Stev. 23. V Ljubljani, v sredo 7. junija T9I6. Leto III. Naši vojaki v črnogorski skupštini (drž. zbornici) na Cetinju. Kjer sede danes vojaki, so sedeli poprej črnogorski poslanci, kjer naši častniki, poprej črnogorski ministri. Ob slovesu v bistri Savi deva zala snežno je perilo prala. A med delom pogled bega cesto ji na onkraj brega. Tam iz dalje nekdo vriska . njej srce se v boli stiska. Lica so ji smrtno^bleda, ko na bregu ga ugleda: »Za klobukom listek beli in na prsih nagel vscveli«. Vzre jo in od onkraj Save z roko daje jej pozdrave. »Misli name« — še zavpije in očem se njenim skrije. Deklica se je sklonila solza v vodo je kanila. Ferdo Kozak: Gospa Marta. Usahnile so rože njenih lic, že davno je minil tisti čas, ko so še cvetele v polnem zanositem sijaju. Življenje drvi naprej kakor orkan, trenutek je njegov dih in že ga požro daljina. Gospa Marta, vzgojena v strogem malomeščanskem duhu, je bila dolgo let igralka na nekem malem provincijalnem odru. Pet let po svoji poroki je zapustila gledišče in se posvetila domačemu ognjišču, ki ji pa ni bilo dolgo usojeno. Mož ji je kmalu umrl in ji zapustil malo premoženje, ki ji je komaj, komaj zadostovalo za najpriprostejše potrebe. Živela je skromno in samotno, spomini preteklih dni so ji bili edina duševna hrana. Par prijateljic, ostarelih pri gledišču, ji je včasih pomagalo krajšati dolgočasje zimskih večerov, na poletje pa so jo redno vsi pozabili. Govorili so o njej, da je umrla za ves svet, da je preživela svoj čas in da čaka le še zadnje postaje svojega življenja. Kljub temu pa je gospa Marta imela že dolgo vrsto let veliko misel v svoji duši, ki je'bila ves njen življenski cilj. Oprijemala se je je z vso silo in trmo osamelih in jo čuvala pred svetom kakor svetinjo. V dneh najljepše mladosti je imela brata, ki ga je ljubila bolj kakor očeta. Bil je sicer mlajši od nje, a spoštovala in poslušala ga je brez ugovora. Večkrat so se ji posmeho-vali zaradi te pokornosti in odvisnosti od brata, pa zaman. V^saka njegova beseda ji je bila sveta, vse kar je imela, je dala Ivanu. Nekega dne — Marti je bilo enaindvajset let — sta se sprla oče in Ivan zaradi nekih stvari, ki jih je brat zagrešil. Oče ga je karal izprva samo z običajnimi besedami, ko pa je postal Ivan naenkrat surov, ga je oče spodil iz hiše. Mati je jokala in prosila, Marta se je kakor brezumna metala po postelji, toda oče ni odnehal. Drugo jutro je Ivan odpotoval. Od tistih dob je poteklo že več kakor šestintrideset let, a o Ivanu ni čul nihče ničesar več. Ljudje so govorili marsikaj, a pravega ni vedel nihče. In takrat si je Marta prisegla, da mora še enkrat videti svojega brata, pa naj stane kar hoče. Poiskati ga je hotela na vsak način, četudi kot berača. Par let je bilo njeno poizvedovanje brezuspešno. Pisala je na vse strani, na razpolago so ji bili razni ugledni možje, prijatelji njenega pokojnega očeta, pa zaman. Zadnji čas pa je že večkrat nenadoma odkrila bratovo sled, a jo vsled premale pozornosti v hipu zopet izgubila. Izvedela je le toliko, da je mornar, da ima ženo in otroke, a več ne. Nekoč je po naklučju zopet dobila njegov naslov. Pisala mu je, naj jo obišče, a bratov odgovor je obsegal samo prošnjo za večjo vsoto denarja. Marta se ni ustavljala. Poslala mu je takoj, kolikor je želel in ga zopet povabila k sebi. Toda Ivan ni odgovoril. Drugo pismo ga pa že ni več našlo na tistem kraju. Ta kratki stik z bratom, je Marto še bolj podžgal k iskanju in povpraševanju. Sicer je bila užaljena, da ni za svojo pošiljatev prejela niti zahvale, pa se je končno v misli, da ima brat preveč opravila z drugimi stvarmi, potolažila. Leta so potekala, in Marta je iskala in čakala. Izmučena od starosti in čakanja je počasi jela opuščati nado, da vidi brata. V najbolj skriti globini njene duše je sicer še tlela iskrica upanja, a v splošnem se je pa že udala v usodo in se celo sama posme-hovala trdnosti svoje vere, dokler ni pred mesecom dni naenkrat zopet prejela bratov naslov. Pisala mu je takoj in nestrpno pričakovala odgovora. Končno ji je pisal, da je bolan in da hrepeni po domovini. Marta mu je še tisti hip sporočila, naj preide k njej in zdaj ga je čakala vsak dan, vsako uro, vedno nestrpneje, vedno težje. — V sobi je bilo mirno in tiho. Mrak je že polegal po kotih in se ovijal v mehkem objemu krog mize in omare, puščoba samote je dremala v ozračju. Gospa Marta je sedela kraj okna in strmela na ulico. Luč je lila iz izložb na cesto, promet je bil precej živahen. Nad mestom je ležal večer, čist kakor kristal, topel in mehak. Služkinja je odprla vrata in tiho prižgala luč. »Milostljiva, zunaj je neki človek, ki bi rad govoril z vami<. Gospa Marta je pobledela. »Naj vstopi!« Vstala je, stopila k mizi in se oprla na njen rob. Kakor krč je zgrabilo njena usta, ko je zazvenel od vrat trd, hrapav glas: »Dober večer, Marta!« »Ivan!« Stopila je k njemu in ga prijela za roko. »Ti si?« »Zakaj pa ne?«, je on suho odvrnil. Bil je Jako visoke, koščene postave. Človek je nehote pomislil na silno moč, kije počivala v tem telesu, ko je gledal žilave roke in bahato razmahnjena pleča. V obrazu je gospodarila tista trdota in napol odurnost, ki je lastna vsem mornarjem, lica so bila vsled bolezni vpala in bleda. Nad visokim, razkavim čelom se je košatil šop rdečih las, stran 338. TEDENSKE SLIKE. Stev. 23. Te dni so praznovali Cehi 50 letnico Smetanove narodne opere „Prodane neveste", slavne po vsem svetu. Višji poveljnik avstro - ogrske armade, feldmaršal nadvojvoda Friderik pregleduje 52. pešpolk, ki se je odlikoval na mnogih bojiščih. brada iste barve je kodrasta in razmršena lila pod podbradkom od ušesa do ušesa. Pri-prosta, rjava obleka je bila oguljena in na več mestih zašita, čepica zamazana, čevlji okorni in raztrgani. >Ivan! Je li to mogoče ?< Ob pogledu na sestrino razočaranje in strah, se mu je lice skremžiio v osoren posmeh. »Ako hočeš, grem ! Nisem te prosil, da me vabiš k sebi !< »Ne, ne, ostani! Sedi, prosim«. Brez zadrege, lastne ljudem, ki niso vajeni kretati se v malo boljših sobah, je Ivan stopil k mizi, vrgel čepico na stol, sam pa sedel na drugega. Iz notranjega žepa je privlekel zavoj tobaka in si zvil cigareto. Marta gaje nemo opazovala. Skoro v vsako gubo na njegovem obrazu so se potopile njene oči in le s težavo je zasledila tu pa tam sled prejšnjih potez; da celo oči so imele drugačen sijaj, kakor prej. »Zakaj me gledaš?« »Spremenil si se, Ivan, zelo spremenil«, »Tudi ti si se zelo postarala«. Marta se je nasmehnila in ni odgovorila. »Bila si poročena ?« »Da«. »Nimaš nič otrok?« »Ne«. »Mož ti je gotovo dosti zapustil?« »Toliko, da živim . . .« Pogledala ga je začudeno in zazdelo se ji je, da govori s tujcem. Po večerji sta sedla na divan in govorila o mladosti. Toda Ivan se nikakor ni hotel spuščati v podrobnosti. Odgovarjal je kratko in suho, po očetu in materi ni vprašal niti enkrat. Marti je bilo težko in napeljala je pogovor na njegovo družino. »Koliko otrok imaš?« »Pet!« »Kakšna pa je tvoja žena?« »Molči o njej. Sovražim jo!« Marta se je zdrznila. »Ti nisi srečen?« »Srečen! Kaj^ mene to zanima, toda družina je vrag. Žena hoče kruha, otroci vpijejo po njenem vzgledu in ti živi vse ali pa pogini«, »Zakaj si se pa ženil«. »Te morda Jako zanimajo moje zadeve«. Umolknila sta. Marti je postajalo vedno neprijetnejše poleg njega. Pričel se je je lotevati občutek, da se vrže nanjo. »Marta! Koliko denarja ti je zapustil tvoj mož?« »Nevem. Mislim, da bo dovolj do konca«. Ivan je gledal v tla in se rahlo smehljal. »Gotovo si ga naložila v vseh mogočih hranilnicah«. »Ne, imam ga pri sebi«. Bratu so vzplamtele oči. Da bi prikril strast, ki je sevala iz njih, je vstal in pričel hoditi po sobi. Marta ga je opazovala, dočim ji je polnila srce nenavadna tesnoba. Cez nekaj časa je obstal pred njo in ji položil roke na ramo. »Zelo si se postarala, Marta!« »Leta so bila težka . . .« »So dolga«. »Res, ni jih baš premalo«. Sklonil se je nižje k njej in jo pobožal po laseh. >Ej sestra, zdi se mi, da boš kmalu zaspala . .< Marta ga je prijela za roko in mu tre-petaje strmela v oči. »Zakaj govoriš tako!< >Ker vem, da ne boš živela dolgo. Kaj je tebi treba bogastva, ko pa nekega dne zaspiš in se ne probudiš več. Veruj, da so že štete tvoje ure<. »Bogastvo? Saj ga nimam!« »Mogoče ga pa tajiš ?« Nasmehnil se je. »Ivan !< Tisti večer nista govorila več. Kljub zgodnji uri je šla Marta spat in Ivan se je podal v odkazano mu sobo. — Pretekla sta že dneva, a Marta ni cula drugega od brata, kakor večno ponavljanje onega prerokovanja V časih jo je izmučil do solz, da seje užaljena in razočarana umaknila v svojo sobo, kar je bilo njemu, kakor so pričale oči, le po volji. Tretji dan pa Marta ni več našla brata v njegovi sobi. Vprašala je služkinjo, kje je, a ta ga niti videla ni tisto jutro. Marta je polna čudne slutnje šla v sobo, kjer je vedno delala ali pisala. Na mizi je ležal droben listič. »Kaj ne sestrica, da me pustiš odslej v miru. Ne vprašuj po meni, ker me ne najdeš nikoli več. Zla ti menda nisem učinil, ker vem, da ni več daleč tisti dan, ko zaspiš za vedno. Ivan«. Martine oči so zablodle po sobi, se nenadoma razširile v mrzli grozi in se trudne uprle v tla. Sesedla se je na bližnji stol in zastokala. Bilo ji je kakor da so se ji spodmaknila tla pod nogami in s strahom je pomislila na bodočnost. Z bratom je namreč izginil tudi ves njen denar. Ruska „Devica orleanska". Tudi v sedanji vojni nastajajo legende in pravljice. Tako se je rodila v bojih ob besarabski meji in v Bukovini legenda o ruski »Devici orleanski«, o kateri poroča »Frankfurter Ztg.« Spočetka januarja t. 1. so ruski vojaki ujetniki prvič pripovedovali, da jim je bila poveljnik »devica«. Potem so naši častniki zvedeli, da služi res v ruski vojski neko dekle Stev. 23. TEDENSKE SLIKE. stran 339 Črnogorski minister Jovo Popovic in črnogorski major Lompar, odposlanca črnogorske vlade in vojske, ki sta ponudila kapitulacijo črnogorske armade. in da ima šaržo podčastnika^. Kmalu se je zvedelo, da se devica piše Cernjavka Gluš-čenkova. V ^bojih meseca junija 1915 je padel blizu Črnovic na hribu Dolžok poveljnik čerkeskega bataljona, major Ivan Gluščenko. Naši vojaki so ga pokopali z vso častjo. V božiču 1915 pa je prišla k ruskim četam ob bukovinski meji 19 letna hčerka padlega majorja: visoka, vitka, krasna črnolaska, Cernjavka Gluščenkova. Kmalu je postala korporal ter se kot izredno hrabra ženska vdeleževala najbolj nevarnih podjetih. Vodila je patrulje, ki so rezale žične ovire ter se vdeležila 14. in 19. januarja naskokov na hrib Dolžok. Legenda trdi, da je neranljiva, da je ne zadene ne kroglja, ne rani bajonet, ker vsako orožje odleti od njenega telesa. Kdor se ž njo vred bojuje in pade, pride gotovo v nebesa. Vsi ruski ujetniki govore o nji kakor o svetnici ter jo imenujejo le »devico«. In kot devico so jo poznali tudi naši vojaki, dasi je ni videl nikdar nihče. Dne 16. ali 18. februarja ponoči pa se je ob Prutu približala neka ruska patrulja našim žicam ter jih je rezala. Naši vojaki so streljali s puškami in s stroji, rakete so raz-svetljavale okolico in končno je bila ruska patrula poražena, da si je metala ročne granate. Rusov je bilo 11; 10 mož in poveljnik. Osem Rusov je padlo, dva so naši živa ujeli. Le poveljnik je ušel, dasi je bil tudi ranjen. Ko pa so naši ruska ujetnika vprašali, kdo je bil poveljnik, sta povedala, da je bila »devica«. Nekaj dni nato je bilo citati v ruskem uradnem poročilu, da je bila vzhodno Mahali, H km od Črnovic težko ranjena korporalka Cernjavka Gluščenkova, dekle, ki se je odlikovalo v bojih že večkrat. Kaj se je zgodilo ž njo-kasneje, ~ " " ali še živi ali je umrla, ni znano. Toda v legendi živi daljekot »devica«. Vojne sirote m jerobstvo. , Vojna vzame mnogim otrokom očeta. Matere si s sirotami ne bodo znale same pomagati, zlasti z dečki bodo imele križe. Ženska ima navadno preveč dobrote, a premalo energije v sebi, da bi mogla otroke pravilno vzgojiti. Najdejo pa se tudi ženske, ki so lahkomiselne, in mar-sikaka vojna vdova misli že par mesecev po moževi smrti na novo možitev, a prepušča otroke propa-losti in bedi. Seveda je tudi mnogo dobrih, razumnih mater, ki so dobre vzgojiteljice otrok, ki pa vendarle ne bodo mogle same dovolj skrbeti za vzrejo in vzgojo svojih potomcev. Zato so dobile sedaj sirotinske oblasti pri okrajnih sodiščih posebna navodila, kako je skrbeti za deco padlih ali umrlih junakov. Kakor hitro se zve, da je oče-vojak resnično mrtev, mora sirotinska oblast takoj poskrbeti mladoletnim otrokom jeroba (varuha). Kjer ni dobiti zavesijivega variha med sorodniki, se imenuje vestnega uradnega variha, ki se mora resno brigati za vzrejo, vzgojo in izobrazbo sirot. Predvsem mora varuh poskrbeti za državno pokojnino ženi in za vzgoj-nino otrokom ter tudi za zdravniško pomoč, ki je revežem itak povsod brezplačno na razpolago. Sirotinska oblast mora varuha poučiti o višini pokojnine, ki jo ima dobiti vdova, in o višini vzgojnine, ki jo morajo dobiti iz državnih sredstev junakove sirote. Varuhi morajo torej sestavljati prošnje ter pobrigati se, da imajo te prošnje hitro popoln vspeh. Poskušati morajo, če treba, da oddajo otroke v dobre hiše v vzgojo, ali, če je možno, da otroka kdo pošinovi ali pohčeri. Če so otroci tudi brez matere, se lahko oddajo v kak zavod. A sirotinska oblast ima dolžnost, dejansko brigati se za sirote ter pozvedovati, ali so otroci res dobro oskrbo-\ani ali se marljivo uče, kako se vedejo in kako napredujejo telesno in duševno. Za uspešno nadzorstvo nad varuhi se osnujejo posebni uradi. Ti uradi bodo imeli dosti važnega dela, ker navadno so varuhi nebrižni in le redki so dobri, skrbni varuhi. Vbodoče se bo sirotinska oblast živo zanimala za delovanje sirotinskih varuhov ter bo nebrižne in zanikarne takoj od-stavljala. Če se bo to resnično strogo izvajalo, bo skrb sirotinske oblasti bogato poplačana. Varuhi bodo morali redno poročati o razmerah svojih varovancev, in predsednik sirotinske oblasti se bode moral še osebno prepričati o tem, ali oskrba in vzgoja vojnih sirot odgovarja predpisom zakona. Zlasti se bo moralo gledati, da se sirote nravno ne kvarijo ter da se v šoli resnobno uče; ko pa šoli odrastejo, so jim mora poiskati poklic ali delo. Varuhi morajo biti sirotam drugi. očetje ter storiti vse, da postanejo otroci zdravi, marljivi in koristni državljani. Tako določa zakon. Toda najboljši zakon ne koristi nič, če ga ne izvršujejo. Treba bo torej predvsem skrbeti, da bodo v sirotinskih oblastih uradniki, ki imajo srce za sirote in katerih delo ne bo ostalo le na po-pirju. Za oskrbovanje sirot je treba očetovskega čuvstva, globokega poznanja otroške duše in ljubeznive energije. Vsak birokrat, če tudi je še toli izvrsten sodnik, ni za ta posel. Le redki so možje, ki imajo voljo in sposobnost, pečati se s teškim, odgovornosti bogatim poklicom otroškega varištva. Bele vrane so vzorni varuhi. Državna oblast bo imela mnogo resnega dela, da uveljavi zakon tako, da bo na korist sirotam in domovini. Poiskati med moškimi in ženskami sposobne, resnično navdušene in razumne varuhe vojnim sirotam, bo prva, najvažnejša naloga. Naj bi se izvršila temeljito, potem bodo naši junaki mirno počivali v črni zemlji, ki so jo branili s svojo srčno krvjo ! Stran 340. TEDENSKE SLIKE. stev. 23. Notranjost cerkve v tirolskem Sextenu, ki so jo razrušili laiki topovi. Skupina čeških invalidov, ki so se vrnili iz Rusije preko Švedije domov. Večina je brez roke ali noge. Četovodja s palico je Slovenec Lj. Volarič. (Glej notico!) Špijonova usoda. Roman. (Nadaljevanje) — Torej še vedno mislite, da sem morilka. — Zamislite se v moj položaj! Kaj naj verjaemm? Vaš prejšnji ženin je ustreljen. Bil je špijon. Popirje. zaradi katerih je prišel v naše mesto, imate vi. In vi ste nevesta stotnika generalnega štaba, ki je zaupnik okradenega generala. — Umor nima s popirji nobenega stika. — Tega tudi jaz ne trdim. Verjetno pa je, da je bil Giardini vaši zvezi s stotnikom na potu. Verjetno je dalje, da bi se hoteli vi za vsako ceno iznebiti človeka, ki ogroža vašo življenjsko srečo. Kaj pravite na to. Baronica je gledala v tla in molčala. — Ali ne uvidite tega? — Uvidim, je rekla baronica in vz-dihnila. Če bi vam rekla nekaj, kar bi onemogočilo vsako slično nadalnje sklepanje, ali bi mislili potem še vedno, da sem morilka? — Prosim vas, častita baronica, ne izprašujte, blagovoljite samo odgovarjati. — Torej poslušajte, je dejala baronica s težavo. Umorjenec ni bil moj zaročenec. Bil je — moj brat! — Giorgio di Castellmari, nekdanji častnik? — Da, on. Ali zdaj še vedno verjamete, da sem jaz . . . ? Policijski svetnik je skočil kvišku. .— Vaš brat!? je ponavljal razburjen. Tisti Giardini, ki so ga prijeli radi špijo-naže, je bil vaš brat? — Da, moj ljubi, edini brat, je rekla bolestno. Bil je najboljši, najplemenitejši človek, ki je svojo domovino vroče ljubil in ki je bil vreden vsled svojih zmožnosti velike bodočnosti. — A . . . taka je stvar. Z enim mahom je postavljena tako cela zadeva na glavo. Zdaj je vse drugače. Torej vaš brat . . . — Razumete zdaj, zakaj me morate smatrati za svojo zaupnico? —'Gotovo. Samo tega ne vem, zakaj ste tako dolgo molčali. — Zato ker sem morala imeti najprej popirje, da spravim drugo stvar s sveta. Moj brat ni zdaj več špijon in stotnik Fernkorn ni prizadet. Če bi bila govorila prej, bi bila morda uničena sreča mojega življenja. Zdaj pa je odvisno vse od vaše diskrecije. — Policijski svetnik se je tiho in vljudno priklonil. — Pritem si je mislil: Čudno je, kako preprosto si ženska vse predstavlja. Odkod ima pa popirje? Odkod pa ve, da je bival štev. 23. TEDENSKE SLIKE. stran 34 L Laški trdnjavski mesti Asiago in Arsiero padli 30. maja t. 1. v avstrijsko oblast. Naša ofenziva od 15.— 30. maja 1.1. iz Tirolske na Laško je sijaino uspešna in zmagovita. 1. Prihod laških ranjencev na postajo Roma Termini. 2. Laški vojaki marširajo na kolodvor. 3. Laški bersaglieri na v.-»ji. 4. Kraljevska obitelj na balkonu palače. 5. Kraljica Helena na kolodvoru. 6. Demonstracije proti Avstriji v Rimu. njen brat v našem mestu? In da ga je nekdo umoril? Zakaj je bežala v Italijo? Vprašati bi jo bilo treba še tisoč stvari, toda policijski svetnik se je zdržal in tiho poklonil. Bil je popolnoma zadovoljen s tem, kar je zvedel. Na avstrijskih tleh bo nadaljnje izpraševanje enostavnejše. Vprašal je samo: — Kaj je, baronica, vi vztrajate pri svojem sklepu in se peljate z nami ? Ker se je vsa stvar povsem predrugačila, je vaša prisotnost tem važnejša. — Gotovo, gospod svetnik. Potrudim se še bolj kakor vi, da najdem morilko svojega brata. Policijski svetnik se je spoštljivo priklonil in poljubil baronici roko. Izpoved je Meto jako olajšala. Bila je kakor prerojena. Svetlih oči se je vrnila v salon, kjer sta Martinič in stotnik molče čakala. Hitela je pred svojega zaročenca, ga prijela za obe roki in mu gledala naravnost v oči. — Vse, vse je spet v redu. Stotnik je pogledal Korena, ki je prikimal in govori. — Da, zdaj je spet vse v redu. — Ali mi ne maraš povedati, je vprašal stotnik nekoliko ostro, kakšne skrivnosti si zaupala gospodu svetniku? — Naravno. Takoj! Prijela je stotnika za roko in ga potegnila k sebi na divan. — Prosim te, pojasni mi tri stvari: Prvič, kdo je umorjenec in ali je - bil res z baronico zaročen, drugič, ali je Meta s tem umorom v zvezi in na kak način in tretjič, kaj je bilo v spravi za akte? — Odgovor je lehak, je odgovoril Koren mesto baronice. Umorjenec je baroničin brat, v spravi pa so bili rodbinski dokumenti, ki točno dokazujejo, kdo je bil Giardini. Stotnikov pogled se je zjasnil. Nekaj mladega je spreletelo njegova lica. — Ali res, je veselo vzkliknil in pogledal Meto, ki je strmela vanj in mu kimala. Torej ni vse skupaj nič. Ti nimaš s stvarjo nobenega stika. Uboga Meta! Tedne in tedne so te mučili. Stotnik se je sklonil nad baroničino roko, jo pobožal in poljubil. Popolnoma sta ga preplavili nežnost in skrb za nedolžno ljubico. Meta je policijskega svetnika hvaležno pogledala. Dr. Martinič pa je bil zelo iznenaden. Policijski svetnik se je vedel, kakor bi tega ne opazil. — Veselim se, da se je moja pot vsem tako po volji iztekla. Upam, da me gospoda tudi v mojem uradu ne zapusti, če jo bom prosil pomoči. Policijska uradnika sta se poslovila. Ko je zavil voz mimo prvega ogla, je ukazal svetnik ustaviti. Pomigal je agentu Hubru. — Za vsak slučaj ostanete tukaj. Stra-žjte pristavo tako, da ne bo nihče pozoren. Če se odpelje drugam kakor na postajo, ji sledite. Konja ste spet potegnila in Martinič je dejal: — Zdi se, da tako gladko le ni šlo. — Morilka ona ni, je odgovoril svetnik s suhim glasom. — Gotovo ne? — Gotove ne! — Torej so nas varali tri tedne napačni sledovi? — Ne. Samo morilka ni. Sicer pa ima pri stvari precej posla. — Zdelo se mi je, kakor bi se ji bilo posrečilo, podreti zadnji sum. Tako je vsaj name učinkovala. — V Pontebi se to izpremeni, je odgovoril Koren. Do meje jo samo od daleč spremljam. Od meje dalje pa postanem njen uradnik spremljevalec. — Ali jo v Pontebi primete ? — Odvisno je od tega, kar izpove. Zaslišim jo gotovo. — Kako pa s stotnikom? — Pazili bomo še nanj. Čutim pa, da je popolnoma nedolžen. Vendar dokler ni vse dovolj razvidno, moramo biti tudi proti njemu previdni. Nekaj časa sta molčala. Nato je komisar nenadoma vprašal: — Že res — sprava za akte, kaj je bilo v njej? Ali res samo rodbinski dokumenti. — Ne! Ukradeni vojaški dokumenti. Dr. Martinič je ostrmel. — Tega bi si ne mislil. — Niti jaz. Verjel sem komaj lastnim očem, ko sem jih zagledal. — Kako pa je dobila baronica vojaške dokumente? Kako jih je dobil stotnik? je samo ob sebi umevno izpraševal komisar. — To nama pove v Pontebi. Kar sem vam povedal, gospod doktor, so uradne stvari. Prosim, ne govorite o tem z nikomur, niti s kolegi ne. — Da, gospod svetnik. Voz je obstal pred postajo. Uradnika sta šla v gostilno, ki je stala nasproti, in čakala tam vlaka. Pokazalo se je, da je bila svetnikova previdnost odveč. Dvajset minut pred odhodom vlaka sta se pripeljala stotnik in baronica. Fernkornu se je poznalo, da je vese-lejši. Baronici se je bilo posrečilo, razbiti pomislike in ga spraviti v dobro voljo. Do Pontebe nista mislila na zadevo. Sedela sta tesno skupaj in bila tako zatopljena vase, da nista opazila policijskega svetnika, ki ju je neprestano ostro motril. Baronica je bila preprosta, nežna in stotniku otroško udana. Oba policijska uradnika sta na tihem sklenila, da je najočarljivejša ženska, kar jih živi "po svetu. Šla sta na hodnik. V Pontebi je hotela ostati baronica v kupeju. Koren jo je prosil, naj stopi ž njim v inšpekcijsko sobo, ker mora še o nekih rečeh z njo govoriti. Baronica je privolila nekoliko hladno. .Stotnik jo je hotel spremljati, toda svetnik je vztrajal pri tem, da mora govoriti z baronico sam. V inšpekcijski sobi se je svetnik jako. zresnil. — Uradna dolžnost mi ukazuje, da zahtevam še nekaj pojasnil, predno nadaljujemo vožnjo. — Prosim, prosim! Izprašujte! — Opozorjam vas najprej na to: Po avstrijskih postavah bi bili morali naznaniti veleizdajo, za katero ste vedeli. Ker tega niste storili, ste sokrivi. Nahajamo se na avstrijskih tleh. Moral bi vas, kakor bi mi bilo tudi žal, takoj aretirati, če vas vaši odgovori popolnoma ne oproste. Baronica se je sicer zdrznila, ko je cula besedo „aretirati", ali se je takoj zravnala in svojo malo glavo ponosno dvignila. — Ne zavedam se, da bi bila česa kriva, je odgovorila preprosto. — Lepo. Potem dovoljite vprašanje: Kje ste dobili vojaške dokumente, ki ste mi jih izročili? — Kupila sem jih. Za veliko vsoto kupila in z namenom, da jih vrnem lastniku. — Vedeli ste torej, kdo ima dokumente. Torej ste poznali tata? Baronica ni takoj odgovorila. — V Benetkah sem slučajno zvedela, kdo ima dokumente. Če bi bila javila oblasti, bi bila dosegla ravno tisto, česar nisem hotela. Želela sem, kakor sem že povedala, celo zadevo kolikor mogoče na tihem urediti, ponudila sem torej dotičniku 30 tisoč stran 342. TEDENSKE SLIKE. 23. štev. Naša trenska kolona v pomladanski zimi na Ruskem Poljskem. Dovažanje bolnikov in rai)jencev s tronte. kron. Iz lastnega žepa seveda. Bil je zadovoljen in mi poslal popirje. To je vse. Policijski svetnik je gledal baronici ostro v oči, kar ji ni bilo prijetno. Vprašala ga je: — Ali ste zdaj zadovoljni ? Svetnik je skomizgnil z ramama. — Vidite, baronica, stvar je mogoče drugače tolmačiti. Pazite: Vašega brata je nekdo ustrelil. Ta vaš brat se je v službi svoje domovine skrival po našem mestu. Pri njem najdejo beležko: „Jutri ob osmih zjutraj poklicati Fernkorna". Zdaj pa potuje vaš ženin, stotnik Fernkorn, ki je šef generalnega štaba okradenega generala, z ukradenimi popirji v Italijo, ki se more edina okoristiti z dokumenti. Potem se posreči meni dobiti dokumente in obenem izjavo, da ste jih kupili vi za 30 tisoč kron. Vi, sestra špijona in nevesta šefa generalnega štaba, ki vam je pripeljal dokumente. Če torej ne imenujete storilca ali drugače povedano ne dokažete, da nima vaš ženin s to zadevo nobenega stika, moram zahtevati točno izjavo od stotnika. Če mi jo odreče, ga moram naznaniti njegovim višjim. Baronico so ti stavki vznemirili. Videlo se je, da je iskala le izhoda, ko je rekla: — Saj ste mi obljubili, da je stvar zdaj opravljena ?! — Ena stvar, baronica. Gre pa vendar za umor. Pri umorjencu so našli beleško, o kateri sem govoril. In to kaže na zvezo. Kakšen posel pa naj bi imel laški špijon s stotnikom avstrijskega generalnega štaba? Morda nam ravno to pojasni umor. Mogoče je, da ni kriva umora ravno kaka romantična zgodba. Morda je bilo treba spraviti s poti človeka, ki je o kom preveč vedel. Posebno važno je torej, da stotnik dokaže svojo nedolžnost. Saj to sami spre-vidite, baronica. Vam in njemu je torej koristno, da izpoveste vse in odvrnete od njega sum. Meta je pogledala žalostno in očitajoče svetnika.^ — Če prav razumem, je dejala na-lahko, postaja stvar posebno Franu nevarna. Ponavljam še enkrat: On je popolnoma nedolžen. Ce sem se jaz vmešala v zadevo, nisem to storila, ker sem se bala zanj, temveč ker sem se bala za srečo svoje ljubezni. Moj Bog, ali ne morete tega razumeti? — Oprostite. Razumem, vse razumem. Samo tega ne razumem, zakaj ne rečete: dokumente mi je dal ta in ta. Baronica je molčala. — Dajte mi četrt ure .časa, da premislim. — Če se zadovoljite z družbo enega mojih uradnikov, prav rad. — Delate z menoj kakor z ujetnico? Policijski svetnik je vprašal: — Ali hočete ostati tukaj, ali greste v kupe? — V kupe. Policijski svetnik je odprl vrata. Tik vlaka je stal stotnik. — To je pa dolgo trajalo, je rekel nestrpno. Ali si že brzojavila, da prideš? — Ne, ravno hočem. Stopila je naglo v kupe. Stotnika, ki je hotel za njo, je pridržal policijski svetnik. — Pardon, samo trenotek, prosim. Povejte mi, gospod stotnik, ali ste imeli rodbinske dokumente vi spravljene? — Ne, pred dvema dnevoma sem jih dobil, je odgovoril stotnik odkrito. — Ali smem vedeti, od koga? — Postrežček mi jih je prinesel s pismom — čakajte, saj ga še imam. Stotnik je vzel iz žepa sivo kuverto, na katero je bil napisan s strojepisom njegov naslov. V kuverti je tičal karton z baroničino pisavo: (Dalje prihodnjič). Naša kri! »Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije!« . . . Uradno poročilo generalnega štaba z dne 27. maja 1916 se glasi: »Poročnik (pravzaprav je že c. in kr. nadporočnik) Albin Mlaker, saperskega bataljona št. 14, je vdrl s svojimi ljudmi brez ozira na silno obojestransko obstreljevanje v Izdelovanje umetnih udov za vojne pohabljence na češki tehniki v Pragi, Karlovo namestje. utrdbo »Casaratti«, vjel sovražne saperje, ki so hoteli utrdbo razstreliti, ter vplenil tri nepoškodovane težke oklopne havbice in dva lahka topa. Vse avstrijsko časopisje na čelu dunajska >Neue freie Presse« se divi po pravici temu junaškemu činu, na laškem bojišču, činu, ki bo blestel v zgodovini svetovne vojske kot eden najsijajnejših vzgledov slo- venskega junaštva, slovenske požrtvovalnosti in neustrašenosti. Kdo je ta junak, ki je dovršil tako orjaško dejanje? »Ta pogumna korenina, — je slovenski oratar!« Citatelje bo zanimala povest te srednje meščanske rodbine, iz koje je vzklil ta »Oberleutnant der Weltgeschichte«, kakor ga upravičeno imenuje »Neue freie Presse«. Oče Štefan Mlaker rojen je v občini Vrhlog-a (Obernau) v slovenjebistriškem okraju iz poštene in imovite slovenske kmetske rodbine. Po gimnazijalnih študijah v Mariboru vstopil je v službo pri južni železnici. Usta-novivši si skromno eksistenčno podlago, se je oženil z Marjeto, rojeno Beg, koje zibelka je tekla v Sušicah pri Toplicah na Dolenjskem. Po daljšem službovanju na Kranjskem je dobil pred mnogimi leti službo postaje-načelnika v Moškanjcih, prvi štaciji od Ptuja na progi Pragersko-Budimpešta v smeri proti Ormožu. Pred več leti se je preselila ta rodbina v Ptuj, kjer službuje g. Štefan Mlaker sedaj kot nadrevident. Postavila sta si lepo vilo v Karčevini pri Ptuju na obrežju deroče Drave, koje bistri in šumeči valovi vzbudili so v mladem junaku že rano ljubezen do veslanja in plavanja. On, Albin, kakor tudi njegovi bratje in sestre, kojih ima osem, so pravi virtuozi v plavanju in veslanju. Slavljenec Albin je sedaj 25 let star ter je po dovršenem VI. gimnazijskem razredu vstopil v pijonirsko kadetnico v Hain-burgu. Dodeljen je bil najprej k pijonirskem bataljonu št. 5 v Kremsu, a pozneje po ustanovitvi saperjev, prestavljen k saper-skemu bataljonu št. 14. Po izbruhu vojne se je posebno odlikoval na ruskem bojišču povodom razstrelitve nekega mostu. Od treh kozakov napaden, se je srčno branil, dovršil zadačo in v stegno ranjen se končno rešil. Tudi v Volinji se je odlikoval, tako da mu je armadno poveljstvo 12. voja izreklo v laskavih besedah zahvalo. Zdaj se je izkazal še proti Lahom. Končujemo z besedami »Neue freie Presse«. »Dieser Leutnant, auf den der Morgen-tau des Ruhmes sich niedergesenkt hat, dieses nachvvachsende Reis aus dem Stamme unseres Heeres, darf nicht blos als Person-lichkeit genommen werden, sondern mufi auch zur allgemeinen Bedeutung erhoben werden. Albin Mlaker ist die Ausstrahlung des Besten, das aus den politischen Ver-schulterungen des Osterreichers gerausgeholt \verden kann, die Mannlichkeit, die Frische der Veranlagung und die zugreifende Kraft iiberall dort, vvo es ihm gestattet wird, sich frei zu ent\vickeln.« 23. štev. TEDENSKE SLIKE. stran 343 ' ¦ te- • 11 Dovažanje živil za fronto. Mi podpišemo vsal ali z bučnim oljem se more zabeliti. Nadevani krompirjevi cmoki. Naredi testo iz ^4 kg nastrganega kuhanega krompirja, 7 dek zdroba, enega jajca in malo soli; počiva naj vsaj eno uro. Medtem časom Stran 348. TEDENSKE SLIKE. štev. 23. Američanski pomorski čolni na kopnem. Tak čoln plava globoko pod morsko gladino in vojaki žive vedno v čolnu. ,Dok'', last Zjed. držav ameriških, največja ladjedelnica sveta v Baltimoru, slavna zaradi svojih tehničnih naprav. skuhaj jabolka s sladkorjem in cimetom, iz soka napravi s surovim maslom in nekoliko moke omako; z jabolki nadevaj razvaljano, na četverokotnike razrezano testo ter ga stlači v cmoke, katere skuhaj v slani vodi. Zabeli jih s surovim maslom, v katerem ocvri kruhove drobtine. Milo. Sedaj, ko je milo že neznosno drago, moramo gospodinje zopet začeti doma kuhati milo. Spravljaj vso maščobo, ki je drugače ne moreš porabiti, ter dokupi še loja; ko imaš vsega kake 2^1^ kg, pristavi lonec k ognju. Primešaj 4 litre vode in 56 dek milovega kamna (Seifenstein), ki ga dobiš v drogeriji. To naj se kuha dve uri, potem viij tekočino v plitko, podolgasto posodo. Ko se ohladi in strdi, zreži milo na kosce. Čim dalje da sušiš, tem boljše in izdatnejše je. Zdrobovo praženje. Razbeli surovega masla, stresi vanj dve skodelici pšeničnega zdroba, mešaj neprestano, da se malo pre-praži in nekoliko zarumeni. Osoli, prideni sladkorja po okusu ter tri skodelice mleka; zmešaj dobro, potem postavi v pečico, da se spodaj in zgoraj zarumeni, t. j., da dobi lepo rumeno skorjo. Potem praženje z dvema vi-licama razdrobi, posipaj ga še po vrhu s sladkorjem in ga daj s kuhanim sadjem na mizo. Toliko ga zadošča za 5 —6 oseb. To praženje je zato ugodno, ker ne potrebuje nikakih jajec. Zmečkane volnene obleke ne likaj, marveč jo obesi na vlažna mesta, kjer naj visi na prostem par dni. Ako je krilo zelo stlačeno, pa dolično mesto z gobo na lahno zmoči in obesi potem krilo, da se dobro posuši. Vlažni zrak izgladi vsa stlačena mesta; likati jih pa nikar, ker izgubi blago svit barve. Svetla mesta iz kamgarna odstraniš: Izperi jih z razredčenim govejim žolčem ali s salmijakovim cvetom, pomešanim z vodo. Včasih zadošča tudi, 'da položiš na dotično mesto mokro ruto in likaš z vročim železom preko nje. Nadomestilo za čaj. Posuši v senci ali na toplem štedilniku cvetje prvenca (Wald-meister) ter spravi suhega. Kadar hočeš pripraviti iz njega čaj, ga kuhaj 15 — 20 minut na vodi; potrebuješ ga približno toliko, kakor lipovega cvetja. Primešaj malo vina in sladkorja, pa imaš izvrsten čaj, ki niti naj-manje ne razburja živcev, kakor n. pr. kitajski čaj. -icv. 23. TEDENSKE SLIKE. Stran 349. Odvajalno sredstvo, ki ga lahko vsakdo brez premisleka jemlje, so Fellerjeve rahlo odvajalne, želodec krepčujoče rabarberske kroglice z znamko »Elsa-krog-lice«. 6 škatelj poštnine prosto 4 K 40 vin. od lekarja E. V. Feller-ja, Stubica, Elsa-trg štev 280 (Hrvatska). 12 steklenic Fellerjevega tluida z znamko »Elsa-fluid« poštnine prosto 6 kron. Bolečine blažeče. Najbolje darilo trpečemu vojaku je MORANA Reši ga in brani nadležne golazni: uši, stenic in vsakega mrčesa. Izvrstno sredstvo je tudi proti ozeblini, hrastam in vsaki kožni bolezni. — Naroča se: M. SKRINJAR, TRST Via Castaldi 4, I. Cena: Liter 4 K. V2 1 2 K. V4I 1 K. Da olajšamo odpošiljatev in troške, pošljemo naravnost na dotični stan vojaka. Pošlje naj se denar in natančen naslov dotičnega. iS\orana je popolnoma prosta vsake razjedajoče kisline, torej neškodljivo človeškemu zdravju, tkanini i. t. d. Modistika MINKA HORVAT Ljubljana, stari trg 21. priporoča certjenim damam svojo zelo povečano zalogo damskih slamnikov in otroških čepic. Popravila najfineje in najceneje. GORČEVfl KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X A.COREC LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA 5T.H NOVI SVET NASPROTI KOLIZEJAZAHf TEVAjTEPRVi SLOV.CENIK BREZPLAČNO Umetniške razglednice v največjem izboru, najlepše izdelane. Vojne pozglednice Najnovejši posnetki z vseh bojišč, kakor tudi dopisnice: Ljubavne, lepe ženske glave, cvetje, svete, čestitke, šaljive, prirodne, vojaške itd. od najcenejših do najfinejših vrst od 5 do 14 kron po 100 kom. Pisemski papir 10/10 in 100/100 najceneje priporoča trgovcem in preprodajalcem tvrdka Rudolf Polaček veletrgovina in založba dopisnic Zagreb, Jurišičeva ulica 21. Zlato in srebro obdrži tudi med vojno in po vojni svojo vrednost. Varno je torej naložen denar, če si kupite zlato ali srebrno uro, verišico, prstan i. dr. Bogato izbiro po nizki ceni ima tvrdka H. Suttner v Ljubljani št. 5, Mestni trg, ki pošlje bogato ilustrovan cenik vsakomur zastonj in poštnine prosto. Naročite si ga z dopisnico takoj. Vredno, da se zabeleži. »Srečkovno zastopstvo« v Ljubljani (glavno zastopstvo srečkovnega oddelka Češke industrijalne banke v Pragi prejelo je te dni srečkovno naročilo iz daljne Azije od tam bivajočega veleposestnika brata Hrvata. Ker ima imenovani zavod od poprej naročnike iz širne Evrope, Amerike. Afrike in Avstralije, služi sedaj še naročilo iz .\zije »Srečkov-nemu zastopstvu« v ponos in dokaz, da je znano po vsem svetu. Selenburgova (zraven trg-oviri Antonija Ako naročite in to storite nenudoma, 1 srečko avstr. rdečega križa 1 srečko ogrskega rdečega križa 1 srečko budimpeštanske bazilike 1 dobitni list 37» zemlj. srečk iz leta 1880 1 dobitni list 4",, ogrsk. hip srečk iz leta 1884 N 5 «.•=10 v s.-o 12 žrebanj vsako leto, glavni dobitek - 650.000 kron - ^^K|4-p igralno pravico do bobitkov LlUUllC g„g turške srečke v znesku do 4000 frankov popolnoma zastonj! Pojastiila in igralni načrt pošilja brezplačno: Srečkovno zastopstvo 3, Ljubljana. 3E 3 LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI ^^^^ Delniška glasnica 8,000.000 kron. ; STRITARJEVA ULICA ŠTEV. 2. F^ezervni fondi okroglo 1,000.000 kron. Poslovalnica c. kr. avstrijske državne razredne loterije. Podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici In Celju. Priporoča nakup srečk za 3. razred V. c. kr. av^strijske razredne loterije. Žrebanje za ta razred dne 15. in 17. februarja 1916. Cena za igralce prejšnjega razreda: Vj srečka K 40-—, srečke K 20-—, V4 srečke K lO*—, Vs srečke K 5-—. — Cena za novovstopivše igralce: ', srečka K I20-, ¦/, srečke K 60- , '4 srečke K30--, ¦, srečke K 15-—. naročila se vrše najugodneje po poštni nakaznici, Sprejema vloge na knjižice in na ^jl 1/ O/ tekoči račun in jih obrestuje po /2 /O čistih. 27o rentnine od vlog na knjižice plača banka sama. 8 Si ran 350 TEDENSKE SLIKE. 23. štev Kmetska posojilnica ljubljanske okolice \7 Ljubljani r. z. z n. z. ¦ ¦ obrestuje hra- /1 3/ 0/ brez vsakrš-nilne vloge po /0 odbitka. Stanje hranilnih vlog: Rezervni zaklad: dvajset miljonov lipon. nad 900.000 hron. Popolnoma varno naložen denar. RRDD-nURrilK LDVSKE-EHDKE-iri POVESTI Knjiga vsebuje: Na male kavke dan. — Zaljubljeni jerebar. — Draga kljunača. — Veselega kljunača žalostni roman. — Paradni lovec Rekordavzar. — Lovec rešitelj. — Opeharjeni ribič. — Po-vodnji mož ob Ljubljanici. — Nedeljska bratovščina. — Brakada brez braka. — Duhek, lovski Orfej. — Za mrtvimi ogali. Dobra, zanimiva Itnjiga je najboljši prijatelj. Najlepše darilo za vo-jalie ranjence in druge. ¦¦¦/¦¦, .Al ' k Knjiga vsebuje: Zaneseni. — Trije meseci. — Helena. — Jerom. — Zaljubljeni kmet. — Labud poje. — Utešenje. — Pet kron. — Zemlja sveta. — Opice. Knjiga vsebuje: Lovec Klemen. — Lenčica in zmaj. — O hudem kovaču. — Pastirska ljubezen. — Katrica in hudič. — V leš-čevju. — Dve nevesti. Vse kritike o teh knjigah so jako ugodne. Vsaka knjiga stane elegantno vezana 2 K 50 h. Razpošilja upravništvo „TEDENSKIH^ SLIK", LJUBLJANA, Frančiškanska ul. lO./I. 1919 stev. 23. TEDENSKE SLIKE. stran 351. •BEI D Srn. MARIJA TICAR, 1 _jubljana, 5v. Petra cesta 26. Šelenburgova ulica 1. --nasproti kazine - Prva špecijalna trgovina umetniških, vojnih, pokrajinskih in drugih razglednic Priznano največjo izbiro na drobno in debelo. Krasni albumi za umetniške razglednice pravkar clošli. H .BO Po vsaki fotografiji napravimo umetniško dovršene POVEČANE SLIKE v vsaki velikosti. Povečane slike 42X53 cm stanejo samo 24 K. NaroČila sprejema upravništvo TEDENSKIH SLIK v Ljubljani. Darujte za „Rudeči križ!" Sedaj v vojnem času najbolj hvaležna in praktična ^času primerna darila so samo „Gritzner" in „Afrana„ B Šivalni stroji ^ najboljši, dosedaj nedosežni v trpežnosti za rodbinsko rabo in obrt. Prednost; krogljičen tek, biserni ubod (Perlstich.) Pouk v vezenju brezplačen v w hiši. Cenj. občinstvu se radevolje razkažejo naši stroji in so v poizkušnjo na p razpolago, brez da bi se sililo h kupčiji. B Edina tov. zaloga šivalnih strojev in njih delov (za šivavalne stroje t^: vseh sistemov.) Že nad 3 milijone h-^aležnih odjemalcev. Josip Peteline, Ljubljana, za vodo — blizu frančiškanskega mosta, levo — 3 hiša. Mestna hranilnica ljuiiljansiia Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . „ 48,500.000'— Rezervnega zaklada.......„ 1,330.000*— Sprejema vloge vsak dan in jih obrestuje po O o brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varna in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. Posojila na zemljišča in poslopja na Kranjskem proti SViV«, izven Kranjske pa proti 5V2°/„ obrestim in proti najmanj 74"» odplačevanju na dolg. Zdrava kri! Kri je splošna redilna tekočina, iz koje dobiva život svoje redilne snovi. Ako nima kri zadostnih redilnih snovi, slabijo organi ter nastane cela veriga bolezni in trpljenja, ki nam gfreni življenje. Ta zla vBPiga mora biti pretrgana in to je mogoče samo na eni točki, namreč pri hranitvi krvi, pri zboljšanju krvi. Spisal sem po dolgoletnem proučevanju knjigo, v koji beremo kako in na kak način se kri in sokovi popravljajo, kako se zboljša hranitev, kako se moremo bolezni ogniti ter jih odpravljati. Popolnoma zastonj pošljem ta dragoceni spis vsakemu, kdor mi piše zanj! Tudi dam vsakemu priliko, da se prepriča, na kak način je to mogoče, brez vinarja izdatka. Toda pišite takoj! Ekspedlclja lekarne pri operi. Budimpešta \7I. Oddelek 499. S k la milo za perilo R10*— pošilja kot najboljše nadomestilo za drago jedrnato milo, plača se naprej. Kemična tovarna Kari Jllek, Sternberg, Morava. Preprodajalcem visoki popust. Stran 352. TEDENSKE SLIKE. 23. štev a B ^ i). 8 E. Shaberne ^ a a a a a a a a a a a a a a a a a Ljubljana, Mestni trg 10 špecljalna trgovina pletenin, trikotaž in peri a priporoča svojo veliko zalogo, kakor: Športno in vojaško perilo in sicer: nogavice, gamaše, dokolenice, snežne kučme, roliavice, žilogrelce, sviterje, pletene srajce in spodnje hlače iz volne, velblo-dje dlake in bambaža. Perilo za dame in gospode iz sifona, cefirja, in flanele. Perilo za dečke, deklice in dojenčke. Gumijevi plašči, nahrbtniki i. t. d. Na debelo in drobno. B B B B B B B B B B B B B B B B B Priporoča se umetna knjigoveznica IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA. Mazilo za lase varstv. znamka Netopir napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šiški št. 222 pri Ljubljani. Dobi se v Kolodvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri farni cerkvi. V 3 tednih zrastejo najlepše lase. Stekl. po 3 in 4 K. Pošilja se tudi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. Za gotovost se jamči. Zadostuje steklenica. Spričevala na razpolago. ..^ivr^i^ ^^'^^rt'///* mc **iW5 ^ \\ SANATORim • EMONA/I ¦PORODINDSKDCA. ^JLtJUBLtJANA-KOMENSraGA-ULICA-^ lw / sef-zdfwnk:primarijDRFR.DERGANC 1 Svetovna tvrdliii Suttncp ima samo natančno idoče, zanesljive, trpežne ure, katere staremu dobremu imenu hiše čast delajo. St. 410. Nikelnasta Anl