Mana usmiljenost

ali

I livljtmj© §¥©it

Spisal

Dr. Alban Stole.

Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil

P. Hrisogon Majar.

Izdala in založila

Družba sv, Mohora v Celovcu,

Z dovoljenjem visokočastitega Kerškega knezoškofijstva.

1882 .

Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.

ilvljtmj© ®Tt4t lllsabeto«

Spisal

Dr. Alban Stole.

Z dovoljenjem pisateljevim poslovenil

P. Hrisogon Majar.

Izdala in založila

Družba sv. Moliora v Celovcu.

1882.

Natisnila tiskarnica družbe sv. Mohora v Celovcu.

Z dovoljenjem visokočastitega Kerškega knezoškofijstva.

Kerst.

M

-4 Cj? _W ogerski deželi je vladal pred 600 leti kralj z imenom
/tKjT  Andrej  II. Ta kralj ni le sam pobožno živel,
ampak je zidal tudi cerkve ter ustanavljal kerščanske
naprave po deželi; celo svoje lastno življenje je za
božjo čast postavil, ker je šel na težavno in nevarno kri¬
žarsko vojsko v sveto deželo, pomagat stiskanim kristjanom.
Njegova žena je bila hči nekega vojvoda, ime pa ji je bilo
Jera.  Pobožnost temu kralju je poplačal Bog z najlepšim
plačilom, ki ga moreta kerščanska zakonska na tem svetu
dobiti: dal jima je namreč dete, ki je poznej toliko svetost
doseglo, da sta ga bila vesela nebo in zemlja, in ki tudi
še zdaj razveseljuje tisuče ljudi, ki bero lepo, a s ternjem
spleteno življenje ogerske kraljičine.

Otrok se je rodil leta 1207 v tedanjem glavnem oger-
skem mestu, v Požunu, ter je bil kerščen na ime sv. Eli¬
zabete.  Po mestih, je veliko takih ljudi in gosposkih
družin, ki imajo najrajši, da se jim otroci doma kerste,
češ, ker je to imenitnejši. S tem pa ti ljudje kažejo, da
jim manjka kerščanske, razsvetljene pameti, zakaj naj¬
imenitnejša  hiša na svetuje cerkev, in proti nji je naj-
veličastniša palača slabo zakotje. V palači prebivajo ljudje,
sirote, smertna piča; a v cerkvi prebiva Ta, kteremu je
dana vsa oblast v nebesih in na zemlji, prebiva Ta, ki nam
je s svojo kervjo pridobil milost sv. kersta. Andrej, kralj
ogerski, je spoznal, da v cerkvi  prebiva neskončni, naj-
veči kralj, kralj nad vsemi kralji, sam Jezus Kristus. Zavolj
tega je dal svojo hčerko h kerstu nesti v hišo božjo. Res
jo v cerkev neso, in prav slovesno, kakor v sprevodu.

Ge imajo že nizki ljudje svoje veselje, kedar je kerst
svoje botrine, lehko si mislimo, kolike svečanosti so se
obhajale o kerstu kraljeve hčere!

Ali ko bili ti starši naprej vedeli, kako se bo godilo
njih otroku čez dvajset let, da bo na tujem, da bo vdova,
da bode z otroci pregnana, siromaško oblečena, da bo spala
v svinjaku, da bodo njene kosti 300 let poznej od nasled¬
nika, kakor od divjega merjasca, iz groba izrite in one-
častene, ko bi bili starši to vedeli, gotovo bi bili raje šli

1 *

4

za pogrebom svojega otroka. — Otrokov angelj varh je pač
drugače videl; dobro je vedel, da otrokova pobožna duša
se bode rila in prerila skozi čeme oblake pozemskega ter-
pljenja, da bo dosegla veliko, neskončno veličastvo, in da
se bo svetila kakor lepa zvezda na nebu.

Kerst.

Sploh se mi zdi, da je veliko resnobnejši, skoro bi
djal, veliko otožnejši, če otroka nališpani botri iz cerkve
neso, kakor pa če ga neso na pokopališče. Kedar mašnik
otroka pokopava, ima belo  štolo, ter moli veseli  psalm
112: „Hvalite otroc^ Gospoda, hvalite Gospo¬

dovo ime“.  Otroku bi mogli še srečo vošiti, da je umeri.
Zakaj ? — Smert je zanj vesela ženitnina, smert ga je za
vselej izverstno dobro preskerbela. — Pri otrokovem kerstu
pa človeku na misel hodi, koliko in kakšnega terpljenja
bo imel ta človeški otrok še prestati, če dalje živi, in
kakšna bo potem njegova duša, ktero je zdaj sveti kerst
tako očistil, če ne bo Boga tudi žalila, če ne bo naposled
z grehi obtežena na oni svet se preselila.

„Moje misli niso vaše misli, in moja pota niso
vaša pota. Kolikor so nebesa viši od zemlje , toliko
viši so moja pota od vaših pot in toliko viši moje
misli od vaših misel. “  (Iz. 55, 8, 9.)

Vijolica.

Sperva počiva milost božja v nezavestnem otroku,
kakor počiva zemo v zemlji po zimi. Poznej pa, ko otrok
začenja hoditi, ko začenja govoriti in marsikaj razumeti,
tedaj pa v mladem serčku tudi milost božja  tako rekoč
kali požene, zlasti če se mu priliva s kerščanskim podukom
in z lepim izgledom. Zatorej včasih najdemo otroke, ki so
že pri štirih letih prav pobožni.

Tako je tudi v sercu majhene Elizabete milost božja
nenavadno čversto uspevala in rastla, kakor raste spomladi
na vertu zelenje, kedar lepo solnce sije. Kar je vse živ¬
ljenje svete Elizabete tako lepo cvetelo, in tako močno
rastlo, namreč ljubezen božja, pa ljubezen do bližnjega,
to je kalilo, to se je gibalo že v deklici, ko je komaj go¬
vorila. Ko se dekletcu odpro nedolžna ustca, je najrajši
molitve pravila, in komaj tri leta staremu otroku so se
uboščeki že smilili, da jim je milošnjo dajala.

Neko staro pisanje pravi o nji: „Ko je imela kakih

pet let, in psalmov še ni znala, vzela je psalmske bukve,
in je djala pred se, kakor da bi iz njih molila. In kolikor
ji je manjkalo na letih in razumu, to sta ji dala milost
božja pa sv. Duh. Sveti Duh jo je navdajal in učil, da
je že v otročjih letih Boga ljubila, in na Boga obračala

vse svoje misli in svoja dela. Rada je molila, priklanjala
se velikrat, klečala je dolgo, legala na tla, in od velike
pobožnosti je poljubljala zemljo, kakor za molitev. Ce pa
v cerkev ni mogla, kedar so bila vrata zaperta, poljubljala
je cerkvena vrata in zapah iz same goreče pobožnosti. —
V svojih otroških dneh je bila mila in dobrega serca,
usmiljena do vsacega reveža, in ko je bila še prav majhen
otročiček, hodila je v kuhinjo, da bi za uboge ljudi kaj
sprosila.“

Sploh rečeno, je to čudno, kako otroško serce Boga
tako zgodaj  pametova. Kakor dete precej po rojstvu
zahteva življenja iz maternih pers, tako želi Boga tudi
mlada duša, ko se nekoliko zave. Zakaj, kakor je otrokovo
telo najprej materno, in mati njegovo domovje, tako je
tudi otrokova duša najprej božja, Bog pa njeno domovje,
in to posebno  čuti duša kerščenega  otroka. Pogosto
se zgodi, da prav majhnemu otroku posvetne stvari še na
misel ne pridejo, kakor postavim: kakšno vrednost ima
denar, kaj je čast, kaj imenitnost, in majhni otrok si celo
misliti ne more, da bo treba kdaj umreti — od druge
strani pa otrok skoraj koperni, kakor mlada rastlinica po
dežji, da bi kaj lepega čul ali slišal o ljubem Bogu, in
dete se kaj rado navadi vsak dan moliti; in pogostoma
celo spečemu otroku ne da pokoja, dokler se ne zbudi, in
matere ne pokliče: „Mama, pa molil še nisem, dajte mo¬

liva. “ — Starši, pameten oče in mati, bosta prav zgodaj
začela svoj posel, svojo dolžnost, da otroku pripovedujeta
kaj o Bogu, o nebesih, o angeljcih, in ga moliti učita,
začneta naj takrat, kedar začenja otrok  izgovarjati
besede; zakaj Bog je dušo zase vstvaril in v sv. kerstu
zase posvetil.

„Pustite otroke, naj pridejo h meni, in ne
branite jim; zakaj tacih je nebeško kraljestvo.“
(Luk. 18, 15.)

Zgodaj oddana.

Ljubeznjiva deklica je bila še le v četertem letu, ko
pride v tako okoliščino, da je bilo sv. Elizabeti vse živ¬
ljenje premenjeno. Iz daljne turinške dežele pridejo v
Požun vitezi in plemenite gospe, poslani od svojega vla¬
darja. Tem poslancem je turinški vladar, deželni grof

7

Herman,  naročil, naj snubijo pri kralju Andreju kraljično
Elizabeto za njegovega sina Ludvika,  dasi tudi je bil
Ludvik še le enajst let star. Poslanstvu je bilo tudi re¬
čeno, naj malo dekletce precej sabo vzamejo na Turinško,
če se dajo starši na Ogerskem pregovoriti. Deželni grof
na Turinškem bi bil prav rad imel, da bi bilo pred nje¬
govo smertjo vse uravnano, zlasti pa je želel, da bi bila
kraljična na njegovem dvoru izrejena in zmeraj bila
pred njegovimi očmi. — Deželni grof Herman je bil
najmogočnejši in najimenitnejši knez tedajnega časa in v
bližnji žlabti silnemu cesarju Miroslavu Rudečebradniku.
Knez je tudi na daleč slovel s svojo vojsko, in pa da po¬
spešuje umetnost, znanost in obertnost. Duhovnik iz tistega
časa piše: „ Redko kdaj je šel leč, da bi poprej ne bil

poslušal ali branja iz sv. pisma ali pa lepih povest o starih
knezih, nigdar ni pasel nepridne in pogubljive lenobe.
Njegova čednost, njegovo vladarstvo in moštvo je slulo
daleč na okoli. “ Deželni grof je tedaj že smel pričakovati,
da bo njegova ponudba na Ogerskem dobro sprejeta.

Ogerski kralj Andrej ni prašal svojega očetovskega
serca, ampak je gledal bolj na čast in blagor svoje dežele,
prevdarjajoč, kakšno korist bo imelo Ogersko od take zveze.
Andrej skliče svoje svetovalce, da se ž njim o tej zadevi
pomeni. V posvet pokličejo tudi učenega moža, ki je bil
že sam na Turinškem. Ta mož je pravil, kako lepa je
turinška dežela, kako je bogata, in kako mogočen je njen
vladar, pravil je pa tako živo, da je bila še mati voljna,
naj se precej otrok na Turinško da.

Zdaj so se verstile na kraljevem dvoru velike sveča¬
nosti, kakor da bi obhajali ženitnino. Kralj povabi naj¬
imenitnejše gospode in gospe iz cele svoje kraljevine v
gosti, in tri dni ni bilo plesa in godbe in petja, igranja
in napivanja ne konca ne kraja. Ko so pa grofovi po¬
slanci naposled domu se odpravljali, da jim kralj za doto
mlade hčere najlepše in najdražje reči, pa tudi poslance
turinške bogato, kraljevski, obdaruje. Nesli so sabo zlate
in sreberne posode, umetno delane skrinjice iz slonove
kosti, načelne trakove in vence iz biserov, perstane in
pase z dragimi kameni, veliko svilne in bagrene obleke,
postelj in banjo iz čistega srebra, mnogo ovratnega lepo-
tičja, in potem šest konj, najlepših, ki so jih mogli dobiti.
Takih zakladov in take bogatije, kakor so jo dali tej kra¬
ljični , turinška dežela še nikdar ni videla. Verh tega so

8

jej dali še veliko tisuč goldinarjev v srebru in zlatu. Mala
kraljična sama je bila oblečena v svilo, pretkano z zlatom
in srebrom.

Ali dobri otrok je bil še premlad, da bi bil vedel, kaj
pomeni to posvetno veličastvo, še prenadolžen, da bi se ga
bil veselil. Vseli takih igrač napuha, nečimernosti, slad-
kavosti, prikupljanja in moženja, ki so navadne pri takih
veselicah, ki serce opletajo in dražijo, takih igrač priprosto
otročje serce ne pozna. Šopek cvetic, kup peska na dvo¬
rišču, da si igra, take smeti otrok ravno toliko čisla, kakor
veliko bogastvo.

Svoje dni je bil vsakdo priprosto dete, poznej pa, kc
nekoliko odraste, se vsakdo zelo predrugači. Posvetni
duh  sili vanj od leta do leta, ga prevzame in vsega one-
čisti, in tako se zgodi, da pridejo v človekovo serce po-
željivost mesa, poželjivost oči, in napuh življenja; trojna
ta poželjivost pa nedolžnost umori, in Boga iz serca pre¬
žene. Pri Elizabeti bodemo pa videli, da je vse svoje
življenje ohranila tisto otročjo priprostost, ki je Zveličarju
tolikanj ljuba.

„ Resnično vam povem, ako se ne preobernete,
in ne boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kra¬
ljestvo. (Mat. 18, 3.)

Zaroka.

Zdaj so imeli poslanci s kraljično odhajati. Morda je
bilo dete še premlado, da bi bilo prav čutilo, kaj se pravi:
očeta in mater in dom zapustiti — in sicer za vselej. Da
bi pa na Turinškem ne bila popolnoma odločena od domo¬
vine, in da ne bi živela med samimi tujci, dal ji je kralj
Andrej, rekel bi, kos domovine sabo, to je, dal ji je na
pot njeno nekdanjo dojnico in pa 13 dekletec iz visocega
stanu, da bi Elizabetki družbo delale. Najimenitnejši v
poslanstvu je bil grofov točaj, vitez Vargilski. Temu je
kralj posebno zaupal, in zatorej mu de: „Tvoji vitezni

poštenosti izročim otroka, mojo največi tolažbo. 11  Vitez
obljubi, da se bo poganjal za dekleta, kolikor bo mogel.

V Turingijo so srečno pripotovali; bilo jih je okoli
40 ljudi. Ker so pa v Izenak v mraku dospeli, morajo
tukaj v mestu prenočiti, vendar pošljejo tudi sporočilo v
grad na hribu. Izenak je namreč glavno mesto Turinške

9

Prežigrad.

10

dežele. Blizu mesta je hrib, in na tem hribu stoji grad,
kjer so stanovali deželni vladarji. Deželni grof in njegova
žena Sofija,  na kolenih hvalita Boga zvedevši, da se je
snubitev srečno iztekla, in da je kraljična že zdaj prišla.

Se tisti večer se napravita na pot, ter gresta doli v
mesto Izenak. Grof vzame otroka v naročje, ga pritisne
na svoje serce, in na glas Boga hvali; grofinja pa se ni
ločila od dekletca, in je torej v mestu prenočila.

Drugi dan se poslanstvo veselo pomika s konji in
vozovi gori na Prežigrad  (Wartburg), kamur so bili
povabljeni vsi dvorjani in najimenitnejši družine izenaške,
naj pridejo gledat otroka ; nato je bila Elizabetka zaročena
z mladim princem Ludvikom. Tudi pri tej priliki so bile
pojedine in velike slovesnosti.

Ali pa to ni narobe svet tako mlade  otroke oddajati?
Ali ne tirjata pamet in pravica, da hči in sin o svojem
času prašata svoje lastno serce,  s kom hočeta zakonski
živeti? Novejši čas in pri nas je navada, da se bolj po¬
zneje ženijo in može, še le ko imajo svoja leta, in ko
svojih staršev nečejo poslušati. Takrat pa samec ali snubec
ne praša ne svojih ne dekličevih staršev, ampak on praša
svoje oči in svoje nagnenje. Samke pa, kterih serce ni
še polno ne človeške ne božje ljubezni, take se navadno
oklenejo vsakterega, ki že nekoliko časa njih serce prido¬
biva. Bes je pa tudi, da počutna ljubezen je grozno slepa
strast, in verh tega je še goljufna, ker si navadno oba
dela pred poroko svoje najslabši lastnosti prikrivata,
ter se drug drugemu kažeta nekako praznična. Zatorej
je zakonska volitev neskušenih mladičev večkrat tako slaba,
zakon tako nesrečen, razpori tako pogostni — zaloga ne¬
sreče. Poprej, po nekterih deželah tudi zdaj še, so pra-
šali samo stariše. Gotovo žele tudi starši svojim otrokom
sreče; razlika je samo ta: starši imajo več skušnje, mislijo
hladnejši, bolj po pameti, prevdarjajo, kaj gre in kaj ne
gre, in ravno zato izvolijo večjidel boljši, kakor pa voli
razburjena, zaslepljena mladost. Zato je bil poznej tudi
zakon sv. Elizabete z grofom Ludvikom tako kerščansk,
tako dober in tako lep, da se lahko reče: ko bi bil Ludvik
sam po celem svetu neveste iskal, nikjer bi ne bil mogel
take dobiti, s ktero bi bil tako srečen, kakor je bil s to,
katero so mu bili starši iskali, z Elizabeto. In ko bi bilo
Elizabeto tisuč ženinov snubit prišlo, in ona bi si bila

11

sama kterega izbrala, gotovo bi ne bila tako dobro zadela,
kakor je s tem, katerega so jej starši preskerbeli.

„Izak pokliče Jakoba in ga blagoslovi, ter mu
zapove: Ne ženi se s ktero izmed Kanaanskih

Meni. Pojdi v Medrečje v Batvelovo hišo in ondi
oženi se s ktero izmed Labanovih hčera . 11  (1. Moz.
28 , 1 , 2 .)

Majhnemu otroku velik križ.

Strašno se moti, kdor misli, da velikašem in knezom
in gospodi se veliko bolje godi, ko drugim ljudem. Križ
in terpljenje tako rada zahajata v krasne palače, kakor v
delavčevo kočo, ali pa v kako sajasto izbico pod slamnato
streho. Nekaj razločka je le v tem, da siromak navadno
laže  prenaša križ, kakor pa ljudje, kterim seje  od mladih
nog dobro godilo, ki so torej navajeni dobrega in lehkega
življenja. Sicer pa velja skoraj ta postava, da križ največ
za tistimi hodi — naj si bodo nizkega ali visocega stanu
— ktere Bog za sveto življenje in potem za večno zveli¬
čanje pripravlja. Bog ima pa to navado, da čaka s križi,
dokler človek ne doraste, in zato otrokom prizanaša. Pri
mali Elizabetki se mu je pa s križem, rekel bi, mudilo;
ljubeznjivi otrok ga je kar nevtegoma dobil, velikansk in
boleč križ. Že to ni majhna reč, če mora tako mlado
dekletce očeta in mater zapustiti, pa drugam iti, v tujo
deželo med tuje ljudi. Kako jej je pač hudo bilo po starših,
kako se jej je tožilo po domu, kako marsiktera solza je
pritekla iz nedolžnih očesec, kolikokrat je mislila na svoj
ljubi dom,  na svojo ljubo domačijo! Daši tudi je misel
na dom britka in boleča, ima vendar nekaj sladkega, namreč
spomin  na domače ljudi, podobo  domače hiše. Zatorej
se tolikanj v solzah topi ter joka ta, komur se toži po
domu, in kjer se objemata bolest in ljubezen, ondi se solza
porodi; merzla, terda, suha bolečina je hujša, je tako rekoč
dleto na živo serce.

Toda uboga Elizabetka tudi te kapljice medu ni smela
okusiti, ki jo ima domotožnost, in namestu nje je imela
dobiti pregrenkega pelina. Dogodilo se je doma nekaj
tako strašnega, da ji je prepodilo vso domotožnost; in
kolikorkrat se je zmislila na dom, in kedarkoli se ji je o
njeni materi sanjalo, vselej se ji je zgrozilo nad moritevjo

12

videvši pred sabo kri in merliča, trohnobo. — Kaj se je
pa dogodilo tako strahovitega?

Tri leta, odkar je bila Elizabeta zapustila Ogersko in
bila na Turinškem, jej je bila mati, kraljica Jera, gro¬
zovito umorjena.  Umorjena je bila pa ondaj, ko je
bil kralj na potu, o neki ustaji, ko so se vzdignili proti
vladi kraljevi plemenitaši. Ta spomin ji je grenil misel
na dom.

Domotožnosti je več verst, je tožnost po domu, če je
kdo na tujem, tožnost po očetu in po materi, po ranjkem
možu ali ženi, po zvestem prijatlu. Pa se dobiva celo taka
tožnost, če se komu toži po njegovi lastni mladosti, po
tistem času, ko je bil človek še nedolžno, zadovoljno dete.
Edino prava  domotožnost je pri malokterem najti, da bi
se komu tožilo po Bogu.  Sv. Avguštin pravi: „Doma-
čij  a du  še  j e Bog.“ Ta plemenita domotožnost po Bogu
je dobremu otroku Elizabeti bolj in bolj preganjala po-
zemeljsko domotožnost, nepridno bolenje serca. Njeno
serce je hrepenelo proti domu in k Očetu, kjer ni terp-
ljenja, ne žalosti, nikake zgube na vse veke, kjer serce
nič več ne kervavi.

„Zakaj pobožnost je za vse dobra, ker ima
obljubo tega in prihodnjega življenja (l.Tim.4,8.)

Zgled.

Matije mertva; a dve materni sestri ste še živi. Vsaka
je dajala mlademu dekletcu svoj posebni zgled. Ena je
bila Neža,  lepa šopirka, znesene postave: po duši je bila
pač tudi znesena in prešerna, pa ne lepa, bila je na primer
taka, kakor je bila duša Herodijade. Takrat se je bil
namreč Filip, kralj francoski, oženil z dansko kraljično.
Daši tudi je bila ta nevesta prav zala, čednostna in po¬
božna, se vendar kralju njegova žena, dan po poroki, kar
nagloma pristudi. To je bila čudna skušnjava, ktero je
imel premagati. A mesto da bi jo odganjal in pameten
bil, je pa kraljevi slepec nato mislil, kako bi se dal od
svoje žene ločiti; jel si je domišljati lažnjivo pretvezo,
češ, kraljična mu je v žlahti in zatorej zakon nič ne velja.
Dasiravno je papež Celestin III., na kterega se je kraljica
sklicevala, spoznal in razsodil, da je zakon veljaven, dal
je kralj vendar svojo ženo v samostan zapreti, ter se ženil
pri druzih knjeginjah, pa nobena poštena ni marala zanj.

13

Ko se tudi pri Neži oglasi, pa ta dovoli v veliki smertni
greh samo zato, da bi bila kraljica. Res se omoži s Fi¬
lipom, in vendar ni bila kraljeva zakonska žena, ampak
prešestnikova prešestnica. Sedem let je živela ta Neža s
kraljevim grešnikom, dokler papež, ki stoji v tacih rečeh
nad kralji, francoske dežele težko ne kaznuje, in naposled
ne zaproti izobčenja. Na vse zadnje se kralj vda, zlasti
ker je tudi ljudstvo žugalo, da ga bo zapustilo; po takem
svojo pravo ženo k sebi vzame, Neži pa odkaže neki daljni
grad za stanovanje. Tako je bila zdaj nesrečna ženska
sama zaveržena od njega, zavolj kterega je bila prej Boga
zapustila; umerla je od jeze, togote in sramote, in sedem
let pregrehe jo še zdaj ujeda, če pred smertjo ni zadobila
milosti spreobernenja.

Druga teta je bila Jadviga.  Njeno življenje se dobiva
v popisih svetnikov 17. oktobra; nekaj malega hočem sem¬
kaj postaviti. Omožena je bila s Henrikom, vojvodom
Sleskim. V vsem svojem djanji in nehanji je skerbno pre¬
mišljala, kaj bi bilo najprijetnejši Bogu in kaj bi bilo naj¬
svetejši. Njena duša je bila zmeraj pobožno zbrana; po¬
gosto je še klečala in molila, ko so zjutraj njene strežnice
že ustajale. Namestu da bi bila složno pri sv. maši v grajski
cerkvi, šla je vsak dan v veliko cerkev, in bila pri tolikih
mašah, pri kolikor je le mogla biti; če je mislila, da je
nihče ne vidi, sezula je čevlje, in bosa klečala tudi v naj¬
hujši zimi. Mesa ni jedla; sredo in petek je uživala samo
kruh in vodo; vsak dan se je dala bičati ali pa se je sama.
Njeno vsakdansko opravilo je bilo sploh v tem,  da se je
vadila treh čednost: molitve, posta in vbogajmedajanja.
Dobrotnost in človekoljubnost Kristusova ste se na Jadvigi
tako poznali, kakor se cvetenje na trti pozna, kedar jo
spomladna toplota ogreva. Svojim poslom je bila tako dobra,
da jim je sama stregla, če je kdo zbolel, časih je vojvodo
kleče prosila, naj s hudodelci ne ravna tako grozovitno,
kakor je bila takrat navada. Uboščeki so kerdeloma za njp
hodili, kakor piščeta za kokljo; in knezinja je imela tudi
to posebno navado, da je imela zmeraj pri sebi trinajst
ubožnih ljudi, ki so bili neozdravljivi. Jemala jih je celo
na svoje potovanje, in tedaj je vsegdar skerbela najprej za
svoje hiravce, ter jim stregla pri jedi. Druzega dela ker-
ščanskega življenja, to je križa, sv. Jadvigi tudi ni manj¬
kalo. Imela je terpeti veliko in težkih britkost, in res jih
je prenašala s sveto udanostjo in poterpežljivostjo.

14

Po tem in takem je imela mlada Elizabeta v s
družini dva kažipota. Pervi, to je bila teta Neža, je k
na široko pot, ki derži v pogubljenje — drugi, to je
Jadviga, je kazal na ozko pot, ki derži v nebesa. Ce in
otroci v svoji družini slab in dober zgled, tedaj pokažcju.
kaj bode iz njib, in kakšno dušo imajo, kakor se nagibajo
ali na dobro ali na slabo stran. Otrok, ki imajo tako po¬
božno serce kot Elizabeta, takih otrok slab zgled ne za¬
pelje, ampak veliki in nesramni grehi njihovih rodovincev
jih velikrat le s toliko večim studom navdajo. Zatorej tudi
mladi deklici nič ni škodil zgled očitne grešnice Neže; zgled
sv. Jadvige pa jo je zmeraj opominjal, da je tudi kneginji
mogoče posvetiti se, in da se ima za to tudi prizadevati.

„Pred človekom je življenje in smert, dobro in
hudo: kar če, to mu bo dano. 11  (Modr. 15. 1.)

Pobožno serce.

Deželni grof Herman je hotel, da se mlada hčerka
skupaj izreja ž njegovim sinom Ludvikom, ki je bil sedem
let starejši; kajti grof je mislil, če se skupaj izrejata, se
bosta drug druzega privadila, in potem je upati, da poznej
bo tudi zakon dober. Izvolil je tudi šest majhnih dekličev
iz imenitnih družin, da bi se z Elizabeto skupaj učile in
skupaj odgojevane bile. Deželni grof je pač vedel, da se
otroci navadno boljši zravnajo, če skupaj žive in skupaj se
uče, kakor pa če vsak zase živi, saj še drevesca, ki skupaj
stoje, lepši zrastejo. Iz tega otročjega časa pripovedujejo:
„Ko je bila Elizabeta pet let stara, in še ni znala brati,
vergla se je pogostoma pred altar, odperla psalmske bukve,
sklenila pobožno roke za molitev, in poljubljala tla. Ce je
pri igri kaj dobila, ali če je sicer kaj imela, dala je nekaj
tega ubogim dekličem, pa rekla, naj molijo zato nektere
očenaše in češčene marije. u  — Nespodobnega besedovanja
ta nedolžni angelj ni mogel slišati; če je kak otrok pri igri
kaj nespodobnega storil ali zinil, moral je kazen dati, ki
je potem ubogim prav prišla. Elizabeta je pogostoma hodila
s svojimi tovaršicami na pokopališče, pa jim je djala:
„ Tukaj počivajo mertvi ljudje. Taka bo kdaj tudi z nami,
in zato moramo Boga rade imeti; zdaj pa izgovarjajte za
mano besede: „ Gospod, pip svoji britki smerti in po svoji
ljubi materi Mariji reši ranjke njih terpljenja; nam živim

15

pa daj milost, da pridemo v večno veselje, ki nikdar ne
mine. Ravno tako je pobožni otrok peljal svoje tovaršice
pogostoma v cerkev, ter izgovarjal to le molitvico: „Go¬
spod Jezus Kristus, Ti moj Bog in moj Gospod, si velike
.bolečine terpel zame, ubogo grešnico, in krivico bi Ti delala,
ko bi Tebi ne služila. Ljubi gospod, ozdravi me s svojimi
peterimi ranami.“ — Kakor imajo otroci splob take ljudi
najrajši, ki jim pogosto kaj dado, tako tudi Elizabetka ni¬
kogar rajši ni imela, kakor tega, ki jo je bil kako molitev
naučil. Sama si je bila naložila, da jih bo vsak dan nekaj
odmolila; in če je mogla spat iti, še preden je vse dokon¬
čala, tedaj si ni dala pokoja, dokler ni svojih molitev v
postelji izmolila.

Dve prikazni najbolj kažete na Boga, iz kterih Boga
tako rekoč bližej in razločnejši vidimo, skoraj kakor za
tankim zagrinjalom. Perva je zvezdno nebo, kedar po noči
pogledamo na strop nebeški, kako neštevilno zvezd na njem
miglja, in druga prikazen je prav mlad otrok, če ga vidimo,
da moli prav resnobno in prav zvesto. Kakor se nebeški
strop nad zemljo spenja, in iz zvezdnih visočin na nas doli
gleda drugačni svet, da zatorej človeka spoštljivost pre¬
vzame, kakor bi slišal zvezde izgovarjati z goreče srebernimi
jeziki: svet, svet, svet — tako je tudi to nekaj nadzem-
skega, če mlada otrokova duša, ki ima še le malo razuma,
vendar že kaže, da ima serce in pamet za Stvarnika, za
večnega, nevidnega Boga, zlasti če prav majheno dete,
morebiti že pri dveh letih, če že takrat moli, in hoče mo¬
liti, in mu sveta resnoba, spoštljivost sije iz duše ob¬
sevajoče mu nedolžno obličje. Ah, mili Bog, takrat čutimo,
da si Ti blizu, tedaj čutimo, da Tvoje očetovsko oko dopad-
Ijivo gleda na tega otroka. Otrokova molitev Ti je ljubka
vijolica, ki iz te pomladne dušice klije. In če ž njo pri¬
merjaš lastno svojo grešno dušo, prihaja ti tesno pri sercu;
kar padel bi na tla in molil: Bog bodi mi milostljiv,
ubogemu grešniku!

„ Gospod naš Bog, kako veličastno je Tvoje ime
po vsi zemlji. Svojo slavnost si povzdignil nad ne¬
besa! Iz ust otrok in dojencev si hvalo si pripravil . 11
(Ps. 8. 1, 2.)

16

Pravo zlato.

Neki čuden pregovor imajo, ki je videti prav Hud, pa
je vendar resničen, namreč: „Ljubezen božja brez

dela božjega je hudiču veselje in hudičev na¬
svet”.  Mogoče je namreč, daje  človek pobožen, toda ne¬
zdravo  pobožen; da rad in pogosto v cerkev hodi, da v
svoji pobožnosti velikrat sladkosti občuti, da večkrat pre¬
jema sv. zakramente, da ima po izbi polno svetih podob,
da je nejevoljen, kedar se govori o slabostih bližnjega. No,
to bi bilo že vse prav, ko bi s to rrmišljeno ljubeznijo božjo
združeno bilo tudi še delo  božje. Toda marsikterega živ¬
ljenje je t&ko, in pobožnost njegova nič drugačna, kakor
posvetnih ljudi. Marsiktera pobožna oseba si pač neče ni¬
česar odreči, hoče vse složno imeti, je prav občutljiva, če
jo kdo premalo pozdravi, muhe lovi pri poslih, ima brez-
ljuben jezik, se nerada potegne za bližnjega, če ji ni v
žlahti ali njen prijatelj. Take pajeevne pobožnosti se tako
rekoč hudič veseli, Bogu pa ne dopade tako ravnanje, zato
ker ni iz Boga. Tako pobožnjevanje je res tisti kraj, na
kterem prav pohotno raste strupena goba duhovne ošab¬
nosti in domišljavosti; tako pobožnjaštvo je tudi krivo, da
posvetni ljudje ne čislajo vere, da jo celo zaničujejo, češ,
vsa pobožnost ni druzega ko hinavsko tercijalstvo.

Na čisto dušo mlade Elizabete pa je deloval in svetil
duh božji tako lepo in tako jasno, kakor solnčni žarek v
rosni kaplji; zatorej ta otrok ni samo rad molikal in pa
veliko molil, ampak si je tudi veselo in močno prizadjal
za dela  božja, seveda, kolikor so v otroških letih mogoče,
če je dekletce z drugimi igralo, in ga je ravno prav ve¬
selilo, tedaj je ta hip nehalo in djalo: „Zdaj pa z a volj
Boga ne bom več igrala. “ Če je plesalo, je po pervem plesu
djalo: „ Toliko plesa je svetu že dosti, druge plese bom pa
opustila zavolj  Kristusovega imena.“ Ob nedeljah in
praznikih dobro dete ni hotelo nositi rokavic ali vezenih
rokavov, kakor je bila takrat navada, samo za to ne, da
bi bila ponižnejša in Bogu dopadljiviša. če je pa lišp nase
djati morala, tedaj ga je djala še le po službi božji, in od
lepotičja za na glavo je toliko na stran djala, kolikor so
ji le dopustili. Svoj lepi obrazek pa je deklice tako skerbno
zagrinjalo, kolikor ga je najbolj moglo, in da je bilo obrazka
prav malo videti. Kaj poreko pa tiste, ki tako rade raz¬
krivajo svojo goloto?

17

Ves denar, ki ga je Elizabeta dobila od grofa ali
grofinje, razdelila je med uboge, in da bi jim mogla še več
dati, je znala to in dno si izmisliti, da bi od gospoda ali
od gospe še kaj izvabila. Kakor tič, ki v gnezdu mlade
ima, neprenehoma leta okoli, da bi mladim kaj živeža dobil
in prinesel: ravno tako je tudi naša dobra deklica zmeraj
sukala se po kuhinji in po hramih, ostanke in koščeke
pobirajoča, da bi jih nesla ljubim svojim uboščekom.

Kerščanski otrok ne moli samo rad, če ga znajo k
molitvi prav napeljava ti, ampak tudi rad kaj stori in si kaj
odreče ali zavolj Boga ali pa zavolj bližnjega, in ravno to
je kerščanskemu življenju neobkoclno, bistveno potrebno.
Daj, postavim, nepopačenemu otroku na ponudbo, naj v
petek zavolj Kristusa ne igra, naj si pri jedi kaj priterga
in uboščeku nese, naj ktero tistih igrač, ki mu jih Miklavž
ali pa Krišček prinese, kakemu šolarju da, ki nič ni dobil
itd., in ti boš videl, da bo otrok večjidel voljnejši in moč¬
nejši v zatajevanji, kakor marsikteri odraščeni, kterim je
pogostoma serce nekako se sterdilo in odervenelo.

„Pustite otroke, naj pridejo k meni, in ne
hranite jim, zakaj tacih je nebeško kraljestvo
(Mat. 19. 14.)

Patron.

V kerščanski veri verujemo občestvo svetnikov. Vse
duhove, kterim glava je Kristus, je Bog tako prečudno in
skrivnostno med sabo sklenil, da more človek v zvezo sto¬
piti s kakim posebnim svetnikom, in ž njim tako rekoč pri¬
jateljstvo skleniti. Ce imaš ti postavim svojega imenega
varha ali patrona posebno rad, ga spoštuješ in častiš, in
njemu na čast opravljaš dobra dela in molitve, tako bo
tvoj patron tudi nate mislil, te bo rad imel, in te v svoje
varstvo A r zel. Tako si je tudi Elizabeta, ko je bolj odraščala,
poleg Matere božje izbrala si enega svetnika, sv. Janeza,
kterega je posebno častila zavoljo njegove deviške nedolž¬
nosti in velike ljubezni.

Tisti čas je bila navada, da so si patrona izbirali po
žrebanji ali po vadiji. Tudi dekliči na knežjem dvoru so
si odločile dan, da si bode vsaka po žrebu ali vadiji ka¬
kega aposteljna za varha izbrala. Elizabeta je goreče molila,
da bi ji vadljej sv. Janeza dal. Prižgo dvanajst voščenih
Križana usmiljenost. 2

18

sveč, vsaka je imela ime kakega aposteljna, sveče denejo
na altar, in nato gre vsaka mize po svečo. Elizabeta je
bila zelo vesela, dobivši svečo z imenom sv. Janeza. Da
bi pa videla, ni li to goli primerljej, pa Elizabeta vadljanje
še dvakrat poskusi, a vsakrat prime za ravno tisto svečo.
Pobožno dekle je zdaj mislilo, da to je božja namemba, in
od seh dob je še pobožnejši in zaupnejši častila sv. Janeza.
Obljubila je tudi svojemu varim svetniku, da kdorkoli jo
bode v njegovem imenu kaj prosil, mu bode vsikdar z ve¬
seljem dodelila. In res je kazala vse svoje življenje, kako
zelo je ljubila in častila sv. Janeza; zakaj odpustila je sle¬
herno krivico in skazala vsaktero dobroto, če jo je kdo
prosil v imenu sv. Janeza.

„Eden izmed njegovih učencev pa, hterega je
Jezus posebno ljubil, je slonih na njegovih persih.  “
(Jan. 13. 23.)

Sirota.

Elizabeta je bila še le devet let stara, ko deželni grof
Herman na nekem potovanji umerje. Ta velikodušni knez
je imel veliko veselja in veliko ljubezni do tega bogoljub-
nega dekleta. Dokler je on živel, nihče ni smel se pod-
stopiti, da bil ljubeznjivemu otroku njegove pobožnosti
branil, in mu sveto veselje kalil. Po smerti blagega kneza
pa se je imela ta stvar premeniti. Bog je hotel svojo iz¬
voljeno hčer postaviti za stopnjo viši; srebro njene priproste
pobožnosti se je imelo spremeniti v zlato, zakaj deklica je
bila odslej zavolj svojih pobožnih vaj britko zasramovana
in preganjana.

Ranjki grof je bil z deklico prijazen in vesel, ali pri¬
jazna in vesela ni bila ž njo tudi grofinja Sofija. Ta žena
je bila imenitna posvetnjaška, htela je kaj biti in pa kaj
veljati, tudi nekaj vere imeti, a le ne preveč.  Taki ljudje
mislijo, da njih mlačnost je ravno pravna pobožnost, in
kdor bi htel pobožnejši biti, že mislijo, da je prenapet in
nespameten. Deželna grofinja je tedaj le nejevoljno gledala
pobožne vaje Elizabetine. Ravno tistih misel kakor mati
je bila tudi lepa Nežka. Nečimernost sveta, prikupovanje
in lišpanje, to jima je šlo veliko bolj k sercu kakor pa Bog.
Te dve ste imeli zdaj po grofovi smerti najlepši priliko,
da ste se znašali nad Elizabeto in njenim pobožnim

19

življenjem. Prav gerdo ste otroku očitali, zakaj se tako
ponižava, čemu se vede tako priprosto, pokaj toliko moli;
in kar naravnost v obraz ste jej očitali, da nima nič knež¬
jega, nič gosposkega na sebi, da bi bila najboljši za deklo
ali k večemu za kako meščanko, ne pa da bi bila deželna
grofinja.

Pravo kerščanstvo, že nam prirojeni čut pravi, da se
moramo za take potegovati, ki so preganjani, zlasti če so
otroci in sirote.

Dvorjani prežigrajski pa so bili pravi strežni petelini,
ki so se obračali, kakor je veter potegnil. Videvši, da se
grofinja norca deia iz dekleta in ga zasramuje, so oni ravno
tako z deklico počeli. Elizabeta je morala zaničevanje in
zasramovanje prenašati od dvornih služabnikov in urad¬
nikov. Ravno tako so kazale svoje popačeno serce tiste
dekleta, ki so bile imenitne rodovine in ki so bile Nežki
dane tovaršice. Te družice, ki so hrepenele po svetu, in se
obnašale prav posvetno, te so tudi zaničevale dobro Eli¬
zabeto, ker ni htela se lišpati in prevzetovati. Pa še dekle
in posli so bili toliko poredni, da so se Elizabeti posmeho¬
vali, ter jo zaničevali zavolj njene bogoljubnosti.

Otročaj s svojo pobožnostjo je stal osamljen, kakor
malo in mlado drevesce na goli pečini, kakor drevesce, v
ktero se neprenehoma zaganja veter in merzli dež, in ktero
nevihta do tal pripogiba, to je nevihta britkost in zasra¬
movanje ljudi. To pa ni majhna reč: celo odraščenemu
človeku, možaku, je težko, med samimi zoperniki biti, pa
tako živeti, kakor bi želel. Zdaj si pa misli mlado dekletce
pri devetih ali desetih letih, ki mora zavolj svoje pobož¬
nosti povsod toliko zmerjanja, grajanja in zasramovanja
preslišati. Pomisli, kako nevarno je, da bi se dekle v takih
razmerah ostrašiti  ne dalo, da bi svoje pobožnosti in pa
ljubezni do ubogih ne popustilo, samo, da bi le mir imelo.
Pa ovčica je po svoje še tedaj preprosta in poterpežljiva,
ko jo semtertje vlačijo in mučijo, ravno tako zvest je bil
tudi ljubi ta otrok v svoji pobožnosti in veri, če ravno so
ga tolikanj begali in ga od vseh strani napadali. Dekle je
pustilo pa ne iz kljubovanja ali kacega strahu, da so jo
zasramovali, ter se je nadalje deržalo svoje pobožnosti.

O, da bi vas mogel sklicati vse, vas može in gospode,
ki imate še kaj kerščanske vere, pa se sramujete pred
svetom pokazati, da ste še nekaj pobožni, in ki zatorej
opuščate marsikako dobro vajo in pobožnost in pa spozna-

2 *

20

vanje vere! Tukaj-le, poglejte ga otroka, to slabotno deklico,
poglejte tujko in sirotko na Prežigradu, kako je mirna in
terdna, kakor zvezda na nebu o najhujšem viharji. —
Kakšni figovci ste vi proti nji, kakšni omahljivci in kakšni
malodušniki! V vaši imenitni in možati postavi tiči prav
majčken slaboten značaj, podoben bledemu bebastemu červu,
ki se boji na dan!

„ln kar je slabo pred svetom, ono je Bog iz¬
bral, da osramoti močno; in nizko pred svetom, za¬
ničevano, in nično je Bog izbral, da se, kar velja,
zaničljivo pokaže . 11  (1. Kor. 1. 27. 28.)

Krona.

Kedar veter močno potegne čez ognjišče, takrat ugasne
ogenj, če je bil slab; če pa ni slab, pa veter samo to stori,
da ogenj še močnejši zagori. Kavno tako tudi preganjanje,
ktero je Elizabeta zavolj svoje pobožnosti terpela, ni njene
pobožnosti ugasnilo, ampak terpljenje je samo to storilo, da
se je njena pobožna duša le še tesnejši z Bogom sklepala,
in le še gorečnejši njega ljubila. Bil je praznik Marijinega
vnebovzetja. Deželna grofinja reče Nežki pa Elizabeti, naj
se danes lepo oblečete, v bagrena in svilnata oblačila, ter
si na glavo denete zlate kronice, ker je velika slovesnost
pri cerkvi Matere božje doli v mestu v Izenaku, kamor pojdejo
k sv. opravilu. Ko se dekliča nalepotičita, gresta z grofinjo
in z grajskimi služabniki doli v mestno cerkev. Pokleknejo
skupaj v klop, pred ktero je pa stal velik križ. Elizabeta
pogleda podobo umirajočega Zveličarja, vzame krono z glave,
jo na klop položi, sama pa se verže na tla ter moli. — V
grofinjskih očeh je bila pa taka molitev velika nespodob¬
nost. Vsa razkačena de: „Kaj je to, devica Elizabeta?

Hočete li kaj novega počenjati? Ali se vam naj vsakdo
posmehuje? Device se imajo pokončno deržati, a ne se
metati na tla kakor nore ženske ali stare nune, ki iz lenobe
počepajo kakor trudni konj? Kaj ne morete stati, sedeti,
klečati, kakor medve ? Obnašate se, kakor razposajen otročaj;
vam je li zlati venec pretežak? Ali kaj mislite z vašim
čudnim vedenjem, da se zvijate in legate kakor kmetavslja?“
Elizabeta se skloni in ponižno odgovori svoji gospi:

„ Ljub a gospa, ne zamerite mi tega. Pred mano stoji podoba
terpečega Kristusa. Sladki mili Zveličar z ojstrim ternjem

21

kronan. Moja krona bi ga zasramovala, ko bi tako nališ-
pana tukaj stala, kronana z vencem iz zlata, iz biserjev in
iz žlahtnih kameno v. “ Nato začne britko jokati, ne zavolj
sebe, ker se je rada pustila zmerjati zavolj Boga, ampak
jokala je zavolj Kristusovega terpljenja, ktero ji je tako
globoko v serce seglo. Potem se zopet na tla skloni, pusti
mater in hčer, naj govorite, kar hočete, in moli s toliko
gorečnostjo, da je bil plajšč, kteri si je pred očmi deržala,
ves premočen solz priserčne pobožnosti.

Ljudje, ki jako skerbljivo na vse pazijo, kaj zahteva
posvetna spodobnost in priljudnost, ti ljudje pogostoma kar
nič ne prašajo, ali pa se jim še ne sanja, kaj se spodobi
pred Bogom in za Boga. Pri sveti maši po povzdigovanji
je Sin božji telesno pričejoč z vso svojo dobrotljivostjo in
daruje za nas svoje meso in svojo kri, in je pričejoč z vsem
svojim božjim veličastvom, in truma angeljev ga čude mo¬
lijo. Zdaj, ta trenutek je kar gotovo nespodobno, da človek
složno v klopi sedi ali pa ošabno stoji. Pa ravno tako zvani
omikanci, ki imajo nekaj čerk in cifer v glavi, ti so naj¬
več krivi te nespodobnosti. Navadni, priprosti človek
pa, ki o mestnem vedenji malo ve, ta ima večjidel veliko
tanši čut za božjo dostojnost, za verske reči, in ve, kaj se
tukaj spodobi. On moli pred in po jedi, se odkriva, kedar
gre memo cerkve, ali kedar k molitvi zvoni, poklekne, kedar
gredo z Bogom. To je prava olika. Tako je ravnalo tudi
knežje dete, Elizabeta, ki je raje htela, da se je pregrešila
zoper šege gosposkega sveta, kakor da bi svojega Boga ne
bila častila z dušo in s telesom. Zato so jo pa zmerjali, da
je zagovedna, priprosta, neomikana, v resnici je pa grofinja
in nje hči Nežka, in vsi njima podobni, ki so pred velikim
veličastnim Bogom preprosti, surovi, neotesani in zaničljivi.

„ Oni so od sveta , zato govore od sveta, in
svet jih posluša.“  (1. Jan. 4. 5.)

Lilija med ternjem.

Duh sveta ima v sebi globoko hudobnost, nekaj hudi¬
čevega. Ko je Kristus na križu viseč zasramovan bil in
klet, zagovarjal je svoje sovražnike, rekoč: „Ne vedo, kaj
delajo.“ Ako pa ljudje, kristjani imenovani, pri kaki po¬
božni osebi vidijo, da ima prav veliko ljubezen do Kristusa;
in ako jo zavolj tega čertijo, kolnejo in zasramujejo, ter jo

22

hočejo skoraj križati in umoriti: tukaj pa ni izgovora kakor
pri zaslepljenih judih na Glolgati — zakaj kristjani vedo,
kdo je Kristus, koliko je za nas storil, in kaj nam je za-
dobil.

Elizabeta je s časoma prihajala v leta, ko se je imela
s svojim zaročencem poročiti. A tudi jeziki so se zmeraj
bolj ojstrili, ter pikave besede, zbadanje, zaničevanje in
čert so brusili v bogoljubno dekle, ki nikomur ni rekla ni Žale
besede. Zlahtniki, domači in najviši gospoda na knežjem
dvoru so djali pogosto in glasno in kar naravnost, da taka
moljuška ni za mladega grofa; ta poklekovača nima kne-
ževskega duha, nima plemenitnega serca, nima lepega ve¬
denja; da raje z deklami ongavi in se z berači peča, kakor
z osebami od stanu in visocega rodu. Tudi premajhno doto
ima, so djali; in z ženitvanjskimi darili, ki jih je njena
mati doposlati obljubila, s temi tudi nič ni. Treba jo bo
očetu na Ogersko poslati; in če oče tudi zameri, češ, to je
zasramovanje, se vendar ničesa ni bati, zakaj med Turinško
in med Ogersko je še veliko gospodov in veliko dežel;
deželni grof naj si vzame hčer od drugega kneza, tako, ki je
bogata, ki se zna prijetno vesti, in ki je vajena plemenitih
kraljevskih šeg.

Deželna grofinja Sofija tudi nič boljši ni bila do za¬
puščenega dekleta. Na vsak način jo je htela prisiliti, da
bi bila šla v kak samostan. Sofiji bi bila veliko ljubši sva¬
kinja kakšna našopirjena, ukazovavna in posvetna knezinja.
Najbolj je pa ubogo Elizabeto mučila ženinova sestra, po¬
redna Nežka. Kakor brencelj je preganjala ta ošabnica
svojo prihodno svakinjo z zbadljivimi besedami: da bi bila
najboljši za deklo, naj se ji ne sanja, da bo dobila njenega
brata, na to ni misliti, če se ne predrugači, itd.

Stari P. Martin odKohema pravi v svojem spisu: „Po
smerti bogoljubnega grofa so se vzdignili vsi od kraja zoper
nedolžnega angelčka. Dekle je bilo kakor jagnje med kozli,
zatorej je bila odvsacega suvana in zbadana, zasramovana
in zaničevana. Kolikor je bila pobožnejša in ponižnejša, to¬
liko hujši so jo preganjali in zaničevali; razun Boga pa
nikogar ni imela, komur bi bila svoje terpljenje potožila.
Pomisli, v kolikih križih je bila Elizabeta , in kako je ljubi
Bog zgodaj začel obiskovati jo z britkostmi. O sv. Elizabeta,
častim tvojo bogoljubno mladost in čednost, in s tabo ža¬
lujem zavolj tvojega zaničevanja in preganjanja. O da bi
bil svoja mladostna leta preživel tako sveto, kakor si ti

23

svoja; o da bi bil vse zopernosti svoje tako poterpežljivo
prenašal, kakor ti svoje. S svojo čednosti polno otroškostjo
zbriši mojo otročjo hudobnost, in s svojo krepostno poter-
pežljivostjo zadobi mi odpuščanje moje krivice in nepoter-
pežljivosti.“

„Kogar Bog ljubi, ga strahuje, ter bije vsacega,
kterega za sina sprejme . 11  (Hebr. 12. 6.)

Ženin.

Kako se je pa v takih okoliščinah mladi grof obnašal
do zapuščenega dekleta ? Gotovo je, da so vse si prizadjali,
našuntati ga zoper njegovo zaročenko. O vsaki priliki so
mu prigovarjali, naj pusti Elizabeto, in jo nazaj na Ogersko
pošlje, saj ni za nič, ne da bi bila deželna kneginja. Psalm
114 pa pravi: Vsak človek je lažnjiv,  to je na ni¬
kogar se zanesti ne moremo. Naj ti kdo danes prav v res¬
nici prisega pri Bogu in pri vsem, kar je svetega, naj ti
prisega večno ljubezen in zvestobo, prav lahko je mogoče,
da se mu čez leto dan ohladi vsa nagnjenost, in vsa lju-
beznjivost mine, da se zate dosti ne meni, ali pa te še ne
mara ne. Samo takrat smeš pričakovati, da bo ta, ki ti
zvestobo obeta, zvest, če je ta, ki ti zvestobo obeta, stanoviten
in dober kristjan. Takemu da Kristusov duh tisto zvestobo in
terdnost, kije  potrebna, ktere pa slab kristjan nima, ker ni
prirojena. Kako je bilo nek v tej zadevi z mladim grofom ?

Od svoje matere in sestre Nežke ni imel nič ošabnega,
ampak pobožno mišljenje svojega očeta. Zato mu je na
Elizabeti ravno to dopadalo, kar drugim ni; bolj so Eli¬
zabeto zaničevali in preganjali grajski ljudje, veči je bila
tudi Ludvikova ljubezen do nje. Dokler ni imel svojih let,
in dokler je mati vladala namestu njega, ni mogel za Eli¬
zabeto se potegniti, kakor bi bil rad, kar naravnost in brez
ozira; ali na skrivnem je porabil vsako priložnost, da je
tolažil in spodbujal svojo dobro sestro — tako je imenoval
ljubljeno Elizabeto. Ce je bil kje od doma, ali je s pota
prišel, vselej ji je kaj prinesel, v znamenje, da na njo misli
in da jo rad ima. Darila, ki jih ji je nosil, so celo še za¬
pisana: rožni venec iz koravd, sveto podobo, lep križec,
nožek, verižico itd. Kedar je stopal proti gradu, šla mu je
Elizabeta vselej naproti, in ga pozdravila. In nedvojno je
imelo dobro dekle veliko več veselja nad zvesto ljubeznijo
svojega zaročenca, kakor nad darili.

24

Ludvik je imel dvornega ali domačega kaplana, Ber¬
tolda po imenu; ta je popisal življenje svojega gospoda
Ludvika. V popisu pravi: „Bog je v grofovo serce položil
prav posebno bratovsko ljubezen do Elizabete, in sicer
zato, da bi ta nedolžna devica vendar ne bila od vseh za¬
puščena, in po božjem navdajanji je deželni grof toliko
bolj ljubil svojo nevesto, jo tolažil in varoval, kolikor bolj
so jo drugi žalili. “ — Mi pa ravno to pogostoma pozab¬
ljamo, če je kdo prav zelo in iskreno ljubljen, postavim od
staršev, prijateljev, dobrotnikov, od žene ali moža, da to kar
je dobrega v tem, v ljubezni, da je od Boga,  kakor je
mesečna svetloba od solnca, ki na mesec sije. Zatorej smo
dolžni, da smo za vsako ljubezen, ki nam jo drugi skazu-
jejo, najpervo hvaležni  Bogu, zakaj Bog jim je to lju¬
bezen do nas v njihova serca vsadil. In če kdo zate
izmoli samo en sam Očenaš, dolžan si Bogu hvaležen
biti za to duhovno milošnjo, kajti Bog je onega nagnil,
da je za te molil. Vsa ljubezen, ktero si najboljši ljudje
med sabo skazujejo, je nekak temen in slab odsvit v pri¬
meri s tisto ljubeznijo, ktero ima Bog do vsacega izmed nas.

„More li mati pozabiti na svojega otroka , da
se ne usmili sina svojega telesa? Ali da bi tudi
nanj pozabila, pa jaz nate ne bom pozabil, zakaj
glej, na moje dlani sem te zarisal . 11  (Iz. 49.15,16.)

Dober prijatelj.

Nek dan se mladi grof na pot poda z več gospodi.
Vsakoverstni pogovori in vsakoršne razmišljenosti so bile
krive, da je Ludvik pozabil svoji zaročenki prinesti kako
darilo, kakor je imel navado.

Elizabeta, ker je bila tolikanj pohlevna, ne reče ni¬
česar, saj ji na darilu tudi nič ležeče ni bilo. Vedela pa

& da si že dolgo od vseh strani prizadevajo, da bi ji
eza odgovorili, in da jo zato pri njem čemijo in obre¬
kujejo. Ubogo serce Elizabetino je plašila misel: Ludvik
se je ne mara dal pregovoriti od njenih sovražnikov, da
jo tedaj več ne ljubi, kar je hotel pokazati s tem, da jej
darila ni prinesel. Kdor ima res prav veliko od drugih
terpeti, se lahko zgodi, da ne verjame ljudem in njihovi
zvestobi. Edini dom na zemlji, edino zavetje med ljudmi,
kjer je draženo dekle o preganjanjih našlo pokoj in tolažbo,

25

ta dom, to zavetje je bil njen ženin. Zatorej je dobrega
dekleta bndo skerbelo, ko bi ženinovo serce ne maralo več
zanjo, in vendar si ni upala, da bi bila grofa prašala.
Zdaj jej pride na misel neki drug mož, od kterega je
vedela, da je dober in pošten človek, zmisli se na starega
gospoda viteza Vargilskega. — Povedano je že bilo, da je
imel Elizabetin oče posebno zaupanje do tega moža, in
da ga je prosil, naj skerbi za njegovega otroka. Vitez je
pri odhodu z Ogerskega tudi obljubil kralju in kraljici,
da hoče hčerki zmeraj biti zvest varh. Temu očetovemu
prijatelju tedaj je zaskerbljena duša Elizabetina potožila svoj
strah in svoje terpljenje. Vitez ta pa je bil izmed tistih
poštenjakov, ki raji derže s preganjanci kakor pa s kri¬
vičniki, in ki ostanejo mož beseda, ako tudi ima priti več
zgubička ko dobička. Vargila je čakal priložnosti, da bi
se z deželnim grofom sešel. Kmalo se mu ponudi ugodna
prilika; deželni grofje z vitezom jezdil na lov. Ko pri¬
deta v gojzd in ležeta v travo, da si odpočijeta, jame vitez
reč nabadati in de grofu: „Gospod, mi li dovolite, da vas
nekaj prašam?“ — Knez odgovori: „Le govori prav za¬

upno, jaz ti bom na vse odgovoril.“ — „No, pričenja
vitez, kako pa kaj menite z devico Elizabeto, ki sem vam
jo z Ogerskega pripeljal? jo boste li vzeli za ženo, ali
jo bodete zavergli in očetu nazaj poslali ?“ Na tak ogovor
se grof zravna, stegne roko proti hribu in reče: ,,Vidiš li
hriba? Ko bi bil ta hrib od znožja do slemena samo
čisto zlato, in ta hrib bi meni dali, ako mojo Elizabeto
zaveržem, vendar bi ga nikdar ne hotel. Ljudje naj pa
o Elizabeti mislijo in pravijo, kar se jim zdi, meni je
ljuba, in ničesar na zemlji nimam rajši. Za tako govori¬
čenje naj se ona še ne zmeni. Zavolj svoje čednosti in
pobožnosti  mi je ljubša in drajša, ko vsi zakladi sveta.“

Vitez pravi na to: „Mi li dovolite, da Elizabeti te
besede povem ? 11  — „Le stori tako , 11  odverne Ludvik, „in
povej ji, da obrekovanja nikoli ne poslušam; in v znamenje
moje zvestobe jej tole nesi . 11  Da mu s srebrom opasano
zerkalo, na kterega zadni strani je bila podoba križanega
Zveličarja.

Ko vitez pride k Elizabeti, in jej Ludvikove besede
sporoči, in njegovo darilo izroči, smehlja se vsa potolažena,
serčno se zahvali dobrotnemu prijatelju, da se je zanjo po¬
tegnil, oberne ogledalo ter poljubi na njem sveto podobo.

Tako je tedaj človeško življenje sestavljeno iz ter-

26

pljenja in iz veselja. Pogosto pride veliko veselja iz skerbi,
postavim če je kdo dolgo v strahu bil, da bi se to in ono
ne zgodilo, in se naposled prepriča, da je zastonj v strahu
bil. Toda neizmerno veliko terpljenja bi si lahko prihra¬
nili, ko bi sami skerbi ne iskali, si delali strahu in se
tako mučili sami; zakaj po takem si marsikteri križ sami
stešemo, Id nam ga ni Bog naložil, in nam ga zatorej
tudi nositi ne pomaga.

„ Vse svoje skerbi verzite na Boga, ker On
skerbi za vas. 11  (1. Pet. 5, 7.)

Ženitnina.

Deželni grof je bil mož beseda. Kavno zato, da bi
slabemu govorjenju in vsemu draženju konec naredil, od¬
loči se, da s poroko ne bo dalje čakal, dasi tudi sta bila
obadva še prav mlada. Poroka je bila, ko je imela Eliza¬
beta 14 let, Ludvik pa spolnjenih 21. Ženitovanje se je
obhajalo s knežjim veličastvom, in deželni grof je povabil
veliko grofov in vitezov in druge visoke gospode.

Knežji par se poda v pravi kerščanski spodobnosti
peš v cerkev doli v Izenak, da tukaj svojo zvezo posvetita
z zakramentom. Vsi gostje so stopali v slovesnem spre¬
vodu. Devica, na ktero je od povsod zaničevanje in za¬
sramovanje letelo, ta devica je bila zdaj nevesta deželnega
grofa, imenitna nevesta, ktero so vsi obsipali s častmi,
ktero so napravljali s prelepo in predrago in z zlatom
pretkano obleko, nevesta, ktero so slovesno v cerkev sprem¬
ljali najveljavnejši gospodje in najimenitnejše gospe cele
dežele. Tri dni je terpela ženitvena slovesnost, ki se je
pričela s prelepo peto veliko mašo, nadaljevala s pojedinami
in gostijami in godbo in plesom, ter končala z vojnimi in
telesnimi vadbami.

Kakor se je godilo tej dobri deklici, tako se bo nekdaj
godilo tudi vsaki duši, ki je' na zemlji ponižno živela, in
veliko razžaljenja, zasramovanja in zaničevanja terpela.
Pa že tudi tu na zemlji ji bo zasvetil ženitninski dan, ko
bode visoko slavljena, od angeljev božjih peljana k svojemu
ženinu, tje gori v veliki tempelj nad zvezdami — to je
dan njene smerti.

A tukaj se vsiluje neko drugo prašanje, namreč: kako
pa to, da tako sveta deklica, kakor je bila Elizabeta, ni

27

raje stopila v kak samostan? Vsaj jo je grofova mati še
silila vanj, zares in za šalo. Ne pravi li apostelj Pavelj
kar naravnost: „Devica skerbi, kar je G-ospodovega, da

bi bila sveta po telesu in po duši; ktera je pa omožena,
skerbi, kar je posvetnega, kako bi možu dopadla.“

28

Ker so jo starši že otroka odločili, da bi bila grofova
soproga, ter jo ž njim zaročili, ker sta veliko let skupaj
bila, in se je torej tudi medsebojna ljubezen pomnožila, in
ker mladi grof o nobeni drugi ženski ničesar, vedeti ni
botel, mislila je Elizabeta, da je volja božja,  če stopi
v zakon. Iz tega pa, da je kakšna deklica prav pobožna,
še nikakor ne sledi, da ima poklic za duhovni stan. Bog
ima s kerščansko odgojo svoje posebne namene, to se pravi:
Bog hoče, da se otroci kerščanski izredijo; ko bi tedaj
vse pobožne osebe obojega spola samske ostale, ženili pa
se le lahkomišljenci in možile le malopridnice, bil bi namen
božji preprečen; kajti Bog je zakon postavil in posvetil,
da se množi po otrocih človeški rod, da se izrejajo otroci
za Boga in za njegovo službo. Pobožna devica, to je res,
ne bi iskala možitve, če pridejo pa take okoliščine, da
zakon svetujejo kerščanski ljudje in skušen spovednik, in
če sama goreče moli, da bi spoznala voljo božjo, in če po
molitvi vsaj nikakega merzenja ali studenja ne čuti, potem
naj se le omoži. Sv. Zlatoust, ta sloveči cerkveni učenik,
naravnost pravi: „Vsaktera, ki ima nepokvarjeno

dušo, je devica, če tudi je omožena; kajti Gospod- za¬
hteva dušno devištvo, telesno devištvo je le služabnica in
senca one.“

„Kakor je Bog vsakemu oddelil, in kakor je
Gospod vsakega poklical, tako naj pa živi. 11  (1. Kor.
7 , 17 .)

Soprog aii zakonski mož.

Marsikteri osebi se zakon premeni v težak križ, pod
kojega težo se mora dolgo let pokoriti za grehe svoje
mladosti. Ali pod tem križem se zneblja tudi mladostne
nepremišljenosti, ter se uči Boga iskati iz vsega serca.
Elizabeto pa, ki je bila doslej od tolikega terpljenja in
tolikih dušnih britkost obiskovana, to Elizabeto je Bog
z najlepšo srečo blagoslovil, ki jo more zakonska žena
kdaj doseči. Njen soprog, deželni grof Ludvik, je bil mož
izmed najboljših mož tedajnega časa, na vsako stran po¬
štenjak, mož zares po sercu božjem, in torej tudi po sercu
bogoljubne Elizabete.

Kakor pozemska sreča in čednost nista vsikdar skupaj,
tako tudi lepa duša ne prebiva vselej v lepem telesu. Pri

29

grofu Ludviku pa je bilo tako; skupaj je bilo oboje. Zavolj
svoje nenavadne lepote je skoro slovel; postava njegova
je bila v najprijetniši razmeri, obraz mu je bil bel in rož¬
nat, lasje so mu bili zlateni, govoril je prijazno in nežno,
vedel in obnašal se je plemenito; nihče ga ni mogel po¬
gledati, da bi mu ne bil dopadel in ga ljubil; nekteri so
primerjali njegovo postavo lepej slikani Kristusovi podobi.
— Kavno tako lepa je bila njegova duša. Poroča se
o njem:

„Bil je vesel in dobrotljiv, sramežljiv kakor devica,
snažnega telesa, obleke, snažen v vseh stvareh, moder, pa¬
meten, poterpežljiv, možat in pošten. “

Iz ust mu laž nikdar ni prišla, kajti odgovarjal je:
je, je, ni, ni. Kar je rekel, to je bilo popolnoma resnično
in prav, in vsakdo mu je verjel, kakor na prisego. Skerbel
je, da se je vsak dan obhajala služba božja, in pobožni
zakonski ta mož je bil vsaki dan pri svetem opravilu, da
svojega Boga spodobno počasti in moli. Kedar je dobrotni
gospod v kakšen kraj prišel, obiskal je navadno najpopred
ubožnico, ondi je s svojo navzočnostjo tolažil hiravce in
bolnike, ondi jim je dajal podporo od svoje obleke in
drugih daril.

Mlad, lep mož, izgojen v knežji obilosti, navajen, da
se mu želja spolnuje, še preden jo pove, tacega obdaja
prav posebna nevarnost, da čistost svojo zgubi. Brezvestni
dvorjani se iščejo pogostoma ravno s tem prikupiti mladim
knezom, da je zapeljejo v pregrešno razkošnost, dobivši
jim priložnost za to. Take hudobne umetnosti so poskušali
tudi pri mladem Ludviku. Pripoveduje se več tacih prilik.
Ali deželni grof je bil Bogu in svoji Elizabeti tako zvest
in udan, po duši in po telesu, da je s studom take po¬
nudbe zavračal. O nekem takem poskusu, da bi ga bili
namreč zapeljali, je djal, da vsega rimskega cesarstva bi
ne hotel za tak greh. Bertold, njegov spovednik, ga torej
po pravici imenuje pravega Jožefa glede čistosti.

Ohrani se pa čistost v vseh okoliščinah, in da je hude
skušnjave ne premagajo, samo takrat, kedar jo branijo in
krepijo še druge čednosti, to je, od telesne strani zmernost,
od dušne strani pa strah božji. Tako je bilo tudi pri
Ludviku. On ni okusil jedi prezabeljenih ali močno oso¬
ljenih. In njegova zderžnost je segala tako daleč, da ni
pil ne vina ne piva, razun če je bil bolehen. To moramo

30

toliko več čislati, ker je pogostoma grofe in viteze, ki so
prišli na njegov dvor, njih stanu primerno, krasno gostil.

Njegovo geslo je bilo: „pobožno, čisto, pravično. 14
Pravico delati, v to se je mislil mladi vladar posebno po¬
klicanega, in za pravico se je tudi vsikdar potegnil z vso
gorečnostjo in z vso zvestobo in z vso oblastjo od Boga
mu dano. Kdor je podložnike stiskal, jim delal krivico,
kdor žalil uboge, kdor silovitost počenjal, tega je kaznil
brez prizanašanja, naj je bil tudi grof ali sicer kak velik
gospod. Včasih je zbral svoje ljudi, in hodil po deželi
samo zato, da bi kaznoval krivice, storjene svojim pod¬
ložnim. — Pri svojih domačih ni terpel nikakoršnih grešnih
pogovorov. Kdor se je prederznil vpričo njega se rotiti
ali nesramno kvantati, moral je nekaj časa nositi znamenje
sramote. Le kedar je bil on sam razžaljen, tedaj je bil
jako prizanesljiv; djalje:  „Ne storite več tega, ljubi otroci,
žalite me s tem. 44  Kjer ni bilo, da bi bil krivico kaznoval,
ondi se je grof kazal veselega, dobrovoljnega in prijaznega
z vsakim; posebno je bil pa neizrečeno dobrotljiv do ubogih.
Večkrat so ga tudi brez ovinkov imenovali „Ludvika svetega 44 .

„Sicer pa, bratje, kar je resničnega, kar je
poštenega, kar je pravičnega, kar je čistega, kar
je ljubeznjivega, kar je slavnega , in karkoli je
čednostnega in karkoli je hvalnega, to mislite

(Fil. 4, 8.)

Elizabeta bi gotovo ne bila mogla na vsem svetu
najti boljšega soproga. Edina ta nevarnost je bila, da bi
mladega soproga Elizabeta preveč rada ne imela, da bi
pri tem njena ljubezen do Boga ne terpela, ali kakor apo-
stelj pravi, da bi ne bila razdeljena.

Ni redkokrat, da pride mlada zakonska v tak dušni
stan, da svojega soproga res tako ljubi in moli kakor svo¬
jega Boga, in da ji je pravi Bog le tako nekak postranski
Bog, ki naj pomaga in brani, da se srečni zakon ne raz-
dere, in za tega pravega Boga taka nima serca. Kako je
bilo pa z Elizabeto v tej zadevi?

Zakon.

Ce voda pa ogenj skupaj zadeneta, tedaj šumi ter se
kadi, ogenj se brani in slabi in pojema, voda pa se raz-

31

kadi v dim in neprijeten sopar, če sta pa dva ognja blizu
skupaj, tedaj pa drug v drugega sega, obeh plamena se
sprijemata in ognja silnejši gorita, če sta mož in žena
obadva res pobožna, tedaj bo zakon pogostoma obema po¬
magal, da bosta boljši in pobožnejši. Taka je bila tudi
z Ludvikom pa z Elizabeto.

Ludvik je pustil svojej mladi soprogi ne le vso svo¬
bodo , če se je vadila v pobožnosti in v delih usmiljenja,
ampak jo je celo spodbujal in ji pomagal. Samo kedar je
mislil, da ona predaleč gre, jo je prijazno zaderževal. —
Vsako noč, zlasti rada o polnoči, je Elizabeta vstajala in
molila na čast in hvalo Zveličarju, da je o polnoči v mrazu
na svet prišel, njo in vse ljudi odrešit, če se je soprog
zavolj tega kterikrat prebudil, opominjal jo je pač, naj se
varuje in si zdravja ne kvari; prav za prav je bil pa vesel,
da ima tako sveto ženo. Da bi polnočne molitve ne za¬
spala, morala je služabnica Izentruda o določeni uri v
njeno sobo priti in jo na tihem za nogo prijeti. Prigodi
se pa, da Izentruda pravo zgreši, in grofa za nogo poteg-
nivši njega zbudi. Grof ustane, da bi zvedel, kaj ima to
pomeniti. Ko pa opazi, čemu je to, je bil zadovoljen, in
ni kazal najmanjše nejevolje. Včasih je bogoljubna žena
pozno v noč klečala pred posteljo. Ludvikov spovednik
piše o tem: „Ah, koliko priserčnost je imela do Boga, da
je iz postelje vstajala, ter iskala svojega dušnega ženina,
našega gospoda Jezusa Kristusa! Priserčnost in vera bla¬
gega kneza ste bili pripravljeni jej to dovoliti, in vendar
ste se bali, da bi se kje preveč ne mertvila.“

Ljubezen med tema mladima zakonskima je bila^silno
velika. Skoraj nista mogla drug brez druzega biti. če je
šel grof na kako majhno potovanje, spremljala ga je Eli¬
zabeta, ter se ni dala od njega ločiti, naj je bil še tako
velik sneg ali gerdo vreme, naj je bila še taka vročina,
hoja še tako nevarna, ali povodnji velike. Ako se je knez
podal na kako daljno pot, da ga Elizabeta ni mogla sprem¬
ljati, oblekla se je v černa oblačila, in zagernila glavo,
kakor je bila to oni čas pri vdovah navada. Kolikor časa
je bil od doma, ves ta Čas je porabila v to, da je živela
kakor prava kerščanska vdova, da je samo Bogu služila,
in vsemu svetu se odpovedala. Ko je pa njen soprog spet
domu prihajal, oblekla se je zopet, kakor je zahteval njeni
visoki stan.

Tudi v zakonih pravih posvetnjakov je veliko ljubezni

32

in ljubeznjivosti, zlasti koj pervi čas po ženitvi. Vsak mož
si posebno prizadeva, da bi svoji mladi ženi na vsak način
ustregel, in ji kako veselje napravil, in vsaka žena si skerbno
prizadeva, da bi mož bil zadovoljen in pri volji, na to pa
malokteri zakonski ali celo nihče ne gleda, kako je kaj
z dušo in zveličanjem pri drugem delu. In tudi to je še,
da se marsiktera žena veliko ■ bolj plaši, če misli, da se
moževa ljubezen do nje ohlajuje; če pa vidi, da mož nima
iskrice ljubezni do Boga, o tem se pa kar nič ne straši.
Po drugi strani je pa tudi marsikteremu moškemu nepri¬
jetno, če vidi, da njegova žena pogostoma hodi v cerkev
in k spovedi. Zakrament sv. zakona nima pri takih za¬
konskih nobene moči; njih ljubezen je in ostane pozemeljska,
draženi in prirojeni nagon. Pri pravih kristjanih pa za¬
krament tudi njih medsebojno ljubezen blagoslavlja in po¬
svečuje, tako da se natorna ljubezen premeni v nadnatorno,
v Bogu zedinjeno in v Bogu posvečeno ljubezen. Tako je
bilo z ljubeznijo pri mladem knežjem paru. Ce se je Eli¬
zabeta, postavim pred prihodom svojega soproga lepo ob¬
lekla, tega ni storila iz zgolj naturnega nagona, da bi lju¬
bemu možu dopadla, ampak storila je to iz višega namena.
Sama je rekla svojim služabnicam: „ Jaz se ne krasotičim
iz dopadljivosti ali nečimernosti, Bog mi je priča, ampak
samo iz kerščanske ljubezni, da svojemu možu prilike ne
dam, da bi bil nezadovoljen, ali da bi celo grešil; v sercu
svojem naj le mene ljubi, zato moram skušati, da mu do-
padem. Ravno zato se je obnašala do njega zmeraj tako
prijazno in tako ljubeznjivo, da ji je soprog prav lahko
zvest ostal. Pri gospodi je bila takrat navada, da med
jedjo žena ni sedela zraven moža, ampak pri drugih gostih.
'Elizabeta je pa sedela vselej zraven svojega moža, in to
spet iz višega namena, namreč zato, da so mladi vitezi bali
se vpričo nje šaliti se nespodobno ali kaj tacega pogovar¬
jati se; na ta način je htela zabraniti, da bi njen mož kaj
nepoštenega ne slišal.

Obadva zakonska sta drug druzega opominjala, da sta
na poti kerščanske popolnosti napredovala; drug druzega
sta spodbujala, da sta Boga hvalila in Bogu služila. Tako
sta htela skupaj živeti, da bi mogla kdaj tudi onkraj, v
hiši večnosti, skupaj prebivati.

„ Ljubkost je prevarljiva in lepota nečimerna;
žena pa, M se boji Gospoda, zaslužuje pohvalo.“

(S. pr. 31, 30.)

33

Nepravi pogled.

Kakor je bilo cisto in lepo to zakonsko življenje,
vendar ni bilo brez skušnjave in nevarnosti. Tukaj bom
eno povedal; čitatelj naj iz tega razvidi, kako je pred
Bogom marsikaj prav napčnega, kar je pred svetom prav
nedolžno.

V tistem času so veliko deržali na puščanje kervi;
mislili so namreč, da si je treba vsako leto dati kri puščati,
kdor hoče zdrav ostati. O takih prilikah so imeli knezi in
visoka gospoda velike slovesnosti. Tako si je dal tudi
deželni grof s svojo gospo Elizabeto ob enem kri puščati,
in zatorej je bil na pojedino povabil vse bližnje plemenitaše.
Najpervo je bila v Izenaku slovesna božja služba. V cerkvi
pa se med sveto mašo Elizabeta nekoliko spozabi, da gleda
in misli na svojega lepega in ljubljenega soproga. Zdaj
pozvoni k povzdigovanju, in Elizabeta zbere pobožne svoje
misli. Ko pa mašnik sveto hostijo povzdiguje, se jej zdi,
kakor bi hostijo kervave kaplje polivale, ali kakor pravi
grofov spovednik, „videla je v mašnikovih rokah križanega
človeka s kervavečimi ranami. “ Kakor bi trenil jej ta
pogled vest prebudi, da je preč z veliko bolečino spoznala
svoj greh. Z Magdaleno se verze h Kristusovim nogam,
in z obilnimi solzami prosi Boga odpuščanja, in tako je
ostala na tleh v molitvi in solzah, z obrazom na zemlji,
a s sercem in duhom pri Bogu. ko so bili že vsi iz cerkve
odšli. — Med tem je bil poldan, veliko gostov je bilo v
obednici zbranih, le grofinjo so še pogrešali. Da bi gostje
dalje ne čakali, gre naposled Ludvik sam doli v cerkev,
ter jej milo in prijazno pravi: „Ljuba sestra, zakaj ne prideš
jest, in pustiš, da te dolgo čekamo?“ Eiizabeta se zravna,
ga britko pogleda, in besedice ne spregovori; oči pa je
imela rudeče ko kri samega jokanja. Ves osupnjeni grof
jo praša: „Ali ljuba sestra, čemu si pa tako britko jokala ?“
Elizabeta mu vse natanko pripoveduje, in on sam se ž njo
vred solzi in moli. Cez nekoliko časa pravi: „Jaz ti bom
pomagal pokoriti se in poboljšati. Zdaj pa vesela bodiva
v Bogu.“ Toda Elizabeta je pregloboko ginjena, da bi šla
v veselo družbo in k pojedini. Htela je raje še dalje svoje
zagrešenje s solzami orni vati — deželni grof pa si je obrisal
oči, šel k svojim gostom, in se delal veselega, da bi nihče
ne znal, kaj je bilo.

Križana usmiljenost. 3

34

Ravno ta greh, ki ga je Elizabeta s toliko bolečino
obžalovala in^ objokovala, delajo ljudje še vsaki dan pri
sveti maši. Ce pri božji službi misliš na kako osebo, ki
ti je posebno ljuba, ali če se v cerkvi oziraš, kdo pride
in gre, ali če se tvoj duh peča s posvetnimi skerbmi in
drugimi opravili, sploh če misliš na pozemske stvari, tedaj
s tem razmišljenjem — seveda, če je radovoljno — kažeš,
da imaš tisto posvetno reč rajši ko Boga. Saj je že to
dosti hudo, da ima največ kristjanov tako malo časa za
molitev. Zato moramo toliko bolj na to misliti in za
to skerbeti, da vendar tudi še ta kratki čas Boga ne ža¬
limo z mlačnostjo, razmišljenostjo in zvedavim oziranjem.
Pobožnost, opravljena v veliki raztresenosti, je pred Bogom
tako gerda, kakor od gosenic razjedena rastlina.

„ Videl sem Gospoda, kjer sedi na visokem in
pa vzdignjenem prestolu, in krila so mu napolnovala
tempelj. Serafini so stali nad njim , in s perotami
svojimi so zakrivali si obličje. In eden drugemu
so klicali: Svet, svet, svet je Gospod vojnih trum,
vsa zemlja je polna njegove slave.“  (Iz. 6. 1, 2, 3.)

Strahovanje samega sebe

O takih primerljejih je Elizabeta pač čutila, kako ne¬
varen utegne biti zakonski stan bogoljubnemu življenju;
da mora toliko čuječnejši in ojstrejši in silnejši biti do
same sebe, ako noče, da na poti popolnosti zastane. Pred
vsem drugim je na to mislila, in za to skerbela, da se ji
mehkobnost in čutne želje ne ukradejo v serce, —■ zato
je ravnala s svojim telesom prav ojstro in terdo. Namestu
da bi počivala in spala, kakor bi se ji zljubilo, ustajala je
vsako noč, in kleče dolgo molila. Kterikrat jo je spanec
premagal, da se je na tla ščenila in zaspala. Ce so jo
zavolj tega pograjali in djali, da je vendar boljše na po¬
stelji spati kakor na tleh, je rekla: „Ako tudi ne premolim
ves tisti čas, kar sem zunaj postelje, vendar se pokorim
in zatajujem, zakaj telo se mora učiti, da bo duhu pokorno.“
Daši ravno je bila kakor kneginja krasno oblečena, je
vendar na golem životu nosila bodečo srajco iz dlak storjeno.
Vsaki petek, v postu pa vsaki dan, se je dala po herbtu
do kervavega razbičati, da bi nekoliko povernila Gospodu

35

našemu, ki se je za nas bičati dal. Včasih je celo po noči
ustala, ali če je bila v družbi, je šla venkaj v kako od¬
daljeno sobo, da jo je ondi služabnica hudo bičala, in
potem se je vernila k svojemu soprogu ali pa v družbo
tako vesela in prijazna, kakor bi se bila prijetno spreho¬
dila. In ravno to je bilo najlepše pri nji, da se ji nikdar
ni poznalo, kakšna pokorila si nalaga. Njeno telo je bilo
v primeri ž njenim duhom skoraj kakor dober otrok, ki
je bil kaznovan, ki pa koj pozabi vse, in je precej spet vesel.
Udeleževala se je slovesnost in iger, ki so bile na dvoru
navadne, ne zato, kakor bi bila po njih hrepenela, ali jih
rada imela, ampak zato, da bi se nihče ne spodtikal, in
da bi pobožnosti komu ne pristudila. Sama je djala o
pobožnih osebah, ki so se pri svojih pokorilih in pobožnih
vajah čmerno in kislo deržale: „Ravno take so, kakor bi
htele Boga strašiti, Bogu je treba veselo dajati, kar smo
mu namenili. “

Elizabeta je sedela pri imenitnih gostijah in knežjih
pojedinah, ali se je tako zderževala, da je na pol lačna od
mize ustajala. Ob enem se je pa tudi prizadevala, da je
kolikor mogoče skrivala svojo veliko zderžnost pred ljudmi.
Tako n. pr. je vzela kako jed, jo na drobno razrezala, se
pogovarjala z gosti, čez nekoliko časa pa je plošček od
sebe porinila, kakor bi bili sami ostanki in kakor da bi
se bila že najedla. Kedar njenega moža ni bilo doma,
tedaj je bila večkrat vsa njena jed voda in kruh. Sicer
pa ni bilo mogoče, da bi bila take zatajevanja popolnoma
skrita ostala. Bogoljubna gospa je bila zavolj tega zelo
grajana od vseh dvorjanov in vseh grajščinskih, le od
svojega soproga ne.

Svet posebno to sovraži, kar meso boli, rekoč, da je
prenapetost. In celo posta, ki ga katoliška cerkev o do¬
ločenih časih zapoveduje, in sicer pod smertnim grehom
zapoveduje, še tega nečejo spolnovati posvetni katoličani.
Iz tega pa, da se nočeš postiti iz pokorščine do cerkve,
da nočeš svoje počutnosti mertviti, da si nič ne prizadeneš
Bogu boljše služiti, iz tega tudi ti lahko spoznaš, kakšen
kristjan si, ali si Kristusov ali ne; zakaj aposteij Pavelj
naravnost pravi:

„Kteri so pa Kristusovi, križajo svoje meso,
s slastmi in željami vred.  “ (Gal. 5. 24.)

3 *

36

Noša.

Ti si telesne postave ne moreš drugačne narediti, kakor
jo imaš od prirode ali natore; nekaj zunanje postave je pa
vendar človeku na voljo dane: nosi in oblači se leliko,
kakor se če. Revežev pa tudi ne manjka; se ve, ti si
ne morejo obleke voliti, oni se oblačiti ne morejo, kakor
bi sami hteli. Ali pri ljudeh, ki so premožni, je obleka
ogledalo njih notranjega, ravno zato, ker se lehko nosijo,
kakor se jim ljubi. Elizabeta se je nosila v obleki, kakor
so se oblačile kneginje tedanjega časa. Elizabeti pa lepa
obleka ni bila nič posebnega, in z obleko tudi nič druzega
ni iskala, kakor da bi soprogu svojemu dopadla, zraven
pa nič posebnega in nenavadnega ne kazala.

Bil je velik praznik. Elizabeta je prazno opravljena,
z zlatom in biseri ozaljšana, pa gre po hribu doli v Izenak
z grajskimi gospami in z veliko služabnicami. V cerkvi
oberne pogled, kakor je bila vajena, najprej na podobo
Križanega. Zdajci ji šine v serce žarek sv. Duha. Sama
sebi si oblečenost britko očita, in tudi zalo vaje čez terpe-
čega Zveličarja in čez sebe, si de: „Tukaj visi tvoj Bog
na križu nag, ti pa, malopridna stvar, si v dragih obla¬
čilih. Terni mu prebadajo glavo, tvojo pa zlata krona
lepotici. “ Ta misel ji je prebodla serce kakor razbeljen
meč, da se nezavestna zgrudi na tla. Okolistoječi jo pre¬
strašeni vzdignejo, neso k cerkvenim vratam, na čisti zrak,
in jo močijo z vodo iz kropivnika po obrazu.

Ko se Elizabeta zave, stori sklep, da hoče odslej vse
odložiti, kar je telesnega lišpa in lepotičja, in le tedaj po¬
kazati se v imenitni obleki, kedar bo to njen soprog hotel,
ali kedar ji bo treba nastopiti kot deželni grofinji, in kedar
bo spodobnost kaj tacega zahtevala. Takrat je bila šega,
da so imenitne gospe nosile pisano obleko z dolgimi za-
vlaki, razno malana zagrinjala., nagubljene ovratnike in
nabrane rokave, s svilnatimi trakovi prepletene lase itd.
Vse to je zdaj odložila; in če je morala o posebnih prilikah
nastopiti v knežji obleki, je vendar pod krasno obleko
nosila volnino in raševno.

Kdor se je popolnoma iz kakega pregreška iztergal,
potem še le prav dobro spozna, kakšen je tisti pregrešek,
kakor tudi človek močvirje še le dobro vidi, ko ga iz njega
potegnejo. Tak potem želi, da bi še drugi pregreškom se
izvili. Odkar je Elizabeta zavolj Kristusa nosila prav

37

navadno, priprosto in ponižno obleko, je tudi še druge
gospe nagovarjala, da bi odložile napubnjeno obleko, da bi
se ljudem ne kazale v tako neoimerni opravi, in da bi
tako drugih oči na se ne vlekle. Mladi grofinji je bilo to
prigovarjanje toliko pri sercu, da je imenitnim gospem
oblačivne zglede pošiljala, kako naj si delajo obleke, da
bodo tudi v svojem stanu kerščansko ponižne.

Ljudje, zlasti pa ženske, taki ljudje, ki bi radi pred
svetom lepi bili in bogati pa imenitni, ki bi radi kaj ve¬
ljali, ti večidel veliko derže na lišp in na lepo obleko.
Zatorej se toliko oseb tako imenitno oblači, imenitnejše,
kakor jim dopušča njih stan in njih premoženje. Marsi-
kterej se zdi, daje zelo nesrečna, če ne more nositi se po
najnovejši šegi, in je polna zavisti, če druge vidi po novem
spakovati se. To je napuh življenja, duh sveta. Sv. Janez
pa naravno piše (I. 2, 15): „Kdor svet bolj ljubi, v
tem ni Očetove ljubezni/'  Zatorej se vidi tudi pri
vseh, ki imajo pravo ljubezen do Boga, da ne čislajo in
ne marajo lepe obleke, in da jo zaničljivo prezirajo. Kako
malo je marala sv. Elizabeta za lepo obleko, pokazala je
to večkrat v šali in pri igri, iz česar je bilo pa vsjgdar
razvideti njeno pravo misel in globoko resnobo. Ce je
sedela pri svojih služabnicah, ogernila se je včasih s sivim
bornim plajščem, si djala na glavo razdrapan grob robec,
ter tako beraški oblečena hodila gori in doli, rekoč: „Taka
bom hodila, ko bom obožala zavolj Boga.“ Kakšna ubožna
dekle ali dekla si včasih misli, kako gosposki bi se obla¬
čila, ko bi bogatega moža dobila; mlada kneginja pa je
mislila, kakšna bi bila takrat, ko jo bo zadelo uboštvo in
beraštvo. Zakaj je pa že zdaj tako mislila? zato, ker je
svet premagala z ljubeznijo božjo.

„ Vaša lepota ne bodi v zunanjem, v pletenji
las, v zlatnini pa lepi obleki, ampak v skritem
človeku serca, v enakosti krotkega in tihega duha,
ta ima pred Bogom veliko ceno.“  (I. Pt. 3. 3, 4.)

Rože.

Sv. pismo pravi o našem Zveličarji, da je bil zato
ubog, da bi nas obogatil. Kavno v tem je pokazala sv.
Elizabeta, da je prava naslednica Zveličarjeva. Z mislimi
iu svojim ravnanjem je stopila doli s prestola, doli v

38

uboštvo, ter si prav goreče prizadela, da bi uboščekom
njih stan izboljšala. Sv. Frančišek Šaleški imenuje to
kneginjo zavolj tega: ubogo v bogastvu in bogato
v uboštvu.

Ves denar, ki ga je v roke dobila, je za uboge ober-
nila, in če druzega ni imela dati, dala je svojo obleko.
Doma je predla s svojimi gospami, in volneno obleko de¬
lala ubogim. Ni čakala, da bi ubogi k nji prišli, dasi tudi
jih je že tako preveč prihajalo, ampak sama jih je poiskala.
Kakor se lovec ne ustraši nikakoršnega vremena in nika-
koršne težave, kedar divjad sledi: tako je tudi Elizabeta
skoraj strastno lovila ubogih. Hodila je po stermih
in samotnih stezah, obremenjena ž živežem in drugimi
potrebnostmi, ter po kočah iskala ubogih. Kar nič se ji
ni gnjusilo, ko je zagledala nesnago in zadihala nezdrav
zrak, ki sta napolnovala te siromaške koče, kakor bi bila
ona sama solnčni žarek, kterega se tudi nič ne prime, ako
ravno zasije po nečednih krajih. Delila je, česar je bilo
treba, da tudi tolažila je, in razveseljevala je začudene
ljudi, govoreča jim mile, prijazne in ljubeznjive besede. Ce
so jih stiskali in skerbeli dolgovi, prevzela jih je ona, in
iz svojega ona poplačala. Posebno usmiljeno se je skazo-
vala otročnicam. Obiskovala jih je, kolikorkrat je mogla,
sedala k njim, jih spodbujala in tolažila. Novorojene otroke
jemala je Elizabeta na svoje naročje, jih pestovala, kakor
bi bili njeni lastni otroci, jim napravljala potrebna obla¬
čilca ter je vanje zavijala. Prav pogostoma se je ubogim
družinam sama ponudila za kerstno botro. S tem je hotela
prevzeti materno skerb za ubožne otroke, kakor bi bila
dolžna kaj tacega storiti.

Za pogrebom kakega bogatina ali imenitneža gredo
kar cele trume sveta, ubozega pa celo o smerti malokdo
čisla, in za njegovim pogrebom prav malokdo gre. Eliza¬
beta je pa ravno pri ubogih merličih posebno rada oprav¬
ljala tisto delo usmiljenja, ki se mu pravi „mertve poko¬
pavati^ Z lastnimi rokami je zavijala merliča, in pogo¬
stoma za to svojih rjuh prinesla. Pogostoma je celo noč
prečula pri merliču, in potem mu je šla za pogrebom, med
potjo pobožno molila, kakor da bi bila pokopavala kakega
človeka iz svoje bližnje žlahte.

Sv. Elizabeto malajo večkrat, kako ima rože v pred¬
pasniku. Da jo tako slikajo, prihaja od neke povesti, ki
jo o sv. Elizabeti že mnogo sto let pripovedujejo. Pravijo,

39

da je šla nekdaj po hribu doli, ter ubogim nesla vsakoršnih
jedi. Nenadoma jo sreča grof ter jo praša, kaj da ima*
Nada bi bila dobro svoje delo zamolčala, in torej po na¬
vdihu sv. Duha odgovori : v  „Rože imam, da si venec sple¬
tem. “ Grof na to pravi: „Caj, pokaži, da vidim!“ Elizabeta
odgerne, in res je imela v predpasniku najlepše rože, rudeče
in bele, to pa o takem času, ko rože nikjer niso cvetele.
Grof spozna, da tukaj je nekaj nadnatornega; na mestu
pa, kjer se je to zgodilo, dal je znamenje postaviti v
spomin.

Mogoče, da je ta dogodba le sama povest, a vendar
ima v sebi globoko misel, duhovno resnico. Dobrote nam¬
reč, ki jih iz kerščanske ljubezni ubogim skazujemo, te
dobrote in ti darovi se nam spremene v rože, iz kterih si
spletamo venec zasluženja. Le nekoliko pomisli, kaj je
rožno steblo. Steblo ima svoje korenine v černi mokri
persti, iz tal dobiva živež, ga vse tako rekoč sesa; ta živež
ali ta sok gre v veje, v vejah se čudno spreminja in pre¬
taka, in naposled se prikaže zeleno perje, cvetoče in lepo
dišeče rože. V zemlji pač ni prijetnega duha, ni rudeče
in bele barve, v tleh ni zelenega perja ne okroglosti, ki
jo perje ima, in vendar prihaja vse to iz perstenih tal.
Rožno steblo je tako pristvarjeno, da ima tako moč v sebi,
k temu pride še toplo, žarko solnce, ki v steblu tako dela
in sok spreminja. Kos kruha ali mesa, kozarec vode, voz
derv, par nogavic ali črevljev, srajca ali kako drugačno
oblačilo, goldinar ali tolar, vse to je, bi djal, iz persti,
iz zemlje, brez življenja, brez posebne lepote in brez višega
pomena. Ce pa ti kaj tacega imaš, pa iz kerščanskega
usmiljenja uboščeku daš, tedaj se pa ta dar spremeni v
rožo, pa v tako rožo, ki je pred Bogom lepa in ki pred
Bogom prijetno diši. In če si boš dosti taeih rož nabral,
boš si spletel venec, in s tem vencem na glavi se boš
prikazal pred božji prestol, tje gori nad zvezde. Kerščanski
dobrotnik je zatorej podoben rožnemu steblu, zato ker
pozemsko blago spreminja v rože dobrih del usmiljenja.
Solnce pa, ki dobrotnika nagiba in mu ogreva serce, da se
pozemsko v nebeško spremeni, malovredno pa v drago, to
solnce je sv. Duh, ki s svojo ljubeznijo in s svojo toploto
sije v kerščanska serca. Okoli cerkve, ki je bila sv. Eli¬
zabeti na čast zidana, raste še zdaj veliko rožnih stebel,
in to je prav lepo znamenje, ki spominja na sv. Elizabeto,
na to velikansko dobrotnico ubogih, in ljudje so prav sto-

40

rili, da so rože nasadili okoli cerkve in okoli Prežigrada,
v kterem je nekdaj ta svetnica prebivala.

„Milošnja bo vsakemu, ki jo deli, v veliko
zaupanje pred najvišim Bogom.  “ (Tob. 4. 12.)

Križani v postelji.

Kdor je bolan, prav za prav več terpi, kakor tisti, ki
je ubožen. Kdor je pa oboje skupaj, bolan pa ubožen, ta
ima še veče terpljenje; zakaj veliko siromaštvo samo že
tako pritiska, kakor dolga bolezen, bolezen pa najbogatej¬
šega človeka porine v veliko, prav veliko uboštvo, v tako
siromaštvo ga pripravi, da še berač ne menja ž njim.
Tega si nihče ne more prav misliti, kaj se pravi bolan pa
ubožen biti. Najmanj pa vedo taki ljudje, ki so zmiraj
zdravi, in kterim se zmiraj dobro godi; taki ne morejo
umeti, kako žalosten je stan bolnika, ki je ubožen, ali
pa siromaka, ki je bolan. Samo ljubezen  čuti kakor
mati. samo ta prav iz serca  skerbi za uboge bolnike, ta
se joka z jokajočimi, in terpi s terpečimi.

Takrat je bila tudi po Nemškem neka bolezen zelo
razširjena, bolezen, ki se dobiva zdaj samo še na Jutrovem,
ostudni spuščaji, srab ali nekakšne gobe. Taki bolniki
veliko terpijo, pa imajo tudi po vsem životu in po vsem
obrazu gnjusobne bule, ture in otekline. Bolezen je na¬
lezljiva in muči in trapi človeka po dvajset in trideset
let, dokler naposled živ ne segnije, in dokler ga smert ne
pograbi. Ker taki gobovi ne morejo živeti med drugimi
ljudmi, in ker pravijo, da je vse nalezljivo, za kar primejo,
ne morejo in ne smejo nič delati, nič obertovati, da bi si
kaj prislužili, in tako pridejo še v najbritkejše uboštvo.

Take gobove bolnike je imela Elizabeta posebno rada.
Kjer jih je dobila, je k njim sedla, jih tolažila, rekoč, da
če bodo ta prenesrečni svoj stan poterpežljivo prenašali,
tamkaj v večnosti ne pridejo v peklo, ampak da bodo za
svoje terpljenje in svojo poterpežljivost veliko plačilo do¬
bili. Ko jih je bila tako ljubeznjivo in priserčno nagovo¬
rila, da so bili siromaki voljni, udani in poterpežljivi, jih
je še z obilno milošnjo obdarovala, preden je odšla. Ko je
bil veliki četertek, pa reče skupaj pripeljati vse gobove iz
okolice, in ko so bili skupaj, jim umiva roke in noge, in
v Kristusovi ponižnosti jim je poljubljala rane, ture.

41

Tako je; ta čudna svetnica je imela zares nekaj ta-
cega, kakor ima sin božji v sv. Rešnjem telesu. Najsi bo
človek še tako zverižen in sključen in sbromljen, najsi
ima obraz še tako grozno od raka razjeden, tako da vsak
od njega beži: ljubi Zveličar pa vendar rad v sv. obhajilu
k njemu pride, prav rad, tako rad, morebiti še rajši kakor
k marsikteri mladi in zdravi osebi. Ravno tako rada je
hodila tudi Elizabeta, kakor ne bi imela telesa, kakor bi
bila samo še duša brez mesa in kervi, k najostudnejšim
in najgeršim bolnikom. Dotikala se jih je brez strahu,
kakor bi kak drug prijemal ljubkega otročiča. Nekdaj
se primeri, da pride k nji gobov bolnik, ki je pa imel na
glavi še drugo, strašno gnjusno bolezen. Marsikaka bravka
bi se stresla in ušla, ko bi jej natanko popisaval na suhem
papirji to bolezen. Mlada deželna grofinja pa siromaku
veli, naj sede na vertu na tla, in potem je Elizabeta oprav¬
ljala nad gnilcem delo, kakoršnega bi ne bila storila naj-
veča beračica, tudi ne za veliko plačilo. Elizabeta je djala
bolnikovo glavo na svoje naročje, mu strigla z gnojnino
prisušene lase, mu omivala in zavezovala glavo. Ko je to
delo opravljala, pridejo njene gospe. Elizabeta pa, namestu
da bi se bila sramovala, ali pa obraz nabrala v pobožne
gube, se je smijala. In res, prava kerščanska  čednost
je zmeraj vesela, in le samo na se malo gleda. Včasih stori
kako težko dobro delo, kakor igraje, ali pa kakor za šalo.

Deželni grof, njegova soproga Elizabeta in grofova
mati so bili v nekem drugem gradu, Novi grad imenova¬
nem. Ljubeznjiva Elizabeta nikjer ni imela pokoja, tudi
tukaj si ga ni dala, ter tudi tukaj je skerbela, da bi ljudem
olajšala siromaštvo. Sofija, grofova mati, je bila tega prav
nejevoljna; kajti imenitni, posvetni ženski se nobena reč
ne zdi tako neslana, nesterpljiva in budalasta, kakor če se
visokorodna kneginja tako po materno peča s preubožnimi
in nesrečnimi ljudmi, kakor bi bili njeni otroci. Pride
neki gobov siromak, ki je bil majhne postave, oduren in
gerd pa tako, da se nihče zanj ni zmenil. Ta sirota se je
zdel Elizabeti kakor dobra najdba. Okoplje ga, ture in
bule mu namaže z zdravilnim oljem, in potem ga spravi
v posteljo — grofovo. Ko je stregla temu nesrečnemu
človeku, pa pride Ludvik domu. Kakor bi trenil je stara
grofinja po konci, ter mu hiti Elizabeto zatožit, kaj po¬
čenja. „Le semkaj pojdi, pa poglej 1 ', je djala, „kakšne
čudeže dela tvoja Elizabeta 11 . Prime ga za roko, ter ga

42

pelje v njegovo spalnico, in pravi: „Zdaj pa malo preglej,
moj ljubi sin, kaj je; tvoja žena ti deva gobove v posteljo,
v tvojo posteljo; jaz sem jej pravila, da ne, pa ni marala.
Kakor je videti, 'bi rada imela, da bi bil gobov še ti.“ De¬
želni grof potegne zagrinjalo spred postelje, pa kaj vidi?
— Jezusa Kristusa, to se pravi: Bog mu je zdajci odperl
dušne oči, mu užgal živo vero, in s to vero je spoznal,
da siromašni bolnik je Kristusov ud, in zatorej ga je grof
ljubeznjivo in spoštljivo pogledal, napuhnjena grofova mati
pa je bolnika pogledovala s studenjem in zaničevanjem.
Blaga Elizabeta je stala za svojim soprogom, in morda jo
je skerbelo, da bi zdaj njen mož vendar ne bil nejevoljen,
a Ludvik se je bil zamislil v Boga — potem se k nji
oberne, in ji prijazno de: „Elizabeta, moja sestra, takih

gostov mi le večkrat v posteljo deni, hvaležen ti bom.
Kedar se v takih čednostih vadiš, ne daj se od nikogar
ovirati.“ Grof poklekne in moli: „ Gospod, bodi usmiljen

meni ubogemu grešniku. Jaz nisem vreden vseh teh ču¬
dežev, to prav dobro spoznam, toda pomagaj mi, da bom
človek po tvojem sercu in po tvoji božji volji. “

Tako je molil pobožni knez. — Tudi jaz in moji
bravci Te prosimo, o Gospod in Bog, prav priserčno, od¬
pri tudi nam oči, da bodemo vsacega ubožnega, bolnega
ali sicer nesrečnega človeka imeli za pravega uda terpe-
čega Zveličarja, in da se ga usmilimo. Prav živo utisni v
naša serca, da kar takemu storimo ali odrečemo, je Tebi
samemu storjeno ali odrečeno.

„Nato bode kralj odgovoril in jim rekel: Bes¬
nimo vam povem , kar ste storili komu teh naj¬
manjših mojih bratov, to ste meni storili. “  (Mat. 25.40.)

Ker je deželni grof svojo ženo tako lepo spodbujal,
naj še zanaprej tako dobro in usmiljeno dela, je Elizabeta
serčnost dobila, da je od njega še kaj več zahtevala.
Prežigrad stoji visoko, in marsikteremu bolnemu in sta¬
remu človeku je bilo težko iti v hrib, da bi si pri ljubezni
polni materi ubogih pomoči izprosil. Deželni grof je do¬
volil, in tudi sam pomagal, da je Elizabeta v znožji hriba
postavila ubožnico ali ubožno hišo. Tukaj je bilo odslej
o skerbljevanih 28 oseb, bolnih in hiravih. Sv. Elizabeti
pa so se ti 28 ljudje zdeli, 'da so svetilnice,  ki gorijo
na čast Gospodovo. Te siromake je vsak dan sama obisko¬
vala, in jim donašala jedi in pijače.

43

Poniževanje samega sebe.

Poklekniti ali pripogniti se, to se lehko zgodi tudi s
prevzetnim sercem, ali vsaj brezmiselno, brez pobožnosti;
to ni nič. Duša  sama mora poklekniti, in telo pripogniti
— to je lepo in prijetno Bogu. Zlasti pa je Bogu prijetno,
če človek samega sebe zavolj Boga ponižuje.

Ves postni čas je Elizabeta še enkrat toliko molila,
polovico več vbogajme dajala, in se ostrejši postila, kakor
je bilo zapovedano. Veliki četertek je vse odložila, kar je
imela imenitnega in knežjega na sebi, ter se je oblekla
kakor prav ubožna oseba, in tako oblečena je po cerkvah
molit hodila. Potem si je preskerbela dvanajst ubogih,
včasih gobovih, kterim je noge umivala, in vsakemu da¬
jala po sreberniku, obleko in beli kruh.

Noč med velikim četertkom in velikim petkom je
prečula in premolila, Kristusovo terpljenje premišljevaje;
kajti prav globoko si je v serce vtisnila, da Zveličar to
noč tudi ni imel počitka, in da je bil vso noč neprenehoma
mučen.

Veliki petek so imeli takrat navado, da so ljudje,
cerkve obiskujoči, na altarje darila pokladali, vsak po stanu
in premoženji. Sv. Elizabeti je bilo pa pred očmi, kako
je Sin božji ta dan največe muke terpel, kako je največe
uboštvo prenašal, kakoršnega največi berač ne terpi —
da je bil vpričo vseh ljudi razgaljen in slečen, da je terpel
najhujši žejo, da mu je to žejo povikševala še zgubljevana
kri, da ni imel ne kapljice vode •— kako je bil v strašni
stiski do zadnjega diha, in da ni imel, kamor bi glavo
položil: vse to jo je nagibalo, da se ta dan nikakor ni
htela kazati imenitno gospo ali kneginjo, ampak da je
htela biti ponižna dekla križanega Zveličaija, rekoč: „Danes
je dan poniževanja 14 . V beraški obleki in bosa rila se
med ljudi, ki so jo pritiskali in suvali. V predpasniku je
nesla majhne dari, kakor so jih prinašali ubožni ljudje,
nekaj platna, malo kadila in kakšno voščeno svečo. Tako
je obiskavala cerkve, poklekovala pred vsakim altarjem,
in odlagala svoje darove.

Imenitne, visokorodne osebe so jo grajale, češ, kneginja
je, pa deva na altar tako pičle in beraške dari. Kavno
tukaj, so mislili ti ljudje, se mora izkazati z bogatimi
darovi, in drugim dati lep izgled, da jo posnemajo. Ti
ljudje so pač tako sodili, kakor  svet sodi vse duhovne

44

stvari, namreč postransko in poveršno. Mlada gospa, sv.
Elizabeta, od sv. Duha podučena, pa je pravo zadela. Na
kaj gleda Bog bolj: ali na dar pa denar, ali gleda bolj
na ponižnost? Knežje, imenitno darilo je pred Bogom
kakor otroška igrača iz stekla ali pomalanega lesa ali pa¬
pirja. Ponižno serce pa je pred njim kakor drag žlahten
kamen, je lepota za ta in za oni svet. Da pa sv. Elizabeta
takih malo vrednih darov ni prinašala iz varčnosti, poka¬
zala je še tisti dan, ker je šla revežev iskat, in jim obilno
miloŠDjo delit.

Nekaj podobnega je delala sv. Elizabeta še tudi prošni
teden. Ljudje so bili takrat vajeni, da so velike gostije
napravljali; posebno so se pa taki v krasnih in dragih
oblekah skazovali, ki so mogli. Deželna grofinja pa je
storila narobe: oblekla se je v oblačilo, storjeno iz grobe
volne, ter bosa šla za križem. Pri pridigah pa, ki so bile
take dni, sedla je med beračice, ker je htela, da jo imajo
za beračico. Mislila je, da tako je, da tako bo Kristusa
vredno počastila.

„ Učite se od mene, ker jaz sem Jcrotak pa iz
serca ponižen, in našli boste pokoj svojim dušam.  “

(Mat. 11. 29.)

Zadrega.

Ko je bila sv. Elizabeta že nekaj časa omožena, na¬
pravijo se štirje najžlahtnejši gospodje z Ogerskega na
božjo pot v Cahe. Andrej, kralj ogerski. naroči tem go¬
spodom preden odidejo, naj gredo skoz Turingijo, in nje¬
govo hčer ondi obiščejo. Zakaj veliko mu je na tem ležeče,
je djal, da ve, kako se njegovi hčeri godi, in kako je sploh
na knežjem dvoru. Tudi naj povabijo Elizabeto pa nje¬
nega soproga, je kralj gospodom naročil, da prideta na
Ogersko, kralja obiskat, ker zelo hrepeni, da bi ju še enkrat
videl. Gospodje so storili, kakor jim je bil kralj naročil.

Turinški deželni grof, Ludvik, sprejme ogerske goste
prav dobrotno in priljudno; in vendar ga je spravilo to
obiskanje v veliko zadrego. Dobra gospa Elizabeta je bila
namreč svoja najlepša oblačila, ki jih je nosila o ženitnini,
sparala in zrezala in predelala v priprostejšo nošo. Grof
si je mislil, če se zdaj moja žena v navadni obleki in ne
v knežjih oblačilih svojim rojakom pokaže, in če bodo ti

45

gospodje potem doma pripovedovali, kako da Elizabeta
slabo opravljena kodi, bodo na Ogerskem menili, da se
Elizabeti slabo godi, in da ne ravnajo ž njo, kakor se
s kneginjo spodobi, zlasti ker ti ljudje — na Ogerskem —
veliko derže na lepo obleko. V takih, skerbeh gre Ludvik
k nji in pravi: v „Ah, ljuba sestra, gospodje od tvojega
očeta so prišli. Če te bodo videli, da si tako slabo oble¬
čena, da nisi v knežji obleki, bode naju obadva sram;
časa pa tudi ni, da bi si kneginjsko opravo naredila, obleko
po stanu. Preveč skerbiš za ubožne, nase pa zabiš.“

Dobre gospe Elizabete pa taka novica kar nič ni
osupnila. Prijazno mu je djala: „Ljubi brat, le potolažen
bodi. Jaz se bom našim gostom že tako izgovorila, in
ž njimi ravnala tako prijazno in priljudno, da bodo radi
pri nas, in da me bodo tako veseli, kakor bi nosila naj¬
lepši obleko. “

Grof odide, Elizabeta pa poklekne in prosi Boga, naj
se reč tako izide, da bo dobro. Rekla je: „0 Gospod

Jezus Kristus, najmilostljiviši in najzvestejši oče, sladki
tolažnik ubogih in stiskanih, prijatelj in gotovi pomočnik
vsem, ki v Te zaupajo, pomagaj mi, pomagaj svoji dekli,
ki je iz ljubezni do Tebe vso lepotijo razdala. “ Nato se
napravi, kakor je vedela in znala, in kolikor ji je priprosta
obleka dopustila. Sedaj se poda k svojim deželanom.
Tukaj pri svojih rojakih pa je kazala toliko priserčnost
in toliko ljubeznjivost, da se je gostom zdela prav lepa
in prav mila, ali kakor pravi staro sporočilo: „Elizabeta

se jim je zdela tako svetla in veličastna, kakor rožna
juterna zarja.“ Tudi to pripovedujejo, da se je ljudem
zdelo, kakor bi bila oblečena v lepo svilnato obleko, in
ogernjena z višnjevim plajščem, z najdražjimi biseri pre¬
tkanim, na glavi pa da bi bila zlato krono imela — tako
zala je bila videti, da so gospodje z Ogerskega djali, da
celo francoska kraljica v svoji najlepši krasoti ne more se
meriti z deželno grofinjo Elizabeto.

Ko so gostje odhajali, spremljal jih je deželni grof
Ludvik doli do mesta in še nekoliko dalje. Ko se verne
k svoji Elizabeti, jo vesel in začuden praša, kako je bila
naredila, da se je v tako lepi obleki pokazala. Prijazno
smejaje mu odgovori: „To zna Bog narediti, kedar se mu
primerno zdi.“

V tej dogodbi je skrito zlato zerno dvojne resnice.
1. Kdor daje zavolj Boga in iz ljubezni do bližnjega, pa

46

si pri tem ne zmeni, če mu tistega daru samemu ne bo
treba, taeega Bog prav gotovo ne popusti, kedar ga sila
pritiska. Ravno o takib prilikah Bog rad pokaže, da je
še na svetu; in ako tudi Bog čudeža ne stori, pa vendar
stori, da se dogodbe tako ujemajo, da pobožni človek preč
uvidi: Bog je bil tukaj, Bog je to reč vodil, njegova roka
je spoznati ■— kak posvetnjak, človek ubožnega duha, tak
pa poreče: to je le naključje, vse se je naključilo samo
od sebe.

2. Ako človeka pervikrat vidimo, ogledujemo si ga
po obleki in postavi, ter ga poslušamo, kako in kaj govori.
Kedar pa se s človekom natančneje seznanimo, tedaj ne
gledamo toliko na zunanjost njegovo, ampak ga opazujemo
in pretehtujemo po tem, kako se njegova duša pokazuje,
je li človek razumen ali neumen, je li ponižen ali napuh-
njen, je li postrežljiv ali samopriden, jeli dobrega ali ter-
dega serca, je li odkritodušen ali hinavsk, je li veren ali
posveten. Dušna lepota ali pa dušna gerdoba se naposled
vendarle prikaže, včasih tako zelo, da se potem za lepo
ali gerdo zunanjost njegovo še ne zmenimo ne.

„Tako so se lepotile nekdaj tudi svete šene,
tipale so v Boga in pokorne bile svojim možem. “

(I. Pet. 3. 5.)

Gostija.

Deželni grof Ludvik je sprejel povabilo kralja Andreja.
Z vitezi in žlahtnimi gospami je odhajal knežji par na
Ogersko okoli sv. Mihaela 1222. Andrej, kralj ogerski, se
je zelo veselil, da sta prišla, in njima na čast je dal na¬
pravljati velike pojedine, veselice, igre in pa velik lov.
Lahko si mislimo, kako veselo in prijetno je tukaj bilo.
Ko sta po veselicah jela se zopet napravljati na pot domu
na Turinško, dal jima je kralj veliko dragih daril, zlatega
in srebernega krasotičja, dragocenih biserov, svilnatih in
bagrenili oblek in odej. Tako se je bil kralj obnesel, da
so bili tudi naj zadnji grofovi služabniki bogato obdarovani.
— Ko pride grof s svojo soprogo srečno v svojo domovino,
bilo je kmalo potem spet veliko razveseljevanje. Zala Nežka,
grofova sestra, ki jo že poznamo, ta se je bila omožila z
avstrijanskim vojvodom Hefnrikom. To se ve, da je bilo
veliko vabljenja. Dohajali so grofi in plemenita gospoda z
dežele, in delali so velike ženitvanjske priprave.

47

Kako je bilo neki pri sercu naše j gospi Elizabeti, kaj
je čutila njena sveta duša o tako velikih in prazničnih
godovanjih? Kaj ne uče, da take veselice so kristjanu
sploh nevarne? da niso za človeka, ki si resno prizadeva,
da bi popolnejši bil? — To je gotovo vsakamu jasno, da
celo svetnica, mila gospa Elizabeta, takih praznovanj ni
mogla vnemar puščati, dokler je bila po božji naredbi v
takih okoliščinah, dokler je bila deželna grofinja. Tukaj
so veljale evangeljske besede: „Yeselite se z veselimi".

Ko bi se veselic ne bila udeleževala, bila bi celo pohuj¬
šanje dajala, kajti rekli bi bili, da je preobčutna, da klju¬
buje, da je svojeglavna.

Pri tacih veselicah je največ na to gledati, kako se
človek obnaša. Posvetnjak sedi pri veselicah počutno in
nasladno, kakor bogatin pri svoji pojedini. Pobožnejši
kristjan pa sedi kakor Kristus na ženitnini v Kani, z ne¬
beškimi mislimi. Kristjan se varuje nezmernosti, nečimer-
nosti, nepotrebnih pogovorov in neslanega norčevanja, sploh
se varuje, da bi ne žalil Boga. Zraven pa tudi hvalo daje
■ Bogu, da jim je dal tako obilno in tako lepih božjih dari,
da se jih lahko veliko ljudi veseli, in po pameti navžije,
in zatorej porabi kristjan to priliko, da reče marsikako
vredno in koristno besedo. Naposled je pomniti še to, da
se človek nikjer ne more bolje vaditi v čednostih zataje¬
vanja in zmernosti, kakor ravno pri takih pojedinah; kajti
ložej je zmernemu biti pri mizi, na kteri stoji voda in
slabo napravljene jedi, kakor pri knežji mizi, kjer se jed
sama ponuja. In zares, Elizabeta je bila tako zmerna in
tako zderžna, da včasih še lakote ni prav potolažila, ko je
od mize vstala.

Ako pa sprejmeš povabilo k takim praznovanjem, na
pr. če obljubiš, da pojdeš na ženitnino, ali sploh na kako
veselico, pripravljaj se nanjo vselej, kakor je storila sv.
Elizabeta, ako nočeš, da ti veselica v nevarnost ne spravi
tvoje duše. Premisli najprej, kje te skušnjava o takih pri¬
likah najraje zalezuje: ah pri nezmernosti, ali pri nespo¬
dobnih šalah, kosmatih besedah; ali pri tem, da rad po¬
slušaš obrekovanje, natolcevanje, krive sodbe; ali pri ne-
čimernosti. Premisli, je h te skušnjava nagiba na raz¬
uzdanost, ali na to, da bi popolnoma pozabil na Boga.
Zoper take skušnjave oboroži se, naredi si določne in
t  terdne sklepe, prosi Boga pomoči, in kliči svojega angelja
varha, naj ti pomaga, naj posebno čuje nad tabo. Morda

48

ti je mogoče, da svojemu sosedu pri mizi v vest veržeš to
ali' ono seme, kako zerno spodbudne besede, ki bode prej
ali poznej zakalilo, na pr. če kdo zine kako grešno besedo,
ji lahko ti daš drugačni, boljši pomen, ali da jo preslišiš,
ali pa da govorjenje na drugo stran oberneš. Morda imaš
priliko, koga na dobre bukve opomniti, ali mu jih ponu¬
diti; lahko tudi kaj pripoveduješ, kaj tacega, da so drugi
resnobnejši, ali kaj tacega, kar jih k dobremu spodbada;
govori o tej ali oni nesreči, priporočaj v podporo tega ali
onega siromaka ali bolnika. Na vsak način ti je mogoče,
da imaš dušni dobiček  pri gostiji: v največi obilosti
jedi in pijače bodi prav zmeren, med smehom, med pogo¬
vori, med godbo svoje misli pogostoma pri Bogu imej. —■
Pa dolgo tudi ne ostani; pojdi, prej ko moreš, če moreš
oditi brez spodtikljeja.

Kedar si na taka in enaka razveseljevanja povabljen,
se vselej bolje napraviš kakor sicer, zlasti se pa ženske
pogostoma dolgo pripravljajo in napravljajo, preden vse
cape nase denejo, in dolgo terpi, da vsaka guba na njih
prav stoji, ali pa trak prav visi. Od veselice pa še nekteri
kaj sabo domu vzamejo, kake ostanke, posebno kaj od
kruha ali sladke peke, ali kako drugo sladčico. Stori tudi
ti tako —• toda v duhovnem pomenu. Preden greš na
gostijo, pripravljaj se z molitevjo, s preudarjanjem, z do»
brimi sklepi. In preden se z gostije vračaš domu. nesi
sabo, kar si med gostijo dobrega storil, dušni dobiček, sad
koristnih pogovorov. Ce boš tako delal, nikdar se ne boš
kesal, kedar pojdeš od kake gostije.

„Ali jejte ali pite ali sicer kaj delajte: vse
storite v čast božjo. “  (I. Kor. 10. 31.)

Kerščanska lahkomišljenost.

Bila je spet gostija, vsi povabljeni so bili skupaj, le
grofinje je še manjkalo. Ravno je hitela po stopnjicah,
kar zagleda reveža, na pol nazega, ki je bil videti tako
bolan in slaboten, da se je Elizabeta čudila, kako je mogel
po hribu priti.

Ko siromak grofinjo zagleda, stoka ter jo za božjo
voljo prosi, naj mu kaj milošnje podeli. Elizabeta pa. nič
denarja pri sebi ni imela, časa zgubljati tudi ni smela,
ker so jo gostje že čakali. Zatoraj prosivca s tem tolaži,

49

da mu bo kaj z mize poslala. Ali berač s tem ni bil za¬
dovoljen , ampak je še glasneje in silneje klical, naj mu
preč kaj da. —• Kaj neki je sv. Elizabeta storila?

Več sto let poprej je srečal mlad rimsk vojak, ki je
imel tudi dobro serce, ravno tako berača ob poti. Bil je
na pol nag, vojak pa ničesar ni imel, s čemur bi bil ubo¬
gemu pomagal, samo svoj vojaški plajšč. Prereže ga, in
polovico ga da beraču. Tovarši njegovi se mu zavolj tega
posmehujejo. Vojaku pa se po noči Kristus prikaže, oger-
njen s polovico plajšča, ter pravi angeljem, ki so ga ob¬
dajali: „To obleko mi je dal Martin 11 . Zveličar pa mu je
za polovico plajšča dal največe plačilo, ki je. Mlademu
vojaku je dal milost,  da je zdaj svetnik izmed največih
svetnikov, ki ga katoliška cerkev visoko časti; ta mož je
sveti Martin,  škof turskega mesta (na Francoskem).

Elizabeta je storila nekaj podobnega. V svoji veliki
dobrotnosti in človekoljubnosti nikakor ni mogla, da bi
bila revežu odrekla, česar je prosil. Svoj dragi svilnati
plajšč s sebe vzame, pa ga da beraču. Morebiti si ga je
dala narediti ravno za to priliko — takrat namreč je bila
navada, da ženske niso smele brez plajšča priti v imenitno
družbo. Druzega plajšča ni imela; da bi bila imela kaj
po dvoje, za to je bila preradodarna, je premalo čislala
krasno obleko, in da bila imela obleke na izbiro, tega celo
ni marala. In vendar ni smela brez plajšča med visoke
goste. Zdaj ni vedela druzega storiti, kakor v svojo izbo iti
in se Bogu priporočiti, naj jo reši iz zadrege.

če pomislimo okoliščine, ali ni Elizabeta nerazumno
in lehkomišljeno ravnala, oddavši plajšč? Dolžna kaj ta-
cega storiti seveda ni bila; a ravno to je na svetnikih
lepota in cvet, da več dobrega store, kakor je zapoveda¬
nega. — Gostje in grof so še zmerom čakali Elizabete,
kar stopi viši dvornik v obednico, gre k grofu, in reče
vpričo vseh: „Moj gospod naj sodi sam, je li pametno,

da zavolj tega čakamo, kar je vaša ljubljena soproga, naša
knezinja, ravno zdaj storila. Kavno zdaj je reveža oblekla
in mu dala svoj plajšč . u  Dobroserčni grof se prijazno
smeji z drugo gospodo vred, potem pa gre venkaj Elizabete
iskat. Ko jo najde, pravi: „Ljuba sestra, zakaj ne prideš
jest? taho dolgo te že čakamo.“ — Elizabeta odgovori:
„Pripravljena sem, da grem 11 . — „Samo plajšča nimaš na
sebi 11 , odverne grof. — Elizabeta pravi: „ Nekomu sem

ga podelila; taka grem, kakor sem, če ti je prav“. Zdaj

Križana usmiljenost. 4

50

prihiti služabnica in pravi, da je ravno kar videla plajšč,
da visi na obešalu. Elizabeta gre, in res ga dobi ravno
tam, kamor ga je navadno obešala. Elizabeta preč po¬
klekne, in se hitro Bogu zahvali, potem pa gre s soprogom.

Ker nihče ni mogel povedati in pojasniti, kako je od¬
dani in darovani plajšč na svoje mesto se povernil, jeli so
misliti, da se je Kristus prikazal svoji zvesti služabnici,
in da jo je po tej poti poplačal in spodbudil k delom
usmiljenja.

„Nag sem bil, pa ste me oblekli.“

(Mat. 25, 36.)

Nebeška obleka.

Iz davnega časa je okoli sto pisem, ki pripovedujejo,
kako je sveta Elizabeta živela. V nekem takem pismu
pa je brati, kako je nekdaj Elizabeta razdala vso boljšo
obleko, in da se še pokazati v čem ni imela, ko je bil ne¬
pričakovano prišel na obiskanje velik gospod in knez; in,
kako ji je potem angelj prinesel krono in knežjo obleko,
in da se je na to čudno lepo oblečena pred goste prikazala.

Daši tudi je ta reč le pripovedka iz starega časa, ima
vendar v sebi globoko resnico.

Prav znamenito je, da sv. pismo tolikrat obleko
jemlje za podobo, da ž njo in na nji pokaže, kakšna je
duša. Na kraljevem gostovanju, ki ga Zveličar pripoveduje,
tistega venkaj veržejo, ki nima svatovske obleke.  Šv.
apostelj Pavelj zdihuje, naj bi njegova duša ne bila naga,
kedar bo smert obleko  telesa vzela. V razodenji sv.
Janeza pravi pa Gospod škofu laodikejskemu: „Ne veš,

da si nag; svetujem ti, kupi si pri meni belih oblačil,
da se pokriješ, in da sramota tvoje nagote ne bode očitna 44 .
Ko pa sv. Janez gleda veličastvo nebes, govori o 24 sta¬
rešinah, ki so najbližej prestolu božjemu, da so oblečeni
v bela oblačila  in da imajo zlate krone na glavi.

Obleka ni to, kar človeško telo; obleka ne raste iz
njega kakor lasje; in vendar je potrebna človeku. Nazega
človeka je sramotno, je nespodobno pogledati, je tako
gerd,  kakor je gerda obrita žival. Kaj je pa dušna
obleka ? — Dušna obleka mora kaj druzega biti kakor
duša, ali kakor to, kar iz duše raste, in mora vendar biti
duši tako potrebna, kakor telesna obleka truplu. Brez te

51

obleke je duša nesrečna  stvar, ki se mora sramovati
sama sebe, in Boga in vsega sveta, kedar bo vse očitno.
Od druge strani pa dubovna ta obleka daje duši toliko
lepoto, dajo  sam sveti Bog rad ima;  ona je pred Bogom
kakor v belib oblačilih in kakor z zlato krono na glavi.

Ta obleka je to, kar cerkev imenuje posvečujočo
milost,  tista obleka, ki smo jo zgubili po Adamovem
grebu, ktero nam je pa Kristus pridobil in ktero duši po¬
deljuje sv. Duh; ta obleka sv. Duha nas Bogu spodobi, in
nas stori otroke nebeškega Očeta. Posvečujoča milost je
duši to, kar je solnce zemlji. Kar je lepega na zemlji, kar
rodovitnega, vse življenje na zemlji prihaja odsolnca. Naj
mine solnce, in zemlja bi bila potem prežalosten kraj,
zmerznena kepa, pokrita s temno nočjo. Taka je s člo¬
veško dušo. Brez posvečujoče milosti je duša pred Bogom
temna, merzla, odurna, kakor deževna noč v pozni jeseni.
Ako ima pa duša posvečujočo milost, tedaj je lepa, ker
Duh božji vanjo sije s svojo ljubeznijo. Zatorej ljubi taka
duša vse,  kar  Bog ljubi, ravno zato, ker Duh božji v
nji prebiva, in ji ljubiti pomaga; taka duša ljubi Boga in
ljudi in vse dobro.

Sicer je telo več vredno ko obleka. Tukaj pa je
narobe: obleka je več vredna ko duša — in brez te obleke
je duša siromaško, nesrečno bitje. To dušno obleko dobimo
v sv. kerstu, pa jo tudi zgubimo, kedar smertni greh sto¬
rimo ; pa si jo zopet kupimo, če se resnično spokorimo, če
zakrament sv. pokore vredno prejmemo. To obleko mo¬
ramo varovati, varujemo pa jo tedaj, kedar se greha ogib¬
ljemo, kedar veliko molimo, kedar po vrednem prejemljemo
sveto večerjo, kedar iz ljubezni do Boga dobro delamo.
To obleko mora vsak imeti, kdor hoče v ne¬
besa priti.

„ Vi vsi ste otroci svetlobe in otroci dneva;
z nočjo in s temo nimamo nič opraviti. “

(I. Tes. 5, 5.)

Sveta maša.

Dobra dela so ali živa ali mertva; mertva pa so on-
daj, kedar jih delaš iz hinavstva, iz sebičnosti, iz pristra¬
nosti, iz strahu, da bi kaznovan ne bil. Pred Bogom so
dobra dela še le tedaj živa, ter imajo še le tedaj svojo

4 *

52

ceno, če so zavolj Boga storjena, tedaj če so verska. Ravno
zato je življenje polno čednosti in dobrih del tudi življenje
polno molitve. Zakaj molitev je, ki človeka nagiba, in
mu daje moč, da dobro dela, in molitev dobra dela Bogu
posvečuje. — Molitev pa je taka, kakoršna je duša, iz ktere
molitev prihaja. Ce je duša z grehi omadežana, je pač
tudi molitev iz te duše kakor rastlina, razjedena od go¬
senic, je vsa onesnažena. Ktera duša pa je brez greha?
Moja in tvoja  gotovo ne. Bog pa je skoraj strašno
svet, in naša siromaška molitev iz naše grešne duše je
pred njim ravno taka, kakor slaba jed v nečedni posodi.
In človek bi moral skoraj vse zaupanje zgubiti, da bi še
molil, ko bi takega sredstva ali pomočka ne bilo, s kterim
naši bolni molitvi pomagamo, s kterim ji pridobivamo pred
Bogom veljavo, dopadljivost in pa vrednost.

Pomoček je pa ta, da našo molitev ponujamo in pri¬
našamo Bogu po našem Zveličarju in po našem Sredniku,
ki neprenehoma za nas prosi. On je za nas plačal najvišo
ceno, plačal je s svojo božjo osebo; v najstrašnejšem terp-
ljenji in največi sramoti je radovoljno končal na Golgati
svoje sveto in bogoslužno življenje. In ta dar, ki je ne¬
zmerne vrednosti, je nam dal in nam zapustil, tako da
morejo po Kristusu odpuščenje doseči vsi grešniki, da vsa
dobra dela, in vse poterpežljivo preneseno terpljenje po
Kristusu zadobi večno vrednost, da vse molitve, storjene
v njegovem imenu, postanejo močne in silne, tako silne,
da v nebesa predero. Zavolj tega se sklepajo tudi vse
cerkvene molitve z besedami: „Po našem Gospodu Jezusu
Kristusu, tvojem Sinu, ki s tabo živi in kraljuje, v edinosti
s sv. Duhom, na vse vekomaj. Amen J

Gospodu našemu pa ni bilo dosti, človeški med ljudmi
prebivati, iz goreče ljubezni, in pa v velikih bolečinah na
križu umreti; hotel je tudi, da poznejšim kristjanom za¬
pusti, ne samo suh spomin, ampak da jim zapusti svojo
lastno osebo,  sebe, Boga in človeka, in pa tisto velikansko
daritev, ktero je bil sam opravil. Rekel je: „ Jaz ostanem
pri vas vse dni do konca sveta“. In to svojo besedo je
spolnil, ko je postavil daritev svete maše. Od povzdigo¬
vanja je namreč Kristus popolnoma pričujoč, s svojim
telesom in s svojo kervjo, s svojim duhom in s svojo pri¬
prošnjo. Ljudi, ki so v cerkvi, on vidi s človeškimi očmi,
kakor je videl Marijo in Janeza pod križem. On moli in
prosi za ljudi, kakor je na križu molil in prosil za svoje

53

sovražnike. Tvoje prošnje on posluša in je sprejema kakor
je poslušal in sprejel prošnjo desnega hudodelnika, in tvojo
molitev on vklepa v svojo mogočno priprošnjo. Na Golgati
se ti kaže Kristus v podobi nazega, kervavega hudodelca,
na altarji pa se kaže v podobi ponižne hostije.

Kako je bilo pa s sv. Elizabeto v tej zadevi? — Tako
le. Elizabeta je imela terdno in živo vero, in zato jo je
zmeraj silno vleklo k altarju, da bi svojo molitev po Kri¬
stusu močno in mogočno storila. Vsak dan je šla k sveti
maši. Kakor je pozvonil pervikrat, je veselo in goreče
hitela doli v Izenak v cerkev, tako da jo ženske, ki so jo
spremljale, še dohajati niso mogle. Svojo pobožnost je
začenjala s tem, da je najprej nekolikrat pokleknila, in
potem nektere molitve opravila za tiste zadeve, v kterih
je ravno takrat bila. Po spremenenju sv. hostije gledala
je vanjo in v kelh z vero, z upanjem in z ljubeznijo, kakor
tudi nebeški Oče gleda večni dar, v kterem se njegov Sin
daruje samega sebe za človeštvo.

Enkrat je Elizabeta zagrinjalce s svojega obraza za
nekoliko nazaj potegnila, da bi mogla videti sveto hostijo.
Ali zdaj je razhajala tolika svetloba ž njenega obraza, da
se je pobožnemu mašniku silno bleščalo. Poznej je mašnik
pravil, da se mu je tako zdelo, kakor bi bil stal sredi
solnčne svetlobe. Tudi sicer so ljudje videli, kako je svet¬
loba prihajala iz njene vere polne in ljubezni goreče duše,
ko je svojo pobožnost opravljala, in kako ji je ta svetloba
obdajala obličje in glavo.

Sveta maša je že marsikteri človeški rod preživela.
Odkar je studenec kervi na Golgati izvirati jel, teče ne¬
prenehoma še v sveti maši, in bo tekel do konca dni. Vsak
dan se daruje sv. maša, kakor vsak dan izhaja in zahaja
ljubo solnce. Kakor se na enem kraji zemlje mrači in se
dani, tako prihajajo s solnčnimi žarki tudi svete maše. Vsak
trenutek, po dne in po noči, se kje na zemlji sveti dar
opravlja in tako sta s sveto mašo dan in zemlja blago¬
slovljena. Zmeraj novi in zmeraj drugi ljudje se zbirajo
okoli tega svetega ognja, ter si ogrevajo svoje duše, ter
zadobivajo potrebnih milost. Toda milost svete maše je
kakor solnce. Kjer je dobro polje in dobra setev, ondi tudi
solnce množi rodovitnost, da seme kali in bogato zori —
kjer je pa zemlja pusta, kjer je svet peščevnat, kjer je
golo kamnje, iz takih tal tudi nič ne priraste ali prav
malo, če tudi solnce sije.

54

„ Od solnčnega vshoda pa do zahoda ho veliko
moje ime med narodi, in na vsakem mestu bodo
darovali , in mojemu imenu cisti dar prinašali. “

(Mal. 1, 11.)

Spovednik.

Ko je Savelj jezdil v mesto Damask, da bi tamkaj
preganjal kristjane, ga zdajci obsije svetloba z nebes, in
Savelj čuje glas: „Savelj, Savelj, zakaj me preganjaš? 14

Praša: „ Gospod, kdo si? 14  Prikazen mu odgovori: „Jaz

sem Jezus, ki ga preganjaš. 14  Trepetaje pravi Savelj: „Go-
spod, kaj češ, da storim? 14  Gospod mu odgovori: „ Us tani
in pojdi v mesto, ondukaj boš zvedel, kaj imaš storiti. 14
V mestu pa je bil učenec Gospodov, po imenu Ananija,
kteremu je bilo velevano, Savla poiskati in mu dušno
pomoč deliti.

Ako tedaj tak mož, ki je po čudežu spreobernjen, in
za svetovnega aposteljna izvoljen, obširnega odgovora od
Gospoda ne dobi, kaj mu je storiti, ampak se mu veli,
oberniti se do pobožnega moža; moramo iz tega posnemati,
da je volja božja taka, po kteri se imamo tudi mi ravnati.
Zatorej so tudi v katoliški cerkvi vselej in povsod postav¬
ljali take može, s kterimi se ima vsakdo posvetovati, kaj
volja božja od njega zahteva — to so spovedniki. Kolikor
je človeku mar, da bi svoje življenje po volji božji urav¬
nal, toliko bolj si bode prizadeval, da dobi pobožnega in
razsvetljenega spovednika. Samo lahkomišljenec si bo raje
drugačnega iskal in svojo dušo v nevarnost postavljal, ali
nad njim se utegnejo spolniti besede Kristusove: „Ce slepec
slepca vodi, obadva v jamo padeta. 14  Kako je pa Elizabeta
ravnala ?

Tisti čas je bil na Turinškem duhovnik, Konrad z
imenom, ki je skoraj sveto živel, in pa tudi prav ojster
bil. Tega Konrada si je Elizabeta izvolila spovednika.
In ker je Gospod rekel: „Karkoli boste zvezali na zemlji,
bo zvezano v nebesih, in karkoli boste razvezali na zemlji,
bo razvezano tudi v nebesih 11 , je htela Elizabeta ne samo,
da jo grehov  njenih odvezuje, ampak tudi htela, da jo
zavezuje,  to se pravi, htela mu je popolnoma po¬
korna  biti. Iz tega namena je storila posebno obljubo,
da hoče spovedniku pokorna biti v vseh rečeh, ki ne se-

55

gajo v pravice njenega soproga. Ohranila so se tudi še
pravila, ktera je Konrad napisal svoji bogoljubni spove-
denki. Tako-le se glase:

1. Poterpežljivo prenašaj zaničevanje v radovoljnem
uboštvu.

2. Prizadevaj si zlasti, da boš ponižna.

3. Ne maraj človeške tolažbe in mesenih sladnosti,
ker nakopljejo duši večno terpljenje.

4. Bližnjemu bodi vsikdar usmiljena.

5. V sercu imej vedno Boga, in misli nanj.

6. Zahmluj se Bogu, da te je s svojo smertjo rešil
pekla in večne smerti.

7. Ker je Bog zate veliko terpel, nosi križ tudi ti
poterpežljivo.

8. Bogu se vso posveti, svoje telo in svojo dušo.

9. Pogostoma se spominjaj, da si delo božjih rok, in
in zatorej si prizadevaj, da bi bila na vekomaj zedinjena
z Bogom.

10. Kar češ, dati bližnji podeli in odpusti, tako tudi
ti njemu; in kar češ, da ti ljudje storijo, stori jim tudi ti.

11. Misli zmeraj na to, kako kratko je človeško živ¬
ljenje, in da umerjejo stari in mladi. Zatorej vedno želi
nebeškega življenja.

12. Svoje grehe zmeraj skesano obžaluj, in prosi Boga,
naj ti jih odpusti.

Konrad je bil skoraj ostrašljive ojstrosti. Stan, bo¬
gastvo, spol, mladost, lepota, vse to pri njem ni nič veljalo ;
gledal je samo na neumerjočo dušo. Zatorej pa z deželno
grofinjo kot svojo spovedenko nič milejši ni ravnal, morda
še terji, kakor bi bil ravnal z najubožnejšo beračico. Zgled
bom povedal. Konrad je nekdaj grofinji ukazal, da pride
k neki pridigi, ki jo je v Izenaku imel. Grofinja pa ni
prišla. Konrad ji da sporočiti, da ker je bila tako nepo¬
korna, odslej noče nič več opraviti imeti ž njenim dušnim
stanom. Drugi dan gre grofinja k njemu in se opravičuje
s tem, da jo je bila ravno njena svakinja obiskala, da je
bila torej zaderžana. Prav lepo je prosila spovednika, naj
ji odpusti, če je grešila. Odpusti ji, pa tudi ojstro pokoro
naloži; kazen je zadela tudi njene služabnice, ker so bile
krive, da je bila gospa nepokorna.

Imenitne osebe, blagorodni ljudje, zlasti pa ženske, ki
bi pri spovedi se rade samo pogovarjale, te bi si imele
iskati prav ojstrih spovednikov, na primer tacih, kakor je

56

bil sv. Janez Kerstnik. Po tem potu resnote bi se dala
pregnati mehkužnost, lenivost, brezdelnost, nečimernost,
občutljivost in domišljavost. Potem bi dobile čverstega
duha, in bi znale, kakšno je terdno in verlo, jedernato in
zdravo življenje kerščansko.

„ Savelj praša: Gospod, kaj češ, da storim ?

Gospod mu odgovori: Ustani ter pojdi v mesto,

ondi ti bo povedano, kaj ti je storiti . 11

(Ap. dj. 9, 6, 7.)

Tanka vest.

Za svojo spovedenko je pobožni Konrad neizrečeno
skerbel — skoraj preveč. Ker je bil tako ojster, se mu
je zdel nepravičen neki davek, ki so ga podložniki morali
grofu plačevati, davek za knežjo mizo ali živež. Konrad
ni mogel poterditi, da žulijo marsiktero ubogo družino, ki
morda sama nima dosti živeti, in ji davke nakladajo zato,
da bogatim gostom grofovim pripravljajo pojedine in krasne
gostije. Kavno tako je imel deželni grof marsikteri kos
sveta, ki so si ga bili njegovi predniki šiloma pridobili,
ali pa sicer po krivici prisvojili. Konrad je djal svoji
spovedenki, da ktere jedi pridejo na mizo iz dohodkov
onih zemljišč in iz dohodkov onega davka, od tistih ne
sme ničesar užiti, ako se neče udeležiti krivega blaga.

To je bila jako neprijetna reč in zelo težka naloga.
Elizabeta ni mogla, da bi ne bila klicana k takim gostijam,
in vendar je imela vedeti o vsaki jedi, iz čijih dohodkov
je napravljena. Zakaj jesti je smela samo od tega, o čemur
je vedela, da ni iz tistih davkov in krivičnih dohodkov,
ampak iz pravičnih kneževskih prihodkov. Knez sam pa
je bil druge misli, češ, on stvari, ne more spremeniti. —
Veliko je tacih ljudi in tacih gospodarjev, ki od svojcev ali
od svojih podložnih ojstro zahtevajo, postavim od žene,
od otrok, od poslov itd., da se ti ravnajo po volji in po
glavi trinoškega gospodarja, a ne po svoji vesti in po
svojem prepričanji. Kazume pa se, da tako blag mož,
kakor je bil grof Ludvik, ni kaj tacega zahteval, ker ni
mogel biti tak satansk gospodar. Zatorej pa svoji soprogi
nikakor ni branil, da bi se tistih jedi ne zderžala, ktere
so ji bile po spovednikovem navodu prepovedane.

57

Elizabeta je bodila v kuhinjo, in popraševala po jedeh,
odkod so, da bi vedela, ali jih sme ali ne sme. Včasih se
je pripetilo, da je bila polna miza jedi, da je pa Elizabeta
le suh kruh jedla ali pa lačna bila. Tudi služabnice so
jo v tem posnemale, ker se niso htele tacih jedil dotakniti.
Kedar je pa zvedela, da so jedi iz pravičnih dohodkov,
bila je vsa oveseljena, je tleskala z rokami in djala: „No,
danes nam bo pa dišalo“.

Mi smo katoliški kristjani, torej se moramo tudi mi
včasih zderžati jedi, ako tudi jih imamo dosti, in bi jih
radi uživali. To veleva cerkev o zapovedanih postnih
dnevih. Kdor postno zapoved prestopa, in nima drugačne
pravice, ta ravno tako greši, kakor tisti, ki uživa krivično
ukradeno blago. Tak človek Evo posnema, ki je tergala
prepovedani sad; tak sega po tem, kar je prepovedanega,
in je, kar se jesti ne sme. Gospod je dal cerkvi oblast,
dajati zapovedi, rekoč: „Kar boste zvezali na zemlji, bo

zvezano v nebesih 11 , in potem: „Kdor cerkve ne posluša,

vam bodi kakor nevernik“. — Kavno tako je greh, če kaj
tacega ješ ali piješ, o čemur' veš, da ti ne bo dobro storilo,
ali da ti bo skušnjave delalo. Ravno tako je greh, če se
nezmernosti udajaš, in denar zapravljaš za osladno pijačo
in jed. Pri tacih skušnjavah se moraš pač za Boga odlo¬
čiti, ki zmernost veleva, ali pa za trebuh, ki ti hoče go¬
spodariti. Tukaj boš potem hitro spoznal, kako je s tabo,
kaj te vlada, in kdo je tvoj bog.

„Kraljestvo božje ni jed in pijača, ampak
pravica , mir in veselje v svetem Duhu. 11

(Kirn. 14, 17.)

Tretji red.

Ko si Elizabeta še ni bila dobila ojstrega spovednika,
Konrada iz Maribora, ki bi jo vodil po poti popolnosti,
imela je bila drugo dušno podporo, namreč vodila tako
imenovanega tretjega reda.

Na Italijanskem v mestu Asisi je bil mlad tergovčev
sin, ki sicer ni bil razuzdan, posebno pobožen pa tudi ne.
Dobre volje je bil zmeraj, pa rad je v vesele družbe za¬
hajal. To dobro pa je imel, da je bil usmiljen do ubogih,
in da nikomur ni daru odrekel, če je bil ubogajme prošen.
Kavno tisto leto, ko je bila Elizabeta rojena, se je bil

58

spreobernil tudi ta mladeneč, ter bil od sv. Duha duhovno
prerojen. Ta mladeneč je bil poznej velik svetnik, sveti
Frančišek Asiski.  V kratkem času se je bilo zbralo
okoli njega veliko jezer mož in mladeneev, ki so vse raz¬
dali, da bi samo Bogu živeli, in samo njemu služili. Živeli
so v pobožnih družinah, v serčni ljubezni do bližnjega.
Sredi noči so ustajali in skupaj molili. Ravnali so se po
vodilu: moli in delaj.  Ničesar niso imeli, in ničesar
niso hteli imeti. Ubožnost so pred vsem ljubili. Vsak je
imel le eno obleko, z vervjo prepasano, ktero je nosil,
dokler je bila za kaj. Ako so vsakdanjskega kruha več
priprosilp, kakor je bilo vsakemu treba, delili so ga re¬
vežem. Živeli so v resnici prav apostolski, in bili so kvas
ali sol, s ktero je hotel Bog tedajne spridene kristjane
poboljšati.

Frančišek je hodil po mestih in vaseh, Kristusa ozna-
nujoč. Beseda tako svetega moža je veliko poslušalcev
privabila, in jim globoko v serca segla. Veliko ljudi obo¬
jega spola je bilo pripravljenih, vse pozemsko zapustiti,
in Frančišku se pridružiti. Toda bile so ovire, okoliščine,
ki so nekterim v Frančiškov red stopiti branile; ali so
imeli skerbeti za onemogle starše, ali tudi sicer niso mogli
svoje družine zapustiti. Da bi tudi tem ljudem njih dobra
volja kaj sadu rodila, in nerodovitna ne ostala, naredil jim
je Frančišek vodilo, predpis, t. j. pravila za take, ki mo¬
rejo med svetom biti, ki pa vendar hočejo spokorno živeti,
in zasluženja Frančiškovega reda deležni biti. Vodilo je
bilo od raznih papežev odobreno in poterjeno, tem pa ki
ga sprejemejo, in po vodilu žive, mnogi odpustki podeljeni.
Udom tega reda se pravi tretjeredniki ali tercijari, in so,
kakor pravimo, tretji red.

Dolžnosti ali zaveznosti, ki jih tretjeredniki prevzamejo,
so ob kratkem te-le: Najprej morajo krivico popraviti, s
sovražniki se spraviti, bolnike obiskovati, če morejo, in
sploh deset božjih zapoved natanko spolno vati. Nosijo se
po svojem stanu, priprosto, ponižno, brez lepotičja, in zlasti
nič svilnatega. Ogibati se imajo vseh očitnih veselic, na
pr. iger, gledališč, plesov, in drugih na cestnih kričunov.
V sredo, petek, in saboto se zderžavajo mesnih jedi; o
petkih in kvaternih dnevih pa se tudi še tako postijo, da
se le enkrat nasitijo. O velikih praznikih v letu hodijo
k spovedi in k sv. obhajilu. Vsak dan omolijo sedmere
dnevnice, kakor jih imajo v svojih bukvicah, če pa teh

59

ne, molijo v enem dnevu 54 očenašev, tudi lahko med
delom, in gredo k sv. maši, če utegnejo. Ako so take
okoliščine, jih zamore spovednik ktere teh zaveznost opro¬
stiti. Tudi nihče pod grehom ni zavezan, kdor se vodila
natanko ne derži, ampak zgubi samo zasluženje, če vodila
ne spolnuje. — Vsi tretjeredniki so pa zlasti zavezani, da
prav keršcansko, lepo in spodbudno žive.

Ker je sv. Frančišek svoje brate po vseh deželah po¬
šiljal, prišli so tudi na Nemško, v Izenak. Elizabeta, ki
je bila že sama tako uboga v duhu, se je prav veselila
takega reda, ki si je pred vsem izvolil uboštvo. Zatorej
je frančiškanom postavila samostan v Izenaku, in z do¬
voljenjem svojega soproga je redovnike prosila, da bi jo
v tretji red sprejeli. Po takem je bila Elizabeta perva
oseba, ki je v teh krajih v tretji red stopila. Njena po¬
korila in njene pobožne vaje so bile že poprej ojstrejše in
veče, kakor jih nova pravila zahtevajo: ali ker se je z
redom sklepala, imela je njena molitev, njeni posti, in
druga dobra dela veliko višo vrednost, zato ker jih je
opravljala v duhu pokorščine in združena z vsemi redov¬
nimi udi.

Ce je že tako sveta oseba, kakoršna je bila sv. Eli¬
zabeta, za dobro spoznala v tretji red stopiti, da bi se
ložeje varovala in ogibala nevarnost posvetnega življenja:
je ta korak, ki ga je ona storila, toliko bolj svetovati
vsem tistim, ki morajo med svetom živeti, in ki vsak dan
čutijo in skusijo, da so slabi in grešni ljudje. Taki naj
imajo kak deržaj, kako naslonilo, kako podporo. Taka
podpora bi bil zlasti previdni, natanki, ojstri spovednik;
ah tacega ni povsod dobiti. So še drugi ljudje, ki se
imajo veliko pokoriti, ki pa doslej ničesar niso storili. So
spet taki, ki sklenejo pokoro delati, se poboljšati, in dobra
dela opravljati; toda njih sklepi so podobni cvetju bolnega
drevesa: vsako spomlad požene obilno cvetja, ki pa vsako
leto odpade, še preden se sad pokaže. Drugim pa, in teh
je največ, posvetni vrišč in svet sam zmeraj globočeje in
zmeraj širje dušo napolnuje in Boga iz nje izganja. —
Pravila ali vodila tretjega reda so pa ravno pravi pomočki
zoper vse take nevarščine. Razun tega je vodilo tako pri-
stvarjeno, da. se lahko po njem ravnajo tudi svetni ljudje,
ker jim ni treba zavolj tega drugih svojih opravil zane¬
marjati. Po drugi strani imajo vodila tudi še to dobro,
da varujejo človeka lahkomišljenosti, mlačnosti, napuha in

60

drugih grehov, in tako človeka vodijo k bogoljubnemu
življenju, ter mu ne nakladajo pretežkih bremen.

„Moj jarem je sladak, in moje breme je lahko.*

(Mat. 11, 30.)

Človeški otrok.

Nekaj ur od mesta Izenaka je Križigrad, kamur je
bila gospa Elizabeta šla, ko je bila na porodu. Leta 1222,
tri dni po Marijinem spočetji, je dobila pervo dete, dečka.
Blagi knez ga je bil vesel, in zato je mislil, kako bi svojo
hvaležnost Bogu pokazal, pa da bi še drugim koristila.
Brez odloga je hitel iz Maribora v Križigrad. Pot pa je
deržala čez vodo Vero. Cez Vero je bil postavljen lesen
most, ki ga je voda odnašala, kedar je zelo naraščala.
Ludviku pride zdaj na misel, da bi čez vodo postaviti dal
kamniten most. Ta most še zdaj stoji, zraven pa je pri¬
zidana lepa kapela, ki potnika vabi, naj postoji, vanjo
stopi in pomisli, je li na pravem potu k Bogu.

Marsikteri pobožni starši bi lehko ravno tako svoje
veselje naznanili, ko bi na pr. ob potu postavili dostojen
križ, ki bi memogredočim na tihem pridigal, ali ko bi kaj
dali za kako ubožno cerkev, ali ko bi kak živ tempelj
božji popravili, ko bi kacega ubožnega otroka sprejeli, ko
bi kako siroto oblekli, ali pa sicer kako dobro delo Bogu
v zahvalo storili. Kaj tacega bi novorojenemu otroku
gotovo prineslo več blagoslova in obilneje sreče, kakor če
napravljajo drage in nezmerne botrine, da se ljudje opija¬
nijo in Boga žalijo.

Grof je dal otroku ime Herman, v spomin na svojega
ranjcega očeta, ki je bil tudi Herman. Bogoljubni zakonski
par je Bog blagoslovil poznej še z dvema hčerkama, s
Sofijo in Jerico. Tudi tukaj je pokazala Elizabeta svojo
posebno pobožnost. Kakor hitro je mogla v cerkev, se je
napravila v volneno obleko, vzela otroka v naročje ter šla
peš in bosa po dolgi kamniti stezi doli po hribu v cerkev
sv. Katarine, ki je bila zunaj mesta Izenaka. Ondukaj je
na altar položila svoje dete, eno jagnjiče in eno svečo,
pa molila tako: „0 Gospod Jezus Kristus, Tebi in Tvoji

Materi darujem dragi sad svojega telesa. Moj Bog in moj
Gospod, kakor si mi jih dal, tako Ti jih zopet dajem iz
celega serca. Le tega Te prosim danes, le edine te milosti
Te prosim, da tega otročička, z mojimi solzami porojenega,

61

sprejmeš za svojega služabnika in prijatla, in da mu sveti
svoj blagoslov dodeliš. 1 ' Ko je Elizabeta potem domu
prišla, dala je kaki ubožni osebi tisto obleko in tisti plajšč,
ki ga je imela na tem potu.

Kedar otroka v cerkev neso, je vse veselo; saj je
začetek mladega življenja. Starši žele in upajo, da bi bil
otrok lep, brihten, ročen in dobro preskerbljen, da bi jim
kdaj veselje delal, in da bi jim bil podpora v starih dneh
— toda le ena sama želja je potrebna, vse druge želje so
ničevne, želja namreč, kakor jo je bila Elizabeta izrazila,
ko je vsacega otroka bosa v cerkev prinesla, ko ga je
Bogu priporočala in zanj Boga prosila in želela, da bi bil
pravi otrok božji.  — Kedar pride človek na svet, se
meni tako zdi, kakor bi bil sedel v nagliča (berzovlak).
Brez prenehanja se pelje, neskončno hitro se vozi, noč in
dan, od postaje do postaje, in tako dolgo naprej dervi,
dokler se ne ustavi pri zadnji postaji. Ktera pa je ta?
Ta je pokopališče,  in v tem čakališču počiva telo in
in čaka ustajenja. Duša gre še dalje, do postaje, ki se ji
pravi sodba,  zakaj sv. pismo pravi: .Po s m e r t i je

sodba".  Uboštvo ali bogastvo; lepota ali gerdoba, ravna
postava in sključeni udje, mladost in starost, težave in
veselje, visoke in nizke službe, težko in lahko delo, cvetoče
zdravje ali pa vedna bolehnost — vse to strašno hitro
memo hiti. Toliko da se človek zave in že postaja zgine;
ničesa ne more obderžati, ničesa ne sabo vzeti. Samo
nekaj je, kar sabo vzameš, ne le na pokopališčno postajo,
ampak še naprej, do sodne postaje, in to nekaj je tvoje
edino posestvo, veš kaj? — tvoja dobra in huda dela, in
pa tvojo dušo, a ne tako, kakoršna se ljudem kaže, kakoršna
je na videz,  ampak tako, kakoršna je v resnici  pred
vsevednim in svetim sodnikom. To ti bo odločilo ali ne¬
izrečeno terpljenje ali neizrečeno veselje, in sicer tako
dolgo, kakor dolgo bode Bog v nebesih.

„ Vse meso se stara 'kakor trava , in kakor list
na zelenem drevesu. Eni odpadajo in drugi ra¬
stejo: tak je zarod iz mesa in kervi: eni umro,
drugi se rode.“  (Sir. 14, 18, 19.)

62

Križ ljubezni.

Veliko sto let so imele tako zvane nemške dežele in
deželni knezi skupnega glavarja, cesarja. Tedajni cesar je
bil Miroslav II. Ta je šel z vojsko v Italijo, in torej je
poklical tudi grofa Ludvika, naj pride s svojimi ljudmi.
Zdaj pervi pot je imel grof za dle časa ločiti se od svoje
ljubljene soproge, ker je imel s cesarjem iti čez planine v
Italijo. Bilo je b koncu zime 1. 1226.

To leto pa nastane velik stradež, ki nikjer bujši ni
razsajal, ko na Turinškem, in ki je terpel skoraj dve leti.
Reveži so se povsod okoli klatili, po poljib in po gozdib,
ter iskali korenin, lešnikov, češminja, dernulj, medvedovih
hrušic, jagod in zelišč, da bi vsaj nekoliko silno lakoto si
utešili. Živali, ki so lakote počepale, in kterib mesa se
sicer nibče ni dotaknil, še take živali, konje, osle, pse itd.
so slastno povživali. Ali še te pregerde in preostudne
brane je zmanjkalo, in veliko ljudi je pomerlo strašne, po¬
časne, britke smerti za lakoto.

Ako že navadni človek tolikega siromaštva ne more
gledati mirnega serca, ampak se mu taki nesrečniki v
serce smilijo, kako je še le ta stiska bolela usmiljeno, lju¬
bezni polno, deželno mater Elizabeto! — Po noči in po dne
si ni dala pokoja. Nesreča in stiska veliko tisočev ljudi
se je tako rekoč zbirala v njenem sercu. Ravno takrat je
bilo prav veliko denarja, 64.000 zlatnikov, v grofovi za¬
kladnici, kup, za kteri je bil prodal neko veliko posestvo.
Elizabeta ni pomišljevala kar nič, da bi ves ta denar za
ubogo ljudstvo ne porabila. Zatem so na versto prišle
grajščinske sbrambe in žitnice, v kterib je bilo nezmerno
veliko zerna spravljenega. Dvorjani in grajščinski ljudje
so dobrotni grofinji pomisliti dajali, da bo treba cele graj-
ščine in mesta prodati ali zastaviti, če bodo bteli žitnice
zopet tako napolnjene imeti. Ali take besede in takšni
oziri niso pri Elizabeti nič izdali, češ, zdaj gre za to, da
ljudje, naši bližnji, za lakoto ne pomerjo. Njena ljubezen
do bližnjega je bila tako odločna, tako uspešna in delavna,
da je vsak dan vpričo nje 900 revežev jesti dobilo.

Ko se deželni grof Ludvik s pota poveme, jeli so mu
bišnik, zakladničar in drugi uradniki Elizabeto čemiti,
rekoč, da to ni dobrodelnost ampak zapravljivost, da nje¬
gova žena vse razmetava, da gre vse na nič. Ludvik pa
jim odgovori: „Pustite, naj moja ljuba Elizabeta revežem

63

kaj dobrega stori. Kar zavolj Boga dobrega stori, naj
nihče ne ugovarja: če mi le treh gradov kam ne odda, pa
sem popolnoma zadovoljen. Jaz pač dobro vem, kaj pravi
sv. pismo, da gospod Bogu posebno tri reči zelo dopadejo,
in da jih še ljudje veliko čislajo, te so: 1. edinost med
brati, 2. ljubezen in zvestoba med našimi
bližnjimi, 3. zakonska dva, ki si ne delata
na vskriž.“

Zveličar naš pravi, da mora vsak dan svoj križ za¬
deti, kdor če za Njim hoditi. Veliko jezer je tacih ljudi,
ki v saj časih pravijo: „ Jaz nimam križa; kako ga čem
zadeti ?“  — Ta zgodba, ki si jo zdaj bral ali slišal, ti da
na to prav dober in lep odgovor. Bogata, občespoštovana,
ljubljena knezinja Elizabeta sama takrat tudi ni imela
križa. Toda njena ljubezen do bližnjega jej je veliko in
težkih križev naložila, naložila jej je pravi Kristusov križ,
križ, da je za druge vse prenašal in rado voljno vse terpel.
<— Kolikor bolj in kolikor resnejši spolnuješ zapoved lju¬
bezni, toliko bolj in toliko resnejši zadevaš križ, tako da
ga imaš vsak dan dosti nositi. Zakaj ljubezen te priganja,
da zvesto spolnuješ aposteljnov klic:

„ Nosite bremena eden druzega, in tako boste
spolnili Kristusovo zapoved. “  (Gal. 6, 2.)

Pamet in sočutje.

Poznal sem tako dobrodušne in usmiljene ljudi, da so
vsakemu dali, kdorkoli jih je zaprosil, brez pomisleka, in
kar so imeli pri rokah. Taki ljudje imajo sicer dober
namen, toda njih darovi so pogostoma zaverženi,  ker
podpirajo samo lenobo, nerednost in pijanstvo. Po takem
oni zamotavajo dari, s kterimi bi lahko drugim pomagali,
ki so jih vrednejši in potrebnejši. Tudi Bog vsakemu ne
da, kar bi bilo in kar ga prosimo. Zakaj pa ne da? Ne
zato, kakor bi ne mogel ali ne hotel, saj je dosti bogat
pa tudi usmiljen, ampak zato ne, ker Bog daje modro, in
odreče modro, kakor vidi da je človeku koristnejši.

Ker gospa Elizabeta ni dajala samo iz prirorejene
dobrotljivosti, ampak ker jo je vodil Kristusov duh, zatorej
pri nji tudi ne najdemo slepega dajanja, razsipanja, ampak
razumnost in rednost in premišljenost. Mlada knezinja je
resno prevdarila, kolikim bi bilo pomagati, kako dolgo,

64

kako in pa s čem. Vsakemu revežu je dajala samo toliko
hrane, kolikor mu je bilo treba tisti dan. Morda je bila
Elizabeta sama skusila, da ubogi niso vselej dobri gospo¬
darji, in da si ne vedo prihraniti, če imajo več, ko za en
dan. Da bi pa ubogi ljudje s pripravljanjem še stroškov
ne imeli, jim ni dajala žita ali moke, ampak je dajala kruh
v gradu peči. In po takem je sleherni dan po tisuč ljudi
na dvorišče privabil, da dobijo kruha od Elizabete, ki je
bila tako rekoč živa roka božje dobrotnosti. Davno tako
je velela delati obleko, ali jo kupiti na tergu, in potem jo
je razdelila tistim revežem, kteri so je bili potrebni.

Pa ti še niso bili vsi. Bilo je še veliko stotin drugih,
ki so bili tudi potrebni, ki so bili. pa tako bolni ali stari
ali slabotni, da navkreber niso mogli. Elizabeta ni bila
izmed tistih, ki se za uboštvo še le takrat zmenijo, ko je
že prav grozno, in ko že povsod vanje upije, ampak ona
je mislila in skerbela še za druge reveže, ki se skrivajo,
ki se sramujejo, in ki so pogostoma najpotrebnejši. In
kteri so bili prav posebno ubogi, tem je sama nosila jedi,
ki so grajščinskim ostajale. Celo v najbolj oddaljenih
krajih dežele je za siromake skerbela. Ker ni bilo njenega
moža, je ta čas sama vladala, in vsem deželnogrofovskim
uradnikom zapovedala, da vsi dohodki se imajo oberniti v
podporo siromaškim podložnim. Uradniki bi se bili radi
ustavljali, kazavši na vsakoršne pomisleke in zaderžke,
toda Elizabeta se ni dala premakniti, ampak je hotela, da
se njen ukaz natanko izveršuje. Verh tega je dala prodati
vse svoje bisere in pa vso dragotino, in s skupljenim de¬
narjem je pomagala daljnim siromakom. Ko je pa denar
pošel, stiska pa še ne nehala, dala je ubogim tudi svojo
stanovsko obleko in knežje dragocenosti, opominjala pa
je bolnike: „lsre imejte teh reči, da bi nečimernost pasli,

ampak obernite jih za svojo potrebo, zraven pa pridno
delajte. Zakaj pisano je: Uživaj sad svojih rok, in kdor
ne dela, naj tudi ne je“.

Ker je pa veliko veči dobrota, če ubogim tako poma¬
gamo, da si z delom kruh služijo, kakor če ga živimo, in
ga brez dela pohajati pustimo, zatorej je htela Elizabeta
revežem dela preskerbeti. Ko se je bližal čas žetve, je
sklicala vse siromake, ki so bili za delo, dala je vsakemu
srajco in šerp, ter jih poslala na njive žet. Da bi se
po polji ne obodli, dala je tudi vsakemu par novih
čevljev.

65

Kolikor več ima kdo z reveži opraviti, toliko bolj za¬
deva tudi pravo pot, kako bi se jim pomagalo. Od sv.
Elizabete se moremo učiti pravo in^razumno pot, kako nam
je treba dobrotnim biti. Tedaj 1. Če more siromak delati,
storiš mu večo dobroto, če mu dela preskerbiš, da si ž njim
služi kruh, kakor če ga živiš in brez dela pustiš. 2. Ye-
likrat je primernejši, da siromakom to, česar je treba, n. pr.
hrane, obleke, sam kupiš, kakor če jim kar denarja daš v
roke, češ, naj si potrebno sami preskerbe. 3. Ako podpiraš
kako ubogo osebo, ali ubožno družino, ne daj jej naenkrat
vsega, kar si jej namenil, ampak dajaj jej od časa do časa.
4. Tvoja dobrotnost bodi razumna tudi v tem pomenu, da
ne daješ samo tistim, ki k tebi zahajajo, ampak da skrite
siromake obiščeš. Marsikak človek, ki še nikdar ni beračil,
pride n. pr. po bolezni v veliko stisko, in vendar si ne
upa koga poprositi. Y Londonu se zgodi skoraj vsak teden,
da tak, ki se ne more več preživeti, leže in čaka — dokler
ga lačna smert ne umori. Tiho prenašana stiska je pogo-
stoma veliko veča, kakor tista, ki na glas upije.

„Ne obračaj svojega očesa od siromaka, in če
te prosi, ne daj mu vzroka, da te kolne. Zakaj
če te kolne po britkosti svojega serca, bo njegov Stvar¬
nik slišal njegovo prošnjo. “  (J. S. 4, 5. 6.)

Obiskovanje bolnikov.

Prežigrad stoji na hribu, pod hribom pa mesto Izenak.
Razun bolnišnice sredi hriba za 28 bolnikov, je dala Eli¬
zabeta še eno bolnišnico postaviti pred mestom, ki še zdaj
stoji. Ysak dan, če tudi je bilo najslabejše vreme, šla je
mlada knezinja po hribu, svoje siromake v bolnišnicah
obiskat.

Hodila je od postelje do postelje, in spraševala vsacega
bolnika, kako mu je, in česa mu je treba. In ravno tiste,
kterih bolezen je bila nargnjusnejša, je s posebno goreč¬
nostjo oskerbljevala. Podajala jim je hrane ali zdravila,
jim ležišče rahljala, je prenašala in popravljala, jim čedila
obraz, nos, usta, in brisala jih s svojim zagrinjalcem. Eli¬
zabeti je bilo že prirojeno, da ni mogla terpeti pokvar¬
jenega in nečistega zraka in hude sape in smradu. Takrat
pa še niso imeli tako dobrih priprav, kakor jih imajo dan¬
danes po dobrih bolnišnicah, da se neprijetni in zoperni
Križana usmiljenost. 5

66

duh. odpravi. Zatorej se je včasih zgodilo, da so služabnice
Elizabetine v omotico padle, v bolnišnico stopivši, ali pa
na glas mermrale, da je toliko gnjusnega duha po bolniških
sobah. Elizabeta pa je samo sebe zatajila, ter po izbah
semtertje hodila, kakor bi nikakoršnega slabega duha ne
čutila. Je pač čutila, kako hudo je bolniku, če vidi, da se
ljudem studi. Take neprijetnosti in zopernosti je Elizabeta
toliko ložej prenašala v duhu ljubezni, kolikor ostrejše je
svoje telo pokorila, in kolikor hujše si ga je v sužnost
devala.

če je imela Elizabeta še kaj časa, hodila je po okolici
iskat ubožnih hiš, v kterih je bolnikom in drugim siro¬
makom sama stregla. Nekdaj pride v uborno kočo, v kteri
je bil bolnik, nikogar pa ne, da bi mu bil kaj postregel.
Bolnik zdihuje, da bi rad mleka, da pa sam ne more ustati
in kravo pomolsti. Deželna grofinja predobrega serca gre
sama v hlev, da kravo pomolze, in bolniku mleka prinese.
— Ali ni Bog veliko raje videl knezinjo v kravjem hlevu,
kakor marsikako imenitno oblečeno in našopirjeno osebo,
ki šumeče in složno sedi v cerkveni klopi?

Pripoveduje se, da so bili včasih na takih krajih, kjer
so bili zakladi zakopani, kupi gerdih reči, n. pr. črepinj,
jajčjih lupin, oglovja, kebrov, itd.; če je pa kdo zanje
prijel, so se pa spremenile, pravijo, v čisto zlato in srebro.
Tako se le pripoveduje; a vendar je ta pripovedba gola
resnica, če jo obernemo na siromake. Kdor ubogih in bolnih
in gnjusnih ljudi ne zaničuje, ampak jih tako rekoč prime,
to se pravi, jih ljubeznjivo sprejme, temu se to djanje spre¬
meni v zlato večnega plačila, tukaj na zemlji pa že v srebro
lepega in plemenitega veselja. Zveličar zatorej govori:
„Delajte po mojem nauku, pa boste videli, da
je iz Boga“.  Elizabeta se je tega velikrat prepričala. Ko
je revežem in bolnikom stregla, občutila je tak mir in tako
veselje, da je zato na glas molila in Boga hvalila. Nektere
besede iz takošne molitve so se tudi še zapisane ohranile:
„0 Grospod, ne morem se Ti zadosti zahvaliti za to, da mi
dovoliš sprejemati uboge ljudi, te Tvoje najljubše prijatelje,
in mi dopustiš, da jim strežem.“

Tukaj pristavlja kapucin od Kohema lepi opomin:
„Tukaj pa vsacega prosim, kdor kaj ima, naj nekoliko po¬
snema veliko radodarnost te knezinje, in naj po svojem
premoženji dela usmiljenja opravlja. Velikih pokor, dolgega
bdenja, veliko molitve, ojstrega posta in težkih križev in

67

drugih takih reči ne morete in ne marate: to pa vsaj usmi¬
ljeni bodite, da zveličanje dosežete. Mislim, da ni lajši po-
močka, se za svoje grehe pokoriti, kakor ubogajme dajati".

„Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta! Prejmite
kraljestvo, ki vam je pripravljeno, od začetka sveta.
Zakaj bolan sem bil, pa ste me obiskali

(Mat. 25, 34. 35.)

Smertna postelj, grob.

Silni prizor vidiš in tiho pridigo čuješ, če stojiš zraven
umirajočega človeka. Nekteri kristjani radi obiskujejo umi¬
rajoče. Tukaj gledajo čudni strah in silno težavo, kako člo¬
veško življenje h konci gre. To stori, da so potem poniž-
nejši in srečnejši in resnobnejši, da za posvetnost in po-
zemnost ne marajo, in da se skerbljivejši varujejo greha.
— Se drug uzrok je, zakaj hodi veliko dobrih kristjanov
k umirajočim, namreč zato, da bi kaj pomagali tem dušam,
ki so v tako neskončno veliki stiski. Sv. pismo pravi: „Ka¬
mor drevo pade, ondukaj obleži,"  t. j. kakoršna
je <juša tisti hip, ko se loči od telesa—je li v smertnem
grehu, ali pa v milosti božji — taka pa ostane na vse ve¬
komaj. Po vsej pravici sklepamo, kedar molimo češčenoma-
rijo: „Sveta Marija, prosi za nas grešnike zdaj in ob naši
smertni  uri". Umiranje se ne imenuje zastonj smertni
boj.  Terpljenje in telesne bolečine, ko se življenje razdira
in ko se duša terga od telesa, bi še ne bile tako hude;
ali duša, ta je v strašnem boji, ta je v grozni nevarnosti.
O smertni uri pridejo še pogostoma velike skušnjave, dvoji
o veri, nejevoljnost na Boga in na ljudi, grešni občutki iz
stare navade, obupne misli. Hudobni duh človeka zadnji¬
krat napada, zato ga pa tudi z vso silo napada, da bi dušo
od Boga odtergal. Ljudje, ktere je spreobernila bolezen ali
smertna postelj, zlasti ljudje, ki so dalje časa v grehu ži¬
veli, taki so v posebno veliki nevarnosti, da v tistem zad-
nem boju vendar le onemorejo. Zakaj grešna navada, kakor
pravi sv. Janez Zlatoust, je hudič, ki si ga človek sam vstvari,
in ki v dušo pride, kakor hitro se ž njim ne boruje. Za¬
torej je veliko vredno, da okolistoječi pomagajo duši, kije
v najhujšem boju, ki ima smert in sodbo pred sabo, da jej
pristopijo z molitevjo, z branjem, s prigovarjanjem.

Lepo je v življenji sv. Elizabete, da je ona vse tisto

5 *

68

delala, karkoli je kdaj ljubezen dobrih kristjanov izumila
in storila. Določno stoji zapisano o njej, kako goreče da
je umirajočih iskala, da bi jim pri strašni poti v večnost
kaj pomogla. Po cele ure je molila in prosila Boga za umi¬
rajočega, naj mu dodeli srečno zadno uro. In ko je smertni
boj že pojemal, storila je dobra kneginja nekaj, česar bi
tudi najbližnji sorodniki ne bili storili — poljubila je umi¬
rajočemu ali pa že umerlemu obraz, na kterem je stal še
smertni pot. In še ni merliča zapustila. Oblekla ga je spo¬
dobno v mertvaško obleko, ktero je bila dostikrat sama
naredila.

Zdaj pa ti, bravka, pomisli, kakošen razloček je med
teboj in med njo; med teboj, kedar kaj lepega vežeš ali
šivaš, morebiti da lepotičiš svoje telo ali da svoje stano¬
vanje olišpaš, ali kedar kaj delaš in meseno in poželjivo
misliš na tistega, kteremu si delo namenila — in pa med
njo, med kraljično Elizabeto na Prežigradu, ko je obleko
napravljala merličem in ubožnimljudem. Kajne, kako raz¬
lično je v božjih očeh tvoje delo in pa njeno delo! Elizabeta
je delala za pokop, za grob, pa tudi za večnost — in ti
za nečimernost, za pohujšanje , za greh. Merliška obleka
res da prej strohni ko tvoje iično vezenje, ali onkraj groba
je pač veliko vredna, je draga — kaj boš pa ti imela za
svoje vezenje, za svoje umetno pletenje ? koliko bo veljalo
tvoje delo onkraj groba? Pomisli malo!

Ker je v Elizabeti prebival duh božji, tudi v tem
oziru bogatih ljudi ni več čislala ko ubožnih. Ni mogla
terpeti, da bi bili merličem iz bogatih in imenitnih družin
dajali nove in drage obleke, da bi v grobu strohnele, am¬
pak si je vsigdar prizadevala in pogostoma se jej je tudi
posrečilo, da se je obleka ubogim razdelila. Ubogi so jej
bili tako ljubi, tako pri sercu, da je bila najrajši ubogim
za pogrebom. Tudi tukaj vidimo, kako se ločijo otroci božji
od posvetnih ljudi. Za pogrebom bogatega merliča gredo
posvetujabi dokaj radi, v obilnem številu, pogovarjajoči se,
čredno; pogreba ubožnih se pa ogibljejo, in za takim po¬
grebom gredo samo ljudje, ki so sami ubožni, in med potjo
molijo rožni venec.

n Svoj hruli sem dajal lačnim, in svojo obleko
ubogim; in če sem videl koga izmed mojega ljud¬
stva mertvega, sem ga pokopal . 11  (Tob. 1, 17.)

69

Materna ljubezen.

Kdor ima Kristusovega duha, pri tem se bo posebno
tudi v tem kazal, da ima sveto, spoštljivo ljubezen do otrok.
Kazim Najsvetejšega v tabernakeljnu nimamo ničesar vid¬
nega na zemlji, kar bi Bogu dopadalo tako gotovo in tako
zelo, kakor je nedolžni otrok. če ljubiš otroka, in ga prav
ljubiš, tedaj se v otroku srečujeta dve ljubezni, tvoja in
božja, in takrat smeš reči, da si z Bogom v pravi edinosti,
da si ž njim v lepem soglasji. To pa ne velja o tistib, ki
ljubijo samo lastne svoje otroke, in menda tudi še drugi,
ki so lepi, ki so čedni, ki so lepo napravljeni. To ni prava
ljubezen, ampak je le počutna ljubezen, taka pa božji lju¬
bezni kar nič ni podobna, in nima ž njo kar nič opraviti;
saj tudi žival svoje mlade ljubi. A tuje otroke ljubiti, ki
so napčni in gerdi in nadložni, ki nimajo nič prikupljivega,
ta ljubezen je iz kerščanske vere, in taka prebiva v vsaki
duši, ki je z živo vero in ljubeznijo božjo posvečena.

Elizabeta je bila ustanovila poseben zavod ali napravo
za uboge sirote, sirotno bišo ali sirotnico. Za te uboščeke
je tako materno skerbela, kakor bi bili njeni lastni otroci.
In ravno tiste, ki so bili najodljudnejši, najgabljiviši in
najbolj pokvečeni, imela je naraje, ter jim stregla posebno
ljubeznjivo, čedila jib je ter jemala na svoje naročje. Bila
jim je kakor prava mati. Ne samo, da jib je kakor svoje
otročiče z vsem potrebnim preskerbljevala, ampak je mlada
serčiča še drugačno razveseljevala, dajavši jim vsakoršnib
majhnih daril. Nekdaj je zanje nakupila v mestu mnogo takih
igračic: piskerčkov, perstančkov, konjičkov, vozičkov itd.
A ko se pelje v grad, se na veliki skali voz preverne,
čudno; sama se ni kar nič onesrečila, pa tudi otročje stva-
rice se niso nič poterle — kakor bi bili angelji varbi ubož-
nib otrok varovali in na rokah nosili njo in vse, s čemur
je hotela otroke razveseliti.

Kedar je prišla Elizabeta v sirotnico, pritekli so otroci
k nji, jo prijemali zaroke in obleko rekoči: „mati, mati ? 11
Po pravici so imenovali ubogi sirotljeji dobrotno kneginjo
svojo mater, saj tudi vsemogočni Stvarnik nebes in zemlje
dopusti, da ga mi, ubogi grešniki, imenujemo očeta. Neki
pisatelj iz tedajnega časa primerja to le: „Kakor se mlada
piščeta zbirajo pod kokljine peroti, tako so se zbirali tudi
ubogi malički pod perotmi njene maternosti, mirnosti in
skerbljivosti . 11

70

Elizabeta je imela tudi svojih otrok, in jih je ljubila
in zanje skerbela, kakor more le mati skerbeti za svoje
otroke — pa, kar je ubogim siroticam storila in kar je na
njih ljubila, to je bilo pred svetim Bogom boljše in čistejše
zlato, kakor le prirojena materna ljubezen. Bog je Oče
vsacemu otroku, naj si je brezpodoben, turast ali celo trapast
— to je gotovo, Bog je položil vanj v človeško truplo,
demant neumerjoče duše; zatorej Bog tolikanj ceni, kdor
zavolj njega sprejema sirotnega otroka.

„In nato prime otroka, ga postavi med nje , in
objemši ga jim reče: Kdor sprejme kterega teh
otrok na moje ime, mene sprejme; kdor pa mene
sprejme, ne sprejme le mene , ampak tudi tega, ki
je mene poslala  (Mak. 9, 36. 37.)

Ali si ti, moj bravec, v tem oziru tudi že kaj storil?
ali tvoja vera ni še tako daleč dospela ? ali tvoja ljubezen
še ni tako daleč segla? — V kakšnih okoliščinah pa si?
Ce nisi v takem stanu, da bi mogel sirotčeka k sebi vzeti,
in ga kerščansko izrediti, si morda pa vendar v takem,
da naprave za take otroke podpiraš, ali pa da v kako do¬
brotno hišo pošlješ otroka in zanj plačuješ, tacega zapu¬
ščenega otroka, ki je v nevarnosti, da se zgubi, pokvari,
naposled pa dušno in telesno pogine. Veliko je mogoče
takemu storiti, ki ima kaj kerščanskega duha in pa resno
voljo. V Neapolu imajo to ljubeznjivo navado, da če kaki
družini otrok odmerje, si namestu njega druzega poiščejo,
ga vzamejo v hišo, ga izrejajo in oskerbljujejo, kakor da
bi bilo tuje to sirotče njih lastni otrok. Glejte, tako dela,
tako se kaže lepota kerščanstva. Ali bi od mojih bravcev
nihče ne mogel kaj tacega storiti?

Zakonska zvestoba.

Deželni grof Ludvik se je italijanski vojski pridružil
s svojimi vojaki, ker je tako cesar Miroslav zahteval. Ker
so se pa te stvari le vlekle, prosil je Ludvik cesarja, naj
mu dovoli nekoliko odpusta, nekaj časa, da gre v svojo
deželo, pogledat k svojim ljudem, kako in kaj da je. Na
potu se mladi grof poda k nekemu knezu, s kterim je
bil prijatelj, čegar ime pa ni znano, morda ga iz vestnosti
nihče ni zapisal, da bi kneževo ime ne bilo na škodi.

71

Ludvik, deželni grof, je bil na dvoru tega kneza z velikim
veseljem sprejet, mu skazovane vsakoršne časti, in njemu
na čast pripravljene veselice in gostije. Bodisi, da so bili
tedanji knezi tako nenravni in tako sprideni, da se niso
sramovali pregrehe, imajoči jo za dovoljeno kratkočasje in
razkošje, bodisi, da so hteli grofa poskusiti, če je res tak
poštenjak — ko je stopil grof v svojo spalnico, ugleda
tukaj mlado in lepo osebo. Toliko da jo Ludovik ugleda,
in pri te priči pokliče svojega spremljevalca, viteza Nargila,
ter mu ukaže, naj osebo nevtegoma odpravi. Potem pa mu
reče: Resnično: „Ko bi prešestvo pred Bogom tudi greh
ne bilo, in ko bi sramota ne bila pred ljudmi, vendar bi
tega ne storil zavolj moje ljube Elizabete, da bi je ne raz¬
žalil, in je ob mirno serce ne pripravil“.

Drugi dan je hotel knez, pri kterem je Ludvik bival,
s to rečjo se pošaliti ž njim, a Ludvik mu odgovori: „Vedite,
stric, da za vse rimsko cesarstvo bi jaz ne storil tacega
greha. “

Prešestvo je, najsi bodo okoliščine, kakoršne čejo, greh
izmed največih grehov, ker zvestobo zakonsko tirja brez
ozira in ojstro najprej volja božja in potem blagor ljudi.
Tako ojstro je to prepovedano, da že celo poželjiva misel
po drugi ženski je smertni greh, kakor govori sam naš
Gospod. — Toliko je pa gotovo, da moški je toliko manj
v nevarnosti tolike hudobije, kolikor razumnejša je njegova
zakonska žena, in kolikor bolj si zna pridobivati moževo
serce. K temu pa ni treba posebne lepote in oblačilne lišpa-
vosti, ampak največ je treba dušne lepote, čednosti. Tako
je bilo pri sv. Elizabeti. Bila je tako čednostna, tako le¬
pega in prijetnega vedenja, da jo je mož visoko spoštoval.
Pri vsem tem pa je bila zmeraj prijazna do njega, ter se
njemu na ljubo zmeraj spodobno in prijetno oblačila, dasi
tudi jej je sicer lepa obleka zoperna bila. Marsiktera žena
je sicer poštena, delavna, pridna, po drugi strani pa je
tako čudna, tako odurna, nesnažna in razbersana, da se
možu gabi. Druge res na to mislijo, da se lično napravijo,
ali njih duša nima nič lepega, ampak je madežna, in taka
se gnjusi ne le Bogu, ampak tudi možu. Zlasti pa je žen¬
ska ljubosumnost, nepriličnost, grižev obraz, gospodujoč-
nost in ženska prepirljivost največ kriva, če moževo serce
za njo ne bije. Ker mož pri druzih ljudeh in pri druzih
osebah nima slišati očitanja, pač pa nahaja mnogo prijaz¬
nosti, zato ga vleče od doma, od svoje družine k tujim

72

ljudem; tukaj pa se vnemajo kriva nagnenja, in tako se
zgodi, da kmalo pade v greh. Seveda, mož zavoljo tega
nima nikakoršnega izgovora, ali ženska je tudi veliko kriva,
če vse tako počenja, kakor sv. Elizabeta ni ravnala.

„ Svet bodi vsakemu zakon, in čista bodi zakonska
postelj; nečistnike in prešestnike bode pa Bog sodil . “

(Hebr. 13, 4.)

Serčna rana.

Vojska, ta je nekaj strašnega, ker toliko ljudi nesrečnih
stori, in ker jim prevzrooi toliko siromaščine, kakor no¬
bena druga nesreča ne: Kar pa je posebno pogubljivo, je
to, da je uzrok vojski tolikrat pregrešen in malopriden,
častiželjnost ali pa lakomnost velikih gospodov užge ta
strašanski požar, to kervavo moritev. Gospodje sami so
v nevarnem zatišji, ali veliko jezer mladenoev in mož je
prisiljenih, da se kot vojaki more, da drug druzega sekajo,
streljajo in pobijajo, in pogostoma še sami ne vedo, čemu.
— Tisto stoletje pa, ko je živela sv. Elizabeta, in že po¬
prej, je bila tudi velika in dolga vojska, toda veliko ple¬
menitejši in boljši, ko največ drugih vojsk. Zakaj pervič
ni bil nihče na tako vojsko siljen, drugič je bil pa uzrok
lep in vzvišen, tedaj ne gerda samopridnost kacega kneza,
ampak vernost  celih ljudstev.

Takrat namreč je vel po kerščanskih deželah čudovit
duh vernega navdušenja. Bilo je, kakor bi se bilo kerščan-
skim ljudstvam tožilo po sveti deželi: Španci, Italijani,
Angleži, Francozi, Nemci, in bojda tudi Slovani, so pre-
serčno želeli, da bi tiste kraje, v kterih je naš Zveličar
živel in terpel, nevernikom vzeli, ter ondukaj kerščansko
vlado ustanovili. Kar so sicer le posamni možje storili,
namreč da so življenje svoje zastavili za vero, podavši se
med nejevernike — to so takrat storili tisoči in tisoči ljudi
vsacega stanu. Zapuščali so družino in dom in vse, kar je
pozemljenskemu človeku drazega in ljubega, ter so šli čez
morje v tuji del sveta, prenašali največi težave, ter si iz¬
volili silovito smert.

Lahko si mislimo, da tako veren, pobožen in blag
človek, kakor je bil deželni grof Ludvik, ni mogel sterpeti,
da bi bil doma obsedel, ter doma složno in dobro živel,
pa gledal, kako se napravlja v boj toliko mož iz vsacega

73

■stanu, in celo dečki da idejo za božjo reč na vojsko zoper
nejevernike. Pa že tudi iz njegove rodovine so bili nekteri
v taki vojski. Ko tedaj leta 1227 cesar Miroslav II. ker-
ščanstvo pokliče, naj se zbira jeseni za križarsko vojsko
v sveto deželo, sklene tudi Ludvik, da pojde na vojsko.
Vedoč pa, da v tako imenitnih in velikih početjih ni, da
bi se dal le svoji lastni pameti voditi, gre tudi še k škofu
Konradu hildesheimskemu, ter se pogovarja ž njim zavolj
tega. Ker pa škof grofov sklep poterdi, stori Ludvik za
terdno obljubo, ter sprejme od škofa znamenje te obljube,
to je križ.

Tisti namreč, ki so se zavezali, da pojdejo na križarsko
vojsko, so dobili znamenje križa iz rdečega sukna ali per-
tenine urezano, in to znamenje so si pripenjali na desno
ramo, da so po njem se spoznavali vsi vojščaki cesarske
vojske. Ker je bila pa gospa Elizabeta ravno pred porodom, in
ker je Ludovik dobro vedel, kako strašno hudo bi jo ta-
košna novica zadela, jej je ni hotel povedati, dokler je ni
nanjo pripravil. Zatorej si ni dal križa na ramo pripeti,
ampak ga je djal za zdaj v žep, ki so ga po tedanji šegi
na pasu nosili.

Nekega večera sta bila obadva skupaj, grof in njegova
soproga, ter se prijazno pogovarjala. Kakor igraje seže
Elizabeta v grofov žep, češ , kaj neki ima notri — notri
pa križ dobi, tisto znamenje, po kterem je vsakdo vedel,
da se je zadevnih obljubil na križarsko vojsko. Ko bi jej
bil mož nanagloma umeri, ne bi je bilo moglo tako stra¬
hovito prestrašiti, kakor jo je ta križ. Kakor bi bilo tre¬
ščilo vanjo, omedli ter se nezavestna zgrudi na tla.

Uboga žena! Terpljenje in strah in tudi slutnje so na-
gloma nad te privihrale in so te vergle, ko si ugledala križ.
In še več: že v enem letu ti bo prinesel rdeči križ, ki si
ga bila našla v žepu svojega soproga, še veliko hujšega,
toliko hudega, da ga tvoje prestrašeno serce niti slutiti ni
moglo! To znamenje, znamenje križa-, je bilo tako rekoč
majhno gorčičino zerno, iz kterega je imelo prirasti veli¬
kansko križevo drevo najhujšega in najbritkejšega terpljenja.

„Ne boj se tega , kar imaš še terpeti. Bodi zvest
do smerti, in jaz ti šem dati krono življenja . 11

(Skriv. raz. 2, 10.)

74

Udana v križ.

Ko se zave, tolažijo grof. To se ve, daje ni tolažil z
neresničnimi izgovori, s praznimi besedami, kakor so tega
vajeni posvetni ljudje, ampak tolažil jo je z Bogom, lju-
beznjivim verskim prigovarjanjem. Grof je rekel svoji so¬
progi: „ Jaz grem na križno vojsko iz ljubezni do Gospoda
našega Jezusa Kristusa. Menda pač ne boš zoper to, če
tisto zdaj storim za Boga, kar bi imel storiti za cesarja in
za deržavo, ko bi bilo treba “.

Elizabeta dolgo ničesa ne reče, ampak le ihti. Na¬
posled se obori in pravi: „Ljubi brat, če ni zoper Boga,
ostani doma; če pa je, naj se zgodi, kajti zoper voljo nje¬
govo bi te ne htela zaderžavati. u  — Ludvik odgovori:
„ Ljuba sestra, dovoli mi, da grem, ker sem obljubil, da
pojdem . u  — Dobra gospa zdaj svojo voljo uda v božjo
voljo in reče: „Zoper njegovo zapoved te ne želim doma.
Bog ti dodeli storiti, kar je volja njegova. Sebe in tebe
sem Njemu darovala. Božja milost in pomoč bodi zmeraj
s tabo; to ti vsigdar želim; v imenu božjem podaj se na pot.“

Težak sklep, velik dar serce hudo zadene. Ubogi človek
mora skoraj počivati, kakor bi bil veliko rano dobil in
mnogo kervi zgubil. Obadva, deželni grof in Elizabeta,
posedita še nekoliko, a brez besede, molče, tiho, zatopljena
v težke misli.

Kaj sta pač mislila si kerščanska zakonska? Pač da
preskerbljevanje otrok. Ko se je bila perva bolečina ne¬
koliko ohladila, pogovarja se pobožni par, kako bode z
otrokom, kteri se ima roditi, ko oče odide. — Zmenila sta
se, da bosta otroka, ki ga pričakujeta, tudi Bogu darovala,
in da naj se v kakem samostanu pripravlja za duhovski
stan. Dobra stariša sta si pač tudi mislila, da otroku brez
očeta nikjer bolje biti ne more, kakor če sekoj od mladih
nog v samostanu odreja, in se v kakem redu navadi nrav¬
nega bogoslužnega življenja.

Bog ne zameri, ako človek, uboga stvar, tisti hip, ko
pade nanj težak križ, zastoka in se velike bolečine joka.
Ali več imaš kerščanskega duha, prej se boš spet razmamil
in ohrabril, in se volji božji udal. To je tudi bistvo ker¬
ščanskega življenja, nekaj tako potrebnega, da mora biti,
namreč to, da ne delamo samo dobrega, ampak da tudi
britkosti poterpežljivo prenašamo. Kristus je veliko dobrega
storil, pa je tudi veliko hudega prestal. Koristil nam je pa

75

obakrat, dobro delajoč pa hudo terpeč; tudi s terpljenjem
nam je veliko dobrega storil. Zatorej pa tudi vsemodri Bog
za to skerbi, da je dosti terpljenja na svetu, sicer bi bilo
strašno slabo na zemlji, ker bi ljudje na Boga pozabili.

„Kdor pa ne zadene svojega križa in ne gre za
mano, me ni vreden .“ (Mat. 10, 38.)

Briiko slovo.

Ko je bil deželni grof svoje domače stvari uredil,
je sklical vse kneze in barone in gospode, ki so bili njemu
podložni, določeni dan v Križnigrad. Tudi mnogo vojakov
je prišlo, veliko meščanov in kmetov. Tukaj jim razodene
svoj namen, da pojde na vzhod, v jutro ve dežele, Bogu na
čast, svoji duši na zveličanje, in kristjanom v sveti deželi
na pomoč. Nato jim zaterjuje, naj mirno med sabo žive,
naj bodo kerščanski do ubozih ljudi, zlasti pa naj gledajo,
da vlada pravica in mir. Prosi jih dalje, naj molijo zanj,
pa veliko, da bi ga Bog nesreče varoval, in zdravega nazaj
pripeljal, če je to njegova sveta volja; kajti volji nebeškega
veličanstva, je djal, podverže on sebe, in nje in vse, kar
ima drazega. Naposled jim priporoča svojo dobro, občeljub-
ljeno soprogo, Elizabeto, svoje ljube otročiče, svoje drage
brate, svoje prijatelje, svoje ljudstvo in svojo deželo; vse
pa, kar z dobrim sercem zavolj časti presvetega imena
božjega, vse to priporoči varstvu Najvišega. — Ves zbor
je bil osupnen, potert, v skerbeh. Vojaki, sicer terdi ko
kamen, in vitezi, terdni ko jeklo, bili so ginjeni. Prema¬
gani od bolečine, niso se mogli zderžavati solza. Jokali so
po svojem preljubem in dragem deželnem gospodu, ki ga
bodo pogrešali, kdo ve kako dolgo, ali pa ga celo zgubili
za vselej.

Da bi pa ljudje takorekoč z očmi videli, kaj Ludvika
nagiba, da se podaja na tako dolgo in težavno pot, v ju-
trove kraje, na križarsko vojsko, dal je deželni grof v Ize-
naku predstavljati in ljudem kazati Kristusovo terpljenje.
Poprej je bila namreč po mnogih krajih navada, da so Kri¬
stusovo terpljenje očitno tako predstavljali ali kazali, kakor
zdaj po glediščih posvetne reči. Še zdaj napravljajo vsakih
deset let v Amergavi na Bavarskem take predstave, da
kažejo gospodovo terpljenje; zadnja taka predstava je bila
1880. Terpljenja pa, ki nam ga kažejo podobe ali slike

76

križevega pota, tukaj ne kažejo v malanih podobah, ampak
v živih podobah, na ljudeh. Veliko ljudi se zato pripravlja
in vadi, da bi z besedo in z djanjem prav očitno in prav
jasno gledalcem vse tisto pokazali, kar nam sv. pismo o
Kristusovem terpljenji pripoveduje. Taka verska igra se
človeka pogostoma neizrečeno prime, in Kristusovo terp-
Ijenje se ljudem tako v serce vtisne, da ga ne pozabijo,
ampak še dolgo živo pomnijo.

Takrat je bilo tudi več samostanov v Izenaku. Deželni
grof je šel po vseh, jim darila dajal, ter redovnike prosil,
naj molijo zanj, in mu prosijo božjega blagoslova. Nekaj
ur od Izenaka stoji samostan, z imenom Rajnardovo. De¬
želni grof Ludovik je ta samostan posebno rad imel, ter
mu skazoval svojo posebno prijaznost, benediktinci pa so
mu bili prav priserčno udani. Zatorej je hotel še posebno
od njih se posloviti. Iz tega namena jezdi k njim ž ženo,
z materjo, otroci in bratom. Ko je bila služba božja kon¬
čana, dajali so benediktinci blagoslovljeno vodo ljudem, in
ker so tedaj iz klopi stopali, se knez k njim poda in vsa-
cega posebej pozdravi, starčke in mladenče. Najmanjše šolske
dečke pa, ki so na kor pet hodili, je v svoje naročje jemal,
in vsakemu čelo poljubil. Toliko ponižanje bilo je duhov¬
nikom že nekolike preveliko, silno ginjeni začno vsi ihteti,
in na glas se jokati; in veliko je bilo stoka in joka, da
bodo zgubili najdobrotljivejšega svojega gospoda. Dobri
deželni grof, sicer tako možat in hraber vitez, se zdaj sam
tudi začne jokati. Po nekolikem premolku pa de: „Naprej
že vem, prijatelji moji, da se ne jokate in ne žalujete za¬
stonj. Zakaj po mojem odhodu bodo na vas planili dereči
volkovi, ki bodo vas in vaše reči grizli in tergali. Vem
pa tudi, da Oče nebeški bo gotovo še o pravem časi črez
vas razlil svoje usmiljenje, ki vam ga zdaj in vsegdar go¬
reče želim.“ — Te in enake besede govoreč, je odhajal,
poslovivši se od njih. Mnihi so ga spremljali do vrat in z
veliko žalostjo in solznih oči še dolgo za njim gledali.

Grofove besede so se spolnile. Ko njega ni bilo, unele
so se vojske v deželi, in rejnardovski samostan je silno
veliko terpel.

„In zdaj vas priporočam Bogu, in besedi nje¬
gove milosti, ki vas more poterditi, in vam dati
dednino z vsemi posvečenimi. “  (Dj. ap. 20, 32.)

77

Še hujše.

Smalkalde so bile tisti kraj, kamur so se imeli sv. Ja¬
neza dan sniti vsi, ki so se bili odločili, da pojdejo na kri¬
žarsko vojsko. Tudi je hotel Ludvik tukaj slovo vzeti od
vseh svojih. Pa tudi sicer se je bilo sešlo veliko ljudstva, ki je
želelo svojega ljubljenega vladarja še enkrat videti.

Ludvik najprej ljubeznjivo blagoslavlja svoja brata,
zlasti starjega, Henrika, ter ju prosi prav lepo, naj spo¬
dobno skerbita za mater, za njegove otroke in njegovo
ženo. Brata se jokata, in vse za terdno in sveto obetata.
Ludvikova otročička pa, ki sta komaj vedela, kaj se godi,
sta se tudi jokala, in očeta objemala, in mu nedolžno kli¬
cala: „Lahko noč, ata, stokrat lahko noč, preljubi ata!“ —
Pač res, otroka sta imela prav, da sta očetu lahko noč
voščila, kajti res je prišla dolga dolga noč.

Ko se Ludvik oberne k svoji Elizabeti, ki mu je bila
najdražji na svetu, bolelo ga je poslavljanje tako silno, da
samega ihtenja besedice ni mogel spregovoriti. Z eno roko
prime njo, z drugo se matere oklene, obedve molče pri¬
tisne na serce, ji poljublja, in več ko pol ure ne more
druzega storiti, ko neprenehoma jokati. Morda slovojemanje
samo še ni bilo tako britko in ni tako bolelo, da bi mu
bilo dušo tako prehudo stiskalo. Morda je slutil in že zdaj
občutil, kako se bo godilo njemu, in kaj čaka njegovo ženo
in otroke njegove.

In mati in žena sta se ga terdno oklenjeni deržali,
kakor bi ga nikdar spustiti ne hteli, in kakor da bi bili
hteli šiloma zabraniti ločitev. Elizabeta je na glas upila:
„ Gorje mi, ubogi zapuščeni ženski!“ Brata grofova in drugi
vitezi so obdajali to žalujočo skupino, ljudje so se okoli
gnjetli, in nihče se ni mogel premagati, da bi se ne bil
posolzil; glasno tugovanje in ihtenje se je čulo povsod. In
ker so se bili semkaj sešli tudi še drugi možje in sinovi,
da bi šli z vojsko na drug del sveta, bili so tudi te njih
svojci in sorodniki semkaj spremili, da bi se tukaj od njih
še enkrat poslovili, morebiti za dolgo ali za zmeraj. Za¬
torej je nastalo žalovanje brez konca in kraja, neznansko
tugovanje in plakanje, čuli so se zdihljeji bolečine, britko
ihtenje in upitje, in vseh oči so tako rekoč plavale v solzah.
Vse je se jokalo, vojaki in ljudstvo, moški in ženske in
otroci, visokorodne osebe in ljudje nizkega stanu. Tako po
vsi pravici je bilo to zbirališče, takrat, kjer se je vsacemu

78

inako storilo, prava „dolina solz“, kakor se naša zemlja
sploh imenuje.

Povsod in vsikdar in neprenehoma se ljudje v ljubezni
zraščajo. Posebno je pa družina takorekoč eno telo, po-

79

sanmi domači pa njeni udje. In ti udje se neprenehoma
tergajo od telesa, in to terganje strašno boli, ta pa, ki je
narazen terga, je smert. Koliko strahu in gioječih skerbi
morajo po več dni in po več tednov prestajati domači, ako
imajo koga izmed sebe na bolniški postelji, preden taumerje!
Kako skli in kako pekoča je tista bolečina o času, ko umira!
In kako dolgo še po smerti in pogrebu naprej tli in žge
velika žalost in stok in zdihovanje! — Smert je tista ne-
usmiljenka, ki te, ki so si najljubši in najdrajši, neprene¬
homa narazen reže, neprenehoma bolečine napravlja, in to
grozno delo opravlja noč in dan, brez prenehljaja. Vsak
dan umerje ljudi 80 do 90 jezer; samo v glavnem mestu
Angleške, v Londonu, jih vsak teden umerje okoli 1500.
Vsak hip, vsak trenutek umerje en človek, okoli Čegar
smertne postelje navadno stoje njegovi domači, in se v
solzah tope. Ta neprenehoma ločitev stori, da neprenehoma
teče serčna voda, solze, kri duše. Ko bi vse solze skupaj
bile, ki so bile na zemlji že jokane, kako široko jezero in
kako globoko jezero bi naredile! In ko bi se stakale vse
solze, ki teko vsakdan in vsako uro po celi zemlji, kako
velikansko reko same grenke vode bi naredila!

Kako pa to, da predobrotni in preusmiljeni Bog toliko
gorje in toliko solza na zemlji gleda in pusti? To je grenki
sad greha, ternje pa osat, s kterim so vsi ljudje opleteni,
in kteri se je opletal celo okoli svete glave učlovečenega
Sina božjega. To terpljenje je pa tudi pokora našim grehom,
je sredstvo ali pomoček, s kterim nam Bog zemljo greni,
da se je preveč ne oprijemljemo, je pomoček, s kterim nam
Bog serce budi in potresa, da hrepenimo po boljši domo¬
vini, po tisti, kjer ni ločitve in kjer ni bolečine.

„ In Bog bo obrisal vsako solzo z njihovih oči:
smerti ne bo več; ne žalovanja, ne togovanja, ne
bolečin ne bo več; kajti pervo je proč. “ ( Raz. 21,4.)

Najhujše.

Naposled se jima knez iz rok izvije, in le z veliko
težavo prispe do svojega konja, kajti od vseh strani je
ljudstvo k njemu sulo, nekteri da bi mu roko podali, drugi
da bi se le njegove obleke dotaknili. Ko je deželni grof s
svojimi križarskimi vitezi že odhajal, se Elizabeta še ni
mogla toliko premagati, da bi ga bila že zdaj zapustila in

80

že zdaj se od njega ločila. Zatorej jej Ludvik dovoli, da ga
spremlja do deželne meje. Molče, v globoki prežaljenosti, v
tihotni bolečini jezdila sta drug poleg druzega, kakor bi
bil drug druzemu za pogrebom šel, in le zdaj pa zdaj se
je komu iz globočine serca prikradel kakov zdihljej. —
Ko pridejo na mejo, ubogo serce mlade gospe nikakor ni
moglo, da bi se bilo že zdaj od njega ločilo. Zatorej ga
spremi še en dan naprej. Ali ko je ta dan pretekel, bilo
jej je pri sercu kakor poprejšni dan; ni se mogla od njega
ločiti, in tedaj ga spremlja spet en dan naprej. In ko je
bil konec tudi temu dnevu, se skoraj še ni mogla odločiti,
da bi bila svojega soproga zapustila. Mislila je, če bi ne
bilo bolje, ko bi kar ž njim šla na križarsko vojsko. To bi
jej bilo skoro najljubše; po drugi strani pa jo je opominjala
dolžnost, da skerbi za otroke in za deželo, in da se torej
verne. Volja božja pa je bila sveti gospi vendar še več ko
vse drugo, in ta misel je odločila. Zdaj pristopi k dežel¬
nemu grofu tudi še zvesti vitez Vargila, rekoč: „G-ospod,
čas je, pustite milostni gospej verniti se domu; enkrat
mora vendar biti.“

Kako ljub in drag je človek komu, to se pogostoma
še le tedaj spozna, ko se imata ločiti. Kako britko,. skoraj
obupljivo, je marsiktere žene ali matere žalovanje, kedar
zgubi svojega lastnega otroka ali pa moža! Vsaka pozemska
ljubezen, če tudi je prava, hoče drago plačana biti. Cena
je večkrat toliko veča, kolikor veča je bila ljubezen, cena,
t. j. bolečnost poslovljanja. Deželni grof in Elizabeta sta
se zdaj silno zajokala. Terdno sta se oklenila, kakor bi se
nikdar posloviti ne mislila. Veliko je terpel vitez Vargila,
preden je Ludvika pripravil do tega, da se je zares jel
poslavljati. Naposled jej Ludvik še pokaže svoj pečatni
perstan in pravi: „Preljuba moja sestra, vidiš, ta le perstan,
v katerem je vdelan žlahten kamen, v kamen vrezano jagnje
božje z zastavico, naj ti bo znamenje, kako in kaj je z mano.
Kdor ti prinese pismo, zapečateno s tem perstanom, temu
le verjemi, naj ti sporoča, da živim, ali pa da sem mertev.
Moja preljubeznjiva Elizabeta, moj dragi zaklad, moja go¬
lobica, vsemogočni Bog nebeški naj te blagoslavlja, tebe
in sad tvojega telesa. Z božjo pomočjo naj se vse tako
zgodi, kakor sva si obljubila. Ne pozabi me v svoji mo¬
litvi. Zdrava bodi, dalej se ne morem muditi, ker me go¬
spodje čakajo. Bog bodi vsikdar z vami.“ Ludvikov spo¬
vednik, ki to poslovljanje pripoveduje, še to ljubko dostavlja,

81

„S temi besedami se je ljubezen ločila od ljubezni, knez
od svoje preljubljene gospodinje. Ab, kdo si more misliti,
s kolikim ginjenjem, s kolikim ihtenjem, in s koliko žalostjo
sta se ločila! Obeh serce je silno terpelo. Zdihovanja, jo¬
kanja in vročih solza ni manjkalo. Jokala se je žena in
jokal se je mož, in device so vile roke, k nebu jih povzdi¬
gujoče. Vsi so prosili Očeta v nebesih, naj da. da se blagi
knez spet zdrav poverne. u

Plemeniti križni vitez, Ludvik, se zdaj ohrabri, ter
moški s svojo vojsko odjezdi. Elizabeta pa še dolgo za
njim gleda, in potem, ko ga z očesom ne doseže, se na
pol mertva verne s svojimi služabnicami. Bila je, kakor
smertna senca, saj jo je britka bolečina in žalost tako silno
stiskala. Vernila se je, kakor bi bila moža na pokopališče
spremila, in kakor bi ga bili ravno kar zasuli.

Ko pride na Prežigrad, odloži vso knezinjsko lepotijo
— morebiti da za vselej — ter se napravi v černo vdovsko
obleko. Zdaj išče le samote in tihote, ter se potaplja v
morje tugovanja, tako da je tolažiti nihče ne more.

„ Pokošeno kakor trava in poselilo je moje serce ,
ker sem pozabil jesti svoj kruh. Od mojega zdiho¬
vanja se prijema moja kost mojega mesa. Postal
sem kakor pelikan v puščavi, kakor sova na zidovji.  “

(Ps. 101, 5. 9.)

Menda misli marsikteri bravec, da tako pobožna žena
bi se imela vendar že izjokati, in se spet ustanoviti, saj
druge žene ravno tako zgubljajo može, pa se vdajo v to,
kar mora biti, in se spet zravnajo, in marsiktera je še celo
vesela. Ali — Elizabeta je bila še prav mlada žena, prav
nežna in ne dosti skušena, imela je mala dva otroka in
enega še pod sercem. Njen mož je bil najboljši človek izmed
vseh tedajnih moških. Živela sta v najlepši in najblajši
ljubezni med sabo. Pomisliti je, da ljubezen, ki jo je imela
sv. Elizabeta do svojega moža, ni bila samo prirodna, ampak
da je bila tudi kerščanska ljubezen v Bogu in z Bogom
združena, Ludvik je bil tako dober kristjan, tako pobožen
in bogoljuben človek, da tacega in boljšega ni bilo v celi
deželi. V čem pa je Elizabeta tolažbe iskala, ko je bila v
tolikem terpljenji ? Rejnardovska pisma dajo na to lep od¬
govor: „Osamljena knezinja se je popolnoma k Bogu ober-
nila, in svojim poprejšnim dobrim delom je dodajala še boljših. “
Križana usmiljenost. 6

82

Smeri, kje je tvoja zmaga?

Deželni grof Ludvik je odjezdil s svojimi ljudmi, in je
blezo kakor mož med moško družbo in na vanjem poto¬
vanji k sv. grobu znotraj veliko manj terpel, kakor uboga
knezinja na Prežigradu, kjer jej je britka bolečina serce
ujedala noč in dan. Sploh rečeno, na svetu je tak red ali
taka uredba, da ima ženska navadno več terpeti ko moški.

Deželni grof Ludvik je bil vojvoda križevaikom iz
srednjega^ Nemškega, ter je svojo vojsko peljal skoz Fran¬
kovsko, Švabsko, Bavarsko in Tirolsko v italijo doli do
Brindizija, kjer je bil cesar Miroslav z armado šestdeset
tisučev, in kjer je čakal dohajajoče križevske čete. Ko de¬
želni grof Ludvik semkaj dojde, sprejme ga cesar prav
častitno, in dasi tudi je bil najmlajši knez posvetoval se je
cesar vendar ž njim najbolj, kako bi bila vojska v sveto
deželo spraviti. Cesar ga vzame sabo na otoček sv. Andreja,
da bi se na skrivnem in na tihem ž njim pomenkoval,
berž ko ne glede vojnih čertežev. Med križniki je bilo pa
dosti tacih, ki.so bili iz merzlih krajev, in ker niso bili
vajeni strahovite laške vročine, izcimila se je kužna bolezen,
na kteri je veliko vojakov pomerlo. Ludvik jo je čutil že
na otoku. Vendar pa je šel s cesarjem še do Otranta, nje¬
govo soprogo Jolanto obiskat. A ko se je vračal, hujšala
se je bolezen tako, da je komaj prišel do svoje ladije. Leže
v postelj, naredi oporoko, ter želi previden biti. Jeruzalem¬
ski patrijarh mu podeli poslednje olje, in potem sv. Kešnja
telo, ktero knez z veliko gorečnostjo, s terdno in celo vero
kristjana, vpričo svojih vitezov in svojega zvestega moštva.

Svoje mlado in lepo življenje je Ludvik Bogu daroval
že tedaj, ko se je za križ odločil. Bog pa je že zdaj segel
po tem daru. Vzel mu je pozemsko življenje, in mu dal
zanj lepše večno življenje. Ko se je Ludvik poslovljal od
svoje preljube žene, bilo mu je strašno britko. Zdaj pa, ko
se je imel posloviti od zemlje, ni čutil nikakoršne britkosti.
Zakaj smert ga je peljala k Tistemu, kterega je bolj ljubil
ko ženo in otroke, peljala ga je k Bogu, pri ktorem je
upal, da najde kdaj tudi svojo pobožno Elizabeto. Božja
milost mu je pobožno serce že naprej oprostila vseh tistih
vezi, ki bi ga bile na zemljo vezale. Ker je bil pravi božji
vojščak, bil je popolnoma pripravljen na poziv svojega naj-
višega gospoda, pripravljen ubogati najvišega zapovednika

83

nebes in zemlje, kdaj mu poreče zapustiti mesto na zemlji,
ter stopiti na mesto v nebesih.

Vedoč, da bode zdaj umeri, naroči Ludvik nekterim
vitezem, naj njegovi družini sporoče, da je umeri, njegovi
ženi pa neso perstan z udelanim jagnjetom božjim. Vse, ki
so stali okoli njegove postelje, prosil je za božjo voljo in
pri sveti Devici, naj se ga spominjajo v molitvi, in ako se
srečno povernejo s križne vojske, naj sabo vzamejo njegove
ostanke domu na Turinško, ter je pokopljejo v Idej nar do vem.

Ko je pa umiral in čakal nebeškega veselja, videl jo
golobe, bele kakor sneg, ki so letali okoli njegove postelje,
in je rekel: „Lejte, lejte te golobčke, ki so belejši od snega.“
Okolistoječi so mislili, da se mu meša, ali bolnik zopet za¬
kliče: „ S temi svetlimi golobi poletim. “ Inko te besede iz¬
reče, res zapusti njegova bogoljubna duša svojo pozemsko
obleko, telo. Umeri je tri dni po mali gospojnici 1227, ko¬
maj 27 let star.

Njegov spovednik, kaplan Bertold, ki je svojega go¬
spoda na križni vojski spremljal, in ki mu je o smertni uri
na strani stal, ta piše, da je sam videl te golobe, in da je
za njimi gledal, ko so leteli proti solnčnemu vzbodu. Pri¬
stavlja pa: „ Sveti Duh, ki se je sam v golobovi podobi

prikazal nad Sinom človekovim, ko je bil keršoevan v
Jordanu, poslal je angelske duhove v podobah presvetlih
golobov, da so peljali blago dušo nedolžnega gospoda proti
vzhodu k solncu pravice in večne svetlobe. Tako je umeri
blagi kerščanski knez na tujem kakor popotnik, ker je bila
volja božja, ter se ločil s tega nesrečnega sveta, in prišel,
kakor zaterdno upamo, k večnemu Očetu. “

Ko je bil mladi deželni grof umeri, nastalo je silno
jokanje in veliko plakanje med njegovimi ljudmi. „Ah, pre¬
dragi gospod, pobožni in dobrotni knez, kako smo brez
tebe na zemlji zapuščeni! Kako smo mogli tebe zgubiti, ki
si bil svetloba našim očem, vojvoda na našem potovanju,
ki si nam bil upanje naše vemitve! Proč od nas je
vsa tolažba! Kdo nam bo zdaj vodnik ?“ — Ali sredi tacega
hrupa in plakanja ležal je bledi merlič, kakor lepa iz mar¬
morja izsekana podoba, čez ktere lepo in blago obličje ja
razlit prečudmi mir in pokoj, bi djal, kakor odsvit, ki ga
je zapustila od Boga blagoslovljena duša, ko se je preselila
v večni pokoj.

Marsikdo si bo mislil: Zakaj je Bog dopustil, da je
tako mlad umeri? tako dober in tako izversten knez? nje«

6 *

84

govo življenje bilo bi mnogim koristilo, smert njegova pa
tolikim žalost napravlja! To prašanje se dela in pokazuje

v duši marsiktere družine, kakor černa kertina, če je vanjo
smert po koga segla. Marsikdo potoži: „ čemu ga nam Bog

85

ni pustil? — Na to naj odgovarja sv. apostelj Pavelj (Rim.
11, 33. 34): „Kako neizvedljive so Tvoje sodbe, in kako
nepreišljivi Njegovi potje! Kdo pozna misel Gospodovo?
ali kdo Mu je bil svetovalec ?“ — Ti siromaško Sloveče, ti
boš baralo neskončnega Boga? in njegove naredbe boš ti
sodilo s svojo budalostjo? Ali te ni sram? ali se ne bojiš?

„.Dasi je Jemalo lionbal, vendar je mnogo let
preživel. Zakaj njegova duša je bila Gospodu do¬
padljiva; zato je hitel, da ga odvede iz sredi hu¬
dobnosti.“  (Modr. 4, 13. 14.)

Grozna žalost.

Vitezi, kterim je umerjoči deželni grof naročil, naj povejo
na Turinškem, da je umeri, odpravili so se na pot. Še le
k zimi dospejo na Turinško, ravno ko je Elizabeta pri¬
čakovala tretjega otroka. Nekteri pametni in razumni mo¬
žaki so djali, da je treba še nekoliko počakati s takim spo¬
ročilom, in so moževo smert prikrivali, da sv. Elizabeta porodi
in se nekoliko okrepi. Njena svakinja Sofija je vsem poslom
ojstro prepovedala , da nihče nima mladi gospi o tem kaj
čerhniti, ali sicer kaj žugniti, kako žalostna novica je pri¬
šla. Tako je tudi bilo. Mati, brata in vsi grajski in dvorni
služabniki so jokali in žalovali po__ tako dobrem gospodu,
če Elizabete ni bilo nikjer blizu. Ce je bila pa vpričo, je
vsakdo svojo žalost skrival in se pritajil, kakor bi nič po¬
sebnega ne bilo.

Naposled se je moralo pa vendar zgoditi. Šesti teden,
so mislili, bo Elizabeta dosti krepka, da čuje strašno po¬
ročilo. Mati se je že davno izjokala, in se je torej sama
pripravljala, da 'bi Elizabeti z lahke strani in rahlo spo¬
ročila smert njenega soproga. Z nekterimi razumnimi go¬
spemi se poda k Elizabeti v sobo. Elizabeta jih prijazno
po navadi sprejme, nič posebnega ne sluteča. Ko vso okoli
nje posedejo, pravi stara mati Sofija: „Ljuba moja hči, bodi
terdnega serca in ne žaluj preveč, če te je po volji božji
nesreča zadela, prav za prav pa mojega sina. Saj veš, da
je samega sebe in vse svoje izročil Bogu.“ Ludvikova mati
je govorila te besede brez solz in brez žalovanja, in torej
dobri Elizabeti še na misel ni prišlo, da bi ji bila nazna¬
njena smert njenega moža. Mislila je, da je morda vjet, in
reče: „0e je moj brat vjet, bo rešen z božjo in svojih pri-

86

jatlov pomočjo. Moj oče nam bodo gotovo pomagali, in
tako bom potolažena. “

Zdaj ji pokaže stara mati poslani perstan in de: „Bodi
poterpežljiva, moja preljuba bči, pa vzemi ta perstan, ki ti
ga je poslal, umeri je. a  — Zdaj zakliče Elizabeta: „Ah,

ljuba gospa, kaj pravite ?“ — „Umerl je“, ponovi mati. —
Elizabeta zdaj obledi in zdaj zopet zarudi; roke se jej po-
obesijo, zdaj jik kereevito sklene, in zdihuje z zamolklim
glasom: „Ah, gospod Bog, ah, gospod Bog, zdaj je ves svet,
in vse, kar ima ljubega, zdaj mi je vse umerlo.“ Ta no¬
tranja bolečina, kakor tleč ogenj, jo je splašila in okoli go¬
nila, da se je po grajskih sobanah in dvoranah podila, kri-
čaje: „Umerl, umeri, umeri!“ V obednico priletevši, se na¬
sloni na steno, in potok solz se jej udere, kakor dež po ve¬
likem viharji. Mati in gospe pridejo za njo, jo peljejo od
zidu, in jej pomagajo, da se vsede. Kakor so znale, jo to¬
lažijo, toda Elizabeta le joka in zdihuje in de: „Zdaj sem
vse zgubila. O moj preljubljeni brat, o moj pobožni soprog,
ti si umeri in mene v revščini pustil! O kako bom živela
brez tebe? Ah, jaz uboga, brezpomožna vdova, ah, jaz uboga
ženska! Zdaj me tolaži Ti, ki vdovo in sirot s svojo mi¬
lostjo ne zapustiš? Ah, moj Bog, tolaži me! Ah, moj Jezus,
podpiraj mojo slabost! 1 '

Gospe jo primejo za roke, in jo peljejo v sobo. Omahu¬
joča gre ž njimi. Ko pa pride v svojo sobo, pade kakor
omedlela na tla. Ko jo spet vzdignejo, začne vnovič jokati
in žalovati. Tolika neskončna žalost je ginila tudi staro
deželno grofinjo, gospe in vse druge grajske prebivalce, in
osem dni je vse od kraja žalovalo, plakalo in jokalo, kakor
da bi bili še le zdaj zvedeli, daje  deželni grof umeri. Ven¬
dar je bila bolečina in žalost Elizabetina neprimerno veča,
kakor žalovanje vseh drugih.

Marsikteremu bralcu, ki nikdar nikogar ni zelo ljubil,
in ki torej tudi britke bolečine Elizabetine ne more do¬
umeti, se bode zdelo, da bi se bila imela tako kerščanska
duša, kakor je bila Elizabeta, vendar bolj utolažiti, in ne
tolikanj žalovati, zlasti ker ni bila brez svetega Duha in
njegove pomoči. Ali pomisli, da Elizabeta je bila podobna
plamenu, ki ga močan veter za trenutek skoraj ugasne, ki
pa potem toliko silnejši zagori. Če vidimo, da je še le
201etna gospa od nesreče premamljena, bodemo jo pozneje
tudi videli, kako veličastno zmaguje vsako britkost, in kako
dosega najvišo stopnjo popolnosti.

87

Kar je bilo še pozemskega in morebiti nezmernega v
njeni ljubezni do svojega moža, to se je zdaj unelo in zgo¬
relo, in ta ogenj jo je očiščeval, da js zginila najmanjša
nepopolnost iz te svete duše.

„Jaz sem 'prava vinska terta, in moj Oče je
nogradnik. Vsako mladiko na meni, ki sad daje,
jo očisti, da še več sadu rodi.“  (Jan. 15, 1. 2.)

Tertnik že terto obrezuje, preden je popke pognala.
Predolge ročice in vijavke, ki ne rode grozdja, odreže, da
bi rodovitnim mladikam rodivne moči ne jemale. In kakor
da bi terto bolelo, in kakor da bi čutila in se jokala, se
prikažejo sreberne kapljice na obrezanih delih, in se zopet
prikažejo, če jih obrišeš. Kavno tako dela nebeški Oče s
kristjani, ki so prave mladike na božji vinski terti, Jezusu
Kristusu, človeka obrezuje, in odstrani od njega vse tisto,
kar nasprotuje popolnoma ljubezni božji, in kar zaderžuje
še večo rodovitnost dobrih del. Ali tako obrezavanje pogo-
stoma zelo zelo boli, in marsikaka solza se uterne.

Pervi rez, kterega je nebeški tertnik storil na tej blagi
terti, na duši gospe Elizabete, bil je ta, da se je ločila od
svojega soproga; drugi rez je bil ta, da je zvedela njegovo
smert; tretji rez pa pride zdaj, in sega v mozeg.

V nebo vpijoče.

če smert pograbi kterega izmed domačih, je družina
zelo žalostna, in skoraj ni misliti, da bi se velika žalost
čez nekoliko spremenila v gerdo ostudno strast. Žalibog, da
kaj tacega ni nič redkega, in da se dobiva tako pri na¬
vadnih ljudeh kakor v imenitnih hišah, namreč to, da se
za ranjcega zapuščino žlahtniki tergajo, prepirajo, sovražijo,
preganjajo. Nekaj tacega, in sicef prav gerdega se je godilo
na Prežigradu.

Elizabeta je imela sinčka, Hermana. Ta je bil edini in
pravi naslednik svojemu očetu, ki bi vladal deželno grofijo.
Deželni vladar Ludvik sam je ukazal, preden je umeri, da
Elizabeta toliko časa vlada, dokler Herman nima postavnih
let, brez kterih ne more vlade prevzeti; deček je imel zdaj
pa še le pet let.

Kakor je hudič peljal Zveličarja na visoko goro, in mu
pokazal vse kraljevine sveta in mu djal: „Vse to ti dam

če pred me padeš in me moliš, “ ravno tako i'e hudič poslal
svoje pomagače s podobno skušnjavo k Henriku, svaku
mlade vdove. Sprideni in spačeni, hudobni in nepošteni
dvorjani in grajski služabniki so Henriku prigovarjali, da
deželna grofija je prav za prav njegova last, ker on je naj-
starši knez te rodovine. Ker je njegov brat Ludvik umeri,
torej je dežela njegova, kneza Henrika, ne pa dečka Her¬
mana. Gfrajski zlikovci so ga priganjali, naj se ne obotavlja,
ampak se dežele spotoma polasti. Da se pa to zgodi, treba
je najprej, da vdovo ž njenimi otroci odpravi iz grada in
iz mesta Izenaka.

Na Prežigradu bivati je prav lepo, in okolica je kakor
nekaj rajskega. Morda je Henriku, gledajočemu po prelepi
deželi, znotraj hudič prigovarjal: „Vse to ti dam, če me

moliš. u  In Henrik je res molil zlodeja za to ceno, to se
pravi, sklenil je, da se dežele šiloma polasti, svojega brata
ženo in otroke pa zapodi, zlasti ker je tako početje od¬
obraval tudi še njegov drugi brat, Konrad. Vendar sta se
brata sama še sramovala, da bi bila svoji svakinji v obraz
kaj tacega povedala. Skrila sta se, služajem svojim pa dala
povelje, naj stvar izveršijo.

Ce hoče kdo kaj prav hudobnega komu storiti, tedaj
se prav togoti, drugemu očita krivico, da prav daje sam
sebi. Tako so delali nesramni Henrikovi malopridneži. Na-
mestu da bi bili od kake strani ali s kako prizanašljivostjo
ubogi vdovi povedali, kaj jo čaka, prilomastili so prederzno
v njeno sobo. V sobi ste bili Elizabeta pa stara mati Sofija.
Zdajci jo začno zmerjati, češ, da je deželo izsesala in v
beraštvo pahnila, da je deželne blagajnice pograbila, da je
svojega moža sleparila, daje neumno zapravljala, in beračem
potuho dajala. Temu bo zdaj konec. Odslej zanaprej, so
rekli, je Henrik gospodar v deželi, ona pa mora za kazen
za svoje prestopljeje na mestu iz grada se pobrati.

Kaj tacega brati je lahko. Pa misli, da bi se bilo tebi
kaj tacega prigodilo, kakor se je tej kneginji, kraljični na
tujem, daleč od svoje domovine, kije ravno pred kratkem
največo bolečino preterpela, da ji je zavolj nje še zdaj serce
kervavelo, ki je komaj z otročje postelje ustala, ki je imela
tri majhne otročiče. Pa še zima je bila, hud mraz, sredi zime.

Na tako zmerjanje in na tako strahovito napoved, pa
od ljudi, ki so bili doslej njeni podložniki, ni vedela uboga
vdova ničesa povedati, samo prosila jih je, naj imajo po-
terpljenje ž njo vsaj nekoliko časa. Stara mati Sofija pa,

89

ki poprejšnja leta Elizabeti ni bila vselej dobra, ta je bila
vsa razdražena nad toliko hudobnostjo. Oklenila se je Eli¬
zabete z obema rokama in upila: „Pri meni bo ostala ; nihče
je ne bo proč gonil! Kje sta moja sinova? Jaz bom ž njima
govorila!“ — Pa ravno to so hteli zaničljivi nevredneži
ubraniti, in djali so: „Nič tega; koj se mora odtod po¬
brati! u  jo zagrabijo in obed ve kneginji šiloma narazen raz¬
klenejo. Grozovitnost je bila tolika, da zapuščena kneginja
niti najmanjše stvarice ni smela sabo vzeti. Kakor je bila,
tako so jo iz grada zapodili. Na grajskem dvorišču so jo čakale
že dve dekli s tremi otročiči. Ko je stara mati videla uboge
sirotice, se jej na novo serce užali, in po vsaki ceni hoče
s sinovoma govoriti. Tudi zdaj ni mogla nič opraviti, kajti
rekli so jej, da sinov ni doma. Skrila sta se bila ta dva
dupeljnika, kakor netopirja. Hudobno delo, ki staje storila,
ju je plašilo, da sta bila hrabra viteza boječa. Razjarjena
in osramotena je bila mati, ker je imela tolikanj hudobna
sina, ker sta tako gerdo in nečloveško ravnala z Elizabeto
in njenimi otroci, in na ves glas je upila, zakaj so jo od
nje ločili. Grajska vrata se odpro — Elizabeta stopi čez
prag — in grajska vrata se zapro, in blaga kneginja stoji
pod milim nebom zapuščena.

„ Bog , zakaj si me pozabil? in zakaj hodim
žalosten, ko me sovražnik psuje? Zakaj si žalostna
moja duša, in zakaj me motiš? Zaupaj v Boga,
ker še Ga bom hvalil, mojega Zveličarja in mojega
Boga. “  (Ps. 41, 10. 12.)

Jedinščina, stiska, sila.

Zapodena iz knežjega grada, kteri ji je bil dom že od
četertega leta, stala je nesrečna vdova pred zapertimi graj¬
skimi vratmi na puščobnem kraji. S peterimi sklečimi ra¬
nami v sercu gre v zimskem mrazu po hribu. Ni še ugas¬
nila žalost, da je zgubila varha moža, in že je njo samo
zadela taka sramota in zaničevanje, kakoršna se kneginji
še nikdar ni primerila. Verh tega je morala pa še gledati
svoje tri otročiče, kako prezebajo hudega zimskega mraza
in se jokajo. Revnejši je bila, ko najrevniša beračica, pa
nikamur ni vedela pod streho stopiti. Dojenčka vzame na
roke, druga dva pa vzameta dekli.

90

Nečloveško je bilo to, da je bila knežja vdova iz svoje
hiše zapodena, ali še bujše se jej je godilo v mestu Izenaku.
To mesto je bilo polje, po kterem je Elizabeta sejala naj¬
bogatejšo setev svojih dobrot. Ko je pa zdaj v hudi zimi
tu in tam poterkala in poprosila prenočišča, se jej je ravno
tako godilo, kakor Mariji Devici v Betlehemu: povsod so
jo odganjali in pred njo vrata zapirali. Kako to ? Saj ga
ni bilo Izenačana, kteremu bi Elizabeta ne bila kaj dobrega
storila! — Deželni grof Henrik je dal namreč ojstro po¬
velje, da je nima sprejeti in prenočiti noben meščan. Ta¬
kemu groznemu povelju pa, če tudi je vladarsko ali knežje,
povelju, ki naravno nasprotuje zapovedi božji, nima biti
nihče pokoren. Tukaj velja: Bogu nam je treba pokor-
nejšim biti kakor ljudem. Izenačani so pa narobe počenjali;
krivičnega človeka so se bolj bali ko Boga. Vse mesto se
je omadežalo s tako gerdo malopridnostjo, da je najboljšo
ženo in najusmiljenejšo gospo brez pomoči pustilo, po
mestnih ulicah tavati, z majhnimi otročiči prezebati, in
veliko solz jokati. Mogoče da so ljudje še iz oken pogleda-
vali, in neusmiljenci svojo radovednost pasli na nji, ki je
skerbela zanje in za deželo kakor mati, kije bila njihova
vladarica. Odpirali so okna, vrat pa nihče ni odperl, in
vendar se nam smili celo zmerzujoči pes, da ga noter
pustimo.

In tako je stala najblagejša in najsvetejša kneginja,
ki so jo kdaj nosila nemška tla, zunaj, na cesti, v silni
revščini, brez podstrehe ali kakega zatišja, da bi v velikem
mrazu ne trepetala. Gotovo je veliko terpela zavolj hudega
mraza, ali še več je terpelo njeno serce, da pri svojih pod¬
ložnih, ktere je tako rada imela, in kterim je toliko dobrega
storila, da pri svojih ljudeh ne najde usmiljenja. Kavno v
tem je pa Zveličar svojo ljubo hčer počastil, da je nekoliko
tega občutila, kar je Zveličar prestal. Sv. pismo namreč
pravi o božjem Sinu:

„V svoje je prišel, ali svoji Ga niso sprejeli . 11

(Jan. 1, 11.)

Kristusova pevka.

Naposled pride uboga reva na koncu svojega križevega
pota k neki uborni hiši, in jokaje prosi podstrehe. Gospodar
je ni mogel odgnati, ker je bila hiša za tujce in prenočišča

91

iskajoee. In vendar je ni hotel čez noč v pravi hiši imeti,
vsaj ne deželne grofinje, menda se je bal, da bi mu vladar
Henrik ne zameril. Blizu pa je bil nekakšen hlev, kjer je
imel gospodar staro šaro in pa svoje svinje. Gospodar svinje
venkaj izžene, hlev pa doslenji vladarici, deželni kneginji,
za prenočišče ponudi.

Doslej je zmeraj zdihovala: „Vse so mi vzeli, in nič
druzega mi ne ostane ko molitev in Bog.“ Ko je bila pa
zdaj v svinjaku, pokazala se je moč božja nad njo. Kakor
se po divjem viharji oblaki vlečejo za gore, in se na za¬
hodu jasni in na modrem nebu solnce zasije, in se mirna,
prijazna mavrica prikaže: tako je bilo zdaj v duši dobre
gospe Elizabete. Po dnevu nezmernega psovanja in gerdega
ravnanja, o merzli zimski noči, v največi revščini, v hlevu
jej je došla velika nebeška veselost: prečudna tolažba sv.
Duha jej je napolnila serce, tako da še spati ni marala.

Opolnoči pa začuje, da zvoni v frančiškanskem samo¬
stanu. Zvonilo je k zornicam, zakaj o tem času so ustajali
redovniki, da so hvalili Boga namestu spečih ljudi. Eliza¬
beta se zravna ter gre na. svoj najijubši dom, v cerkev.
Bila je pri službi božji. Deželna grofinja Elizabeta sama
je bila samostan ustanovila; zatorej je mislila, da ima tudi
pravico, da jej mnihi izpolnijo neko željo. — Kdor sicer še
tega ni slišal ali bral, bi sam od sebe gotovo nikoli ne
uganil, kaj je Elizabeta poželela, kajti le sveti Duh jej je
mogel kaj tacega navdehniti. Prosila je namreč frančiškane,
naj zahvalno  pesem zapoj o in sicer v zahvalo za vse
težave in nadloge in britkosti, s kterimi jo je Bog zdaj
blagoslovil.

Tako se je tudi zgodilo, in ta opolnočna zahvalna
pesem, zapeta v frančiškanski cerkvi izenaški, je Boga tako
visoko poveličevala, kakor hvalivno petje najviših angeljev,
v nekem oziru pa še bolj; zakaj angeiji pojo svoje hvaliv-
nice v velikem zveličanju, Elizabeta pa je hvalo Bogu da¬
jala v ognjeni peči britkost. Elizabeta v vsem svojem živ¬
ljenji gotovo nikdar pred Bogom veličastniša ni bila, kakor
je bila veličastna to uro, ko je bila uboga in zapuščena,
ko je v merzli zimski noči prezebala, ko je bila v frančiš¬
kanski cerkvi, kjer jej je ljubezen božja ogrevala serce, in
kjer ji je bilo serce polno hvale božje.

O rajčici, neki tiči, pravijo, da kedar nevihta razsaja
in silno dežuje, leti tako visoko, dokler ne pride v tako
visočino, kjer je vse mirno in jasno. Tako je storila Eliza-

92

beta. Stori tudi ti tako. Ako veliko terpiš, povzdigni svojo
dušo nad vse Černe oblake, tje gori, do Očeta, ki tolažbo
deli, in bvali ga, pa se ne zmeni, kaj je spodej, poveličuj
ga z ravno tisto zahvalno pesmijo:

„Tebe hvalimo Boga, Tebe spoznavamo Go¬
spoda. — Tebe, večnega Očeta, vsa zemlja po¬
višuje. — Tebi vsi angelji, Tebi nebesa in vse
moči nebeške, ■— Tebi kerubi in serafi nepre¬
nehoma prepevajo: — Svet, svet, svet, gospod
Bog sabaot! — Nebo in zemlja sta polna slave
Tvojega veličanstva. — Tebe preslavna apo-
steljnov truma — Tebezbor prerokov časti —
Tebe hvali mučencev družb a belo oblečena.—
Tebe po širokem svetu slavi cerkev presveta,
— Očeta veličastva neskončnega. — Častit-
nega pravega tvojega jedinega Sina. — Sve¬
tega tudi Duha tolažnika. — Ti si kralj slave,
o Kriste! — Ti si očetov Sin večni. — Da nas
odrešiš, se včlovečiš, ni Ti preslabo truplo
Device. —Ti smerti si zelo iztergal, Tivernim
odklenil si vrata nebeška. — Tisediš na božji
desnici, v slavi Očetovi. — Vemo, da prišel
bodeš nas sodit. Torej Te prosimo, usmili se
svojih služabnikov, ktere si rešil s svojo drago
ker v j o. — Daj, da v družbi Tvojih svetih večno
dosežemo slavo. — Reši, o Gospod, ljudstvo
svoje, in blagoslovi svoj delež. — Vodi tiste,
in povzdigni une navekomaj. — Dan sleherni
Tebe slavimo, — In hvalimo Tvoje ime na
veke, in na vekov veke. — Blagovoli Gospod,
dan današnji nas greha varovati. — Usmili se
nas, o Gospod, o usmili se. nas. — Skaži nam
milost svojo, o Gospod, kakor smo v Te za¬
upali. — V Te, o Gospod, sem zaupal, na veko¬
maj ne bom osramoten."

Drago kadilo.

Ko so redovniki zahvalno pesem odpeli, poklekne Eli¬
zabeta ter hvali Gospoda na glas za to, da je zdaj popol¬
noma revna, kakor je bil sam reven v betlehemskem hlevu.
Navadni človek, če je v nesreči, skušnjavo kmalo dobi, češ,
toliko hudega je preveč, in tolicega terpljenja jaz nisem

93

zaslužil. Ako je pa človek res pobožen, pa sam vidi, koliko
je vreden križ, in kolikor pobožnejši je, toliko bližej je
Boga, in kolikor bližej je pri Bogu, toliko natančnejši spoz¬
nava, kako draga, kako visoka je cena temu zlatemu bož¬
jemu križu. Taka je bila z bogoljubno Elizabeto. Molila je
tako le: „ Gospod, Tvoja volja se zgodi! Včeraj sem bila
še deželna grofinja, vladarica, ter imela gradove in graj-
ščine. Danes pa sem beračica, in nihče me sprejeti neče.
0, da bi Ti bila bolje služila, o Gospod, ko sem še knezinila.
0, da bi bila za volj Tebe več milošnje delila, zdaj bi za-
volj tega samo sebe blagrovala;  tega pa žalibog
nisem storila. Moji otroci so knežjega rodu,  zdaj so pa
lačni, in polegajo po tleh, kjer še slame ni. To mi serce
teži. Zaslužila  sem, da jih vidim terpeti, in britko ob¬
žalujem. Sama pa, o Bog, nisem vredna, da si me izvolil
in mi dodelil milost uboštva. u

V tej molitvi je dvoje znamenitega: Elizabeta ceni

uboštvo, od Boga jej poslano, kakor drag nebeški dar, kteri
dar prejeti se komaj vredno šteje, kakor so se drugi svet¬
niki nevredne šteli mučenstva, ker so mučenstvo imeli za
veliko milost. Po drugi strani pa toži Bogu, kako jo boli
terpljenje nedolžnih otrok; a to materno terpljenje pravi,
si je pač zaslužila s svojimi grehi. In celo zastran svojih
dobrih del se obtožuje ta pobožna duša, kakor bi ne bila
dosti dobrega storila, ip kakor da ne bila zadosti goreča.
—• Kako sladko, kako milo je pač tako serce, da taka mo¬
litev iz njega kipi, taka molitev, ki se k nebu vzdiga kakor
žlahtno kadilo! Kako je pa naše serce dostikrat tako brez¬
upno in kljubljivo, če je kako terpljenje zadene! Taka mo¬
litev, kakor svete Elizabete, je gotovo pred Bogom blaga
dišava, naša molitev pa dostikrat hud smrad. O da bi bilo
tudi naše serce tako v Bogu uterjeno, da bi mogli tudi v
največem terpljenji po zgledu sv. Elizabete v resnici vs-
klikniti s sv. aposteljnom Pavlom:

„Kdo nas bo ločil od ljubezni Kristusove? Ža¬
lost? ali strah? ali 'pregnanstvo? ali lakota? ali
nagota? ali nevarnost? ali meč? 11  (Rim. 8, 35.)

Kdo je tako ubog?

Elizabeta je svoje otroke z deklama sabo vzela v
cerkev, in tukaj ostala do dne. Ne smemo pa misliti, da

94

je bilo tako ravnanje kakšna pobožna nespremišljenost,
kakor bi bila zanje premalo skerbela: tisti razriti hlev ni
bil nič boljše zavetje pred mrazom, kakor cerkev. Kedar-
koli je dobra Elizabeta pogledala svoje otroke, lačne in
mraza derhteče, je prehudo zabolelo njeno materno serce.
Zdaj je morala na to misliti, kako bode otrokom pomogla,
ki so jo kruha prosili, pa zmeraj bolj zmerzevali, in spet
se poda na tisto britko in neusmiljeno pot po mestu. Dolgo
hodi okrog, in terka in terka in prosi lepo, da bi otrokom
dobila kaj jesti — toda povsod je našla zapahnjena vrata
in zaperta serca, povsod so jo odganjali, in jej pot naprej
kazali, pa njej, ki nikdar ni berača praznega spustila. Ubogi
vdovi je moglo to zavolj tega pri sercu tako britko biti,
kakor da bi bila pred vsako hišo v obraz udarjena, ali pa
kakor bi jo bil kdo z nožem sunil. Kakor debela in merzla
megla je neusmiljenost ležala, nad vsem mestom. Vsi so
se zaničljivo bali prežigrajskega vladarja.

Na svetu ni stanu, kteremu se je manj bati, kedar
gosposka kaj nekerščanskega ukaže, kakor je stan kato¬
liškega duhovnika. Po modri naredbi, da mora sam ostati,
je tudi od sveta neodvisnejši ko drugi ljudje, ki morajo
zavolj družine se ozirati na vse strani. Tudi zdaj je bil
neki ubog duhovnik, ki se je prederznil, zapuščeno kne¬
ginjo z otroci pod streho vzeti, dasi je bil deželni grof kaj
tacega prepovedal. Duhovnik pa, sam ubožen, knežji dru¬
žini boljši postelje nikjer ni mogel pripraviti, kakor na
slami. Elizabeta pa je to nasteljo za ljubo vzela in zanjo
hvaležna bila. Kar je imela še kaj vrednega pri sebi, je
zunaj pozastavila, da sebi in otrokom najpotrebnejše hrane
dobi.

Ko se pa na Prežigradu zve, da je pregnana deželna
grofinja podstreho dobila pri nekem duhovniku, si novi
vladar sicer ni upal, kaznovati duhovnika zavolj kerščan-
skega dela, vendar tudi ni terpel, da bi Elizabeta bivala
tam Da, povelje, da se ima preseliti k nekemu grajskemu
gospodu. Ta dvorjan je imel v mestu prostorno hišo in
še več drugih pohištev. Ali njegovo družino in njegove
ljudi so poznali, da prav posebno sovražijo vdovo Eliza¬
beto. Berž ko ne so bili ti ljudje ravno tisti, o kterih slu¬
žabnica Juta pripoveduje, da so Elizabeto, ko je bila še v
samskem stanu, najbolj opravljali in černili, in zoper njo
šuntali, in od kterih je imela vsikdar največ terpeti.

Elizabeta se tedaj napoti v to hišo. Ali namesto da bi

95

bili kneginji odkazali kako spodobno stanovanje, in jej
tako žalostni stan nekoliko pola j šali, ravnala sta ž njo, ta
grajski gospod in njegova gospa, prav gerdo. Odkažeta jej
tesno, temno čumnato, beznico, dasi je bilo dosti prostora
in več stanovanj. In ko Elizabeta gospodarja poprosi, da
bi njeni otroci kaj jesti dobili, da bi zakuril in se otroci
pogreli, odreče jej naravnost. Bilo je pa grozno mraz po
noči, in to je znano, da človeka bolj zebe, če je še tešč
in lačen In tako je morala ta knezinja in ubogi otroci
prestajati strašno noč, noč polno terpljenja in lakote in
mraza in siroščine, t&ko noč, kakošne daleč in daleč okrog
ni treba prestajati največemu siromaku Ko se zdani, ni
hotela Elizabeta na tem ostudnem kraji ostati, kajti hujši
bi jej nikjer ne moglo biti. Zahvalila se je golim stenam,
da so jo varovale vsaj vetra in piša. Djala pa je: ,,Iz serca
rada bi se zahvalila tudi ljudem, da bi le vedela zakaj.“

Kam naj se pa zdaj oberne? K dobremu duhovniku
ni smela, ker tega vladar ne terpi; drugi meščani izenaški
je pa nečejo sprejeti. Po takem premiselku jej druzega ne
ostane, kakor da se verne spet v tisti kraj, kjer je pervikrat
prenočevala, v tisti hlev.

Posvetni človek je ves zavzet za taka stanovanja, ki
so lepo in krasno opravljena in marsiktera družina si do-
mišljuje, da je posebno imenitna in posebnega spoštovanja
vredna , če stanuje v bogato olepšanih sobah, v Izenaku
pa sedi imenitna gospa v hlevu, v kterem so bile še ravno
kar svinje, in ta plemenita gospa zmerzuje. — Pa gotovo
je, da takrat na vsem svetu ni bilo lepšega gradu, ne kras-
nejše dvorane, da ni bilo prebivanja, ki bi bilo v očeh
božjih lepše in plemenitejše, kakor je bil oni hlev — za-
volj sv. Elizabete. Med uzroki, da je bila padla v tako
globoko revščino, bil je tudi ta, da je bila silno usmiljena
do ubogih. Na Prežigradu so namreč djali, da z Elizabeto
zato ravnajo tako, recimo: nečloveški, ker je bila tako gerda
zapravljivka, ker je ves denar razmetala. Ali — kneginja,
na najslabšem kraji, v temnem svinjaku, brez mize in stola,
brez peči in postelje, pa zato tako revna, ker je bila do
ubogih zmeraj tako usmiljena —• glej: to je plemenito, to
je lepo pred Bogom. Božji poti so čudni. Marsikterega bo¬
gatina je Bog v revščino posadil za kazen, da ubogim ni
bil usmiljen: naj bi sam poskušal, kako je uboščeku pri
sercu. Elzabeta pa je prišla v največe siromaštvo za pla¬
čilo,  da je bila ubog?m tako usmiljena. S tako britkim

96

terpljenjem jej je bila usmiljenost še le poplačana in ven-
čana, kakor je bila usmiljenost Tobiju in Jobu poplačana
in venčana s terpljenjem. In kakor je poterpežljivi Job v
svojem terpljenji Bogu prijetniši bil, kakor takrat, ko je
bil zdrav in bogat in oelčen in dobro delal: ravno tako je
bila Elizabeta dopadljiviša in prijetniša Bogu, ko je bivala
v hlevu, kakor pa ondaj, ko je bila v dvorani svitlih vi¬
tezov na Prežigradu. Po zunajnem je Elizabeta na toliko
došla Kristusa, da je mogla reči, kakor Zveličar:

„Lisice imajo jame, in tiče pod nebom gnezda;

Sin človekov pa nima, kamur bi glavo položil.  “

(Mat. 8, 20.)

Temen oblak.

Sv. Elizabeta je rada prenašala svoje uboštvo in sra¬
moto pred svetom, ktero jej je bil naklonil Bog, pa še za¬
hvaljevala se mu je zato. Pa, če že navadna mati bolj
skerbi za svoje otroke kakor zase, kako hudo je bilo pri
sercu še le taki materi, kakoršna je bila sv. Elizabeta?
Danes, ko to pišem, je božič. Presveta devica je bila tudi
brez doma, brez strehe, v mrazu, in v hlevu je porodila
božje dete. Pa ker je bila Marija zmeraj tako popolnoma
sklenena z Bogom, ker je bila vse življenje svoje tako po¬
polnoma udana v voljo božjo, kakor noben človek na svetu
ne: smemo tudi misliti, da je bila tiho udana v siromaštvo,
in da je celo molila preveliko uboštvo novorojenega kralja
sveta. Drugače pa je bilo s knežjo udovo v Izenaku. Zmeraj
pred očmi imeti uboge otročiče, pa gledati, kako lakoto
terpe, in mraz in drugo jedinščino, pa slišati, kako jo kruha
prosijo in se jokajo, da pa dostikrat nima ničesar, s čemur
bi je potolažila, to je bil ljubezni polnemu sercu mlade
matere včasih vendar le neizrečeno velik križ, zlasti kedar
se je žarek tolažbe nebeške za oblake skrival. Vsaka mati,
ki to bere, si pač sama lahko misli, kolik križ in siroščina
je, dojenca imeti, še le nekaj tednov starega, pa v hudem
zimskem mrazu druzega stanovanja ne imeti ko hlev, pa
nikjer ne iskrice ognja, da bi se le voda pogrela!

V toliki nadlogi ker je imela zapuščena udova siroščino
svojih treh otrok zmeraj pred očmi, jele so jej vshajati
vsakoverstne misli in skušnjave. Jela je dvojiti, omahovati
in misliti, kje je neki ljubezen božja, da jo tako pusti —

97

in iz njenega bolesti polnega serca se je pač pogostoma
vzdignil krik proti nebu: „Moj Bog, moj Bog, zakaj si me
zapustil!“

Morda se bode ta ali oni bravec temu čudil, češ, take
omahljivosti pa pri sv. Elizabeti vendar ni bilo pričako¬
vati; saj še ni dolgo, kar je dala Bogu zahvalno pesem
zapeti, za to, da jo je v največe uboštvo djal. — Posvetni
ljudje in slabi kristjani tako mislijo. Menijo namreč, da
redovni ljudje in zlasti bogoljubnejše osebe morajo kar
naenkrat imeti vse popolnosti, ter se čudijo, če zapazijo
tukaj ali tamkaj še kakšno človeško slabost. Kaj tacega
oni tirjajo zato, ker sami še nikdar niso poskušali, da bi
si kako popolnost pridobili. Zatorej tudi nič ne vedo, kako
počasi in težko se pride do popolnosti.

Sicer pa sv. Elizabeta tudi v teh skušnjavah ni omah¬
nila, ampak se je pokazala pravo kristjano. Skušanemu biti,
še ni greh; saj se je celo Zveličarju hudič približal, da ga
je skušal. Elizabeta ni v te skušnjave nigdar privolila; in
ko bi bila, bila bi zares nezaupljiva in maloserčna proti
Bogu in ž njim nezadovoljna. Pač pa je to res, da so take
skušnjave njeni duši prizadevale novo terpljenje, zakaj bo-
renje s skušnjavami ni tako lehka reč, in zatorej se je
bala, da je bila premalo čuječna, in da je torej zarad ve¬
like britkosti res nekoliko imela grešne misli. Iz tega uzroka
tudi molimo: In ne pelji nas v skušnjavo.

Pa, kedar sila do verha prikipi, se milost božja že
glasi. Bog je obudil poštenim ljudem zunaj Izenaka do¬
brotna serca, ki so prišli in dčli, da vzamejo k sebi otroke,
in da bodo zanje skerbeli. Elizabeta, ki je bila brez vsa-
koršne pomoči, kaj pa je htela druzega početi, ko ponudbo
sprejeti? in tako je bila zamenila eno bolečino za drugo:
bolelo jo je, ko je videla stradajoče in prezebajoče otroke,
in zopet jo je bolelo, ko jih je oddajala v tuje roke. Njeno
materno serce je pač še dalj časa kervavelo, ker so jej bili
vsi trije otroci iz njenega naročja tako rekoč iztergani.
Poznej jej je v sercu spet potihnilo, v duši se jej je zjas¬
nilo, in prijaznost božja je spet vanjo posijala.

Že po zunanjem je človeško življenje podobno popo¬
tovanju v prav neznane kraje. Popotnik nikdar ne ve, kam
in na kaj bo zadel, če se parkrat prestopi, ali bo našel
biser, ali bo naletel na strupeno žival, ali bode padel
v smertno nevarnost. Tako tudi ti ne veš o začetku leta,
in še o začetku enega dneva ne, kaj li se ti bode med

Križana usmiljenost. 7

98

letom ali med dnevom nagodilo, in kako in kaj bode s
tabo konec leta ali konec dneva. Elizabeta, ki je bila kne¬
ginja, deželna grofinja, vladarica, imenitna gospa, kraljeva
hči, Elizabeta n. pr. pred nekaj meseci pač na to ni mi¬
slila, da bo udova, da bo pahnjena v največo uboščino, da
ne bode imela ne strehe ne kruha, ne za se ne za otroke,
in da se bode morala celo od svojih otrok ločiti.

Pa tudi po notranjem se s človekom tako godi. Pervo
noč, ko jo je stiskala naj hujša britkost, se je v sercu za¬
puščene udove razodelo veličastvo sv. Duha, tako da jej je
serce veselja prekipevalo, in da si je z zahvalno pesmijo
dušek naredila. Nekoliko po tem pa so jej dušo obiskavale
grenkosti, jo strašile skerbi, in napadale skušnjave, in ven¬
dar se niso okoliščine spremenile. — Človeška duša ima
namreč tudi svoje vreme. Tudi največi svetniki niso imeli
vedno jasnega neba v sebi, dokler so bili privezani na
zemsko življenje. Prav otročje pa je to, če si v veseli po¬
božnosti, in če misliš, da ta dušni stan ti bo zmeraj ostal,
in če v takem veselopobožnem stanu delaš goreče sklepe
in nezmerne namene, — po drugi strani pa je ravno tako
nespametno, če se človek vda maioserčnosti in obupljivosti,
zato ker je včasih prav suh v molitvi in brez veselja za
svoje dolžnosti.

Taki premeni vremena dušnega se štejejo h keršean-
skemu življenju. Zdaj te Bog vabi in spodbuja k bogo-
ljubnemu življenju, zdaj zopet hoče, da mu zvesto služiš v
megli in britkosti in dušni suhoti. In ravno takrat delaš
največe korake, ter imaš največi dobiček, kedar nimaš ni-
kakoršne tolažbe, in se vendar boriš s skušnjavami, z ne-
zaupnostjo in nezadovoljnostjo. V takem stanu pa vsak dan
in vsako uro govori: To mi je prav in to mi je dosti, da
delam in terpim,  kar je volja božja.

„Moj sin, ako češ Bogu služiti, pripravi svojo
dušo za skuševanje. Ponižuj svoje serce in derži
se; ne obupaj o času skušnjave. Prenašaj mudenje
božje, zedini se z Bogom, in ne odmakni se, da
boš naposled srečen .“ (j. s. 1, 1. 3.)

Lepa, celo v blatu.

Elizabeta je sčasoma vse pozastavila, kar je imela še
kaj vrednega pri sebi, da bi sebe in otroke za silo pre-

99

živela. Ko je pa tudi zastavnina pošla, jela je presti. Ve
se pa, da tako delo verze le malo zaslužka, in vendar si
je celo od tega pičlega zaslužka, svojih ust pritergavala,
da je spolno vala svojo lepo strast, namreč da je ubogajme
dajala. Poprej je okoli in okoli dobrote sipala; zdaj pa je
bil le še kak sold, ki ga je uterpela. Ti so bili pa gotovo
toliko vredni, kakor una vinarja evangeljske udove, ki sta
imela pred Bogom večo vrednost, kakor zlato in srebro,
ki so je dajali bogataši od svoje preobilnosti.

Kraljična in deželna kneginja je bila po takem v
svojem nekdanjem glavnem mestu Izenaku sirotna delavka,
ki je živela o delu svojih rok. Naleteti je imela tudi še na
tako gerdo ravnanje, kakor se ne pripeti najzaničljivišemu
in najubožnejšemu človeku. V mestu Izenaku teče potok,
ob kterem so bili takrat naseljeni strojarji, kakor stanujejo
še dandanes. Voda je imela malo odtoka, in je bila zato
precej globoka in zelo nečedna. Mosta črez potok ni bilo,
namestu njega so bili črez potok položeni veliki kamni, da
seje po suhem prekoračiti moglo. Nekega dne, ko hoče Eliza¬
beta črez ta potok, sreča staro beračico, ravno tisto, ki je
bila nekdaj bolna, in ktero je bila deželna kneginja oskerb-
Ijevala, jej stregla, in jej pogosto milošnjo dajala. Namestu
da bi bila ta beračonka na uni strani počakala, da Eliza¬
beta pride črez, ker je bila že na kamnih, pa tudi beračica
nanje stopi, gre proti svoji dobrotnici, ter jo sune tako
hudo na stran, da se slabotna, sestradana gospa Elizabeta
vsa v blatni potok preverne. Verh tega jo je beračulja pa
še zmerjala ter upila: „Tukaj je ravno prav zate; leži le.
če se poprej nisi obnašala, kakor se spodobi, ko si bila še
deželna grofinja, pa zdaj revna bodi in leži v blatu. Jaz
ti ne pomagam iz njega!‘ !

Zveličar je učil, da moramo biti kakor otroci, ako ho¬
čemo priti v nebeško kraljestvo. Pri otrocih pa zlasti misli
na njih ponižnost in priprostost. Ali ko bi bil kdo tako
počel tudi z najdobroserčnejšim in najpriprostejšim otrokom,
da bi ga bil prijel in nalašč v nečeden potok vergel, go¬
tovo bi bil otrok ves nejevoljen in bi se bil na vsa usta
deri. Kako se je pa kneginja obnašala? Ker je pa bila
tako nezaslišano zasramovana, ali je kar jeze skipela ? Ne.
Ali se je morda vsaj jokala, da jo vsakdo psuje? Ne. Ali
je zaničevanje tiho terpela? Ne. — Ljuba sveta Elizabeta
je bila priprostejša in ponižnejša ko najboljši otrok. Na¬
mestu da bi bila beračico ozmerjala, kakor bi vsakdo storil,

7

100

jej je pa še skoraj prav dajala. Mokra in vsa oblatena
vstajaje, se je smejala in dela: ,.Prav se mi godi, čemu
sem pa zlato pa bisere nosila. “ Nato gre, mirna in vesela,
kakor bi nič ne bilo, na tak kraj, kjer je tekla čista voda,
in si ondukaj osnaži svojo obleko.

Kako lepa je bila pač Elizabeta pred nebeškimi du¬
hovi, tudi v svoji siromaški oblateni obleki! Njena duša
se je bila že očistila vseh človeških madežev, kakor solnčni
žarek, Jri se tudi v blatu ne omaže, ampak se sveti še v
njem. ue take prigodke pomislimo, smemo reči tudi o njej,
kar je rekel Pavelj o sebi in drugih aposteljnih:

„ Zdi se mi, da je Bog nas aposteljne naj zadnje
postavil, kakor obsojence, da bi nas gledal svet, an-
gelji, pa ljudje. u  (1. Kor. 4, 9.)

Notranje življenje.

Blizu mojega doma je živel star grobar. Bil je gluh,
in vendar je znotraj pogostoma čul tako lepo godbo, da je
naravno djal: ko bi mi bilo na izbiro dano, ali gluhemu
biti ali pa godbe ne čuti, bil bi še rajši gluh.

Nekaj podobnega se nahaja pri veliko svetnikih. Ko¬
likor bolj so bili tako rekoč gluhi in slepi za pozemeljsko,
in kolikor manj so imeli dušo na zemljo navezano, toliko
bolj se jim je že na zemlji znotraj odpiral nov svet, lepši
svet, začetek nebeškega življenja. To nahajamo tudi pri sv.
Elizabeti. Ko je toliko pekoče bolečine, britkih težav, in
vsakoršne stiske in sramote prestala, se jej je vse pozem-
sko pristudilo, in vse življenje in vse ljubljenje v njenem
sercu se je obernilo navzgor. Zdaj je dobivala pogosto mi¬
losti, da je imela prikazni razodenja in tolažbo nebeško.

Nekega dne v postu je klečala v cerkvi, nekoliko slo¬
neča na steni in je dolgo in nepremakljivo gledala na altar.
Ko pride v svoje borno stanovanje, odtešča se nekoliko, sla¬
botna pa se začenja potiti, sede na klop, ter dene svojo glavo
svoji dekli Izentrudi v naročje. Pa ni bila omotična, ali da
bi bila spati hotela, ampak je imela oči neprenehoma ober-
njene proti oknu in k nebu. Naposled se jej obraz zažari,
in sladek smeh se jej vidi na ustih, črez dobro uro pa
zameži, in veliko solz prelije. Potem jih spet odpre in se
spet smehlja tako prijetno in prijazno kakor prej. To jokanje
in to smejanje, zdaj to zdaj uno, je terpelo do večera, vendar

101

je bilo smehljanje pogostnejše. Doslej je zmerom molčala,
zdaj pa spregovori: „Da, Gospod, Ti češ z mano biti, in
jaz čem biti s Tabo, in nikdar se nečem od Tebe ločiti.“
Izentruda je bila sv. Elizabeti posebno ljuba prijatljica,
zatorej je zmeraj tiščala v svojo gospo, naj jej vendar pove,
s kom je govorila. Elizabeta ni hotela nič povedati. Ker
jo pa dekla tolikanj prosi, se da naposled preprositi in
reče: „Nebo sem videla odperto, in mojega sladkega Go¬
spoda Jezusa, kako se je k meni nagibal, in me tolažil za¬
voljo velikih težav in britkost, ki me stiskajo. Gledaje mu
v obličje sem bila vesela, in se smejala; kedar je pa svoje
obličje obernil, kakor bi htel oditi, sem se jokala. Potem se
me je pa spet usmilil, mi spet pokazal svoje sveto obličje, in
k meni obernivši se je del: „Ako hočeš z mano biti, hočem
jaz s tabo biti. Jaz pa sem odgovorila, kakor že veš.“

Kakor letajo čebele po cvetočih vertih in dišečih gozdih,
in se potem vračajo z voskom in s sterdjo: ravno tako so
letale misli pobožne Elizabete noč in dan v nebo k Bogu
in njegovim svetnikom, ter se od ondot prinašale viši spo¬
znanje in veče milosti. Kedar je bila v pobožnost zatop¬
ljena, dobivala je veliko razodenj in nebeških prikazen, pa
jih je večidel skrivala, kolikor je mogla. Sama je rekla, da
v tacih rečeh je treba človeku prav opreznemu biti, da se
vanj kakšen napuh ne ukrade.

Po drugi strani je pa dosti prikazen in razodenj, ki
drugim ljudem zelo koristijo in je spodbujajo. Zatorej so
nekterim svetim osebam spovedniki velevali, naj prikazni
povedo ali pa zapišejo, tako n. pr. je bilo s sv. Terezijo.

„Naše življenje pa je v nebesih, od koder pri¬
čakujemo tudi Zveličarja, našega Gospoda Jezusa
Kristusa. “  (Eil. 3, 20.)

Mati božja.

Kdor dan na dan prav  s Kristuspm obhaja, in se ga
s celim sercem oklepa, temu je nemogoče, da bi tudi ma¬
tere njegove ne videl. Saj je rekel angelj Gabrijel: „ Go¬
spod je s tabo";  da bi ne videl matere Marije, ki je
ž njim tako sklenjena, kakor še največi angelji ne. Kolikor
bolj je tedaj v Elizabeti uspevala ter rasla ljubezen do
Jezusa Kristusa, in kolikor bolj jo je Kristus ljubil, toliko

102

bolj je bila te ljubezni, te zveze deležna tudi mati Go¬
spodova. Takšno je občestvo svetnikov.

V frančiškanskih letopisih so zapisana še razodenja,
ki jih je sv. Elizabeta imela od preblažene Device. Nekaj
jih bom semkaj postavil: „Ko sta me oče in mati v tem-
peljnu pustila, premišljevala sem pogostoma, kaj Bogu pri¬
jetnega bi mogla storili, da bi mi svojo milost dal. Poduče-
vali so me v postavi mojega Boga, in od vseh zapoved
božje postave sem posebno tri v svojem sercu ohranila,
namreč: Ljubi Gospoda svojega Boga iz vsega serca in iz
vse svoje duše in iz vseh svojih moči; potem: Ljubi svo¬
jega bližnjega, kakor samega sebe; in nato: sovraži svo¬
jega sovražnika. Te zapovedi sem vtisnila moji duši, ter
sem precej spoznala, da so v njih vse čednosti. In to ti
povem, da duša nobene čednosti ne more imeti, če Boga
iz vsega serca ne ljubi, zakaj iz te ljubezni izhaja vsaka
milost. Ta milost pa ne ostane v duši, če sovražnikov
svojih, t.j. hudobij in pregreh, ne sovraži, ampak se razide
kakor voda. Kdor hoče tedaj milost božjo dobiti in jo ohra¬
niti , mora serce svoje pripraviti, da ljubi in da sovraži.
Zatorej hočem, da tako delaš, kakor sem jaz sama delala.
Jaz sem vstajala o polnoči, hodila pred altar, in prosila
sem Boga tako goreče, tako silno koperneče, in tako. lju¬
beče, kolikor sem le mogla, prosila tiste milosti, da bi mogla
spolnovati tiste tri zapovedi in pa vse dele postave. —
Pervič sem ga prosila milosti, da bi mogla spolnovati za¬
poved ljubezni božje. Drugič sem prosila milosti, da bi
mogla bližnjega tako ljubiti, kakor Bog hoče, sploh da bi
mogla vse tisto ljubiti, kar Bog ljubi in kar On ceni. Tretjič
sem prosila, naj mi dodeli, da vse sovražim, kar On so¬
vraži. Cetertič sem ga prosila ponižnosti, poterpežljivosti,
serčne dobrotnosti in pohlevnosti, in vseh čednosti, ki bi
me lepo delale pred Njim. Petič sem prosila Boga, naj mi
da doživeti tistega časa, kteri bode rojena presrečna devica,
ki bode Sina božjega rodila. Prosila sem ga, naj mi ohrani
oči, da jo vidim, ušesa, da jo čujem, roke, da jej strežem,
noge, da jej služim, kolena, da molim božjega Sina, v
njenem naročji. Šestič sem ga prosila milosti, da bi ubo¬
gala zapovedi in naredbe najvišega duhovnika črez tempelj.
Sedmič sem prosila Boga, naj tempelj in vse svoje ljudstvo
ohrani, svoji službi 14 . — Ko je Elizabeta slišala te besede,
rekla je: „0 presladka Devica, jeli nisi bila polna vseh
milost in čednost? 11  Devica odgovori: ..Bodi ti povedano,

103

da sem se zdela sama sebi ravno tako dolžno, zaveržljivo
in milosti nevredno, kakor ti; in zato sem Boga prosila
milost in čednost. “

Bilo je ponoči, ko je presveta Devica jej to-le rekla:
„Z mano je delal Gospod, kakor citrar z mnogostrunimi
citrami, ko strune prebira, da lepo soglasno donijo, in zra¬
ven poje. Tako je tudi Bog ubiral mojo dušo, mojega duha,
moje serce in vse moje telesne počutke. Ko sem bila po
njegovi modrosti tako urejena, nesli so me angelji v na¬
ročje Boga Očeta. Ondukaj pa sem dobivala toliko tolažbe
in veselja, toliko poživljenja in okrepčanja, toliko sladkosti
in blagosti, da mi še na misel ni prišlo, da sem bila že
kedaj na zemlji, in da sem jo že kedaj videla. Z Bogom
in ž njegovimi angelji sem bila pa tako prijatla, da se mi
je zdelo, kakor bi bila zmeraj prebivala vtem veličastvu. “

„Ko sem pa zadosti dolgo tamkaj bila, me je Bog Oče
dal angeljem nazaj, ki so me zopet tjekaj nesli, kjer sem
bila poprej molila. In ko sem se potem zavedla in videla,
da sem na zemlji, in ko sem spomnila se, kje da sem bila,
užge se tak ogenj ljubezni božje v meni, da sem objemala
zemljo, kamene, drevesa in vse stvari, ter sem je poljub¬
ljala iz ljubezni do tega, ki jib je vstvaril. Zato se mi je
zdelo, da sem dekla vseb žena v tempeljnu. Želela sem
podložna biti vsem stvarem, iz ljubezni do najvišega Očeta,
in to se mi je pogostoma zgodilo. Tudi ti bi imela tako
delati. u

„Nekdaj pa, ko sem ravno mislila, da se od Boga lo¬
čiti nikdar nečem, vstanem pa grem brat, da bi našla kaj
tacega, kar bi mi dušo krepilo. Ko bukve odprem, zadenem
na tisto versto Izaijevo, ki pravi: „Glej, devica bo spočela. 11
Ko sem iz nje spoznala, da si bo Sin božji devico izvolil,
iz ktere se bo rodil, sem v svojem sercu precej sklenila,
iz spoštljivosti in ljubezni do te device, svoje devištvo si
ohraniti, sebe se jej za deklo dati in jej služiti, in je nikdar
ne popustiti, ko bi imela tudi po vsem svetu za njo ko
tujka hoditi. Neke noči pa, ko sem pobožno molila, sem
goreče prosila Gospoda milosti, naj mi da toliko časa ži¬
veti, da bom to devico videla z lastnimi očmi, da jej bom
stregla s svojimi rokami, da se bom njej uklanjala in njej
služila. In glej, svetloba svetlejša od solnca, in iz te svetlobe
začujem glas, ki mi de: Pripravljaj se, da mojega sina po¬
rodiš. In glas še dostavi: Znaj, tisto podložnost, ki jo češ
ti iz ljubezni do mene drugim skazovati, hočem jaz, da jo

104

drugi tebi skazujejo. In jaz hočem, da si mati mojega sinu,
gospa, in gospodo valka, da je tvoj, in da ga daješ vsem,
kterim se bo tebi zdelo. Ne moje milosti, ne moje ljubezni,
ne mojega sina ljubezni ne dobi tisti, ki tebe ne bo ljubil,
in kdor te ne bo spoznaval mater mojemu Sinu, ne pojde
v moje kraljestvo. u

„Odslej sem se popolnoma vdala hvali božji, tako da
mi ni bilo nikdar dosti, da si tudi sem ga noč in dan hva¬
lila in častila. Prav zaterdno sem upala, da se bode spol¬
nila božja obljuba, in goreče sem prosila Boga Očeta in
dela: Najusmiljenejši, najmilostnejši in najdobrotnejši Oče,
ker Tebi dopade, da Tvojega Sinu porodim, dodeli mi, Te
prosim, milostno duha modrosti, da me poduči, kako mu
bom po volji služila; dar uma, da me razsvetli, voljo nje¬
govo spoznati; dar sveta, da bom previdno ž njim ravnala;
dar moči, da bom mogla njegovo božestvo spoštljivo pre¬
našati; dar vednosti, da bom znala vsacega, ki bo ž njim
obhajal, razumno podučiti; dar strahu, da bom ponižna in
da mu v dolžni spoštljivosti služim. To so darovi, ktere
sem od Boga Očeta prosila, preden mi da svojega Sina.
Premisli zdaj pozdravljen je, ki mi ga je Bog poslal in an-
gelj prinesel, in spoznala boš, da so se mi vse prošnje
spolnile. “

Ko je bila sv. Elizabeta nekdaj v molitev zatopljena,
prikaže se jej sveta Devica in jej pravi: „Ti misliš, ljuba
moja hči, da imam in da sem vsako milost brez dela do¬
bila ; pa ni tako. Jaz ti povem, da brez velikega dela, brez
stanovitne molitve, brez gorečega kopernenja, brez iskrene
pobožnosti, brez obilnih solz in brez pogostnih skerbi
nisem dobila od Boga nikakoršnega daru, nikakoršne mi¬
losti , in nikakoršne čednosti, kajti prizadevala sem si,
kakor sem najbolje znala in mogla, da bi mu bila dopadla
v besedah, djanjih in mislih. Izjemam le tisto milost po¬
svečenja, po kteri sem bila v telesu moje matere posve¬
čena. In sveta Devica še pristavi: „Vedi, da nobena mi¬
lost v dušo ne pride brez molitve in telesnega terpljenja.“

„Veš li, zakaj čednosti vsakdo enakomerno ne dobi?
Zato, ker ta ne zna tako ponižno prositi kakor uni; ker
si čednosti, ki si jih je bil izprosil, ne zna tako skerbno
ohraniti. In zatorej hoče Bog, da temu, ki nima, pomaga
ta, ki hna, To ti povem zato, ker hočem, da pridno in po¬
božno moliš za svoje in drugih zveličanje.“

105

„ Jaz sem mati lepe ljubezni, strahu božjega, spo¬
znanja in svetega upanja. u  (Ekl. 24, 24.)

Zveličar je blizu.

čistejša je duša, rajši ž njo Gospod govori. Tudi o
tem pripovedujejo stara sporočila:

„Nekega dne, ko je bila Elizabeta hudo zasramovana,
zateče se vsa pretresena k molitvi, ter priserono in jokaje
moli za vse tiste, od kterih je bila kdaj razžaljena: goreče
je prosila Boga, naj jim za vsako razžaljenje milostno po¬
deli kako veselje. Ko je že s trudom molila, čuje glas, ki
jej pravi: „Nikdar še nisi tako dopadljivih molitev, kakor
so te, do mene pošiljala. Prederle so v globočino mojega
serca. Zatorej ti odpustim vse grehe, ktere si kdaj storila
v vsem svojem življenji z besedami ali z djanji.“ In ko
jej glas vse grehe zaporedoma našteva, pravi pri vsakem:
„Ta greh ti odpustim. “ Služabnica Kristusova praša zdaj,
kdo je ta glas, in odgovori se jej: „Jaz sem Tisti, pred
čegar noge se je vergla Marija Magdalena v hiši gobovega
Simeona; tudi svojo milost ti zopet podarim.“ In ko jo
premišljevala, po kteri poti bi imela pred Bogom hoditi,
jej odgovori Gospod, ki vidi na skrivnem: „Zaupaj na Boga,
pa dobro delaj. “

„Ko je nekega dne svoje grehe grenko objokovala,
prikaže se jej tolažnik Jezus, ter jo tolaži s temi besedami:
„Ne muči se dalej, moja preljubljena hči, zakaj vsi grehi
so ti odpuščeni. Na vseh udih in delih svojega telesa,^s
kterimi si razžalila svojega Stvarnika, sem jaz terpel. če
si ga razžalila z rokami, za to sem bil jaz na križ pribit
za roke in za noge; če si ga razžalila z glavo, zato so jo
meni s ternjem opletli, da je kri tekla z vsakega terna;
če si ga razžalila z očmi, zato so jih rabeljni meni zave¬
zovali, stiskali, tlačili in gerdo spačili; če si ga razžalila z
ušesmi, zato sem moral jaz s svojimi poslušati glasove pre-
Idinjevalcev; če si ga razžalila z jezikom, zato mi je mo¬
jega razjedal grenki žolc in ojstri kis; če si ga razžalila s
svojim obličjem, zato sem jaz svoje ponujal udarcem, in
svoje lici trinogom, da so je s šibami mesarili; če si ga
razžalila s svojim sercem, zato je bilo moje serce s sulico
prebodeno; če si ga razžalila s svojim životom, zato je bil
moj na vse strani razbičan. Meniš li zdaj, da se tvojim

106

grehom ni zadostilo, kolikor treba ? Zate sem prenašal terp •
Ijenje, in za te sem prestajal bolečine/'

Ko je spet nekobart molila, vidi pred sabo z dušnimi
očmi prav belo in prav svetlo toda prehujšano roko, dolgih
perstov in z veliko rano sred dlani. Elizabeta jo spozna,
da je Kristusova, in ko je premišljevala, kako da je roka
tako sloka in tanka in shujšana, začuje te besede: „Zato
je taka, ker sem ponoči bdel in molil do utrujenja, po dne
pa hodil po mestih in vaseh, kraljestvo božje oznanovaje.
In glas še pristavi: „Vedi preljuba hči, da si čista vseh
grehov.“ Ona pa odgovori: „Ce sem tako posvečena, zakaj
pa ne jenjam Te žaliti.“ Na to čuje te besede: „Ko bi Me
ne žalila, pozabila bi na Me, in hujši bi bila, ko peklenski
duhovi, ki verujejo in se tresejo. Zatorej sem te le posvetil
po meri dodeljene ti milosti, s ktero Me tako ljubiš, da bi
raje umerla ko grešila." —■ Te besede je slišala Kristusova
služabnica tako natanko in tako razločno, da je djala:
„Rajši hočem umreti, kakor tajiti, da niso resnične/'

Kaj imamo pa zdaj misliti o tacih notranjih prigodkih
in o tacih prikaznjh? — Da niso to, kar je pravo razodenje
božje, je gotovo. Ce ima kdo razodenja ali prikazni, ki so
nasprotne tudi enemu samemu nauku sv. kerščanske vere
ali sv. cerkve, je to znamenje, da taka razodetja niso od
Boga, in da so zavreči. Kajti prav veliko je tacih domišlij,
ki prihajajo iz bolne kervi in bolnih živcev. Take domišlije
prihajajo pa celo od hudiča, ki se v podobo angelja spre¬
meni. Tako n. p. niso nič vredne tiste prikazni in tista
razodenja, ki jih imajo osebe, ki se ne odlikujejo po čistem
življenju, po veliki ponižnosti, in po skušeni ljubezni do
Boga in do bližnjega; take prikazni niso druzega, ko ne¬
varne sanje. — Pa če imajo tudi svete osebe take prikazni,
katoličan ni dolžan, jih verjeti. Prav gotovo je samo to,
kar uči ukladna skala in ukladni steber resnice, namreč
to, kar uči sv. cerkev. Pač pa so tiste prikazni, ki jih be¬
remo v sv. pismu nove in stare zaveze, prave, ker so
razodete od Boga.

„Štefan pa, ki je bil poln svetega Duha, pogleda
v nebo, vidi slavo božjo, in Jezusa na desnici božji,
in reče: Jaz vidim nebesa odperta, pa Sinu člo¬
vekovega na desnici božji . 11  (Dj. ap. 7, 55.)

107

Svetel pogled.

Deželni grofinji Sofiji se je po pravici zdelo zelo sra¬
motno, in za vso knežjo rodovino gerdo, da bi njena sva¬
kinja kakor beračica po Izenaku hodila. Prizadevala si je
zatorej, da bi svojega sina pregovorila, in da bi se spremisliia.
Ker so bile pa vse besede zastonj, ni znala si drugače po¬
magati, kakor da je na tihem sporočila v samostan v Ki-
cingi, kako se godi mladej udovi Elizabeti. V tem bogatem
samostanu je bila prednica Mehtilda, teta sv. Elizabete po
materni strani. Bilo je že oktobra, ko Mehtilda zve o ne¬
sreči svoje žlahtnice Elizabete. Tedaj je že cele tričeterti
leta v Izenaku vsiroščini preživela. Prednica precej pošlje
v Izenak dva voza po Elizabeto. Našli so jo v cerkvi, kjer
je najraje bila. Morda je Elizabeta ravno prosila Boga kake
pomoči, ko dobi povabilo, kakor odgovor, da je njena prošnja
uslišana. Teta je hotela bolje preskerbeti ne le za njo, am¬
pak je želela tudi, naj Elizabeta svoje otroke sebo pripelje.
Ker je Elizabeta up la, da svoje otroke vidi in pri sebi
obderži, zato je sprejela ponudbo.

Ko Elizabeta v Kicingo dospe, pride jej naproti opa-
tinja Mehtilda, njena teta, in jokaje ter ihte jo objema,
spominjajoča se, koliko hudega je prestala njena sorodnica.
Zdaj dobi ona z otroci spodobno stanovanje v bogatem
samostanu. Najrajši bi bila prav sama ostala, ter opravljala
kot redovnica samostanske pobožnosti, vaje in druge oj-
strosti reda. Toda skerb za otroke jej tega ni dopuščala.
Duh usmiljenja pa jej še todi ni dal mirovati. V Kicinškem
mestu je bila bolnišnica, ktero je samostan ustanovil; ta
je bila Elizabeti najljubši kraj, kamor je zahajala vsaki
dan, bolnike oskerbljevat na duši in na telesu.

Elizabeta je bila dva meseca v samostanu, ko dobi
neko povabilo od Bamberškega nadškofa Egberta. Ta je
bil brat opatinji Mehtildi in torej stric sv. Elizabeti. Menda
je zvedel o njeni osodi še le, ko je bila v Kicingo došla.
Nadškofu se ni spodobno zdelo, da bi bila Elizabeta s svojo
družino zmeraj v samostanu stanovala; zatorej jej je hotel
sam primernejši kraj preskerbeti. Elizabeta se vda želji
svojega strica, ter zapusti samostan z otroci in s svojima
zvestima služabnicama Gudo in Izentrudo.

Mehtilda, ta dobra gospa, je že veliko žalosti in terp-
ljenja doživela s svojo rodovino. Njen brat Henrik je bil
pregnan oklican ter moral bežati iz dežele, ker se je bil

108

udeleževal pri umoru kralja Filipa; in ta kralj Filip je bil
v rodu njenemu drugemu bratu, vojvodu Otonu. Njena
sestra Jedert, mati sv. Elizabeti, je bila umorjena. Njena
sestra Neža je bila sedem let v nesramni zvezi s Filip-
Avgustom, kraljem francoskim, ker se je bila ž njim po¬
ročila, ko je njegova prava žena še živela. Pred kratkem
pa je dobila žalostno poročilo, da njena uboga žlahtnica
Elizabeta hodi kakor beračica po Izenaku; in še ta tolažba,
da jo je imela pri sebi v samostanu, jej je ogrenela, ko se
je bila Elizabeta od nje ločila.

Po božji posebni naredbi pa se je zgodilo, da je opa-
tinji Mehtildi, ako tudi jo je iz lastne rodovine marsiktera
žalost in bolečina zadela, vendar došlo neko čudovito ve¬
selje in sicer tako posebno, kakoršnega pač še nikdar ni
bilo. Opatinja je namreč za kakih 20 let svojo žlahtnico
Elizabeto preživela, in tudi še čas doživela, ko je bila slo¬
vesno v Kirnu med svetnike prišteta. Opatinja je dala pri
samostanu sezidati kapelo na čast sv. Elizabeti. In tako je
opatinja svojo Elizabeto, kterej je živi -kot zapuščeni udovi
streho in živež dajala, po smerti kot slovečo svetnico častila,
ter jo v svojih potrebah na pomoč klicala.

„Glej, v miru se mi je tuga inbritkost obernila;
ljubemjivo si rešil mojo dušo is jame pogina . 11

(Iz. 18, 17.)

Obljuba.

Ko pride Elizabeta v Bamberg, ponudi škof svoji bo-
goljubni žlahtnici, da jo hoče k njenemu očetu na Ogersko
peljati. Elizabeta pa tega ni hotela, morda zato ne, da bi
se na kraljevem dvoru v posvetno razveseljevanje ne urno-
tala. Velik dobiček ima, kdor ne mara posvetnega veselja,
blaga in časti. Tak dobiček je Eizabeta imela, in torej
je skerbela, da ga ne zgubi. Tudi o drugen namenu ško¬
fovem ni hotela Elizabeta ničesa čuti. Mislil je namreč,
da tako mlada in zala udova najbolje stori, če spet v zakon
stopi, zlasti ker je upanje, da jo cesar Miroslav II. udovec,
za ženo vzame.

So take okoliščine, v kterih udovci in udove dobro
store, če se vdrugič oženijo ali omože, n. pr. če ima mož
majhne otroke, pa ne ve prav, kako bi jih oskerbljeval in
izrejal; ali pa še prav mlada udova, ki se ne mora odločiti,

109

da bi tihotno in bogoljubno živela: za tako je boljši, da
spet v zakon stopi, kakor da bi po druščinah in veselicah
posedala in pošte prenašala. Kjer pa tacih okoliščin ni,
ki bi kazale drug zakon, tedaj je veliko lepši in spodob-
nejši, da se ostali zakonski z drugim ali tretjim, zakonom
še tesnejši na zemljo ne priklepa, ampak da svoje serce k
Bogu obrača, in samo Njemu živi. Celo ajdovski Rimljani
so djali, da druga možitev ali ženitev ni nič kaj lepega.
—• Bogoljubna udova Elizabeta je bila žalostna, ko je zve¬
dela, kaj jej njen stric nakloniti želi, zatorej mu pohlevno
odgovori, da hoče raje sama ostati in tako Bogu služiti.
A škof pravi, da je še premlada, da bi sama med svetom
ostala; da je že dosti preganjanja terpena in da, kedar on
umerje, ne bo imela nobene pomoči, in potlej bodo spet
vse nadloge nad njo prišle. Elizabeta mu na to odgovori:
_Moj ranjki mož me je prav rad imel, in je bil zmeraj
moj zvesti prijatelj in varh; jaz sem bila deležna njegove
časti in njegove moči; imela sem bisere in dragocenosti,
vse veselje sveta; ali jaz sem bila zmeraj te misli, kar pač
tudi sami dobro veste, da veselje sveta je nečimurno in
minljivo. Zatorej hočem tako veselje zapustiti in Bogu
plačevati dolgove moje duše. Saj dobro veste, ljubi stric,
da pozemske dobrote so naposled samo bolečine in britkosti,
ki dušo umore. Jaz pa iz serca želim, da bi bila pri svo¬
jem Zveličarji. “

Elizabeta je slovesno obljubo storila, še ko je bil njen
mož živ, da se nikdar več ne bo omožila, ko bi Ludvik
pred njo umeri. Svojemu stricu pa o tem ni nič povedala,
ker se je berž ko ne bala, da bi s svojo višjo oblastjo te ob¬
ljube ne odvezal. Sama pa je hotela z obljubo vezana ostati,
ker je imela še zmeraj tisto misel, kakor takrat, ko je ob¬
ljubo storila; dosegla je tudi še toliko popolnost, v kteri
se ljudje že na tej zemlji za možitev in ženitev tako malo
zmenijo, kakor angelji v nebesih. Njeni dve služabnici ste
ž njo vred štorih obljubo vedne zderžnosti. Bali ste se,
da bi stric njune gospe vendar naposled v kak zakon ne
pregovoril. Elizabeta pa jima odločno pove, da se kratko
malo ne bo možila; rekla je: „Jaz sem obljubila Bogu in
svojemu možu, ko je bil še živ, da za njim nečem nobe¬
nega druzega. Bog, ki serca preiskuje, in skrivnosti pozna,
ta ve, da sem obljubo storila s čistim, priprostim, ravnim
sercem. Na njegovo usmiljenje zaupam; On me bo varoval
zoper vse naklepe ljudi, in tudi zoper silo. Obljube nisem

110

storila pogojno, samo za ta primerljej, če bo sorodnikom
mojim in prijatlom prav; obljuba je bila prostovoljna, do¬
ločna, in brez vsega pogoja, da hočem po smerti svojega
ljubljenca čistost ohraniti na čast svojemu Stvarniku. In
ko bi me v možitev zoper mojo voljo kdo silil, ugovarjala
bi s sercem in z ustmi, in ko bi moja hranitev nič ne iz¬
dala, skrivaj bi si nos odrezala, da bi se vsakemu studila. “
Ta slučaj, namreč da bi bila v nov zakon siljena, zdel
se je mladi udovi tako strašansk, da je trepetaje in jokaje
nanj pomislila. Goreče je Boga prosila, naj jo varuje, da
svojo obljubo ohrani. Tudi k devic Devici se je zatekla,
in jo v tej zadevi pomoči prosila.

Tako imenitna obljuba, kakor je obljuba vedne zderž-
nosti, naj se le tedaj stori, kedar jo je razumen spovednik
dovolil. Zakaj, če je storjena, je potem sveta dolžnost jo
deržati. — kajti obljuba je dar, Bogu darovan. Hostija na
altarju po darovanji se ne sme kot navadni kruh porabiti;
ravno tako se dar obljube ne sme nazaj vzeti. Obljube de¬
lati ni nihče dolžan, ker z obljubo se več stori, kakor je
zapovedanega če so pa obljube storjene, potem je ojstra
dolžnost, se jih deržati. Kdor stori prave in resnične ob¬
ljube, in tako nekaj svoje prostosti Bogu daruje, stori bogu-
prijetno delo.

„Ako ne storiš obljube, ne bo na tebi greha. A
har ti gre iz ust, ono derži, in stori , kakor si ob¬
ljubil Gospodu, svojemu Bogu, in kar dragovoljno
in s svojimi ustmi izrečeš. 11  (5. Moz. 23, 22. 23.)

Škof odloči Elizabeti gradič v nekej vasi v stanovanje,
dokler se ta stvar povoljno ne resi. Zdaj pa mili Bog, ki
ga je Elizabeta neprenehoma pomoči prosila, vso stvar
tako oberne, da je bila rešena vseh daljnih skerbi.

Krona pa kosti.

Ko je bil Ludvik, Elizabetin mož, umeri, zavili so
truplo njegovi tovarši v dve beli voščeni rjuhi, ter ga po¬
kopali v Otrantu na obrežju. Turinški vitezi gredo naprej
v Jeruzalem, ter opravijo v cerkvi sv. božjega groba da¬
ritve in molitve, kakor jim je bil umirajoči deželni grof
naročal. Ko se pa spet vračajo, gredo preko Italije, da
kosti vladarja sabo na Turinško vzamejo. V Otranti od-

111

kopljejo grob ranjcega, in denejo truplo v vrelo vodo, da
bi kosti odstopile. Bile so bele ko paden sneg. V ondajnih
časih je bilo to znamenje, da ranjki svojega zakona ni
omadežal. Nato dajo narediti skrinjo, polože kosti vanjo,
jo priterdijo na mulo, ter gredo v svojo domovino. Pred
skrinjo pa je nesel jeden velik srebern križ, z dragimi
kamni udet. In kedar so na svojem potu v kakem mestu
prenočevali, postavili so skrinjo v cerkev, priskerbeli re¬
dovnikov ali drugih pobožnih oseb, ki so celo noč mertvaš-
nice peli in druge molitve opravljali.

Tako se je pomikal ta pobožni sprevod skoz Italijo
proti domu. Ko niso bili več dalječ od Bamberga, nazna¬
nijo vitezi svoj prihod škofu. Ta pa nemudoma pošlje Eli¬
zabeti poročilo, naj še ona pride. Med tem pa zbere vso
svojo gospodo in svoje duhovne, ter gre v sprevodu s šo¬
larji in z veliko množico ljudi grofovim ostankom naproti.
Tudi sosedni vitezi, grofi, gospoda, kmetje, so dospeli, da
bi bili priče te mertvaške slovesnosti. Med zvonenjem in
med petjem duhovnikov in redovnikov se pomikajo s skrinjo
v slavno prestolnico bamberško, kjer so se celo noč veršila
slovesno mertvaška opravila. Ludvikov spovednik piše: „Pri
ti slovesnosti se je culo zdaj petje, zdaj branje, molitve,
zdaj jokanje, ihtenje in plakanje. Prav je, da molimo za
te, ki so s pravo kerščansko vero se s tega sveta ločili.“

Drugi dan pride Elizabeta s svojima zvestima deklama,
ali bolje rečeno, s svojima ljubima prijateljicama, Gudo pa
Izentrudo. Peljejo jo k skrinji, ter jej jo odpro. Kakor bi
trenil, se vname silni plamen ljubezni in bolečine, kteri je
bil prej videti, da se je ohladil in popolnoma ugasnil pod
pepelom udovstva in pokorjenja. Vsa prevzeta severže črez
kosti, je goreče poljubuje in moči s solzami. Tako je bila
silne bolečine premamljena, da se je škofu in spremstvu
njegovemu potrebno zdelo, jo od skrinje odstraniti.

Ah, ubogo človeško serce! Tolikrat si človek misli,
to in to je popolnoma odpravljeno in korenito izkopano, in
vendar more kak dogodek vse to na novo užgati. Kar pra¬
vimo tukaj glede tega prirojenega občutka, ki se grajati
ne more, to velja še veliko bolj o grehu, človek misli, da
je že veliko let, kar je kaki poprejšni strasti odmeri, da jo
je popolnoma zaterl, da se je nima nič več bati — ali
mahoma se kaj nakreti, kaka huda skušnjava, in stari greh
od mertvih vstane, oskruni dušo, ter zapusti žalostno kesanje.

Ge je pa Elizabetina duša skoraj omahnila, jo je vendar

112

kmalo močnejši ljubezen, ljubezen do Boga, krepko pod-
perla. In tako je privrela kakor cista studenčnica iz malo
poprej skaljenega vira neka molitev, kakor lepši še nikdar
ni prišla ne iz ust ne iz serca nijene kerščanske žene.
Kaplan Bertold, ki je bil zraven, piše o tem prizoru tako
le: „Vsa se je tresla po vsem životu, ko je videla kosti
svojega preljubega soproga raznešene. Daši je bila v veliki
žalosti, je vendar mislila na dobrotnost božjo, in roke in
oči proti nebesom povzdignivši je djala: Gospod zahvalim
se Tvoji milosti in Tvoji usmiljenosti, da si ubogi svoji dekli
veliko željo ispolnil, in da si me v britkosti moji tako mi¬
lostno potolažil, ker si mi dal videti predrage kosti mojega
preljubeznjivega brata in prijatelja. Ako tudi sem ga raje
imela, ko vse stvari na svetu, vendar ne žalujem, da se je
Tebi daroval, da je šel sveti deželi na pomoč, in po Tvoji
volji v tuji deželi svoje življenje sklenil. Gospod, Ti pač
veš, ko bi bila Tvoja sveta božja volja, da bi mi bilo ljubši
njegovo življenje, njegova ljubeznjiva navzočnost in pri¬
jazno obličje, ko vse veselje, vse blagosti, časti in slad¬
kosti sveta. Baje bi bila imela, da bi bila vse svoje žive
dni v uboštvu ž njim preživela in beračit ž njim hodila,
samo da bi bila mogla videti njegovo lepo življenje. Zdaj pa,
preljubeznjivi Gospod, nečem nič želeti zoper Tvojo božjo
voljo: njega in sebe izročim v Tvojo božjo voljo. In ne
hotela bi ga v življenje poklicati zoper Tvojo sveto voljo,
ko bi ga mogla tudi z enim samim lasom. 11

„Ljubezen je močna kakor smert, plani ljubezni
mogočen kakor grob; žar njen kakor žar ognja,
kakor plamen božjih  (Vis. pes. 8, 6.)

Tako se je spremenila skeleča bolečina v čisto udanost
v božjo voljo: ohrabri se, se zderži solz, ter tiho odide iz
cerkve. Tukaj je bil lep vert. Elizabeta sede na travnati
griček, in čaka vitezev, ki so prinesli grofove kosti. —
Zakaj pa ni raje bogoljubna gospa počakala v hiši božji?
Zato ne, ker je imela take misli in take prevdarke, ki so
sicer pravi, pa vendar ne gredo v cerkev in med službo
božjo, kakor tudi darovne živali niso šle v preddvor Jeru¬
zalemskega tempeljna. Kaj pa je bilo tacega?

113

Brezno enega leta.

Ko pridejo vitezi iz cerkve, jih. deželna grofinja za¬
prosi, naj pridejo k njej. Vstane pred njimi z veliko spošt-
ijvostjivostjo in ponižnostjo, ter jih prosi, naj posedejo k
njej na travo, ker je tako slaba, da ne more dalje stati.
— Kar je njo samo zadelo, bila bi rada zamolčala vsa
psovanja in krivice, ktere je preterpela. Ali dolžna je bila
skerbeti za svoje uboge otroke. Zatorej jim pripoveduje in
milo potoži, kako neusmiljeno in gerdobno sta ž njo ravnala
njena žlahtnika, Henrik pa Konrad, in koliko siromaštva
je s svojimi otroci prestala v Izenaku. Viteze je prosila za
božjo voljo, naj se vendar usmilijo njenih zapuščenih ubozih
otrok. Tudi njen stric, škof, pristopi, ter poterdi Elizabetine
besede, vitezom pa resno prigovarja, naj pomagajo udovi
in njenim otrokom do njih pravice in njih lasti, sicer ne
dovoli, da bi kneževe kosti in deželno grofinjo na Turinško
peljali.

Blagi vojščaki, čuvši take novice, bili so zavzeti in
serditi. Škofu zastavijo svojo besedo, da se hočejo krepko
potegniti za knežjo vdovo in za njene otroke. Zahtevah
so pa, naj gre Elizabeta, kot prava deželna vladarica, ž
njimi na Turinško.

Drugi dan imajo škof slovesno veliko opravilo, pri
kterem je bilo vse mesto bamberško — in potem so od¬
hajali vitezi z vdovo in s kostmi njenega soproga proti
rejnardovski opatiji, kjer je hotel biti Ludvik pokopan. Še
pred enim letom je Ludvik ondi slovo jemal, ter šel od
ondod s svojo soprogo in svojimi vitezi, da se napoti v
sveto deželo. Ah, kako je zdaj vse drugače! Ah, kaj se ni
pogreznilo v žrelo enega leta! Kosti mladega kneza nesd
zdaj v škrinji tjekaj pokopat, kamur je živ tako rad za¬
hajal, in kjer je tako pobožen bil. Duša njegova pa je šla
v boljšo sveto deželo, kakor je Palestina, kjer ne gleda le
groba Kristusovega, ampak uživa v večnem veselji vstalega
Zveličarja samega. Mlada vdova je bila obakrat v veliki
žalosti zdaj in tedaj. Že tedaj je šla za njegovim pogrebom,
ko ga je spremljala iz Rejnardskega. Med tem pa je za¬
puščena gospa sama občutila ojstre zobe hinavskega sveta.
Veliko hudega preganjanja je bila terpela, odkar jej je smert
pobrala podporo. Vitezi pa sabo nič druzega niso prinesli,
ko pepel tistega upanja, ki so ga stavili v osebo rajncega
deželnega grofa.

Križana usmiljenost. 8

114

Prihodnost, v ktero se človeško življenje steka, je pač
kakor tuja dežela, v ktero slepec tava. Nihče ne ve, kaj
jutri pride; mogoče, da pride velika nesreča ali pa celo
sama smert. Ljudje si voščijo veselo novo leto. Ali kaj po¬
maga samo to voščilo! In vendar more vsakdo veselo, srečno
leto imeti, naj že pride črezenj bolezen ali smert. Naj le
res iz serca se potrudi, da bode v mislih, željah, djanjih
Bogu služil — potlej bo vse dobro, tudi najhujše terpljenje
mu bode čist dobiček.

„ Vemo pa, da onim , hi Boga ljubijo, vse na
dobro gre , svetim , hi so pohlicani po božjem sklepu. “

(Rim. 8, 28.)

Ljubezen še po smerti.

Na dolgo in široko se je bilo razvedelo, da so križarski
vojščaki ostanke grofa Ludvika prinesli, ktere bodo v Rej-
nardovskem samostanu pokopali. Tukaj se je pokazala tudi
prav posebno resnica, da še le tedaj spoznamo, koliko smo
koga radi imeli, ko več med nami ni, ko je že umeri. Ne-
številno veliko ljudi, vsacega stanu, je bilo skup privrelo,
da bi vsaj še rakev videli, v kteri počivajo kosti njih
nekdajnega preljubijenega gospoda. Vsa dežela je bila na
nogah: grofi, baroni, hlapci, meščani, kmetje, bogati in
ubogi, plemeniti in priprosti, iz gradov in iz mest in vasi
so šli h pogrebu. Celo opati in škofje so bili prišli, da
zadnjo čast skažejo temu, ki je na križarski vojski svoje
življenje dal za sveti grob. Prišla pa je, kakor drugače biti
ni moglo, tudi vsa žlahta ranjcega. Tukaj , pred nemo
skrinjo, v kateri je bil ranjci, je stala njegova mati, de¬
želna grofinja Sofija, njegova soproga Elizabeta, njeni otroci,
in ranjcega brata, Henrik pa Konrad. Globoko ginjeni so
bili ne samo žlahta, ampak tudi ljudstvo; celo grofi in vi¬
tezi so tako žalovali, da so silno solzili se in na glas jo¬
kali. Duhovščina je pela psalme, pa je »mogla večkrat pre¬
nehati, toliko je bilo jokanja in plakanja po ljubem go¬
spodu. Bertold piše o tem: „Ko so šli mnihi iz samostana
v sprevodu merliču naproti, bi imeli peti, pa so se bolj
jokali; zgubili so tolažbo svojo.“ Več dni so se opravljale
mertvašnice, darovale sv. maše, in milošnje delile, da bi
bilo ranjcemu pomagano.

Prav lepo in tolaživno je v katoliški veri to, da ver-

115

nike uči in navaja, kako da morejo svojo ljubezen celo
ranjkim skazovati, ter jim pomagati, da ranjkemu koristi,
in da jim bo hvaležen. Ker nič nečistega ne pride v ne¬
besa, in ker neizrečeno redko kdaj odraščeni človek ves
čist umerje, to'mora njegova duša, če ni zaveržena, najprej
ostati zunaj nebes in tudi pokoro terpeti. Katoliška cerkev
pa ve iz apostolskega izročila, da z molitvami, z mašami
z dobrimi deli, ki se opravljajo za ranjcega, se mu terp-
ljenje polajša in okrajša. Zatorej je tudi vsaka dobra ker-
ščanska družina prav goreča, kedar opravlja dobra dela lju¬
bezni za kterega svojih umerlih udov. Pri pogrebu, na po¬
kopališču, pri službi božji, doma in drugod se moli in se
deli milošnja za ranjcega, da bi mu Bog dodelil večni pokoj.

»Napravi pa biro, ter pošlje 12.000 drahem srebra
v Jeruzalem , da naj se daritev opravi za grehe
mertvih. “  (2. Mkb. 12, 43.)

Skrinjo z ostanki deželnega grofa so deli v zidan grob,
nanj pa kamen. Toda lepši in blagši spomin, kakor je bil
kamen, si je bil ranjki postavil v sercih svojega ljudstva.
Deset let je deželo srečno vladal. Meščan in kmet sta mirno
in varno živela ter hodila po svojem opravilu. Prej in
potlej pa je v deželi gospodovala vojska, moč, krivica, ne-
rednost, uboštvo in siromaštvo. In namestu da bi bil ljudstvo
deri, kakor dela marsikteri vladar, je zanj skerbel, in ko
je pretila slaba letina, je s svojo soprogo Elizabeto le na
to mislil, kako bi stradež pomanjšal. Kolikor hujši se je
poznej ubogim Turinčanom godilo, toliko lepši in prijaz¬
nejši so se spominjali svojega najboljšega kneza, ki so ga
kdaj imeli. Ko je bil živ, djali so: Ludvik mili,  a po
smerti njegovi so djali, da so imeli Ludvika svetega,

Grom resnice.

Pri poslednji sodbi se mora čudno goditi, tudi ne glede
na sodnika samega. Kako se bodo po vstajenji gledali
zlasti oni, kteri so bili v življenji tesnejši zvezani? Kake
misli, občutki in kaki pogledi' bodo semtertje švigali, kakor
žarki severne zore, ali pa kakor bliskajoča strela o hudem
viharju! In kakšne besede se bodo čule, hvaležne besede,
toživne in kletvinske, med temi, ki so živi skupaj bili!
Nekaj temu nekoliko podobnega je bilo v Kejnardovem.

8 *

116

Središče, takorekoč namestnik najvišega sodnika, je bil po-
zemski ostanek Ludvikov, njegove bele tike kosti.

Pač so tudi že med službo božjo marsikterega misli in
oči obernile se na ranjkega, in marsikteri se je posolzil
spomnivši se, koliko hudega je terpela preganjana vdova.
V sercih imenitnih grešnikov, deželnih grofov Henrika in
Konrada, sta pač že hudo vrela in kipela sram in kesanje,
ko sta cele ure stala pred kostmi svojega brata, in pred
njegovo živo vdovo, ktere nista več videla, odkar sta jo
bila s Prežigrada zapodila. Njen tihi pogled jima je bil
kakor v nebo vpijoča, serce tergajoča tožba, strahovit vdarec
na njune vesti. Serce vitezov pa je bilo polno bolečine, da
so zgubili svojega ljubljenega vodnika in prijatelja. Mogoče
pa tudi, da se je v njih sercu jeza kuhala nad toliko
nečloveškostjo, ktero sta brata nad ubogo svakinjo do¬
prinesla.

Ko so bile po božji službi ranjcega grofa kosti častno
pokopane, jeli so vitezi misliti na obljubo, ki so jo bili dali
bamberškemu škofu in deželni grofinji Elizabeti. Neki vitez,
Rudolf Vargilski, zbere svoje tovarše, ter jim pravi: ..Zdaj
velja, da dokažemo zvestobo, ktero smo prisegli našemu
blagemu knezu in naši gospi Elizabeti, ki je že toliko ubo-
ščine preterpela, sicer se bojim, da bi si ž njo ne zaslužili
večnega pekla . 44  Vitezi so bili vsi te misli, da se je treba
krepko potegniti za vdovo in njene sirote, ter izvolijo izmed
sebe štiri gospode, ki naj imajo besedo. Nato se podajo vsi
v dvorano, kjer so ravno bili Henrik pa Konrad s svojo
materjo Sofijo. Deželnega grofa obstopijo na okoli; bili so
navzočni še drugi poštenjaki. Rudolf, vitez Vargilski, po¬
prime ^besedo, ter grofa Henrika tako nagovori:

„Culi smo tako govorico, da smo vsi prav žalostni. Iz
serca nas je sram, da se tolika nepoštenost j  in tolika kri¬
vičnost pri tebi najde, in o tebi pripoveduje. Ah, ljubi
gospod, kaj si storil, in kdo ti je kaj tacega svetoval ? Ža¬
lostno vdovo svojega preljubega brata, in blago kraljično
ogersko, ktero si imel po vsi pravici tolažiti, čislati in spo¬
štovati, to si ti prav nepošteno in hudobno pregnal iz nje¬
nega stanovanja, iz njene lasti in posestva, kakor bi bila
malopridnica in gerdobnica, da je sirota živela v ubožnosti
in pomanjkanji, ter si jo pustil beračiti v velikem siro¬
maštvu. Sirote in otroke svojega brata, kterim si imel biti
zvest skerbnik, te si zlobno od sebe zapodil. Treba jih je
bilo od matere vzeti ter od nje jih ločiti, ker zavolj ubo-

117

ščiue ni mogla zanje skerbeti. Tega te tvoj pokojni brat,
čednostni vladar, ni učil, kteri bi nikdar ne bil pripustil,

da bi se bila najmanjšemu njegovih podložnikov v njegovi
deželi kaj tacega zgodilo. “

118

Henrik molči na te besede, in sramote ne vedoč, kaj
bi odgovoril, pobesi k tlam oči. Vargilski vitez pa zopet
povzame besedo: „ Gospod, pa čemu si se bal bolehne, za¬
puščene, žalostne ženske, ki je bila v tej deželi brez pri¬
jateljev in brez sorodnikov? In kaj hudega bi ti bila storila
sveta in čednostna gospa, ko bi bila v tvojem gradu ostala?
Kako gerdo je pač to, če se kaj tacega celo na tujem pravi!
Sramota, da morajo naša ušesa o tebi kaj tacega slišati!
Prav hudo si storil in Boga si razžalil, to je kar gotovo,
samega sebe onečastil, vso deželo turinško si osramotil, in
knežjo rodovino si v slabo ime pripravil. Resnično, jaz se
bojim, da bi maščevanje božje nad deželo ne prišlo, če se
z Bogom ne spraviš, in s čednostno gospo, tvojo sestro in
svakinjo Elizabeto z lepo ne poravnaš, in ji tega ne po-
verneš, kar si nji in bratovim otrokom prikratil. u

Višemu tako govoriti, kakor je govoril ta blagi vitez
Vargila, za to je treba pogosto več serca, ko v vojski s
sovražnikom se bojevati, čudili so se tudi vsi grofi, vitezi,
in kteri so bili še navzočni, da je Rudolf, vitez Vargilski,
tako pogumno knezu govoril. — Gotovo bi bilo manj greha
na svetu, in ljudje bi greh veliko bolj spoznali, obžalovali
in popravljali, ko bi drugi imeli več serca, grešnikom njih
krivico razkazati. Seveda, očitanje ne sme vreti iz osebne
jeze ali sovražnosti, ampak pred božjim obličjem, Bogu na
čast, ljudem pa v zveličanje. In ker je verli križarski vitez
govoril v tem kerščanskem duhu, v pomenu resnice in lju¬
bezni, zato so rodile njegove serčne in krepke besede, dasi-
ravno so bile ojstre in terpke, vendar blagoslovljen sad.

če je v dolgi hudi zimi voda v potoku zmerznjena do
dna, in če potegne spomladna topla sapa od zahoda, ter
veje po deželi: tedaj poka in se taja led, voda sili skozi
pokneno ledeno skorjo, jo vzdigne, ter saboj odnese. Tako
je bilo serce deželnemu grofu: terdo, merzlo, temno kakor
dolga zimska noč. Pa že o pogledu na ostanke svojega
brata, in videvši veliko ljubezen in žalovanje neštevilnih
ljudi, že tedaj se mu je tajalo serce. In zdaj je prihrumel
neustrašeni govor junaškega viteza Vargi Iškega na njegovo
serce, kakor močan veter od zapada na ledeno skorjo. Nemo
posluša nekoliko časa, v njegovem sercu pa natihoma vre,
pa ne serdito zavolj očitanja, ampak zavolj pekoče bole¬
čine vesti. In iz globočine duše pridro mu na lice obilne
solze, tako da ihtenja in joka dolgo ne more spregovoriti
besede.

119

„Nato reče Natan Davidu: Ti si tisti človek.
In David pravi: Grešil sem zoper Večnega

(2. Sam. 12, 7.)

Sprava.

Henrik je bil silovit človek. Taki ljudje so pogosto
močni v hudem, pa tudi popolni in krepki v dobrem, kedar
se spreobemejo. Ko se mu silno vzburjeno serce toliko
umiri, da more govoriti, de: „Res mi je iz celega serca

žal, kar sem storil. Da pa pred očmi ljube moje sestre Eli¬
zabete prijaznost in prijateljstvo zopet zadobim, hočem vse,
kar od mene tirja, rad storiti, in vi imejte v tem vso moč,
kolikor je denarja in blaga.“

Vitez Vargila odgovori: „Gospod, vaši kneževski pra¬
vici in časti se pač spodobi, da to storite, če hočete po¬
praviti, kar ste zagrešili, ter jezo božjo odverniti." Na to
pravi deželni grof: „Vse hočem storiti, kakor mi boste

rekli. “

Rudolf, vitez Vargila, na križarski vojski ni imel te
sreče, da bi bil Jeruzalem pridobiti pomagal. Zato je imel
pa zdaj drugo, še večo srečo, da je namreč premagal močno
terdnjavo — dušo zaslepljenega kneza. Zdaj se poda vitez
s svojimi vojnimi tovarši h knežji vdovi, ter ji sporoči,
kako je njen žlahtnik v se šel, svojo krivico spoznal, in da
je zdaj pripravljen vse rad storiti, kar bo zahtevala. Vitezi
se posvetujejo, kaj bi zahtevali in tirjali od grofa. Elizabeta
pa je sklenila drugače. Djalaje: „Njegovih gradov in mest
in vasi, dežele njegove in ljudi, in ničesa, kar dela skerbi
in britkosti, ne maram: zakaj s takimi stvarmi si človek
nakopava skerbi in posvetno nečimernost, in lenobo v službi
božji. Samo to, kar mi po vsi pravici po mojem ranjkem
možu dote gre, za to prosim, naj mi to da, da po svoji
volji obernem, Bogu na čast, ter v svoje in svojega bliž¬
njega zveličanje."

Da zdaj vse v dober red spravijo, gredo vitezi spet k
deželnemu grofu Henriku, ter mu sporoče, kako spravljivo
je Elizabeta sprejela njegovo ponudbo, in peljejo samega k
Elizabeti. Njegova mati, stara deželna grofinja Sofija, in
njegov brat Konrad gresta ž njim, da se popolna sprava
in mir doseže.

Serce človekovoje, kakor pravi sv. pismo, bojazljiva
in kljubljiva stvar. Ce je človek krivico storil, se mu zdi,

120

da je neprenosljivo, daje sramota, če obstoji svojo krivico.
A ravno to je prava poštenost in znamenje, da je človek
na boljšo stran ukrenil, če se toliko posili, da prosto in
odkrito obstoji, daje  krivico storil. To zmago čez se je pri¬
boril si tudi Henrik. Beržkone svoje svakinje, odkar jo je
bil s Prežigrada pregnal, ni videl še v obraz. Ko je pa
videl zdaj bledo in sirotno ženo svojega brata, mu je vest
kakor žareč nož dušo prerivala. Za božjo voljo jo prosi,
naj mu odpusti prizadeto jej krivico, da mu je iz serca žal,
in da jej boče zvesto poverniti, vse kakor je prav. Tudi
mati in grofov brat prosita, naj vse odpusti in pozabi, kar
se je zgodilo. — Kdo ve, če ni morda Bog ranjkemu Lud¬
viku privolil, z dobrim dubom navdati svoje sorodnike, da
so prišli do spoznanja, kesanja, dobre volje in pomnjenja.

Kako pa je miloserčna in dobrodušna Elizabeta te proš¬
nje sprejela, si labko mislimo; pa je tudi natanko zapisano,
kaj je storila. Namestu odgovorjati z besedami, odgovorila
je s solzami. Glasno jokaje objame svojega svaka. — V
solzab se raztopi najglobočje bitje človeško. Henrik, njegov
brat, njegova mati, in vsi križarski vitezi, vsi so jokali.
Blaženi duh ranjcega in pa angelji v nebesih so se pač teh
solz veselili, kakor se mi veselimo lepe mavrice na nebu,
po dolgem in hudem viharju.

„ Usmiljenost in resnica ste si srečale ; pravica
in mir sta se poljubila. 11  (ps. 84, 11.)

Naveličana.

Zdaj narede pogodbo, po kteri bi imela Elizabeta s svo¬
jimi otroci na Prežigradu prebivati, mladi Herman prevzeti
vlado po svojem očetu v haski in turinški deželi, a med tem,
dokle/ne doraste, njegov stric Henrik oskerbstvo voditi.

Kdo bi si bil kdaj mislil, da bode soproga deželnega
grofa, ogerska kraljična, tako sramotno pregnana s Preži¬
grada, iz svoje prestolnice? Ko je bila pa zapodena, in ko
je v Izenaku beraški živela, nihče bi ne bil si mislil, da
bode smela kdaj na Prežigrad se poverniti. In vendar se
je zgodilo to, in se je zgodilo ono. Kavno v tem se posebno
'dobro vidi božja roka, da marsikomu prihodnost kaj pri¬
nese, na kar nikdar mislil ni, in da pogostoma ne pride,
česar je tako želel, ali česar se je bal. Zavolj. tega je ve¬
liko vredno, vsikdar in povsod prav Boga se deržati. Za-

121

kaj, On je večni, ki vsakega osodo vidi in derži, in ki
nikogar ne zapusti, kdor sam Njega ne popusti.

Henrik je v djanji pokazal, da se je spremenil: ravnal
je s svojo svakinjo dobrotno in ljubljivo, ter je nikakor ni
oviral, ko je htela svoje pobožne vadbe imeti in siromakom
pomagati. Kedar so bile gostije na Prežigradu ali sicer kaki
godovi, tedaj se jim je Elizabeta odtegnila. Pred svetom
je bila zavolj tega opravičena, ker je bila vdova; pred
Bogom pa se je ogibala vsake druščine in veselice, dobro
vedoča, da po tej poti se pride v največi nevarnost od¬
tujiti in ohladiti se za Boga. Podobna je bila kupcu evan-
gelskemu, ki je v njivi našel zaklad zakopan, pa vse dal,
da je to njivo kupil. Ta zaklad je ljubezen božja čez vse,
cena pa, ki jo moramo zanjo dati, je posvetno veselje.

Pa še drug skriven vzrok je imela Elizabeta, zakaj se
je veselicam odtegovala. Kdor v bogastvu živi, z ubogimi
se pa sam nikdar ne peča, ta le je in pije, se redi in živi
brez pomiselka. Kdor pa milošnjo deli, pa tudi sam ubogih
poišče, in s svojimi očmi vidi, kako se jim godi: ta včasih
vendar pomisli,  kako ima sam krasno obleko, lepo sta¬
novanje, draga jedila, da pa njegov bližnji, njegov brat še
potrebnega nima. Zatorej se Elizabeta ni htela vdeleževati
grajskih godovanj.

Ali take misli in tako življenje se posvetnjaku nepri¬
jetno zdi, postavim kakor bi pri kaki gosposki gostiji v
sredi med ploščeke in steklenke na mizo postavil velik
križ, namestu cvetičnega šopka. Ne gre skupaj. Človek je
iz dveh življev, iz dveh stvari, ki ste si pogostoma druga
drugi zoperni, ki se med sabo bojujete: živo telo in pa¬
meten duh. Ako je telo ali poželjenje, to je pcčutnost, za¬
vladala in duha potlačila, tedaj je na videz mir, in' človek
živi brez notranjega boja ali kakega razdovja po svojih
željah, če pa takemu zabeljenemu posvetnjaku tak človek
pride pred oči, ki svojo počutnost in poželjivost gospoduje,
ter jo ima pod nogami, in pri katerem duh gospoduje: te¬
daj se posvetnežu spet oglasi zaterta in zamorjena vest,
kakor bi htela od mertvih vstati in na glas zakričati; za¬
volj tega jim je prav čudno in strahotno pri sercu. Zatorej
hočejo take bogoljubne ljudi s poti spraviti, da bi prejšnji
pokoj spet zadobili: zarad tega ne morejo videti ne slišati
nič duhovskega.

Tako se je godilo tudi na dvoru v Izenaku. Mlado
kneževsko vdovo zmeraj pred očmi imeti pa gledati, kako

122

vse posvetno veselje zaničuje, uboštvo in uboge pa čez vse
ljubi, to je bilo dvorjanom kakor britka pridiga v pokori,
ki jim je v veselje pelina prilivala. Elizabeta je bila tedaj
sovražena od dvorjanov, kakor je bila že tudi poprejšne
čase. Ali to sovraštvo so jej kazali kar naravno, ker se jim
od njene dobrote ni bilo ničesa bati, in ker ni imela ni¬
kogar, da bi jo branil. Še obiskovali je niso, in v obraz so
jej psovke me tab, češ, da ni pri pameti, da je nora, da je
kmetica. Ker je pa Elizabeta s svojim bogoljubnim živ¬
ljenjem zadobila tisti mir, o katerem Gospod pravi: „Mir
vam dam, ki ga svet ne more dati",  je bila vendar
pri vsem tem življenji mirna in vesela. Ali še temu so
dvorjani zlobo podtikali. Djali so: „Tej vdovi je šla so¬
progova smert pač malo k sercu, sicer bi ne mogla tako
vesela biti; da jej je kakor nalašč umeri, da more toliko
ložej denar razmetavati." In celo stara mati Sofija je bila
nezadovoljna ž njenim obnašanjem, ter ga jej je hudo očitala.

n Ko bi bili od sveta, tedaj bi vas svet ko svoje
ljubil; ker pa niste od sveta, in sem vas jas od¬
iral od sveta, zato vas svet sovraži. “  (Jan. 15, 19.)

Navzdol, naprej, navzgor.

Že poprej smo povedali, da sije  bila Elizabeta naj-
ojstrejšega duhovnika izvolila za spovednika, Konrada
iz Maribora. Zares pobožne osebe se bojejo, v važnih za¬
devah po svojih mislih in željah ravnati. Zatorej veliko
molijo in prosijo Boga, da jih vodi po pravi poti; pa so
tudi pokorne spovedniku, če se jim je posrečilo, dobiti raz¬
umnega, pokornega mašnika. Tu jim velja Gospodova beseda
do apostolov: „Kdor vas posluša, mene posluša."

Tako je storila tudi Elizabeta. Njeno serce jo je gnalo,
da bi bila kolikor mogoče popolnoma in sveta. Iz tega na¬
mena razodene svojemu spovedniku tri poti, po katerih meni
hoditi: ali v samostan stopiti k frančiškankam, ali sama ko
puščavnica živeti, ali pa od hiše do hiše beračiti. So take
stvari, o kterih bode pobožnejši kristjan pač mislil, da jih
zmore, kterih pa drugemu nikdar ne bode prisojal, nikar
dovolil. Konrad je živel radovoljno prav ubožen, ter se pri-
prosto oblačil; vendar je knežji vdovi vse te ponudbe za-
vernil, ter jo ojstro pokaral, ko ga je le še jokaje prosila,
naj jej dovoli ktero pot. Konrad jej tudi zarad tega ni do-

123

■volil, ker je hotel, da Elizabeta s svojimi dohodki siro¬
makom pomaga, in poplača nektere dolgove, ktere je bil
njen soprog zapustil.

Elizabeta je zdaj delala vsaj to, kar ji spovednik ni
prepovedal. Ko je leto na Prežigradu preživela, odpove se
grajskemu življenju, ter prosi svojega žlahtnika Henrika,
naj jej v svoji deželi odkaže kakšen kraj, kjer bi mogla
tiho živeti, in dela pobožnosti in usmiljenja opravljati.
Henrik jej ponudi teržič Maribor kot dohodek. Takrat je
bilo sedanje mesto le teržič, ki niti svojega duhovnika ni
imel. Zahvali se svojemu svaku in pravi, da je s tem krajem
zadovoljna. Z denarjem pa, ki ga jej je bil za pervo potrebo
dal, dala je Elizabeta sezidati bolnišno hišo za bolnike.

V Mariboru ne dobi Elizabeta nobene hiše, da bi mogla
s svojimi v nji sama prebivati. Zatorej gre s svojimi otroci,
in z Hudo pa Izentrudo v sosedno vas Verdo. Tukaj pa
druzega stanovanja ni bilo dobiti, ko neko staro, razpadeno,
kmečko bajtico, ki bojda ne strehe ne zapahov pri vratih
in oknih ni imela. Iz te podertije naredijo ženske nekak
šotor, ker so šibje in protje in drugo vejevje čez kočo na-
djale; pa jim to proti solncu in prepihu in dimu ni nič
pomagalo, tako da so Elizabeto prav zelo oči bolele. V tem
siromaškem stanišči si je Elizabeta pripravljala vsakdanji
živež, uboren je bil, kakor hišica sama.

Dosti ljudi je na svetu, ki nimajo boljši kakor sveta
Elizabeta in njeni zvesti služabnici v revni koči v Verdi.
Razloček pa je v tem, da je Elizabeta vzrastla v knežjem
bogastvu, in da je torej pomanjkanje vse huje čutila, kakor
uboštva navajeni človek. Zlasti pa je siromaščina deželne
grofinje zato tako častitljiva, ker si jo je sama  izvolila.
Kakor je Zveličar zavolj nas zapustil nebeško veličastvo,
ter se podal v hlev betlehemski, tako je htela njegova zvesta
služabnica v malem ravno tisto zavolj njega storiti, knežji
dvor zapustiti in v največem uboštvu živeti.

„ Blagor ubogim v duhu, ker njih je nebeško
kraljestvo . 11  (Mat. 5, 3.)

Odpove se vsemu.

Med tem si je dala Elizabeta hišico iz lesa in ilovice
v Mariboru postaviti, prav tik frančiškanskega samostana,
ter se je potem z otroci in deklama vanjo preselila. Ker

124

jej spovednik nikakor ni dovolil, da bi bila stopila v i’ed
frančiškank. ali pa si kruh beračila, htela je vsaj obljubo

tretjega reda ponoviti in z očitnim ponovljenjem povikšati.
Teliki petek, ko je bil Kristus nag na križ pribit, po-

125

bero v ta spomin z altarjev ves kino in vso lepoto. Tudi
zvesta naslednica Kristusova je htela veliki petek vsega se
znebiti, kar je bilo še pozemskega na nji. Nekaj mesecev
preden je šla Elizabeta iz Izenaka, je položila svoje roke
v frančiškanski kapeli na posvečeni altarni kamen in storila
obljubo, da se odpove svojej volji, vsemu posvetnemu lišpu,
in vsemu, kar svetuje Zveličar zapustiti. Frančiškanski
prednik jej odstriže lase, jo ogerne s sivo balo, in jo pre-
paše z vervico. Bosa, v sivem spokornem oblačilu, prepasana
z vervjo — tako je bila zdaj obleka, v kteri se je ogerska
kraljična, odsehmal pa do smerti svetu kazala.

Včasih človeka vest opominja, naj to stori ali to opusti,
kar se mu zdi, da je prav težko, m p. nevarno znanje raz¬
dreti, s sovražnikom se spraviti, človek meni, da je skoraj
nemogoče, in vendar mu nekaj pokoja ne da. V takem
dušnem stanu se prav očevidno pokaže, kako resničen je
svetega pisma izrek: „Kar je nemogoče ljudem, to
je mogoče  Bogu 11 . Le prav serčno prosi Boga tiste moči,
ki ti manjka, in prej ali slej se bo v tebi tako spremenilo,
da boš brez velikega truda, in celo veselo, to storil, kar se
ti je prej zdelo, da ti ni mogoče.

To se je pokazalo tudi pri sv. Elizabeti. Sama je ču¬
tila, da jej manjka zlasti treh stvari, brez kterih ne more
storiti novega, velikega koraka, da bi odločno zaničevala
svet. Zato je priserčno molila, da bi zadobila te tri milosti:
1. da bi vse posvetno popolnoma zaničevala; 2. da bi serčno
prenašala vsako zasramovanje in obrekovanje; 3. da bi
svojih otrok nezmerno ne ljubila, čez nekaj časa pa reče
svojima deklama: „Gospod je uslišal mojo molitev. Glejte,
vse prijetnosti sveta, ki sem jih nekdaj ljubila, se mi zde
kakor smeti. Bog ve, da me otroci moji bolj ne skerbijo,
kakor vsak drug človek. Oddala sem jih Bogu, on naj ž
njimi stori, kar se mu dopade. Zdaj sem tudi še vesela, če
me kdo zasramuje, obrekuje in zaničuje. Ničesa več ne
ljubim ko samega Boga. u  Da take besede niso bile samo
izmišljene, to je Elizabeta v djanji pokazala. Odločila se je
tudi še od tega, od česar se materno serce najtežje loči;
vdala seje  v to, da so jej še majhne otroke od nje odpravili.
„V sak, ki hiše ali brate, ali sestre, ali očeta,
ali mater, ali otroke, ali zemljo zapusti, zavolj
mojega imena, mu bode stotero povernjeno, in pa
večno življenje bo dosegel.  “ (Mat. 19, 29.)

126

Jerica

je bilo ime najmanjšemu otroku, bila je še le dve leti stara,
ko so jo dali v ženski samostan v Staremgradu. Elizabeto
so zavolj tega ojstro grajali, da je tako majhnega otroka
od sebe dala in v samostan poslala, zlasti ker je bil novo
ustanovljeni samostan še reven. Ali mati se je na kratko
opravičila s tem, da sta z možem, preden je odšel na kri¬
žarsko vojsko, naredila obljubo, da bosta upanega otroka
v kakem samostanu božji službi posvetila.

V življenji prav veliko svetnikov najdemo to, da niso
le več dobrega storili in več hudega prevzeli, kakor veleva
kerščanska dolžnost, ampak da so včasih tudi kaj tacega
storili, kar se zdi, da je zoper navadni red, in po čemur se
drugi nikakor ne smejo ravnati. Pa božje misli in božje
poti so veliko viši, kakor misli in pota ljudi. Ravno duh
Božji nagiba svetnike pogostoma k takim delom, ki se po¬
polnoma ločijo od ravnanja navadnih kristjanov. Tudi Eli¬
zabeta je ravno v tem. v čem je bila od sveta posebno
hudo karana, pravo zadela, ker je delala po volji božji. Iz¬
med vseh treh otrok je samo Jerica tako srečno živela, da
je naposled v sluhu svetosti umerla.

Elizabeta je zdaj pa zdaj svojo hčerko obiskala; od
Maribora do Starigrada je kakih 7 ali 8 ur. Nekdaj se otrok
o polnoči prebudi in pravi služabnicam: „ Jaz pa slišim, da
v Mariboru umerlemu zvoni; menda so mi zdaj umerli moja
ljuba mati.“ In res je Elizabeta umerla ravno tisto uro v
Mariboru. Drugo sporočilo pravi, da je otrok v svoji sobici
videl svojo mater, ki se mu je bila prikazala. Jerica je imela
ondaj še le štiri leta. Rasla je v samostanu, kakor cvetka
v tihem mirnem vertu. Od ranjce svoje matere je imela
Jerica voljo za vse dobro, da je bila vsako leto svetejša;
potem moč dobrega zgleda, in naposled molitev duše, pred
božjim prestolom stoječe, in z vencem zmage ovenčane. Mi
smemo pač misliti, da osebe, ki sveto umerjejo, pogostoma
svojim na zemlji s svojo prošnjo več dobrega dosežejo,
kakor so jim mogle koristiti žive.

Jerica, žlahtna hčerica svete matere, si je pridobila
zlasti one čednosti, v kterih se je Elizabeta bila tako zelo
odlikovala: v ljubezni in usmiljenju do bližnjega in v
ojstrosti do same sebe. Omenimo le to: bila je vajena, da
je spala ves post do cvetne nedelje na slami, veliki teden
pa na črepinjah, da bi bila deležna Kristusovega terpljenja.

127

Svoje telo pa je terla in križala s postom in bdenjem. V
samostanu je postavila bolnišnico za bolehne in nadložne,
ter je sama opravljala najnižja opravila, in tako je bila
prava hči najbolj usmiljene kerščanske žene Elizabete. Je¬
rica je bila komaj 21 let stara že za predstojnico izvoljena
v samostanu. Ker so v ta samostan sprejemali hčere iz
plemenitih rodovin in najimenitnejših družin, zato jim je
pogostoma djala: „ Kolikor blagorodnejši je ktera, toliko

ponižnejši naj bo v vsem“, ter je tudi sama z izgledom
pokazala. Zlasti je imela dar in gorečnost, da je spravljala
v sovraštvu živeče osebe.

Jedert je bila okoli 50 let samostanska predstojnica,
ter je samostan povzdignila v vsakem oziru. Dala je tudi
sezidati lepo veliko cerkev, v kteri je bila pozneje poko¬
pana in od papeža Klemena VI. zveličanim prišteta. Cela
stoletja je ostala v tako blagem spominu, da so dali celo
lutranski plemenitniki vsako leto božjo službo obhajati. —
Toliko je gotovo, da Jedert, ki je bila še otrok samostana
takorekoč podarjena, je tako lepo in častitljivo živela, kakor
malokdaj kaka ženska na zemlji. Božji blagoslov je počival
nad detetom, ki so ga starši Bogu izročili.

„ Mir vam zapustim, svoj mir vam dam; ne dam
ga, kakor ga svet da.“  (Jan. 24, 27.)

Herman.

S človekom ni tako kakor z živaljo. Menda živalica
ostane po živlenji in podobi zmeraj taka, kakoršna je bila
stara žival. Mogoče je, da so starši prav malovredni, otroci
pa vendar postanejo dobri, kajti vsakdo ima svojo  prosto
voljo, a ne od staršev dobljeno voljo, in milost božja je še
prostejši, ki veje, kjer hoče. Po drugi strani pa tudi sveti
starši nikakor ne morejo na to se zanašati, da bodo njihovi
otroci taki, kakor so bili sami. Zakaj prosta volja se lahko
tudi na hudo oberne, in svet pa njegove skušnjave so stra¬
hovita moč, ki je že marsiktero dušo prevladala in pogu¬
bila. Sicer se druga dva otroka Elizabetina nista zvergla,
zdi se pa, da nista bila nič kaj posebna kristjana. In njuno
življenje bilo je polno nepokoja in muke, kakor skoraj vseh,
ki so na videz visoko postavljeni, potem pa v strugo po¬
svetnih skerbi zavozijo. Kar se o njih ve, to je prav ža¬
lostna zgodba.

123

Po smerti svojega brata Ludvika je vladal Henrik.
Herman, sin ranjcega grofa Ludvika, je imel zdaj 16 let;
Henrik mu je torej moral deželno vlado odstopiti. Kar se
ve o življenju tega mladega vladarja, to se na kratko pove,
kakor je bilo tudi njegovo življenje kratko.

Herman se oženi s Heleno, s hčerjo bravnšvajškega
vojvoda Otona, obetal si je lepo in prijetno življenje na
dolgo let. Maribor, dozdaj teržič, je Herman povzdignil, da
je postalo mesto in še druge dobre naprave v Hasiji so bile
njegovo delo. Zlasti pa je skerbel za meščanski in kmečki
stan. S tem pa si je nakopal sovraštvo marsikterega veli¬
kana, ker jim je branil, da kmetov niso mogli tako stiskati
in dreti kakor doslej. In gotovo bi bil dobroserčni knez še
veliko dobrega ukrenil, ko bi svojega mladega življenja
tako prezgodaj ne bil sklenil. 18 let je bil star, ko mu j9
bila zavdala neka dvorjanska gospa, Berta Sepaška, in tako
je umeri mladi vladar v istem gradu, vkterem je bil rojen,
na Križigradu.

Herman je še na smertni postelji želel, naj ga pokop¬
ljejo v Mariboru poleg njegove svete matere. Toda Henrik
tega ni terpel, ter je dal merliča prenesti v Rejnardovo,
v grobišče deželnih grofov, in sicer iz čudnega vzroka.
Ker so že nekaj let pripovedovali, da se na grobu svete
Elizabete čuda godijo, bal se je vladeželjni Henrik, da bi
Hermanovo truplo ne oživelo, ko bi ga deli zraven njegove
svete matere. Po smerti mladega deželnega grofa namreč,
ki ni zapustil otrok, je bila vlada in dežela spet Henriku
pripadla. Ha, nekteri so ga celo imeli na sumu, da bi bil
mladi knez ostrupljen po njegovem prizadetji, zlasti ker
Henrik tega hudodelstva nikdar ni dal preiskovati in ka¬
znovati. Ko bi res to bilo, to ga je bil poprejšnji duh
pokore popustil, kakor se godi navadno pri grešnikih, če
dolgo žive in med svetnim ropotom ostanejo.

V letopisih Rejnardovskih je zapisano: „ Zgodilo se pa
je, da je bila Berta z veliko drugimi deželnimi plemenita-
š kim i zraven . . ., kar začne merlič vpričo vseh iz nosu
kervaveti. Ko je pa to videl Rudolf, vitez Vargila, in drugi
vitezi in veliko imenitnih mož, jeli so vsi jokati in naglas
klicati: „Ven s to hudobno čaredejko, ki nam je gospoda
našega tako zlobno vzela in končala. Ali njeni prijatelji
so jo na tihem odvedli. u  Tako žalostno in tako hitro je
zginil moški rod slavnih knezov Ludvika in Elizabete.

129

„ človek ne pozna svojega časa. Kakor se ribe
z mrežo love, in kakor se tiče v nastave love, tako
se človeški otroci love v liud čas, kedar nenadoma
nacl nje pride.“  (Prid. 9, 12.)

Sofija.

Henrik je bil trikrat oženjen, a je ostal brez zaroda,
kar so mnogi tako razlagali, da je kazen; imeli so pač
prav. Zakaj dvorjani, ki so ga k hudobnosti proti njegovi
žlahtniei naščuvali, so ga zlasti s to 'vabo motili, naj se
oženi, in potem deželo svojim naslednikom zapusti, sicer
jo dobi njegovega brata sin. Henrik je umeri na Preži-
gradu. Merliča so imeli v Reinardovo prinesti. Ali zdajci
nastane tako strašanska viharska divjava, da so rakev le
z največim trudom s Prežigrada doli v Izenak prenesli.
Tukaj pokopljejo merliča v samostanu sv. Katarine, kajti
nemogoče se je zdelo, da bi pri takem bučanju nevihte
prišli do Bernardovega samostana. Na tak način je nebo
samo zabranilo, da Henrik ni počival poleg Hermana. Oe
njega ni pustil pokopati tam, kjer je Herman želel, nam¬
reč v Mariboru pri njegovi materi: naj nima tudi Henrik
zdaj ondi pokopan biti, kjer si je želel.

Zdaj je bil ves moški zarod dosedanjih grofov turin-
ških in haskih izmeri. V najbližnjem rodu je bila Sofija,
perva hči sv. Elizabete. Ta je vzela brabantskega vojvoda,
ter imela sina Henrika. Za tega je zdaj Sofija zahtevala,
da bi vladal v deželi, ktero je imel njen oče, njen brat in
naposled njen stric. Ali drugi knezi so vlade ravno tako
se lastili, opirajoči se na vsakoršne pretveze, da bi jo bili
razkosali. Ker je pa vojvodici soprog umeri že čez eno leto,
morala je vdova sama priboriti pravice svojemu še le tri
leta staremu sinu. Ko pride na Turinško, iskat svojih dednih
pravic, djalo je nekaj stanovalcev, naj jih Bog ovaruje, da
bi jim vladale babe in otroci; senca dosedanjega gospodarja,
mejnega grofa mišenskega, so djali, da več velja ko meč
otrokov. Na Haskem, zlasti v Mariboru, je več opravila.
Stopila je pred zbrane meščane s sinom v naročji, ter
rekla: ^Preganjana od svojih sovražnikov, zapuščena od

veliko mojih podložnikov se k vam zatekam. Vaši zvestobi
in vašemu varstvu izročujem vnuka sv. Elizabete. “ Meščani
prisežejo pri Bogu in pri sv. Elizabeti, da hočejo dati kri

Križana usmiljenost. 9

130

in življenje za Sofijo in njenega sina. In res so ji Mari-
borci in drugi Kaščam zvesto pomagali v bojib proti upor¬
nim vitezom in grofom, ki so ropali in silo delali po ne¬
srečni deželi.

Drugače se je godilo voj vodici v Izenaku. Mestjani so
deržali z deželnim grofom mišenskim, ter se branili svojo
pravo vladarico spustiti v mesto. Tolika nehvaležnost do
njenih staršev jo zelo razserdi. Vojvodica prime za sekiro,
ter udari nekterekrati po zapertih orehovih mestnih vratih.
Naposled se tako zmenijo, da se bosta v dominikanski
cerkvi v Izenaku pogovorila Sofija pa mejni grof mišenski.
Določeni dan se snideta vsaki s svojim spremstvom. Sofija
reče deželnemu grofu: „ Prosim te, ljubi žlahtnik, daj meni
in mojemu sinu deželo, ktera ti je bila z dobro vestjo za¬
upana. u  — Grof odgovori: „Prav rad, ljuba žlahtnica“ —
ko je pa rokovice slačil, da bi jej nato v roke segel, ga
svetovalci odvedejo na stran, ter mu pravijo: „Kaj pa delaš,
gospod, da puščaš rodovitno deželo in pa nepremagljivi
Prežigrad? Ko bi mogoče bilo, da z eno nogo že v nebesih
stojiš, z drugo pa na Prežigradu, tedaj bi moral nogo iz nebes
potegniti k le-oni na Prežigradu. Spodobi se, da najprej
poskerbiš za svoja dva sina.“ — Mejni grof se da prego¬
voriti , in obernivši se k Sofiji pravi: „ Jaz ti dežele ne

morem nazaj dati, jaz moram gledati na to, kar mi svetu¬
jejo grofi in vitezi, ki so v deželi, kaj je za me in za te naj¬
bolj pravično. “

Zdaj pa Sofija sili na to, naj mejni grof mišenski z 20
poštenimi vitezi priseže, da je dežela po pravici njegova.
Mislila je, da nobenih 20 možakov ne more dobiti, ki bi
pripravljeni bili, na tak način priseči. Sofija da tudi eno
rebro svoje matere, sv. Elizabete, na altar položiti, da bi
bilo priseganje toliko slovesnejše. Toda mejni grof in vseh
20 spremljevalcev pristopi drug za drugem, in roko polo-
živši na rebro, priseže, da mu gre Turinška bolj po pra¬
vici, kakor sinu deželne grofinje Sofije. Sofija se britko joka,
udari skupaj z rokami, razterga rokovice, ter je verže
kviško, rekoč: „Bog naj čuva in sodi. O ti sovražnik vsake
pravice, ti iznajdnik vsake hudobije, tebe mislim, hudič,
vzemi rokovice s krivičnimi svetovalci vred.“ — V nekem
letopisu je zapisano še to, da rokovice so res zginile, in
da izmed vseh 21 mož ne eden ni srečno umeri.

Sploh je videti, daje imela Sofija več duha od svojega
odločnega, viteškega očeta kakor pa milega duha svoje

131

matere Elizabete. S pomočjo vojvoda Albrechta bravn-
šveiskega, kteremu je dala svojo hčer Elizabeto za ženo,
se je devet let vojskovala za svoje pravice, v takozvani
dedni vojski. Potem pridejo pa nad njo same nesreče; sin
in hči jej urnerje, Maribor pogori, mogunški škof jo izobči.
Več svetovalcev in meščanov izenaških, ki so bili s Sofijo
deržali, je dal mejni grof usmertiti; enega svetovalca, pravej
kneževej rodovini posebno zvestega, so vlekli na Prežigrad,
djali na metalnico, ki ga je doli v mesto treščila. Še i;mi-
rajoč je djal: „Turinška je pa vendar Sofijina in brabant-
skega otroka. “

Ali tudi zaveznik Sofijin, njen žlahtnik Albrecht, je
grozno deri in pušča vil turinško deželo, naposled pa so ga
vjeli in še le čez poldrugo leto si je mogel z veliko de¬
narjem svobodo kupiti. Sofija sama se je morala pravicam
na Turinško odpovedati za se in za svoje naslednike; le
haska dežela jej je ostala. Umerla je 1. 1284, 60 let stara,
ter bila pokopana v cerkvi sv. Elizabete v Mariboru. Vse
njeno življenje ni bilo druzega, ko velika nit samih nepo-
kojev, nevarnost, težav in prizadevanj, da bi svojemu sinu
pravice priborila.

Da je največ ljudi poklicanih, med svetom živeti in
delati, se pač ne da tajiti. Herman je imel biti deželni
vladar, Sofija pa mu pravice braniti. Ali strašno se moti,
kdor misli, da ima ta več veselja in užitka, ki med svetom
živi, ki ima visoko službo, ali celo vladarstvo, kakor pa ta,
ki se svetu odteguje in samo Bogu živi. Ce tudi ne gle¬
damo na to, kako se človek med svetom za večnost pri¬
pravlja, kar se prav težko godi, moramo spoznati, da Jerica
je imela v svojem samostanu gotovo več srečnih let. kakor
sta jih imela njeni brat Herman in njena sestra Sofija med
svetom.

„Dvignejo se  — za trenutek  —pa jih ni; pa¬
dajo, kakor drugi , in se požanjejo, kakor verh od
klasa.  “ (Job. 24, 24.)

Povernimo se pa zdaj k materi teh otrok.

Demant v kerpah.

Ko je bila ilnata koča v Mariboru dogotovljena, se
vanjo preseli Elizabeta z Hudo in Izentrudo. Te dve
služabnici ste bili že davno Elizabetine prijateljici in ste

9 *

132

bili tudi v tretjem redu. Tukaj je živela zdaj deželua gro¬
finja v prečudnem uboštvu. Navadni človek si zmeraj želi,
da bi bil premožnejši, zlasti da bi boljši pil in jedel in
oblačil se, da bi bil imenitnejši: ta kraljična pa je vedno
hrepenela, da bi bila v vsem najubožnejša. In res je to
tako dosegla, da v Mariboru ni bilo ubožnejšega človeka.
Kolikor je imela premoženja, ki ga po spovednikovem ukazu
ni smela popolnoma oddati, vsega je naklonila ubogim in
pa dobrotnim napravam, sebi ga ni privoščila kar nič. Ko¬
likor je bilo samej treba, da živi, sije pridobivala z delom,
ki je pa malo neslo. Predla je namreč volno, ker druzega
ni znala. Volno je dobivala iz samostana starogorskega, in
za to, kar je napredla, dobivala je prav majhno plačilce.
Pri tem pa je bila še tako vestna, da je nekaj denarja na¬
zaj poslala, ker ni mogla vse poslane volne popresti. Pa
če je bila tudi bolna, vendar je htela še delati; in ako so
jej preslico vzeli, da bi se preveč ne gnala, je pa volno
rahlala in za delo pripravljala. Htela je namreč z malim
zaslužkom ne le sebe preživiti, ampak tudi še kak dar
cerkvi dati.

Živež jej je bila navadno neosoljena in nezabeljena, v
sami vodi jkuhana zelenjava, ktero si je sama kuhala, kakor
je znala. Ce so jej prinesli boljših jedi, jih ni ona zavžila,
ampak nesla jih je ubogim in bolnikom. — Prav borna je
bila njena obleka. Krilo je imela iz grobega, nepobarva¬
nega sukna, kakor so ga tedaj nosili samo kmetje pa ubogi
ljudje, ter je bila prepasana kar z navadno vervjo. Ko je
imela pa obleko svojo stergano, zlasti na komolcih, jo je
kerpala z zaplatami, ne glede, kakšne so: ravno tako je
delala s svojim plajšem. Kerpati pa je morala toliko po-
gostnejše, kolikor manj je vedela, da jej pri kuhi ali pri
grenju padajo iskre na obleko — tako zelo je bila vtop-
ljena v svete misli. Pa še ta neprilika je bila, da je znala
tako slabo šivati kakor kuhati. In vendar je včasih po
zimi še to siromaško obleko ubogim dala, tako da je mogla
dostikrat doma pri peči ostati, ker ni imela potrebnega
odeva.

Zgodi se pa, da kralj Andrej po romarjih zve, kako
uborno da živi njegova hči Elizabeta. Kralju se o tem tako
milo stori, da jame jokati, in to svoji gospodi tožiti. Zdaj
pošlje nekega grofa z vitezi in hlapci na Turinško z na¬
ročilom, naj mu hčer nazaj pripeljejo. Ko pride grof v
Maribor, pozveduje o Elizabeti, čemu tako beraški živi.

133

Nek gospodar mu pravi: „Saj jej dobro gre; in če tako
uoožno živi, ne dela zato, kakor bi bila ubožna, ampak
ker je pobožna in ponižna. Vsak, ki ima ž njo kaj opra¬
viti, se čuti nekako poboljšanega; vse mesto ima blagoslov
od te pobožne ženske. Sicer je pa mesto Maribor in nje¬
govi dohodki njena lastnina; toda ona nič ne praša po
hiši in po mestu, ampak stanuje pri bolnišču, ki ga je dala
sama postaviti. “ Nato prosi grof gospodarja, naj pri Eli¬
zabeti popraša, če bi mogel ž njo govoriti. Gospodar jo
ravno najde, ko je volno predla. Ko gospodar naznani, da
so prišli poslanci od njenega očeta, in ko grof stopi v malo
hišico in vidi preuborno oblečeno kraljično, kako sama dela,
zavzame se silno, povzdigne roki, ter pravi: „Je li kdaj

že kdo videl, da bi bila kraljeva hči volno predla?“ —
Grof sede, in pripoveduje Elizabeti, da ga je poslal njen
oče, ker želi, da bi se domu povernila, da bi tukaj v toliki
uboščini ne živela, in da bi se ji doma pri kralju, svojem
očetu, dobro godilo. Elizabeta pa nato odverne, da svoje
ubožnosti ne zamenja niti za vso kraljevino očetovo; da se
jej je bilo res doslej slabo godilo, da pa zdaj prav ničesar
več ne želi, ne blaga, ne časti; da je sklenila, ogibati se
nemirnega sveta, na svojo molitev se zanašati, in vso se
Bogu izročiti. — Pa res je prav imela; saj to uboštvo ni
bilo prisiljeno. Elizabeta je bila v Maribor prinesla okoli
16.00 .) goldinarjev, ktere ji je bil deželni grof Henrik dol¬
žan (onih dob pa se je za en goldinar več dobilo, ko dan¬
danes za desetak); razun tega je imela še dohodke Ma¬
ribora in okolice. In ves ta denar je obernila v to, da je
sezidala in opravila veliko hišo za bolnike in uboge, ki so
od blizu in od daleč skupaj suli.

Cernu pa toliko uboštvo? pokaj se mu je kneginja
prostovoljno podvergla? Veliko ljudi, ki so jo videli v pre-
siromaški opravi, so naravnost djali, da je deželna grofinja
znorela. In tudi marsiktera oseba, ld to bere, bo mislila,
da je nespametno in pregnano, tolikšno pomanjkanje ter-
peti. Ali pred vsem je pomniti, da kristjan na svetnikih
ničesa ne sme obsojevati zavolj tega, ker sam v sebi ne
čuti serca in moči, da bi kaj tacega storil. Kdor v za¬
tajevanji samega sebe jako nizko stoji, naj ne
sodi teh, ki v premagovanji poželjenja in lju¬
bezni in zvestobi do Boga veliko viši stojijo.
V prostovoljnem uboštvu je že nekaj duhovno imenitnega,
je že svoboda in moč duše, od sveta kolikor mogoče malo

134

potrebovati. Še večo važnost pa ima uboštvo v kerščanstvu.
Greh je na svet prišel po tem, da perva človeka nista imela
dosti z rajskim bogastvom, in da sta mu še pridjala pre¬
povedani sad. In zatorej smo bili odrešeni po nasprotni
poti, po poti bolečine in vsakoršnega terpljenja, a tudi po
poti največega prostovoljnega uboštva. V hlevu je bil rojen,
ubog je bil naš Zveličar vse svoje žive dni, na križu ni
imel, s čemur bi bil svojo nagoto pokril, in kamor bi bil
djal svoje utrujene ude in položil svojo umirajočo glavo.
Zato pa so radovoljno ubožni taki, ki so Zveličarju naj-
bližnji, ki so njegovi posebni prijatelji. Oni so ubožni —
ne zato, kakor bi bili dolžni ubožni biti, ne zato, da bi si
več zasluženja zadobili, ampak ubožni so iz gole in blage
ljubezni do Zveličarja. Zakaj močna ljubezen ima to po¬
sebnost, da jej dopada vse djanje in nehanje ljubimca. To
je vzrok, zakaj priserčno pobožni kristjani za Zveličarjem
hodijo v zatajevanji, v ubožnosti in s slehernim križem.
Lepota na križu je magnet, ki je na se vleče.

Da uboštvo posebno veliko pomaga k svetosti, doka¬
zuje to, da Bog veliko dobrih ljudi v uboštvu pusti, in da
so ubogi vsikdar in povsod raje sprejemali kerščanstvo, in
raje kerščanski živeli, kakor pa bogati. Najžlahtnejša rast¬
lina, vinska terta, daje najboljšo pijačo, če raste bolj v
pustih tleh, če se jej porežejo pohotne rastlike, in poterga
preobilno perje.

„ Čujte, ljubi moji bratje, ni li Bog izbral si¬
romakov tega sveta, da naj bodo bogati z vero in
dedniki kraljestva, ktero je obljubil tem, ki njega
ljubijo ? u  (Jak. 2, 5.)

Otrok pri 24 letih.

Kako je sv. Elizabeta do zadnje sledi zaterla vso ne-
eimernost, vso lepoželjnost, vso ošabnost, vidi se že iz tega,
kar smo povedali o njenem prostovoljnem uboštvu: zakaj
kakor je prosto uboštvo lepo pred Bogom, in kakor bo kdaj
slavno poveličano — tako je pred svetom zaničevano in
čerteno, ravno tako, kakor je posvetujaku ostudna stara
in potergana obleka. Elizabeta pa je skušala svojega Zve¬
ličarja posnemati še z drugačno prostovoljnim poniževan¬
jem. Deklama ni dovolila, da bi jo bile imenovale po ime-

135

nitnem imenu, po stanu, ampak morali ste jo klicati samo
s kerstnim imenom, in pa tikati jo. Kar ste imeli sicer
dekli opraviti, na primer, posodo pomiti, po hiši pocediti,
pometati, to je plemenita gospa najraje sama storila. In da
bi jej to delo ne odšlo, poslala je dekli po kakem opravku;
ko pa ste vernili se, bilo je njuno delo že storjeno.

Sploh je hotela Elizabeta, da je rajši sama drugim
stregla, ko postrežena bila. Da ste dekli ž njo vred jedli,
in pa iz ene sklede, ni treba praviti, Elizabeta jima je
djala: „Naše življenje je najbolj zaničevano, pa če bi ve¬
dela, kako se še bolj zaničevano živi, bila bi si tako živ¬
ljenje izvolila. 1 '

Nekaj posebnega v življenji sv. Elizabete je tudi to.
Ona si je izvolila zelo ojstrega Konrada za spovednika.
Zakaj? To pa je storila, da se je tudi v tem zatajevala.
Ta čudni duhovnik jej je nalagal taka poniževanja, ki bi
dandanes bila neslišana. Konrad je bil ojster in goreč du¬
hoven ; ali vse njegovo djanje je bilo tako nekako preterdo,
da je bilo nekako grozno. Elizabeta ni le pri njem spovedi
opravljala, ampak je bila njegovemu vodstvu tudi pokorna.
Recimo pa, daje bilo njegovo brezobzirno ravnanje s knežjo
vdovo premišljeno. Spoznal je bil namreč, da Elizabeta ima
poklic od Boga, da postane velika svetnica, zato jej je
hotel dati podlago vse svetosti na zemlji, najglobokejšo
ponižnost.

Elizabeta je imela svojo hčerko v starogorskem samo¬
stanu. Nekdaj pa redovnice prosijo Konrada, naj Elizabeti
dovoli, da vidi, kakšno je znotraj v samostanu. Bila je pa
cerkvena postava, da svetna oseba, ki prestopi samostansko
zapertino ali klausuro, je izobčena. Konrad je morda mislil,
da se ve samo po sebi, da Elizabeta ne sme čez tisto za-
pertje, in zatorej pravi, naj le gre, ako hoče. Elizabeta je
menila, da te besede pomenijo dovolitev, ter gre čez pre¬
povedani prag. Konrad pa jo nazaj pokliče, in pokazavši
jej bukve, v kterih je prisegla mu pokorna biti, jo da tepsti.
Poznejši je djala Elizabeta : „Take kazni moramo radi pre¬
našati, zakaj z nami je, kakor s terstjem, ki raste v po¬
toku. Kedar potok naraste, tedaj se terstje skrivi in se po¬
topi, čezenj teče voda, ne zlomi se pa ne. Kedar pa voda
upada, zravna se tudi terstje, ter raste veselo in krepko
naprej. Tako moramo biti včasih tudi mi ukloneni in po¬
nižani, da se potlej še krepkejši zravnamo. “

Zveličar naš je rekel: „Ako ne boste kakor ot-

136

roči, ne morete v božje kraljestvo. 14  Drugikrat
pa sam razloži, da ta otročnost pomeni  ponižnost.  Ne¬
pokvarjeni otrok ne gleda na stan, ampak se ubogim otro¬
kom ravno tako rad pridruži kakor imenitnim. Otrok
se ne sramuje nikacega dela, ampak se veseli tudi nizkega.
Nescartljan otrok se da rad kaznovati in nič ne zameri.
Vse to najdemo tudi pri Elizabeti, samo ta razloček je, da
otroku je kaj tacega prirojeno, Elizabeti pa je to lepo
otročnost rodil sv. Duh in prosta volja. Taka ponižnost je
veliko duhovnejša in žlahtnejša od prirojene otrokove po¬
nižnosti; vsaj je tudi staro vino vse nekaj druzega in bolj¬
šega ko mlado vino, sladki mošt. Morda je Bog ravno zato
tako naredil, da je Elizabeta dobila tako ojstrega brezobzir¬
nega moža za dušnega vodnika in svetovalca, ker je hotel
svetu pokazati, kako lepa je duša, katera je tako ponižna,
ko mlado priprosto dete.

„Resnično Vam povem, ako se ne preobernete
in ne boste kakor otroci, ne pojdete v nebeško kra¬
ljestvo. Kdor se torej poniža, kakor ta otrok, ta je
največi v nebeškem kraljestvu . 11  (Mat. 18, 3. 4.)

Poljubljej iz usmiljenja.

Nenavadno mislimo, da osebe, ki so ojstre do sebe, so
do drugih tudi rade ojstre. To je res, če se kdo iz skoposti
ali mračnosti ubožno oblači in živi. Tak bo silil še svoje
otroke, naj se vadijo hudega pomanjkanja. Pa je tudi še
tak pobožen post, v kterem je ljubezni malo, farizejstva pa
veliko. Taki ljudje mislijo, da resen obraz pa osorno ve¬
denje se jim še prav poda, in njih svetost povišuje. Toda
kjer post izvira iz pravega kerščanskega duha, ondi je člo¬
vek ojster proti sebi, pa mil proti drugim. Oe je bila Eli¬
zabeta ojstra proti sebi, zato njena ljubezen do drugih ni
pojemala. Elizabeta si je pri lastnih ustih pritrgovala, da
bi toliko več dajala ubogim. Bolnišče, ktero je dala v Ma¬
riboru sezidati, je bilo hitro polno bolnikov. Vsak dan je
šla z deklama vanj, ljubeznjivo oskerbljevala bolnike, jim
dajala. zdravila, obezavala jim ture in rane. Kolikor odur-
nejši je bil bolnik, kolikor gnjusnejša njegova bolezen, to¬
liko rajši mu je kneginja stregla. In celo tako se je zata¬
jila, da je rane in ture najgabnejšim bolnikom še poljubovala.

137

Marsikak bralec ali bralka bo grajal kaj tacega, češ,
to je nespametno in prenapeto. Ali pomisli, da tega od
tebe nihče ne zahteva; da pa tudi ti ne zahtevaj, da bi
Elizabeta se ponižala na stopinjo tvoje mlačnosti, če se ti
nečeš povzdigniti na visočino njene kerščanske ljubezni.
Ko bi ti bil v takih turih, da bi se vsakemu studil, in
celo samemu sebi; pa prišla bi kraljična, in ti gnojnine
poljubovala, kaj ne, kako bi ti ginjen bil in potolažen, da
se toliko poniža! In kaj tega ne dela dan na dan tudi naš
Gospod in Zveličar, ko pride tudi k najbolj ostudnemu in
napol še gnitemu človeku, in ga tako rekoč poljublja, ko se
mu v sv. obhajilu zavžiti da? Zvesta učenka Gospodova je
teda prav natanko spolnovala besede njegove: „ K. d o r če
z a mano priti, naj zataji sam sebe, ter hodi za
mano.“

Se iz druzega vzroka je Elizabeta tako ljubeznjivo
ravnala z bolniki. Priganjala jo je k temu živa vera in
pa živa ljubezen do Jezusa Kristusa. Daje  zlasti gobovim
bolnikom, ki so posebno zoperni, posebno rada stregla,
storila je iz ljubezni do Zveličarja, ki je djal: „Karkoli
ste najmanjšemu storili, to ste meni storili / 1
Sama je čedila gnjusne bolnike, jih brisala, jim postelje
rahlala, odevala, kakor bi bili sami njeni lepi otroci. Včasih
je djala deklama: „Nam je pa res prav dobro, da smemo
svojega Gospoda tako omiti in mu postiljati/ 1  Nekdaj pa
je dekla odgovorila: • „Vam je morda res dobro pri takih
gobovih, kakšnemu drugemu pa ne vem, kako bi bilo.“

česar imajo navadni ljudje premalo, namreč ljubezni
in veselja, da bi gnjusne bolnike obiskovali ali jim stregli,
tega je imela Elizabeta več ko dosti. Pa ne samo, da si
je dala vsak dan pri bolnikih veliko opraviti, še v svojo
majhno stanovanj išče jih je jemala, pa take, ki so bili prav
gnjusno bolni. Tako, na primer, je vzela k sebi sirotnega
dečka, ki je imel kervavo grižo. Dela ga je v svojo lastno
posteljo, je bdela pri njem, ga velikrat po noči prevzdigo-
vala, kakor tirja kervotok. Svoje onesnažene rjuhe je po¬
tem sama prala. Ko deček umerje, vzame k sebi gobovo
deklico, jej streže, jo pere, in vsako jutro oblači, dokler
spovednik ne izve, in jej tega ne prepove. Daši je bil ojster,
vendar ni maral, da bi se z gobovimi pečala, in njih otekline
■ poljubovala, boječ se, da bi se ne okužila. Ta prepoved pa,
ktero deržati jej je pokornost velevala, jej je tako težko dela,
in njeno miloserčno serce tako mučila, da je hudo zbolela.

138

„ Zdaj pa ostane vera, upanje , ljubezen, to troje;
a največa med temi je ljubezen.  “ (Kor. 13, 13.)

Dušna oskerbnica.

Milodarnost do bližnjega prihaja ali iz prirojenega so¬
čutja, ko se človeku serce omehča, kedar vidi veliko siro¬
maštvo; ali pa izhaja ta dobrodelnost do bližnjega iz ne¬
kake verske samopridnosti, če kdo samo na dobiček gleda,
ki ga kerščanska vera obeta dobrim delom. V pervi usmi¬
ljenosti je premalo vere, v drugi pa premalo ljubezni. Na
čem pa poznam, da imam pravo kerščansko ljubezen, ki
me žene k usmiljenim delom? Prav lahko na tem, če mi
je dušna potreba bližnjega vsaj toliko mar, kolikor njegove
telesne potrebe. Kdor ima živo kerščansko vero, ta bi rad
vsako dušo kakor svečo na čast božjo prižgal, da bi ga
spoznavala, ljubila, hvalila in na vse veke slavila. Takšno
usmiljenost, ki ne gre samo do človekove kože, do telesnih
potrebščin, ampak ki globokejši gre, noter do duše, to
usmiljenost nahajamo pri sv. Elizabeti tako razvito, da je
bila prava dušna oskerbnica.

Ako Bog človeku pošlje bolezen, hoče ž njo nekaj do¬
seči : bolezen naj človeka od greha odteg\ije, pa bližej k
Bogu priteguje. Največ bolnikov pa na to ne misli. Zato
pa svoje terpljenje prenašajo nekako zamolklo, nekako topo¬
umno, ker si drugače ne vedo pomagati, in po takem jih
bolezen neočiščuje, bolezni jim niso vice, da bi se grehov
očiščevali, ampak velika muka brez koristi, iskra iz pekla,
ki si ga že tukaj sami delajo. Elizabeta pa je htela poma¬
gati, da bi bila terpljenja in bolezni terpečim siromakom
tudi v dušno zveličanje. Opominjala jih je, naj se pripra¬
vijo za ss. zakramente, da se z Bogom spravijo, da bodo
vdano prenašali bolezen, in se tako pripravijo na srečno
smert, ali pa, ko bi ozdraveli, na boljše življenje. Bolnikom
je kazala-, kako naj sklepajo svojo bolezen s terpljenjem
Kristusovim, da se spokore za svoje grehe, ter je z bolniki
in za nje molila. Serca bolnikov pa so se besedam preblage
gospe toliko raje odpirala, kolikor več si je bila pridobila
njih hvaležnosti in ljubezni, ko je bolnikom poprej telesne
dobrote skazovala. Žalostne duše bolnikov je kviško narav¬
navala kakor ovenele in zapuščene rastline. Kavno s tem
jim je donašala najlepši blagoslov iz nebes, mir božji.

139

Elizabeta pa ni bila samo dobrotnega serca, ampak
tudi kerščansko krepkega, ni bala se, grajati in svariti,
kjer je bilo treba. Nekega dne pride k njej slepec, ter
prosi, da bi bil v bolnišče sprejet. Elizabeta je bila koj
pripravljena ga sprejeti, pa mu ob enem tudi na serce po¬
loži, naj poskerbi še za ozdravljenje svoje duše z dobro
spovedjo. Nato pa slepec zareži in zmerja, da je strašno
velik praznoverec, kdor bolnike le tedaj v bolnišče sprejema,
ako spoved opravijo. Elizabeta mu pa te nesramne besede
tako zaverne in ga tako posvari, da je bil koj ves drugačen,
da ponižno poklekne in se navzočnemu Konradu lepo spove.

Sicer pa Elizabeta ni tako delala, kakor se na svetu
pogostoma godi, da bi bila samo ubogim in nizkim ljudem
vest budila ter jim jo izpraševala, imenitnim pa le na serce
govorila, prav lepo in sladko. Nekdaj pride k njej neka
gospa, vitezinja, da bi se o neki zadevi ž njo pogovorila.
Sabo je imela pa tildi dvornega dečka pri 14. letih, ki je
bil po tedanji noši kratko pa ozko oblečen, in se hotel s
svojo berhkostjo nekaj skazovati. Ko ste se bili gospi po¬
govorili, oberne se knezinja k mladenču ter mu reče:
„Ljubo dete, ti v svoji mladosti se oblačiš preposvetno,
ter imaš napuh in nečimernost v svoji obleki. Namestu
svetu služiti, spoznavaj svojega stvarnika ter njemu služi,
potlej se ti bo na duši in na telesu toliko boljši godilo.
Povej mi, ljubo dete, je li moj in tvoj Gospod Kristus tudi
nosil tako obleko, ko je prišel v vsej ponižnosti za nas svojo
kri prelit?“ — Mladeneč odgovori: „Ljuba gospa, molite,
da mi Bog milost dodeli, njemu služiti.“ — Elizabeta pravi
nato: „Ali bi res rad, da bi jaz zate Boga prosila? — On
poterdi: „Da, prav rad bi.“ — „Dobro tedaj, odgovori ona,
potlej moraš tudi ti svoje serce tej milosti odpreti; pojdi,
greva v cerkev. Mladeneč poklekne s svojo gospo vitezinjo
pred altar, Elizabeta pa nekoliko bolj proč.

Ko nekoliko časa tako molijo, naenkrat pravi mladeneč
Elizabeti: ^Nehajte gospa, zdaj imam dosti gorečnosti za
Boga. 11  Elizabeta pa nejenja, ampak le še moli. Zdaj kriči
mladeneč: „Nehajte gospa, jaz ginem, ves gorim, serce mi
poka. 11  Pa je bil res tako vroč, da je bil videti, kakor bi
bil ves ognjen. In ko gospi pogledate, kaj mu je, ga vidite
vsega potnega, in njegovo kožo skoraj pekočo. — Ta čutna
vročina, ki je mladenča topila, je bila tako rekoč le znamnje,
le podoba ali prilika božje ljubezni, ki se je bila v mladem
sercu užgala na silno molitev sv. Elizabete. Ta ljubezen

140

pa je gorela v njem naprej in naprej, in naposled stopi
mladeneč v duhovni red. Elizabetina služabnica je pričala,
da se je kaj tacega pogostoma zgodilo, če je bogoljubna ta
vdova za koga molila.

„ Zatorej ljubemjivo sprejemajte eden druzega,
kakor je tudi vas Kristus ljubeznjivo sprejel na
slavo božjo. “  (Rim. 15, 7.)

Čuda.

Zveličar je djal, ko se je od svojib poslavljal: „Kar
boste Očeta v mojem imenu prosili,  vam  bo
d a 1. “ Veliko je podukov in razlag o tem, kaj se pravi mo¬
liti v Jezusovem imenu. Znana mi je pa ena sama razlaga,
po kteri je molitev vselej uslišana: Kedar človek prav po¬
gostoma prejema sveto obhajilo in zmeraj in priserčno
misli na Jezusa Kristusa, in si prizadene prav zvesto za
Njim hoditi, tako da je človek z Zveličarjem po duhovno
združen, da je živi ud njegov — tedaj moli tak človek v
Kristusu in s Kristusom. Kristusov duh sam moli iz take
duše, zatorej usliši Oče nebeški tako molitev, in včasih jo
usliši celo nad naravno mejo, t. j. čudovito. Take čudo¬
vito uslišane molitve niso pri svetih in s Kristusom zdru¬
ženih ljudeh nič nenavadnega. Cerkev svetnika še le tedaj
častiti dovoli, če se morejo dokazati taka čuda molitve.

Že dogodba z mladenčem, ki se je bil na Elizabetino
molitev spreobernil, je čudovita. Bog pa je pokazal tudi
z zunanjimi čudeži, kako ljuba in močna je molitev nje¬
gove zveste hčere Elizabete. Nekdaj najde pred bolniščem
na stopnici dečka, ki je bil ves nadložen. Bil je gluh in
mutast, roke in noge pa mu je bila kostnica ali protin
tako zverižila, da je lazil kakor žival po vseh štirih, če se
je hotel ganiti. Otrokova mati ga je pa dela pred bolniška
vrata, da bi ga deželna grofinja videla in zanj skerbela.
Ona sama pa sramovaje se, biti mati taki siromaški po¬
kveki, jo je stran pobrala.

Ko Elizabeta dečka zagleda, usmili se jej v serce in
k njemu se sklonivši pravi: „Ljubo dete, kdo te je sem¬
kaj prinesel ? u  Ker jej gluhonemi deček nič ne odgovori,
praša ga z novič, in božaje ga prijazno de: „Kakšno nad¬
logo pa imaš? ali mi je nečeš povedati?“ Deček jo samo
gleda in z glavo giblje, pa besede ne spregovori: „Zdaj

14 L

jej pride na misel; kaj, ko bi bil obseden, in na to se jej še
bolj smili. Vedoča pa, da je z Gospodom, svojim Bogom
zedinjena, glasno reče: „V moči našega Gospoda Jezusa
zapovem tebi in onemu, kar je pri tebi, da nehaš molčati
in mi poveš, odkodi si. u  Na te Elizabetine besede deček
takoj ozdravi vseh svojih nadlog. Zravnavši se po konci
jame pripovedovati, kako da je bil od rojstva gluh in mu¬
tast in ves nadložen, in kako ga je mati semkaj prinesla,
in kako mu je Bog zdaj kar hipoma dal sluh, govor in
zdrave ude.

Kedar je človek dolgega terpljenja nepričakovano rešen,
kedar v duši po dolgoletnem gorji solnčno toplo veselje
vzide, tedaj se prikažejo solze. Otrok se zdaj joka ter hvali
Boga, da ga je čudovito rešil iz telesne nadloge in mrač¬
nosti duha. Taka dušna tema je pri gluhonemih otrocih
navadna, nimajo nič prave svetlobe v glavi. Ozdravljeni
deček pravi: „Nič nisem vedel, o Bogu, vsi moji čuti so
bili oterpnjeni; nisem se zavedal, da sem človek; zdaj še
le vem, da imam pamet; neumnejši sem bil ko žival; zdaj
znam govoriti o Bogu. Blagoslovljeno bodi prašanje vaših
ust, ki mi je od Boga toliko milost zadobiloA

Elizabeta je pač spoznala, da tu se je čudo zgodilo na
dečkovi duši in telesu. Ko bi bila še ktera iskra napuha
v njej tlela, bilo bi jej ravno to čudovito ozdravljenje vnelo
hudobni plamen, plamen duhovnega napuha. Zgodilo pa se
je nasprotno. Elizabeta seje bila ustrašila, ter jo je hudo
zaskerbelo, da bi svet nji časti ne dajal, ktera se spodobi
le Bogu samemu. Molila je roko božjo, ki je v to stvar
segla, jo hvalila in jokala z dečkom na kolenih. Nato mu
da nekaj denarja za pot domu, in pravi: „Zdaj se pa hitro
poverni k svojim staršem, o meni pa jim nič ne povej. Noč
in dan se varuj greha, in zmeraj misli na terpljenje, ki si
je doslej prestajal. Vsikdar moli za me, tudi jaz bom za te.“
Po teh besedah odide.

Zdaj pride spet dečkova mati. Kako silno pa ostermi,
ko vidi, da otrok hodi in govori. Praša ga, kdo mu je dal,
da govori. Otrok pravi: „Neka gospa v grobi obleki mi je
ukazala, v Jezusovem imenu govoriti. “ Mati se hitro poda
na pot, da bi to gospo še došla; pa je ni mogla doiti, le
od daleč jo je videla in za sveto deželno grofinjo spoznala,
potem pa se vernila, in to čudo povsod oznanovala.

Ako je Elizabeta poprej slovela po svoji veliki rado¬
darnosti, in potlej po svojem nenavadnem življenji, da so

142

od blizu iu daleč videt jo bodili, je zdaj še bolj, ker se je
razvedelo, da njena molitev čudeže dela. Od vseh strani
so prihajali nadložni in bolniki, jo pomoči prosit. Velika
ponižnost svete gospe se je nad tem po eni strani spod-
tikala, po drugi strani pa vendar svojega premilega serca
ni mogla toliko zatajiti, da bi jih bila odpravljala, posku¬
sila pa ne, je li se jim da z molitevjo kaj pomoči. Da bi
njena ponižnost ne terpela, usmiljenja pa tudi ne opustila,
je molila, naj Bog preljubemu svetemu Janezu na čast in
na njegovo prošnjo bolnika ozdravi. Ko je bil nekdaj bolnik
po taki molitvi na mah ozdravljen, poklekne pred sv. Eli¬
zabeto, da se jej zahvali. Pa tudi ona zraven njega po¬
klekne, ter hvalo od sebe odvrača in jo Bogu daje, da je
uslišal prošnjo sv. Janeza.

Ko bi bilo med kristjani več svetosti in več verne
molitve, bilo bi tudi več čudovito uslišanih molitev.

„Gospod reče: Ko bi imeli vere za goršično
zerno, in rekli temu dobu : izruj se, in vsadi se v
morje  — poslušal bi vas.“  (Luk. 17, 6.)

Silovita po molitvi.

Poleg bolnišča je dala Elizabeta tudi cerkev zidati.
Kaj rada je vanjo zahajala zlasti opoldne, ker je bilo tu
v hiši božji vse tako samotno in tihotno, in ker je nihče
v molitvi in premišljevanju motil ni. Ko pride nekega dne
opoldne v cerkev, vidi slepca, kako po cerkvi okoli tiplje.
Oči je imel tako zvenele in posušene, da jih že nič videti
ni bilo. Elizabeta ga nagovori in praša, kaj da tukaj sam
dela in česa da išče. — Slepec odgovori: „Mislil sem iti

k ljubi gospi, ki je tolažnica ubogim ljudem, da bi kaj
ubogajme dobil. Zdaj sem pa v te cerkvi opravil svojo
molitev, in potlej sem šel okoli, da bi vedel, koliko je dolga
in široka, ker videti je, žalomeni, ne morem. “ — Elizabeta
pravi: „Ali bi jo rad videl?“ — Slepec odgovori: „Ko bi
bila volja božja, seveda bi jo rad videl. Ali jaz že od
mladih nog ne vidim, in solnca še nikdar nisem videl. Ne
vem, pravi slepec, kaj naj počnem. Moliti ne morem ne-
pretergoma, med ljudi pa tudi nečem, ker je ne vidim. In
tako se moram okoli plaziti, da si tudi se mi ne poda.
Kaje bi delal, ko bi videl, kakor milošnje prosil. Tako pa
na zemlji nikomur ne koristim, si ne morem sam poma-

143

gati, ter sem jetnik božji. Ure, ki so drugim kratke, so
meni strašno^ dolge, če sem med ljudmi, se greha ne mo¬
rem ogniti, če pa sam posedam, ne morem, da bi sam nad
sebo ne jokal. In celo kedar molim, mučijo me zle misli,“

— Elizabeta ga tolaži, rekoč: „Bog je tako naredil, pa

tebi v prid. Morda bi bil ti napuhnen in velik grešnik. “

— Nato pravi slepec: „Rad bi se varoval vsacega greha,
in s težkim delom si kruhek služil, in nikoli bi ne pozabil,
kaj sem preterpel, samo ko bi spregledal. “

Dobri gospi se je slepi mož jako v serce smilil, torej
mu pravi: ,,Pa Boga prosi, da te razsvetli, jaz ti čem po-
magati. u  Zdaj se slepcu zazdi, da ta, ki ž njim govori, je
ona ljuba gospa, ktero išče, sv. Elizabeta. Pred njo pade in
de: „O milostljiva gospa, usmilite se me!“ — Elizabeta ga
opominja, naj si zbudi prav živo vero ter v Boga zaupa,
ki je že veliko več storil. Poklekne, moli, in njena molitev
je proderla v serce božje in prisilila milost, da so slepcu
oči oživele: merkle, trohle očesne kožice postanejo lepe,
svetle oči.

Mož se takoj zravna, pogleda okoli sebe, gre k sv.
Elizabeti in pravi: „ Gospa, bodi Bog zahvaljen; veliko

milost mi je dodelil; zdaj lepo in svetlo vidim, vaše besede
so resnične . a  Sv. Elizabeta pa je zdaj storila, kakor je bil
storil njen ljubi Gospod Jezus Kristus. Telesno ozdravljenje
se jej ni zdelo najimenitnejše, in zato je koj mislila na
dušo preveselega moža, in djala: „Ker si zdaj pogled za-
dobil, zato služi Bogu, in ne greši. Delaj, bodi pobožen
človek, pošten in ponižen. “

Elizabeta je šla spet obiskat svojo hčerko Jerico v
starogorskem samostanu. Na poti pa jo zakliče nek siromak:
„Že 12 let sem obseden; dopustite le, da se dotaknem robu
vaše obleke, pa mora hudobni duh od mene. 11  Od kodi je
vedel ta nesrečni mož, da mu bode Elizabeta pomogla, in
da ona uborno oblečena ženska je sveta deželna grofinja?
Vsakemu človeku je dan angel j varh, ki ga varuje oblasti
hudobnih duhov. Po božjem neizvedljivem sklepu je bil
obsedenec trapljen od hudega duha. Zdaj pa je prišel čas
njegovega rešenja, in zato ga je morda angelj varh navdal
s to mislijo in s tem zaupanjem. Elizabeta poklekne poleg
obsedenca očitno na cesti, moli zanj, ter ga blagoslovi v
imenu Jezusovem, in na to je bil takoj rešen hudega duha
in njegovega terpljenja.

144

„ Veliko premore goreča molitev pravičnega. “

(Jak. 5, 16.)

Povsod nehvaležnost.

Nameri se, da Elizabeta na poti zadene na žensko
osebo, ki je bila v takem stanu, v kterem ženska pomoči
in skerbi najbolj potrebuje. Da je Elizabeta na mah po-
skerbela za porodnico, se razumi samo ob sebi. Zensko
spravijo v bolnišče, in deželna grofinja sama je htela otroku
botra biti. Vsak dan je obiskala otrocnico, spodbudno ž njo
govorila, in jej dajala primernih jedil. Ko se ženska v enem
mesecu pokrepi, da jej Elizabeta svoj plajš, svoje čevlje,
in pa jedi in denarja na pot. Njena ljubeznjivost je bila
tako skerbljiva, da je celo kožuhovino odjalajša svoje slu¬
žabnice odparala, da bi otrok ne prezebal. Ženska se zvečer
od svoje dobrotnice poslovi, češ, da bi drugo jutro zgodaj
na pot podala s svojim možem, ki je bil med tem časom
prišel. Dobra gospa veli, jima še slanine in moke na pot
dati, in ko je šla zjutraj v cerkev, še ni dala si pokoja.
Svojej služabnici je djala: V žepu imam še nekaj tolarjev,
še to naj bo siromašni ženi pa otroku popotnica; pojdi, pa
jima daj še ta denar. “

Služabnica gre, ali matere ne najde, pač pa otroka,
tlerda babnica je pete odnesla, dojenca pa pustila. Taka
je bila zahvala, ktero je dala svoji blagi dobrotnici.

Ako navadni človek s svojo prirojeno dobrotnostjo tu
in tam dobrote skazuje, in pogostoma zanje dobi nehvalež¬
nost, ali pa na ubogih marsikaj slabega opazi, tedaj po¬
gostoma zgubi veselje, da bi komu še kaj dobrega storil.
Misli si: samo goljfajo me, hvaležen pa nihče ni. Ali zdaj
pa ti sebe poprašuj: kaj nisi bil tudi ti vsak dan nehva¬
ležen svojemu največemu dobrotniku? In kaj bi bilo s tabo,
.ko bi Bog milostljiv bil samo takim, ki so brez greha?
Mar ni videl največe nehvaležnosti sveta, še preden je na
zemljo poslal svojega ljubega Sina? — Tudi v tem oziru
se kaže Elizabeta ko pravega otroka božjega. Ko jej spo¬
ročijo, kaj je zlobna babura naredila, Žale besede ne reče,
le dojenec jo zaskerbi. Zato veli služabnici: „Teci, pa

otroka prinesi, da se mu kaj ne primeri.“ In Elizabeta je
potem tudi storila, kar v takih zadevah pravica zahteva.
Mestnemu županu pove, kako in kaj, naj da ušlo žensko
iskati, da pride po otroka. To se preč zgodi. Ali če so tudi

145

iskavci tekali po vseh cestah, naposled se vendar vsi ver-
nejo brez osebe.

Kedar natomi pomočki, s kterimi bi radi kaj dosegli,
nič ne izdajo, tedaj ostane še nadnatorni pomoček, s kterim
Boga vsemogočnega nagibamo, da nam stori, česar iz last¬
nih moči ne moremo doseči — ta pomoček je molitev. Slu¬
žabnica, ki je uspešnost molitve svoje bogoljubne gospe iz
skušnje poznala, jej reče, naj moli, da Bog ušlo mater
otroku nazaj pripelje. Elizabeta je bila k taki molitvi vsa
pripravljena, vendar je djala: „ Jaz ne vem Gospoda dru-
zega ^prositi, kakor da se zgodi njegova volja. “

Cez eno uro vidijo moža, ki teče, in ko pride, verže
se pred sv. Elizabeto na kolena, ter jo prosi odpuščenja.
Pripoveduje, da s svojo ženo kakor okamnen kar več na¬
prej ni mogel, in da ga je vest silila poverniti se. Prašan,
kje da ženo ima, pove kraj. Ljudje, tjekaj odposlani, jo res
dobijo in nazaj privedejo. Tudi ona je obstala, da nikakor
ni mogla naprej, ter prosi odpuščenja zavolj svojega ne¬
hvaležnega in gerdega obnašanja. Drugi so Elizabeti pri¬
govarjali, naj brezserčnej in nehvaležnej ženski vzame da¬
rovani plašč in čevlje, pa jih takim da, ki so jih potreb-
nejši. Elizabeta pravi: „Storite, kakor se Vam zdi 11 . Dobra
deželna grofinja vendar ni mogla sterpeti, da bi bila terdo-
serčno žensko prazno odpravila, in zatorej jej da drugo
obutev in drugo obleko. Zakaj kakor prav hudobni po¬
svetni človek pogostoma svojemu dobrotniku dobrote z ne¬
hvaležnostjo in razžaljenjem povračuje, tako povračuje pravi
kristjan nehvaležnost in razžaljenje z dobrotami, kakor dela
tudi vsak dan miljonom ljudi mili Bog, čegar duh pravega
kristjana navdaja in oživlja.

Drugo nehvaležnost je Elizabeta doživela tudi še od
neke druge ženske, ktero je bila v svoje stanovanje vzela
in za njo skerbela. Ko zlobna ženska ozdravi, vstane po
noči, ukrade svoji dobrotnici obleko, pa zgine. Zjutraj hoče
Elizabeta vstati, pa nima, da bi se oblekla, in zatorej mora
v postelji obležati. Njeno pobožno serce pa se zavolj tega
ni jezilo, ampak djala je pohlevno: „Zahvalim se Ti, ljubi
Gospod, da sem Ti zdaj podobna; zakaj tudi Ti si nag in
gol na svet prišel, ter si nag na križu visel. “

„ Bodite popolnoma, kakor je vaš Oče nebeški
popolnoma (Mat. 5, 48.)

Križana usmiljenost.

10

146

Elizabetni studenec.

Zveličar se je včasih od ljudi odločil, šel na, samotni
hrib, da bi se ondukaj le s svojim nebeškim Očetom po¬
govarjal. Tako si je tudi Elizabeta odpočivala po težavni

147

oskerbi bolnikov, da je svojega ljubega Gospoda v samoti
poiskala, in po cele ure v molitvi in premišljevanji pri
Njem prebila.

Proti juterni strani mesta Maribora, ob znožju obra-
šeenega hriba je Elizabetni studenec, zarad tega tako ime¬
novan , ker je sv. Elizabeta pogostoma prav sama semkaj
zahajala, da bi tu prav pobožno molila, in da bi je svet
kar nič ne motil. Vso pot pa, kratki dve uri dolgo, je mo¬
lila en sam očenaš. Njen duh ga je tako rekoč glodal in
ožival, ker je premišljevala neskončno bogastvo in globo¬
čino skrivnost očenaševih. Zakaj očenaš ni le molitev božja,
ampak je tudi pridiga lastnej duši. — O kako lepo bi bilo,
kako veličasten prizor bi imeli, ko bi mogli videti vs9
misli in vse občutke, kterih je bila ta bogoljubna gospa,
razsvetljena od sv. Duha, vsa polna od tega dveurnega
očenaša, ki jih je iz njega serkala kakor čebela iz cvetja
med! — Kako ubog in nag na duši je pač tak posvetnjak,
kteremu je molitev težavna, skoraj dušna tlaka, ktero kerči,
kolikor more, ali pa vso opušča! Kako bode takemu na
onem svetu, kjer je zveličanje večna pobožnost in molitev.

Molitev sv. Elizabete pri onem studencu je ostala ka¬
kor seme, ki je stoletja sad rodilo. Nad studencem so po¬
stavili kapelo, in vanjo so molit hodili. Davno že kapele
ni več, molitev ondukajšna pa je še ostala. Ljudje iz so¬
sedne vasi se zbirajo tu vsako nedeljo in praznik, ter
opravljajo tu svojo skupno pobožnost. Priroda sama je na¬
pravila tempelj: visoka gozdna drevesa so stebrovi, strop
je nebo, zelena trava je tlak, in mesto altarne podobe imajo
ljudje spomin na svetnico v svojih sercih; orgije nado-
mestuje šumenje studenca in vetrov v verhovih dreves —
in pač gotovo prebiva duh blažene Elizabete veliko rajše
tukaj sredi pobožnih molivcev, kakor pa v krasni kameniti
cerkvi, nji na čast v Mariboru sezidani, v kteri pa ni pre¬
svetega Rešnjega telesa, ker je cerkev v luteranskih rokah.

„ Kakor jelen hrepeni po studencu , tako hre¬
peni moja duša po Tebi, o Bog! Moja duša je
žejna Boga, močnega, živega. u  (Ps. 4], 1. 2.)

Prednebeška dvorana.

Pa tudi sicer je Elizabeta rada hodila ven na polje,
da je sama pod milim nebom svojo pobožnost opravljala.

10 *

148

Da pa Elizabeta ni hodila za to na polje in v gozd, da
bi se bila ob enem tudi nekoliko pošetala in sprehodila,
razvidimo iz tega, da je šla k studencu v gozd, ako tudi
je bilo najgerše vreme, če je pa včasih kristjan zunaj, v
svobodni prirodi, v velikem krasnem tempeljnu, ki si ga
je Bog sam postavil, posebno k pobožnosti povzdigovan,
vendar zavolj tega cerkve nikakor ne zanemarja, ker tukaj,
v cerkvi, je še kaj svetejšega. Bog v cerkvi ni samo pri-
čejoč, kakor je povsod, ampak tukaj je navzočen tudi Jezus
Kristus, Bog in človek. Večna luč nam kaže kraj, kjer v
šatoru (tabernaklu) prebiva, nas čaka in neprenehoma vabi:
„Pridite k meni vsi, kiterpite in ste obteženi,
jaz vas bom okrepčal. 14  Tu klečiš in moliš pred pra¬
vim živim Jezusom, ki z uboštvom in človeštvom svojim
prebiva v borni ponižni podobi posvečene hostije. Tu s
svojo navzočnostjo neprenehoma cerkev blagoslavlja in po¬
svečuje, verne v cerkvi neprenehoma oblagodarja in po-
miloščuje. Kavno zato mora pa tudi vsak kristjan vedeti
in upati, da v cerkvi pred najsvetejšim zakramentom nje¬
gova molitev zadobi večo in silnejšo moč po našem pri-
prošniku Jezusu Kristusu.

čista duša sv. Elizabete je to koj čutila in tako rav¬
nala. Elizabeta ni le zredoma v cerkev hodila k skupni
službi božji, ampak je tudi sicer po cele ure v cerkvah
ostajala, in celo pozno v noč. Opazili so tudi na nji, da
kedar je v cerkvi svojo pobožnost opravljala, da so jej bile
oči in noge tako nepremakljivo vzdignjene, kakor bi bila
izrezana podoba. In celo ojstri Konrad je pisal papežu, da
pred Bogom priča, da še ni kmalo našel gospe, ki bi bila
v premišljevanji tako izurjena, kakor ta gospa Elizabeta.

„ Glej, prebivališče božje med ljudmi! Med njimi
bo prebival, in njegovo ljudstvo bodo, in Bog sam
bo pri njih ho njih Bog. 11  (Skriv. raz. 21, 3.)

Občestvo svetnikov.

Daši tudi je bila Elizabeta svojega duha globoko v
Boga utopila in v Bogu živela, vendar in morda ravno za¬
volj tega je pridno in zvesto častila svetnike. Z veseljem
je poslušala njih življenje, svetkovala praznike svetnikov,
častila njih ostanke in njim na čast prižigala svečice in
kadilo. Saj to drugače tudi biti ni moglo; zakaj tesnejši

149

je duša z Bogom sklenjena, priserčnejši tudi ona ljubi in
časti, kogar Bog posebno ljubi in časti: namreč svetnike.
— Zatorej pa tudi ponižni kristjan se rad priporoča pri¬
prošnji svetnikov.

„Molite v pravičnega veliko premore”,  in te¬
daj v nebesih največ. To uči skušnja. Pri največ svetnikih
se navadno pokazuje, da po svoji smerti veliko več čudo¬
vite pomoči delijo tem, ki se jim priporočajo, kakor so je
delili, dokler so živeli še na zemlji. Če Bog dopusti, da se
ljudje na zemlji ne le udeležujejo njegovih dobrot, ampak
tudi njegove djanske ljubezni, koliko več bo to dopustil še
le svetnikom v nebesih. In strašno je nespameten tak
kristjan, ki svetnikov zato ne časti, kakor da bi to Bogu
ljubo ne bilo. Bogu je jako ljubo, če tiste na pomoč kličemo,
ki so njegovi najljubši otroci, ki so njegovi bratje in pri¬
jatelji, da bi ti našo slabo molitev pri Bogu podperli in
priporočili.

Kdor svetnike časti, izvoli si rad take, ki imajo kaj
podobnega ž njim. Tako si je tudi Elizabeta, ki je vse
svoje žive dni toliko terpeti imela, izvolila aposteljna Ja¬
neza in Marijo Magdaleno, ki sta pod Jezusovim križem
stala, pred vsem pa največi terpevko sveta, Mater Božjo.
Kdor pa blažene Device Marije ne časti, Matere našega
Odrešenika, tak kristjan menda ne veruje v Kristusa, tak
človek menda nima pameti. Kdor tega ne stori, v tem ni
Očetovega duha, v tem ni Kristusovega duha, v tem ni
svetega Duha. Zakaj ravno ta sveti Duh je preblaženi De¬
vici navdal poveličavno pesem, v kteri pravi:

„ Glej. odslej me bodo blagrovali vsi rodovi.

(Luk. 1, 48.)

Huda menja.

Kakor je Zveličar ljubil vse ljudi, med njimi pa zlasti
svoje aposteljne, kterim je rekel, da so njegovi prijatelji in
njegovi otroci, med aposteljni pa spet posebno sv. Janeza,
tako je tudi sv. Elizabeta vsem ljudem dobro hotela, in
kterim je mogla, tudi dobro storila, a najljubši ste jej bili
njeni prijateljici Gruda pa Izentruda. Ko bi Elizabeta tudi
ne bila imela tako l jubeznjivega serca, kakor ga je, bila
bi vendar rada imela obe služabnici, ki ste jej bili toliko
let zvesti, ki ste ž njo vred terpeli toliko preganjanja in
siromaštva. Izentruda je bila Elizabeti tako ljuba, da jej

150

je njena gospa zaupala vsako svojo misel in vsak gibljej
svojega serca. Guda pa je bila 5 let stara, ko je bila Eli¬
zabeti družica. Obedve, Izentruda in Guda, ste bili priča
Elizabetne krasote in pozemske sreče, ko je kneginja na
Prežigradu s svojim soprogom prebivala. Obedve ste šli ž
njo v najvece siromaštvo, ko je bila po zimi iz grada pre¬
gnana in po Izenaku od vrat do vrat bodila. Obedve ste
šli ž njo na tuje v Bamberg; obedve ste ž njo vred ob¬
ljubo čistosti storili, ž rjo vred v tretji red stopili, ž njo
vred se odpovedali vsaki posvetni dobroti, ter si ž njo vred
izvolili borno kočo in borno življenje v Mariboru. Edini
počitek, nedolžni oddibljej sv. Elizabeti je bil ta, če se je
prijazno pogovarjala s svojima ljubima dušama. Vsemu pri¬
jetnemu, kar ima svet na ponudbo, celo svojim otrokom se
je mlada kneginja junaško odpovedala; edino, kar je še
imela, ste bili te dve služabnici.

Zdaj pride pa Konrad, ter vzame svojej sveti spove-
denki še to zadnjo tolažbo. Najprej se je morala Izentruda
ločiti od svoje ljube gospe, in nekoliko za tem tudi Guda.
Pokorna, a tudi v britki žalosti in s premnogimi solzami
se loči Elizabeta od svojih dragih družic. Strogemu spo¬
vedniku pa ni bilo še dosti, da je ubogo knezinjo težko
ranil, naložil jej na ramo še hud križ. Dobil je dve prav
zoperni osebi, da bi bile Elizabeti tovaršici. Eni je bilo
Elizabeta ime; bila je neomožena, sicer ne vsa brez vere,
ah zagovedna, zarobljena in groba, zraven pa tako strašno
gerda, da bi bili ž njo otroke strašili. Druga, Irmengarda,
je bila gluha, stara vdova, čudno prepirljiva ženska, taka
ropotirka, da jej nikdar ni bilo nič po volji; zmeraj je imela
veliko mermrati, bernožiti in zmerjati. Pri enej se je bilo
vaditi ponižnosti, pri drugej pa potrpežljivosti.

Konrad je storil svoji spovedenki, kar Bog vsako leto
stori milijonom ljudi. Kedar vzame Bog staršem njih edino
dete, srečno omoženi soprogi moža, mladi hčerki njeno
mater, ubogemu bolniku dolgoletnega dobrotnika, pač ta
bolečina ni manj pekoča, kakor je bila Elizabetina. Vemo
pa, da Bog take vezi le z modrostjo terga, in tudi Konrad
je imel dobre namene, ko je Elizabeto razločil od prija¬
teljic, namreč: da bi Elizabeta vedno popolnejša bila v po¬
korščini, v zatajevanji in ponižnosti.

Marsikaj, kar samo na sebi ni grešno, lepša življenje,
kakor, beršljin drevo, kar pa vendar povživa više dušne
moči in ljubezen božjo. Zdaj pride vertnar, preveže vje-

151

davno rastlino, ter jo s koreninami in mladikami z drevesa
poterga. Tudi Konrad je hotel zadnje ostanke natorne po-

zemeljske ljubezni iztergati iz te duše, ki je bila očevidno
izvoljena, da doseže najvišo stopnjo kerščanske popolnosti.

152

' Mnogi bodo Konradovo početje obsojevali. Jaz nisem Kon¬
radu sodnik, pravim pa, da ga zagovarja Izentruda sama,
ki je morala zapustiti svojo ljubo gospo. Ona ga naravno
brani, rekoč: „To pa je storil Konrad, učenik blazega spo¬
mina, iz prave gorečnosti in dobrega namena, ker se je
bal, da bi me o poprejšni posvetni lepoti ne govorile, in
da bi se Elizabeta ne kesala. Odtegnil jej je vso človeško
tolažbo, ktero je od naji dobivala, da bi se le samega Boga
deržala.“ — Tudi ojstri samostanski redovci tirjajo, da se
človek loči od svojih najljubših. Elizabeta pa, ki je bila
pripravljena stopiti v najojstrejši red, je pokazala, da je
kos vsaki redovski ojstrosti; dvojno to skušnjo je slavno
prestala. Včasih ste prišli Izentruda pa Gtuda svojo ljubo
gospo Elizabeto obiskat. Elizabeta pa se je tako natanko
deržala pokorščine, spovedniku svojemu obljubljene, da brez
njegovega dovoljenja si ni upala ne besede ž njima spre¬
govoriti.

Zdaj je imela Elizabeta priliko vsak dan in vsako uro
vaditi se v ponižnosti in poterpežljivosti, in res je te vaje
izverstno opravljala. Dopustila je svojima tovaršicama, da
ste ž njo tako počenjali, kakor bi ne htela prenašati no¬
bena dekla. Sama je pometala in snažila hišo, in vsako ne¬
prijetnost in terdo delo ste Elizabeti prepustili. Ce je ku¬
hala, in pri tem v sveta premišljevanja se zatopila, da se
je po naključji kaka jed pokazila, tedaj ste jo ženske hudo
prijeli, jej očitali, da nič ne zna, ter jo ozmerjali. Z ne¬
beško poterpežljivostjo je prenašala sv. Elizabeta gerdo to
ravnanje, ona pa je z novima tovaršicama ravnala z naj-
večo prijaznostjo; zapovedala je jima, naj jo tikata, naj ž
njo iz ene sklede jeste, kakor ste prej Duda pa Izentruda.
Tako ljubeznjivo in milo ravnanje je naposled jelo tudi
neotesano serce teh oseb mečiti, da ste jeli spoštovati to
čudovito gospo.

Navadnemu človeku posvetnjaku je tako- ravnanje kne¬
ginje preponižno in previsoko: umeti ga ne more, in zato
se mu zdi nespamet in norost. Kristjan pa ravno v tem
vidi, kako se je duša Elizabetina očistila, da je brezbojna
ko kristal, in da jo je z veliko čistoto presvetljeval duh
Kristusov, ki je djal:

„ Zadenite moj jarem, pa učite se od mene, ker

jaz sem pohleven in od serca ponižen, in našli boste

pokoj svojim dušam.“  (Mat. 11, 29.)

153

Pokorščina proti usmiljenosti.

O obnašanju teh dveh robatih služabnic naj še O. Kohem
kaj pove. Ta pravi o znanih deklah: „Te dve ste jej pri¬
zadeli veliko terpljenja in zaničevanja, grajali ste vsako
njeno pobožno vajo, in jej napravili marsikako jezo pri
njenem spovedniku. Te dve dekli ste bili tako poredni, da
svoji gospi skoraj nič niste postregli, ampak ste jo pu¬
stili, jia si je sama kuhala, posodo pomivala, in hišo ce¬
dila. Ce kdaj jed ni bila dobro kuhana ali bila prismojena

— kajti sv. Elizabeta nikoli ni kuhala, ne kuhati se učila

— ste gerdo zasramovali sveto gospo, ter se spakovali, da
še juhe ne zna skuhati.

„Spovednik jej je prepovedal toliko milošnje dajati,
ker se je bal, da bi jej denarja ne zmanjkalo. Usmiljena
mati pa je bila tako miloserčna do ubogih, da je vsakemu
veliko podelila, in ko bi morala tudi sami sebi pritergati.
Malopridni dekli pa ste nanjo pazili in prežali, kdaj bo
kakemu siromaku kaj dala; in ako je samo en sam novec
preveč dala, povedali ste to njenemu spovedniku, in svojo
gospo zatožili, da mu pokorščino prelomlja. Nato pride
duhovnik v hišo, jo ošteje, jej naloži ojstro pokoro. — Eli¬
zabeta pa je na kolena padla, se obtožila svoje nepokor¬
nosti in odpuščanja prosila. O pač velika poterpežljivost!
o pač velika ponižnost!

„Ko ste poredni dekli svojo gospo zopet zatožili, da
preveč denarja izda, jej spovednik z močjo svete pokorščine
prepove, da nobenemu beraču nima več dati, ko en sold
na enkrat. To je bilo radodarnemu sercu prav velika bo¬
lečina, in raje bi bila najhujšo pokoro opravila, kakor to
težko pokorščino. Pa kmalo je dobila pomočeh, kako bi
mogla več dati, pokorščine pa ne prestopiti. Ce so berači
tožili, da jim tako malo da, djala je: „Meni je zapovedano,
da več nimam dati, ko en sold. Ako pa čez nekoliko časa
spet pridete, tako mi ni prepovedano, vam dati spet en
sold.“ — Pohlepni berači so se te ponudbe dobro posluže¬
vali, šli so enkrat ali dvakrat okoli bolnišea, pa se vernili
beračit en sold. Izdajski dekli ste tudi to spovedniku po¬
vedali , in ta pobožno gospo spet hudo zaveme, ter jej
prepove, da odslej zanaprej ne sme izdati ne vinarja, ne
solda.

Kaj misliš, da je usmiljena mati zdaj storila? Denarja

154

sicer ni dajala, pa je dajala precejšne kose kruta. To du¬
hovniku spet ni bilo prav, in zatorej jej ukaže, da nikdar
ne sme dati velikega kosa, ampak le košček; in ko je ne¬
kemu beraču dala dva ali tri koščeke na enkrat, bilo jej
je tudi kruh dajati prepovedano. V vsem tem pa je hotel
duhovnik njeno pokorščino poskušati in jo vaditi v po-
terpežljivosti.

„Ker jej je bilo tedaj milošnjo dajati prepovedano,
jela je zdaj bolnikom in gobovim streči, jim zdravilne ko¬
peli pripravljati, njih rane in gnojnine poljubljati. Spoved¬
nik se je bal, da bi zarad svoje nežne telesnosti ne zbo¬
lela ali kake bolezni ne nalezla, zato jej prepove z gobo¬
vimi boleznimi se pečati, ali celo ture in gnojnine poljubo-
vati. Te usmiljeni materi ni bilo mogoče, usmiljenih del
se zderžati; zakaj usmiljenost je bila ž njo vred spočeta,
ter ž njo vred rasla. Zatorej pusti nalezljive bolnike, pa
toliko bolj skerbi za ozdravljive bolnike, posebno za one v
njeni bolnišnici. Svoje dekle je semkaj jemala, in naprav¬
ljala bolnikom močne kopeli, jih iz kopeli nosila v postelje,
jih čedila, jim donašala jedi, ter jim stregla z vsem po¬
trebnim. Svojima deklama je djala: „0 kako dobro nam
je, da moremo svojega Gospoda v teh kopelih omiti in
osušiti. “ Tako je opravljala sv. Elizabeta dela usmiljenja,
in je v tem opravilu do smerti stanovitna ostala. w

»Ljubezen vse prenese, vse veruje, vse upa, vse

preterpi.  “ (I. Kor. 13, 7.)

Terka.

Na vse zadnje je bila duša sv. Elizabete vsega po-
zemskega in grešnega očiščena, lepa ko čisto zlato. Božja
podoba v nji je bila doveršena do nebeške lepote; zato je
bil tudi čas, da je bila iz mračne delavnice na zemlji pre¬
stavljena v nebeško dvorano, v tempelj najvišega Boga.
Zadnji čas je imela že tukaj na zemlji nebesa, in blaženi
mir je v svoji duši nosila. Te svete gospe nikdar niso vi¬
deli ne jezne, ne nejevoljne, ne žalostne. V nadlogah ni
bila samo popolnoma vsa poterpežljiva, ampak njeno obličje
se je tedaj še posebno zasvetljevalo v samem veselju in
prijetnosti, kakor če kdo v ogenj piha. V velikem svetem
soglasji božjem in njegovih duhov je bila kakor čisto ubrana
struna. Pač pa se je prav pogostoma jokala, toliko pogost-

155

najsi, kolikor bližej je bila koncu svojega življenja. Ali
zdaj ni pretakala solza, kakoršnib. poprejšne čase, solza bo¬

lečine in tuge, ampak njene solze so bile solze nadnarav¬
nega notranjega zveličanja. Celo stara, čudna vdova Irrnen

156

garda, je djala, ko je bila zaslišana: „Nikdar se jej obraz
ni v gube nabral ali spremenil, kedar je jokala, ampak
solze so tekle kakor iz studenca, obraz pa jej je ostal prav
jasen in prijazen.

Bilo je leta 1231. Elizabeta je bila v nekem stanu
med bdenjem in spanjem; kajti kdor se budo posti, tudi
malo spi. Njene misli pa so se vzdigale ponoči in po¬
dnevi k Bogu, kakor blago kadilo. V takem pobožnem
stanu se jej zdi, da vidi Kristusa v prečudni lepi svetlobi,
in kakor bi jej dejal z ljubkim milim glasom: ^Služabnica
moja, čas je, da se ti poverne tvoje delo, tvoja uboščina,
in tvoja zapuščenost, ki si jo zavolj mene prenašala. Pridi
k meni, milena prijatlica, moja ljuba izvoljena nevesta, na
prestol večnosti, ki ti ga je moj Oče od začetka pripravil. “
— Elizabeta je čutila prav določno, da ona prikazen ni
sama domišljija, ampak da jej naznanja gotovo smert.

Preč drugo jutro pripravi vse za svoj pogreb. Nato
gre k svojim bolnikom, jih blagoslovi, ter vesela med nje
razdeli, kar je še imela, in pa med dekle. Ta čas tudi
nevarno zboli Konrad, njen spovednik, ter ima velike bo¬
lečine terpeti. Naznani jej, naj bi k njemu prišla. Ko ga
Elizabeta zavolj bolezni miluje, pravi jej: „Moja ljuba
gospa in hči v Bogu, kako mislite po moji smerti svoje
življenje uravnati, koga si boste vodnika svojemu zveli¬
čanju izvolili? u  Elizabeta odgovori mirno in določno: „Ni
treba, da prašate; jaz bom umerla pred vami; vi boste
ozdraveli, a jaz bom v kratkem v večnosti; zatorej ne
potrebujem druzega vodnika od vas, ki mi vas je Bog dal u .

Že četerti dan, ko je te besede govorila, je tako zbo¬
lela, da je morala v posteljo leč. Dva tedna je imela hudo
treslico, a po duši je bila vsa radostna, ter je molila ne¬
prenehoma. Necega jutra se oberne z obrazom proti steni,
in bila je videti, da spi. Zdaj čuje njena prijateljica ne¬
izrečeno ljubko petje, ali kakor staro pismo pravi, „čula
je neizrečeno sladko popevanje“, kakor da bi prihajalo iz
gerla bolne gospe, in vendar niti ust ni odperla. čez eno
uro se oberne sv. Elizabeta naprej in pravi: „Kje pa si,
moja ljubljena?“ — Služabnica odgovori: „Tukaj sem; ali,
moja gospa, kako pa ste mogli tako lepo peti? w  — Svet¬
nica praša: „Jeli si tudi ti kaj čula? ,pi

Ko jej dekla poterdi, da, jej bolnica pove: „Med mano
in med steno je lepa tičica sedela, ter mi je dolgo in pre-
ljubeznjivo prepevala, tako da me je mikalo ž njo peti,

157

sladka ljubezen me je k temu nagibala. Tičica mi je tudi
razodela, da bom tretji dan od zdaj uinerla". -— Stari pi¬
ša vec pravi: „G-otovo je bil njen angelj varh, kteri je večno
veselje napeval".

„ Glej stojim pred vratmi pa terkam, kdor čuje
moj glas ter mi odpre, uidem k njemu ter ve¬
čerjam s njim in on s mano 11 .  (Skriv. raz. 3, 20.)

Pred nebeškimi vratmi.

Tedaj samo še tri dni lioda je imela kneginja do pre¬
hoda na drugi svet. Daši tudi jej je Bog preljubeznjivo,
najprijetnejše naznanil njeno smert, vendar je še to ped
časa tako resno porabila, kakor ga le more ponižna, bogo-
ljubna, spokorna kristjanka. V njeni duši je bilo oboje,
k čemur opominja drugi psalm: „veselo popevanje in velik
strah pred sodbo neskončno snetega Boga u . Zakaj v res¬
nici je celo sveti človek še ubog grešnik. Ce tudi ne
gledamo na zagreške, kterih se ne morejo znebiti tudi
najboljši kristjani, vendar je njih ljubezen, zvestoba, njih
hvala in molitev, ki jo dajejo najsvetejšemu Bogu, še ve¬
liko premajhna, da bi zadostovala neskončno velikemu
božjemu veličanstvu. — In kdo more izreči, da je vselej
poslušal in storil to, v kar ga je nagibala milost božja?

Elizabeta je zahtevala, da jo nikomur več obiskati ne
puste. Celo žlahtnih gospa, ki so jo sicer pogostoma obis¬
kovale, ni pred se pustila. Le domači in nektere pobožne
redovnice so smele pri nji biti. Sama je povedala zakaj,
rekoč: „Zdaj hočem z Bogom sama biti, in svoj konec
premišljevati, misliti na ostro sodbo, in na vsegamogočnega
sodnika 1 '. Jela je zdaj premišljevati, jokala je nad svo¬
jimi grehi in preserčno Boga prosila, naj jej bo vendar
usmiljen. — Kako vse drugače pa delajo posvetni ljudje!
Ce so si vest omamili, in z zamoteno vestjo živeli, sker-
bijo drugi za to, da v taki omočenosti tudi umerjejo. Bol¬
nike hodijo neprenehoma obiskavat, obiskovalci pa mislijo,
da so prav dolžni bolniku izbijati vse misli na smert, in
očevidno, da je nevarno. In tako bolnik ta neskončno
dragi posledni časek potrati s pozemeljskimi stvarmi, mi¬
slimi in zadevami — in smert ga najde in ga prime ne¬
pripravljenega: „Kakor živiš, tako boš umeri."

158

Med tem je bil Konrad toliko okreval, da je mogel v
nedeljo zjutraj po zornioab svojo duhovno hčer obiskati,
in jo zadnjikrat spovedati. Ali pri vsej svojej skerbljivosti
in vsej svojej ojstrosti ni našla Elizabeta ničesar, česar bi
se že zdavnej ne bila skesala in spovedala. Po spovedi
jo praša duhovnik, kako bo z njenim imetjem in pohištvom.

Gost dim človeka duši in ga v oči skli, da gledati
ne more; ravno tako vznemirja to vprašanje ali ta skerb
neštevno veliko umirajočih. Mesto da bi v tako imenitni
uri, kakor je smertna ura, le naprej gledali, k Bogu in
svojemu Zveličarju, gledajo pa nazaj, na posvetno, in njih
uboga duša se ukvarja, kako bodo svoje imetje podelili,
pod nogami jim pa že tal zmanjkuje, in vnekterih trenotkih
se bodo pogreznili v morje večnosti. Ko je človek še
zdrav, tedaj je čas prevdarjati, in svoje premoženje z opo¬
roko uravnati. —

Sv. Elizabeta je zdavnej že tudi po tej strani se na
dobro smert pripravila, in zatorej se je zdaj čudila, kako
jo more spovednik kaj tacega prašati. Rekla je: „Saj
veste da tisti dan, ko sem vam pokorščino obljubila, sem
se bila odrekla najprej svoji volji, na to svojim otrokom,
potem pa vsakemu veselju in svetu. Le na vaše povelje
sem bila nekaj prideržala, da plačam dolgove in milošnjo
delim. Vsemu bi se rada odpovedala, in pa v sobici v
milošnji živela, ktero bi bila vsak dan od drugih ubožnih
ljudi priprosila, ko bi mi bili vi dovolili. Kar sem doslej
še na videz imela, namenila sem že davno ubogim. Raz¬
delite le med nje, kar je še, le slabe suknje moje ne, ker
v tej hočem biti pokopana. Oporoke ne storim; moj dednik
je Kristus. Edino, kar si je bogapolno serce želelo, je
bilo to, da jo pokopljejo v cerkvi frančiškanskega bolnišča,
ki ga je bila ona ustanovila. Želela je, naj mertva ondi
počiva, kjer je živa tolikanj dobrega storila.

„Pa je res velik dobiček , bogoljubnemu in
zdraven pobožnemu biti; saj nismo ničesa pri¬
nesli na ta svet, tedaj tudi z njega ničesar odnesti
ne moremo (I. Tim. 6, 5. 6.)

Svita pa mrači se.

Bilo je dne 18. novembra, v nedeljo, ko je bila Eli¬
zabeta svojo zadnjo spoved opravila. Po daljem pogovoru

159

s svojim spovednikom je bila še pri sv, maši, ki se je
brala v njeni hišici, in tako se je pred njenimi očmi ver-
šila skrivnostna ponovitev sv. daritve na križu, ktera da¬
ritev je tudi njej pridobila blaženo smert.

Na to prejme sv. poslednje olje in sv. obhajilo.

V najpobožnejši molitev zatopljena je ležala tiho in
nepremakljivo do večera. Zdaj najenkrat pa se jej odpre,
kakor zasut studenec. Elizabeta je bila sicer tako pre¬
vidnih besedi in tako molčeča, zdaj pa so vrele kar same
od sebe iz njenih ust pobožne in spodbudne besede. Zdaj
je obširno pripovedovala zgodbo, kako je Gospod Lazarja
od mertvih obudil; potem je pa govorila prečudno in glo-
bokomišljeno v Kristusovih solzah, in sicer v trojnih solzah,
katere je solzil na grobu Lazarjevem, o pogledu Jeruza¬
lema, in na križu. Ko so okolistoječi take besede čuli in
pomislili, da draga ljuba duša se bode v malo urah ločila,
jeli so vsi jokati. Umirajoča pa jim je povedala besede,
ktere je Kristus govoril na svojej smertni hoji: „Kčere
Jeruzalemske, ne jokajte se nad menoj, jo¬
kajte  se  nad  seboj 11 .

Mislil boš, da je te besede igraje izgovorila, kakor so
ji ravno v pamet padle, ker je ravno Kristusa in njegove
solze premišljevala. Ali to ima tudi globokejši pomen.
Kakor se navadno blaznik, človek ki je znorel, nekaj dni
pred smertjo spet zaveda, tako pride tudi pametnemu člo¬
veku ob smerti neka viša zavednost; in v tej zavednosti
vidi strašno bistro, kakšen nič je vše pozemsko in kako
velikanska je večnost. Tako svetej osebi pa, kakor je
bila sv. Elizabeta, so se pač odperla prav nadnatorna spo¬
znanja, kedar se vrata večnosti odpirajo, in kedar duh ne¬
koliko v njo pogleda. In tako je njena duša prav jasno
videla, da je sama le še nekoliko stopinj oddaljena od
večnega pokoja in večnega zveličanja, da pa okolistoječi,
ki so jo objokovali, ostanejo še veliko let na zemlji, da
bodo še marsikaj preterpeli in marsiktero nevarnost pre¬
stali, in da po smerti pridejo v neizrečeno hudo očišče¬
vanje vic, kterim brez svetega življenja tudi boljši kristjan
ne uide. V vsaki sveti duši pa živi Kristus. Ko je
težko nosil breme križa, ko je prestajal najhujše terpljenje,
tedaj je bolj mislil na terpljenje jokajočih žen, kakor na
svoje. Ravno tako je tudi miloserčno, Kristusu podobno
serce umirajoče Elizabete bolj premišljevalo težave in
stiske navzočnih, kakor svojo prihodnost. In tako je po-

160

vedala svojini ljubim prijateljicam, kakor vnemo vala okoli-
stoječe, ravno tiste besede, ktere je Gospod izrekel na
svojem križevem potu: '„Hčere Jeruzalemske, ne
jokajte se nad menoj, jokajte se nad seboj“.

Sedaj je Elizabeta zopet za dalj časa omolknila. Ali
spomnite se Škerjanca! Že prav pozno je, svetloba večer¬
nega solnca pojema, sedaj se škerjanček še enkrat vzdigne
kvišku v zrak, da se poslavlja od umirajočega, dneva, in
da večerno livalo večnemu Bogu prepeva, zvezdni svet na
nebu pa pozdravlja.

Ravno tako je sklenila tudi sv. Elizabeta svoje živ¬
ljenje, ki je bila v vsakem oziru čista hvala božja, premi¬
nula je ne v žalostnem borenju s smertjo, ampak z ve¬
seljem in hvalo božjo. Naj enkrat čujejo nenavadno sladko
petje od bolnice, ako ravno ustnic ni premikala. Petje
bilo je tihotno, podobno žvenkljanju v veliki daljavi. Ko
navzočni začudeni o tem poprašujejo, odverne Elizabeta:
„ Jeli niste čuli, kako so angelji z mano peli. In jaz
sem ž njimi pela, kakor sem mogla“. Nato spet utihne.
Brali pa so jej z obraza, kako je njena duša polna svete
pobožnosti in zveličavnega veselja. Nebesa so bila v n j ej,
še preden je v nebesa  prišla.

„Kristus je moje življenje, in smert je moj
dobiček.  “ (Pil. l, 21.)

Hudič.

Sveto pismo uči prav določno, da so v nevidnem
svetu duhov tudi hudobni duhovi, hudiči. Kerščanska
skušnja nam pa na jezero krajih to poterjuje, ne s čutnimi
prikaznimi, ampak s tem,  kar hudič dela in kar je že
storil. Koliko pa navadnega človeka hudobni duh skuša,
to zdaj ne spada sem. Skušnja pa uči, da osebe, ki imajo
živo kerščansko vero, ki so tedaj bolj ko drugi od zemlje
odzdignjene in v duhovni svet povzdignjene, da one do¬
ločnejši vidijo satanovo delavnost. Ko sta bila še perva
dva človeka sveta, zalezoval ju je hudič. Kristus je bil v
puščavi od hudiča skušan. Hudič je aposteljna zmotil, da
je milega Jezusa izdal, da je sam obupal in sam sebe
umoril. Sv. apostelj Pavelj pravi, da mu je Bog hudiča
pridružil, da ga (aposteljna) ponižuje. In odtodi prihaja,
da pogostoma prav pobožni kristjani v molitvi in o naj-

161

svetejših trenutkih božje službe se zamislijo v najgerša
bogokletja, kterih se sami ustrašijo ? Odkodi prihaja, da
človek nima grešne skušnjave, na priliko v jezo, kakor
tedaj, kedar je nasprotni dobri sklep naredil, na primer,
da bo poterpežljiv, pohleven itd.

Svete osebe so od hudobnih duhov posebno skušane,
ker jih hudobni duhovi veliko serditejše čertijo, in ker
tudi Bog to zadnjo skušnjo dopušča, ko je čutnost in svet
in sploh vse skušnjave navadnega človeka, ko je vse to
že popolnoma premagano. Ker je pa vse življenje skušnja,
in ker se ta skušnja o smertni uri končuje, zato mora ta¬
krat bifi še poslednja, na vekomaj odločilna poskušnja.
Ta trenutek nategne in napne hudi duh vse moči; oblasti
duhov se borijo na vso moč. Zatorej se včasih tudi zgodi,
duhovi prestopijo mejo nevidnosti, in da jih umirajoči vidi.
Mnogim umirajočim svetnikom se je prikazal ne samo
Kristus in svetniki, ampak tudi hudič. Tako se je umi¬
rajočemu svetniku, ki smo ga bili z Elizabeto že primerih,
to je sv. Martinu, prikazal satan. Rekel mu je svetnik:
„Kaj stojiš ti tukaj, divja zver, hudobnež, ti mi nič ne
moreš. Jaz pojdem v naročje Abrahamovo". — Nekaj po¬
dobnega je bilo tudi pri sv. Elizabeti. Slutivši, da jo bo
peklenski duh še strašil, djala je pričujočim malo pred
polnoči: „Kaj bi storili, ko bi se nam hudič prikazal ?“ —
Mahoma pa na glas zaupije: „Proč, proč, ti hudobni duh;
zakaj odpovedala sem se tebi!" In kmalo pove: „Glejte,
že beži odtodi."

„ Tremi bodite pa čujte, zakaj vaš sovražnik

hudič, hodi okoli, in išče, koga bi požerl.  (1. Pet. 5,8.)

Pravi rojstni dan.

Zdaj pa je imelo pasti zagrinjalo, ki je to sveto bo-
goljubno dušo še ločilo od nebes in neskončnega veli¬
častva božjega. Zagrinjalo med nami in med večnostjo je
namreč pletenica našega telesa. — Proti polnoči se je
umirajoči Elizabeti obraz jel tako svetiti, da ga pogledati
ni bilo mogoče, kakor bi se imela že zdaj spolniti beseda
Zveličarjeva : ^Svetniki se bodo v kraljestvu mojega Očeta
svetih kakor solnce". Elizabeta spregovori: „ Z daj se bliža
ura, ko je Devica Marija Zveličarja rodila. Govorimo zdaj
o Bogu in o Jezušku. Polnoči je bilo, ko se je Zveličar

Križana usmiljenost. 11

162

rodil, ko je v jaslih počival, in ko je v svoji vsemogoč¬
nosti novo zvezdo vstvaril, kakor je prej še nikdar niso

videli. On hoče tudi mene rešiti gerdega sveta. Zdaj
vemo tudi čas, ko je Kristus ustal, mertve obudil, in vjete

163

duše iz ječe izpeljal. Naj tudi mojo dušo v svoje roke
sprejme 14 . Videti je bilo, da jej je sredi smertne ure če¬
dalje boljši; rekla je: „ Jaz sem sicer slabotna, terpljenja
pa nobenega ne čutim 11 . Nato glasno in prav priserčno
moli za vse navzočne, in še veliko govori z ognjeno lju¬
beznijo od Boga. In potem zakliče: „0 Marija, pridi mi
na pomoč. Zdaj je čas, da vsemogočni Gospod k sebi
pokliče te, ki so njegovi prijatelji. Ženin gre po nevesto 11 .
S tihim glasom veli, naj bodo vsi tiho, nagne svojo glavo
in umerje tako milo, kakor še nedolžno dete mirno zaspi.

Kakor da bili nebeščani sami v trumah prišli po ne¬
skončno ljubo dušo! Kajti razširjal se je po hiši nenavadno
prijeten duh. V višavah pa se je čulo prečudno petje,
po nekem sporočilu so bile besede, ki jih prepeva cerkev
v dnevnicah sv. Neže: „Kraljestvo sveta sem zaničevala
zavolj ljubezni Gospoda, mojega Jezusa Kristusa. Njega
sem videla, Njega sem ljubila, v Njega sem verovala 11 .

Lepši je življenje, lepša je smert — ali prav za prav
to še smert ni, ampak le breme telesa se odloži. Nam
ubogim ljudem ni dovoljeno, da bi pogledali in videli,
kake skrivnosti ima smert. Brez moči smo vsi, ter sto¬
jimo pred njenimi vratmi in čakamo, skoraj bi djal, kakor
čeda ovac v ograji, dokler merzla roka zdaj tega, zdaj
onega, kdaj tudi mene in tebe, ven ne potegne, in v temni
hodnik smerti ne porine, iz kterega derži izhod v večnost,
in ta izhod je zdaj še vsakemu ne izpoznan.

To pa je gotovo, če je človek Boga iskal, v Boga
upal, in Boga ljubil, prav, pošteno, zares in pa stanovitno
do konca — temu je smert neskončno lep dan, blažen,
rojstni dan v večno življenje. Tako je bilo pri Elizabeth
In ko bi preljubljena duša od papeža tudi še ne bila pri¬
šteta med blažene in svete, vendar bi jo blagrovali, vendar
bi častili to sladko, zvesto, zlato serce, dobro sveto gospo
Elizabeto. In ko to pišem, veselim se nebes, v ktere je
prišla in ako mi Bog milost da, kakor desnemu razbojniku,
da bi smel tudi jaz vanje iti, veselim se še posebno za¬
volj tega, da bom smel gledati to žlahtno svetnico, kako
je presvetljena in prečiščena v neizmerni ljubezni do
bližnjega in v lepoti božji.

„Resnično, resnično vam povem: Kdor moje
besede spolnuje, ne bo videl smerti vekomaj “.

(Jan. 8, 51.)

11 *

164

V nebesa.

Marsikteremu človeku se zemlja zdi, da je merzla,
nečedna ječa, kaznilnica poojstrena z lakoto, lastno telo
pa da je kakor bodeča spokorna srajca. v  Tako se je zdelo
tudi sv. Elizabeti, posebno zadnji čas. Že v tem oziru se
jej je smert odrešnica zdela. Njej je smert tako dobroto
storila, kakor če zapertemu orlu vrata odpreš. Z neznan¬
skim veseljem bo zletel iz zapora in stiske, ter se vzdignil
viskoko nad planine, do čistega modrega nebeškega stropa,
v oči gledat ljubemu solncu.

Navadni človek, kedar umira, se trese in trepeta,
zlasti zarad tega, da ima stopiti v strašno neznani  svet,
kjer ne ve, kako se mu bode godilo , a stopiti prav sam
in ves brez orožja. Včasih pravi kak bolnik: „da bi le
ponoči ne umeri", in s tem pove, kako ga je strah mraku
in temote, ki pokriva njegovo prihodnost. Povsem dru¬
gačen je pravi kristjan. Ta stopa na drugi svet, ki mu
nikakor ni tuj, kjer ima marsiktere znance, zlasti pa enega,
ki ga vleče kakor sv. Pavla, ki je djal: „Kristus je
moje življenje, smert pa moj dobiček".  Taka je
bila tudi z Elizabeto. Najsrečnejše trenutke v svojem živ¬
ljenji imela je takrat, ko je sama pobožno molila, ko se
je bila odločila od hruma in šuma sveta, ko se je z duhom
preselila v tisti tihi svet, kjer biva sam Bog, kjer na dušo
kane včasih kaplja tako sladka, tako blažena, da presega
vse veselje sveta. Zdaj je smela uživati neskončno radost
tistega zveličanja, ki ga je včasih le slutila.

Tužno je videti, kako so žejni posvetnega veselja celo
ubožnejši ljudje, kako za njim tekajo, in ko bilo veselje
še tako nepomenljivo: bodi si ples, ali godba, ali pa boljši
požirek, boljši jed , kako sobno okrasje , ali kako boljše
oblačilo. In tudi še to, kar si bogati z veliko denarjem
nabavijo, da bi si poslajšali življenje, o kako je tanko in
nezadostno — njih hiše in njih vertovi, njih lipš v obleki,
njih kočije, njih gledišča in plesišča, zabavne bukve, njih
kopeli in njih vedrivna potovanja! Pred višimi duhovi je
vse to siromaška, žalostna malota, odrezki pisanega papirja.
Naposled pa se jih, ko preteče nekaj časa, človek sam na¬
veliča. To ne zadovoljuje človeškemu sercu, ker vse to
je le preveč podobno svinski hrani, s ktero bi si bil rad
zgubljeni sin svojo lakoto utolažil, pa je ni mogel. Cio-

165

veš ko serce silno hrepeni, da bilo polno dobrega in vese¬
lega. In zdaj jih koplje največ v zemljo, da bi si tukaj
v zemlji izkopali srečo in veselje. Ali tukaj tega ne do¬
bijo, kakor tudi otrok ne dobi zvezde, če v vodo seže po
njo, ko vidi zvezdin odsvit v vodi. Elizabeta pa od mla¬
dosti svoje sreče ni iskala zdolej, v zlatji, ampak je gle¬
dala kvišku, ter zgorej iskala miru. Zatorej jej je smert
storila nekaj tacega, kakor bi jo bila rešila teže, da je
mogla svobodna in vesela tjekaj splavati, kamor si je že
dolgo želela.

Se nisem pri koncu. Pred več leti sem bil obiskal
151etno deklico, ki je bolehala za sušico. Veliko je ter-
pela, pa vendar je udana v božjo voljo terpela. Preden
jo smert reši, pade v omotico; ko pa se zave, jela je tar¬
nati kakor človek, ki je hipoma zgubil vse svoje premo¬
ženje. Pravila je, kako je bilo v nebesih, kako neizrečeno
lepo je gori, pa da je mogla spet verniti se v to žalostno
življenje. — Nebesa niso le srečen občutek, ki ga je mo¬
goče povsod imeti, blažen občutljej v telesu in zunaj te¬
lesa; ampak nebesa so nov svet, so tak svet, kakor si ga
zemljani še misliti ne moremo; zakaj: „oko ni videlo,
uho ni slišalo, serce ni občutilo, kar je Bog
tem pripravil, ki ga ljubijo 1 '.

Ko bi še ne rojen otrok si domišljeval, kako mu bo
na svetu, čegar luč ima zagledati, mogel bi si pač prav
malo misliti, in te misli bi se malo vjemale se svetom, ka-
koršen je. Ne mogel bi si misliti ne gora ne gozdov, ne
hiš ne mest. Ne mogel bi si misliti, kakšen je glas člo¬
veški, ali orgelj ali zvonov. Ne mogel bi si misliti, kako
lepa je spomlad, kako diši njeno cvetje, kako prijazno je
njeno zelenje in perje in trava, kako tičice pojo, vsaka po
svoje; o vsem tem bi otrokova duša ne mogla nič znati,
ker je od vsega zaperta. Zdaj si pa mislimo, da človeška
duša na zemlji je to, kar otrok v materi; in kakor pride
otrok, ki zapusti svoj zapor, na veliko lepši svet, tako
tudi človeška duša, ko je zapustila telo, pride v svet, ki
je neskončno veličasten.

Kaj ne bi imel Bog toliko moč, da bi ustvaril nepo-
pisljivo lep svet? Saj morejo že ljudje narediti iz  divje
goščave, iz kužljivega močvirja, lepo obdelan kraj, cve-
tični vert. Kakšna lepa velika cerkev — iz česa je? ni
li iz robatih skal, skorjatih debel, in nje malana okna iz
raztopljenega kameničja? Najlepša zlata ura, ki kaže tako

166

natanko uro in minuto, ali ni bila prej groba ruda? Vi¬
del sem nekdaj umetna ognja po noči, ki so spreminjala
se v prečudno lepe rudeče, zelene, modre, zlate zvezde,
naposled pa se je v tmino vsulo polno cvetja iz same luči
in svetlobe. Pa iz česa je bila očesom tako lepa igra? Iz
žvepla, vitrijola in drugih rudnin. Ako že siromaški, v
primeri z najmanjšim angeljem slaboumni človek kaj tako
lepega more narediti iz neznatne zemljine — česa ne bi
mogel storiti še le vsegamogočni Bog s svojo neomejeno
močjo in s svojo neskončno modrostjo? Bogu ni meje v
ljubezni, v modrosti, v moči, v lepoti — in zatorej tudi
meje ni veličastvu njegovemu, ktero se nahaja v veliko
stanovanjih nebeškega Očeta. In najlepši in najveselejši,
kar onkraj prebiva, je Bog sam.

Zares, Bog sam! Vse dobrote in lepote sveta, vsa
ljubkost in prijetnost človeškega obličja, vsa sladkost ču¬
dovito lepega petja in godbe, vsa krasota miglajočega neba
po noči, vsa veleslavnost angeljev, vse neskončno veličastvo
nebes, in vse zveličanje v nebesih — vse to je le senca
tega, kar je Bog. Bog je solnce, je serce nebes, in ta
Bog sam hoče biti naš neizrečeno veliki delež. V visoki
pesmi je po priliki popisano prečudno življenje in zveli¬
čanje take duše, ktera ljubi Boga; in če je že prilika tako
prijetna, kako bo še le živa resnica!

Gledati Boga v svetlobi in ljubezni božji, to je tako
nekaj neizrekljivo lepega in veselega, da nebeški duhovi
tega vekomaj nimajo dosti. In že čez milj on let je ne¬
beškim duhovom gledanje božje tako lepo in radosti polno,
kakor jim je bilo koj od začetka. Zatorej tudi pravijo,
da največe terpljenje duš v vicah je to, da Boga ne gle¬
dajo; te duše pa imajo goreče želje po svojem Očetu, po
Bogu.

Ali tudi v nebesih je velik razloček: „V hiši mo¬
jega Očeta je veliko stanovališč“.  Ktera duša je
bila bolj popolna, ktera je bolj goreče Boga ljubila, več
dobrih del opravljala, več terpljenja vdano prenašala, ta
uživa tudi več zveličanja v nebesih. Kdor obilno seje, bo
tudi obilno žel. Žalostna mati božja ali pa apostelj Pavelj,
ki je več delal ko vsi drugi apostoli, uživa pač. drugo, ne¬
skončno veče zveličanje, kakor tista otrokova duša, ki je
takoj po otrokovem kerstu in smerti v nebesa prišla, in
ni okusila težavnosti pozemeljskega življenja.

167

Po takem je morala tudi Elizabeta priti v prav posebno
zveličanje. Njeno življenje ni bilo podobno samo vencu
biserjev, prepolno je bilo dobrih del usmiljenja. Elizabeta ni
le terpela najhujša obrekovanja in preganjanja za svojo po¬
božnost in dobrodelnost, ampak njeno življenje je bilo
prav posebno podobno Kristusovemu, kakor mu še nikdar
nobenega človeka ni bilo. Kakor je Sin božji zapustil
veličastvo svojega Očeta, se je ponižal in podobo hlapca
na se vzel, tako se je tudi Elizabeta odrekla kneževstvu
in bogastvu, se ponižala, ter se potopila v veliko človeško
uboštvo, ker je postala dekla, da bi stregla ubogim in
bolnikom. Dobrotljivi Bog bi gotovo ne bil dopustil, da
bi bilo serce njegove zveste hčere s tolikimi temi razbo-
deno, in njeno življenje s tako težkimi križi obteženo, ko
bi jej ob enem ne bil pripravil neskončno morje veselja
in zveličanja, kakoršnega tako terpljenje onkraj zasluži.
In zares, ko bi mogel kdo le en hip videti ono srečo, ki
jo Elizabeta zdaj uživa, temu bi se zdela vsa lepota sveta,
vse njegove dobrote in radosti — kakor temna, tužna noč,
preprežena z merzlo meglo.

„ Oni gledajo njegovo obličje, ter imajo njegovo
ime na svojih čelih. Noči ne bode; svetlobe od
luči in svetlobe od solnca jim ni treba; kajti gospod
Bog jih bode obseval, in kraljevali bodo vse večne
čase“.  (Skriv. raz. 22, 4. 5.)

Telo pa obleka ostaneta.

Gospod in Zveličar je to sveto dušo v nebesa vzel, v
v nebeško veselje, telo pa je obležalo, drugi okoli njega
so plakali, jokali in solzili se. Ko je Elizabeta izdihnila
dušo, ali da bolje rečem, ko je njena duša telo zapustila,
omile so, po tedanji navadi, ženske njeno truplo. Nato
ga oblečejo v sivo suknjo, ktero je Elizabeta zadnji čas
nosila. Htela je Kristusu dopasti, in v svoji modrosti je
sprevidela, da mu bolj dopade in da je lepši, če ubožna
preden pride; in zatorej je imelo tudi njeno telo olepoti-
čeno biti z uborno obleko uboštva, na priliko, kakor tudi
sicer dajo merliču v roke rožni venec ali križec, v zna¬
menje, naj bi tudi duši dobro bilo.

Obleko, v kteri je htela pokopana biti, si je Elizabeta
sama odmenila. Pa tudi drugo, kako naj se ž njenim

168

truplom godi, bila je prav primerno porazredila. Elizabeta
je bila perva na Nemškem, ki se je dala v tretji red sv.
Frančiška sprejeti, ter je bila tudi posebno prijatljica in
dobrotnica temu redu. Ravno zato se tudi frančiškani
njeno telo prenesli v kapelo bolnišnice. Mala ta cerkvica
je bila dosehmal pravi dom njeni duši. Tukaj je vsak
dan z Bogom preživela, tukaj dobivala tolažbo, serčnost,
moč in veselje iz svoje pobožnosti in iz sv. zakramentov.

Pravilna prikazen na svetu je, da to, kar ima človek
dobrega na sebi, ljudje nikoli bolj ne spoznajo in ne ču¬
tijo, kakor tedaj, kedar slovo jemlje ali pa umira. Včasih
je človeku tako, kakor bi mu kdo nogo ali roko rezal.
Ko se je zvedelo, daje ljuba gospa Elizabeta umerla, hruli
so ljudje od vseh strani skupaj. Okoli in okoli ni bilo
druzega čuti ko žalovanje in plakanje brez konca in kraja,
zlasti ubozih in bolnikov, ne samo zato, ker so izgubili
dobrotljivo mater, ampak zlasti zato, ker jih je zapustila
tista gospa, ki je bila sama ljubezen in prijaznost.

Ker verujemo v ustajenje mesa, zato verni kristjani
tudi mertvo truplo častimo. Merliča pokopavajo v mo¬
litvah in v blagoslovljeno zemljo; trupla svetnikov pa so
bila vsikdar v veliki časti. Ko so truplo gospe Elizabete
v kapeli izpostavili, bil je velik jok in stok. Vse se je
terlo, da bi dobilo od nje kaj spomina, bodisi od suknje,
las ali nohtov.

Od daleč in od blizu so ljudje skupaj derli, in da bi
jim preljube gospe prezgodaj ne vzeli, pustili so jo na
odru v cerkvi še cele štiri dni. Elizabetino lice pa tudi
ni bilo mertvaško lice. Od velikih nadlog in težav jej je
lice posledni čas upadlo, da se je lepota lica zmanjšala, ali
mertvi se je lepota zdaj spet povernila. Pravi čudež, ki
se tudi sicer pri svetih osebah ponavlja, je bil pa ta, da
na truplu celo cez štiri dni nikakega sledu trohnobe ni
bilo ;^še prav lepo in sladko dišalo je truplo.

Ceterti dan se je veršilo mertvaško opravilo in pokop.
Neizmerno veliko ljudi se je skupaj nagnjetlo. Nikomur
pa ni bilo mar, da bi bil za ranjko molil; kajti vsakdo je
bil v sercu prepričan, da Elizabeta je zveličana in med
svetniki. Zato so pa tolikanj bolj Boga častili in hvalili,
da je bil vstvaril tolikanj lep izgled svoje ljubezni in
usmiljenosti. Že zdaj so stoteri in tisučeri sv. Elizabeto
na pomoč klicali, ter se jej priporočevali, naj jim še za-
naprej naklanja svojo pomoč v dušnih in telesnih potrebah.

169

„ Seje se strohljivo, nestrohljivo pa bo vstalo,
seje se neznatno, veličastno pa bo vstalo, seje se
slabotno, vstalo močno pa bo.  (1. Kor. 15, 42. 43.)
* /

Tičice nebeške.

Noč pred pokopom je bila v kapeli tudi opatica nekega
unanjega samostana. Ta hip pa čuje opatica, in pa še
druge osebe, ki so bile zraven, so cule neizrečeno prijetno
petje. Opatica gre z navzočimi iz kapele, pogledat kje
neki tako lepo pojo. Pa vidijo na strehi kapele polno
majhnih tiček, kakoršnih po tistih krajih še nikdar niso vi¬
deli. — Nekteri so djali, da so bili angelji. Ali tudi pri¬
roda in njene tiče pevke so delo Vsegamogočnega, kakor
so tudi angelji. In kakor tičke Boga slavijo s svojim ve¬
selim nedolžnim petjem, tako morda pač tudi Gospod
stvarjenja ž njimi včasih kako dušo poveličuje, ktera je
posebno Bogu podobna, in mu posebno prijetna.

Nekaj podobnega, kakor pri sv. Elizabeti, se je zgo¬
dilo o smerti sv. Frančiška. Tisto noč, ko je v samostanu
umeri, priletelo je veliko Škerjancev, ktere je zlasti rad
imel, in ktere je večkrat klical, naj ž njim Boga hvalijo.
Letajoči okoli samostanske strehe so gnali toliko ponočno
žvergoljenje ranjkemu na čast, da je bilo skoraj misliti,
tiči so postali angelji, ali pa so angelji spremenili se v ti¬
čice. — Nekaj tacega se je zgodilo tudi o smerti druzega
svetnika iz frančiškanskega reda, ki je slovel po svoji naj¬
slajši ljubezni do Boga in do ljudi. Ta mož je bil sv.
Solan iz Španije. Ko je v samostanu v Limi umiral, sedle
so mnogoverstne in prav lepe tičice na omrežje pred nje¬
govim oknom, ter so pet ur neizrečeno milo prepevale, ter
se niso dale odgnati po ljudeh, ki so skup hiteli. Svetnik
pa je izdihnil svojo dušo s svojimi navadnimi besedami:
„ Hvaljen Bog“.

„Kteri sejejo s solzami, bodo s petjem zeli a .

(Ps. 125, 5.)

Obraz svete Elizabete.

Zdaj, ko je njeno telesno življenje doveršeno, naj po¬
kažemo tudi njeno podobo. Neresnična je terditev, da se
da že iz vsakega obraza spoznati, kakšna duša je pod

170

njim; to ni res. Marsikdo ima tak obraz, po kterem bi
bilo soditi, ta in ta je prav pohleven, v resnici pa je
zdražljiv, serditljiv in sovražnih besedi. Po drugi strani

je pa spet mogoče, da ima kdo gerd obraz in neprijeten.
Ako pa človeka natančneje spoznaš, moraš ga ljubiti in

171

njegov značaj spoštovati, in potem skoraj ne vidiš, da na
obrazu njegovem ni lepote.

Duša in njene lastnosti pa vendar uplivajo in delujejo
na obraz, vsaj memo grede, za nekoliko trenotkov. Naj¬
lepši obraz ima nekaj zopernega, gerdega, ako v človeka
jeza ali kaka druga huda strast divja; nasproti pa je tudi
gerd obraz milejši, ako je človek do družili prijazen, do¬
brohoten in ljubeznjiv.

Ako je pa človek leta in leta kaki čednosti ali pa
kaki strasti udan, tedaj si bo tisto, kar se je v duši po¬
rodilo, počasi prederlo ven in kolikor toliko na obrazu se
pokazalo. Zatorej se pogostoma zgodi, da mladeneč prav
lepega obraza, ko se je vdal nepoštenemu življenju, zgubi
zadnjo sled lepote, da dobi divji in zversk obraz. Po
drugi strani pa se dobijo stari ljudje, ki so prav za prav
lepši kakor so bili v mladosti. Dohrotnost, v kteri so
mnogo let živeli, je spremenila in olepšala naposled celo
njih pogled in njih obličje.

Kako pa je z obrazom sv. Elizabete v tem oziru?
Najstarejša njena slika je v stolni cerkvi v Mariboru v
velikem altarju. Ta podoba je fino iz kamena izsekana,
okolj dveh čevljev velika. Ker je bila ta cerkev kmalo
po njeni smerti začeta, smemo misliti, da je podobar, ki je
delal to podobo, deželno grofinjo sam z obličja poznal, in
da je dal svojemu delu pravo podobnost. V obrazu te
podobe pa je ravno to najbolj izraženo, kar se je v duši
in v življenji sv. Elizabete razcvelo do najviše popolnosti;
sveta resnoba in pa dobrota na lepem mladem obrazu.

Sicer bode pa telo vsacega človeka še le po vstajenji
zadobilo svojo popolnoma podobo in zunaj se bo kazalo
tako, kakoršna je njegova duša. Bolj je duša po grehih raz-
djana in ognušena, ko na onkraj pred sodnika pride, to¬
liko gerše bo tudi telo, s kterim se mora združiti po vsta¬
jenji. Nasproti pa lepša je duša po čednostih in dobrih
delih, lepše bo tudi telo, s kterim se bo po vstajenji pred
vsem svetom pokazala. Njeno telo bode podobno tistej
nebeški lepoti, v kteri se je bil spremenjen Gospod po¬
kazal na gori Tabor. Zatorej bi bilo neskončno pamet¬
nejši, da bi take osebe, ki se rade lišpajo in lepotičijo z
gerdim okrasjem, raje na to mislile, da bi bile znotraj
lepo ozaljšane s pobožnostjo in čednostjo. S tem bi imele
veliko dobička za svojo neumerjočo dušo, in pa tudi v
svoje telo bi položile kal neskončno večno lepe mladosti.

172

„Naše ponižano telo bo sprepodobil, da bo
enako telesu-njegove slave, z močjo , po kteri si more
vse podvreči (Fil. 3, 21.)

Zdaj pa se povernimo od podobe sv. Elizabete k njeni
osebi.

Prijateljstvo še na oni svet.

V reinardovskem samostanu, kamur je bil deželni grof
Ludovik tako rad zahajal, in kjer je bil tudi pokopan, je
bil neki samostansk brat, Volkmar po imenu, ki je kot
izučen mlinar oskerbljeval samostanski mlin. Bil je po¬
sebno pobožen in svet mož. Nalagal si je najostrejša po¬
korila , ter na golem nosil železen oklep, da bi vso spo-
hotnost v sebi zaterl. Deželna grofinja je pogostoma ro¬
mala na grob svojega ljubega soproga. O tej priliki je
spoznala tega mniha, kteri se jej je bil priljubil zato, ker
je opazila na njem nenavadno bogoljubnost. In ker je
bila sama tako priprosta in serčno ponižna, mislila se je,
tako dober kristjan, ki je ta mnih, bi ji utegnil pač tudi
kaj k zveličanju pomoči. Priporoči se tedaj njegovi mo¬
litvi, ter sklene ž njim duhovno prijateljstvo, podavši mu
roko. Iz ponižnosti, da ga kneginja toliko čisla, in se to¬
liko poniža, zarudi brat v obraz, ter skoraj ne more, da
bi kneginji podal svojo grobo od mlinarskega dela terdo
roko.

Neki dan pa brat Volkmar mlinsko kolesje popravlja.
Zdaj potegne veter, kolo se zasuče, mu zgrabi roko, raz¬
kolje in stre. Terpel je grozno velike bolečine, ktere pa
je prenašal kerščansko poterpežljivo. — Ponoči pa, bilo je
dne 11. novembra, ravno ko je Elizabeta umerla, je bil
Volkmar v cerkvi, bdel in molil, in na glas stokal od pre¬
velikih bolečin. Ta trenotek pa zagleda pred sabo služab¬
nico božjo Elizabeto, krasno oblečeno, in žarečo v neizre¬
čeni svetlobi. Prikazen ga prijazno ogovori: „Moj brat
Volkmar, kaj delaš, kako ti je ? u  — Mnih se zelo začudi,
ko spozna v bliščeči svetlobi kneginjo; vendar ni mislil,
da bi bila umerla njegova duhovna prijatljica, in zato
pravi: „Ali kako je, moja gospa, da ste zdaj tako lepo in
svetlo opravljeni, saj ste imeli sicer navado, da ste jako
priprosto nosili?“ — Nato mu ranjca odgovori: „Stan sem
spremenila 14 . Rekši te besede, prime ga za roko, s ktero
jej je nekdaj v roko segel, sklenivši duhovno zvezo, in

173

ktera je bila zdaj hudo poškodovana. Ko se brat Eliza¬
betine roke dotakne, ga nekaj silno pretrese, tako da se
skoraj zgrudi; ob enem pa tudi čuti, da ima roko zdravo.

Prikazen zgine. Zdaj je hvalil Gospoda, da mu je po
Elizabeti zdravje dodelil.

174

Zveze, btere imajo posamni ljudje med sabo, bodi po
telesni sorodnosti ali možitvi ali ženitvi, ali po čutni
ljubezni, se na onkraj ne raztegnejo vse — ali duhovna
sorodnost, prijateljstvo in ljubezen, ki jo imajo samo duše
med sabo, in ktera je v Kristusu uterjena, take vezi pa
po smerti ne prenehajo. Misliti smemo, da je popolnoma
gotovo, da taka ljubezen, ki s telesom nima nič opraviti,
ampak ima v Bogu svoj vzrok in svoj pomen, da take
ljubezni smert ne izbriše in ne uniči, kakor počutno lju¬
bezen.

„Bog ni Bog mertvih, ampak šivih; zakaj v
Njem vsi šive.“  (Luk. 20, 38.)

Drobtine iz nebes.

Marsiktera družina je že skusila, da če kdo iz med
družino umerje, ki je bil posebno pobožen, na primer, kak
bogoljuben otrok, da v hišo pogostoma dojdejo posebne
milosti, postavim, na enkrat je rešena kake velike skerbi,
ali kak lahkomišljenec ali terdovratnež se spreoberne. Po¬
znati je, da molitev ranjeega pred Bogom v nebesih več
velja, kakor je mogla veljati na zemlji. — To najdemo
zlasti pri svetnikih, tudi pri sv. Elizabeti, da so po
smerti pred Bogom več izprosili, kakor tedaj, ko so na
zemlji živeli.

Kakor je zveličana Elizabeta koj po svoji smerti be¬
nediktinskemu bratu pomagala, tako je še drugim čudo¬
vito pomogla, ako so se zaupljivo priprošnji ranjce pripo¬
ročali. Keki redovnik iz cistercijenskega samostana je imel
že 40 let neko dušno bolezen, britkoserčnost, otožnost: naj
je bral ali molil, kar je hotel, in kakorkoli so ga tolažili,
vse je bilo zastonj. Taka dušna muka je pa veliko hujša,
kakor so telesne bolečine, ker glaje dušo, vir človeškega živ¬
ljenja. Zdaj mu pa na misel pride, kaj ko bi se zaletel
k tako sveti in usmiljeni duši, kakor je blažena Elizabeta,
ali ne bi mti kje pomogla. Takoj drugi dan po njenem
pokopu gre k njenemu grobu, poklekne ter se priserčno
priporoča v predobrotno serce ranjce. In po molitvi mu
je bilo tako pri sercu, kakor je na videz mertvemu, ki je
v ozki rakvi zabit, ko se zbudi, pa se velikega strahu sam
pomoči ne more, ako se mu na enkrat pokrov z rakve
vzame. Mnih je bil olajšanega serca, popolnoma ozdrav-

175

ljen. Po takem je mogla Elizabeta, ki je bila na zemlji
tolikanj stiskana in žaljena, ki je pa v nebesih s svojo
priprošnjo marsikterega nesrečnika potolažila, reči z apo-
stolnom:

„ Hvaljen hodi Bog in Oče našega Gospoda
Jezusa Kristusa, Oče usmiljenosti in pa vše utehe,
ki nas tolaži v vsaki stiski, da hi mogli tolažiti
one, ki so v vsaki stiski, s tisto tolažbo, s ktero nas
same Bog tolaži.“  (2. Kor. 1, 3. 4.)

Peklenski požar ugašen.

Neki ojstroumen cerkven učenik pravi: „Spreobemenje
grešnikovo je veči čudež, kakor obudanje Lazarjevo, in
celo veči, ko ustvarjenje sveta. u  Po prošnji sv. Elizabete
so se čudovito ozdravljale dušne bolezni. So strasti, ki
dušo tako hudo ujedajo, kakor sam merčes iz pekla, kakor
oerv, ki je zmeraj lačen in ki zmeraj glaje, strast, ki
je zmeraj novih grehov lačna. Konec tega grešnega žertja
je večno pogubljenje, če usmiljenost božja in pa vsemo¬
gočnost še o pravem času uboge duše ne reši, in iz hude
strasti ne potegne, kakor goreče poleno iz ognja.

Velik gospod, imeniten po rodu in vzvišen po stanu,
je padel v ostudni greh zoper šesto zapoved. Tudi tukaj
je bilo, kakor je rekel Zveličar: „Kdor greh dela, je
sužen greha“.  Nesrečni ta gospod še ni zapadel po¬
polni oterpnenosti, še mu je vest hudo očitala, ter ga stra¬
šila. Ali dobri sklepi, ktere je vselej pri spovedi naredil,
bili so po silni skušnjavi takorekoč mahoma poderti, po¬
plavljeni , odneseni; in pogostnejši je zmogla skunjava,
močnejši je bila grešna navada. To pa vsakdo spozna, da
kolikor viši je stan, ki se mora tega greha varovati, to¬
liko ojstrejša kazen mu tudi preti.

Skoraj bi že bil obupal ali pa v smertni greh se za¬
zibal. Zdaj pa milost božja vanj posije, na misel mu pride,
pomoči iskati na grobu sv. Elizabete, pri kteri jo je to¬
liko jih našlo v telesnih potrebah. Tukaj moli prebritko
in z velikim zdihovanjem. Njegov duh in pa njega vest
sta ga tožila zavolj omadežanega življenja in zavolj one¬
snažene duše. Tukaj moli dolgo, veliko ur, joka in plaka,
ter obžaluje svoje pregrehe, tukaj na grobu preusmiljene
gospe — ta silno obteženi grešnik.

176

Tudi največi grešnik sme prositi Boga, in naj Ga tudi
res prosi; kajti Bog gleda tudi še na največega grešnika,
sicer ne z dopadenjem, pa vendar z usmiljenostjo, ter
čaka njegovega spreobernenja.

Pa tudi ne smemo pozabiti, da je Bog neskončni tudi
neskončno svet, in da molitev iz prav nečedne duše mu
je blezo tako prijetna, kakor komu besede človeka, ki ima
hudo sapo. Le molitev pravičnega veliko premore. Kdor
pa ima hudo vest, ta pač sam dosti ne zaupa v svojo mo¬
litev. Iz tega ozira je nauk katoliške cerkve tako tola-
živen, namreč nauk, da grešni človek more svojo grešno
molitev popraviti in poboljšati z molitvijo pravičnih, da jo
tako rekoč pozlati, in pred Bogom prijetno stori, če svet¬
nike na pomoč kliče, naj njegovo molitev se svojo podpro
in poterdijo. Tudi ni brez ponižnosti, ako se grešnik svet¬
nikom priporoča, naj bi njegovo molitev prav podpirali. —
Ta gospod je tudi že večkrat molil, da bi bil te strasti
rešen, ki ga je vedno hujši mučila. Ko je pa dolgo in
goreče molil na grobu sv. Elizabete, dobi določeni odgovor,
odgovor namreč, da je sterta veriga njegove strasti in da
je svoboden kristjan. Notranji ta odgovor je bil tudi res¬
ničen, ker ga je poterjevalo njegovo lepo življenje. Svo¬
jemu spovedniku, Konradu, je še večkrat povedal, da od
tiste molitve je nečista poželjivost v njem ugasnila, in da
zdaj nima več tako silnih skušnjav, in če ga včasih kake
majhne napadejo, prav lahko jih premaga.

Ljudje veliko bolj želijo, da bi bili rešeni telesnih nad¬
log kakor pa dušne bolezni. Človek je že tako ustvarjen,
da se derži bolj čutnega kakor dušnega, in da se veliko
bolj briga za zunanjo in telesno. Pa še veliko drugih
grešnikov je bilo, ki so pomoči iskali na grobu sv. Eliza¬
bete, da bi bili svojih hudih strast in grehov rešeni. Mnoga
poročila nam naravno pripovedujejo, kako so bili rešeni
napuha, ali jeze, ali zavisti, ali skoposti, in drugih glavnih
grehov. Pa tudi ni majhen nepokoj in majhno terpljenje,
kedar se grešna navada in pa žaljena vest v duši borita.

„Uvala bodi Bogu, da zdaj vi, hi ste bili
sušni greha, od serca poslušate nauk, hi sem vam
ga oznanjal .“ (Rim. 6, 17.)

177

Reši nas hudega.

Trojna stiska človeka na zemlji silno tare: telesno
terpljenje, skerb ali žalost duše, in tretja najhujša stiska
je grešna navada, znamenje peklensko. Videli smo, kako
je Elizabetina priprošnja prosilce iz te trojne stiske rešila.
Samostanski brat je zadobil zdravo roko, oistercijenski re¬
dovnik mir vesti, nesrečni gospod pa zderžnost.

Ali to je bil le začetek najmnogoterših prečudnih
ozdravljenj , ki so se godile na priprošnjo sv. Elizabete.
Neka nora oseba je nekdaj eno prav pametno zinila. Djala
je: „ Vsaka duša, ki pride v nebesa, povekša nebesa; in
vsaka duša, ki pride v peklo, zmanjša peklo". Obernimo
te besede na svet, pa recimo: „ Vsak grešnik več hudega
na svet prinese, svetnik pa vsak več dobrega." Resnica
teh besedi se je pokazala na sv. Elizabeti, že na živi, še
bolj pa na mertvi. Poslušajmo očividca. Takrat je živel
cistercijenski redovnik, Cesarij, po imenu, ki je bil naj¬
boljši pisave c tedanjega časa. Zatorej so ga nagovarjali
Konrad in še drugi, naj popiše čudovito življenje sv. Eli¬
zabete , Bogu na čast in kristjanom v spoabujo. Cesarij
je odgovarjal, da ni vreden, tacega dela se podstopiti.
Ker so ga le še prosili, se je udal, in zaupajoč na božjo
milost in pomoč sv. Elizabete, spisal je njeno življenje.
On piše:

„Ker je hotel dobrotni Bog razodeti zasluženje svoje
dekle, poveličeval je njen grob s tolikimi znamenji in ču¬
deži, da je iz raznih krajev ljudstvo skupaj vrelo, zdravja
prosit, ali pa molit. Slepi, bromovi, gluhi, božjastni in
bolniki vsake verste so ondi zdravje zadobili, in celo mertvi
so bili menda obujeni. Ne samo iz mogunškega okraja in
trirskega, ampak tudi iz daljnih krajev, iz kolonjske, bre¬
menske, in devinske škofije, so ljudje vreli v Maribor, da
bi zdravje zadobili ali pa molih. 'Kteri so se vračali, so
druge srečavali, in kteri so ozdraveli, so došlim oznanovali
božjo moč. Darovali so prav veliko, in z onimi darovi je
bila nad svetim grobom cerkev zidana. Takrat sem bil
tudi jaz tam, in ne pomnim, da bi bil svoj živ dan toliko
ljudstva skupaj videl, kolikor ga je tedaj bilo v Mariboru.
Brez velikega truda ni nihče v cerkev prišel ali pa iz nje.
Glejte, tako je Elizabeta skazala se pomočnico: na zemlji

Križana usmiljenost. 12

178

je pomagala ubogim in siromakom, zdaj pa v nebesih mi¬
lostno uslišava te, ki njene priprošnje iščejo. “

„Blagor ti, dobri in zvesti hlapec, ker si bil
v malem zvest, te bom čez veliko postavil; pojdi v
veselje svojega Gospda.“  (Mat. 25, 21.)

Čuden je Bog v svojih svetnikih.

„Čez  veliko te bom postavil^,  glasi se Go¬
spodova obljuba. Pri sv. Luku (pogl. 12, v. 44) Gospod
še več obeta zvestemu hlapcu: „Resnično, povem
vam: ^Postavil ga bode čez vse svoje dobro .“
Te Gospodove besede prav določno j pravijo, da duša, ki
sodbo po smerti pred Bogom prestane, oblast in gospo¬
darstvo zadobi. Ce imajo po sv. pismu celo angelji moč
kaj storiti na zemlji, zakaj bi te moči ne imele tudi an-
geljsko čiste duše, ki so prej bivale na zemlji? Zato je
vse po redu božjem in njegovemu gospodarstvu primerno,
da njegovi zvesti hlapci in dekle kaj storiti zamorejo na
zemlji.

Zapisanih je veliko število čudežnih ozdravljenj, ki so
se godile na prošnjo sv. Elizabete. In ti čudeži so prav
popolnoma gotovi in dokazani. Reč je namreč taka. Re¬
dar se v Rim sporoča, da ta in ta oseba je nenavadno
sveto živela, da so po njeni prošnji se čudeži godili, in da
naj se zatorej med svetnike uversti: tedaj začnejo o tem
silno natančno in ojstro preiskavati. Kteri so bili čudežno
ozdravljeni, ali pa sorodniki in očividci, morajo svoje be¬
sede s prisego poterditi, sicer besede ne veljajo nič. In
celo zdravniki, ki so bolnike zdravili, morajo zaslišani biti,
kaj in kako mislijo o tem ozdravljenji. Sploh moramo
reči, da najvestnejši sodniki hudodelstva ne morejo skerb-
nejši preiskavati, kakor se preiskava svetnikovo življenje.
Kakor se ondi zagovornik postavi, ki hudodelnika brani:
tako postavijo svetniku ugovornika , ki na dan spravlja
vse pomiselke zoper življenje in čudeže tega, ki se ima
svetnik razglasiti.

Ko je imela deželna grofinja turinška v versto svet¬
nikov postavljena biti, ni se to lahko in hitro zgodilo. K
grobu ranjce so ljudje vedno mnogoštevilnejši prihajali, in
zmeraj se je govorilo o novih čudežnih ozdravljenjih.
Konrad je menil, da zdaj je čas, da to stvar papežu na-

179

znani, ter priporoča, da se Elizabeta svetnica oznani. Daši
tudi je bil papež Gregor IX, še ko je bogoljubna kneginja
živela, veliko slišal o njeni čudoviti ponižnosti, dobrotlji¬
vosti in prostovoljni ubožnosti, vendar ni takoj odobril in
poterdil Konradovega predloga, ampak Konradu je naročil,
naj z nadškofom mogunškim in z drugimi to stvar na¬
tanko preiskuje, in potem v Rim sporoči.

Zgodi se, kakor je papež zahteval. Konrad je z leče
oznanil, da naj se oglasijo vsi, kteri so na prošnjo ranjke
deželne grofinje nenadoma ozdraveli, ali sicer kako pomoč
zadobili. Na to je prišlo prav veliko ljudi, kteri so iz
hvaležnosti in na čast sv. Elizabete povedali milosti, ktere
so na njeno priprošnjo zadobili. Kar so pripovedovali, to
so s prisego poterdili. Konrad je vse natanko zapisal,
pisma pa v Rim poslal. To poročilo je še dozdaj ohranjeno.

V tem pismu je o življenju sv. Elizabete našteto
34 čudežev, kteri so se po njeni smerti zgodili, in kteri
so bili s prisego poterjeni. — Ohranilo se je še drugo po¬
ročilo o 58 čudežnih ozdravljenj, ki so se zgodila na proš¬
njo sv. Elizabete, a niso zaprisežena. Gotovo je bilo še
veliko drugih čudežnih uslišanj, ki se pa niso naznanile,
ker niso mogli vsi ozdravljenci v Maribor dospeti, ali pa
ker niso vedeli za Konradov poziv. —• Jaz pa mislim, da
je še dandanes uslišana marsiktera molitev, ki je z zau¬
panjem na čast sv. Elizabete opravljena; zakaj ona je še
dandanes tako usmiljena, kakor je bila svoje dni, in je še
dandanes Bogu tako ljuba in prijetna, kakor perve dni po
svoji sveti smerti.

„ Veliko premore goreča molitev pravičnega. u

(Jak. 5, 16.)

Vo!k in jagnje.

Konradovo prizadetje, da bi bila njegova hči svetnica
oklicana, ni imela uspeha, ker je prezgodaj življenje zgubil;
ubili so ga v gozdu. Za to mu je pa Bog obudil takega
namestnika, o kterem bi živ človek ne bil mislil, da se
bode za Elizabetino zasvetničenje poganjal. Tudi tukaj
je Bog pokazal resnico Salomonovih besedi: „Kakor po¬
tok je kraljevo serce v gospodovi roki; ka-
mur hoče, ga napelje.  “

Povedali smo poprej, kako je bil tudi Konrad, naj¬
mlajši brat deželnega grofa, hudodelstva deležen, ko je

12 *

180

Henrik svojo žlahtnico, udovo, tako sramotno preganjal.
Ce druzega ni bil kriv Konrad, vsaj tega je bil, da se
zanjo kar nič ni potegnil; vsled svojega ravnanja je bil
vlado haske dežele v svoje roke dobil. Ta gospod je bil
strasten, bojaželjen človek, ki ni prenesel razžaljitve, če
se zanjo ni maščeval. Nekdaj, na priliko, se je bil spo¬
rekel z mogunškim nadškofom, Zmagomirom, ter se tako
daleč spozabil, da je celo škofa z rokami osuval. Potlej
je zbral veliko vojsko, plane v nadškofovo deželo, oropa
in razruši več vasi, ter se tako nad nedolžnimi podložniki
maščuje.

Tudi mesto Friclar je slišalo mogunškemu škofu. Kon¬
rad gre s svojo vojsko nad to mesto, je oblega, požge
predmestja, podre mline in mostove. Naslednje pa zažene
še ogenj v mesto, ter ga naskakuje, dokler se ne uda.
Veliko prebivalcev je pomorjenih, vse mesto ga izropano,
stolnica, vse cerkve in samostani požgani; vormški škof,
prošt, mnogo korarjev in okoli 200 vojakov je bilo ujetih;
bukve, kelihi, cerkvena oprava, ostanki svetnikov, so bili
povsod raztreseni; in celo presvete hostije so hudobneži
na tla zmetali. To se je zgodilo eno leto po Elizabetini
smerti.

Po tem grozovitem vojaškem delu se verne deželni
grof s svojima pajdašama na svoj grad. Nekega dne pa
pride v grad neka ženska, morda beračit, ki je bila zarad
svojega vlačugarstva ostudna pogledati. Deželni grof jo
sreča in dobro ošteje, zakaj tako gerdo živi. Videti je, da
je bil v tem oziru, kar njega zadeva, cist, dasi je bil sicer
bolj divji in neukrotljiv. Ženska se jame jokati in pravi,
da le najhujša sila jo je tako daleč prignala. Deželnemu
grofu se smili nesrečna stvar, zato jej ponudi, da hoče
zanjo skerbeti, če obljubi, da ne bode več nesramno živela.

Kedar se človek ohrabri za kako prav dobro, bogo-
ljubno djanje, tedaj ga Bog pogostoma že v sredi njegovih
grehov poplača z največo milostjo na zemlji, z milostjo
pravega spreobernenja. Taka je bila tudi tukaj. Po noči
ni mogel spati, take misli so se mu snule in motale po
duši, ki so spanec od njega podile. Jel je misliti, kako
je grešnico oštel in jej grehe očital, in jel je čutiti, kako
to oštevanje in očitavanje zadeva, njega samega. Notranji
glas mu je ostro govoril: „Ti imaš veliko več odgovarjati,
nego li ono ubogo ženstvo, ktero je velika sila v pregrehe
pahnila. Tebi pak je dal Bog vsega dosti, a zahvalil, si

181

se mu pa z velikimi grehi 11 . Tako je ujedalo vso noč
njegovo dušo, vsaj strah in svinčene skerbi človeku ne
dajo spati, ko bi tudi hotel. — Staro poročilo prav lepo
in naravno pravi: „Zdaj pa se je kesal deželni grof Kon¬
rad, ker je spoznal svoj greh, ki ga je storil nad Friclar-
čani, kterih veliko je vsmertil 11 .

Drugi dan pove svojima tovaršema, kaj ga je vso noč
tako hudo peklo. In čudno — tudi te dva viteza sta imela
tisti strah in tiste skerbi vso noč; oster plug — spomin
na prihodnji odgovor je razora val njuno dušo. Ker so
imeli vsi trije pa vsi ravno tisto noč jednaka svarila, niso
si upali prigovarjati si, da to so le prazne misli, ki se
navlečejo kakor oblaki, pa gredo spet. Kavno to, da so
imeli vsi trije, pa tisto noč, pa taisti strah, jih vse tri
omami in nagne, da sklenejo iti na božjo pot. Ko res
pridejo bosi, v spokorni obleki v romarsko cerkev, veržejo
se pred velikim altarjem sv. Nikolaja na kolena, ter po¬
nižno prosijo usmiljenega Boga, naj jim odpusti. Spoved
opravijo pri dotičnem g. župniku. Ta jim pa svetuje, ker
so bili še samski, naj stopijo v nemški red, in tako s spod¬
budnim življenjem popravijo svoje poprejšnje grehe.

Med tem pa je bil deželni grof pri papežu Gregorju
IX. v Kirnu tožen, da se je s svojimi rokami pregrešil nad
posvečeno osebo nadškofovo. Ker je pa takim hudodel¬
stvom zapretena kazen izobčestva, bil je Konrad vsled
tega iz cerkve izobčen. In ker ni sprave z Bogom,
dokler in preden ni sprave tudi s cerkvijo, in ker je Kon¬
rad dobro poznal Gospodove besede, ki jih je rekel sv.
Petru: „Kar koli boš zvezal na zemlji, bo zve¬
zano tudi v nebesih; in karkoli boš razvezal
na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih“,  ni ka¬
zalo mu drugače, kakor da se je podal na daljno pot v
Kirn, da bi rešen bil izobčestva. Kolikor časa je bil v
Kirnu, je vsak dan 24 ubogih živil, ter jim sam stregel,
pa tudi z drugimi deli usmiljenja in ponižnosti je pokazal,
da se je resnično spreobernil. Naposled je bil izobčenja
rešen, ali pod to pogoj o, da se spravi in pogodi z nadškofom
mogunškim in pa z vsemi, kterim je krivico storil, da stopi
v kak red, da cerkve obilno obdaruje, da v Friclaru novo
stolnico sezida in verh tega še očitno pokoro dela.

Konrad je prišel kot zvest in stanoviten spokornik iz
Kima. če je veliko grešil, htel je tudi veliko zadostovati.
Pogodivši se z nadškofom, je skušal zlasti popraviti ne-

182

srečo, ktero je bil Friclarjem naredil. Storjeno škodo jim
je povernil iz lastnega premoženja, in je tudi prostovoljno
delal očitno pokoro. Bosonog, v sami srajci, gologlav z
bičem v roki, je šel v sprevodu pred cerkev, in veliko
ljudi ga je gledalo. Pred cerkvijo se ponižno verže na
kolena, prosi vse odpuščanja, molivši jim bič, naj ga
tepo. Izmed veliko ljudi pa, ki so prišli gledat očitnega
spokornika, je pa samo en sam bič prijel in nekolikokrat
po skesanem spokorniku mahnil — in to je bila neka stara
mamica. Taki pokori se podvreči, zlasti če gledamo na
stan spokornikov: da je bil vitez in knez v najboljših le¬
tih, za to je trebalo posebno velike milosti. In pač lahko
si mislimo, da prošnja njegove žlahtnice Elizabete v ne¬
besih ni bila brezuspešna. Veliko je ravno ona pripomogla,
da se je pod Kristusov jarem ponižno uklonilo nekdaj tako
terdo in prevzetno serce.

Ko je Konrad uravnal, da se ima ob njegovih stroških
sezidati stolna cerkev, odpove se življenju med svetom,
ter stopi v Mariboru v nemški red. Viteza pa, ki sta bila
njegova tovariša v grehu, sta htela biti mu tudi tovarša
na poti v nebesa. Zato stopita s 24 drugimi plemenitniki
v redovni stan. Slovesno je bil sprejet v cerkvi tistega
bolnišča, ki ga je bila Elizabeta postavila. — Od te dobe
je bil Konrad ves drugačen. Silovitost in krivico je silno
sovražil, in pa tako sveto živel, da so mu nadprirodne
moči prilastovali. Pozneje, leta 1237, so ga izvolili za naj-
višega prednika redu, in v tej visoki službi se je odlikoval
po dobrodelnosti, pobožnosti in hrabrosti. — Ta deželni
grof Konrad je bil tedaj, ki se je za Elizabetino zasvet-
ničenje posebno goreče poganjal.

Preden pa povem, kaj je storil za svojo sveto žlaht-
nico, bom povedal njegovo nadaljno življenje. — Leta 1240
je velik in škodljiv razpor nastal med cesarjem Miro¬
slavom II in papežem Gregorjem IX. Knezom je bilo do
tega, da se ta prepir poravna; in ker so menili, da je
Konrad najsposobnejši mir narediti, naprosijo ga, naj se v
Kirn poda. Tukaj pa v Italiji ga je smert čakala, kakor
njegovega ranjcega brata Ludvika. Stari rokopisi poročajo
to-le: „ Konrad, brat dragega spomina, nekdaj veliki pred¬
nik nemškemu redu, in knez turinški, v Kirnu zboli. Tu-
kaj ga je milost božja prestvarila do tolike čistote duše
in telesa, da o svoji bolezni ni mogel brez velike muke
nobenega človeka sterpeti, ki je bil s kakim smertnim

183

grehom obtežen; zatorej so morali tndi vsi njegovi posli
skerbno varovati se smertnega greha u . O svoji bolezni se
je bil Konrad tudi zamaknil. Ko ga potem navzočni re¬
dovnik, prav častitljiv in pobožen mož, popraša, kaj da je
videl, odgovori mu: „Bil sem pred stolom večnega sod¬
nika, kjer je bila moja duša ostro sojena. Sodnikova raz¬
sodba se glasi, ker je pravica tako zahtevala, na pet let
pokore v vicah. Približa pa se moja sestra Elizabeta, ter
mi takoj izprosi, da se mi pokora odpusti. Zatorej vedite,
da bom na tej bolezni umeri, in da pojdem v večno veli¬
častvo Konrad je res umeri v Rimu, 34 let star ; nje¬
gove kosti so v Maribor prenesli ter pokopali v lepi stol¬
nici, ktero je bil dal Elizabeti na čast sezidati, kjer ima
tudi lep grobni spominek.

„Bog noče smerti grešnikove, temuč da se spre-
oberne ter reši.“  (II. Pet. 2, 9.)

Zasvetničenje.

Že ko je šel deželni grof Konrad pervokrat v Rim,
pravil je papežu o svetem življenji svoje ranjke žlahtnice,
ter iskreno prosil, naj jo svetnico razglasi. Ali grofovo
prigovarjanje je zadelo na težave pri papežu, ne zato, ka¬
kor bi ne verjel svetosti ranjce Elizabete, ampak zato, da
se navadna pravila ne prekrenejo, in da se cerkvena pre¬
vidnost ne zanemarja. Vendar pa da papež primerni na¬
log škofu hildesheimskemu pa dvema opatoma, naj se pre¬
iskava o tej zadevi nadaljuje. Zdaj se spet oglasi, naj
vsi, ki so kako pomoč na prošnjo Elizabete zadobili, dolo¬
čeni dan pridejo v Maribor. Sestavi se na novo odbor,
duhovnikov in pravnikov. In pred ta odbor pride več
tisuč ljudi. Najbolj dokazanih čudežev, med kterimi je
bilo nekaj obujenj od mertvih, so zapisali 129, in zapisnik
previden s škofovim in opatovima pečatoma, za Rim od-
menili. Konrad z dvema redovnikoma gre v Italijo, in
papežu pisma nese. Spomladi pridejo v Perugijo, kjer je
bival papež s svojimi kardinali. Zdaj pismo izroče, in
papež ga odpre vpričo številne duhovščine. Papež pove
zbranej gospodi, kaj se mu poroča o življenji in čudežih
blage kneginje. Gineni in solzni poslušajo pričujoči, kako
silno ponižna je bila ta bogoljubna gospa, pa koliko lju¬
bezni do uboštva in usmiljenosti do ubogih da je imela.

184

Papež odloči, da binkoštni dan bode Elizabeta slovesno
svetnicam prišteta, tedaj ravno tisti dan, kteri cerkev po-
slanje onega praznuje, od čegar vsa svetost dohaja. To
se je godilo 1235. leta 26. maja. Ravno sedem let poprej
pa je bil ravno od tega papeža, Gregorja IX, v ravno tem
mestu Perugiji, Frančišek Asiski, začetnik treh redov,
svetnik oklican.

V slovesnem sprevodu, med donenjem godbe, se v do¬
minikansko cerkev pomikajo papež, patrijarha jeruzalemski
pa antijohijski, kardinali, in veliko nadškofov, vsi cerkveni
predstojniki, veliko duhovnikov pa mnihov, in premnogo
ljudstva. Vsi, kteri so šli s sprevodom, imeli so goreče
sveče v rokah. Deželni grof Konrad jih je dal presker-
beti, in jih sam porazdelil, da bi bila slovesnost tolikanj
povzdignjena. V cerkvi je moral kardinal dijakon brati
ljudem pisanje, kako je Elizabeta živela, in kako jo je
Bog s čudeži poveličeval. Verni v cerkvi so bili gineni,
da so se jokali, ko so se jim pravila dela in terpljenja
zveste služabnice božje. Sedaj opominja papež, naj molijo
vsi, da bi ga Bog v tej zadevi razsvetlil. Po pesmi „Pridi
sveti Duh 11 , moli papež na tihem in vse ljudstvo ž njim.
Nato pa si dene papež mitro (papeško kapo) na glavo, in
iz svojega prestola, slovesno izreče:

„Na čast vsemogočnega Boga, Očeta, Sina in sv.
Duha, na poveličanje in pomnoženje kerščanske katoliške
vere, z oblastjo tistega vsemogočnega Boga, blaženih apo¬
stolov Petra in Pavla, in pa s svojo lastno močjo izreku-
jemo in določujemo, da Elizabeta blaženega spomina, bivši
deželna grofinja turinška, j e sveta, in da se ima po¬
staviti v zapisnik svetnikov,  kakor jo tudi mi
zdaj vanj zapisujemo in ob enem ukazujemo, da vesoljna
cerkev vsako leto dan njene smerti, 19. novembra, slovesno
in pobožno poveličuje. Z ravno tisto močjo dodelimo tudi
vsem vernim, ki se skesano spovejo, in njen grob tisti dan
obiščejo, odpustek enega leta in 40 dni 11 . — Zdaj zazvo¬
nijo vsi zvonovi, orgle veselo zadone, in papež sam za¬
poje zahvalno pesem, in vse ljudstvo jo radostno za njim
popeva.

če nazaj pomislim na .zahvalno pesem, ktero je dala
pregnana kneginja, v velikem mrazu, opolnoči v frančiš¬
kanski cerkvi v Izenaku zapeti — in jo primerjam s to
zahvalno pesmijo, ktero so peli lepi binkoštni praznik v
laškem mestu Perugiji, sam papež in najviše glave ker-

185

ščanstva in pa vse ljudstvo tujega jezika, sv. Elizabeti na
čast, — kolik razloček med tedaj in sedaj!

Ko dokončajo prekrasno pesem, zakliče kardinal, kakor
je navada o zasvetničenju: „Prosi za nas, o sveta Eliza¬
beta, aleluja!“ Na to zapoje papež pervi pot, od njega se¬
stavljeno molitev, kakor jo molijo še zdaj, čez več ko 600
let, vsi mašniki katoliške cerkve:

„0 usmiljeni Bog, razsvetli serca svojih ver¬
nih, in po veličastni priprošnji blažene Eli¬
zabete daj nam srečo sveta zaničevati, in
vsikdar se nebeške tolažbe veseliti. Po Je¬
zusu Kristusu, Gospodu našem, Tvojem Sinu,
ki s Tabo živi in kraljuje, v edinosti s sv.
Duhom, Bog od vekomaj do vekomaj. Amen.“

V samostanski cerkvi v Perugiji pa so dominikanci
pervi altar postavili na čast sv. Elizabete, in od one dobe
je vsako leto na njen dan slovesno sveto opravilo.

Po tej veličastni slovesnosti v cerkvi je napravil Kon¬
rad velike gostije, h kterim je bil povabil nad 300 duhov¬
ščine, pa tudi bližnjim samostanom je poslal vina in jedi.
Razun tega je dal tudi mnogo tisuč ubogim, sploh vsa¬
kemu revežu, ki je hotel, mesa, kruha, vina, denarja, naj
bi tudi ljudje po Italiji znali, kako ljubomila, dobrotna
gospa je bila ta, ki je bila zasvetničena, in kteri na čast
se delijo tolike dobrote. — Papež razspošlje vsemu kato¬
liškemu kerščanstvu pismo, v kterem javlja, da blažena
Elizabeta je svetnica.

Tako neizrečeno slovesno so častili ženo, ktero so bili
svoje dni zarad njenega ponižnega ubožnega življenja za
noro razupivali. A kje je zdaj tista prevzetna Neža, in
njena ošabna mati , deželna grofinja Sofija, ki ste deklico
Elizabeto zarad njene pobožnosti zasramovali? In kje so
zdaj tiste napuhnene dvorjanke, tiste žlahtne gospe, ki so
odrekovale, da bi bila brezkrajno usmiljena gospa Eliza¬
beta prava, kneginja? — Ni jih, pokopane so, strohnele so,
pozabljene so; in kam so šle njih uboge duše, tega jaz
ne vem. — Toda spomin te slavne svetnice se od onih pa
do teh dob po vseh katoliških cerkvah po vesoljnem svetu
slavi vsako leto 19. dan novembra. — To je zdaj tista
uboga siva ženska, ki je hodila v zakerpani obleki, ki je
dan na dan bolnikom stregla v bolnišči, ki je doma po-

186

metala, ki se je pustila od svojih dekel zmerjati, ki se je
ostremu spovedniku Konradu kaznovati dala, in ki je bila
zarad !njega sramotno opravljana. Zdaj tudi ona lahko
reče, kakor je nekdaj djala preblažena devica:

n Moj a duša poveličuje Gospoda, in moj duh se
veseli v Bogu , mojem Zveličarju, her je pogledal
na nizkost svoje dekle; zakaj glej, odslej me bodo
blagrovali vsi rodovih  (Luk. 1, 47. 48.)

Sveto truplo.

Zveličarja so vlekli v groznem zasramovanji na kal-
varsko goro, da ga ondi razpno in nabijejo na križ, kte-
rega je moral nositi na lastnih ramah. Kako je pa zdaj
ž njegovim telesom? Po vesoljnem svetu, po jezero in
jezero krajih, nosijo Gospodovo Telo v sprevodu, s to¬
likim spoštovanjem, s toliko častjo, in tako lepo, kakor le
kraj premore. Nekaj podobnega se je godilo tudi s trup¬
lom Jezusove hčere, sv. Elizabete. Ker je imela življenje
polno terpljenja in bolečine, polno zasramovanja, oprav¬
ljanja, preganjanja, polno vsega hudega, ki ga še ni kmalo
kdo imel pa v tako kratkem času, imela je po smerti že
na zemlji poveličana biti: njeno telo so prenašali s toliko
častjo in radostjo, kakor bi šli v sprevodu s sv. Rešnjim
telesom.

Ko je došlo papeževo pismo na Nemško, da je Eliza¬
beta svetnica razglašena, določi mogunški nadškof Zma-
gomir, da 1. dan maja prihodnjega leta se imajo kosti
svetnice vzdigniti. Skoraj za leto dan je odložil to sve¬
čanost , da se ta stvar povsod razve, in da se ljudje na
njo pripravijo. Toda stvar sama se je veličastnejši raz¬
vila, kakor je nadškof mislil. Ko določeni dan zasvita,
gibalo se je tako strašno veliko sveta v Maribor, da jih
je bilo, kakor staro poročilo kaže, več ko en miljon; ljudje
so sami sebi se čudili, da jih je toliko, ter djali, da več
sto let toliko sveta ni bilo skupaj. Ljudje niso prihajali
samo iz vsega Nemškega, ampak tudi z Ogerskega, Češ¬
kega, Francoskega, in drugih dežel. Razun neštete mno¬
žice mašnikov, redovnikov, opatov, je še dvanajst cerkvenih
glav naštetih, ki so bili pri tej svečanosti; škofje in nad¬
škofe, in celo sloveči nemški cesar Miroslav II, tedaj naj-

187

močnejši vladar na zemlji, je bil prišel z veliko vojvodi,
knezi in grofi.

Bratje nemškega reda so delali priprave, da slovesno
vzdignejo kosti sv. Elizabete. Ko odpro zidani grob v
cerkvi, in ko kamnitno ploščo z njega odmaknejo, truplo
prelepo in prijetno zadiši. Bratje se temu začudijo, zlasti
še, ker truplo ni bilo maziljeno, in ker tudi nikakih dišav
niso v grob djali. Truplo je bilo popolnoma celo in ne-
strobneno, dasi je bilo preteklo več nego pet let, od kar
je bilo pokopano. Roki ste bili na persih skrižani. Bratje
oblečejo truplo v škerlat, ter ga denejo v novo rakev iz
svinca.

Ko se je nekoliko zdanilo, zbere se vse ljudstvo okoli
cerkve, v kteri je bila Elizabeta pokopana; in le z velikim
naporom so cesarju pot naredili skoz neštevilne množice.
On sam gre v zidan grob, spoštljivo poljubi rakev, ter jo
s škofi vzdigne iz grobljine. Godba svira, petje se raz¬
lega, sprevod se pomika, cesar pa in škofje in vitezi, in
vojvodi si štejejo v čast, da morejo na rame vzeti nosila
s svetim truplom.

Da bi cesar vsemu svetu pokazal svoje veliko spošto¬
vanje do te prečudne gospe, djal si je na glavo krono,
znamenje svojega cesarskega veličastva, pa oblekel se v
v tisto balo, ktero je Elizabeta nosila v globočini svojega
ubožnega življenja; in pa bos je šel. Za njim so stopali
drugi vladarji, volilni knezi in drugi velikaši rimskega
cesarstva, vsi z zlatimi kronami na glavab. Za temi pa
so šli škofje in opatje in cerkveni predniki, vsi v svoji
praznični cerkveni opravi.

V svečanem sprevodu zdaj truplo preneso, da ga iz¬
stavijo, naj ga ljudstvo časti. Ko se ta sprevod slovesno
in počasi giblje skoz jezero in jezero ljudstva, in ko ljudem
zadiši prijetni dub svetega telesa, nastalo je brezkončno
veliko in pobožno veselje. Nektere besede in vskliki tega
vseobenega oveseljenja so se celo dozdaj obranile. — „0
presveto, preblaženo truplo, ki pred Bogom toliko pre-
moreš, pri ljudeb pa toliko čudežnih moči imaš! Ktero so
za noro in blazno imeli, ona je s svojo blaznostjo svet
osramotila! Poprej so angelji obiskovali njen grob, zdaj
pa ljudstvo skupaj biti počastit jo, in največi knezi, sam
cesar, se jej uklanjajo. V življenji je zaničevala slavo
tega sveta, se odtegovala imenitnim in visokim družbam,
zdaj pa je postavljena in počeščena z najvišim veličastvom

188

papeževim in cesarjevim. Njo, ki je vselej zadnje mesto
volila, ki je na tla sedala, ki je ubožna in zaničevana v
prahu ležala, to zdaj knežje roke povzdigajo k n a j v e č i
časti. Pa si jo je tudi zaslužila; kajti sama se je osiro¬
mašila, vse poprodala, kar je imela, da si je kupila biser
večnosti". Tako je blezo ljudstvo govorilo.

Ko tedaj truplo na primerni očitni kraj postavijo, slu¬
žil je nadškof Zmagomir veliko sveto opravilo. O daro¬
vanji pristopi cesar k odru, ter dene svetemu truplu zlato
krono na glavo, rekoč: „Ker je nisem smel na zemlji ven-
čati cesarico, hočem jo zdaj s krono počastiti kot večno
kraljico v božjem kraljestvu". Potem pa sam spremlja k
darovanji mladega deželnega grofa Hermana, sina svet¬
nice; njeni dve hčeri Sofijo pa Jedert pa spremi cesarica
Izabela.

Telesnim ostankom te ponižne kneginje so skazova-li
tukaj tako izredno čast, kakor še malokteri ženski na
zemlji. — Gotovo je bil tudi posebni božji namen, da so
bile zraven tudi tiste tri osebe, ktere so kneginjo poznale,
ko je bila največ ponižana, in ktere same so bile Eliza¬
beti živi biči, taki biči, s kterimi je bila Elizabeta veliko
mučena in na tla pobita: stara deželna grofinja Sofija, ki
je otroku in mladi nevesti Elizabeti toliko žalega in terp-
kega rekla, in obadva svaka Henrik in Konrad, ki sta
vdovo z nedorastlimi otroci grozovitno pahnila v največo
revščino. Zdaj so videli in slišali, kako čezmerno slavijo
naj viša gospoda na zemlji truplo tiste, ktero so oni poprej
zaničevali in zasramovali. Tudi ti trije pokleknejo pred
rakev, ter molijo dolgo. Morda so ranjko pač prosili od¬
puščanja, in da naj jim s svojo prošnjo v nebesih z dobrim
poverne, kar so ji na zemlji hudega storili.

„Terdno sem upal v Gospoda, nagnil se je Ic
meni, ter uslišal moje vpitje; in iztekel me je iz
jame siroščine in iz blatne grezi, in na skalo je
postavil moje noge. “ (Ps. 39, 1 2.)

Olje.

Slovesnosti, ki so se veršile pri izstavljenem truplu,
so terpele delj časa; vsaka družba neštevnih romarjev je
htela imeti svoje posebno opravilo in svoje posebno pope-
vanje na čast sv. Elizabete. Tudi neizmerno veliko in

189

dragocenih, daril so prinesli. Kajti imeli so namen, da
bodo postavili veliko in krasno^ cerkev, v kteri naj zana-
prej počiva, in češčena bode. Zenske so dajale perstane
in uhane in še drugo zlato in sreberno krasotičje. Drugi so
dajali spet drugačne pa veliko vredne dari, in spet drugi
so se zavezali, da bodo to in to za zidanje storili.

Med temi slovesnostmi pa ljudje zvedo za neko drugo
prikazen, ki je vse napolnila z veliko radostjo. Cez ne¬
koliko dni najdejo fino. lepo dišeče olje, ki je kapljalo iz
udov svetega telesa. Ce so jih obrisali, so se kapljice z
nova pokazale, kakor rosa na travi. Ljudstvo in duhov¬
ščina vsi so se jako veselili tega novega pričala, s kterim
je Bog razodel, kako prijetna mu je zvesta njegova slu¬
žabnica. To olje so skerbno pobrali, ter ž njim bolezni
zdravili, pa rane celili.

Ravno to — namreč, da so sveta trupla olje potila —
se je godilo že tudi pri mnogih svetnikih, in to je natanko
preiskano, in po neštevilnih očividcih tako izpričano, da
bo le nespameten človek tajil, kaj tacega je nemogoče,
ker ni doumljivo. Ravno ta čudovit prikaz so opazovali
na ostankih sv. Jadvige, na teti sv. Elizabete, in pa na
sv. Valburgi. Kako bi še dala ta stvar razložiti, ne vem.
Pravim pa, da če se že prav navadne stvari ne dajo do
konca razložiti, na priliko, kako iz želoda postane hrast,
me ta prikazen kar nič ne moti, če je čeznaturna na taki
osebi, ki je tako presveto živela.

Mogoče pa je doumovati, čemu je Bog ravno olje iz¬
volil kot znamenje svetosti. Tudi si lahko domišljamo,
zakaj je pri največ zakramentih olja treba, pri kerstu, pri
birmi, pri mašnikovem posvečevanji, pri poslednem mazil-
ljenji. Že oljka sama je znamenje čednostnega človeka,
zato ker imata obadva nekaj posebnega. Oljka raste na
kamnitnih suhih tleh, v tako pusti zemlji, da bi skoraj ne
verjeli, in vendar lepo obrodi, dasi tudi malo živeža iz
zemlje dobi. Zunanja postava oljke je prav ponižna. Pe¬
resa ima skoraj bolj sive ko zelene, in njena rast je skoraj
zverižena, sklonjena, ne gre v verh. Dasi ravno to drevo
malo potrebuje, je pa sad toliko dražji in lepši. _ Jagode,
ki jih oljka obrodi, dajo olivno olje. To olje pa je menda
posebno človekoljubno. Olje sveti, živi, hladi  bole¬
čino, pa rane celi;  in celo železo, ki pri kolesu ali pri
stožerih škriplje, precej utihne, ko se z oljem namaže. —
Na svetnikih nahajamo ravno te lastnosti, ktere pri olji:

^TSTTtTTV^T^T,,

191

sam zase malo potrebuje; njegova zunanja postava je ko¬
likor mogoče ponižna; njegovo djanje in nehanje, in vse
njegovo življenje je kakor pravo olje vsakemu, ki ž njim
občuje: on sveti in živi, hladi in zdravi s svojo pohlev¬
nostjo, s svojo miroljubnostjo, s svojimi telesnimi in duš¬
nimi deli usmiljenja, s svojo pobožnostjo, s svojimi prigo¬
vori in prošnjami, in pa z vsem svojim življenjem.

Tudi o tej prikazni imamo poročila, kako je ljudstvo
govorilo. •— „0 lepo čudo! Te kosti, mertvene z ojstrimi
vadbami in pokorami potč zdaj sladko dišilo, kakor bi se
bila sterla posoda iz alabastra, polno predrazega mazila.
Olje kaplja iz trupla tiste, iz ktere so izhajale samo dela
usmiljenja, dokler je živela; in kakor je olje na verhu
vsake tekočine, tako naj tudi usmiljenje premaguje sodbo.
Olje teče posebno iz njenih nog, ktere so jo tolikanj no¬
sile v koče ubogih in v kraje slehernega siromaštva. Ko¬
liko bolnih duš, in koliko terpečih teles ni ozdravila  s
svojo ljubeznijo in svetostjo! Koliko jezer siromakom ni s
s svojim lastnim kruhom živila  in nasitovala! S kolikimi
čudeži ni cerkve razveselila!  Po pravici oznanuje to
lepo dišeče olje svetost tiste, ki se je žarila v tako čisti
svetlobi, ki je znala tako rahlo zdraviti, tako velikodušno
živeti, in ki je vse svoje življenje v dobrih delih tako
sprelepo dišala“.

„ Tvoje ime je kakor lepodišeče izlito olje. 11

(Vis. pes. 1, 2.)

Nagrobni spominek.

Nekoje rastline še le tedaj najbolji in najmočneje za¬
dišejo , če so odtergane, takorekoč umorjene in smlete.
Kavno tako se je tudi dišava sv. Elizabete, njena slava,
še le ondaj po vsem kerščanstvu razširila, ko je bila
mertva. Po mnogih deželah so postavljali njej na čast in
njenim imenom kapele, cerkve, samostane in bolnišča. Ne
glede na nemške dežele, so tudi po drugih krajih Eliza¬
beti spomenike postavljali, na primer: po Ogerskem, češkem,
Nizozemskem, Francoskem, Angleškem, Laškem, po Špan¬
skem, kjer je kardinal Himenes hišo sezidal v TolečG. za
uboge in zapuščene deklice pod imenom sv. Elizabete.
Kazun tega je pač še veliko število slik, podob in soh,
urezanih v les in kamen in celo v kovino, ki so bile stor¬
jene sv. Elizabeti na čast; pa bo tudi nekaj miljonov žen-

192

skih oseb, ki so bile kerščene na ime sv. Elizabete, da bi
bila ta velika svetnica njib zgled in varhinja. Lahko re¬
čemo, da razun Matere Božje pač ni ženske osebe, ki bi
bila na zemlji bolj češčena, ko sv. Elizabeta. — To je
tista gospa, ktero so nekdaj od vrat do vrat podili, in
ktero je beračica pahnila v močvirno vodo. — Tako čudna
so pota božja, in tako veličastno zna Bog vse izpeljati!

Med vsemi spomeniki, s kterimi je bila Elizabeta po-
češčena, pa ni lepšega, od veličastnega nagrobišča v onem
mestu, v kterem je bila preživela svoja zadnja in najsve¬
tejša leta. Ta nagrobnik je gotiška stolna cerkev s svo¬
jima lepima zvonikoma v Mariboru. Zidana je vsa iz re¬
zanega kamna, in dasi se je vsakoršno vreme več stoletij
vanjo usajalo, vendar stoji še danes tako krepko, kakor
bi bila še le pred kratkem dodelana. Ta cerkev je tisti
lepi, veliki spomenik, nagrobni kamen, ki je bil sv. Eli¬
zabeti kmalu po njeni smerti postavljen. A kdo je postavil
ta velikanski nagrobnik?

Ravno tisti mož, ki je nekdaj pomagal, da je vdovo
Elizabeto ž njenimi majhnimi otroci iz njene hiše s Pre-
žigrada, prepodil, da potem ni znala ne kod ne kam, in
da je mogla podstrehe beračiti, ravno tisti mož je dal nje¬
nemu truplu sprelepo stolno cerkev sezidati, da bi v njej
počivalo.

Leta 1235, dan Marijinega vnebovzetja so vložili ka¬
men, da se zida ta stolnica. Deželni grof in veliki prednik
Konrad se je bil s baškimi vitezi in nemškim redom zdru¬
žil, da preponižni kneginji Elizabeti postavijo veličasten
nagrobnik, prekrasen hram božji. 20 let so delali, da mu
narede podstav, kajti podstav samim zvonikom, ki so 300
čevljev veliki, je 43 čevljev globoko v zemlji. 28 let je
bilo še treba, da so zgorne zidave doveršili, in leta 1283
je bila stolnica posvečena. Pa kakor hrast še stoletja ra¬
ste in mladike poganja, tako je bilo tudi tukaj še skoro
sto let treba, da se je notrajnost cerkve doveršila. Ple¬
menito in veliko zidanje ima tudi primeren glas, s kterim
daleč na okoli ljudi k pobožnosti vabi. Cerkev ima sedem
zvonov, kterih vsak ima posebno ime, ki v lepem soglasji
hvalijo Boga.

Ko je bila ta veličastna stolnica dozidana, naredili so
rakev iz pozlačene rude, ter jo postavili v posebno kapelo.

193

Romarjev je dan na dan toliko prihajalo, da so tamnitna
tla v kapeli popolnoma izdolbli s samim klečanjem.

,, Kdor bo meni sluzil, qa bo častil moj Oče. “

(Jan. 12, 26.)

Kadilo.

Z ostanki svetega telesa se je v stoletjih marsikaj
spremenilo. Božja pota so prestala, kajti lepa stolna cerkev
je padla v luteranske roke. Namestu nje ima pa zdaj
ostanke njenega duha in njenega zgleda. Pa ravno to je,
kar katoliška cerkev posebno želi, da bi posnemali veli¬
častne zglede svetnikov. Se je ohranjeno pismo, ktero je
pisal papež Gregor IX pobožni in čednostni španski kra¬
ljici Beatrici. Papež jej v tem pismu predstavlja djanje
sv. Elizabete, da bi jo spodbudil še k svetejšemu življenju.
Glavne stvari iz tega pisma hočemo semkaj postaviti. Vsak
bralec ali bralka naj jih tako sprejme, kakor bi bile
njemu ali njej pisane. Glasi pa se to pismo nekoliko
skrajšano tako-le:

„Elizabeta je bila s svojo ponižnostjo vsem časom ču¬
dovit prizor. Daši je bila kraljevskega rodu in kneževe
časti, bila je vendar dekla ubogim in potrebnim. Do smerti
je služila bolnikom, tujcem, siromakom. Občudovanja
vredna je v tem, kako malo je čislala svoje telo. Daši je
bila vajena poprej lepiti se z znamenji kraljevskimi, z zla¬
timi verižicami, s srebernino, z biseri in dragocenimi kamni,
je pa takoj to posvetno bliščobo odložila, ter grobo halo
ubogih oblekla, da bi bila v tej siromaški obleki podobna
našemu v jaslih jokajočemu Gospodu Jezusu Kristusu, in
pa da bi jo ljudje zaničevali. Občudovanja vredna je bila
po svojem predobrem serci; kajti stregla je bolnikom in
siromakom, omivala in obezovala je studne rane gobovih.

Naš zopernik, hudič, je postavil, bi djal, dva zida.
Pervi zid, slepoto duha,  je postavil zato, da bi nas
večna luč ne razsvitljevala. Rekši: „Bosta kakor bo¬
gova, ter spoznala dobro in hudo“,  je človeka na-
puhnil zoper Boga in tako je človek padel v slepoto ne¬
vednosti. Drugi zid, poželjivost mesa,  je postavil,
rekoč: „čemu vama je Bog prepovedal, da ne
jesta od drevesa, ki j e spoznanje dobrega in
hudega? u  Po grehu, ki sta ga storila perva dva človeka,
sta zapadla smerti. Satan jima je pervič otemnil spoznanje,
Križana usmiljenost. 13

194

drugič pa zadušil ljubezen, da bi stvarnika ne spoznala in
ga ne ljubila.

„Življenje sv. Elizabete razsvetljuje duha in kroti po-
željivost, pa le, če gremo za tisto Kristusovo lučjo, ki je
tudi sv. Elizabeto razsvitljevala: s to lučjo razsvitljena, je
Elizabeta spoznala, kako dobro je, v koči ponižnosti pre-
prebivati, poželjivosti pa se ustavljati. Ker je poderla
tako zid temote, postavljen po napuhu, jej je zasijala
večna svetloba; in ker je poderla zid počutnih sladnost,
našla je ljubezen božjega imena. Bog jo je ustvaril po svoji
podobi, da jo deležno stori večnih dobrot, da jej pripravi
nebeško veselje, ki ga nobeno oko ni videlo, nobeno uho
ni slišalo, in pa v nikogar serce ni prišlo. Ogenj notranje
ljubezni je vzderževala s pobožnim premišljevanjem, in ga
netila z dobrimi deli, tega ognja ni ugasilo ne šumenje
valov, ne bučanje vetrov, ne ternovje britkost in težav.
Zarad tega je prišla v nebeški dom, kamur jo je pripe¬
ljala sama preblažena Devica, Mati božja Marija. Blažena
je med ženami, venčana je z vencem neizrekljivega veli¬
častva , ker zmagovito cerkev osvetljuje, bojujoča pa z
bleskom svojih čudežev razsvetljuje: zakaj slepi dobivajo
pogled, gluhi sluh, nemi govorijo, hromi hodijo, mertvi
ustajajo in bolniki ozdravljajo po zasluženji ranjke Eliza¬
bete.

„Predraga hči v Kristusu, mi smo ti življenje sv. Eli¬
zabete ko najdrajši biser predstavili zarad dvojega. Per-
vič, da se pogostoma oziraš v tem zercalu brez pege, da
v kotih tvojega serca nič tacega ne ostane, kar bi žalilo
oči. veličastva božjega; drugič pa zato, da bi si pridobila
vso tisto lepoto, ktere je treba nebeškej nevesti, da bi se
pred večnega Boga prikazala ozaljšana s čednostmi in
olepšana s pobožnimi deli.

„Dano v Perugiji 7. junija, v devetem letu, “

„ Pravični se bodo svetili kakor solnce v kra¬
ljestvu svojega Očeta.“  (Mat. 13, 45.)

Gorčično zerno.

Zdaj pa poglejmo, koliko dobrega je storil lepi zgled
sv. Elizabete. Sploh pravijo, da slabi zgledi so navadno
močnejši nego dobri, pač zato, ker je človeška natora bolj
k hudemu nagnjena ko pa k dobremu. Spozabljen du¬
hovnik na primer, strašno veliko hudega naredi, oči vsega

195

sveta so vanj uperte; zgled pobožnega duhovnika pa malo
izda, skoraj ne vidijo ga, ker posvetnjake v oči bode. Ako
je pa lepi zgled nenavadno dober, močan, krepak, velik,
tedaj ima tudi velike nasledke. Ta silni uspeh dobrega
zgleda vidimo na sv. Elizabeti.

Njen brat, Bela  IV, je kraljeval po smerti očeta An¬
dreja na Ogerskem. Sveti svoji sestri na čast sezida naj¬
prej cerkev, potem pa sam pristopi v tretji red sv. Fran¬
čiška, kakor njegova sestra Elizabeta. — Drug brat, Ko-
loman,  je bil oženjen s silno krasno poljsko vojvodično,
Salomo.  Dan poroke pa storita obadva obljubo vednega
devištva. Ko jej pa Koloman umerje, jame Saloma kla¬
risam zidati samostan, v kteri je sama stopila, in pa v
kterem je sveto živela. Ko je umerla, videli so, da je
lepa zvezda ž njenih ustnic kvišku splavala. — Elizabetina
sestrična Marjeta,  si je zgled svoje tete tako resno k
sercu jemala, da ni marala za nobene ponudbe, ko so jo
najmogočnejši knezi v zakon prosili; rajši je v samostanu
pobožno živela, se zatajevala ter dela ljubezni opravljala.
Svojo ljubezen do Jezusa je kazala tudi s tem, da si je
križ na glavo položila, preden je zaspala, da bi zjutraj pre-
budivši se, najpred njega zagledala. Na Ogerskem jo še
zdaj častijo. Tisti otok na Donavi pa, na kterem je stal
njen samostan, ima še zdaj njeno ime, Marjetini otok. —
Neka druga Elizabetina sestrična, Kunegunda,  se je
bila omožila z Boleslavom, poljskim vojvodom; pa je bila
svojega moža nagovorila, da je očitno in svetično storil
obljubo zderžnosti, in tako je ž njim živela 40 let. Ko
je bila pa vdova, stopila je z Jolando, neko drugo sestro,
tudi vdovo, v red klaris, ter je v tem redu tako sveto ži¬
vela , da jo Poljaki več sto let že častijo, in romajo na
njen grob.

Elizabeta je imela nadalje še neko drugo žlahtnico,
ki je bila tudi Jolanda, pa omožena z Jakobom, kraljem
aragonskim. — Njena unukinja je bila z ozirom na staro
teto Elizabeta:  poznej je bila ta Elizabeta kraljica por¬
tugalska, in je ravno tako velika svetnica postala; cerkev
jo je počastila s pridevkom „matere miru“. — Njena teta
Jadviga,  vojvodica šleska, je 12 let delj živela ko sv. Eli¬
zabeta. Ta je bila sama velika svetnica, in je svojo sveto
sestrično tolikanj v časti imela, da si je njeno ogrinjalo
okoli glave ovila, ko se jej je smertna ura bližala. —
Neža,  češka vojvodična in pa v žlahti s sv. Elizabeto,

196

je odbijala možitne ponudbe cesarja Miroslava II. in pa
kralja angleškega; ni marala za posvetni blišč, temuč raje
je postala uboga frančiškanka.

To je le nekaj žlahtnikov, na ktere je močno uplival
lepi zgled sv. Elizabete. Koliko je pa še tistih, ki sv.
Elizabeti niso v žlahti po kervi, ki so jej pa v žlahti po
sercu, na ktere je uplival veličastni zgled, da jo posnemajo
v zatajevanji, pokorjenji in pa usmiljenji do bližnjega. Te
duše so nune Elizabetinke. Elizabetinke živijo v posebnem
redu, uravnanem po vodilu sv. Frančiška, ki se pa zlasti
z bolniško postrežbo peča po zgledu sv. Elizabete, po ktere
imenu je tudi nazvan. Sestram tega reda je posebno za¬
povedano, da ljubeznjivo in pošteno strežejo ubogim udom
Kristusovim, da nadložnost in nehvaležnost bolnikov po-
terpežljivo prenašajo, da se z bolniki ne pogovarjajo, kaj
se po svetu godi; da imajo bolnike, ne dovoljno podučene
v veri, podučevati in moliti učiti; da imajo skerbeti, da
bodo bolniki o pravem času prevideni s ss. zakramenti itd.
Ta Elizabetinski red še dandanes cveti; gorčično zerno pa,
iz kterega je vzrastel, je sv. Elizabeta. Vsako leto umer-
jejo udje iz tega reda, ter pridejo kot dobra pšenica v ne¬
beško žitnico, bogoljubne hčere pridejo k svoji sveti ma¬
teri ; in pa vsako leto požene veliko drevo tega reda novo
cvetje ter obrodi nov sad.

Zgled sv. Elizabete je oživljena, učlovečena beseda
božja; zatorej tudi velja o tem zgledu, kar je Gospod go¬
voril o besedi božji:

„ Nekaj semena pa je padlo na dobra tla in
je obrodilo sad, eno stoterni, eno šestdes n terni , eno
trideseterni“ .  (Mat. 13, 8.)

Beseda za slovo.

če si prišel, dragi bralec, do teh listov v bukvah, lo¬
čijo se tukaj tri osebe, ki so doslej se dušno pomenkovale;
ti bralec, sv. Elizabeta, pa jaz, pisalec teh bukev. Pre¬
den se pa ločimo, moram povedati, kaj imam še na serci.

Kar sem pisal, ni pravljica, namišljena povest, ampak
je resnična povest o izredno sveti ženi. Zatorej tudi ni¬
sem zadovoljen, če sem bralcu s prijetno zabavo ustregel;
in tudi ne, če kdo pravi: Za me je to berilo jako spod¬
budno , terpljenja dobre gospe so me res ginila. — Kjer

197

ni druzega uspeha, ondi je zgled sv. Elizabete toliko iz¬
dal, kakor solnce, kedar sije na pusti pesek; pesek se si¬
cer ogreje, ali sadu pa nič ne obrodi.

Sveta duša, kakor je bila Elizabetina, je še v nebesih
lačna in žejna, in bo dotlej, dokler je kaj ljudi na zemlji:
neizrečeno hrepeni, da bi jih prav veliko po tisti poti ho¬
dilo, po kteri je ona šla. in da bi naposled dospeli v ne¬
skončno veliko nebeško veličastvo. In ravno k temu te
nagiba pokazani zgled njenega življenja. Sicer pa jaz ne
prisojam nikomur, ki to bere, tako visočino popolnosti, ka¬
kor jo je bila sv. Elizabeta dosegla, dasi bi vsakemu silno
veliko koristila. Ali jaz pa tudi nikogar spred sebe ne
spustim, ki nosi le še eno iskro dobre volje v svojem
serci, da bi ga prav lepo za nekaj ne poprosil. Jaz pra¬
vim, da vsakdo naj časti sv. Elizabetin zgled, in naj svoji
lastni ubogi duši kako dobro delo skaže, naj si kristjan
dobro stori s tem kerščanskim delom, ki je najlajši. Ktero
je to? — Sv. Elizabeta naj te v tem poduči in zanj na¬
govori,

Delo usmiljenja.

Neki dominikan na Laškem, ki je bil zavolj svetega
življenja med zveličane det, Angelj Fiezolski, je Elizabeto
naslikal, kakor jo vidiš str. 190. Kar imaš pred sabo, je samo
preris one slike. Jeli ne vidiš, kaj bi rada? Sveta Eliza¬
beta stoji pred tabo ter te prosi za kak milodar. Kože ki
jih ima v predpasniku, ti kažejo, kaj ti bo v večnosti pri-
rastlo iz dobrih del,j; če jih terpečemu bližnjemu storiš.
Nihče, ki je bral te bukve, naj jih iz rok ne dene, preden
se ne odloči, da in pa kaj hoče dobrega storiti, bodisi da
pomore kaki potrebni družini, bodisi da stori kaj za ubo-
zega bolnika, da sprejme ali skerbi za kakega zapuščenega
otroka, ki nima staršev ali če jih ima, pa malovredne; bo¬
disi da kacega dečka vzame v poduk, ali pa mu pomore
se kaj poštenega naučiti, s čemur si bode mogel potem
kruh služiti; ali bodisi da boguljube zavode in naprave
ustanovlja in podpira, postavim kako sirotišče, deško ali
dekliško, kako hiralnico, ali bolnišnico, ali preskerbnico
za stare in poštene posle; da pomore kaj misjonom, kato¬
liškim družbam, katoliškim tiskarnam in bukvarnam; da
svojo darežljivo roko odpre kaki ubogi razpadajoči cerkvi;
da zlasti tacih ne odganja, ktere je po nedolžnem velika.

198

nesreča zadela, povoden, požar itd.| A da kaj usmiljenega,
to je, da dobrega dela storiti ne pozabiš, pa koj zdaj tisti
denar na stran deni, ki si ga v pospeb dušnega ali teles¬
nega dela usmiljenosti odločil. In če ravno nimaš nič go¬
tovega pri sebi, pa v sercu obljubi in daj , tako da boš
Bogu dolžan, in da obljubljenega ne boš mogel nazaj jemati.

Ako je pa te bukve brala taka oseba, ki je sama
ubožua, in morda sama živi o dobrotah drugih ljudi, imaš
pa ti, ljuba duša, vendar nekaj, s čemur lahko drugim
usmiljenje skazuješ. Dobro delo pa, ki ga imam v mislih,
je veliko vredno glede druzih, z ozirom na te pa je prav
po ceni — moli, to jaz mislim, moli prav pobožno za vse
siromake, bedne, žalostne, bolnike, umirajoče, za duše v
vicah, za vse kerščanstvo, a zlasti za take osebe, s kterimi
si znan, in ktere so siromašne na duši ali na telesu, ali
pa na obojem skupaj. Molitev je tudi lep, dober milodar,
in marsikomu bode ta dar še več koristil, ko denar ali
kaj druzega.

Brez daru pa ne spustim nobenega družbenika. Kdor
se more toliko pritajiti, da vpričo te preusmiljene gospe
Elizabete nič dobrega ne stori, ta je znotraj mertev, ter
nosi že obsodbo ki bo poslednji dan neusmiljence zadela.
Naj se derži vsakdo na pravo.

„Na to poreče kralj onim na njegovi desnici:
Pridite, blagoslovljeni mojega Očeta. Posedite kra¬
ljestvo , ki vam je pripravljeno od začetka sveta.
Zakaj lačen sem bil, pa ste mi dali jesti; žejen
sem bil, pa ste mi dali piti; tujec sem bil, pa
ste me sprejeli; nag sem bil, ga ste me oblekli;
bolan sem bil, pa ste me obiskali; v ječi sem bil,
pa ste k meni prišli.  (Mat. 25, 34. 35.)

Prosi za nas, sv. Elizabeta, da bomo
vredni te besede slišati iz ust Go¬
spodovih! Amen.


Kazalo

Stran.

Kerst.3

Vijolica.5

Zgodaj oddana.6

Zaroka.8

Majhnemu otroku velik križ . 11

Zgled.12

Pobožno serce.14

Pravo zlato.16

Patron .17

Sirota.18

Krona.20

Lilija med ternjem . . . . 21

Ženin.23

Dober prijatelj .24

Ženitnina .26

Soprog ali zakonski mož . . 28

Zakon.30

Nepravi pogled.33

Strahovanje samega sebe . . 34

Noša.36

Rože.37

Križani v postelji ....  40

Poniževanje samega sebe . . 43

Zadrega.44

Gostija.46

Kerščanska lahkomišljenost . 48

Nebeška obleka.50

Sveta maša.51

Spovednik.54

Tanka vest.56

Tretji red.57

Človeški otrok.60

Križ ljubezni.62

Pamet in sočutje.63

Obiskovanje bolnikov ... 65

Smertna postelj, grob ... 67

Materna ljubezen.69

Zakonska zvestoba ....  70

Serčna rana.72

TJdana v križ.74

Britko slov6 .75

Se hujše.77

Stran.

Najhujše.79

Smert, kje je tvoja zmaga . 82

Grozna žalost.85

V nebo vpijoče.87

Jediščina, stiska, sila ... 89

Kristusova pevka ....  90

Drago kadilo.92

Kdo je tako ubog ....  93

Temen oblak.96

Lepa, celo v blatu ....  98
Notranje življenje ....  100

Mati božja.101

Zveličar je blizu.105

Svetel pogled.107

Obljuba.108

Krona pa kosti.110

Brezno enega leta . . . .113

Ljubezen še po smerti . . . 114

Grom resnice.115

Sprava .119

Naveličana.120

Navzdolj, naprej, navzgor . 122
Odpove se vsemu ....  123

Jerica.126

Herman.127

Sofija.129

Demant v kerpah ....  131
Otrok pri 24 letih ....  134
Poljubljej iz usmiljenja . . 136
Dušna oskerbniea ....  138

čuda.140

Silovita po molitvi ....  142
Povsod nehvaležnost . . . 144
Elizabetni studenec ....  146
Pred nebeška dvorana . . . 147
Občestvo svetnikov ....  148

Huda menja.149

Pokorščina proti usmiljenosti 153

Terka.154

Pred nebeškimi vratmi . . 157
Svita pa mrači se ....  158
Hudič.160

Stran. Stran.

Pravi rojstni dan.161 Volk in jagnje.179

V nebesa.164 Zasvetničenje.183

Telo pa obleka ostaneta . . 167 Sveto truplo.186

Tičice nebeške.169 Olje .188

Obraz svete Elizabete . . . 169 Nagrobni spominek ....  191

Prijateljstvo še na oni svet . 172 Kadilo.193

Drobtine iz nebes . . . .174 Gorčično zerno.194

Peklenski požar ugašen . . 175 Beseda za slovo.196

Keši nas hudega.177 Delo usmiljenja.197

Čuden je Bog o svojih svetn. 178