razmere v Mariboru spominjajo na padanje domin. Najprej so se znašla v krizi industrijska podjetja, sedaj pa seje kriza razširila na vse gospodarske panoge. Med mariborskimi trgovskimi podjetji bi sedaj težko našli kakšno, ki se lahko pohvali z velikim prometom in odličnimi poslovnimi rezultati. Mordaje nekoliko na boljšem samo prehrambena trgovina, saj morajo ljudje prehrambene izdelke kljub vsemu kupovati,” pravi Petek.
Kljub težavam pa v večini trgovskih podjetij delavci prejemajo plače po kolektivni pogodbi, kar je v veliki meri tudi zasluga sindikatov, ki se borijo za spoštovanje pravic delavcev. “Najtežje pa je delavcem v privatnih trgovinah. Zasebni delodajalci velikokrat delavcev ne prijavijo, pravtako pa jim ne dajejo plač po kolektivni pogodbi. Delodajalci delavke šikanirajo in izsiljujejo tudi na druge načine, vendar pa prizadeti molčijo zaradi ljubega kruhka. Delovna inšpekcijaje tudi zaradi tega pri kontroliranju v zasebnih trgovskih podjetjih premalo učinkovita,” pravi FrancWemer Petek.
Tomaž Kšela
SKRAJŠEVANJE DELOVNIKA OGROŽA VIKENDE NEMŠKIH DELAVCEV
Nemški zakon o delovnem času ne prepoveduje izrecno sobotnega dela. V sindikatih so vseeno prepričani, da naj bi praviloma povsod veljal petdnevni delovni tednik, ki se začne v ponedeljek, konča pa v petek. Prost konec tedna je odvisen od kolektivnih in tarifnih pogodb. Izhodiščni pravni položaj pa daje delavcem in njihovim močnim sindikatom velike možnosti za preprečitev šestdnevnega delovnega tednika.
Tudi na letošnjih pogajanjih, ki so se končala z dogovorom o 35- urnem delovnem tedniku v kovinski industriji, so delodajalci skušali izsiliti možnost sobotnega dela in zagovarjali šestdnevni delovnik. IG Metali se bo moral v podjetjih postaviti po robu zahtevam po uvajanju sobotnega dela. Moral bo izkoristiti svojo moč, ki izhaja iz sposobnosti mobilizacije članstva za stavke in druge oblike protestov. Ponovna uvedba rednega dela ob sobotah bi namreč pomenila precejšen korak nazaj, saj je dela prost vikend za nemške delavce pomembna socialna pridobitev.
Če sindikat vodstev podjetij ne bo uspel odvrniti od namere za uvedbo sobotnega dela, bodo o sporih odločale arbitražne komisije. V IG Me-tallu imajo zanje veliko argumentov in mislijo, da delodajalci ne morejo uspeti.
Izkušnje v obratih, ki so pred leti uvedli 36-urni delovnik, so zelo različne in zaskrbljujoče. Številni delodajalci so skušali skrajšani delovnik ljudi izkoristili za podaljšanje obratovalnega časa strojev. Osemurni
dnevni delovni čas so skušali podaljšati za uro ali celo dve. Štiridnevni delovni teden so delodajalci izkoristili za ponovno uvajanje dela ob prostih sobotah; ponedeljek, torek, sreda ali četrtek so postali dela prosti dnevi. Delovni čas so razporejali na zelo različne načine, število opravljenih ur so usklajevali na daljše obdobje. Razporejeni v drugo izmeno so v nekaterih podjetjih morali delati do polnoči ali celo do ene ure zjutraj.
Načelo solidarnosti - vsi naenkrat delajo, vsi naenkrat počivajo - je takšna praksa zelo spodkopala. Podaljšani delovni dan je slabo vplival na zdravje zaposlenih. Novi delovni čas je pri delodajalcih spodbudil težnje po skrajševanju dopustov in nadomestil plače zanje.
Nemški sindikat IG Metali bo moral o teh vprašanjih temeljito razmisliti. Za začetek bodo v vodstvu pripravili gradivo, ki bo podlaga za razpravo in nove politične opredelitve do teh vprašanj. Ponovno bodo pretehtali, ali naj bo delovni dan še naprej omejen največ na osem ur. Skupaj z delodajalci bodo skušali ugotoviti tudi posledice daljšega delovnika na produktivnost.
Sindikati bodo morali proučiti tudi posledice na socialnem in družbenem področju. Na preizkušnji bo tudi družinsko življenje. Marsikatero žensko bo novi delovnik prisilil v zaposlitev za skrajšani delovni čas.
Po informaciji s seminarja IG Metali Vladimirja Bizovičarju povzel Franček Kavčič
23* novembra 1995
sindikalni
(im mi|
Sindikalna lista

november 1995
Prvi del •
1.	Dnevnice
-	cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti)	3.500,00
-	polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti)	1.750,00
-	znižana dnevnica (od 6 do 8 ur, če se potovanje začne dve uri pred začetkom
delovnega časa in konča dve uri po njem)	1.218,00
2.	Kilometrina (od 7. 6. 95 dalje)	23,00
3.	Ločeno življenje	41.773,00
4.	Prenočišče - Povračilo sroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec
5.	Regres za prehrano	10.443,00
Drugi del
|p! V drugem delu objavljamo povprečno plačo za obdobje maj-julij 95 kot osnovno za uveljavljanje pravic iz neposredne skupne porabe. Povprečna plača v preteklih treh mesecih v gospodarstvu Slovenije znaša 67.191 SIT.
1.	Jubilejne nagrade
-za 10 let	33.595,50
1111	- za 20 let	50.393,00
-za 30 let	67.191,00
2.	Nagrada ob upokojitvi	201.573,00
3.	Solidarnostne pomoči	67.191,00
Vir: Zavod RS za statistiko	Strokovna služba ZSSS
Opomba:
Objavljena višina nagrade ob upokojitvi je rezultat kolektivnega pogajanja. Sprejeta sprememba uredbe Vlade RS o stroških, ki se priznavajo kot odhodek (Ur. I. RS, št. 7/95), pa omogoča to nagrado do višine treh bruto plač v gospodarstvu RS.
KAJ DELAJO
Opravičilo sprejeto
Miloš Mikolič (na sliki), »najbolj pismen sekretar«, kar jih je pod streho Doma sindikatov, se opravičuje članstvu, ker v zadnjih dveh številkah DE ni objavil nobene notice o aktivnostih Sindikata komunalnega in stanovanjskega gospodarstva ter Sindikata gasilcev. »Cisto sem ,ausglajzal’,« se nam je veselo potožil, ko je prišel povedat, naj tudi tokrat ne računamo na njegov prispevek »Prejšnji teden je ta-starejša rodila, v soboto pa seje ta-mlajša omožila...«
Na zdravje, dedek!
lili
V območnih organizacijah
_________________________ ____________________________I
Domžale
Izobraževanje, ki je nekaj več
Območna organizacija ZSSS Domžale nadaljuje usposabljanje za delavsko soupravljanje. Trinajstega novembra je v Jamarskem domu na Gorjuši orga-' nizirala nadaljevalni seminar za novoizvoljene člane svetov delavcev. Na njem so izvedeli za osnovne pogoje za delovanje sveta delavcev ter za način, kako seje treba o teh pogojih dogovoriti z vodstvom podjetja in to normativno urediti v posebnem aktu - dogovora.
Posebnost nadaljevalnega seminarja je bilo izobraževanje v obliki delavnice. Odlika takega načina je zelo aktivno sodelovanje udeležencev. Nata način si obravnavano temo veliko bolje zapomnijo, obenem pa tudi nabirajo veščine za vodenje sestankov in pogajanja.
»Namen takšnih seminarjev je ljudi, ki delajo kot člani svetov delavcev in sindikalni zaupniki, usposobiti za aktivnosti, kijih potrebujejo pri svojem delu,« meni mag. Bojan Erjavšek iz ljubljanskega Video centra, kije uvedel to novost. »Seminar smo za domžalske potrebe in želje stkali iz dveh tem: priprava na sestanek in popgajanja. To niso klasični seminarji, ampak oblika delavnice, kjer delo poteka pri konkretni nalogi. Udeležencem povem in tudi na filmih pokažem, kako naj bi se naloga izvedla. Potem pa jo udeleženci izvedejo. Konkretno so pripravljali pogajanja in se nato pogajali s svojimi kolegi, ki so igrali nasprotnega partnerja. Globalni namen takega seminarjaje dati ljudem znanja, ki jih potrebujejo, da bodo uspešni pri svojem delu.«
»Postati želimo enakopraven partner in bolj učinkoviti pri svojem delu.To nam ne bo samo po sebi dano, za to moramo največ narediti sami; osvojiti moramo znanja in spretnosti, ki so potrebne za učinkovitejše opravljanje sindikalnih nalog,« pa je povedala Justi Arnuš in pretehtala: »V Območni organizaciji ZSSS Domžale namreč ugotavljamo, da večina izobraževanja v okvira ZSSS poteka na informativni ravni, kar za nas ni zadovoljivo. Zato uvajamo novo obliko -učne delavnice, ki se odlikujejo po zelo aktivnem sodelovanju udeležencev. Z novim pristopom želimo poleg aktivnega sodelovanja udeležencev doseči tudi, da bi si čim več zapomnili in čimveč slišanega uporabili v praksi.«
A. R.
Ljubljana in okolica
Vabilo na silvestrovanje
Leto bo kmalu naokrog. Kakršnokoli je že bilo, navada je, da se od njega dostojno poslovimo. Kje in kako? Za take, ki tega še ne vedo, je spet poskrbela Območna organizacija ZSSS Ljubljane in okolice, ki bo tudi letos organizirala »tradicionalno družinsko silvestrovanje delavcev in občanov«.
Prireditev bo 31. decembra na Gospodarskem razstavišču (halaA) v Ljubljani z uradnim pričetkom ob 20. uri. V programu, ki bo trajal do treh zjutraj, bo udeležence zabaval »priznani« ansambel s pevko Ireno Vrčkovnik, za otroke pa bo poleg dragih seveda poskrbel tudi nepogrešljivi dedek Mraz.
Organizator bo na prireditvenem prostoru poskrbel za kavo, sokove in rezervno kapljico; prijetne dolžnosti, kot so sestavljanje silvestrske večerje, izbor pijače in okrasitev mize, paje prepustil vaši domišljiji.Tudi jedilni pribor, kozarce, pepelnike, namizno dekoracijo in podobne malenkosti prinesete s seboj...
Zaradi velikegapovpraševanjaorganizatoiji predlagajo, naj predsedniki sindikatov podjetij oziroma zavodov čimprej zberejo prijave svojih članov in rezervirajo vstopnice - pisno ali po telefonu 323-743 ali 13-19-142 (Karmen Leban, Maja Kavec). V stopnice bodo razdeljevali na osnovi razreza, ki naj bi omogočil udeležbo čimvečjega števila sindikatov podjetij oziroma zavodov. Vstopnice boste lahko prevzemali od ponedeljka, 4. decembra dalje na sedežu Območne organizacije sindikatov Ljubljane in okolice, Kopitarjeva 4, soba 307 oz. 207, od 9. do 14. ure. Vse rezervirane vstopnice, kijih ne boste dvignili do vključno ponedeljka,
11. decembra, bodo dali v prosto prodajo. Zato pohitite!
In še zadnja »podrobnost«: za člane ZSSS je cena vstopnice 1.600 tolarjev, za nečlane 2.200, za otroke do 14. leta starosti pa 1.000 tolarjev. ^ ^
BO ZLATARNA SPET ZABLESTELA?
»Konec prejšnjega tedna, ko so v podjetju začeli deliti odločbe prvim od 150 trajno presežnih delavcev, nas je seveda krepko stisnilo pri srcu, saj ga ni med nami, ki bi se rad znašel v njihovi koži,« nam je v petek povedal Rudi Špes, predsednik svobodnega sindikata Zlatarne Celje. »A kaj moremo, lahko bi bilo še hujše. Še nedolgo tega je namreč kazalo, da bi taka usoda lahko doletela prav vse...«
Te, najbolj zle slutnje je prvi torek v novembru pregnal novi direktor Zlatarne Celje Boris Marolt, ko je na posebni tiskovni konferenci povedal, daje upniški odbor zavrnil prisilno poravnavo - »najslabšo možno varianto« -, ker ni bila predlagana v skladu z zakonom. Zavoljo te »napake« so v Zlatami dobili zeleno luč za izpeljavo sanacijskega programa, po katerem naj bi v naslednjih petih letih poravnali za 900 milijonov tolarjev izgub, »ustvarjenih« v zadnjih treh letih.
Kako? S povečanjem skupne prodaje od 972 milijonov na milijardo 940 milijonov tolarjev ali za 99,5 odstotka, pri čemer naj bi te vrtoglave številke dosegli s skoraj prepolovljenim (47%) številom zaposlenih! Toda, ali je mogoče prodajo na zaposlenega povečati za več kot štirikrat - od približno 28 na 118 tisoč mark? Marolt je prepričan, daje, saj je Zlatama v svojih najboljših časih že dosegala po 84 tisoč mark prodaje na zaposlenega. K uspehu pa da naj bi svoje prispevali še drugi ukrepi, kot so zmanjševanje režijskih stroškov za 8 odstotkov letno, prepolovitev kalain restruk-tura podjetja iz obrtniškega v podjetniško. In če bi šlo vse po načrtih, naj bi zaključni račun Zlatarne Celje za leto 2000 pokazal čisti dobiček v višini 6 odstotkov prodajne vrednosti!
»Upniški odbor, ki je s pogodbo opredelil osnovne okvire sanacije, je dosegel, da od konca oktobra nimamo več blokiranega žiro računa.Tako smo lahko poleg prve tretjine regresa dobili izplačano tudi septembrsko plačo, ki sicer ni bila čisto stoodstotna,
I Na nekatera
vprašanja iz pravne prakse odgovarja J dipl. iur. Lidija Jerkič,
______I pravnica SKEI
Vprašanje:
Določili v zvezi s plačilom stavke v splošni kolektivni pogodbi in v kolektivni pogodbi dejavnosti (SKEI, op. ur.) sta različni. Katero se uporablja?
Odgovor:
Kolektivna pogodba za črno in barvasto metalurgijo in livarne ter kovinsko in elektroindustrijo Slovenije (Ur. 1. RS, št. 12/91) v 67. členu določa, da delavcu pripada nadomestilo v višini 100 odstotkov osnove (OD delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas) za čas stavke, organizirane po stavkovnih pravilih, v primeru bistvenega kršenja kolektivnih pogodb in če so poprej izčrpane vse pogajalske možnosti. Kolektivna pogodba ne predvideva sklica skupne komisije za ugotavljanje kršitev kolektivne pogodbe in upravičenosti stavkovnih zahtev. Sklic komisije predvideva 41. člen splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. V skladu s skupno razlago in stališči podpisnikov SKP (objavljene v DE, št. 34,5.8. 1993) se
a je bila. Kakor bo zdaj tudi oktobrska in druga tretjina regresa,« je nadaljeval Špes, ki edini od delavcev »sedi« tudi v osemčlanskem upravnem odboru, sestavljenem iz predstavnikov bank upnic in - njega. Zato tudi ve, da je zdaj najpomembnejša naloga upnikov zagotoviti 100 do 120 milijonov tolarjev obratnih sredstev, kar bi Zlatarni Celje omogočilo nemoteno poslovanje. »A že občutek, da se dela in da so se stvari premaknile z mrtve točke, je prijeten. Če pa pomislim, da so nas še pred kratkim nekateri skušali pripraviti k stavki, me spreleti srh, saj zdaj vem, da potem Zlatarne danes ne bi bilo več...«
Manj prijetno pa mu je, kot že rečeno, ko gleda svoje sodelavce, ki prihajajo po odločbe. »Upravni odbor je sprejel, skupščina pa 15. t. m. potrdila program presežnih delavcev, po katerem naj bi v Zlatami od skupno 415 še zaposlenih ostalo okoli 250 delavcev. Ali povedano drugače: 150 jih je odveč,« Špes načne drugo plat medalje. »Od tega števila jih bo šlo po sprejetju odločb 128 takoj na zavod za zaposlovanje, kjer naj bi jim že 15. decembra začel teči
•	z zakonom določeni polletni rok; preostala dvajsetina pa sodi v tako
*	imenovano zaščiteno kategorijo, ki ne sme kar tako na cesto...«
Rudi Špes je svoj »raport« sklenil z mnenjem, da so vsem težavam navkljub s temi ljudmi ravnali človeško. »Tem, ki so dobili odločbe o trajnih presežkih, s 15. decembrom ne bo začel teči le predvideni polletni rok na zavodu za zaposlovanje, temveč bodo kar tri leta na prednostni listi
veljavne kolektivne pogodbe izvajajo tako, da se delovnopravni del kolektivnih pogodb uporablja v celoti, razen določb, kisov novi splošni kolektivni pogodbi za delavce ugodnejše oziroma v panožnih niso urejene. Glede tarifnega dela pa se neposredno uporabljajo le določila tarifne priloge k splošni kolektivni pogodbi (razen 1. točke).
Ker kolektivna pogodba naše dejavnosti (SKEI, op. ur.) še velja, določilo 41. člena SPK pa ni uvrščeno v tarifno prilogo in se torej ne uporablja neposredno, ne obstaja pravna podlaga za ugotavljanje utemeljenosti stavke in kršitve kolektivne pogodbe. Do sprememb kolektivne pogodbe dejavnosti je nadomestilo takšno, kot ga določa njen 67. člen. (Oktober 1993)
Vprašanje:
Ali udeleženci v stavki odgovarjajo materialno in disciplinsko?
Odgovor:
Materialna odgovornost udeležencev stavke in druge posledice (disciplinska odgovornost, prenehanje delovnega razmerja, plačilo) so vezane na način, na katerega je bila stavka organizirana. Ce je stavka organizirana v skladu z zakonom (Zakon o stavki, Ur. I. SFRJ, št. 23/91), te odgovornosti ni, v nasprotnem primeru pa udeleženci odgovarjajo tako disciplinsko kot mate-
BO NAPRAVILA ZA ŠTIRIKRAT VEČ? - Po sanacijskem programu naj bi v Zlatarni Celje povečali prodajo na zaposlenega od 28 tisoč na 118 tisoč mark...
za morebitno novo zaposlitev v vsi zlatarji znašli na cesti, seje vse Zlatarni. Veliko pa jih namerava	skupaj za zdaj še kar dobro kon-
delati z Zlatarno tudi po pogod- Čalo...« bi,« je povedal. »In če za konec Na to, kaj bo, pa bo treba še še enkrat pomislim, da bi se lahko	malo počakati...	D. K
rialno. V tem zakonu je izrecno predvideno tudi, da delavci, ki sodelujejo v stavki, ne smejo delavcem, ki v njej ne sodelujejo, preprečevati, da bi delali. (Oktober 1993)
Vprašanje:
Iz dopisa, ki ga je poslovodstvo naslovilo na zaposlene v zvezi z napovedjo stavke, med ostalim izhaja njihovo mnenje, da napoved stavke ni v skladu z zakonom, saj do 18. v mesecu še niso izpolnjeni pogoji za stavko in bi torej sindikat lahko stavko napovedal šele po tem datumu. Ali je to res?
Odgovor:
Stavko in njena pravila ureja zakon o stavki (Ur. 1. SFRJ, št. 23/91), ki se v Sloveniji uporablja kot republiški predpis.Ta v
1.	členu določa, da se pravica do
stavke uveljavlja pod pogoji, ki jih določa ta zakon. Citirani zakon v nobenem členu ne določa, kdaj se časovno lahko organizira stavka, razen omejitve, daje potrebno stavko napovedati najmanj pet dni pred dnevom, določenim za njen začetek. Utemeljitve, da delavci ne morejo stavkati 18. v mesecu, ker bi šele takrat morali dobiti osebni dohodek, tako ni mogoče sprejeti. Napoved stavke je v konkretnem primeru povsem legitimna, saj je bil spoštovan rok iz zakona o stavki, imenovani so bili ustrezni organi, kijih zahteva zakon, in postavljene stavkovne zahteve. Stvar pogajanj je, ali je sindikat na podlagi argumentov nasprotne strani pripravljen stavko preložiti ali ne, vendar to na zakonitost stavke ne vpliva. (December 1993)
ODLOČBI SODIŠČA ZDRUŽENEGA DELA
Sindikalni poverjenik
Sindikalni poverjenik ima dveletno delovnopravno imuniteto po prenehanju funkcije, ne glede na to, koliko časa je opravljal funkcijo poverjenika, vendar to velja le za zaposlitev v isti organizaciji oziroma njenem pravnem nasledniku. (Odločba SZD RS, junij 1993)
Sindikalni zaupnik
Imenovanje delavca za sindikalnega zaupnika nima nobenega | vpliva na odločitve, ki so bile o njegovih pravicah, obveznostih in odgovornostih sprejete pred imenovanjem. (Odločba SZD RS, november 1992)
Po Markovičevem zakonu smo izpeljali prve spremembe • Skladno z 4,S.a členom Zakona o lastninskem
JEGL
Za vratom imamo nenormalne davnine » Čakamo na Zakon o lastninskem preoblikovanju ieralnic
“Z vidika zaposlenih, in tudi moje osebno gledanje je tako, daje 10-odstotno lastništvo premalo strateški lastnik, večinski delničar. Vprašanje je, kdo bo to. Strateški lastnik upravna firmo,
mogoče, kajti konkurenca čez mej o se prebuja. Če bo razvojna blokada trajala dalj časa, bomo glede na zakon o prepovedi lastninskega preoblikovanja ne smemo izplačevati dividend
Mir brez alternative populizem ne ponuja
REŠITEV MARVEČ PONUJA SOVRAŽNIKE IN KRIVCE
“Populizem vedno nudi skrajno preproste razlage za zapletene dogodke; ne išče smisla dogajanja, marveč skuša ustvarjati čustvena razpoloženja; gradi na negativni socialni energiji, zato nenehno potrebuje dežurnega sovražnika in dežurnega krivca
Po 43 mesecih vojne v Bosni je mirovni proces končno ostal brez alternative. Končana je še ena vojan, ki sicer ni prinesla poražencev, a ima hkrati velikega zmagovalca -Američane. To je sedaj, ko je ameriški predsednik po dveh dneh čakanja vendarle nagovoril svoje volivce in vsemu svetu sporočil veselo novico, nedvomno treba priznati. Pred roko svetovnega policista so po treh tednih pogajanj morali popustiti celo takšni sovražniki, kot so v zadnjih letih postali voditelji sprtih strani v BiH. Čeprav neradi, z veliko večino prepričevanja, z milijarde dolarjev vrednimi podkupninami in navsezadnje tudi zaradi groženj z novimi sankcijami.
Vsem trem nacionalnim vodjem na Balkanu je sicer znano, da so podpisali »gnil« kompromis in da bodo njegove podrobnosti tako v Sarajevu kot v Zagrebu in Beogradu zagovarjali ob obilnem potenju in prepričevanju. A vendarle je bila včeraj v Daytonu ponujena prava in realna podlaga, da bi govorico orožja končno zamenjali s političnimi dogovori. To pa je že razlog za iskreno veselje.
Da tokrat ne gre za prazen dokument brez vrednosti, so že tudi poskrbeli v ZDA. Ob obilici polen pod nogami, ki so letela tako iz Moskve kot iz številnih evropskih prestolnic, jim je uspelo mobilizirati 60.000 vojakov Nata. Ti bodo po potrebi tudi z vojaškimi operacijami zagotavljali, da bodo parale Miloševiča, Tudmana in Izetbegoviča v Daytonu vredne spoštovanja. Podobna izkušnja z evropskimi enotami za hitro posredovanje, ki so poleti pričele delovati v okolici Sarajeva, je temu obleganemu mestu že prinesla premirje. Srbi so takrat hitro spoznali, da se z močnimi sovržaniki ni pametno poigravati.
Mir, ki se očitno vrača v Bosno, je navsezadnje priložnost tudi za Slovenijo. Obnova gospodarskih vezi, zelo verjetno z vsemi tremi državami, lahko postane možnost za nadaljevanje zgodbe o uspehu slovenskega gospodarstva v zadnjih letih.
A četudi tega še ne bomo tako kmalu sposobni uresničiti, se ob miru v sosedstvu vsaj dokončno selimo v območja »relativne vojne nevarnosti«. Ta podrobnost je zavirala številne poskuse mednarodnega sodelovanja naše države. Verjetno bi bilo še najslabše, če bi od vsega, kar se nam ponuja v prihodnjih mesecih in letih, izkoristili predvsem predvideno odpravo embarga za uvoz orožja.
Včerajšnji konec vojne v BiH je novica leta. Dobra!
(Bojan Bauman, Večer)
5
TRI ILUSTRACIJE
IMENOVANE
»NEPOSREDNA AKCLIA«
“Vprašajte JUNAKA o tem koliko ima deviz v švicarskih bankah od skupnih poslov z Grkom, s firmo z Dunaja, iz avstralske zveze itd. Slovenci ste zelo čudaški. Embargo imamo skupaj. Takrat, ko sva skupaj z JUNAKOM uvažala, ste kritizirali embargo na uvoz orožja, ko pa smo želeli dobiti dovoljenje za tranzit čez vašo ozemlje zase, pa ste spoštovali embargo in nas preganjali in preprečevali, da pripeljemo
orožje za nas.”
Podpisi kitih ni
Referenduma o zaprtju jedrske elektrarne v Krškem ne bo, ker so poslanci Liberalne demokracije Slovenije umaknili svoj podpis pod zahtevo za razpis tega referenduma. Zahtevo za referendumje pred tremi tedni podpisalo 37 poslancev različnih strank razen krščanskih demokratov. Za razpis referenduma je potrebnih 30 poslanskih podpisov. Ker so liberalni demokrati umaknili devet svojih podpisov, je predsednik državnega zbora ugotovil, da ni več formalnih razlogov za razpis referenduma.
Liberalni demokrati so torej v treh tednih spremenili svoje »dežurno mnenje« in s tem dokazali, da se v parlamentu prevečkrat odloča nepremišljeno in zgolj po občutkih. Seveda to ne velja zgolj za liberalce, čeprav je res tudi to, da so se prav ti pred nekaj meseci že zapletli z napovedovanjem referenduma v zvezi s slovensko-italjjanskimi odnosi oziroma slovenskim vstopanjem v Evropsko unijo. Vsekakor je nenavadno, da Tone Anderlič, vodja poslanske skupine LDS, kije bil tudi med podpisniki pobude za referendum o zaprtju elektrarne v Krškem, zdaj dopoveduje, da pri zahtevi za tak referendum »vendarle kaže pretehtati nekatera dejstva, predvsem solastništvo Hrvaške pri nuklearki, denar, ki je potreben za zaprtje, dekomisjjo, poravnavo obveznosti do Hrvaške, vprašanje elektroenergetske bilance itd.« Ali vsega tega ni vedel pred tremi tedni? Se torej poslanci o tako pomembnih zadevah odločajo brez potrebnih utemeljitev »za« in »proti«? Zakaj vlada ni takoj nastopila s svojim jasnim stališčem? To so pomembnejša vprašanja kot pa zdajšpje ugotavljanje, ali so liberalci sploh ravnali pravnoformalno veljavno, ko so umaknili svoje podpise.
Hrvati so Slovenijo zelo direktno in dokumentirano opozorili, da bi morala ob morebitnem predčasnem zaprtju nuklearke po veljavnih pogodbah Hrvaški vse do leta 2023, ko se nuklearki izteče življepjska doba, na leto zagotoviti dve milijardi Kwh električne energije, vredne okoli 80 milijonov dolarjev. Poslanec državnega zbora in predsednik nacionalnega odboja za zaprtje jedrske elektrarne dr. Leo Šešerko kljub temu še naprej trdi, da ni res, da bi morala Slovenija plačevati odškodnino v primeru, če bijo zaprli, »temveč
16111»»,1
argumenti pa pri tako pomembnih odločitvah ne bi smel manipulirati nihče, tudi pobudniki ideje o referendumu ne.
Dvakrat - predčasne volitve
Prejšpjo soboto Je pisatelj in publicist Peter Božič ironično predlagal, naj bi v Sloveniji razpisali predčasne parlamentarne volitve.
»Razmerje med desnimi m levosredinskimi strankami se že tri leta nikamor ne premakne,« piše Peter Božič, »nikomur ne v škodo ne v korist, enako kot se ne spreminja tudi delež neopredeljenih volivcev, ki bodo seveda odločili prihodnje volitve, pa naj bodo redne ali predčasne. Predvolilni boj pa seje vsekakor že začel, skupaj z vojno napovedo vladi, kije bila izvedena v znanem Janševem slogu ob pomoči televizijskih zaveznikov in sodelavcev. Naš vodnik - general sije kot mehki trebuh vlade izbral njene intervencije za pomoč pri sanaciji gospodarstva. V ta namen pa ima vlada v proračunu zagotovljenih kar sto milijard tolarjev in lahko si predstavljamo, koliko afer bo še mogoče skuhati po vzorcu Tama do konca predvolilnega leta. Tako rekoč povsod lahko preprosta, zlobna in jezna pamet odkrije, denimo, neupravičene provizije, pa čeprav na primer vsi poslovneži, ki so imeli doslej opraviti z ruskim trgom, dobro vedo, da ob strahoviti cenovni konkurenci zlasti azijskih poletij brez izplačevanja provizij nimaš na njem kaj iskati... Tako lahko SDSS skupaj s svojimi žpomladnimi’ sateliti spravi na cesto na desettisoče delavcev, naredi ogromno škodo gospodarstvu in uniči ves vladni socialni program. Hrup teh tulečih dervišev Je zdaj tolikšen, da se človeku začenja upirati že sleherna predvolilna ždejavnost’, ker Je polna neskrupuloz-ne primitivnosti, podtikanj in prevaran-tstva. A tu ni kaj storiti, normalni Uu-4)e bodo ali oglušeli od vrišča tulečih dervišev, ali pa bodo zboleli in se zatekli v nevrološke ambulante, ali pa bo narasla proizvodnja različnih dušilcev zvoka. Kljub vsemu temu pa bodo volilni izidi čez leto dni natanko takšni, kot bi bili, če bi bile volitve prihodnjo nedeljo - le da bi nam bile v slednjem primeru prihranjene vse predvolilne muke, za opis katerih so moje pisateljske zmožnosti premajhne. Imam pa pameten predlog.
Drnovškova vlada naj se v vsem siju izkaže kot varuh zakonitosti in naj ne podpre dr. Tajnikarja, Združena lista pa naj o tem zarentači, da naj bo vlada manj birokratska in bolj socialna - ter izstopi iz vlade. Tako bi dobili predčasne volitve, nekaj deset tisoč ljudi bi ohranilo delo, vsi mi pa dober okus in zdrava ušesa...«
Pretekli ponedeljek pa je vodstvo Peterletove Slovenske krščanske demokracije soglasno sprejelo sklep, da bodo predlagali predčasne parlamentarne volitve. »Kot nam je dejal predsednik Peterle, so po resni politični analizi ugotovili, da se stvari ustavljajo ne samo na zunanjepolitičnem področju, ampak upada tudi dinamika gospodarske in socialne preobrazbe. žTakšno stanje je za Slovenijo škodljivo in ne moremo si privoščiti, da bi trajalo še eno leto.’ Po Peterletovih besedah bo predvolilno taktiziranje razmere še poslabšalo.« (Dnevnik, 21. novembra 1995)
Dnevnik tudi poroča, da bi bile po oceni predsednika SKD predčasne volitve že aprila ali maja prihodnje leto. Peterle je dejal, da se o predčasnih volitvah še niso pogovarjali s koalicijskimi strankami, prav tako pa tudi ne s Podobnikovo Slovensko ljudsko stranko in Janševo Socialdemokratsko stranko.
»V7.dt7.ana« Slovenija
V četrtek, 16. novembra je v prvem odboru Generalne skupščine OZN potekalo sprejemanje resolucije o takojšnjem prenehanju jedrskih poskusov v vojaške namene. Za resolucijo je glasovalo 95 držav, dvanajst držav je glasovalo proti, 45 pa se jih je glasovanja vzdržalo, med njimi tudi Slovenija. Čudno in nerazumljivo je, da Slovenija ni takoj poskrbela za ustrezno pojasnilo takšnega svojega ravnanja.
Sele po prvih negativnih reakcijah (Zelenih) je ministrstvo za zunanje zadeve izdalo sporočilo, v katerem piše, da se je Slovenija odločila, da se bo »glasovanja vzdržala, saj besedilo resolucije ne upošteva dovolj celovito vseh vidikov skupne evropske varnosti«. Glede na takšno utemeljitev bi bilo zanimivo vedeti, kako so se pri glasovanju odločale (vse) druge evropske države. Po nekaterih informacijah naj bi Italija glasovala za reso-
baltske države pa naj bi se glasovanja le,,Bn sedanie ministrstvo
rov, ki sb Blizu slovenskemu zunanjemu ministrstvu, »za takšno glasovanje odločila zaradi širokopotezno zastavljenih diplomatskih pritiskov, kijihje izvajala Francija praktično po celem svetu. Hkrati naj bi na glasovanje Slovenije vplivala nevarnost, da bi si naša mlada država dodatno zapletla življenje, saj bi se lahko ob prošnjah za dodelitev statusa pridružene članice Evropski uniji za Italijo s kakšnim vetom oglasila še Franclja...«
»Nesmrtniki« in zakulisje velikih sil
Izvršilni odbor Slovenske akademije znanosti in umetnosti - France Bernik, Robert Blinc, Ciril Zlobec in Matija Dro-venik je objavil izjavo, v kateri ugotavlja, da smo se tudi »v sedanjem trenutku, kot že tolikokrat v svoji zgodovini, Slovenci znašli v razmerah in pred vprašanji, ki terjajo odgovorno stališče in odgovorno ravnanje vsega slovenskega naroda, še posebej vseh predstavniških teles slovenske države.
V	letih 1990 in 1991 smo z veliko zrelostjo in plebiscitno voljo uveljavili pravico do samoodločbe in ustvarili nov, demokratični večstrankarski družbeni sistem, zatem - prvič v naši zgodovini -tudi lastno, mednarodno priznano državo.
V	zadnjem času, ko poskušamo svojo državo še bolj utrditi in osmisliti, pa se marsikaj zapleta, tako zaradi naših notranjih slabosti kot zaradi vojne v naši bližini ter spremenjenih in hitro spreminjajočih se razmer v svetu.
Vojna v Bosni, upajmo, gre h koncu, pot do miru pa bo verjetno še dolga in težavna. Izza političnega in diplomatskega zakulisja žvelikih’ že prihajajo ideje, ki jih moramo odločno zavrniti, še preden bi utegnile biti uradno izrečene, saj bi nas vrnile tja, od koder smo se z veliko votie in nemalo sreče rešili in kamor se ne moremo in nočemo vrniti.
Naš dialog z Evropo, če pod tem pojmom razumemo povsem določeno družbeno stvarnost, njeno kakovost živjjepja, tudi državnega, seje začel zelo obetavno, zato je toliko boy skrb zbujajoče, da zdaj zaostajamo na poti v Evropo prihodnosti. Naj se sliši še tako čudno: zunaj evropskega civilizacijskega kroga sta že danes in bosta v prihodnje še boy ogroženi naša nacionalna samobitnost in samostojnost, ne samo naš gospodarski, kulturni in znanstveni razvoj.

lili«
1181!!!
IB!!!!!
§|j
.PH
5
o
mm
II





k. ^
86
o
O
-L
Mii
M,
Slovenska akadenpja znanosti in umetnosti, ki ji je skrb za slovenstvo v vseh njegovih oblikah eden temeynih smislov in najglobya zavezanost, poziva slovensko javnost, naj tudi v tem trenutku samokritičnosti poglobi refleksijo o sebi ter svojo pozornost in energijo usmeri v takšno prihodnost naroda in države, o kateri smo ne le sanjali, ampak ji tudi utrli pot s plebiscitarno voljo in uspešnim bojem za lastno državo.«
Skoda, da izjava ni bolj določna in prepoznavna, da ne bi bilo treba posebej ugibati, ali so posamezni stavki prav razumljeni in na kaj se nanašajo. Seveda pa je posebej vznemirljiva ugotovitev akademikov, da »izza diplomatskega in političnega zakulisja žvelikih’ že prihajajo ideje, kijih moramo odločno zavrniti, še preden bi utegnile biti uradno izrečene, saj bi nas vrnile tja, od koder smo se z veliko volje in nemalo sreče rešili in kamor se ne moremo in nočemo vrniti«. Ali »nesmrtniki« pretiravajo s strahovi ali pa politiki in vladajoči slovenski javnosti prikrivajo nekaj, o čemer bi morala biti vseskozi (in natančno) seznanjena?
Resnica ali hitro
I«v v n
sodisce?
V ponedeyek so se predsedniki vladnih strank - dr. Janez Drnovšek (LDS), Lojze Peterle (SKD) in Janez Kocijančič (ZLSDS) seznanili z doslej znanimi ugotovitvami posebna vladne skupine, ki proučuje utemeljenost očitkov, navedenih v vloženi interpelaciji ministru za gospodarske dejavnosti dr. Maksu Tajnikarju.
»Skupina je ugotovila, da po zbranih ugotovitvah minister Maks Tajnikar ni izrabil (niti ni imel tega namena) svojega položaja na škodo države ali podjetja TAM; in tudi, daje minister Tajnikar v postopkih sanacije podjetja Tam sicer delal napake, vendar pri tem ni šlo za malverzacye, temveč za dejavnost v okviru reševanja Tamovega gospodarskega položaja, je zapisano v sporočilu, ki so ga poslali iz kabineta predsednika vlade.« (Slovenec, 21. novembra 1995.)
Neposredno po koalicyskem sestanku se je sešel pod vodstvom Lojzeta Peterleta, izvršilni odbor SKD, kije bil »kritičen do dejstva, da v treh tednih še ni prišlo
zasebnosti, zasebne lastnine in podobno.« Čudno, da se ni več yudi zdrznilo ob poskusu uvajanja »zakonitega« ovaduštva med Slovenci in ob predlogu, da tistim, ki ne bodo tožili, grozi kazen 10.000 tolarjev?!
Sicer pa najboy nazorno kaže, kam gremo, ugotovitev Dnevnikovega kolumnista: Kako krasno bomo s tem načeli še tisto dobro sosedstvo, kar gaje ostalo! Ne bomo si več izmenjavali samokolnic, tračnih žag, posojali cementa itd.
Enajstega enajstega ob enajstih - Krkina »sprava«
Dolenjski list piše, da se vsako leto enajstega enajstega ob enajstih v novomeški Krki dobivajo ljudje, ki so kakorkoli prispevali k razvoju Krke. Prvi človek Krke Miloš Kovačič je novinarju povedal, da so se letos zbrali že dvajsetič. »Srečanja se je udeležilo še veliko tistih, ki so bili tu že pred dvajsetimi leti. Ti ljudje so res veliko naredili za Krko, ker so bili pač na takih položajih, da so lahko, na primer Bogdan Osolnik, Marko Bulc, general Potočar, Franc Pirkovič, Niko Belopavlovič, Silvo Gorenc in številni drugi na različne načine pomagali. Veliko je bilo žeto, da so nam odpirali vrata pri drugih odločujočih ljudeh, in to ne samo doma, ampak tako rekoč po vsem svetu... V Beograduje bila takrat vsa oblast in mi smo zveze v Beogradu nujno potrebovali, da smo lahko čim bolje delali General Potočarje samo telefon obrnil, pa so nam bila vsa vrata odprta... To je prva skupina ljudi, ki nam je ogromno pomagala pri razvoju Krke. Druga skupina ljudi, ki se na Martinovo dobivamo, so ljudje, ki so bili dolga leta na pomembnih položajih v Krki in so sedaj upokojeni. Vabimo še naše dolgoletne sodelavce in prijatelje, univerzitetne profesorje, znanstvenike in druge ter seveda sedanje vodilne krkaše in Dolenjce, ki so sedaj na pomembnih položajih, Iger lahko marsikaj naredijo za razvoj Krke in Dolenjske sploh, na primer ministre in državne sekretarje, pa pomembne strankarske ljudi, na primer Lojzeta Peterleta, ki je bil kot predsednik vlade zelo naklonjen Krki in Dolenjski sploh. Takrat so nam bila vrata na vladi boy odprta kot
la lijtigu vU. k ijliiililja Sirti prej piano
seznani SKD z ugotovitvami, kaj je storil oziroma kršil minister Tajnikar.«
Oglasil se je tudi predsednik socialdemokratov Janez Janša. Izjavil je, da »predsednik vlade Janez Drnovšek stvari namenoma zavlačuje do skrajnega roka za glasovanje o interpelaciji in ne pove svojega mnenja, zato da bi stvar izgubila svoj naboj in da bi počasi razvodenela...«
Ali so za krščanske demokrate in Janeza Janšo hitre (in nepopolne) preiskave ter hitre (tudi krivične) obsodbe res pomembnejše od temejitega in vsestranskega preveijarja opravičenosti obtožb?
VmgthMM t LQS
Dva vodilna človeka iz LDS - Igor Bavčar in Tone Anderlič sta morala te dni pojasnjevati, kako v njuni stranki izgleda kadrovapje. Dr. Leo Šešerko je dejal, da so bili poslanci LDS pod pritiskom, naj umaknejo podpise z zahteve za referendum o zaprtju jedrske elektrarne v Krškem. Med drugim naj bi jim zagrozili, da ob prihodnjih volitvah ne bodo uvrščeni na nacionalne liste strank. Vodja poslanske skupine LDS Tone Anderlič je te trditve zanikal in dejal, da še sploh ni jasno, ali bodo na prihodnjih volitvah sploh še nacionalne liste. Igor Bavčar pa je na tiskovni konferenci, na katerije zanikal kakršnokoli svojo »osebno odgovornost« v zvezi s spornim nakupom novega policijskega čolna, hkrati tudi poudaril, da njegova tiskovna konferenca ni v nikakršni zvezi z govoricami, da skuša Drnovšek njega in Petra Rigla (šefa gospodarskega foruma LDS) »postaviti na hladno«. »0 tem, kdo Je na vročem ali na hladnem v LDS, odloča kongres,« je poudaril Bavčar.
Slovenec Slovencu -
policaj
Nado Skuk, poslanko SKD, kar naprej napadajo, ker seje zavzela za vsaj delno ublažitev posebnih metod, kijih uvaja zaJkon o davčnem postopku. Skukova se boji, da bo sicer ta zakon boy zakon p policijskem kot upravnem postopku. »Če že, potem smemo samo v primerih utemeljenega suma davčne utaje priznati davčnemu organu pravico, da zasliši mojega soseda ali poslovnega partnerja o tem, kgj ve o mojih zaslužkih! Drugače bomo kršili našo ustavno pravico do osebnega dostojanstva, do
Zakaj ni več Krk na Slovenskem?
Premoč »negativnih tonov«
Edvard Svetlik, direktor Rotomatike iz Spodnje Idrje, je v pogovoru za Slovenca dejal, da bo treba »za resnično zgodbo o uspehu še marsikaj storiti«, v redakciji pa so njegovo celotno spodbudno pripoved o sedanjem slovenskem gospodarskem trenutku naslovili z naslovom: Zgodbi o slovenskem uspehu še veliko manjkal
Sicer pa je na novinarkino ugotovitev, da slovenska »izvozna podjetja niso preveč navdušena nad gospodarsko politiko naše države, saj menijo, da so razni ukrepi za pomoč izvoznikom le metanje peska v oči«, odgovoril: »Ne uvrščam se med tiste, ki so najglasnejši v vsakdanjih kritikah tovrstne politike. Kratkoročno gledano gre brez dvoma za konsistenten sklop ukrepov gospodarske politike, ki peljejo do umirjanja razmer, to pa je za zdravje celotnega slovenskega gospodarstva ključno. Na drugi strani ostaja občutek pomanjkanja skrbno izdelane strategye gospodarske politike Slovenye glede na pričakovani oziroma želeni položaj na mednarodnem gospodarskem prizorišču, še posebej, če upoštevamo iz dneva v dan ostrejše konkurenčne razmere. Ne gre namreč le za spopad majhnih, srednjih in velikih po-djety, temveč za oster boj gospodarske politike posameznih držav, ki iščejo vsa mogoča sredstva za podporo svojim podjetjem pri zavzemanju čim boljših položajev v svetovni tekmi. Tega pri nas žal še ni zadosti čutiti, zato bo treba za resnično zgodbo o uspehu še marsikaj storiti... Menedžment mora veliko razmišljati o prihodnosti, zato je časovno dejansko vedno pred okoljem. Del politike pa se je na to vedno odzival s prikazovanjem menedžmenta kot dežurnega krivca. Tako smo bili včasih tehnokrati, pozneje smo razmišljali podjetniško namesto samoupravno... Danes smo tatovi družbenega premoženja. S strankarsko politiko se ne ukvarjamo. ljudi cenimo po njihovi dobri voyi, sposobnostih, pravičnosti ipd. Imamo veliko dobrih prijateljev, ki so v raznih političnih strankah. Vsem pa je skupno to, da hočejo narediti našo Slovenyo še boljšo. Volivci bi bili presenečeni, ko bi videli, koliko pozitivne energije je še pri nas, čeprav v dnevnem žMjejju prevladujejo negativni toni...«
Pripravil: J. K.
23. novembra 1995
Srdan Tovornik, vodja splošnega sektorja v sistemu Hit
»ČAKAMO NA REVIZIJSKO POROČILO. KI BO POKAZALO. V TO VERJAMEM. DA
AFERE HIT V DOKA PITA J J7ACJII NI BILO«
Panorama: Oospod Tovornik, ste vodja splošnega sektorja v sistemu Hit, pravnik po poklicu in v podjetju že vrsto let. Kako gledate na zgodbo o Hitu danes? TOVORNIK: Pred dvema letoma in pol, po inšpekcijskem pregledu SDK, je vzniknila afera Hit. Njeni avtorji so hoteli prikazati dokapitalizacijo s sredstvi zaposlenih v Hitu kot velekri-minal. Če bi bilo tako, verjetno ne bi sedeli tu, kar kaže, da so stvari drugačne, kot so si jih zamislili scenaristi afere. Za dve stvari gre z vidika podjetja, na kateri naj opozorim: za lastninjenje in delitev dobička. Očitajo nam, da se je Hit lastninil na ta način, da smo z nesorazmerno delitvijo dobička dosegli počasnejše povečevanje družbenega kapitala kot zasebnega. Vendar smo v naš statut vgradili določbo, kije bila popolnoma v skladu s takratnim zakonom o podjetjih, in sicer, da damo pri pri delitvi dobička dva odstotka prednosti družbenemu kapitalu, ostanek pa, če kaj dobička ostane, gre na zasebni kapital. Če bi bil dobiček majhen, bi družbeni kapital dobil prednostno dva odstotka, zasebni pa lahko tudi nič. Potem je prišla SDK. Zanimivo je, daje v takratnem zapisniku ugotovila, da zoper to nima nobenih pripomb, ker je zakon takšno rešitev dopuščal. Gre še za Markovičev zakon o podjetjih. Po tem zakonu smo izpeljali transformacijo podjetja Hit p. o. kot družbenega podjetja v Hit d. o. o. v mešani lastnini. Potem seje zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij spremenil. V 48.a členu je opredelil, da je nesorazmerna delitev dobička domnevno oškodovanje družbene lastnine. Zakon je leta 1993 to uredil tudi za nazaj. Vzdržal je tudi presojo ustavnega sodišča, kije razsodilo, daje ta določba ustavna. Ta zakon bomo morali spoštovati in opraviti določene preknjižbe, torej uskladiti našo bilanco stanja z zakonom.
Panorama: Razčistiva ta 48. a člen. Bilje sprejet leta 1993kot dopolnilo že obstoječega zakona o lastninskem preoblikovanju. Vi pa ste prvo lastninjenje izvedli po Markovičevem zakonu in tam dali dva odstotka prednosti družbenemu kapitalu, oziroma družbeni kapital bi se povečal za dva odstotka ne glede na to, koliko dobička bi bilo. To je omogočal Markovičev zakon, kasnejši dopolnjeni slovenski zakon o lastninjenju pa je takšno možno nesorazmerno delitev dobička odpravil.
TOVORNIK: Po noveliranem slovenskem zakonu o lastninskem preoblikovanju pomenijo vsa dejanja, ki ne upoštevajo sorazmerne delitve dobička, oškodovanje družbene lastnine. In to tudi za nazaj.
Panorama: Koliko je posegel nazaj? TOVORNIK: Od leta 1990 naprej. Mi smo to spoštovali in smo ob sprejemu zaključnega računa za leto 1993 dobiček razporedili delno na družbeni kapital skladno z zakonom. Naprej pa vprašanje razporejanja dobička niti ni več aktualno, ker je podjetje obremenjeno s posebnim prometnim davkom na osnovi progresivne lestvice. Gre za hudo obremenitev, zato se več ne postavlja vprašanje dobička in njegove delitve, saj ga ni bilo. V letošnjem letu smo do konca septembra plačali iz naslova dveh prometnih davkov - tistega, ki ga plačujemo po zakonu o prometnem davku, potem pa še posebnega prometnega davka - državi 5oo milijonov nemških mark. Panorama: Dobička ni? Koliko se je do konca leta 1993spremenila struktura kapitala?
TOVORNIK: Prva struktura je bila takšna, da je bilo 96 odstotkov družbenega kapitala, 4 odstotke pa zasebnega. Potem smo Hit razdelili na dve firmi, in sicer na Hit p. o. in Hit Invest d. o. o. Ta statusna sprememba je povzročila, da seje struktura kapitala spremenila. Razmerje kapitala v podjetju Hit je bilo po delitvi Hita 82 : 18 v prid družbenemu kapitalu. Hit smo istočasno preoblikovali v d. o. o. v mešani lastnini in sprejeli statut z omenjeno formulo o delitvi dobička, na podlagi katere seje začela spreminjati tudi kapitalska struktura. Družbeni kapital je naraščal počasneje kot zasebni, kar je povzročilo spremembo v strukturi kapitala. Zdaj je kapitalska struktura takale: 29 odstotkov je nenominira-nega družbenega kapitala, torej kapitala, ki nima
Po Markovičevem zakonu smo izpeljali prve spremembe • Skladno z 48.a členom Zakona o lastninskem preoblikovanju smo in bomo ravnali • Diamond ie kupil objekt, v katerem deluie Perla v stečajnem postopku • Za vratom imamo nenormalne davščine •
Čakamo na Zakon o lastninskem preoblikovanju igralnic
lastnika, razlika, to je 71 odstotkov pa je zasebnega kapitala. To je kapitalska struktura Hita d. o. o. po bilanci stanja za leto 1994. Hit Invest je tudi d. o. o. Tam je malenkosten vložek Hita, gre za začetni vložek nekaj tisoč tolarjev, ki se bo lastninil. Pravico sodelovati pri lastninskem preoblikovanju Hita Investa imajo imajo vsi tisti delavci, ki so bili v Hitu zaposleni takrat, ko je prišlo do delitve. To vprašanje je povezano z revizijo. Vprašanje je, kaj bo po reviziji. Gre za to, da smo z ustanovitvijo Hita Investa prenesli na to podjetje družbeni kapital, s tem pa so nastali pogoji za hitrejše lastninjenje Hita s pomočjo dokapitalizacije. Pričakujem, da bo družbeni pravobranilec spodbijal delitev Hita na Hit in Hit Invest. Zakon o Skladovih podjetjih seje spremenil pred nedavnim. V njem je zanimiva formulacija, da podjetje, kije revizijsko poročilo prejelo po 31. 12. 1994 ter je pravobranilec vložil tožbo, kije v 60 dneh ni umaknil,kar lahko stori samo, če se podjetje uskladi z njegovimi zahtevami, pride na Sklad. To pomeni, da se bo Hit Invest najve-ijetneje po prej nevedenih predpostavkah lastninil kot Skladovo podjetje.
Panorama: Hit d. o. o. je zdaj tudi v revizijskem postopku ?
TOVORNIK: Revizija ni samo v Hitu d. o. o., je v podjetjih sistema Hit. Eno izmed njih je tudi Hit Invest. V vseh podjetjih je revizija.
Panorama: Koliko je teh podjetij, ki so v sistemu?
TOVORNIK: Hit d. o. 9, Hit Invest, Diamond, Hit Tours, Hit Holding in Hit Consulting.
Panorama: In kakšna je lastniška struktura v teh podjetjih?
TOVORNIK: Hit Invesf sva že opredelila, lahko rečeva, daje dejansko v družbeni lastnini. Diamond, podjetje, ki se ukvarja s trgovsko dejavnostjo, je v zasebni lasti. Hit Tours je podjetje, ki opravlja agencijsko dejavnost v Gorici s petimi zaposlenimi inje tudi v zasebni lasti. Hit Consulting je tudi v zasebni lasti, in ker je 100-odstotni lastnik Hita Holdinga, je tudi to zasebno podjetje.
Panorama: Matična firma Hit je vlagala v vsa ta podjetja?
TOVORNIK: Hit ni lastnik oziroma kapitalski udeleženec ne v Diamondu, Hitu Toursu, Hitu Consultingu in tudi ne v Hitu Holdingu.
z igralniško dejavnostjo. Ugotavljati bodo skušali kolikšen je delež igralništva v dobičku Hita in kam seje vlagal. Zakon o igrah na srečo iz leta 1980. je določal, da se del čistega dohodka, namenjen razširitvi materialne osnove dela, vlaga v turizem na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana. Samoupravni sporazumi o temeljih plana nikoli niso bili sklenjeni. Pa tudi od Hita tega nihče ni zahteval, tudi bivša SDK ne. Mi opravljamo dejavnost igralništva od leta 1984, torej že 11 let. Kot vemo, so bili omenjeni sporazumi aktualni v času veljavnosti zakona o združenem delu. SDK nas ob letnih zaključnih računih nikoli ni spraševala o samoupravnih sporazumih. Iz vsakega zaključnega računa se vidi, kako se deli dohodek, kakšen je poslovni izid. Zanimivo je, da so to vprašanje odprli šele predlani, torej leta 1993. Naša vlaganja v turistično infrastrukturo in tudi v druga področja pa so bila velika. Mogoče bi bila še bolj vidna in nazorno prikazana, če bi bila vsa vlaganja usmeijena prek enega samega dokumenta. Hit je predvsem Novi Gorici in okolici dal izredno dosti. Ne samo 1500 delovnih mest. Hita pred letom ni bilo, saj so bila tri majhna gostinska podjetja, ki so komaj živela, potem so se združila in leta 1983 smo se začeli ukvarjati tudi z igralništvom.
uše nekaj je. Če vso zadevo analiziramo glede na
današnje razmere, potlej se nikomur ne mudi sprejeti tega zakona. Država na podlagi tega, kar je danes, na
podlagi vseh teh blokad in današnje regulative od Hita
SSSSSSSSSS&i
dodeljevanja koncesije.”_
Panorama: Kako pa so ta podjetja nastala ?
TOVORNIK: Ta podjetja so ustanovile fizične osebe - zaposleni. Hit je bil soustanovitelj Hita Toursa, vendar se je kasneje iz te družbe umaknil. Ustanovitelji in družbeniki Diamonda so delavci Hita. Enako tudi Hita Consultinga, kije edini ustanovitelj in lastnik Hita Holdinga, tako da teh podjetij ni ustanavljal Hit.
Panorama: In to je bilo pravno možno.
TOVORNIK: Vsa ta podjetja so vpisana v sodni register na podlagi takrat veljavne zakonodaje.
Panorama: Od kod potemtakem očitki o vprašljivosti in ustanavljanja novih podjetjih v sistemu Hit?
TOVORNIK: Mislim, da bodo glavni očitki leteli zlasti na nakup objekta, v katerem je Perla in katerega je kupilo podjetje Diamond. Bržkone bodo poskušali prikazati, daje bil Diamond ustanovljen zaradi nakupa Perle, čeprav ni tako. Glede nakupa objekta, v katerem danes posluje Perla, je treba poudariti, daje objekt kupil v stečajnem postopku. In v stečajnem postopku vemo, kdo ima odločilno besedo. Tuje vendarle stečajni senat, stečajni sodnik in stečajni upravitelj. Sam res ne vidim nobenih problemov pri nakupu tega objekta. Kar se tiče kapitalske strukture lastništva Diamonda, je okrog 460 lastnikov delavcev Hita. Lahko pričakujemo poskus izpodbijanja pogodbe o nakupu objekta. Prepričan sem, da ni pravnih podlag za izpodbijanje pogodbe.
Panorama: Kaj so bistveni očitki, na čem temeljijo teze o oškodovanju družbene lastnine?
TOVORNIK: Bistven je očitek, da gre za oškodovanje družbenega premoženja zaradi nesorazmerne delitve dobička po Markovičevem zakonu. Na tem področju bo največ govora o tem, kaj je bilo prav in kaj ne. Druga stvar, ki bo zelo zanimiva, pa bo, kako je z dobičkom v Hitovem igralništvu. To bo ena od posebnih tem, saj se Agencija dosti muči, da bi ugotovila, koliko dobička je Hit ustvaril
Panorama: Dejstvo je, verjetno je to tudi dokazljivo, da seje strma rast Hita začela z igralniško dejavnostjo...
TOVORNIK: Igralniško dejavnost izvajamo od leta 1984. in težko bi rekel, daje bila v letu 1984 in nekaj naslednjih letih velika rast. Rast seje začela leta 1989, 1990 in naprej.
Panorama: Prej je bilo treba teren pripraviti. Kar naenkrat se ne da. TOVORNIK: Imeli smo majhno igralnico v sodelovanju s Portorožem, in šele ko smo se s Portorožem razšli, smo lahko samostojno planirali oziroma šli bolj vehementno v širitev dejavnosti. Počasi smo tudi po Sloveniji odprli nekaj igralnic.
Panorama: Kakšen je odnos do teh igralnic, ki so izven matične lokacije? Kapitalska struktura je različna ?
TOVORNIK: Izhajati morava iz dejstva, da te poslovne enote niso pravne osebe. To je pomembno tudi pri davku. Davčna osnova se formira ne za posamezno igralnico, ampak je obdavčen Hit kot pravna oseba. To vpliva na to, da te zunanje igralnice poslujejo dejansko z rdečimi številkami. Davčna obremenitev je previsoka, davek bi se moral pobirati od prihodka oziroma od rezultata posamezne igralnice, ne od dejavnosti Hita kot celote. Igralnica Rogaška ni primerljiva s Per-lo, tudi igralnica Otočec ni primerljiva s Parkom. Kvečjemu se lahko primerjata Park in Perla.
Panorama: Če bi pa bile te igralnice pravne osebe, kaj bi to pomenilo?
TOVORNIK: Z davčnega vidika to pomeni zelo jasno, da bi bila obremenitev teh igralnic nižja.
Panorama: Tudi Perle?
TOVORNIK: Tudi Perle. Obremenitev bi bila bistveno nižja, ampak zakon določa tako. In ta zakon o posebnem prometnem davku velja od 1.1.1994 in bo še nekaj časa veljal. Po določbah zakona o igrah na srečo se plačuje davek po tem zakonu do takrat, dokler se ne dodeli koncesija. Koncesija pa se bo lahko pridobila šele, ko bo sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju in ko se bomo po njem mi transformirali v delniško družbo.
Panorama: Kje je razlika v povezavi z davkom med igralnicami, ki niso v sistemu Hita, in Hitovimi?
TOVORNIK: Razlika je v tem, da ima TG Pohorje eno igralnico, rezultat te igralnice je dejanska podlaga za formiranje davčne osnove. Ce bi denimo Pohorje imelo več igralnic, bi bilo v enakem položaju, kot smo mi, seveda ob enakih prihodkih. Seštel bi se promet vseh igralnic in potem bi se plačeval davek. Za nas bi bila prednost, če
Nadaljevanje na naslednji strani

Nadaljevanje s prejšnje strani
bi se davčna osnova formirala za vsako igralnico posebej. Zdaj pa dejansko pravni status vpliva na višino davčne obremenitve. Poskušali smo z ustavnim sporom to izpodbiti, a žal nismo bili uspešni. Ustavno sodišče je razsodilo, da ni tako, da je zakon ustaven.
Panorama: Vi imate koncesijo?
TOVORNIK: Ne, nimamo je.
Panorama: Kako pa igralnice delajo? TOVORNIK: V Sloveniji nobeden nima koncesije. Vsi imamo dovoljenja na podlagi prejšnjega zakona. Vsi, ki opravljajo igralniško dejavnost v Sloveniji, imajo dovoljenje. Bodo pa morali dobiti do 3.6.1997 koncesije, kar zakon določa v prehodnih določbah. Če do takrat koncesij ne dobijo in dovoljenja prenehajo veljati, se s to dejavnostjo več ne morejo ukvarjati. Tako je zakon o igrah na srečo, kije začel veljati, 3. 6. 1995, določil to prehodno obdobje. Dalje torej dve leti časa za pridobitev koncesij.
Panorama: Kaj morate v teh dveh letih narediti?
TOVORNIK: Moramo se preoblikovati v delniško družbo v skladu z zakonom o igrah na srečo in z zakonom, ki ga še ni, torej z zakonom o lastninskem preoblikovanju igralnic.
Panorama: Gre za zakon, ki ga verjetno pred volitvami ne bo.
TOVORNIK: Verjetno ga ne bo iz več razlogov. Kdo bo rekel, da so ob tem politični interesi zelo različni. Še nekaj je. Če vso zadevo analiziramo celo zadevo glede na današnje razmere, potlej se nikomur ne mudi sprejeti tega zakona. Država na podlagi tega, kar je danes, na podlagi vseh teh blokad in današnje regulative od Hita iztrži samo na račun igralniških davkov okrog 70 milijonov mark letno. Iz tega sklepam, da za državo vprašanje lastništva ta čas ni bistveno. Za državo so temeljna vprašanja fiskalna politika, nadzor in sistem dodeljevanja koncesije. Če nekdo obvladuje davke, te pa obvladuje vsaka država, saj je edina pristojna za njihovo predpisovanje, potem vemo, da z višjo ali nižjo davčno obremenitvijo vse uravnava. Lastniško vprašanje je podrejeno, vsaj kar se tiče države, glede na fiskalni vidik. Dejansko smo s to obremenitvijo, kije enormna, razvojno blokirani. Naše dejavnosti ne moremo širiti.
Panorama: Pa ne samo zaradi dveh vrst davkov! ?
TOVORNIK: Mi smo tako blokirani, da ne moremo niti iz enega prostora v drug prostor preseliti dejavnosti, in niti en avtomat ne more biti postavljen na novo. Če si to privoščimo, tvegamo, da izgubimo dovoljenje. Dovoljenje pa pade že z ugotovitvijo pristojnega organa, ki samo ugotovi, da smo to naredili, in potem ni organa, ki bi lahko odločil drugače. Blokada dejavnosti in nezmožnost širitve pa je škodljiva s podjetniškega in širšega družbenega vidika. Država nas sicer lahko, v taki konstelaciji, kot'j e zdaj, obira še nekaj časa, toda v nedogled to ni mogoče, kajti konkurenca čez mejo se prebuja. Ge bo razvojna blokada trajala dalj časa, bomo postali manj privlačni. Po drugi strani pa je zadeva zakomplicirana tudi zato, ker smo blokirani tudi v drugih podjetniških funkcijah, ki veljajo za vsako gospodarsko družbo, saj glede na zakon o prepovedi lastninskega preoblikovanja ne smemo izplačevati dividend oziroma dobička, kar je ta čas samo teoretično aktualno.
Omejeni smo na področju kreditiranja. Mi lahko podeljujemo, najemamo kredite pod določenimi pogoji, ne tako kot ostali, ki so določeni v kriterijih agencije, statusne spremembe imamo prepovedane, razpolaganje s sredstvi imamo omejeno. Marsikdo vidi, da dejansko izgubljamo status gospodarske družbe in postajamo neke vrste paradržavna firma. Pravno to sicer nismo, vendar smo tako omejeni in blokirani, da izgubljamo atribute gospodarske družbe tako, da smo pa glede na razmere invalidna gospodarska družba. Vsi ti vidiki tudi vplivajo na to, da se nobenemu ne mudi, da bi ta zakon bil sprejet, ker toliko kot država zdaj iztrži od Hita, ne bo, tudi če bo lastnik. Gre za situacijo, kije za vse ugodna, edino za Hit je neugodna.
Panorama: V parlamentu sta bila dva predloga o deležu, ki naj bi pripadal delavcem ob lastninjenju igralnic. TOVORNIK: Če spremljamo zgodovino in intence v zvezi z lastninjenjem igralništva, v tem smislu, da bi zaposleni lahko bili količkaj kapitalsko udeleženi v teh igralniških podjetjih, je stvar taka: en predlog, kije že star, izhaja iz časov Peterletove vlade, je “določil”, da naj bi tretjina lastništva pripadala zaposlenim. Potem pa je ta odstotek vedno bolj padal. Na koncu se je izcimilo celo nič. Prav nič bo verjetno malo težko iz dveh razlogov. Zakon o igrah na srečo jerazrešil to vprašanje za klasične igre na srečo z 10 odstotki možne udeležbe delavcev. Z vidika zaposlenih, in tudi moje osebno gledanje je tako, da je 10 odstotno lastništvo premalo zanimivo. Če bodo zaposleni delničarji skupaj lahko imeli do 10 odstotkov delnic igralniškega podjetja, to pomeni, da tu ostaja še 90 odstotkov. In v okviru teh 90 odstotkov se bo našel strateški lastnik, večinski delničar. Vvprašanje je kdo bo to. Strateški lastnik upravlja firmo, kar pomeni, da tudi odloča, ali bo v primeru dobička sploh delil dividendo ali ne. Zame osebno je lastniško vprašanje v teh okvirih podrejeno in z vidika zaposlenih ni interesantno vprašanje. Če so vsi zaposleni lahko
samo 10 odstotni lastniki in se večina preostalih delnic razporedi na državo in paradržavo, kaj bi jaz napravil? Delnico bi prvi dan prodal, ker bi bila takrat največ vredna. Ker bi bila tako imenovana “igralniška” delnica. Po prvi bilanci bi se videlo, da dividende ni. Iz več razlogov je lahko ni. Prvič država ne popusti pri obremenitvah, pa zato igralnica ne more poslovati tako, da bi ustvarila dobiček. Če bi kaj malega dobička bilo, se lahko zgodi, da se ga ne razdeli, saj večinski delničar odloča, kaj se bo z dobičkom dogajalo. Lahko se kvečjemu postavim v vlogo manjšinskega delničarja, ki mu preostane zgolj izpodbojna tožba zoper sklep skupščine o delitvi dobička. Panorama: Kje so po vašem mnenju zadržki, da kljub temu, da bi delavci bili le 10-odstotni lastniki, zakon ne gre skozi ? TOVORNIK: Eden izmed zadržkov j e v nepoznavanju dejstva, da 1500 delničarjev Hita, ki imajo skupaj le lo odstotkov delnic, ne pomeni prav nobene nevarnosti ali motnje za večinske lastnike. Zadržkov pa je seveda še več, nekaj sva jih že omenila v pogovoru.
Panorama: Pa tega ni mogoče razložiti? TOVORNIK: Mislim, da bi se jim dalo razložiti, je pa vprašanje, ali bi kdo to poskušal. 0 igralništvu, vsaj jaz mislim tako, govori dosti ljudi, ki ne poznajo niti osnovnih zadev s tega področja. Dejstvo je, da se je z afero Hit ustvarila negativna klima, češ da so nekaj lastninili, si ne vem kaj prisvojili, daje nastal tudi nekakšen psihološki odpor do tega, da bi v igralništvu sploh kdo od zaposlenih lahko bil lastnik. Če vzamem posameznika v tej množici zaposlenih v Hitu, bi bil njegov delež izražen v promilah. Težko je razumeti ta razmišljanja.
Panorama: Kaj pa s firmami, ki se ne ukvarjajo z igralništvom in lastninjenjem? TOVORNIK: Kar zadeva druge firme, se razen pri Hitu Investu vprašanje lastninskega preoblikovanja ne pojavlja. Lastniška struktura je znana. Pojavlja se vprašanje lastninjenja Hita kot pravne osebe, ki opravlja igralniške dejavnosti.
Panorama: Gostinstvo in turizem je tudi v Hitu.
TOVORNIK: Hit je pravna oseba, ki ne opravlja samo igralniške dejavnosti, anpak tudi gostinsko in hotelirsko dejavnost. Če bo država postala lastnik Hita, država je lahko tudi 100-odstotni lastnik, ali pa če država nebo 100-odstotni lastnik, ampak bo zraven še paradržava v obliki raznih skladovi, se postavlja temeljno vprašanje kaj pa z gostinsko dejavnostjo.
Panorama: Tu gre za nekaj drugega. TOVORNIK: Vsa gostinska podjetja se lastninijo po zakonu o lastninskem preoblikovanju, in tu bo treba jasno reči, da se ta gostinska dejavnost oziroma del Hita, ki se ukvarja z gostinsko in hotelirsko dejavnostjo, ne more podržaviti. Če bi prišlo do podržavljenja igralniške dejavnosti, bo verjetno treba poiskati rešitev v delitvi Hita. Tu se verjetno večina zaveda, da bi bilo podržavljanje Hita kot celote glede na gostinsko in hotelirsko dejavnost protiustavno. Vsa druga gostinska podjetja se lastninijo po zakonu o lastninskem preoblikovanju.
Panorama: Kako lahko to delijo? TOVORNIK: Danes predpisi ne dopuščajo statusnih sprememb igralniških podjetij. To vprašanje bi moral urediti zakon o lastninskem preoblikovanju igralnic.
Panorama: Čakati je treba na zakon. TOVORNIK: Na dve stvari je treba čakati. Prvič na pravnomočnost revizije pri nas, ki še ni bila zaključena, saj poročila še ni. Čakamo revizijsko poročilo, potem bomo imeli možnost za pripombe. Po prejemu revizijske odločbe lahko sprožimo pravni postopek.
Panorama: Do kdaj se mora ta postopek zaključiti?
TOVORNIK: To je zanimiva reč. Dva zakona sta, ki govorita o tem. Enenje zakon o igrah na srečo, ki pravi, da morajo igralniška podjetja do 3. 6. 97 imeti koncesijo, sicer te dejavnosti več ne morejo opravljati. Po drugi strani pa lahko podjetje dobi koncesijo samo, če bo preoblikovano v delniško družbo, vendar pa mora še prej biti sprejet zakon o lastninskem preoblikovanju. Tako zdaj, tudi če bi želeli kaj napraviti ne moremo, ker ni zakona. En zakon manjka, vprašanje je, kdaj bo. Zanimiva pa je še ena reč: lani je bil sprejet zakon o prepovedi lastninskega preoblikovanja igralniških podjetij. Ta zakon ne določa fiksnega roka do kdaj je treba opraviti revizije v igralniških podjetjih, ampak po tem zakonu se dejansko ne more nič zgoditi, velja prepoved lastninskega preoblikovanja do pravnomočnosti revizije. Kdo pa lahko reče, da bo revizija pravnomočno razrešena do 3. 6. 971 Če bomo mi sprožili zoper revizijsko odločbo kakšne pravne postopke, bi se lahko zgodilo, da do tega roka revizijska
odločba ne bo pravnomočna. Zgodil bi se absurd. Mi bi izkoristili, uporabili pravna sredstva, ki nam jih garantira zakon in s tem tvegali, da revizija ne bi bila pravnomočno rešena do 3. 6. 97 in nam bi propadla dovoljenja. Ker bi zakonito izkoristili sredstva, ki nam jih daje zakon na razpolago, bi tvegali, da se ne oblikujemo v delniško družbo, česar ne moremo storiti brez pravnomočnosti revizijske odločbe, zato potlej ne bi imeli pogojev za koncesijo in bi izgubili dovoljenje. To je absurd.
Panorama: Ali vaše podjetje v tem primeru lahko vzame Sklad?
TOVORNIK: V tem trenutku ni zakonodaje, ki bi govorila o tej možnosti. Hit ni podjetje, ki se lastnini po zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij. Se pa seveda lahko zakon o Koržeto-vem skladu spremeni. Konec koncev je časa le še leto in pol. Zakonodaja se spreminja, ni statična, zakon o Skladovih podjetjih se bo gotovo še spremenil v takšni ali drugačni smeri. Prepričan sem, da če bi se ugotovilo, da se bo lahko kaj takega zgodilo, da bi se zakon spremenil tudi v tej smeri. Te možnosti so, saj veste,kako seje kreirala ta omejitvena igralniška zakonodaja.
Panorama: Recimo, da pride v nekem smislu do podržavljenja. Kaj boste potem z vložki delavcev?
TOVORNIK: To vprašanje obravnavam tako: zame je bistveno pomembna pravnomočna revizija, kajti prepričan sem, da bo z njo ugotovljeno, da delavcem pripadajo še neki vložki, ki bodo bistveno manjši, ker bo treba urediti to nesorazmerno delitev dobička. Tega še nismo uredili. To je preknjižba.
Panorama: To je možno, če to zahteva družbeni pravobranilec?
TOVORNIK: Ne, to lahko pravna oseba naredi sama na podlagi revizijskega poročila, revizijske odločbe. Mi pa še nimamo revizijskega poročila. Pričakujemo, ga v doglednem času, verjetno bo kmalu prišlo.
Panorama: Je bilo kakšno vmesno poročilo?
TOVORNIK: Ne.
Panorama: Koliko časa pa ta postopek revizije traja?
TOVORNIK: Postopek se je pričel marca letos. Zakaj poročila ni, ne vem. To sem rekel iz preprostega razloga, ker je inšpekcija SDK bila tu leta 1992 in je precej relevantnih stvari že obdelala. Tako daje bilo dejansko revizijsko delo olajšano. Bivša SDK je opravila dobršen del posla, vse podlage so imeli, ugotovitve, podatke, marsikaj so ugotovili, tako da glede izdelave poročila ne bi smelo biti težav. Po drugi strani pa državi tudi ustreza počasnost, saj so prihodki iz naslova davkov veliki, in pravzaprav mislim, da se nobenemu ne mudi.
Panorama: Zakonskega roka, do kdaj mora biti narejeno poročilo pa ni.
TOVORNIK: To pa ni predpisano. Od dneva ko revizor pride v hišo, ta rok ni predpisan. Roki začneje teči z izdajo revizijskega poročila.
Panorama: Kdaj se boste poslužili pravice, iti na ustavno sodišče?
TOVORNIK: Vprašanje revizije se ne rešuje pred ustavnim sodiščem. Zoper revizijsko odločbo tudi ni upravnega spora pred vrhovnim sodiščem, ampak gre za pravdni postopek pred rednim sodiščem. To je specifika revizijskega postopka. Postopki pred ustavnim sodiščem bi bili aktualni v primeru sprejema takih zakonov, ki bi dejansko podržavili Hit kot celoto, tudi deleže delavcev.
Panorama: Gre potemtakem za vprašanje enakopravnosti v primerjavi z drugimi pred zakonom?
TOVORNIK: Lastniško vprašanje v Hitu mogoče niti ni tako izpostavljeno, vsaj kar se tiče interesov zaposlenih.
Panorama: To sprašujem predvsem zato, ker se v javnosti dela farna o lastništvu Hita dela, in je prav, da ve, zakaj gre. TOVORNIK: Ce ima vsak nekaj promilov, s tem ne more skoraj nič v okviru skupščine delničaijev, postavljenije v položaj manjšinskega delničarja. Tisti, ki ima, če je delničarstvo zelo razpršeno, denimo 30 odstotkov, če ima država samo 30 odstotkov, 40 obvladuje vse.
Panorama: Zanima me, kako kot državljan te države ocenjujete vso to kolobocijo okrog igralništva in politične spletke, kar jih je. TOVORNIK: Stvar se je, lahko rečem, spolitizirala preko vseh mej. Daje tako, vidimo pri obravnavi lastninskega preoblikovanja. V tem trenutku so ti interesi tako različni, da bomo težko kmalu prišli do zakona. Če pa bomo prišli, je moje stališče tako: jaz bi v ta zakon vključil pravico do lo odstotkov lastništva zaposlenim, mogoče do 20 odstotkov, čeprav slednjega ni realno pričakovati, če velja za klasične igre 10 odstotkov. Priporočil bi, da bi mogoče precej delnic, veliko kapitalsko udeležbo v prvi fazi dobil Sklad za razvoj, in bi potem lahko del slovenskih državljanov prišel posredno tudi do lastništva igralnic. To bi nekako umirilo tudi politične zdrahe.
Panorama: Zdaj kakih posebnih glasov ni, je neko zatišje.
TOVORNIK: Če ste spremljali dogajanja v parlamentu, se spomnite, da se je zbor spomladi zbor, ko je bil zakon v drugi obravnavi, konsistentno odločil, da zakon o igralnicah ni več kompatibilen z novo sprejetim zakonom o igrah na srečo. Sklenil je zakon umakniti iz parlamentarne procedure in dejal nekako takole: počakajmo
revizijo in potem pripravimo nov predlog zakona o lastninskem preoblikovanju. Zdaj pa je stvar taka: ker te revizije ni, mislim, da se novi predlog še ne oblikuje ali pa vsaj mi tega ne vemo. To za igralniška podjetja seveda pomeni nevarnost glede rokov, ki so zdaj postavljeni za transformacijo in za pridobitev koncesij.
Panorama: Politične stranke in igralništvo?
TOVORNIK: Afera Hit je štartala v medijih s poročilom, ki gaje SDK dala parlamentu in ga je potem Podobnik obelodanil. Medijsko seje začela takrat. Kar pa se tiče ozadja, ki ga jaz ne poznam dobro, pa mislim, da seje ta afera pričela res z raznimi preiskovalnimi dejanji oz. poskusi raziskave namišljenega kriminala, ki ga vsaj jaz, ki sem tu že 2o let, nisem videl. Zdaj, ko vsi ti sodni postopki že toliko časa tečejo brez rezultatov, sem o tem še bolj prepričan.
Panorama: Kdaj bo po vaši sodbi konec, koliko je kazenskih postopkov? TOVORNIK: Kazenski postopki so postopki, ki niso uperjeni zoper Hit, ampak zoper posameznike, ki naj bi bili osumljeni, da so storili kaznivo dejanje. Ne bom reči, ali da bodo ti postopki kmalu končani, ker nenazadnje teče nekaj postopkov, govori pa se, daje vsaj ovadb več. Ko bo prišlo revizijsko poročilo, ni vrag, da ne bi kdo komu napisal kakšne ovadbe, kjer bo lahko šlo za dejstva, ki jih sploh še ne poznamo, in bo potencialno lahko šlo za nove postopke. Vso zadevo je treba zaključiti in nekaj napraviti: sprejeti je treba zakon o lastninskem preoblikovanju, omogočiti, da igralniška podjetja pridobijo koncesije, da se te bariere sprostijo in da se dejansko spet začnemo ukvarjati z našim razvojem. Ta blokada lahko traja eno leto, dve, zdaj teče že tretje leto. Igralništvo kot dejavnost je specifična dejavnost, daleč od tega, da bi rekli, daje enaka drugim dejavnostim. Po celi Evropi velja za specifično dejavnost. Tudi naš zakonodajalec je to predvidel, in jo oporedelil kot dejavnost, ki se konce-sionira. Treba je izkoristiti možnosti, kijih imamo, ne pa blokirati, ker ne nazadnje ta dejavnost, kot vidimo, lepo polni državni proračun. Če upoštevamo, koliko delovnih mest je dal Hit mestu in regiji, kaj bi bilo danes v Gorici, ko nam je industrija skoraj propadla, če ne bi bilo 1500 delovnih mest v Hitu, potlej je stvar še bolj jasna.
Neverjetno velika škoda je, da smo danes lastniki kompleksa Cimos, da imamo načrte, da bi zgradili sodoben zabavno- rekreacijsko-turistični center, ki bi vseboval tudi določen segment igralništva, in smo zaradi teh enormnih davčnih obremenitev in tudi zaradi razvojne blokade sploh invalidni. Lahko bi zgradili še en, bolj sodoben center. Prepričan sem, da če teh potencialov ne bomo izkoristili, nas bodo konkurenti v sosednji državi krepko prehiteli.
Panorama: Kaj mislite kot pravnik o Sloveniji kot pravni državi glede na vse to, kar doživljate in ste v bistvu nekako soudeleženi v zgodbi ?
igralniške dejavnosti, bo
ver ‘etnn t aha nn 'skat' raš‘te
WššML
dejavnost protiustavno ”
TOVORNIK: Slovenija bo nekoč verjetno pravna država, zdaj ni. To govorim iz svojih izkušenj. To lahko rečem predvsem z vidika sprejemanja igralniške zakonodaje, ki se je kreirala tako, da seje najprej ugotavljalo neko stanje, potem pa se je tisto stanje normiralo. Takšnih primerov bi lahko našli več in to povzroča veliko družbeno škodo.
Panorama: Koliko pa velja tisto, da se za dobrim konjem kadi in da je slovenska zavist tu zraven. Delavci Hita so v primerjavi z drugimi podjetji relativno v ugodnem položaju, pri plačah itd. TOVORNIK: S tem se strinjam. Zaenkrat so delavci v Hitu v primerjavi z mnogimi drugimi podjetji še v relativno dobrem položaju. Vprašanje pa je, koliko časa še, če bodo te obremenitve dolgotrajne,.
Panorama: Do zdaj, po Markovičevem zakonu, je v lastninjenju sodelovalo le okrog S00 delavcev. Kaj pa teh tisoč ljudi, ki niso lastniki in so se zaposlili kasneje?
TOVORNIK: Rešitev je tudi zanje, da se v postopku lastninskega preoblikovanja vključijo v ta proces. Ti ljudje bi morali biti vključeni v naslednjo faz, s tem da bi se nekaterm starejšim lastnikom, torej tistim, ki so že udeleženi in razpolagajo s prevelikimi deleži, dala pravična odškodnina in dopustila možnost, da se ostali vključijo. Smo le sistem v tranziciji, zato mislim, daje kaj takšnega mogoče.
Panorama: Kaj Se bo lastninilo?
TOVORNIK: Družba je lastnik sredstev, pravna oseba, vsaka pravna osebš, pa na pasivi bilance izkazuje kapital. Lastninil se bo nenominiran družbeni kapital.
Panorama: Kakšna vrednost je to? TOVORNIK: Družbeni kapital, ki se bo v Hitu lastninil, bo ugotovljen po pravnomočni reviziji na podlagi izdelane otvoritvene bilance za potrebe lastninskega preoblikovanja, seveda po sprejemu zakona o tem.
Panorama: Kaj pa ocene?
TOVORNIK: Ocene, kakšna je vrednost tega nenominiranega družbenega kapitala, še nismo delali, ni bilo še potrebe, vsi ti podatki bodo razvidni iz naših bilanc. Naše bilance so zdaj izdelane v skladu z obstoječim stanjem. Naša bilanca stanja ne izraža tistrga, kar bo po reviziji. Zdaj je prezgodaj govoriti o teh številkah.
Marjan Horvat
____________Piše: Martin Ivanič
NE GLEJ. KAJ DELAM; POSLUŠAL KAJ GOVORIM!
Čeme spomin ne vara, je zgodba iz knjige Vuka Draškoviča Sodnik. Junak zgodbe srdito udriha čez državno, predvsem pa partijsko politično oblast. Njegova ljubica, ki mu hoče ugajati, se mu v besni kritiki pridruži, toda na svojo veliko osuplost si prisluži zvonko zaušnico. S pojasnilom: žOnisomoji, zato jih jaz lahko kritiziram, celo moram jih kritizirati ali pa se jim moram odpovedati. Ti pa kritiziraj svoje, kritizirati mojih nimaš nobene praviceI’ Ne glede na to, kaj si kdo misli o Vuku Draškoviduje v tej zgodbi dragocen nauk prav za demokratično, pluralistično družbo. V njej naj bi še zlasti veljalo, da naj nadzira in kritizira vsakdo predvsem tistega, ki gaje volil v državne, politične ali drugačne organe in organizacije. Toda med politiki, pa najsi so to že bivši veljaki prejšnjega političnega ustroja ali pa sedanji politiki bivšega ustroja, ki do neke mere ohranjajo politično kontinuiteto, ali pa novi politiki novih političnih tvorb, zlasti za takšen odnos do politike in političnih veljakov ni nobenega posluha. Vztrajno si prizadevajo, da bi kritičnost svojih volilcev in simpatizerjev od sebe odvrnili na svoje politične tekmece.
Sam še zlasti vztrajam pri stališču, da je moralno in sicer bolj prav, da najprej grajaš tiste, kijih voliš, ki jih na takšen ali drugačen način podpiraš, v glavnem tudi zagovarjaš ipd. Reakcije pa so prav zanimive. Ko grajaš druge, si ’svojim’ strašansko simpatičen. Ko okrcaš 'svoje’, se nosovi povesijo, pozdravi na cesti postanejo zadrgnjeni, priložnostne besede izmikajoče (v smislu Jacka Le-monna žJa, v petek bo pa dežI j. Toda to še ni najhujše. Lahko se ti zgodi, da se kdo na tvojo kritiko (zanemarimo vprašanje, koliko je objektivna in ali je morda malo bolj groba ali pa prizanesljivaI) odzove - ne z javnim odgovorom, marveč z zasebnim pismom. Nanj javno ne moreš odgovarjati, predvsem iz etičnih ozirov ne. Pa bi gotovo bilo potrebno, in sicer prav zavoljo načelnosti, pa tudi zavoljo poučnosti takšnih primerov. Ne gre zato, da bi bilo pismo grobo, nasprotno, prej je polno nekakšne razočarane užaljenosti, morda tudi žcagavosti ’, češ jaz sem zmeraj verjel vate, celo takrat, ko si ga (po mojih merilih/) lomil, s simpatijo spremljam to, kar počneš, potem pa mi narediš nekaj takšnega.
Popolnoma jasno je, da se s takšno kritiko oziroma polemiko ne moreš spopasti. Z zasebnim odgovoromje izključena možnost razjasnjevanja, kaj je smisel in predmet kritike, kaj je v danem primeru argument in kaj ni. Argument za to, da nekoga ne kritiziraš, še zlasti ne more biti to, da si njemu (bil) simpatičen. Takšne argumente lahko uporabljajo kvečjemu zaljubljenci, kadar se spričkajo in zahtevajo nazaj pisma in slike.
Prav tako je s takšnim odzivanjem na kritiko izničena možnost, da bi ob konkretnem primeru razpravljali o (ne)na-čelnosti. Po mojem prepričanju ni sprejemljiv prav noben izgovor, daje bilo kritizirano početje svojčas kvečjemu izjema, sedaj pa daje tega in takšnega veliko več. Takšen odgovor vsebuje tudi prej omenjeni očitek, da si se spravil na 'svoje', drugih pa nočeš videti. Prvič je to nemoralno, drugič pa neumno. Tako namreč reagirajo kvečjemu užaljene najstnice, ki se sprejo med igro na dvorišču. To je logika, po kateri bi morali npr. iz Združene liste takoj izključiti tistega, ki bi za konkretno dejanje/ izjavo pohvalil Janeza Janšo -in seveda obratno, iz SDSS tistega, ki bi rekel, do Kocijančič le še ni povsem brezupen pohtik. Skratka, če sem zelo ciničen, bi lahko rekel: Ako bi bila merilo za kaznovanje (v obravnavanem primeru je kaznovanje kritikaI) samo teža in pogostnost prestopka, tedaj bi v prejšnji ureditvi moralo biti v zaporih precej več članov partije kakor nepartijcev. Z defektno logiko na podlagi te izjave mirno pridete do zaključka, da vse iz prejšnjih časov dajem v nič in
implicitno povzdigujem sedanje razmere, čeprav je očitno... Seveda, pa še kako je očitnoI
Slej ko prej moramo priznati, da javna kritika nikjer, v nobeni družbi ni lahko prebavljiva hrana. V družbah s pomanjkljivo (kratkotrajno ali/in pohabljeno) demokratično tradicijo še toliko manj. Samo pameten pohtik - in bojim se, da samo v času, ko je v opoziciji - se zaveda in priznava, da je javna kritika nenadomestljiv korekcijski dejavnik prav slehernega početja. Kakor hitro pa pride na oblast (kolikor sprejmemo npr. imphcitno tezo M. Podobnika, da parlamentarna opozicija ni soudeležena pri odgovornosti za sedanjo politiko!), bo svojo optiko glede kritike zamenjal. Pri tem ima vsaj dve možnosti, lahko jo začne pobijati in zatirati - najprej nežno (žkrivi so novinarji in način enostranskegapisanja... ’), nato bolj grobo (žta fant ne sme dobiti službe... I ipd.), lahko pa jo na vse grlo odobrava in spodbuja, le da se zanjo sploh ne zmeni in pod plaščem velike demokratičnosti dela naprej po svoje. To zadnje se mi zdi še veliko bolj perverzno in nevarno, saj spominja na številne primere tudi iz prakse t.i. komunističnih držav, ki so imele v ustavah in zakonih napisanega marsikaj zelo naprednega, le da državljani tega niso imeli možnosti poskusiti. Če pa so to tudi povedali, so bili za površne opazovalce postavljeni na debelo laž.
No, javnost ne bi smela pozabljati, da je kritika v prvi vrsti njeno orožje in da pri tem iniciativa politikov ni nujno dobra. Zelo sumljivo mi je, kadar oni začnejo govoriti o potrebi po razvijanju zdrave kritike.
Piše: Lev Kreft
LAŽNIMESLIA
Tovarna avtomobilov1 Mariborje v velikih težavah že kakih petnajst le, saj se ji je zapletalo že v začetku osemdesetih, ko sojo redno obiskovale razne partijske komisije in »pomagale« iskati izhod iz težav. Vsi izhodi so bili bolj ali manj značilna socialistična dobrodelnost, torej državna pomoč, kije omogočala životarjenje iz rok v usta, pa naj je šlo za naročila iz dežel tretjega, posebej arabskega sveta, ali pa za izvoz v Rusijo. V vseh primerih pa je bilo tako, daje zadnji in končno tudi edini rešitelj, tako rekoč Tamova Marija pomočnica, ostala Jugoslovanska ljudska armada. Ko je po trdi agoniji izgube trgov (glavo je Tam izgubil že mnogo prej) vlogo Marije pomočnice prevzela država, je morala stvari zagrabiti tam, kjer so pač bile: če Tam ne gre v stečaj, mora
takoj nadaljevati s proizvodnjo. Nadaljevati s proizvodnjo pomeni nadaljevati z izvozom. Nadaljevati z izvozom pomeni iti na tiste trge, ki jim je v tem trenutku kos. To pa so isti trgi, na katere ga je JLA spravila že prej, z ruskim na prvem mestu. Ce hoče na ruski trg, mora uporabiti znane kanale.
Opozicija je prav besna, ker se na ruski trg izvaža preko posrednikov, ki so neke vrste rusko-jugoslovanska udboma-fija. No, pravzaprav ne udba, saj gre za vojsko in ne za policijo, in tudi ne mafija, saj gre za državne uradnike in ne za samostojne podjetnike. Opozicija seveda ne more vložiti interpelacije proti položaju v Rusiji, ki ponuja izbiro med državoma-fijskimi posredniki na eni in navadnimi mafijskimi posredniki na drugi strani. Opozicija tudi
ne more vložiti interpelacije proti nekdanjim Tamovim ekipam, zlasti proti zadnji, kije s Tamom gospodarila že v tej državi. Prvih tudi njena roka ne doseže, drugi pa so že v rokah pravice. Vloži lahko le interpelacijo proti ministru, kije dobil iz državnega zbora zakonsko nalogo, da v določenih okvirih pomaga reševati podjetje. Opozicija je namreč velik borec proti korupciji, udbo-mafiji, familiarnemu poslovanju in vsem vrstam nezakonitih provizij.
In tu je čer. Opozicija bi se morala v takem primeru, kot je Tam že več kot deset let, vprašati, kako to, da vodi pot na ruski trg samo preko take vrste posrednikov in provizij. Odgovor je na dlani: zaprte družbe, družbe raznih prepovedi in ovir za prost pretok ljudi, blaga in storitev so pravo leglo korupcije, mafije in udbomafije. Hipokrizija opozicije pač ni samo v tem, da napada ministra, ki je v danih in podedovanih pogojih pomagal reševati kar in kolikor seje dalo. Hipokrizija opozicije je predvsem v tem, da skuša s tem in z vsemi drugimi »aferami« dokazati, da je rešiteljica pred korupcijo, udbo-mafijo, provizijami, skratka, da prinaša čiste račune, ker je pač poštena, medtem ko so stranke na oblasti nepoštene. Kajti isto-
časno, ko rohni proti korupciji v Rusiji in protijugoslovanski udbomafiji, se sama zavzema za - zaprto družbo, v kateri bo na vsak način onemogočen prost pretok ljudi, blaga in storitev. S sosedami bi se najraje do konca sprla, manjšine bi zmanjšala še za kakšno glavo, tujce bi držala daleč proč od naših nepremičnin, tujim vlaganjem bi neprestano postavljala ovire, zlepa ali zgrda bi Slovenijo očistila Neslovencev, civilno družbo bi naredila povsem brezpravno in tako dalje. Opozicija si torej na vse kriplje prizadeva ustvariti zaprto družbo, ki predstavlja najboljši inkubator za korupcijo in mafijo. Zato tudi ni čudno, da se okrog nje zbirajo vsi tisti, ki imajo tako trdo kožo, da prenesejo prav vse, razen konkurence.
Maks Tajnikar ni obljubljal odrešenja, ko mu je bil naložen Tam. Odrešenje obljublja opozicija, ker se bližajo volitve. Odrešenje je obljubljal tudi šabetaj Ovi, ki je potegnil za seboj celo židovsko gibanje, ko pa je bilo treba pokazati odrešenjsko moč in popeljati ljudstvo v obljubljeno deželo, je prestopil v islam. Tako seje zapisal v zgodovino kot lažni mesija.
Tako misli naša opozicija: lažni ali pravi, v zgodovino se je pa le zapisal.
Piše: Jože Smole
0 WNCU VOJNE
VBIH
Konec tri in pol leta trajajoče vojne v BiH bo prinesel nekaj sprememb tudi za položaj Slovenije in jo postavil pred nove odgovorne naloge. Vzpostavitev miru na tem delu nekdanje SFRJ bo omogočila, ne glede na predvidljive številne hude zaplete v odnosih med Srbi, Hrvati in Muslimani, stabilnejše mednarodne odnose. To je tudi v našem neposrednem interesu. Dozdaj so Slovenijo, kljub laskavim izjavam o njeni suverenosti in uspešnem razvoju, povezovali s krizo v nekdanji Jugoslaviji. Najjasnejši dokaz je bila prepoved uvoza orožja, kije zajemala tudi Slovenijo, čeprav ni bila vpletena v spore. Takšna prepoved je dejansko pomenila omejevanje suverenosti naše države, in to nš. takšnem vitalnem področju, kot je narodna obramba. Vsa prizadevanja naših predstavnikov za odpravo tega za nas krivičnega ukrepa so velike sile, Evropska Unija in Združeni narodi zavračali z argumentom,
da do spremembe lahko pride šele po vzpostavitvi miru v BiH.
Vojna vihra v neposredni bližini Slovenije je po svoje vplivala tudi na našo zahtevo o pridruženem članstvu v Evropski uniji. Ni šlo samo za nasprotovanje Italije in njeno izsiljevanje, ampak tudi za čudno širše pojmovanje, da bi to zahtevo morali obravnavati »v paketu s Hrvaško«. To sicer uradno ni bilo nikdar javno rečeno, toda v evropski dejavnosti seje takšna tendenca čutila.
Gospodarski embargo za Srbijo in Črno goro, kije bil upravičen, je po svoje prizadel tudi naše gospodarske interese. Onemogočal je poslovanje na za nas pomembnih trgih.
V novih razmerah se bomo morali odločneje postaviti po robu tistim enostranskim pojmovanjem o evropskem statusu Slovenije, ki v osnovi zavračajo tudi balkansko komponento. Strah pred prihodnjim gospodarskim sodelovanjem s Srbijo
in Črno goro, češ da bi nas to •vodilo nazaj v Jugoslavijo«, je popolnoma neutemeljen. Vse evropske države in ZDA se pripravljajo na velike donosne posle na teh trgih. Našim gospodarskim organizacijam bi kazalo tudi z državnimi ukrepi pomagati pri večji prisotnosti na vseh trgih nekdanje Jugoslavije.
Najava predsednika Franja Tudmana o popolni normalizaciji odnosov med Hrvaško, Srbijo in Črno Goro postavlja tudi našo diplomacijo pred odgovorno nalogo. Nikakor ne bi smeli zaostajati za procesi urejanja meddržavnih odnosov.
Pogajanja o delitvi premoženja nekdanje skupne jugoslovanske države so bila dosedaj blokirana zaradi vojne vihre v BiH. Sedaj lahko pričakujemo začetek resnih pogajanj, ki bodo za nas izredno pomembna. Zelo upravičeno je pismo našega zunanjega ministrstva, naslovljeno na vse države članice»kontaktne skupine«, da srbsko-črnogorski federaciji nikakor ne bi smeli priznati statusa naslednice nekdanje SFRJ. Obstaja nevarnost, da bi nekatere države, zlasti velike sile, bile pripravljene dajati Beogradu posebne koncesije. Dejstvo, da v nobeni državi niso zaprli jugoslovanskih« diplomatskih predstavništev in da sta Srbija in Črna gora zastopani v Združenih narodih pod imenom *Zvezna republika Jugoslavija«, je za nas zelo poučno. Na vseh dosedanjih pogajanjih o de-
litvi skupnega premoženja so predstavniki Beograda dokazovali, da so se Slovenija, Hrvaška, BiH in Makedonija »odcepile od Jugoslavije«. S takšno razlago, ki sojo najuglednejši srbski strokovnjaki za mednarodno pravo skušali tudi teoretično oblikovati, naj bi»odcepljene republike« imele samo obveznosti, ne pa tudi pravic. Ne smemo si zapirati oči pred naklonjenostjo določenih vplivnih mednarodnih dejavnikov trditvam, da je »Zvezna republika Jugoslavija« naslednica nekdanje SFRJ.
V	situaciji, ki bo nastajala po koncu vojne v BiH in pred najavljeno popolno normalizacijo odnosov med Srbijo in Hrvaško, moramo veliko pozorneje in dosledneje obravnavati problem nasledstva nekdanje skupne države. Ne smemo izključiti tudi možnosti, da bi Hrvaška s pogodbo s Srbijo izborila zase poseben status pri delitvi skupnega premoženja. S tem bi Slovenija bila potisnjena na obrobje.
V	luči takšnega dogajanja postaja povsem jasna kratkovidnost tistih naših politikov, ki nastopajo z demagoškimi gesli, da»nimamo nič skupnega z nekdanjo SFRJ«. Za zaščito naših nacionalnih interesov je še kako pomembno, da dosledno in odločno zagovarjamo utemeljeno stališče, daje Republika Slovenija ena od šestih enakopravnih legitimnih naslednic nekdanje SFRJ.
arena
Izidor Rejc
:: y: :
Gospoda iz krščanske demokracije Mtiorja Rejca poznamo kot korektnega, poslanca. Ko je tekla razprava o slovenski vključitvi v Cefto, to je združenje, ki gaje zaradi svobodn^š zarja! ustanovila skupina držav-" Poljska, Češka. Slovaška n Madžarska, si je duhovito izmislil ime »Juftat.To 'bi bilo : lahko združenje, ki M ute-
»JUFT4R«
gnilo nekoč nastati na Balkanu ali na tleh nekdanje Jugo-
SKssssrr"
Vendar pa sije gospod Rq)c •Jufto* izmislil kot svarilo pred morebitnimi slovenskimi apetiti za vključevale v razna ..gospodarska mednarodna ali meddržavna združenja in da
Čeprav je -Jufta- zgolj domislica m zato polemika o njej
bi bilo, udejanjeno v praksi, tudi škodljivo. Danes še prav nič ne vemo, k<y vse se bo na Balkanu še zgodilo, in tudi ne, kako bo Slovenja sodelovala pri nastajanju nove evropske
V pcdtK.ro i iskrem bo država mori navezovat,

Če bo torej na Balkanu zavladal mir, ki bo temeljil na demokracijah, bo balkansko ^tržišče še kako zanimivo za
mislili kakšno *Jufto«, v katero bodo vabili gospodarsko
njem prinaša več koristi kot škode, je seveda normalno,
d,8t SIHO ZFS/V8IL
Sicer pa je vključevanje v takšna združenja stvar konkretne presoje, ki pa seveda ni mogoča, če je stališče že a prior!
SSpo^^mmM^tiPrimernaZaPaman°
■


Janko Deželak
Strankarski kolega gospoda Rejca, sicer minister za ekonomske odnose ih razvoj,
Janko Deželak do vključevanja Slovenije v koristne go- ......
spodarske združbe v Evro-: pi nima takih predsodkov.
Fe vemo, kaj bi rekel o član-stvu Slovenije v kakšni *Jufti«, *	■
vendar to niti ni pomembno.
Pomembno je ijjegovo stališče, ki gaje pokazal do Cefte: Če
PRAGMATIK
: seje izkazalo, daje za Slovenijo tako druženje koristno,
Gospod Deželak je pač politik, ki ima za seboj bogato gospodarsko prakso in ki ve, koliko znojaje treba preliti, prodno se podjetje prebije na kakšen trg. Zato iz njegovih ust tudi ni slišati puhlega političnega »flancatja«. Vsak pač mora vedeti, in tako tudi država, s kom se mu splača trgo-vati in pod kakšnimi pogoji, noben pameten podjetnik pa ne bo rekel, da s tem in tem že ne bo trgoval samo zato, ker je iz Spodnjega in ne iz Zgornjega Kašlja, ali pa zato ne, kerje član kluba vijoličastih mačk namesto zelenih psov.
/: Gre torej za načela, kijih mora imeti pametna država. Saj se še spomnimo, kako je bilo z neuvrščenimi. Po osamosvojitvi je ta beseda bila skoraj bogokletna, potem pa nas j e le srečala pamet in smo se pri njih pojavili kot opazovalci. Razumljivo, saj trgovanje s tretjim svetom res ni noben greh. Če bi TAM lahko svoje avtobuse prodajal v Alžirjo, bi bili presrečni, in če bi Litostroj lahko živel od Indijcev, bi se skupaj z gospodom Rejcem lahko metali ob tla od za-dovoljstva. Fekdarja Juga v političnem smislu za Izrael še slišati ni hotela, njihove pomaranče pa smo le jedli vsa
klK sreči to državo, čeprav zlagoma, le sr-ečije pamet. Čez vlšegrajsko skupino smo se svojčas zmrdovali, zdaj pa lezemo v njeno Cefto. Z Rusi nismo hoteli imeti nič, sedaj pa Thaler pravi, da so odnosi z rjimi za nas prednostna zadeva. In ni dvakrat za reči, da bodo nekateri zagnali krik in vik, da s tem lezemo v nekakšen slovanski koš. Če pa lezemo v germanskega ali romanskega, pa nič hudega.
Tudi v politiki in tudi v gospodarstvu namreč velja, da prij atejev ni nikdar do voj. Sicer pa bi se gospodj e, ki imčjo cel kup političnih predsodkov, lahko včasih malce vživeli v kožo delavca, ki mu je nadvse važno, da se tisto, kar naredi, dobro prodaja, da mu ni treba trepetati za plačo.

KDO LAHKO SPRAVI NA KOLENA NIGRRIISKOVIAM
V
Nigerijska vojaška vlada generala Sanija Abačeje dala pred dvema tednoma obesiti priznanega pisatelja Kena Saro-Wiwa in njegovih osem tovarišev, ki so se borili proti ekološkemu uničenju ozemlja etnične skupnosti Ogoni. Deveterica je bila - na podlagi obtožnice o umoru - obsojena na sodnem procesu, ki je tako doma kot v tišini izzvenel kot prava travestija zakona in pravice, in to kljub pozivom k trezni presoji, ki sojih izrekli predstavniki številnih vladnih in nevladnih organizacij z vsega sveta. General Abačaje mednarodni skupnosti pri-solil zaušnico v stilu Sadama Huseina in Moamerja el Gadafija in si prislužil splošno zgražanje. A ne kaj dosti več. Voditelji Commonwealtha, skupnosti Britanije in njenih bivših kolonj, ki so se prav tedaj sestajali v Aucklandu, so Nigerijo suspendirali in z izključitvijo zgolj zagrozili. Številne države so iz Nigerije odpoklicale svoje veleposlanike in prekinile velik del gospodarske pomoči. Ponovno seje razvnela dobro znana debata o uvedbi takšnih ali drugačnih sankcij. Toda nihče si zaenkrat ne upa napraviti odločilne in edine poteze, ki bi nigerijsko vlado lahko spravila na kolena - in sicer popolne prepovedi uvoza nigerijske nafte.
Zaslužek z nafto znaša devetdeset odstotkov nigerijsekga izvoza in okrog 80 odstotkov celotnega prihodka federalne vlade. Nasprotniki mednarodnega embarga na nigerijsko nafto zato svoje stališče branijo z besedami, da bi ukrep povzročil zmedo na svetovnem naftnem trgu, hkrati pa še povečal bedo nigerijskega prebivalstva. Začarani krog je tako sklenjen. Nigerija je tradicionalno agrarna država z rodovitno zemljo, na kateri so se ljudje preživljali s poljedelstvom, ribištvom in živinorejo. Odkritje in začetek izkoriščanja bogatih zalog nafte in zemeljskega plina je koristil le nekate-
rim, veliki večini prebivalstva pa se je življenjski standard znižal. Še hujeI Vrnitev h kmetovanju seje izkazala za praktično nemogočo, saj so naftne družbe posekale številne gozdove, reke in obdelovalne površine pa so onesnažene zaradi razlitij nafte in industrijskih odpadkov. Vse to velja še zlasti za območje ob delti reke Niger, kjer živi etnična skupnost Ogoni. Samo iz Ogonilanda je anglo-nizozemska naftna družba Shell v zadnjih 35-ih letih izvozila za 30 milijard dolarjev nafte, na varnost lokalnegaprebivalstva
pa enostavno pozabila. Vzdolž delte reke Niger tako lahko najdete cele vasi, v katerih imajo ljudje zaradi vžiga naravnega plina težave z dihanjem, zaradi slabo oskrbovanih naftovodov, ki tečejo kar skozi naselja, pa so pogosta razlitja nafte. Privrženci Kena Saro-Wiwa menijo: »Zakaj Shell počenja v Nigeriji to, česar si nikoli ne bi smel privoščiti v evropskih državah?!«
Dejstvo, da mednarodne naftne družbe ne spoštujejo ekoloških in etičnih standardov pri izkoriščanju nigerijskega naravnega bogastva, je prva komponenta nigerijskega političnega eksploziva. Druga je še
kompleksnejša in zadeva njeno kolonialno preteklost, spore med več kot 250 različnimi etničnimi skupinami in zaporedna obdobja vojaških režimov. Zadnje predsedniške volitve so bile v Nigeriji leta 1993. Toda tedanji vojaški voditelj August Babangida je rezultate razveljavil, legitimnega zmagovalca Mošuda Abiolo pa poslal v zapor. Obdobje začasne vlade je izkoristil nigerijski obrambni minister general Sani Abača, ki je novembra 1993 prevzel oblast in prepovedal vse politične aktivnosti.
Pisatelj Ken Saro-Wiwa in njegovo »Gi-banje za preživetje ljudstva Ogoni« sta od naftne družbe Shell zahtevala, naj ne le odpravi ekološke posledice črpanja nafte v Ogonilandu, ampak v bodoče ves denar nakazujeta neposredno ljudstvu Ogoni. Federalna vlada se je ustrašila možnosti verižne reakcije, ki bi se lahko sprožila pri vseh etničnih skupinah v primeru, če bi ustregli zahtevam Saro-Wiwe. Odgovorila je z brutalnim opozorilom vsem potencialnim zahtevam po samoodločbi.
Tudi naftna družba Shell je z odgovorom postregla skoraj nemudoma. Njeni predsta-
vniki so sporočili, da ne bodo odstopili od načrtovanega projekta izgradnje objektov za utekočinjenje naravnega plina v vrednosti 2,5 milijarde funtov. Največji delničar v omenjenem projektu je nigerijska vlada, sledi ji Shell, nato pa francoske in italijanske naftne družbe. Svetovna bankaje svoje sicer skromno sodelovanje zaradi usmrtitve deveterice prekinila.
Toda družba Shell je imela doslej toliko slabe publicitete, da bo morala postreči z ustreznejšim dolgoročnim odgovorom. Za mednarodne kor poracije je namreč nastopil trenutek preizkušnje. Ne le da se »celo« v Nigeriji od njih zahteva spoštovanje visokih etničnih in ekoloških standardov, razsojale in posredovale naj bi tudi v neprijetnih notranjepohtičnih konfliktih držav, v katerih delujejo. Za naftne družbe je to še toliko teže, saj so se pogosto prisiljene povezovati z vladami dvomljivega ugleda. Demonstracije, ki so po usmrtitvi deveterice potekale pred malone vsemi Shellovimi predstavništvi, je tako zaznamoval slogan »Katera sila bi lahko preprečila umor Saro-Wiwa? Shell!«
Če bi Shell torej lahko spravil na kolena nigerijsko vlado, kdo bi potem lahko pokoril samo naftno družbo?
Raziskave javnega mnenja v Britaniji kažejo, da so trije izmed petih potrošnikov pripravljeni bojkotirati izdelke etično dvomljivih podjetij. Fenomen etične potrošnje narašča sicer počasi, a zanesljivo. Dvajset let je trajalo, daje morala banka Barcleys zaradi povezav z rasističnim režimom zapustiti Južno Afriko. Lani je ekološka organizacija Greenpeace v nekaj mesecih uspela preprečiti Shellove načrte o potopitvi opuščene naftne ploščadi Brent Spar v Severnem moiju. V naslednjih nekaj mesecih bo postalo jasno, ali je sedanje zgražanje nad Shellom kaj več kot le trušč. Prihodnost bo morda pokazala, da so v nekaterih primerih lahko najbolj učinkovite tiste mednarodne sankcije, kijih zavestno izvedejo sami potrošniki.
Ksenija Horvat
ZLAIA PRAGA. MIMOGREDE
Zlata Praga. Jesen je znova nasula listje po Vaclavaku, in ko sem zavil v prehod Lucerne, se mi je zazdelo, da seje ustavil čas, da sem se vrnil v šestdeseta leta, ko je bila Praga popolnoma drugačna, politično potlačena in zagrenjena, toda po svojem obnašanju romantična, v svojih željah celo evforična. Pred kinom je bila dolga vrsta, mladi ljudje so kupovali vstopnice za retrospektivo filmov Miloša Formana. Naj živi Fprman, naj živi dober film, pa čeprav iz kinotekeI Šest dni, ki naj bi vrnili vero v film, kajti sodobni češki film je podoben - pasji figi! Takrat, pred letom 1968. seje ustvarjal novi češki film, danes režiserji v glavnem koketirajo s pornografijo in nasiljem. Enega od njih, Filipa Renča, Je trinajstletna Gabrijela P. celo obdolžila za seksualno zlorabo, da bi prišla tako z umetnimi trepalnicami, izzivalno naličena k filmu - kar je tridesetletni režiser gladko zanikal. Usoda najnovejših čeških filmov je podobna plesu nad prepadom: osem novih čeških filmov je doživelo natančno analizo filmskega kritika Jana Lukeša, ki je v Literarnih novinah zapisal, da je najnovejša filmska produkcija navad-naPotvpekel (takje naslov filma Martina Hollyja.) S tem simboličnim naslovom je hotel kritik povedati, da se najnovejšemu češkemu filmu odpira brezno neuspeha, ker filmi nastajajo na podlagi ničevih, zavoženih scenarijev, v katerih se čuti pomanjkanje potrpežljivosti pri literarni obdelavi določenih tem, daje vse skupaj le površna, nagla inspiracija. In ko bodo razočarani sponzoiji sledpjič sprevideli, kam gre denar, in jih bo minila potrpežljivost, bo pot v pekel postala odprta.
Kritiku se je pri razmišljanju o usodi češkega filma pridružil tudi režiser Jifi Menzel. Rekelje, kako »imamo pri nas dovolj bistrih ljudi, vendar premalo potrpežljivih. Scenarij mora imeti dramaturški krempeljček. Na začetku se mora zavezati vozel, ki gaje treba na koncu razrešiti. Dober scenarist mora znati napisati dobre scene, ustvariti značaje, predstaviti ljudi iz krvi in mesa, jim položiti v usta prepričljive, odlične dialoge. Jifi Menzel je na vprašanje, ali ima rad televizijo ali ne, odgovoril z da in ne. »Sem namreč len. Človek se zateka pred televizor, da bi imel opravičilo, da ne bi delal kaj pomembnega.«
To, kar je na Češkem še vedno pomembno - kadar govorimo o kulturi - je knjiga. V knjigarnah se še vedno drenjajo kupci, bibliofili, radovedneži. Dren je kot na postaji praškega metroja. To prevozno sredstvo - vozovnica je poskočila od ene na tri krone - je ogledalo češke mode, standarda in kulture. ljudje, ki se v metroju dokopljejo do sedežev, takoj potegnejo iz torbe knjigo, revijo, skripta ali časopis in se zabubijo v branje. Slovaški režiser s češki državljanstvom, filmski režiser in založnik Fero Feničje prišel na pametno misel, ki jo je imenitno izkoristil. Ustanovil je podjetje za izdelavo sto dokumentarnih filmov, sto portretov najpomembnejših živih Čehov. Pod naslovom GENje predstavil od sto Čehov že petinsedemdeset_znanih osebnosti. Vrnitev Češke k demokraciji je bila za Feniča tudi vrnitev k pravim vrednotam. In nastala je Gale-rija_elite naroda (GEN) ali sto Čehov v sedanjosti. Tako je na primer portret predsednika češke vlade Vacla-
va Krausa posnel režiser Juraj Jakobisko, sicer Slovak s češkim potnim listom, avtor odličnega filma in televizijske nadaljevanke Tisočletna čebela. Portret Vaclava Havla je posnel režiser Ondrej Trojan... Poleg televizijskih portretov je Fenič objavil že tri knjige pogovorov z najbolj znanimi, uspešnimi ali slavnimi Čehi. Nekaj ljudi poznamo tudi pri nas: For-manovega snemalca Miroslava Ondrička, sedanjega ministra za kulturo Pavla Tigrida (kije v izgnanstvu l.eta 1988. napisal roman Žepni vodnik inteligentne ženske po lastni usodi, dogaja pa se med drugim tudi v Opatiji), pevca Karla Gotta, glasbenika Josefa Suka, športnika Ivana Lendla, književnika Bohumila Hrabala, Ivana Klimo, grafika Jipjja An-derleta (dobitnika nagrade
na ljubljanskem grafičnem bienalu), Olgo Havlovo, režiserko Vero Chytilovo ali češkega plemiča Jidricha Kolovvrata (rojenega 1897.). Njegov oče je bil maršal pri Radeckem, za njegove zasluge pa so ga imenovali za guvernerja Benetk. Knjige je v okusni opremi založila založba Fisher in jih je težko kupiti, ker so v glavnem razprodane. Feničeva zamisel pa je vsekakor vredna premisleka, saj bi kaj takega lahko brez sramu speljali tudi pri nas.
V Pragi seje te dni končal praznik bosansko-hercego-vske kulture. Na zaključno slovesnost je prišel poleg Vaclava Havla tudi Alija Izetbegovid. Prireditev je trajala dva meseca, septembra in oktobra, pod pokroviteljstvom obeh državnikov, roko nad vsem pa je držal
tudi generalni tajnik Sveta Evrope gospod Daniel Tar-schys. Praga je namreč v zadnjih treh letih postala prestolnica mnogih kulturnih institucij, tu ima med drugim sedež Evropski kulturni dom ter mnoge kulturne donacije in skladi, ki pomagajo srednjeevropskim državam pri njihovem kulturnem oblikovanju demokracije. Tako so v okviru bosanskih praznikov pripravili v Pragi ter v drugih čeških mestih številne simpozije, literarne večere in razstave, srečanja z Bošnjaki. Založba Mlada fronta je prevedla kratko novelo Slovo od Sarajeva Dževada Karahasana, dve pesniški zbirki bosanskega pesnika Josipa Ostija, ki živi v Ljubljani, pa je prav tako prevedel Dušan Karpatsky. Tednik Literarne novine je namreč začel izdajati svojo zbirko in kot prva je izšla Ostijeva knjiga pesmi iz njegovih zbirk Barbara in baraba ter Sarajevska knjiga mrtvih. Mlada fronta je založila tudi antologijo Sporočilo
z dna noči, kije zelo skrben, atraktiven prerez kpjižev-nosti Bosne in Hercegovine v obkolitvi in v izgnanstvu. Tudi pri tej knjigi je poleg Tvrdka Kulenovica in Josipa Ostija sodeloval kot urednik in prevajalec Dušan Karpatskih Ta češki intelektualec se kar naprej vrašča v hrvaške in bosanske literarne probleme, spremlja kulturno življenje v Zagrebu in Sarajevu in gradi duhovne mostove med narodi, ki si želijo mir, ki se želijo družiti in ljubiti moije. Med kratkim srečanjem mi je Dušan Karpatski pokazal še dva almanaha, ki sta nastala v minulih mesecih. To je Almanah Bosne in Hercegovine (v češčini in angleščini), za katerega je nekaj uvodnih misli zapisal Vaclav Havel, ter almanah Z druge obale, v katerem sodelujejo poleg bošnjaških slikarjev in ustvarjalcev tudi drugi evropski intelektualci. Na koncu mi je Karpatsky pokazal štiri zajetne knjige Čarovnice z Griča Marije Jurkovič, kijih je prevedel v češčino, ter dodal, da bodo izšle še tri knjige, vse v nakladi deset tisoč izvodov, in da bi v prihodnje rad prevedel tudi Zagorkine Republikance, ki s svojo zgodovinsko fresko (čas jakobinske zarote v Zagrebu, Budimpešti in na Dunaju leta 1795.) ponujajo odlično gradivo za sodobno televizijsko nadaljevanko. In tako seje pogovor znova vrnil ne h knjigam, marveč k televiziji, premičnim sličicam, v upanju, da dobra književnost, odlični filmi šele prihajajo, z veseljem pa jih bomo prebirali (te nenapisane knjige) in gledali (te nerealizirane filme), ko bo na Hrvaškem in v Bosni mir. Da se nam ne bi zgodilo, da se na koncu ne bi vedelo, kdo koga sprašuje, kdo komu odgovarja; tako kot je to storil Josip Osti: Kdo si? Nihče. Kje si bil? Nikjer. Kaj si počel? Nič...
Branko Šomen
«Ali se je v konfliktu med tradicijami
mflnfefneHh o In,«,n f« „aIr««f rrJx:„a ,
manjšinskih skupin in zakoni večine res
krivični

NASILJE NAD ROMSKO DEKLICO -ODPUSTLJIV GREH?
Osnovna šola, v katero bi po zakonu obvezno morala hoditi romska deklica, ni mogla doseči, da bi ta deklica v šolo res hodila.
Starši so v skladu s svojo kulturno tradicijo prodali po zakonu šoloobvezno dekhco. Doslej še niso bili obtoženi pred sodiščem. Mladenič, ki je dvanajstletno deklico naredil za mamico, je bil na sodišču oproščen vsake krivde. Sodnik je razsodil: ni kriv, ker ni vedel, da počne nekaj kaznivega. Ravnalje v najboljši veri in v skladu s tradicijami in običaji svojega naroda. Vse to seje zgodilo v Sloveniji, ne v daljni islamski Afriki.
Kako to sodbo spraviti v soglasje z dejstvom, da je slovenska država podpisala vse konvencije OZN o človekovih pravicah, pravicah žensk in pravicah otroka in v Pekingu odločilno pripomogla, da je obveljala znamenita opredelitev Dalaj Lame: »Kadar pridejo v nasprotje tradicije in človekove pravice, bo treba spreminjati tradicije.«?
Nikakor mi ne gre za metode, s katerimi so »civilizirani• narodi še včeraj razsvetljevali »divjake«-pokri-stjaijevarje Južne Amerike je teklo z ognjem in mečem, naseljevanje Severne Amerike in Avstralije je bilo iztrebljenje Indijcev in Aborigenov, kolonizacija Indije in črne Afrike je bila brezobzirno uničenje cvetočih kultur in civilizacij.
Ali se je v konfliktu med tradicijami manjšinskih skupin in zakoni večine res pra-
vičneje opredeliti za zakone? Mnoge tradicije so vendar ponotranjena pravičnost preteklosti-npr. pravica vladanih do nepokorščine vsiljenim, krivičnim zakonom. Mnogi sodobni zakoni so uzakonjena krivičnost sedanjosti - npr. privatizacija družbene lastnine.
Vsako podrejanje zakonov in tradicj manjšinskih skupin večinskim dejansko stoji na hudo tankem letu - vse dokler ne vpejemo kriterja vseh kriterjev: spoštovanja nedotakjivosti živjerja, dostojanstva in enakih pravic vsakega posameznega človeka, ne glede na njegovo narodnost, raso, spol, jezik, vero, politično ah drugo prepričanje, gmotno stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj ali katerokoli drugo osebno okoliščino. Tradicija, ki jo je sodnik s svojo sodbo naredil za dopustno, je kršila naslednje temeljne pravice mlade deklice: njeno pravico do življenja, zdravja in telesne nedotakjivosti, njeno pravico do osnovnošolske izobrazbe in otroštva, v katerem je dolžnost socialne države, da otroke obvaruje pred okoriščanjem, naši jem in zlorabami odraslih; njeno bodočo pravico ženske, da svobodno odloča o svojem spolnem in zakonskem partnerju, o svoji spolnosti, o svojem materinstvu.
Najboj sporno v tej sodbi ni to, da je sodnik presodil, da mu v tem primeru ni treba spoštovati ustave in zako-
na, zato da bi spoštoval tra-dicjo, ki se mu je v tem primeru pokazala kot nekakšen
višji zakon »naravne pravičnosti«, najhuje je, daje za tak naravni zakon priznal tradicijo, ki ponižuje in rani človeško dostojanstvo najšibkejših med šibkimi.
Če bi šlo za kurjo tatvino ali za vročekrvni pretep, v katerem bi se zabhskali noži, ga ni sodnika na Slovenskem, ki bi oprostil storilcem dokazano krivdo, in ni je tradicije, na katero bi se sklicevali, da
bi jim omilil sodbo. Toda ni šlo za tatvino in ni šlo za moški pretep - šlo je za družinske, intimne zadeve, kjer ima »možata• demokratična država zmeraj pred očmi, da je boje premalo kot preveč vrneša-vaija od zunaj, in šlo je za
človekove pravice »manjšinskega« otroka, in za povrh je šlo za človekove pravice otroka ženskega spola.
Ta sodba nam ni povedala samo tega, daje med nami drugačnost, ki smo jo sposobni tudi v pravu spoštovati in priznavati, ampak je predvsem priznala tisto, na kar nas ženska gibanja proti spolnemu in drugemu naši ju nad ženskami in otroki že dolgo opo-
zarjajo: ne samo v romski skupnosti, v slovenski večinski družbi je pravno odpustjiv greh, če naši je nad žensko in ženskim otrokom ostane skrito v intimnosti doma. Tradicja, ki jo je potrdila ta sodba, torej ni v prvi vrsti tradicja neke marjšine, ampak pravni presedam, ki zanika dolžnosti pravne in socialne države, da karkoli resnega ukreneta, da bi se ta »tradicja nasija« začela spreminjati tudi za ženske večinskega naroda.
Ne starše te zlorabjene dekhce, ne mladega fanta, ki jo je nevede zlorabil, ijih res ne kaže kaznovatiI Ravnali so, kakor je v njihovi kulturi prav in pošteno. Spremi-njanje tradicijje proces, ki ga ni mogoče spodbujati z golo prisilo togih zakonov. Potrebno je mnogo več: prisluhniti romskim ženskam, kaj one pričakujejo od pravne in socialne države, da bi tudi one in rjiho-ve hčere mogle zaživeti kot enakovredna človeška bitja. Potem je treba pogledati, koliko tem njihovim potrebam ustreza vse, kar danes počnemo v šolah in centrih za socialno delo, da bi »civilizirali« Rome. Tu moramo popraviti, kar se le popraviti da, da bi bilo med njimi vse manj tako mladih mamic. Treba je tudi odločno vprašati vlado, kje je posebni zakon o položaju in posebnih pravicah romske skupnosti, ki živi v Slovenji, in gaje že leta 1991 Romom objubila Ustava? Predvsem pa moramo vse ženske v Sloveniji odločno povedati, dane bomo dopustile, da bi nam v milosrčnem ovoju spoštovanja nevedne drugačnosti še naprej prodajali nekaznovano nasije nad nami in našimi otroki.	_	. T ,
oredsedi Sonja Lokar, predsednica ženskega foruma ZL
Vrnsik M m msih umi gktortm kmmlkmk Vttf.
POPULIZEM NF, PONUJA REŠITEV MARVFf PONUJA SOVRAŽNIKE IN KRIVCE
Nekaj tednov je tega, kar je voditeUica verske oddaje na TV Slovenja sporočila misel, kije Izvrsten primerek vračanja - in vraščanja - desničarskih vrednot v slovensko politično kulturo. Njeno sporočilo seje, prosto povzeto, glasilo takole: jucje bi morali pogosteje upogniti vrat in se uriti v ponižnosti, toda žal se do tega le stežka pripravimo, ker živimo v politični kulturi, ki nenehno govori o pravicah in še zlasti o človekovih pravicah.
Fašizem je zgodovinski pojav, pojav torej, ki gaje moč dojemati, razčleijati in razlagati le v kontekstu časa - ter zato za večino družboslovja, ki se Je ukvarjalo s tem pojavom, tudi neponovjiv. V sedanjiku govorimo zato o desnem ekstremizmu in ga včasih delimo na tradicionalnega (takšnega, ki se še vedno sklicuje predvsem na oba zgodovinska fašizma) ter tako imenovanega sodobnega, ki pogosto celo izrecno zanikuje zvezo z zgodovinskim fašizmom. Desni ekstremizem zavrača vrednostni sistem demokratične države, vključno s takšnimi vrednotami, kot so etika temeljne enakosti med judmi in človekove pravice nasploh; namesto na te vrednote se raje sklicvje na »pripadnost« (rasi, narodu, regiji) kot temeljnemu merilu razvrščanja judi na svoje in one druge; žrtev tega razvrščanja pa je načelo varovanja osnovnih pravic družbenih manjšin. Desni ekstremizem nadalje zagovaija močno državo, državo nad družbo in ne državo, kije podrejena demokratičnemu nadzoru; državo ponavadi pooseblja voclja. Zveza med vo-4)o (državo) in ljudmi »je neposredna in neposredovana, zaradi česar desni ekstremizem zavrača neumnosti«, kot so parlament, politične stranke, pluralizem in podobno, in sicer ponavadi tako, da jih kriminalizira. Za desni ekstremizem so nadalje značilni dogmatičnost in fanatičnost, uporaba nasilja za doseganje političnih ciljev, vsiljevanje stereotipa o zunanjem ali notranjem sovražniku in podobno. V sodobnih evropskih političnih kulturah je desni ekstremizem nadlega in predvsem redar-
stveno vprašanje. Ker je še vedno v navzkrižju z večinsko politično kulturo, kije kultura predstavniške demokracije, in ker je za doseganje svojih ciljev pripravljen posegati po nasilju, ostaja slej ko prej obroben pojav, ki doslej ni bil zmožen doseči sprememb v političnem sistemu.
Za razliko od desnega ekstremizma, ki ima poudarjene politične in ideološke vsebine, je populizem predvsem metoda, tehnika in oblika političnega dela; čeprav Je znan predvsem kot desni populizem, se lahko kot metoda pojavlja tudi na levici ali med ekološkimi gibanji. Zato je izjemno težavno odkrivati skupne ideološke poteze različnih populizmov, v ospredju analiz pa so njegove tehnične »posebnosti, med njimi še zlasti tri: prvič, nagovor, ki cilja na ljudi na sploh«,
pri čemer ta nagovor namerno prezre socialne in politične razlike med njimi; drugič, nagovor, ki poteka med voditeljem in množico; in tretjič, nagovor, ki cilja na tako imenovano zdravo pamet v slabem pomenu besede, gostilniški nagovor, ki ne prenaša zapletenih razlag, marveč skuša dogodke razlagati iz enega vzroka in še raje iz enega človeka oziroma skupine (Kučan, južnjaki). Populizem vedno nudi skrajno preproste razlage za zapletene dogodke; ne išče smisla dogajanja, marveč skuša ustvarjati čustvena razpoloženja; gradi na negativni socialni energiji, zato nenehno potrebpje dežurnega sovražnika in dežurnega krivca. Značilen diskurz populizma so napadi na nesposobnost vladajočih skupin, češ da se niso sposobne soočiti z resničnimi »problemi dežele in da niso kos najbolj žgočim problemom, kamor sodita zlasti vprašarje reda in miru ter vprašaije tpjcev in priseljencev. Populizem ne ponija rešitev, marveč ponpja sovražnike
in krivce. Za razliko od desnega ekstremizma je prodoren zato, ker svojo akcijo uresničuje z metodami prevladujoče demokratične kulture ter z legalističnimi strategijami; s tem prodira v prevladujočo demokratično kulturo in lahko dobi vpliv na pomembne segmente volilnega telesa. Že od sedemdesetih let dalje poteka na skrajni evropski desnici proces, v katerem se nostalgična« skrajna desnica v vse večji meri odreka svoji povezavi z zgodovinskimi fašizmi ter se oprijema populistične metodologije. Rezultat tega procesa je skrajni desničarski populizem, ki skuša s prodirapjem v demokratično večinsko kulturo spremeniti samo naravo te kulture. Shematična delitev na desni ekstremizem in desni populizem seveda tudi ne pomeni, da v konkretnih situa-
cijah ne prihaja do delitve dela med pjima, do takšne delitve dela, v kateri je lahko desni populizem množično zaledje za delovapje desnoekstremističnih skupin.
Dunajski Kurier - v Avstriji bodo še letos predčasne parlamentarne volitve - je pred dvema tednoma pripravil značilen katalog populističnih izjav predsednika avstrijske svobodpjaške stranke FPČ Jorga Haiderja, in da brapje ne bo preveč pusto in abstraktno, jih navedimo vsaj nekaj. O izločapju posrednikov med ljudstvom in državo je Haider pred letom dni izjavil nasledpje: »Odstraniti hočem nomenklaturo čmo-rdečih /socialističnih in krščanskodemokratskih, op. ur./ funkcionarjev, ti ljudje morajo radikalno izginiti iz političnega sistema Avstrije.« Sredstvo za to naj bi bili sodni procesi zaradi zapravljanja »družbenega premožepja, pot h kriminalizi-rapju nasprotnikov pa naj bi tlakovali privrženci svobodpjaške stranke, ki naj bi prevzeli vodilne položaje v policiji in na davkarji Podobno
m M 6&gtUi tuni ineclije: »Ge bom 6 tem kdaj lahko odločal jaz, potem bom že poskrbel za to, da bodo v uredništvih v prihodpje manj lagali.« Še en časnikarski labodji spev skratka. Očistili naj bi tudi kulturno sceno, in sicer v nemškonacionalnem smislu: »Kdor stopa z menoj, se zavzema za takšno svobodpjaško stranko, ki se priznava k nemški nacionalni in kulturni skupnosti.« Slabo kaže tistim, ki v tpjini grajajo Avstr jo: »Politično in moralno je veleizdaja, če nekdo ogroža sloves svoje domovine v tpjini.« Zakon in red nista problem, kajti: »Potem bomo po vsej Avstr ji mobilizirali tiste sile, ki se bodo postavile za red, snago in pravičnost...« Tudi gospodarske zadrege je moč rešiti kar za gostilniško mizo, kajti pridnim in učinkovitim« je treba znižati davke, hkrati pa se odreči določenim socialnim olajšavam«, kar pomeni skrajšanje dopusta, znižanje pomoči brezposelnim in skrajšarje porodniškega dopusta. Sistem socialnega partnerstva in dogovaijaija med sindikati in delodajalci je ovira, ki jo je treba odstraniti: »Ti jucje ne spoštujejo nobene spodobnosti več. Zato je neizogibno npj-no, da /delavskim/ zbornicam odvzamemo večino pooblastil«. Treba je tudi razredčiti zanikrno uradništvo, vendar očitno samo tisto, ki se ukvarja z zagotavljanjem socialnih storitev; izpad naj bi nadomestili z obvezno socialno službo za mladince po vzoru nacistične Nemčije. Stranski učinek tega bi bil, da bi skrčili delež gastarbajterjev v avstrijski zaposlitveni strukturi. Otroci tpjcev naj se ne bi šolali skupaj z avstrijskimi, ne glede na obvladanje nemškega jezika, z ženskami pa je takole: Feministična utvara o samouresničitvi ženske in matere v poklicu seje izkazala za usodno napako. »V šolah naj bi otrokom poslej ne prali več možgan s protifašističnim čvekarjem«. Za to, da bi bilo razmerje med vocjo in judstvom prav zakoličeno in kar se da neposredno, pa Haider predlaga združitev funkcje predsednika države in šefa vlade; vlada naj bi imela kar se da malo ministrov in naj bi ne imela nobenega zakonodajnega pooblastila. Zakonodajno telo naj bi bil le parlament, ki pa npj bi deloval pod prevlado populistične večine in v ogpju nenehnih populističnih referendumov o slehernem pomembnem ali manj pomembnem vprašanju. Povedano v povzetku: Naš namen je več kot sprememba na oblasti ali politična korektura. Z demokratičnimi sredstvi hočemo doseči avstrijsko kulturno revolucijo, zrušiti hočemo vladajoči politični in intelektualni razred, »kajti predstavniška demokracija je presežena.«
(Se nadaljuje) Marjan Sedmak
Dejstvo je, daje slovenska država nastala iz odpora zoper nasilje jugoslovanske države. Država je nastala iz državnorušilne oziroma “anarhične” politike, ki pa seje v trenutku, ko je prišlo do države, morala spremeniti. Ali se je to pri nas sploh res zgodilo?
Prva ilustracija
Juljja 1988, v preddemokratičnem času, se je na pobudo Odbora za varstvo človekovih pravic na ljubljanskem Kongresnem trgu zbrala večdesettisočglava množica. Demonstranti so -v slogu neposredne demokracije (neposredne akcije) - zahtevali politične spremembe. Precizneje: to in naslednje veliko zborovanje maja 1989 (na katerem je bila predstavljena Majniška deklaracija) sta z množično udeležbo in z velikim moralnim pritiskom, ki ga povzroča takšna prireditev, pripravila ideološki okvir za slovenski preboj v demokracijo. Posebnost slovenskih zborovanj za demokracijo, s katerimi smo se ponašali, je bila njihova samodisciplina. Fizičnega se na teh zborovanjih ni zgodilo nič. S poudarkom in strastjo izrečene besede v tistem trenutku niso imele neposrednega fizičnega učinka na politične strukture.
V novejšem času - na primer 28. marca 1994 - seje drugačna množična manifestacija bistveno približala fizičnemu spopadu oziroma “neposredni akciji". V vsej svoji nevarnosti in banalnosti se je zgodila pred parlamentom, ko je Drnovšek predlagal razrešitev obrambnega ministra Janeza Janše. Razlike med zborovanji slovenske pomladi 1988-1989 in marčnimi manifestacijami 1994 so na mehanični ravni manjše kot na vsebinski. Na mehanični ravni je v obeh primerih šlo za izražanje podpore istemu človeku, Janezu Janši. Na vsebinski ravni pa so razlike tako velike, da se človek še danes čudi komentarjem, ki so primeijali dogodke iz leta 1988inl989z dogodkom leta 1994. Zakaj se čudi?
Nekoč so zborovalci protestirali zoper oblast, kije zatirala svobodo, in v korist civilista Janše, kije bil zaprt z vojaško roko. Šlo je za upor zoper vojsko. Takratne demonstracije so pozivale k odstopu obrambnega ministra. Marca 1994 so Janševi privrženci demonstrirali za to, da bi obrambni minister ostal na oblasti. Še več, na ves glas so zahtevali, naj obrambni minister prevzame vso oblast. Želeli so oblast vojske. Zahtevali so odstop najvišjih predstavnikov legitimne oblasti in izredne volitve. Zahtevali so vstop v parlament. Vanj so metali jajca in paradižnike. Poslance so zmerjali z izdajalci - razen če bi zavrnili razrešitev Janše. Zahteva demonstracij je bila, nsy se parlament preseli na ulico, naj se izbriše meja med parlamentom in ulico. Nekateri so takrat te demonstracije ime-
novali “jogurtno rovoluoijn” in pra.v sr) imeli. Kaiti
ta dan je bila vzpostavljena neposredna zveza med ljudstvom in Vodjem. Vodjem, ki vse do današnjih dni ne priznava ne volitev v parlament niti izidov glasovanja v njem. Daje res tako, je dokazal s tem, ko se ni zmožen neposredno po parlamentarni poti kot poslanec (za kar je po razrešitvi imel možnost) zavzemati za tisto, kar blebeta na svojih tiskovnih konferencah ali pa v pismih bralcev. Očitno je pozabil, daje med prvimi in drugimi demonstracijami izginil socializem in daje nastala demokratična država, čepravje nekoč veliko naredil zanjo. Neznanski stvor (komunizem,
/ki ga ni več), zoper katerega je dvignil upor, so le mlini na veter.
Druga ilustracija
V zadnjih letih smo lahko veliko prebrali o trgovini z orodjem, ki še zdaleč ni bila izkoriščena samo za to, da bi ob embargu pomagali, lastni vojski. Nekateri papirji in ustne pripovedke, ki počasicurljajo na svetlo, pa kažejo na velik paradoks. Še tisto orožje, ki smo ga zaplenili nekdanji JLA, smo prodajali drugim za “keš“ in istočasno ob novih kontejnerjih zase prodali še kakšnega sosedom, zopet za “keš“. Tudi na tem področju so se nekateri naši “pošteni” in dobri državljani šli “neposredno akcijo".
Pred seboj imam papir, kije zelo dolg, vendar bom iz njega izbral le delček pričevanja enega izmed vpletenih v trgovino z orožjem. Zaradi integritete posameznikov so prava imena nadomeščena s psevdonimi.
“JUNAK mene zelo dobro pozna, on je navadna baraba in lažnivec in me drži v šahu in mi grozi z javnostjo. Pa ne samo on, temveč tudi nekateri drugi ljudje iz Slovenije. Koliko je JUNAK zasebno prodal orožja se naj ne dela nevedneža in pozabljivca. Z LAVINOM smo uredili nekaj formalnosti, daje res šlo nekaj čez račun, večji del - veliko gotovine (mark in dolarjev) pa preko zasebnih
računov v drugih državah izven Slovenije. Vsak tovornjak poln naložen z vojaškim orodjem nekdanje JLA sem pošteno plačal, s kešom na roke brez prič, brez podpisa. Ker nam niso verjeli, da jim bomo vrnili tovornjake smo še tovornjake posebej plačevali. Jaz sem pošteno plačal in sem bil prepričan, da bom dobil za to primerno blago (kalašnikove, mine in strelivo). JUNAK in LA-VINA pa sta mi prodala mine brez vžigalnikov, v nekaterih tovornjakih so bile samo cunje za čiščenje orožja, ter zavoji za prvo pomoč. Smešno, da so slovenski teritorialci, potem ko sva izpraznila vsa skladišča in deponije še naprej varovali objekte.
Vprašajte JUNAKA o tem koliko ima deviz v švicarskih bankah od skupnih poslov z Grkom, s firmo iz Dunaja, iz avstralske zveze itd. Slovenci ste zelo čudaški. Embargo imamo skupaj. Takrat, ko sva skupaj z JUNAKOM uvažala, ste kritizirali embargo na uvoz orožja, ko pa smo želeli dobiti dovoljenje za tranzit čez vašo ozemlje zase, pa ste spoštovali embargo in nas preganjali in preprečevali, da pripeljemo orožje za nas.”
Naj bo ta ilustracija kot dodatek k že obstoječim poročilom, kako so nekateri oboroževali nastajajočo slovensko vojsko in zakaj je Slovenija orodje v najbolj kritičnem času morala kupovati v tujini. Ne samo zato, ker so komunistični kadri (kot nekateri radi govorijo in pišejo še danes) v večini slovenskih občin maja 1990 JLA brez odpora izročili orožje slovenske TO, ampak ker so nekateri očitno začutili, da to situacijo lahko izkoristijo tudi za polnjenje svojega žepa. Sicl
Tretja ilustracija
Danes se zelo veliko govori o provizijah in podkupninah. 0 raznih posrednikih in drugih ljudeh, brez katerih naj se posli ne bi dali izpeljati. Vendar je ob vseh magisterijih in doktoratih, ki sojih nekateri politiki naredili s to temo, potrebno reči še kakšno besedo. Pa da ne bi govorili na pamet in populistično, poglejmo v Slovar slovenskega knjižnega jetzilra, kaj ti dve besedi pomenita. PROVIZIJA: v odstotkih izrazen aeiez, ki pripada soudeležencu, navadno pri trgovskih poslih. In PODKUPNINA: kar se komu da za hitrejše, ugodnejše, navadno nezakonito dejanje. In še KORUPCIJA: dajanje ali sprejemanje nagrad zaradi hitrejšega, ugodnejšega, navadno nezakonitega reševanje uradnih zadev: moralna izprijenost, pokvaijenost.
Razlika med tema dvema besedama provizija in korupcija ali podkupnina - je več kot očitna. Provizija je odstotek denarja, ki ga dajemo ali prejmemo pri posredniškem poslu, kije ugotovljiva
tudi skozi računovodske tokove in je, kot kaže, zakonita, postavlja se le vprašanje njene višine, predvsem za tistega, ki jo daje. Korupcija ali podkupnina pa je nezakonito dejanje, največkrat dana. v primeru nezakonitih poslov, ko partnerji (ali stranke) prikrijejo posrednika, kije omogočil kakšno oslugo ali posel. Zato je prav čudno, da glede provizij, ki so očitno sestavni in legalen element poslovanja (predvsem v zahodnih in razvitih kapitalističnih državah), ne spregovorijo vjavnosti ekonomisti in gospodarstveniki in nas laike poučijo o teh zadevah. Predvsem v tem smislu, da to ni nezakonito dejanje, ampak daje stvar ali “keš v višini teh provizij, ki lahko pripeljejo do kombinacije s podkupnino ali korupcijskim ravnanjem.
Da gre tukaj za veliko sprenevedanje, meje spodbudila izjava enega od slovenskih politikov, kije ob zadnji aferi dejal, da se postavlja vprašanje vlade in njenih resorjev, ki do sedaj niso uspeli vzpostaviti direktnega stika za prodajo izdelkov tovarne, ki jo sanirajo, do tujega kupca, ampak morajo za tak posel še naprej uporabljati “spornega" posrednika. Kajti ta isti človek, kije nekoč sedel v tej vladi, je v času svojega ministrovanja delal ravno to - državni, proračunski denar, je na
- I Ml lil I f* I
orožja?ko pa smo želeli dobiti dor	izit čez vašo
ozemliezase na ste sooštovali embJgp in nas pregibali in da pripeljemo
primer za obnovo objektov iz svoje pristojnosti, peljal preko posrednikov do organizacij, ki so kasneje dobile posel oz. so opravile delo. Zakaj takrat, ko je imel konkretno priložnost in to doma, pred svojimi vrati, ni stopil direktnb do izvajalcev, ampak je to za težko provizijo opravljal posrednik. In to za provizijo , kije npr. pri obnovi dveh objektov znašala. 43 milijonov SIT in še 3 milijone SIT obresti, ker provizij ni pravočasno plačal. Ja, fantje, sami si izračunajte, koliko večjo plačo bi lahko imeli delavci tistega podjetja, ki so to delo dejansko opravili. Je pa res, da se danes posrednik vozi v lepem in
ni uspel delati brez posrednikov (provizije), kako lahko potem zahteva to od drugih za posle v tujini. Ali da stvar obrnemo: Ravno doma bi bila še kako potrebna “neposredna akcija” čiščenja, kajti eden največjih razlogov za hitro in očitno socialno razslojevanje pri nas je ravno problem posredništva in provizij med nami samimi. Kratko pa potegnejo delavci in neiznajdljivi in dovolj odločni domači poslovneži.	Sultan
Sprehodil sem se po slovenskem književnem sejmu v Cankarjevem domu, mimo precej enoličnih, drug drugemu si podobnih prostorčkov precej podobnih založb, med knjigami, ki so si že po videzu povsem podobne. Slovenska knjižna oprema vztraja, da mora biti knjiga nekaj takega kot nagrobnik v barvah. Zdi se, da so tudi vsako leto redkejši kupci prepričani, da mora biti prav tako in nič drugače. Ker sem si ogledal knjižni sejem v Frankfurtu, lahko zelo odgovorno zatrdim: Nikjer na svetu nimajo tako slabo opremljenih knjig kot v Sloveniji. Tudi v najbolj zakotnih državicah skušajo oprem-ljavalci na naslovno stran knjige spraviti črke ali slike, ki bodo knjigi dale neko individualnost in ki bodo skušale vzpostaviti stik med vsebino knjige in morebitnim kupcem. Slovenska doktrina književnega opremljana je preprosta: knjiga mora na ves glas vpiti: pomembna sem, nenadomestljiva, vzvišena, zahtevam najlepše mesto na vaši knjižni polici, vsak dan me boste opazili, pa če hočete ali ne: obenem pa književna naslovnica na Slovenskem nikoli nič ne pove, ne s sliko, ne z besedo, kakšna je ta knjiga pravzaprav, kakšnega žanra, kakšna po vsebini ali po težnjah. Največ, kar slovenski opremljevalci zmorejo, je, da na knjigo nataknejo portret nabuhlega in skuštranega avtorja. In tako dokončno vzpostavijo temeljno vizijo slovenske knjižne opreme: platnice knjige naj bodo videli kot nagrobni spomenik.
Med knjigami ene in knjigami druge založbe ni razlik: vse skušajo delovati čimbolj dragoceno in vse knjige vpijejo bodočemu kupcu: ogulile in oropale te bomol In za velik denar boš dobil slabo napisan in stoodstotno zastarel in neaktualen
Franček Rudolf:
Praktični fundamentalizem
KNJIGA?
teksti Nič čudnega, daje kupcev bore malo. Pred leti jih je bilo po nekaj tisoč, zd%j samo še nekaj sto na knjigo. Ze sam pojem slovenska knjiga je dosegel ne-sluten padec.
Malo kje se tipična slovenska blaznost kaže tako zelo kot na knjižnem področju: vsi tisti atributi, po katerih so si Slovenci včasih predstavljali svoje romantične pesnike na primer Prešerna, so zdaj rezervirani za slovenske založnike in slovenske knjižničarje. Neprestano trpijo. Neprestano umirajo. Neprestano tožijo, kakšne krivice se jim godijo. Neprestano se sprašujejo, kdaj se bodo vremena Kranjcem zjasnila. Neprestano so revolucionarni: radi bi, da jim Državni zbor črta davke. Pri vsem tem pa niso niti najmanj romantični. Nič ne vzdihujejo po neizpolnjenih ljubeznih. Pač pa čisto v najboljši socialni realistični maniri vpijejo: Tu smo, vaši smol Dajte nam milijone, da jih zmečemo v smetil
Na področju knjigotrštva se v zadnjih petih letih ni spremenilo nič drugega kot to, da so zdaj založniki in celo tiskarji prevzeli funkcijo in pozo užaljenih, preganjanih in vedno s svežim denaijem zasutih socialističnih umetnikov. Vendo bolj so podobni zavrtim filmarjem in gledališčnikom.
Kulturno ministrstvo je potrebno odločno pozvati, naj se
loti varčevanja. Prvič: V nobenem primeru ne sme kulturno ministrstvo dotirati nobene knjige, katere končna cena bo več kot petnajst mark. Drugič: Knjiga (razen izrazitev strokovnih ali šolskih), ki izide v manj kot tri tisoč izvodih mora plačati osemdesetodstotni prometni davek (to je davek na pornografijo). Tretjič: Program založb določajo samo založniki, ne pa ekspertne komisije pri ministrstvu. Teje potrebno takoj ukiniti.
Založniki pa morajo sprejeti pravilo (če ga ne osvojijo, jim mora upravni organ zapreti firmo): knjiga je dobra, če jo ljudje v enem letu pokupijo. To naj bo edini odločujoči kriterij.
Kritiki naj vplivajo na razpoloženje kupcev, ne pa na založnike.
Pojem knjige, kakršnega si danes v Sloveniji predstavljajo tako kupci, bralci, kot tudi založniki in tiskarji je v nasprotju z osnovnim pojmom knjige, kakor ga razume Evropa. Kaj ti bo knjiga, kije ne moreš kupiti in kaj ti bo knjiga, kije niti knjižnica ne more kupiti in kaj ti bo knjiga, kije tako prelepa in draga, da samo leži v skladišču in draži še druge knjige iste založbe in knjigam vseh založb zmanjšuje ugled?
Bistvo časopisa je, da ko dobiš v roke številko, veš, daje nastajala še prejšnji dan in da ni
v njej napisanega ničesar, kar ni bilo izbrano in pregledano še pred nekaj urami. Kadarkoli dobim v roke slovensko knjigo, najprej pomislim: pisatelj ni imel denarja in je neko temo obdeloval namesto dve leti deset ali petnajst let. Potem je knjiga pet let ležala pri založbi. No, če ne pet, pa vsaj dve leti. In zdaj je že tri leta ležala med starimi in usmrajenimi knjigami v knjižnici. Ali pa deset let v skladišču in čakala na razprodajo.
Edino, kar v procesu nastajanja knjige ni bilo dolgotrajno, je tistih nekaj sto ur, ki jih je porabil avtor, da jo je napisal. In še hitreje je bila popravljena.
Zakaj se ta ali ona prevedena tuja knjiga lahko prodaja in prinese dobiček? Zato, ker je dobro napisana. Tudi slovenski založniki niso tako nespametni, da bi hiteli prevajati na hitro napisane in bralcem neprilagojene knjige.
Takšne knjige lahko napišejo samo dobro izobraženi in dobro plačani profesionalci. V primerjavi s filmskimi scenariji sicer danes lahko pišejo knjige novinarji, študentje, profesorji, upokojeni generali, podeželski zdravniki, župniki, filmske'zvezde in zločinci, tisti, ki jih finansirajo bogati sorodniki, in tisti, ki pišejo ob delu, vendar tu je že konec demokracije in demokratičnosti. Rezultat mora imeti vsaj minimalno tržno vrednost, če ne, potem se lahko nadobudneži šalijo samo v Sloveniji: sovenska knjiga pa je vse, kar se komu dozdeva, daje knjiga. Jasno. Država je bogata teta, potrebna promocije. Založbe in tiskarne se ukvarjajo s finansiranjem tiskanja knjig. Izdelave knjig.
To j e čista socrealistična blaznost: važno je, daje traktor čim težji in požrešnejši, če pa orje, je pa čisto vseeno.
Slovenskega filma ni uničil
samo dr. Andrej Capuder, ko mu je leta 1990 preprosto pobral sredstva. Ne, uničil gaje že več let pred tem direktor Vibe Bojan Štih: Taje iznašel formulo: Film je tisto, kar je posneto. Film je tisto, za kar smo zabili dva milijona mark.
Nič ni bolj blaznega kot to stališče. Menil sem, da se ne bo širilo. Napaka. Ne samo, da se po tem pravilu ravnata današnje slovensko gledališče in televizija. Nenadoma je pravilo začelo osvajati tudi področje knjige: naslednja faza, nagrajevanje knjig kot tehničnega dosežka, seje tudi že začelo. Srhljivo je, ampak izbira knjig, ki so po mnenju žirij najlepši tehnični dosežki, je popolnoma enaka lepotnemu tekmovanju nagrobnikov.
Prerokovanje: vsako leto enkrat bomo šli pogledat nove knjige, kijih sploh ne bo v knjigarnah niti v knjižnicah, v preddverje Cankarjevega doma. Izdelane bodo v po nekaj primerkih. Recimo, obveznih izvodih. In po razstavi bodo pristale v muzeju.
Da bi Slovenija ostala država, potrebuje kulturo, med drugim tudijezik in seveda knjige. Država je že zaščitila avtorske pravice: vendar kako naj zaščiti pravice avtorjev-privatnikov v socialističnem založniškem in knjigotrškem in knjižničarskem sistemu? To ne gre. Geje pisatelj naravna dobrina, tako kot zrak, potem pač nima cene in je ne more dobiti pri založnikih, ki vpijejo po dotacijah in sponzorjih in oprostitvi davkov. Pri tem pa jim vsa druga industrija in trgovina privoščita ravno to: čim-več davka. Ne samo davka na pornografijo, tudi davka na blaznost.
Prvi kulturni minister po spremembah leta devetdeset dr. Andrej Capuder je uničil film. Preprosto, vzel mu je denar.
Potemje Rudi Šeligo z neizmerno ljubeznijo do igranega programa uničil televizijo, tako da tudi ta izginja. Časopisi so odkorakali v tržne razmere in se znebili balasta, to je, književnosti. Vsi ti ukrepi so uničili predvsem materialno osnovo pisateljev in igralcev. Zdajšnji kulturni minister Sergej Pelhan gradi gledališča in popravlja knjižnice. Pri knjigah seje nekaj let lovil, zdaj se bo skokovito popravil. Lotil se bom investicij v platnice. V število raznih platnic.
Slovenija bo ostala brez jezika, ker se pač v slovenščini ne splača pisati. Posebno ne napisati kaj kompleksnega in kvalitetnega. Posebno ne, dalj časa (na primer tri mesce) pisati eno samo knjigo. Ker se ne splača pisati, se ne splača niti brati.
V zadnjih letih na Slovenskem ni izšlo nič posebnega. Že na knjižnem sejmu od daleč vidiš: stotine knjig, pa nobene knjige.
Če bi imela slovenska košarka toliko kvalitetnih košarkarjev, kot ima Slovenija kvalitetnih pesnikov, prozaistov, esejistov, kritikov, potem ne bi mogla sestaviti niti dveh profesionalnih moštev. Urednikov pa tako ni več, pa če jih z lučjo iščeš.
Drugi evropski narodi so ravno v zadnjih letih izrazito razvili in sprostili svoje jezike, vzhodnoevropski bolj v radijskem mediju, zahodnoevropski bolj v dnevnih časopisih. Evropa današnjega časa je eksplozija odlično napisanih člankov in knjig.
Slovenija se z vsemi štirimi trudi, da bi bila nasprotje vsega tega.
Država, ki ni niti toliko urejena, da bi posnela gledljiv film, pač še ni v postindustrijskem obdobju. Država, ki niti berljivih knjig ne zmore, taka država je na robu civilizacije. Zato me je letošnji knjižni sejem v Cankarjevem domu navdal z žalostjo in precejšnjo tesnobo.
ZDENKA IN HITCHCOCK
Ko sta pri Bobovčevih v Lendavi prejšnji četrtek zvečer mama Zdenka in njena hči ravno prepričali preostali del družine, da bodo gledali ameriško nanizanko »Alfred Hitchcock vam predstavlja« (in pika!), je zazvonil telefon. »Tovornjakarji so zaprli mejni prehod!« so sporočili z MNZ in pozvali Zdenko Bobovec, naj se nemudoma zglasi v Dolgi vasi. Adijo Hitchcock, začenja se druga vrsta kriminalke. V živo...
»Ne vem, ali sem bila z mislimi že toliko pri Hitchcocku ali kaj, da meje obvestilo močno šokiralo,« nam je dober dan potem pripovedovala Zdenka Bobovec, vodja sindikalne pisarne svobodnih v Lendavi. »Navsezadnje še ni minila niti dobra ura, kar sem iz TV Dnevnika zvedela, da so predstavniki naše države in Madžarske v Lentiju slovesno podpisali nov dokument, po katerem naj nadolgovaŠkem mejnem prehodu ne bi več prihajalo do težav in zapletov.« Šokirani pa so bili tudi v Ljubljani, le da so razmišljali na drug način: »da Bobovčeva ruši slovensko vlado«, kot nam je prišlo na uho...
Ko je nekaj po 21. uri prispela v Dolgo vas, seje najprej ozrla po protestnikih. »Trije so bili naši, nekaj jih je bilo odAlijeviča (predsednik Sindikata cestnega prometa, op. a.), večina pa jih ni včlanjenih v noben sindikat,« je hitro ugotovila in presodila, da bi utegnila biti povod za zaporo neinformiranost teh ljudi v zvezi z izpolnjevanjem zahtev, ki sojih
šoferji postavili odgovornim med zadnjim štrajkom.Takšno razmišljanje ji je potrjeval tudi pogled na stoječe tovornjake: ne na naši ne na madžarski strani namreč ni
bilo nobene pretirane gneče. Očitno je torej bilo, da so nekomu popustili živci. Kot seje potem izkazalo, so »zamrazili« madžarski cariniki; ker je bilo na njihovi strani komaj pet ali šest tovornjakov, so se svojega posla lotevali preveč ležemo...
Zdenka Bobovec je potem družno z državnim sekretarjem v ministrstvu za notranje zadeve Borutom Likarjem, direktorjem republiške carinske uprave Francem Koširjem, direktorjem republiške veterinarske uprave Mihaelom Venguštom, šefom policijeAloj-zom Kuraltom in še nekaterimi drugimi »starimi znanci« poslušala šoferje, ki pa v glavnem niso povedali nič novega. Jim je pa nato razložila, da so vse te zadeve v bistvu zahteve, ki sojih med tridnevno zaporo dolgovaškega mejnega prehoda (od 14. do 17. junija letos) že postavili njihovi kolegi. In poudarila, da se aktivno
razrešujejo, s čimer je tudi odpadla junija izrečena grožnja, da bo 30. novembra prišlo do novega protesta, če se stvari ne bodo začele premikati. »Pri tem sem morala zlasti apelirati na njihovo potrpežljivost, saj se nekaterih stvari pač ne da urediti kar čez noč. Še zlasti zato ne, ker sta vanje vpleteni dve državi in je zatorej treba ubirati daljše, diplomatske poti,« nam je pripovedovala Zdenka Bobovec. »Zraven pa sem jim dodala še zadnjo vest, daje meddržavna komisija na lokalni ravni le nekaj ur pred njihovo blokado ugotovila, da promet na vseh cestnih prehodih med Slovenijo in Madžarsko, torej tudi tia dolgo-vaškem, poteka v skladu z določili protokola.«
Kako seje razpletlo, vemo. Ne vemo pa še, da seje Zdenka Bobovec, »angel varuh vseh šoferjev«, po prečuti noči vrnila domov šele ob pol šestih, popila kavico in odšla v - službo. »Ker mi v pogodbi piše, da začnem ob sedmih...«
D. K.
»ANGEL VARUH« - Zdenka Bobovec.
Bog
Na protestnem shodu v Trbovljah je predsednik SKEI Albert Vodovnik javno napovedal, da bo Delavska enotnost v naslednji *%*\*y*^/*^ f I (torej tej) številki »objavila vse pozdrav-lj\flI/flCfflf/ ne brzojavke«. Čeprav smo to prvič slišali, Z—-------Jr	M— z veseljem izpolnjujemo »obljubo«.
SINDIKAT DE1AVTEV TRGOVINE Sl,< »VKNIJK
REPUBLIŠKI ODBOR
61000 Ljubljana. Dalmatinova 4
Datum: 16.111995
SpL,
%)
SKEI
Protestni shod Trbovlje, 16.111995
Dragi prijatelji!
Iz sindikata delavcev trgovine Slovenije vam, spoštovani kolegi - kovinarji pošiljamo izraz simpatije za vašo odločnost pri obravnavanju pravice delavcev v kovinski in elektro industriji.
Podpis panožne kolektivne pogodbe ter druge zahteve, ki jih postavljate oblasti in delodajalcem so v državah z razvito industrijsko demokracijo normalen pojav. Žal pri nas še ni tako. Tudi mi smo soočeni z blokado pri sklepanju kolektivne pogodbe s strani delodajalcev, zato vas še toliko bolj razumemo in vas v tej in drugih zadevah povsem podpiramo
V iskreni želji po vašem uspehu vam pošiljamo sindikalni pozdrav!
Sekretar Sandi Bartol
Kje so pa druge brzojavke, sprašujete. Ni jih; ta je bila edina! Poleg delavske solidarnosti očitno tonejo v pozabo tudi stare lepe navade...
D. K.

ZAKAJ SINDIKAT UPOKOJENCEV
V	DE smo doslej že pisali o delovanju in organiziranosti Sindikata upokojencev Slovenije, ki deluje kot nestrankarska interesna oblika sindikalne
'organiziranosti v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije.
Večkrat in podrobneje pa seje ta sindikat predstavljal v reviji Vzajemnost. Ker predvidevamo, da bo vse več sedanjih in bodočih članov tega sindikata v prihodnje bralo tudi DE, namenjamo tudi tu nekaj besed vsem v sindikatu upokojencev že včlanjenim in vsem tistim, ki bi se želeli vanj včlaniti. O problematiki upokojencev je bilo tudi doslej veliko napisanega, in sicer v rubriki “Življenjska razpotja”.
V	zadnjem času je vse več govora o primanjkljaju pokojninske blagajne, ali domače rečeno, kje vzeti denar za pokojnine, pa tudi o predvidenih spremembah pokojninske zakonodaje.
Ker se v Republiki Sloveniji, ki je z ustavo opredeljena kot socialna država, ta za usklajen gospodarski in socialni razvoj bistvena vprašanja, urejajo med državo, delodajalci in sindikati, je za vse upokojence pomembna tudi njihova sindikalna organiziranost. Na urejanje teh vprašanj bodo lahko aktivno vplivali, le če bodo ob dobro organiziranih društvih upokojencev in drugih oblikah organiziranega delovanja upokojencev tudi ustrezno sindikalno organizirani.
Zaradi vse bolj brezpravnega položaja tako delavcev kot upokojencev potrebujejo upokojenci tudi svoj sindikat, organizacijo, kiji ne gre za uveljavljanje političnih interesov oziroma za nabiranje političnih točk, kar pa lahko pripišemo marsika-
teri upokojenski organizaciji pri posameznih političnih strankah.
Vedeti je treba, da se prek sindikalne organiziranosti najbolje izraža prepletenost skupnih interesov upokojencev in zaposlenih na področju ekonomskega, gmotnega in socialnega položaja, kar je brez ideoloških predznakov in nedvomno velikega pomena.
Pomembno je, daje sindikat upokojencev kot član Zveze svobodnih sindikatov Slovenije zastopan v ekonomsko-socialnem svetu, državnem svetu ter v vseh organih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Ena izmed najpomembnejših programskih nalog sindikata upokojencev je zavzemanje za takšno raven pokojnin, ki bo upokojencem zagotavljala materialno in socialno varnost ter perspektivo za njuno izboljšanje.
Ciljev in nalog je še veliko, vendar zaenkrat le toliko.
Kot najzanimivejšo pravico oziroma ugodnost, ki jo nudimo članom našega sindikata, naj omenimo brezplačno pravno pomoč na področju pokojninskega in invalidskega ter zdravstvenega zavarovanja in pri stanovanjskih razmerjih.
Pravno pomoč, ki jo ima Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizirano na sedežih vseh območnih organizacij ZSSS, je bila doslej nudena številnim članom tega sindikata.
Vse člane sindikata upokojencev želimo tudi tokrat opozoriti na uradne ure, ki so za člane organizirane vsako sredo med,IO. in 14. uro na se-
dežu Republiškega odbora Sindikata upokojencev Slovenije v Ljubljani, na Dalmatinovi 4, v IV. nadstropju (soba 9). Lahko pridete osebno ali pokličite sekretarko tega sindikata Vando Rešeta po telefonu (061) 316-489.
Podrobneje se bomo predstavili v naslednji številki DE.
Vanda Rešeta
Pozor!
V prejšnji številki DE (16. november 1995) je bil objavljen razpis izobraževalnega seminarja, ki ga organizira Zveza svobodnih sindikatov Slovenije za člane sindikatov, povezanih v ZSSS, s temo »Sindikat in delavsko delničarstvo v gospodarskih družbah«. Seminar bo 1 L in 12. decembra 1995 v Sindikalnem izobraževalnem centru v Radovljici.
Hkrati z razpisom bi morala biti objavljena tudi prijavnica (kar je razvidno iz teksta), vendar je pomotoma izpadla. Zato jo objavljamo v tej številki. Vse zainteresirane prosimo, naj prijavnico v skladu z razpisom izpolnijo in odpošljejo.
Dodatna pojasnila o seminarju lahko dobite pri Vandi Rešeta, telefon (061) 316-489.
Milan Ulrnša, član predsedstva ZSSS
KAJ DELAJO
V drugih sindikatih 9

PERGAM- Konfederacija sindikatov Slovenije
Vrednosti izhodiščnih plač za mesec oktober 1995
V skladu s Kolektivno pogodbo celulozne, papirne in papirno predelovalne dejavnosti ter na osnovi Kolektivne pogdobe za grafično, časopisno informativno, založniško in knjigotrško dejavnost in sklenjenost aneksov k tej kolektivni pogdobi. Kolektivne pogodbe za grafično dejavnost, GZS in Združenje delodajalcev Slovenije - Združenje celulozne, papirne in papirno predelovalne industrije in Združenje za tisk ter KSS Pergam, objavljamo vrednosti izhodiščnih plač za mesec oktober 1995.
Za naše člane v podjetjih trgovinske, kemične, lesne, kovinske, transportne in gradbene dejavnosti objavljamo izhodišča po PKP, za vse tiste dejavnosti, ki še nimajo sklenjenih panožnih pogodb, pa objavljamo izhodišča Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo.
Tar.raz.
Izhodiščna plača za oktober 1995
cel., pap., pap. pred. dejavn.
grafična
dejav.
čas. inf., zal., knji-gotr. dej.
SKP za gosp.
I.	43.196	45.356	46.531	43.196
II.	49.675	49.892	53.511	47.516
III.	56.155	55.788	60.490	53.131
IV.	62.634	63.045	67.470	59.179
v.	73.433	72.570	79.103	66.954
VI.	95.031	83.909	102.368	79.913
VII.	112.310	95.248	120.981	90.712
VIII.	142.547	131.532	153.552	107.990
IX.	164.145	158.746	176.818	129.588
Količnik možne rasti za izračun plač oktober-december 1,017.				
Znesek				
za prehrano	10.443	10.443	10.945	10.443
			če ni org. preh. lahko do 50 % več	
Tar.raz.		Izhodiščna plača v SIT za oktober 1995		
	kovinska	trgovina	kem. ind.	kem. ind.	lesna
	in elek. industri.		I. skup.	II. skup.	dejav.
				
I.	43.549	43.196	43.196	45.356	43.196
II.	48.775	47.516	47.516	49.892	47.516
III.	54.436	53.131	53.131	55.788	53.131
IV.	63.146	59.179	59.179	62.138	59.179
V.	69.678	66.954	66.954	70.302	66.954
VI.	82.743	79.913	79.913	83.909	79.913
VII.	97.985	90.712	90.712	95.248	90.712
VIII.	113.227	107.990	107.990	113.390	107.990
IX.	135.002	129.588	129.588	136.068	129.588
Znesek					
za prehrano	10.443	10.443	10.443	10.443	10.443
Tarifni Stopnja Izhodiščna razred strok, plača v SIT izobr.
Tarifni Stopnja razred strok, izobr.
Izhodiščna plača v SIT
Gradbena dejavnost
la
II
lil
IV IVa
V
43.196
47.516
53.131
59.179
63.066
70.841
7
8
9
10 11 12
VI I
VI	2
VII VII 2a
VII	2b
VIII
79.913
93.303
95.463
107.990
163.713
192.654
Znesek za prehrano
10.443 SIT.
Tarif. Cestno raz. gospod.
Cestni pot. promet
Prevoz blaga v cest, prom.
Šped. sklad, in pom, agenc. dej.
I.
II.
III.
IV.
V.
VI.
VII.
43.341
47.675
53.309
59.377
67.179
80.181
91.016
VIII.	108.353
IX.	130.023
43.196
47.084
52.267
59.179
66.090
86.824
117.925
145.139
43.196
50.971
59.610
66.090
83.368
105.398
134.340
47.249
51.974
58.116
64.731
73.236
87.411
99.223
118.123
Znesek za prehrano za vse dejavnosti transporta: za oktober 10.443 SIT.
Regres za prehrano za tekoči mesec se delavcem izplača v denarnem znesku najkasneje do izplačila plač, to je do 18. v mesecu.
Zneski izhodiščnih bruto plač po dejavnostih se v posameznih podjetjih lahko znižajo do 5 %, če bi izplačilo plač ogrozilo obstoj podjetja. Delodajalec mora za takšno znižanje pridobiti soglasje sindikata.
V podjetjih grafične, časopisno-informativne, založniške in knjigotrške dejavnosti je znižanje izhodiščnih plač v primeru izgube na podlagi posebej določenih kriterijev lahko ob soglasju sindikata tudi večje od 5 %, vendar ne večje, kot to določaTarifna priloga SKPg. O takšnem znižanju morata biti obveščena vodstvo KSS Pergam in GZS-Združenje za tisk.
Najnižja plača
Najnižja bruto izplačana plača za poln delovni čas in predvidene delovne rezultate je skupaj z dodatki 46.223 SIT na osnovi določbe Zakona o izvajanju dogovora o politiki plač.
Zajamčeni OD
Zajamčeni osebni dohodek za obdobje oktober - december 1995 je 31.666 SIT.
PRIJAVNICA
za izobraževalni seminar »Sindikat in delavsko delničarstvo v gospodarskih družbah«, ki bo 11. in 12. decembra 1995 v Sindikalnem izobraževalnem centru Radovljica, Gradnikova 1 Ime in priimek:
Datum rojstva:
Izobrazba:
Naslov doma:
Zaposlitev: - naziv in naslov službe:
- delovno mesto:
Član sindikata dejavnosti Slovenije:
Telefonska številka: v službi: ..................doma:
OPOMBA: Med seminarjem bo udeleženec (-ka) nastanjen(-a) v SIC Radovljica: DA .	NE
Žig in podpis odgovorne osebe:
V..............dne..
Predlagani ukrepi za rešitev tekstilne in čevljarske industrije
ALI IMA VLADA FIGO V ŽEPU?
Sindikat tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije je po treh letih prizadevanj dočakal javno izražen odnos vlade do prihodnosti teh dveh panog. Sindikalisti so že resno razmišljali, ali ne obstojijo morda načrti, za počasno zadušitev delovno intenzivnih dejavnosti v Sloveniji, in so to seveda hoteli izvedeti. Vlada pa jim je nedavno tega prek ministrstva za gospodarske dejavnosti z izdelavo programa kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov za izboljšanje položaja obeh dejavnosti namignila, da načrtov o opuščanju delovno intenzivnih dejavnosti ni. Kljub temu so člani ROS tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije s sestanka, na katerem so jim predstavili načrtovane ukrepe ministrstva, odšli zamišljeni in nagubanih čel. Načrti so namreč prelepi, da bi bilo mogoče verjeti v njihovo celovito uresničenje. Ali so na ministrstvu držali figo v žepu, ko so pisali ta program?
Kajpak na tako vprašanje ni mogoče preprosto in jasno odgovoriti niti z da niti z ne. Konec koncev - koliko načrtov pa se uresniči stoodstotno? So pa člani ROS teh dveh dejavnosti, kljub temu da so bili navdušeni nad predvidenimi ukrepi (Branka Novak: ukrepi so idealni), našli nekaj kamnov, ob katere bi se uresničevanje lahko spotaknilo. Eden denimo je, da bi bilo treba v parlamentu prepričati poslance, naj spremenijo oziroma ustrezno dopolnijo dva ali tri zakone. Drugi je izjemna nujnost takojšnjega uresničevanja kratkoročnih ukrepov. Bo vlada imela za to dovolj posluha? Ali bo sprejela sindikalno prepričanje, daje čas sprejemanja proračuna za prihodnje leto prava priložnost, da se vsa ta problematika tekstilne in usnjarskopredelovalne industrije reši in uredi ter »večini zaposlenih in njihovim družinam spet omogoči človeka dostojno življenje«?
Za uvodni korak v »lobiranje« so sindikalisti pisali pismo vsem parlamentarnim strankam in vodjem poslanskih skupin. Pismu so priložili gradivo ministrstva za gospodarske dejavnosti o stanju v teh panogah in predvidenih ukrepih, vanj pa zapisali željo, da bi poslanci pomagali rešiti 40.000 delovnih mest, kolikor jih je ostalo v obeh panogah skupaj, in z njimi usodo vsaj 200.000 državljanov. Na koncu so dodali, da ne bi bilo modro še naprej preizkušati vzdržljivost zaposlenih v obeh dejavnostih.
Pismo s podobno vsebino sta dobila predsednik vlade in minister za ekonomske odnose in razvoj Janko Deželak. Tajnikarju pa so sporočili, da so program ukrepov sprejeli, da pa jih je treba takoj začeti uresničevati.
Medresorsko usklajevanje predlaganih ukrepov med pristojnimi ministrstvi je že steklo, v kratkem naj bi gradivo menda že obravnavala vlada.To je tretji možni kamen spotike, kajti vsklajevanje med ministrstvi se lahko zavleče...
Kakšen je »idealni« program reševanja težav obeh panog, ki je prelep, da bi ga bilo mogoče v celoti uresničiti? Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je predlagalo sedem kratkoročnih ukrepov, ki jih je treba takoj uresničiti, da bi dosegli ustrezen učinek. Navajamo jih v celoti.
Zakon o subvencioniranju prispevkov za socialno
Branka Novak: Predlagani kratkoročni ukrepi so prelepi, preveč idealni, da bi bilo moč povsem verjeti v uresničitev.
Vlada je po treh letih prizadevanja sindikata le prisluhnila govoricam o težavah v tekstilni in usnjarski industriji. Od nje in od parlamenta je odvisno, ali bo obljubljena pomoč zaživela.
varnost naj se dopolni tako, da bi sedanji izračun subvencije neto izvoznikom popravili s koeficientom od o,5 za tista podjetja, katerih izvoz ima dvajsetodstotni delež v celotnem prihodku, do faktoija 1,30 za izvoznike, ki zaslužijo več kakor 65 odstotkov celotnega prihodka na tujem trgu. Vzrok za tak ukrep je zaostajanje tečaja za domačo inflacijo.
JAVNA DELA VTURIZMU: MOŽNOST ZA REDNO ZAPOSLITEV
Zaposlovanje v programih javnih del na področju turističnih dejavnosti postaja poleg dela v sociali najbolj številčno in najbolj perspektivno za spremembo začasne zaposlitve (kakršna je zaposlitev v javnih delih) v stalno. Pokazalo seje tudi, da se v turizmu javna dela sorazmerno laže kot v drugih dejavnostih razvijejo v samostojno dejavnost, v podjetje. Zato bi bilo prav, da bi resorna ministrstva javnim delom v turistični dejavnosti namenila večjo pozornost in predvsem več spodbud in pomoči. Njihov pomen za zaposlovanje je večji, kot se trenutno zdi. Tako nam je povedal Milan Pavliha z republiškega zavoda za zaposlovanje in pri tem dodal, da je bilo letos v turistični dejavnosti zaposlenih v javnih delih 1565 ljudi ali tretjina vseh zaposlenih najavnih delih v Sloveniji ta čas. Razmerje je sicer malo slabše kakor lani, ko je v javnih delih v turizmu delala skoraj polovica vseh v javnih delih zaposlenih. Vzroka za to sta dva: povečanje števila vseh v javna dela vključenih ljudi in zmanjšanje števila zaposlenih v posameznih programih javnih del. Mnogo je bilo javnih del, v katerih je delal en sam delavec, kvečjemu dva ali trije. Letos je bilo doslej vključenih v vsa javna dela preko 4500 ljudi, do konca leta jih bo morda 5000. V turističnih dejavnostih je bilo lani v 205 pro-
gramih javnih del vključenih 1811 ljudi, letos pa v 242 programih 1565. Zelo pomembno pa je, da so se v javnih delih v turizmu zaposleni pojavljali pri razvojnih projektih posameznega kraja ali območja in da so ti programi ponekod že prerasli osnovno dejavnost in postali redna dejavnost (na Ptuju denimo podjetje Veduta, kjer je v samostojnem podjetju redno zaposlenih 12, začelo pa seje s programov v okviru javnih del za enega človeka). Milan Pavliha je za primer, kjer seje prek programa javneih del z izdelavo celovite turistične podobe kraja in njegovih razvojnih načrtov zaposlilo precej ljudi, navedel razvojni turistični program podjetjaAlp-Peca v Črni na Koroškem. Program za turistični razvoj »Doline Kralja Matjaža« je podprl tudi PHARE in po mnenju Pavlihe imajo tu programi in programčki znotraj skupnega turističnega razvojnega programa veliko možnosti, da postanejo stalne dejavnosti z redno zaposlenimi. Podjetje Alp-Peca sodeluje (v okviru Pharove pomoči) s strokovnjaki za javna dela z Irske in s škotskmi eksperti. Turistični razvoj doline Kralja Matjaža je prvi na Slovenskem tako široko zastavljen in na tak način uresničevan program.
Milan Pavliha je tudi povedal, da je danes turizem panoga, ki se v svetovnem merilu najhitreje razvija
in da ima tudi Slovenija na tem področju velike razvojne in zaposlitvene možnosti. Zato Republiški zavod za zaposlovanje posveča javnim delom v turizmu veliko pozornosti. Veseli pa bi bili, če bi to uvidela tudi država, saj eno samo ministrstvo (za delo, dom in družino) finančno ne zmore podpirati razmaha javnih del v turizmu. Pa tudi pomoč lokalnih skupnosti je dragocena.
V kratkem bo Republiški zavod za zaposlovanje objavil razpis za javna dela v letu 1996, in nekaj pobud za javna dela že lahko objavimo: ponudili bodo urejanje gozdnega prostora in pešpoti, kolesarskih stez ter železniškim objektov in njihove okolice zaradi sto-petdesetletnice slovenskih železnic, ki jo bomo praznovali v prihodnjem letu. Prednost pri izbiri bodo imeli programi, ki bodo povezani s krajevnimi razvojnimi težnjami in tako imenovani stalni, se pravi socialni programi. Malo pa bodo zaostreni pogoji za pridobitev javnih del: povečuje se denimo obveznost organizatorjev javnih del, da bodo poskrbeli za strokovno usposabljanje zaposlenih pri teh delih. Delovno razmerje zaposlenih v javnih delih pa bo imelo enak status kot doslej, kljub pobudi za sprembo.
B. R. ■
Znižali naj bi obremenitev plač s sedanjih 44,7 odstotka na evropskih 38 odstotkov, vendar selektivno glede na delovno intenzivnost panog.
Država naj bi pomagala podjetjem, ki so izgubila premoženje v bivši Jugoslaviji, vendar še vedno odplačujejo posojila, s katerimi so to premoženje (zaloge in objekte) financirala. Tega je v obeh dejavnostih za
112,5 milijona mark, država pa naj bi izdala obveznice v breme javnega dolga. Možni bi bili še dve rešitvi: ali dolgoročni depozit prek poslovnih bank z dobo vračanja 7 let in dveletnim moratorijem brez obresti ali sprememba kratkoročnih kreditov v dolgoročne z »evropsko« obrestno mero, ki jo država subvencionira iz proračuna.
Slovenski izvozni družbi naj se statut spremeni tako, da bo lahko financirala tudi izvoz potrošnega blaga, ne le pretežno investicijskega. V ta namen naj sejo dokapitalizira s sto milijoni dolarjev.
Spremeni naj se zakon o poroštvih države za obveznosti gospodarskih družb iz poslov restrukturiranja dolgov, tako da se tekstilni in usnjarskopredelovalni industriji omogoči restrukturiranje starih kratkoročnih posojil za obratna sredstva v smislu, daje poroštvo na prvi poziv.
Država naj bi sprejela podzakonske akte o necarinski zaščiti pred nelojalno konkurenco. Uvoženi izdelki bi morali imeti A-teste, dokazila o ekološki neoporečnosti, o uporabi tehničnih standardov in potrdila o kakovosti. Pri tem je treba zagotoviti tudi izvajanje teh predpisov.
Nenazadnje bi bilo treba kratkoročno uvesti 8-od-stotne takse za uvoz končnih tekstilnih in usnjarsko-predelovalnih izdelkov. Zbrana sredstva bi se porabila za razvojne projekte v obeh dejavnostih.
Vse to bi bilo treba sprejeti in uresničiti takoj. Kot je dejala Branka Novak, sekretarka sindikata tekstilne in usnjarsko predelovalne industrije, so to minimalni ukrepi za ohranitev delovnih mest, brez njih bodo tovarne morale metati ljudi na cesto in zapirati vrata. Položaj pri nas je drugačen kot v Evropski uniji, kjer v tekstilu tudi zapirajo tovarne in ljudje množično izgubljajo delo. Pri nas namreč še zdaleč ni takšnih možnosti za prezaposlitev, zato je treba storiti vse, da bi se delovna mesta ohranila. Še zlasti, ker so predlagani ukrepi prišli skorajda prepozno in je bil položaj v dejavnostih znan že pred leti.
Boris Rugelj
RAZMERJA MED KOLEKTIVNIMI POGODBAMI
V praksi se še vedno pojavljajo različna tolmačenja o veljavnosti in uporabnosti kolektivnih pogodb. Obstajajo celo mnenja, da splošna kolektivna pogodba ovira pogajanja v podjetjih, ne glede na veljavnost kolektivnih pogodb dejavnosti.
Zato bralcem posredujemo odgovore na vprašanja, objavljene v Pravni praksi št. 6,23. aprila 1993, ki jasno in nedvoumno pojasnjujejo hierarhijo uporabe kolektivnih pogodb.
Kakšen je hierarhičen odnos med branžnimi in splošnima kolektivnima pogodbama? Ali se v primeru, da branžna kolektivna pogodba ne ureja določenega vprašanja neposredno uporablja splošna kolektivna pogodba?
Kakšen je odnos med kolektivno pogodbo, sklenjeno med delavci in zasebnimi delodajalci, in splošnima kolektivnima pogodbama?
Ali se delovna razmerja delavcev v zasebnem podjetju gostinske dejavnosti, pri majhnem številu zaposlenih, urejajo v skladu s kolektivno pogodbo dejavnosti gostinstva in turizma ali s kolektivno pogodbo med delavci in podjetji drobnega gospodarstva?
Kolektivna pogodba je vir prava, saj je za delodajalce v konkretnem primem, ko sklepajo pogodbo o zaposlitvi, od njihove volje neodvisen, zanje obvezujoč vir prava. Tako delodajalec kot delojemalec morata v konkretnem primem spoštovati določila kolektivne pogodbe, njenih učinkov ne moreta izključiti po lastni volji. Kolektivna pogodba pa je avtonomni vir prava, saj temelji na načelu pogodbene avtonomije obeh udeleženk, ki ju je država pooblastila za sklenitev
kolektivne pogodbe. Iz dejstva, da zakonodajalec v delovnopravni zakonodaji sam ureja tista vprašanja, ki se mu zdijo pomembna oziroma ki predstavljajo minimalni zbir vseh pravic in obveznosti delodajalca in delojemalca, je treba sklepati, da se s kolektivnimi pogodbami nadalje urejajo delovnopravna razmerja. Kolektivne pogodbe so zakoni v materialnem pomenu, zato ustvarjajo za tretje osebe obvezujoči vir prava.
V skladu z navedenim predstavlja splošna kolektivna pogodba za gospodarstvo nadaljnje urejanje delovnopravnih razmerij ali na podlagi pooblastil, ki jih je na stranki kolektivne pogodbe prenesla sama delovnopravna zakonodaja, ali pa na podlagi medsebojno usklajenih interesov, ker sta želeli stranki kolektivne pogodbe urediti to vprašanje nad zakonsko predpisanim minimumom. Branžne kolektivne pogodbe so nadaljnja stopnja konkretizacije urejanja posameznih delovnopravnih vprašanj v odnosu do splošne kolektivne pogodbe. Zato se v vseh vprašanjih, kjer ureja posamezni delovnopravni institut branžna kolektivna pogodba, uporablja določbo branžne kolektivne pogodbe. Če pa to vprašanje ni urejeno v takšni
pogodbi, se uporablja splošna kolektivna pogodba.
Kolektivna pogodba, sklenjena med delavci in zasebnimi delodajalci, je v odnosu oziroma razmeiju do splošne kolektivne pogodbe branžna kolektivna pogodba, zaradi tega primarno pridejo v poštev njena določila glede posameznih delovnopravnih institutov in le podrejeno, kolikor ta vprašanja niso urejena v tej kolektivni pogodbi, pride v poštev splošna kolektivna pogodba.
V podjetju z majhnim številom zaposlenih, ki se uk vaija z gostinsko dejavnostjo, je odgovor na vprašanje, ali se uporablja branžna kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma ali pa branžna kolektivna pogodba med delavci in podjetji drobnega gospodarstva, odvisen od tega, v katero zruženje to podjetje spada. V združenju, v katero podjetje spada, je namreč imelo to podjetje tudi možnost vplivati na svojo pogajalsko stran pri sklepanju takšne pogodbe.
Enako stališče je zapisano v knjižici “Nekatera najbolj pogosta vprašanja z nekaterimi najbolj pogostimi odgovori” in v kolektivni pogodbi SKEI (Delavska enotnost, april 1995), str. 76,2. člen.
Brane Mišič
Odnos javnosti do delničarstva
MARSIKDO PRI NAS NE VE, KAJ DIVIDENDA SPLOH JE
V začetku letošnjega novembra je bilo od nekaj manj kot 1.500 slovenskih podjetij, ki se udeležujejo procesa lastninjenja, 357 takšnih, ki so že dobila drugo soglasje, 556 jih ima samo prvo soglasje, 553 jih je v obdelavi, 19 pa je bilo prenesenih na Sklad za razvoj .To so zadnji podatki, ki jih je v okviru predstavitve poteka slovenskega lastninjenja na portoroški borzni konferenci podala Mira Puc, direktoricaAgen-cije RS za prestruktuiranje in privatizacijo in hkrati predstavila tudi rezultate javne raziskave z naslovom Odnos javnosti do delničarstva in trgovanja z vrednostnimi papirji v Sloveniji.
Po njenem mnenju imajo vse gospodarske družbe, v katere so se po končanem lastninjenju preoblikovala družbena in mešana podjetja, nekaj osnovnih značilnosti, kijih prej niso imela. Predvsem solidno izdelano otvoritveno bilanco, primerno izdelan statut in dokaj visoko stopnjo urejenosti zemljiškoknjižnega stanja, kar za nekatere druge vzhodnoevropske države ne velja. V lastniški strukturi podjetij, ki že imajo drugo soglasje, je približno ducat različnih prevzemnikov prvih delnic, kar po besedah Pucove kaže, da bodo imela naša podjetja zelo pestro sestavo delničaijev, kar pa naj ne bi bila nujno ovira za njihovo kakovostno delovanje. Med podjetji, ki so se lastninila z javno prodajo, je povprečno število delničarjev 6.382, največ pa jih imata poslovni sistem Mercator (63.029) in Lek Ljubljana (46.422). Med tistimi, ki se niso odločila za javno prodajo, po številu delničarjev izstopata Mura (7.398) in Intereuropa (5.476), medtem ko je njihovo povprečje seveda precej nižje (246).
Ker je agencija do sedaj že dobila veliko vprašanj o delnicah, delni-
čarjih in delničarstvu nasploh, seje odločila, da bo s pomočjo sredstev iz programa Phare izvedla projekt tovrstnega izobraževanja. Njegova osnova je bila raziskava javnega mnenja o odnosu ljudi do delničarstva in trgovanja z vrednostnimi papirji. Opravilo jo je podjetje Kline-Kline v sodelovanju združbo ITEO.V vzorec je bilo zajetih 1.133 anketirancev, ki sevajo strukturo slovenske populacije po spolu, starosti, izobrazbi in regiji bivanja.
Na vprašanje tistim, ki so že vložili večinski del svojega certifikata, kaj bodo stori li, ko bo sproščena prodaja teh delnic, jih je 30 odstotkov zatrdilo, da delnic ne namerava prodajati, približno četrtina bi jih delnico ob primerni ceni prodala takoj, ostali pa za primerno ceno kdaj kasneje. K hitrejši prodaji so nagnjeni tisti, ki so certifikat vložili v investicijske sklade, najmanj pa oni, ki so ga namenili v interno razdelitev ali notranji odkup. Takšne številke bi si lahko razlagali z mislijo, da si želijo ljudje zagotoviti delovna mesta, vendar pa gre po mnenju agencije bolj za rezultat povezanosti med zaposlenimi v tistih podjetjih, ki so se odločila za interno lastninjenje.
Zanimivo je, da na vprašanje o pričakovani višini devidend več kot tretjina sploh ni znala odgovoriti (da pravzaprav ne ve, kaj je devidenda), več kot četrtina pa ne pričakuje nobenih devidend. Nasprotni polje dokaj optimističen. Posebej vlagatelji preko interne razdelitve pričakujejo visoke devidende, kar po oceni agencije dokazuje, da se še vedno ne zavedajo možnosti konflikta v krogu plače - naložbe -reinvesticije. O tem, kaj naj naredi država, da ljudje ne bodo hiteli s prodajo svojih delnic, skoraj dve tretjini vprašanih meni, da naj ne naredi ničesar oziroma naj omogoči
prosto trgovanje z delnicami, dobra desetina se na nasprotni strani zavzema, da naj prepove prodajanje, kar naj bi kazalo na to, da želijo ti ljudje ohraniti delnice za stalno. Preostanek (slaba tretjina) pa si je izbral odgovor, da naj prodajo delnic
začasno zaustavi ali obdavči zneske, pridobljene z njihovo prodajo.
Kar se tiče področja informiranja o podjetju, v katerem so delničarji, si seveda naj večji delež vprašanih (skoraj 30 odstotkov) želi podatke o uspešnosti njegovega poslovanja, četrtino pa naj bi zanimala vrednost delnic. Med drugimi možnimi odgovori jih malo bolj zanimajo še informacije, kakšne naložbe izvaja podjetje in kdo ščiti pravice delničaijev. Pri načinu informiranja bi skoraj polovica vprašanih rada imela nekakšen bilten, kar agencija komentira kot dojemljivost za različne delniške sporazume in njihovo »klubsko organiziranost«.
nekoliko dražje od dopoldanskih. Na Golteh, denimo, bo treba odriniti za popoldansko vozovnico 100 tolarjev več kot za dopoldansko, v Kranjski Gori 300 tolarjev več - prav toliko tudi na Pohorju - na Rogli in na Zelenici pa bo treba doplačati 200 tolarjev.
Sedemdnevne smučarske vozovnice na Zelenici in v Črmošnjicah bodo veljale 10.000 tolarjev, na Veliki planini pa 300 tolarjev več. Najdražja bo tedenska smučarija spet na Krvavcu. Za teden dni žičnice bo treba plačati 17.100 tolaijev. V Cerknem bo veljala tedenska vozovnica 12.500, na Golteh 12.400 in v Kranjski Gori 16.100 tolarjev.
Glede na to, da so pogosto prav vsi člani družine smučarji, izdatki
ZA DNEVNO SMUČARSKO VOZOVNICO 2.800 TOLARJEV
za vozovnice nikakor ne bodo zanemarljivi. Res pa je tudi, da bo rekreacija na manjših smučiščih precej cenejša kot, denimo, na Pohorju ali na Krvavcu. Tako bo treba odriniti za tedensko vozovnico na Veliki Planini 6.300, na Peci pa 8.500 tolaijev. Najcenejša tedenska vozovnica pa bo verjetno na Mareli nad Zagorjem. Stala bo le 3.600 tolarjev.
Seveda ponujajo na posameznih smučiščih najrazličnejše popuste in aranžmaje. Povsod bodo popustov deležni otroci, marsikje pa tudi upokojenci. Kajpak bodo na najbolj uglednih smučiščih malce popustili pri cenah spet v pred in posezoni.
No, ne glede na cene nekaj smučanje vsekakor bo. Še posebno tam, kjer se žičničarji ne zanašajo zgolj na dolgo in belo zimo. Izkušnje namreč potrjujejo, da brez umetnega zasneževanja preprosto ne gre več. Če ni snega, naravnega ali umetnega, tudi smučarjev ni.Tam kjer ni smu-čaijev, pa ostajajo žičničarji brez dela in tudi brez kruha.
Andrej Ulaga
Tistih belih zim, ko je bil pretežni del Slovenije odet v snežno odejo po tri ali štiri mesece na leto, že davno ni več. Za starejše so spomin na mladost, mladi, ki radi smučajo, pa si še kako želijo, da bi bilo spet tako, kot j e bilo nekoč. Vendar pravijo, da si v prihodnje najverjetneje ne moremo več obetati debelih in dolgotrajnih snežnih odej. Zato ne, ker se ozračje segreva in ker so januarja in februarja temperature že tako visoke, daje težko pripraviti celo umetni sneg.
No, kljub že tradicionalnemu L pomanjkanju snega paje gotovo, da se tudi letošnjo zimo vsaj nekajdnevni smuki ne bo potrebno odpovedati. Hribe je že pobelilo, kako bo z mrazom in padavinami v nižinah, pa bo pokazal čas.
Ne glede na vremenske napovedi in zadnji jesenski mesec ne bo napak, če se malce pripravimo na rekreacijo na snegu. Ponekod že brnijo snežni topovi in slovenski žičničarji so tudi že pohiteli z objavo cen smučarskih vozovnic. Podobno kot leta nazaj bo tudi letošnjo zimo
smučarija precej drag šport, saj nas bo vsak dan na snegu veljal kup denarja.
Najdražja rekreacija bo spet na najboljših smučiščih. Za dnevno vozovnico na Krvavcu, Pohorju in na Voglu bo potrebno odriniti kar 2.800 tolaijev. Otroci bodo imeli prepust. Za dnevno smučarsko vozovnico bodo na omenjenih treh smučiščih plačali od 1.700 do 1.950 tolarjev. Celodnevno smučanje v drugih zimsko-športnih centrih bo nekoliko cenejše. V Cerknem bo veljala vozovnica za odrasle 2.300 tolarjev, na Golteh 2.200, Kaninu 2.300, Kobli 2.100, Rogli 2.300 in na Veliki Planini 1.900 tolarjev.
Tudi poldnevno smučanje v sezoni 95/96 ne bo bistveno cenejše kot celodnevna rekreacija na snegu. Dopoldansko veselje na Krvavcu bo veljalo 2.000 tolarjev. V Cerknem bo potrebno za dopoldansko smučarijo odriniti 1.800 tolarjev, na Golteh 1.500, prav toliko tudi na Kobli, v Kranjski Gori 1.600, na Rogli 1.300, na Soriški planini 1.300 in na Zelenici 1.500 tolarjev. Popoldanske smučarske vozovnice bodo v glavnem povsod
Bona sindikalnega turizma
BORZNO SPOROČILO ŠTEVILKA 45
ATRIS - BORZA SINDIKALNEGA TURIZMA, Ljubljana, Dalmatinova 4, sprejema ponudbe prostih počitniških možnosti, posreduje proste zmogljivosti, organizira zamenjavo, nakup ali prodajo počitniških objektov, stanovanj, bungalovov, prikolic in drugih možnosti.
Pišite nam ali telefonirajte na 061/131 00 33, int. 384, 385, 061/326-982 ali 322-975; naš telefaks je 061/326-982 ali 317-298, žiro račun 50101-601-92077 - Atris. Poslovni čas za stranke vsak delovnik od 9. do 15.30 ure.
A.	POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI VAM JIH NUDIMO
1.	BOHINJ - počitniški hišici v UKANCU - za 6 oseb-tri spalnice, kuhinja, dnevna soba, kopalnica, 150 m od jezera. Cena 90 DEM. Termini do 22. 12.
2.	ROGAŠKA SLATINA - privatna hiša, kuhinja, tri dvoposteljne sobe, TWC. Cena za 4 osebe 50 DEM, za 6 oseb 80 DEM, turistična taksa ni vključena.
3.	VRSNO, gostišče GREGORČIČ - dvoposteljne sobe, sedemdnevni paketi ali vikend program, cena polpenziona 3.300tolarjev, polnega pa 3.600 tolarjev.
4.	VELIKE BLOKE - počitniški dom s 105 ležišči, štiriposteljne sobe. Cena polnega penziona je 25 DEM. Popusti za skupine.
5.	BLED - HOTEL JELOVICA - dvo- in triposteljne sobe, polpenzion 44 DEM, doplačilo za polni penzion 12 DEM. Popusti: otroci do 2 let gratis, od 2 do 12 let 30% popusta. Zelo ugodni pogoji za seminarsko delo.
6.	ROGLA- garsonjera oz. dvosobno stanovanje, 55 oz. 65 DEM dnevno - termini do 18. 12.
7.	KOPE - garsonjera za 4 osebe, cena 52 DEM dnevno - termini do 23. 12.
8.	KRANJSKA GORA - garsonjere za 4 osebe, cena dnevnega najema 65 DEM. Stanovanje za 6 oseb 72 DEM.
9.	RADOVLJICA - počitniški dom za ca. 40 oseb, dvoposteljne sobe, polpenzion 3.950 SIT, možnost za šolo v naravi.
10.	KRANJSKA GORA - PENZION SATURN - nad jezerom Jasna, dvo-, tri- ali štiriposteljne sobe, TWC, polpenzion 39 DEM.
11.	ČATEŽ - POČITNIŠKE HIŠICE - od 4 do 5 oseb, termini od 24. 11. do 22. 12., cena od 72 DEM dnevno.
12.	MORAVSKE TOPLICE-bungalov za 4 osebe, v času do 20. decembra, enotedenski paketi - cena 54 DEM na dan.
13.	MORAVSKE TOPLICE - zasebna hiša, 2-, 3- in 4-posteljne sobe. Cene: nočitev z zajtrkom 1.700 SIT, polpenzion 2.600 SIT, polni penzion 2.950 SIT.
14.	PODČETRTEK - Atomske toplice - apartma za 4 osebe, prosto v času od 24. 11. do 22. 12. in od 12. 1. 1996 dalje. Cena najema 65 DEM (vključuje 2 vstopa v bazen).
15.	POKLJUKA - DVO ALI ŠTIRIPOSTELJNI APARTMAJI - spalnica, kuhinja, kopalnica. Cena dnevnega najema 55 oz. 72 DEM.
16.	POKLJUKA - počitniška hiša za 5 oseb, kuhinja z jedilnico, dve spalnici, kopalnica, 500 m od ŠPORT hotela. Dnevni najem 110 DEM.
17.	BOVEČ - Kaninska vas - garsonjere oz. enosobna stanovanja, cena 55 oz. 72 DEM.
18.	VELIKA PLANINA- planinske koče za 4 ali 8 oseb, cena od 50 do 85 DEM.
19.	KRVAVEC - garsonjera, dnevni najem 50 DEM, ali apartma za 5 oseb, najem 70 DEM. Cene veljajo do 22. 12. 1995.
20.	RATEČE - PLANICA-počitniški dom s 23 ležišči, cena polpenziona 35 DEM, polnega penziona pa 41 DEM. Termini od 27. 11. do 28. 12. 1995. Možnost bivanja za novo leto.
21.	NOVIGRAD-trisobno stanovanje, možnost bivanja za 5 oseb. Termini po 20. novembru, cena 45- DEM.
POČITNIŠKE ZMOGLJIVOSTI, KI JIH POTREBUJEMO
1.	Počitniške hišice v Čatežu, Atomskih toplicah ali Moravskih toplicah, Banovcih, Ptujskih toplicah, Rogli, Krvavcu, Kaninu, Bohinju ali Kranjski Gori za vsa obdobja.
2.	Lastnike počitniških domov v slovenskem Primorju ali v hrvaški Istri, ki bi dali objekte v najem, vabimo, naj nam posredujejo ponudbe tudi že za leto 1996.
B.	SINDIKALNI IZLETI
Sindikalne organizacije ali kar tako oblikovane skupine vabimo, naj nam posredujejo svoje želje za družabni ali strokovni izlet ali potovanje doma ali v tujino. Možnost plačila v 2 obrokih.
1.	BUDIMPEŠTA - tridnevni izlet za vikend ali pa kar tako za skupine 40 do 50 oseb. Avtobusni izlet v Budimpešto, ogled znamenitosti madžarske prestolnice, poldnevni obisk tipične kmetije v madžarski stepi z družabnim delom izleta, tretji dan na povratku v Ljubljano ali v kraj, od koder je skupina, kosilo v čardi. Cena 245 DEM, plačljivo v dveh obrokih.
2.	ENODNEVNI IZLET PO BELI KRAJINI preko Muljave in Žužemberka, obisk metliške kleti, naselja Adlešiči, kosilo na poznani kmetiji pri ŠKALOVIH v Cerovcu. Idealno za 45 oseb.
3.	OTOČEC-hotel Šport-posebni programi oddiha in rekreacije. Teniška igrišča, jahanje, čolnarjenje, gorska kolesa, ribolov, rafting, plavanje, plesne zabave in igralnica. Tridnevni program s polnim penzionom 200 DEM, štiridnevni pa 245 DEM.
4.	VIPAVA - ogled Vipavskega križa, Biljanskih vinogradov, grobnice Burbonov. Doživeli boste gostoljubnost domačinov in njihovih bogato založenih kašč in kleti. Po večerji odhod proti domu. Cena 2.500 tolarjev na osebo brez prevoza.
5.	ISTAMBUL- BURSA - štiridnevni izlet, avionski prevoz, nočitve z zajtrkom. Cena 505 DEM na osebo.
6.	GOSTILNA PRI TONETU-Breg na Ptuju, možnost nočitve za 24 oseb, odlična gostinska ponudba tudi za večje skupine. Pokličite 062/772-376.
7.	LETUŠ - Šmartno db Paki - gostišče PIRNAT - ugodni meniji za izletniške skupine. Telefon 063/885-143.
8.	ŠPANIJA za mlade-LLORET DE MAR-cena polnega penziona 18 DEM. Termini od 1. do 30. aprila 1996. Primerno za maturantske ali sindikalne skupine, bivanje v večposteljnih sobah.
C.	ORGANIZACIJA SEMINARJEV
Posebna ponudba ATRISA in Hotela KOMPAS v Bohinju. Organiziramo eno- ali večdnevne seminarje za 15 do 70 udeležencev. Cena penziona 4.350 tolarjev. Tehnična oprema je zagotovljena.
E.	NAJEM ALI NAKUP POČITNIŠKE ENOTE
1.	Za več let najamemo počitniški dom v slovenskem Primorju, na Gorenjskem ali v hrvaški Istri.
2.	Kupimo počitniško stanovanje v Strunjanu, Simonovem zalivu ali v Luciji pri Portorožu.
F.	REZERVACIJE AVIONSKIH ALI LADIJSKIH VOZOVNIC
G.	VELIKA POTOVANJA - Evropa, Azija, Daljni vzhod, Srednja Amerika
1.	ZAHODNI PACIFIK - LOS ANGELES, HAVAJI, NOVA ZELANDIJA, FIDŽI in TAHITI. Potovanje traja 25 dni, odhod 27. decembra, cena na osebo 7.500 DEM.
2.	JUŽNA AMERIKA - PERU, BOLIVIJA in BRAZILIJA. Potovanje traja 16 dni. Odhod 20. decembra, cena 4.300 DEM na osebo.
H.	POSEBNA POSLOVNA POTOVANJA - organiziramo ob skupni pripravi vašega osebnega programa.
I.	SILVESTROVANJE
Informacija gostom: organiziramo Silvestrovanje v Pragi, Budimpešti, New Yorku in Parizu.
Informacija gostom Atrisa
PLAČILNI POGOJI: Ob potrditvi rezervacije zahtevamo plačilo 40% celotnega zneska. Pri odpovedi nad 20 dni pred odhodom za že rezerviran termin zaračunamo stroške poslovanja in druge stroške; najmanjši znesek stroškov odpovedi je 4.000 tolarjev, pri krajši odpovedi zaračunamo stroške in 30% celotnega zneska. Cene veljajo le za že v celoti plačane aranžmaje, če sete ne spreminjajo za več kot 7%. Po plačilu gostje prejmejo našo napotnico. V primeru, da naše napotnice ne prejmete z dni pred odhodom, nas nujno pokličite.
Pri posebnih akcijah z znižano ceno aranžmajev je potrebno takojšnje 10% plačilo, ki se obravnava kot kavcija, ob odpovedi se znesek ne vrača.
Programe v tujini obravnavamo v skladu s splošnimi navodili potovalne agencije, ki je organizator potovanja, in jih gostje prejmejo ob prijavi. Prijava je sprejeta, ko je vplačanih 30% cene aranžmaja. Reklamacije v skladu s turističnimi uzancami rešujemo sporazumno.
ATRIS je povsod, kjerkoli ste.
Metod Zalar, direktor borze
E3
DVE LETI BREZ DELA
Konec oktobra je bilo v Sloveniji prijavljenih 125.691 brezposelnih, kar je za 1,8 odstotka več kot mesec poprej. Letos je brezposelnost upadala do junija, potem pa je začela znova naraščati. Povečanje je bilo v zadnjih mesecih tolikšno, da je skorajda doseglo lansko brezposelnost v istem času.
Pod lanskoletno ravnjo ostaja le še brezposelnost na področju ljubljanske, novogoriške in sevniške območne enote Republiškega zavoda za zaposlovanje. Najbolj pa je porasla na novomeškem področju: v primerjavi z lanskim oktobrom za več kot 20 odstotkov.
Število brezposelnih v zadnjih mesecih raste predvsem zaradi priliva nove generacije mladih med iskalce zaposlitve in zaradi stečajev podjetij.
Tako seje oktobra na Republiškem zavodu za zaposlovanje na novo prijavilo blizu 9.000 iskalcev zaposlitve, od tega 3.600 mladih, ki iščejo prvo zaposlitev. V prvih devetih mesecih je iskalo prvo zaposlitev blizu 20.000 mladih. V oktobru je bilo med iskalci zaposlitve več kot 1.700 stečajnikov.
Med brezposelnimi je bilo oktobra več kot 47 odstotkov žensk, 21,5 odstotka iskalcev prve zaposlitve, 33,5 odstotkaje bilo starih do 26 let, 11,4 odstotka je bilo stečajnikov, približno 20 odstotkov j e bilo trajnih presežkov, 46 odstotkov brezposelnih je bilo brez strokovne izobrazbe, več kot 60 odstotkov pa je bilo dolgotrajno brezposelnih.
Zadnji podatek o stopnji registrirane brezposelnosti, kije dosegla 13,8 odstotka, velja za avgust. Zaskrbljujoč je podatek, da se nenehno podaljšuje povprečna čakalna doba za zaposlitev. V primerjavi z lanskim septembrom seje podaljšala kar za dva meseca in pol, kar pomeni, da so bili brezposelni septembra povprečno prijavljeni na zavodu že dve leti in 13 dni.
Struktura prejemnikov denarnega nadomestila (DN) po razredih višine bruto izplačanega DN v septembru 1995
V letošnjem devetmesečnem obdobju seje kljub večjemu povpraševanju delodajalcev po delovni sili
zaposlilo le 47.289 brezposelnih, kar je skoraj petino manj kot v enakem obdobju lani. Neugoden je predvsem podatek, da gre v večini primerov le za začasno rešitev posameznikove brezposelnosti, saj je bilo kar dve tretjini zaposlitev sklenjenih za določen čas.
Zanimiva je kvalifikacijska sestava brezposelnih. Na prvi in drugi stopnji zahtevnosti so septembra prevladovali delavci brez poklica in pomožni delavci. Na tretji in četrti stopnji zahtevnosti je bilo brez dela največ mizarjev, ključavničarjev, strugarjev, strojnih tehnikov, avtomehanikov, šivilj, frizerjev, prodajalcev živilsko prehrambenih izdelkov, kuharjev, natakarjev, administratorjev.
Na peti stopnji zahtevnosti jebilo brez dela največ strojnih, ekonomskih in upravnih tehnikov in gimnazijskih maturantov.
Na šesti stopnji zahtevnosti je bilo največ inženirjev strojništva, ekonomistov za analize in planiranje, višjih upravnih delavcev. Na sedmi stopnji zahtevnosti pa so med brezposelnimi čakali na ugodno zaposlitev tudi diplomirani inženirji strojništva, diplomirani inženirji elektrotehnike, diplomirani ekonomisti za analize in planiranje.
Denarno nadomestilo ali pa denarno pomoč je septembra prejelo le 28 odstotkov vseh brezposelnih.
Izvedenci napovedujejo, da se bo brezposelnost v prihodnjih mesecih še povečala in to predvsem na rovaš mladih in presežnih delavcev. V lanskem proračunskem memorandumu je vlada obljubljala »le« 90.000 brezposelnih. Kot kažejo sedanja gibanja brezposelnosti, je obljubo enostavno požrla.
M. F.
Razred	Višina bruto denarnega nadomestila	Struktura upravičencev v odstotkih	
		Vsi	Ženske
0	do 24.909 SIT	8,1	8,7
1	24 910 SIT	7.3	9,3
2	od 24.911 do 34.910 SIT	21,3	26,9
3	od 34.911 do 44.910 SIT	24,0	23,3
4	od 44.911 do 54.910 SIT	16,2	13,2
5	od 54.911 do 69.910 SIT	12,8	10,7
6	od 69.911 do 84.910 SIT	4,9	4,0
7	nad 84.910 SIT	5,4	3,9
Opomba: Razred 0 vključuje prejemnike, ki jim je bilo v prikazanem mesecu DN izplačano za manj kot 30 dni, zato niso upoštevani pri izračunu povprečja
NEJASNA ZAGOTOVILA DRŽAVE
Pokojninska blagajna je čedalje bolj luknjasta. S številnejšim upokojevanjem rudarjev in uveljavljanjem tako imenovanih vojnih zakonov se bo upokojevanje v prihodnjem letu znatno povečalo.To pa bo povečalo denarne izdatke že tako napol prazne pokojninske blagajne, ki se otepa z izgubami.
in s tem postrgal skoraj vsa sredstva tega sklada. Za prihodnje leto pa vlada obljublja, da bo predčasno poravnala dobrih 16 milijard tolarjev celotnega dolga države iz preteklih let.
Pri načrtovanju izhodišč za finančni načrt prihodnjega leta je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije upošteval le veljavno zakonodajo, ne pa obljub in predlaganih negotovih sprememb predpisov, ki naj bi urejali pokojninsko in invalidsko zavarovanje v prihodnjem letu, saj sploh ni jasno, kdaj bodo te spremembe sprejeli.
Napovedane spremembe pokojninske zakonodaje bi namreč zagotavljale obveznost države, da pokrije razliko v pokojninski blagajni v primeru, če zavod zagotovljenih pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja ne bi mogel plačevati.
Svoje bo naredilo tudi napovedano znižanje prispevne stopnje za pokojninsko zavarovanje, in sicer za 1,5 odstotne točke, to jez 31 na 29,95 odstotka, medtem ko se bo prispevna stopnja za zdravstvo povečala s sedanjih 12,70 na 13,25 odstotka. To pa bo še bolj obremenilo pokojninsko blagajno, saj bo zaradi večje prispevne stopnje za zdravstvo moral zavod plačevati tudi večje prispevke za zdravstveno varstvo upokojencev.
V Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije napovedujejo za prihodnje leto ob nespremenjeni prispevni stopnji izgubo v višini 3,6 milijarde tolaijev, ob predvideni znižani prispevni stopnji pa 14,2 milijarde tolaijev, pri čemer ni so upoštevali napovedanega znatnega porasta upokojevanja v prihodnjem letu.
Letošnjo izgubo okrog 12 milijard tolarjev, bo zavod pokril z denarjem iz obveznega rezervnega sklada
Knjigo lahko naročite po telefonu na 061/321-255 ali telefaksu 311-956
Pri ČZP Enotnost je izšlo obsežno delo znanega pedagoškega in raziskovalnega delavca dr. Milana Divjaka z naslovom »Sola, morala, cerkev«.
Gre za del
I v»
obširnega raziskovalnega projekta, ki obravnava razvoj laičnega/ moralnega in družboslovnega| pouka na Slovenskem od začetka do danes.
Nižje pokojnine
Po zadnji negativni uskladitvi pokojnin za mesec november znaša najnižja pokojnina za polno pokojninsko dobo 38.418 tolarjev, najnižja pokojnina za 15 let pokojninske dobe 15.819 tolarjev, naj višja pokojnina za polno pokojninsko dobo 194.818 tolarjev, kmečka pokojnina po starostnem zavarovanju kmetov pa 19.209 tolarjev. Do negativne uskladitve je prišlo zato, ker so se po statističnih podatkih v septembru povprečne plače zaposlenih glede na avgust znižale za 0,7 odstotka. Za toliko so šle navzdol tudi pokojnine, vendar brez negativnega poračuna razlike.
Finančni načrt ne more sloneti na takšnih predvidenih spremembah zakonodaje, ampak na konkretnih dejstvih. Upravni odbor ZPIZ zato ni podprl znižanja prispevne stopnje za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ampak terja od države resnejša zagotovila pri pokrivanju pokojninskih pravic. Ali drugače povedano, vlada naj iz državnega proračuna ustrezno poveča dodatna sredstva za financiranje pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
M. F.
MANJŠE PRAVICE
Klestenje
pridobljenih pravic
V zadnjem času rastejo apetiti za zmanjševanje že pridobljenih delavskih pravic na najrazličnejših področjih, med drugim tudi na področju zdravstva in delovnopravne zakonodaje. Povsod tam, kjer primanjkuje denarja, je pač najlaže odrezati že pridobljene pravice in s tem zmanjšati denarne dajatve.
Skupščina zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je tako na svoji zadnji seji med drugim sklenila, da se bodo s prihodnjim letom znova nekoliko znižali deleži vrednosti zdravstvenih storitev, ki jih pokriva obvezno zdravstveno zavarovanje. Tako bodo pacienti po novem letu pri najzahtevnejših operacijah prispevali za odstotek več kot doslej, pri očesnih pripomočkih za odrasle in za zdravljenje z vmesne liste za 13 odstotkov več, pri nenujnih prevozih z reševalnim vozilom za 10 odstotkov več, itd.
Skupno zmanjšanje bi bilo približno 1,7-od-stotno, zavodu pa bi prineslo za 2,1 milijarde tolarjev prihranka. Da se bo delež sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja v celotni vrednosti programa zdravstvenih storitev postopoma zmanjševal na rovaš povečevanja deležev sredstev iz prostovoljnega zavarovanja, je bilo predvideno že ob sprejemanju zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju leta 1992, vendar bi moralo biti to odvisno pre-dvem od osebnega in družbenega standarda zaposlenih.
Zato je vprašljiva predvsem dinamika hitrega rezanja sedanjih pravic, saj nima opravičila v gospodarskem razvoju države. V načrtu zdravstvenega varstva do leta 2000 bi kazalo zato opredeliti potrebno raven zdravstvenega varstva delavcev, da je ne bi nenehno zniževali. Tudi delodajalci so se samoorganizirali.
Zahtevajo zmanjševanje pravic zaposlenih iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in delovnopravne zakonodaje. Delodajalci hočejo spremeniti zakonodajo na področju bolniške odsotnosti z dela. Novi lastniki, zlasti tisti z izkušnjami iz zahodnoevropskih držav, zahtevajo večjo urejenost zdravstva in zmanjšanje čakalnih dob, terjajo pa tudi različno visoke prispevke za zdravstveno zavarovanje glede na raven varnosti in zdravja pri delu. Takšne zahteve so prav gotovo tudi v interesu delavcev, saj pomenijo skrajševanje čakalnih dob pred specialističnimi ambulantami, vodijo v varnejše delo in ohranjanje zdravja zaposlenih.
Slovenski delodajalci pa terjajo takšno spremembo zakonodaje, ki bo zmanjšala pravice delavcev pri dolžini bolniške odsotnosti z dela in višini nadomestila plače. Zavzemajo se torej za krajšo bolniško, pa tudi za zmanjševanje nadomestil med njenim trajanjem. Spremeniti hočejo kolektivne pogodbe v tistem delu, ki ureja osnove za izračun nadomestila plač in še zlasti socialne dodatke k nadomestilu v času več kot tri mesece trajajoče bolniške odsotnosti z dela.
Pobude za zmanjševanje bolniške so prav gotovo na mestu. Toda najprej je treba urediti varne delovne razmere, da se delavcem ne bo treba zatekati k bolniški oziroma da bodo prihajali z veseljem na delo. Nadomestila za plačo pa naj bi znižali takrat, ko bodo tudi plače delavcev tako visoke, da bodo zagotavljale vsaj približno takšen standard, kot ga imajo delavci v zahodnoevropskih državah. Šele takrat se bomo lahko primerjali Z njimi.	Marija Frančeškin
Primer Budja
To, da je sodnica novomeškega sodišča Milojka Gutman, žena načelnika generalštaba Slovenske vojske Albina Gutmana, novinarskega kolega z Večera Bojana Budja obsodila na mesec dni zapora, pogojno za dobo enega leta, danes ni več novica. Prav tako tudi ne to, da ta sodba po splošnem in mnenju nekaterih uglednih slovenskih pravnikov, ne vzdrži nobene resne strokovne utemeljitve. Velika novica pa vsekakor je, da kljub temu še do danes ni reagirala pravna stroka na čelu z odvetniško zbornico in ministrstvom za pravosodje. Vprašanje je na dlani: so potemtakem naši sodniki nezmotljivi? Je odločitev sodnika, pa naj bo še tako krivična ali kretenska, tabu?
Odovori na zastavljena vprašanja se začnejo nizati v Novem mestu. Tam so Budjevi kolegi na mariborskem Večeru pobarali Janeza Smoleja, v. d. predsednika novomeškega okrožnega sodišča, ali je morda sodnicaMilojka Gutman predsedniku sodišča sporočila, da obstajajo okoliščine, ki spravljajo v dvom njeno nepristranskost. Smolej jim je povedal, da sodnica ni zahtevala svoje izločitve, takega predloga pa da niso podali niti drugi udeleženci v postopku. Zelo zanimivo. Tembolj, ker je Smolej tudi dejal: »Kot v. d. predsednika okrožnega sodišča mi niso bile znane nobene okoliščine, ki bi kazale na nepristranskost sodnice Milojke Gutman v kazenskem postopku zoper novinarja Budjo.« Hkrati pa Smolej ni hotel komentirati mnenja novinarskih krogov, da Budja ni ravno lepo pisal o vlogi sodničinega moža, ki jo je imel kot poveljnik teritorialcev v desetdnevni vojni na Dolenjskem, in daje že to dejstvo dovolj velik razlog, da bi sodnica sama zahtevala izločitev. Zelo zelo zanimivo!
Kdor se vsaj malo spozna na sodne obravnave, bo prav gotovo vedel, da mora sodnik obvezno vprašati pričo, ali je z obtoženim kakor koli v sorodstvu. Zakaj? Preprosto zato, ker sorodstvo priče in obtoženega že vnaprej postavlja pod vprašaj verodostojnost pričanja. Analogno s takšno sodno prakso bi moralo biti vsakemu bebcu jasno, da mora biti v tem pogledu najprej kot biser čist sam sodnik in senat. Pomeni, da sodniki v nobenem primeru ne bi smeli biti v sorodstvu z nekom, zaradi katerega bi se porajali dvomi o njihovi nepristranskosti, kar je seveda temeljni aksiom tudi najbolj zakotne justice. Torej: Bojan Budja je kot novinar »grdo« pisal o Albinu Gutmanu. Nekaj mesecev kasneje Budji sodi Albinova žena Milojka. Zdrava pamet, da o njenih profesionalnih razlogih sploh ne govorimo, bi ji morala prišepniti, naj tega primera ne sodi. Vendar tega Milojka Gutman ni storila. Ne da bi razglabljali o razlogih za takšno odločitev, lahko takoj zapišemo, da je storila napako. Da imamo prav, črno na belem potrjujejo sedaj javno izraženi dvomi o njeni nepristranskosti.To pa je prav tisto, česar si ne bi smel dovoliti noben sodnik, niti Milojka Gutman. V. d. predsednika novomeškega sodišča zdaj tega dejstva noče komentirati. Ravna prav ali s svojo »abstinenco« pred javnostjo samo še poglablja dvome o sodničini nepristranskosti? In če gremo korak dalje: ali molk naj višjih sodni(ški)h instanc in avtoritet na čelu s pravosodnim ministrstvom umirja novomeško žogico ali jo samo še bolj zaganja? Odgovor je po svoje že tale članek! Ponuja pa se tudi skozi usta posameznih odvetniških mnenj. Ugledni slovenski odvetnik Drago Demšar, specialist v tiskovnih tožbah, je nedvoumen: Budja v tem primeru ne bi smel biti obsojen! Geje tako, potem se bo vsakdo pri zdravi pameti le vprašal, zakaj je bil obsojen.
Novinar ravnal profesionalno
Budja je aprila 1993 v Dolenjskem listu objavil poročilce z naslovom »Izigral poslovni dogovor«.
UTEMELJEN DVOM 0 NEPRISTRANSKOSTI NOVOMEŠKE SODNICE
V bistvu je šlo za prepis policijskega poročila, ki mu v nobenem primeru ni moč očitati nespoštovanja profesionalnih novinarskih norm. Novinar seje strogo držal temeljnega pravnega načela, da (v tem primeru) ovadeni ni kriv, dokler mu krivde ne dokažejo na sodišču. Tako je uporabil le začetnici osumljenčevega imena in priimka, nikjer ni trdil, da je osumljenec kriv, hkrati pa skozi ves članek strogo uporabljal le pogojnik. Kljub temu se je prizadeti osumljenec v članku le spoznal in zoper novinaija vložil zasebno tožbo. Sporna in predmet tožbe sta bila naslednja dva stavka: »Tako naj bi S. M. med drugim lanskega oktobra s prodajo desetih kubičnih metrov letev poravnal dolg lastnega podjetja. Eno z drugim: S. M. naj bi s prodajo smrekovih letev prišel do protipravne premoženjske koristi v znesku 335.500,00 tolarjev.«
Na podlagi teh dveh stavkov je sodnici Milojki Gutman uspelo obtoženemu novinarju dokazati namen zaničevanja nekega S. M. in ga zaradi tega obsoditi na mesec dni zapora, pogojno za dobo enega leta. Budja je bil torej obsojen zaradi članka v črni kroniki, kijih na desetine lahko vsak dan prebiramo v našem časopisju, pa se doslej še nikomur od piscev ni zgodilo, da bi zaradi tega romal na sodišče, kaj šele, da bi bil tam tudi obsojen. Že res, da seje nad novinarje po letu 1990 zgrnila poplava tiskovnih tožb, vendar je na dlani, da mnogi med njimi niso bili obsojeni tudi za veliko »hujše« stvari, kaj šele za takšno, zaradi katere seje na sodišču znašel Budja.
Teritorialci in policisti
Da bi se vendarle dokopali do odgovora, zakaj je bil obsojen prav Bojan Budja, nam po vsem, kar smo zapisali, preprosto ne ostane drugega, kot da temeljiteje pobrskamo po omenjenih dvomih o nepristranskosti novomeške sodnice Milojke Gutman.Tembolj, ker gre po splošni in oceni predsednika novomeškega sodišča za korektno sodnico, katere
(raz)sodbe doslej niso glodali dvomi. V tej luči pa smo hočeš nočeš prisiljeni prelistati Budjevo nadaljevanko v 7D, v kateri je avtor skušal naliti čistega vina o dogodkih in njihovih akterjih med desetdnevno osamosvojitveno vojno na Dolenjskem.
Pri tem velja najprej omeniti, da tega pisanja ni spodbudil nihče drug kot predsednik SDSS Janez Janša s svojimi knjižnimi »Okopi«. Janša naj bi po mnenju mnogih v tej knjigi neresnično in žaljivo prikazoval vlogo dolenjskih policistov, ki so se na to odzvali tako da so novinaiju Budji posredovali svoje videnje dogajanj med omenjeno vojno. Poglejmo nekatere odlomke, ki se nanašajo na Albina Gutmana in ob katerih njegova žena Milojka najbrž ni ostala neprizadeta. Vsekakor pa bi bilo nenormalno nasprotno.
».. .Dokumenti in priče pravijo, da ni nič čudnega, če tisti, ki so vodili dolenjske teritorialce, ob spominu na ta dogajanja danes zardevajo. Vključno z Albinom Gutmanom...«
».. .Biloje kmalu po koncu vojne, ko seje takratni poveljnik pokrajinskega štabaTO za Dolenjsko Albin Gutman v spremstvu teojevskega oficiija Djukiča odpravil na turnejo po okoliških krajevnih odborih zveze vojaških starešiun z namero, da opiše junaštvo svoje vojske med bitko na medvedjeku. A seje Gutmanov izlet neslavno končal. Klavrn konec so napovedale že Stopiče, kjer so besedovanje Albina Gutmana prekinili žvižgi onih, ki so resnico z Medvedjeka poznali bolje od poveljnika dolenjske TO, nekateri pa sojo celo skusili na lastni koži. Ti so predavanje demonstrativno zapustili. Podobno kot krajani, ki so se na srečanju z Albinom Gutmanom zbrali v Šentjerneju. Še prej pa so ga prosili, naj preneha s širjenjem laži, saj se kot udeleženci bitke ne sramujejo svojih dejanj. Da se naj jih sramujejo tisti, ki vojske niso znali voditi, tisti, katerih edino opravilo je bilo, da so nepripravljenim vojakom za boj z okupatorjem potisnili v roke kos orožja. In nič več...«
V Budjevem feljtonu je načelnika
generalštaba Slovenske vojske močno bremenil državni sekretar v ministrstvu za notranje zadeve Borut Likar, ki je bil med vojno načelnik novomeške UNZ. Likar marsikaj očita Gutmanu, med drugim
aktivnosti. Zaman. TO kolone ni napadla ne ob devetih ne kasneje... »
Posledice takšnega Gutmanovega cincanja in zavlačevanja naj bi se kajpak kazale na »bojišču«. Teritorialci, namesto da bi si pripravili zaklonišča in se zaščitili, so se sprehajali, kadili, pili in se z nasprotnikom iz kolone malodane celo spoprijateljili, o čemer govori skupno fotografiranje za spomin. Potem naj bi končno v takšnih okoliščinah le prišel ukaz za napad, ki pa je potekal tako, daje bilo poveljstvo TO zaradi prestreljenega kabla že od prve minute odrezano od svoje vojske. Likar: »...Vlogoobveščevalcev je prevzela policija, ki je potem poveljnika Gutmana vseskozi oveščala o dogajanju na Medvedjeku. Kaj dosti pa mu
Na podlasl čl.52 v zv.a čl.28/2 ZKP vlaga zaaebnl tožilec MeaoJedec Silvo zoper obd.BoJana Budjo naslednjo
zasebno tožbo:
Obd.Budja Bojan, je v časopisu trdil ln raznašal nekaj, kar lahko škoduje časti in dobremu imenu zasebnega tožilca s tem, da je kot novinar dne 8.4. 1993 v Dolenjskem listu št.14, na strani 10, objavil članek z naslovom: izigral poslovni dogovor in podnaslovom S.M.naj bi prodal vso količino smrekovih letev, ki jo je imel v konsignacijakljžrodaji, zaslužek oa spravil v žep, in v njem med drugim tudi zap.
11 tako naj bi SJ*1. med dri metrov letev porawwl-d< prodajo smrekovi!
335.500 tolarjev
pri. Čemer :->,re z;
,#e... r OTK3M OV |\(K AT3Wj
takšna ‘ti
podjetnika deskreditirajo prepoj, utegne "limiti Murie- pogledir»e zi
(6ga oktobra s »rodajo desetih kubičnih ljetja. Ejib z drugim: S.M.na j bi s ^jjofipravn^premoženjske koristi, v znesku
Ltve, ki l>rfdco zasebnega toži Via <o'c .asebneza
ih partnerjih in strankah. •
S tem je storil kaz.dejanje žaljive obdolžitve po čl.108/1, 2 ir>y3 KZ RS. Zasebni tožilec zato predlaga, da naslovno sodišče:
V dokaznem postopku zasliši obdolženca, prečita sporni članek ter kot pričo zasliši zasebnega tožilca,
spozna obdolženca za krivega storitve kaz.dejanja žaljive obdolžitve in ga po čl.108/2 in 3 KZ RS obsodi ter mu naloži v plačilo vse stroške oostopka,
po določilu 61.115 KZ RS pa odloči, da se pravnomočna sodba objavi v časopisu Dolenjski list na enak način, kot Je bil objavljen sporni članek, vse na stroške obdolženca.
Novo mesto, dne 28.4.1993
Mesojedec Silvo



tudi cincanje in bojazljivost. Po naslovom »Gutman odlašal z napadom« beremo, daje TO na Dolenjskem v spopadih s kolono JLA doživela velik polom, ki pa bi bil brez sodelovanja policije lahko celo usoden. Gutman naj bi po Likatjevi verziji taktično popolnoma zgrešeno do onemoglosti odlašal z napadom na kolono na Medvedjeku. Likar: »...Znova nič. Minila sta dan in noč, ko me je Gutman naposled poklical in sporočil, da bodo njegovi udarili ob 9. uri. Obvestilu primemo sem sprožil vse potrebne
nismo imeli povedati. Razen tega, da je že po prvem rafalu iz protiletalskega mitraljeza med vojaki TO zavladala panika, letalski napad pa jo je še povečal.Toda brezglavi beg in tekanje do najbližjih zaklonov vojakov ni moč kriviti. Poveljniki jih za spopad niso pripravili...«
Kajpak je citiranih nekaj odlomkov le ščepec vsega tistega, kar je o teh dogodkih v nekaj nadaljevanjih v 7D napisal Bojan Budja. Bržda pa kljub temu dovolj za razumevanje razlogov za ogorčeno polemiko, ki
seje potem razvnela med junaki in »junaki« osamosvojitvene vojne na Dolenj skem in o kateri so bolj ali manj pisali vsi glavni slovenski časopisi. Zato tembolj preseneča izjava v. d. predsednika novomeškega sodišča Janeza Smoleja, da tednika 7D ne bere in da za omenjeno Budjevo pisanje vse doslej ni vedel. Vprašanje je, kaj potemtakem predsednik novomeškega sodišča sploh bere.
Zgodba pod preprogo
Kot je znano, je javno prerekanje vojakov in policistov tedaj prekinila »višja komanda«, čeprav je bilo očitno, da si akterji še zdaleč niso povedali vsega in da jih še hudo srbi jezik. Kljub temu je bila s tem zgodba na hitro pometena pod preprogo, kar pa seveda ne pomeni, daje bila s tem tudi definitivno sklenjena. Kot tudi, da zaradi nje ni tu pa tam in pri kom le ostala kakšna zamera. Vprašanje, ki to niti ni, je, ali je bila iz nje izvzeta Gutmanova žena. Na vsak način pa danes ne bi bilo nobenega vprašanja več, če bi bila iz nje izvzeta sodnica novomeškega okrožnega sodišča Milojka Gutman. To pa bi se seveda lahko zgodilo samo, če bi se v primeru Budja sama odpovedala vlogi sodnice. Ker se ni, za dvome o njeni nepristranskosti zaradi vprašljive sodbe ni kriv nihče drug kot ravno ona sama, če pustimo vnemar (ne)obveščenost njenega v. d. predsednika. To pa je točka, na kateri »primer Budja« presega raven vsakdanjih sodnih zmot in že posega na polje legitimnosti slovenskega sodstva. Če torej v tem primem do neke mere lahko razumemo molk sodstva, pa nikakor ne moremo in ne smemo pristati na oportunizem ministrstva za pravosodje. Ali pa ravno nasprotno: če je namreč utemeljen strah nekaterih, da skuša oblast s pomočjo pravosodja natakniti novinatjem nove plašnice, potem vse skupaj na mah postane zelo razumljivo. Popoln molk vseh treh vej oblasti v primeru, ko gre za utemeljen dvom o nepristranskosti nekega sodnika ali sodnice, pove več kot dovolj. Prav zato ne bi smelo nikogar presenečati, da so slovenski novinarji prek svoje stanovske organizacije (DNS) Budjev primer predstavili na nedavnem zasedanju srednjeevropske skupine Evropske novinarske federacije (EFJ) v Nur-nbergu kot tudi udeležencem regionalne okrogle mize Mednarodne novinarske federacije (IFJ) v Pragi. Daje hudič zvel šalo oziroma da smo se novinarji dodobra nažrli prebarvane folklore v stilu zgodbe o uspehu, pa dovolj pove tudi sklep DNS, da se bo z Budjevim in podobnimi primeri obrnilo na sodišče za človekove pravice pri Svetu
Evr°Pe-	Ivo Kuljaj
Ves čas se zaveda dejavno ■	sistematicn^, ert	gk
ssaggSBSStfgs*.
ne samo stroki, tem	/avnost ustrezno znansiv ^ večfnoma
SSevaMhsUprinas.
NAROČILNICA
Pri ČZP Enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, nepreklicno naročam(o)... avtorja dr. Adama Purga OBVEŠČEVALNE SLUŽBE (a 3.500 SIT vek).
..izvod(ov) knjige
+ 5% prometni da-
Naročeno pošljite na naslov:
Ulica, poštna št., kraj:.
Ime in priimek podpisnika:.
1.	Račun bomo plačali v zakonitem roku.
2.	Kot ind. naročniku mi pošljite po povze
__——
....————-—'	Naročeno, dne:
Porinit n Amoni
Humoreska
Marketing močne Stanke
-	Kaj mislite, da bi moral minister Tajnikar odstopiti? smo kar naravnost vprašali zbrane v bifeju Bližnja srečanja posebne sorte, ki jim je po običaju načeloval tovariš Neposredni proizvajalec raznih strok. Ta nam je tudi takoj odgovoril:
»Seveda!«
-	Zakaj pa?
»Zato, ker je Hrenovi dejal, da ne ve, kdo je odobril tistemu Zariču Tamovo provizijo, ona pa mu je pokazala dokument, kjer je njegovo ime kot garancija za tisto provizijo.«	»
-	Potem mislite, da je imel od tega kakšno korist?
»Tega nisem rekel in niti ne verjamem. Že samo to dejstvo, da se je pustil ujeti Hrenovi, kaže na to, da o kakšnem okoriščanju ne more biti govora.«
-	Torej ni kriv ?
»Podpisal je. V tem oziru je kriv, namreč da je denar šel za provizijo.«
-	Ampak tisto provizijo je bilo treba plačati, drugače padejo vsi Tamovi posli z Rusijo vnaprej... Tako se zagovarja tudi Tajnikar.
»Zakaj pa potem tega ni povedal prej, ampak je rekel, da ne ve, kdo je podpisal?«
-	Torej zagovarjate formalnost.
»Madona pa taka formalnost, ki nas stane nekaj milijonov dolarjev.«
-	Pa saj vam je menda jasno, da minister ne more prebrati vsega, kar podpiše!
»Če ne gre drugače, je kriv za to, ker je tistemu, ki je prebral, zaupal. Navsezadnje ga je moral on nastaviti ali pa ga je podedoval in bi ga moral preveriti. Skratka, tudi če major izgubi bitko, gre to na račun generala.«
-	Torej bi bilo treba najti tistega krivca.
»Zaradi mene, ampak to ministrove krivde ne bi zmanjšalo.«
-	Kaj pa če so ministru ta dokument podtaknili?
»To pa mora minister dokazati.«
-	Pa še vedno se mi ne zdi človeško, da bi minister moral odstopiti zaradi take napake. Če nič drugega, je to dobra šola.
»Hočete reči, da še na napakah učimo?"
-	Seveda!
»Ali ne bi bilo bolje, če bi se učili v šolah. Učenje na napakah je namreč predrago.«
-Ampak minister Tajnikarje rekel, da ne misli odstopiti, ker bi to pomenilo, daje kriv... Pa tudi njegova stranka ga je zaščitila.
»Saj to je pa posebnost našega političnega vsakdana. Poglejte, ko so ministra Claesa samo osumili, da je vpleten v korupcijsko afero, je odstopil, čeprav trdi, da sploh ni kriv. Odstopil pa je zato, ker meni, da bi z vztrajanjem v politiki škodoval svoji stranki.«
-A mislite, da minister Tajnikar zdaj škoduje svoji stranki?
»V normalnem političnem ozračju bi ji škodoval. In če sam ne bi odstopil, bi ga odstopila lastna stranka. Ampak pri nas je vse postavljeno na glavo. Pri nas nekega strankarskega prvaka dobijo na neresnični izjavi, pa zdaj Združena lista svojim potencialnim volilcem dokazuje, kako močna da je, ker pač interpelacija proti njenemu ministru ne bo uspela. Skratka nekdanja partijska logika, da ni važno, kaj je njihov član naredil, pač pa da je važno, da njihovemu članu zaradi tega nihče nič ne more, še vedno velja. No, morda pa ta marketing pri Slovencih še kar naprej vžiga.«
-	O kakšnem marketingu govorite ?
»Takšen marketing dopoveduje ljudem, da naj se včlanijo v našo stranko, ker smo tako močna stranka, da bodo pod našim okriljem lahko počeli tudi tisto, česar sicer povprečni državljan ne sme. Skratka, karkoli boste počeli, vas bomo zaščitili zato, ker ste naš.«
-	Pa saj to je krasno, če vas nekdo vselej uspešno zaščiti?!
»No, čisto zastonj to ni. Morate biti ubogljivi. Če niste, potem ne smete narediti niti tistega, kar sicer navadni državljani lahko počno.«
Bogo Sajovic
LJ,	HOROSKOP
-fon	Poslovna ponudba
Za enega naj večjih umov 18. stoletja velja pisatelj in filozof Voltaire, katerega pravo ime je bilo Franncois MarieArouet (rojen 21. novembra 1694). Bil je sin advokata. Njegove velike sposobnosti so spoznali že v otroštvu, in prišel je v eno najboljših šol, ki sojih vodili jezuiti. S svojim umom je uspel v Parizu, kjer pa so ga po sporu z vitezom de Robanom zaprli v Bastilijo. Leta 1729 je odšel v pregnanstvo v London. Tam je v delu »Filozofska pisma o Angležih« hvalil angleški politični sistem. Bil je nasprotnik tlačanstva in plemiških predpravic ter cerkve. Zagovarjal je sicer verovanje v Boga, vendar pa je bil proti organizaciji na tem področju. Leta 1750 ga je pruski kralj povabil na svoj dvor. Tam je ostal dve leti, vse do spora s kraljem, nakar je Prusijo zapustil in se naselil v Ferneyju blizu švicarske meje. Bilje zagovornik pravičnosti in se potegoval za krivično
obsojene ljudi. Poleg političnih, filozofskih in polemičnih spisov je pisal še zgodovinska dela, satirične romane, epe in drame. Njegov vpliv na njegovo dobo je bil tako velik, dajo pogosto imenujemo kar Voltairova doba. Malo pred svojo smrtjo je doživel zadoščenje po pregnanstvu, kije trajalo skoraj celo njegovo življenje, saj seje vrnil v Pariz in požel veliko zmagoslavje. Revolucije, kije zrušila režim, proti kateremu seje boril celo življenje, in sojo vodili ljudje, ki so svoje prepričanje v veliki meri črpali prav iz njegovih del, ni dočakal. Umrl je enajst let, preden je izbruhnila, leta 1778.
Pisanje in izdajanje sramotilnih pamfletov o slavnih osebnostih je bila v tistih časih prava industrija (svet je očitno le ni toliko spremenil v teh dveh, treh stoletjih). Tako je Voltairu nekoč pisal znani pariški založnik Leroy:
»Pravkar sem prejel celo vrsto sramotnih zgodbic o vas, a jih ne bom natisnil, če mi pošljete sto zlatnikov.«
Voltaire je nemudoma odpisal:
»Zahvaljujem se vam za prijazno pozornost, toda sam imam celo vrsto sramotnih zgodbic o sebi, ki vam jih prepustim za petdeset zlatnikov.«
Deni
j/m 1 , ' f - ; ■ ■						OTOČJE V POLINEZIJI	TIP AMERIŠKIH VESOLJSKIH LADIJ	VZDEVEK BOGINJE JUN0NE	SREDIŠČE VRTENJA	REČ, PREDMET	MERSKA ENOTA ZA MAJHNE TLAKE	PISATELJ HANSS0N	VRSTA ŽLAHTNIH JABOLK	NANDE VIDMAR	AMERIŠKA FILMSKA NAGRADA	TIP ZVITEGA SLUŽABNIKA	GLAVNO MESTO ALBANIJE
					SNOsf												
					SLOVENSKI ur												
					M,				ČRNA POLJSKA PTICA					RIMSKI NARAVO- SLOVEC			
					T												
									STROJ ZA SESANJE					GRAD PRI SINJU			
					*							LETOVIŠČE OB ČRNEM M0R.II1 PTIČJA SAMICA					
											ORGANSKA SNOV V CELICAH						
											DEL TELESA						
AVTOR: BORUT LEVEC	ZAVETIŠČE SIROT	AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC	BOLOGNA	6		FRANCOSKA TERORIST. 0RGANIZAC.				EGIPTOVSKI BOG					NATRIJ		
			FRANCOSKI SLIKAR (CLAUDE)														
										TELO BREZ OBLIKE					TELUR		
						NEMŠKI FILOZOF											
OSAMLJE- NOST							KAZALNI ZAIMEK	FOTOGRAF. OBJEKTIV								KROG PO KATEREM SE GIBLJE PLANET	GRŠKA ŠOLA ZA BORILNE VEŠČINE
								TRETJA KOORDINAT. TOČKA									
ITALIJAN. P0RN0 ZVEZDA													TERENSKO VOZILO				
													VRSTA VRBE				
FARMA NA DIVJEM ZAHODU					ARTILERIST									FRANCOSKI FIZIK, NOBELOVEC (JEAN BAPTISTE)	PANČEVO		
					VZDEVEK ‘GRALKE TAVL0R												
															RADON		
AMERIŠKI FILMSKI IGRALEC (RYAN)						KUMA	ODPRTINA V ZIDU					POMLADNI MESEC					
							ODŽAGAN KOS DEBLA					OLIVER MLAKAR					
ZMIKAVT				POSODA ZA KUHANJE KAVE						ZOLAJEV ROMAN	M0JHN0 OKNO						
											PESNIŠKI NAZIV ZA IRSKO						
				NOETOVA BARKA													
IRIDU			DEL ARHAIKA						HRUŠČ, ROPOT						IVO SVETINA		
			MESTO V FRANCIJI						OBLASTA BAKTERIJA						ANGLEŠKO SVETLO PIVO		
MAJHNA MORSKA RIBA					POLAGALEC TLAKA							KRILO POSLOPJA					
					ZAČETEK AZBUKE							SPLIT					
IZDELOVALEC ČIPK							NEKDANJI ASTRIJSKI ALPSKI SMUČAR										
TREBUŠA- T0ST STEBRA							OKRASNA SRED0ZEM. RASTLINA						HUMORISTKA ERZIŠNIK				
Janez Janša, šef SDSS, je med obiskom v Londonu dejal, da se »komunistični spreobrnjenci«, ki imajo v rokah sedanjo slovensko oblast, okoriščajo z bogastvom, ki so ga pridobili na nepošten način - predvsem z lastninjenjem na podlagi Markovičevih reform. Pri tem naj bi na varno oziroma v tujino spravili približno 2,5 milijarde dolarjev. Alije to res ali ne, najbrž tudi sam bog ne ve. V vsakem primeru pa je bil Janša, še preden je o tem govoril v tujini, skladno s slovensko zakonodajo lopove dolžan prijaviti organom pregona. Ker ni znano, da bi kaj takšnega tudi v resnici storil, bi moral pri priči ukrepati minister za notranje zadeve Andrej Šter in za Janšo odrediti zališanje oziroma poskrbeti za nujno zavarovanje kronske priče pri ropu stoletja. Seveda pa kaj takšnega našemu notranjemu ministru niti po naključju ne pride na misel. Slovenski politiki ble-bečejo, kar jim pade na pamet, oblast pa se do tega vede, kot da jih ne sliši. Država se tako iz dneva v dan vse bolj spreminja v otroški vrtec, ki skuša svojim državljanom blefirati s smešnico z naslovom »Zgodba o uspehu«. Čigavem, vprašujem.
Janez Kocijančič, šef
Združene liste, prosi Janšo,
ali bi bil toliko prijazen, da bi namesto tega, da blebeče o ukradenih 2,5 milijarde dolarjev, končno le odgovoril na konkretno zastavljenih 27 vprašanj o orožju. Kocijančič pri tem vroče upa, da na spisku tistih, ki naj bi ukradli 2,5 milijarde dolarjev, ni nobenega nekdanjega komunista, ki bi se okoristil v trgovini z orožjem. Mislim, da se Kocijančič pošteno (ne) moti. Dokaz: glavni prekupčevalec z orožjem v Sloveniji ni bil po doslej znanih podatkih nihče drug kot ministrstvo za obrambo. Na čelu tega ministrstva pa tedaj spet nihče drug kot nekdanji komunist Janez Janša. Sklep je na dlani: lopovi so predvsem nekdanji komunisti, ki jih danes ni v Združeni listi. Gospod Kocijančič, ste morda v vašem predvolilnem otipavanju hoteli reči kaj drugega?
Senicov demanti
Maksimiljan Senica, nekdanji generalni direktor Tama, demantira ministra Tajnikarja in pravi: »Podpis dr. Tajnikarja se nanaša na provizije in tega enostavno ni mogoče skriti. Trditev, da gre za plačilo obresti na avans zaradi zamud pri realizaciji pogodbe je nestrokovna in neresnična. Kolikšne pa bi morale biti obresti, da bi v tako kratkem času na avans, ki je bil v znesku 5,4 milijone dolarjev nakazan v aprilu 1994, znašale kar 3,4 milijone dolarjev, pri tem da so bili avtobusi dobavljeni že v začetku leta 1995?« Trditev Senice ne dopušča nobenega dvoma: alije bil nekdo nor ah pa lopov. Ali pa oboje skupaj, kar postaja vedno bolj transparentna odlika novopečenega slovenskega oblastnika. Nič nas ne more (več) presenetiti...
Kuli
Nagradna križanka št. 54
Rešeno križanko nam pošljite do 5. decembra 1995 na naslov: ČZP Enotnost, Dalmatinova 4, 61000 Ljubljana, p.p. 479 na dopisnici ali v pismu s pripisom Nagradna križanka št. 54. Nagrade so: (L) - ura Etic Quartz, (2.) - 5.000 SIT, (3.) - 3.000 SIT, (4.) - 2.000 SIT, (5.) knjiga.
Rešitev nagradne križanke št. 51/52:
SREDOTEŽNOST, POTOVALNI ČEK, LD, RENE, TINA, EST, SAFIR, AN, PETER, AVANTI, VAN E, ATI N A, EON, PASIV, WRIGHT, ODRA, ATOL, LAON, TIARA, SELF SERVICE, SKUTA, TN, ARAT, ERNA, AKRA,
OTONEL PREJEC, RAK, RAP, TIPA, MENELAJ, ATENE,ARSO, OPADEK, LOKIN, KSENON, BEKA, ARENA, TIRANA, ANTI
Izžrebani reševalci nagradne križanke št. 51/52:
1.	Vika Ciperle, Lokarje 13, 61217 Vodice
2.	Pavle Maček, Brebovnica 13a, 64224 Gorenja vas
3.	Nada Zajc, Pod gozdom 11.19,
61290 Grosuplje
Nagrade bomo poslali po pošti.
Križanko pripravil
7"i
SALOMONOV
UGANKAR
NAGRADNI SKLAD
Ta teden sta praktični nagradi v naš nagradni sklad prispevala:
Uro Etic Quartz - UZO, d. o. o., podjetje za trgovino, proizvodnjo in storitve Parmova 53, 61000 Ljubljana - tel.: 061/301-787; Trgovina: HalaTivoli, Celovška 25, tel : 061/1315-155. V njej prodajajo ure, zlato in ostalo; kozmetiko svetovnih znamk, igrače, audio-video tehniko, tekstil - Casucci, Lee, Legend in drugo.
Knjigo (otroška slikanica) Oblak, mlinar in pobeglo zdravje -Tomaž Vrabič iz Škofje Loke. Delo je njegov knjižni prvenec, ki je vzbudil veliko zanimanje.
POZOR!
K sodelovanju vabimo vse (podjetja in trgovine), ki bi lahko s svojimi izdelki obogatili naš nagradni sklad.____________________________