Orehovski Bračko pa „Slovenski Gospodar". Svojim gornjeradgonskim krajanom na presodbo spisal T. Žitels, dosluž. gimnazijski profesor. Maribor 1894. Založil pisatelj. — Tisk tiskarne sv. Cirila. Ljubi moji krajani! • Oprostite, štioei rfoji! Bit če krupan vers gdekoji; Al verujte mi rečima: „Vrag debelo kožu ima“. Stanko Vraz. I. »Slovenski Gospodar in slovenski kmet«, tako ime je dal svojemu duševnemu detetu Franc Vračko, posestnik v Orehovcih, ki je spisal 22 stranij obsegajoč pamflet (sramotilen spis) in sicer, kakor on trdi, z namerom, da presodi naš tjednik, prav za prav pa le z na¬ membo, da hujska naše, hvala Bogu, po ogromnej večini še nepokvarjeno, pridno in verno slovensko ljudstvo, proti duhovnemu stanu v obče, na posebej pa, da gnusi in sramoti gospode duhovnike gornjeradgonskega okraja in svoje stare čemere in svoj žolč razlije na vse one »osle«, kteri njemu, go¬ spodu »peeirksobmanu«, na prste gledajo ter se osodijo svoje rojake včasih opozoriti na tega človeka, ki se predrznjuje sebe prispo- dabljavati — samemu Zveličarju in Gospodu našemu, Kristusu. Pozivajoč se na našega 1* 4 Odrešenika in Gospoda, ki je nekoč v sveti jezi židovske rabine, ker so prodajali, kupo¬ vali in tržili v teinpeljnu, iztiral. iz svojega hrama, posvečenega edino le bogosluženju: je gornjeradgonski gospod pecirksobman ves razkačen na naše katoliške duhovnike zato: : »ker hrepenijo le po velikem bogastvu, skrbijo le za lastni dobiček kmečkemu stanu pa na¬ mesto blažene nemščine priporočujejo molit¬ vene in druge slovenske knjige, vrli vsega pa še se pri volitvah v posvetne razmere ,noter silijo 1 ; kajti oni hočejo imeti tudi vse po¬ svetno v svojih rokah, da tak leži k velikemu bogastvu pridejo in si ljudi sužne naredijo.« Da bi v moji »pecirksfertretingi med davko- plaeilei bil kteri »pop«, tega jaz ne trpim, kajti to meni ne gre v račun.« Tega zad¬ njega stavka veliki gospod »obman« nije naravnoč izustil v svojem imenitnem spisu, kojega je v množini razpošiljal vsem vernim svojega »pecirka« in še drugam, inače pa, dragi bralec, najdeš vse od besede do besede na strani devetej. Kaka obrekovanja duhov¬ nega stanu pa se še na drugih straneh na¬ hajajo, je grdoba čitati. Od poznatih korenjakov kmečkega stanu, in tudi od osebno mi nepoznanih možev, dobil sem precejšni broj zgoraj imenovanega ■ smrdljivega spisa ob enem s kratkimi pripisi pa tudi s obširnejšimi prošnjami: naj sedaj- nemu »orehovemu preroku« blizo tako, ka¬ kor se je zgodilo nekdajnemu »pauernferajns- obmanu«, ošaben prestol opet podkurim, da ,0 dobimo zopet bar za nekoliko časa božji mir ; kajti Schonererjev oproda neprestano hujska proti vsemu, kar je nam bogaboječim in ce¬ sarju zvestim Slovencem od nekdaj svetega in nedotakljivega«. — »Razven nekšnega buzakljtinskega davkarijskega kdsa in nekšnega proti .našemu narodu posebno zagrizenega petrovskega šribarja, pravi zopet drugi pri¬ pis, pomagata,’ (premda od nekega časa bolj potajno in na tihem) zlasti prej petrovski školnik Rženjak in učitelj Ščetina«, itd. Prav lepo se zahvaljujem vsem, ki so mi na ogled priposlali Bračkovo strupeno godljo ; vendar njim moram odgovoriti, da se na vse želje v pripisih mi izražene ne morem ozirati, že iz tega vzroka ne, ker onde omen¬ jenih gospodov ne poznam, ne po licu, ne po peresu, in zato ne morem o njih ne do¬ brega ne slabega spregovoriti. Spominjam se iz prejšnjih časov samo učitelja g. Rženjaka, in to veči delj le po imenu. Radi tega se na vladanje in delovanje tudi tega našega prijatelja in njegovo skrb za pravi napredek petrovske šole ne morem ozirati,' zlasti pa zato ne, ker ta skrb pripada c. k. šolskemu nadzorniku, kojega dolžnost je: vestno na to gledati, da se bar ona malenkost pravic, ki grejo po se daj n ih postavah našemu jeziku, še bar dalje ne krši in lomi po trmi ■in. lenosti nekih zastarelih ali inače plitvo- glavih učiteljev z jedne strani, z druge pa po zlovolji ali neumnosti njihovih nerazsod¬ nih pomagačev. 6 Držal bom se v glavnem le takratnega načelnika gornje-radgonskega okrajnega za¬ stopa, Fr. Bračka. Ker pa pri Sv. Petru blizo Radgone po trditvi onih modrijanov, ki so do visokega štajerskega dež. zbora podpisali prošnjo, naj se v petrovski šoli samo nemški podučuje, »\v eil die neuslovenische Sprache N i e m a n d ver s telit«; zatoraj ponovim tukaj zgoraj izrečeno namero še v šprahi Bračkovih po¬ magačev: holtal bom se po haupsahi samo orehovskega pezicara Franca Wratschka, ob- mana fertretinge gornjoradgonskega pecirka, drugih, me zdi, ne bo not, in bilo bi cveč. Tega vtiča pa že okoli dvajsti let pre¬ cej dobro poznam po perju in po kljunu in vem ga preceniti, koliko je vreden od pet do vrh glave in kake zasluge ima za svojo oko¬ lico in za gornjeradgonski okraj; dalje pa njegov strupeni upljiv, hvala Bogu, ne segne, kajti hitro so ga tudi spoznali povsod, kder goder je svojo orehovo modrost pro- davati in Schonererjevo slavo širiti skušaval. Zdaj pa se njegova zvezda tudi že v mojem domačem okraju temniti začenja in skoro bode se povsem ogasila; brž ko se po njem pokvarjeno ljudstvo dovoljno osvedoči, da je nekdanji »pauernferajnski general«, zdaj pa »orehov strah« zares skoz in skoz votel; njegovo prerokovanje je jalovo, vse njegovo delovanje je pohujšljivo, vselej le sebično, da ta mož ima sicer sila kosmati jezik, za¬ upanja pa ni nikagega vreden. — 7 Na strani deveti svojega sramotilnega spisa prosi g. Bračko najpoprej »svoje drage«, naj mu ne zamerijo, če piše v domačem jeziku (zakaj pa ni rekel, v domačoj Šprahi, kakor navadno zares govori?), kajti v Ore¬ hovcih in pri Sv. Petru ni imel priložnosti naučiti se nove Slovenščine; dalje pravi, »prisiljen sem enkrat odgovoriti totini so¬ vražnikom, kateri črez mene že osemnajst let lažejo in meni vse grde imena zmiš- ljavajo.« Tretjič trdi, da se »Slov. Gosp.« imenuje katoliško tisk. društvo sv. Cirila in ta list je znajden od čast. gospoda župnika Gregoreca«. Meni se prvič ne zdi potrebno prositi za dozvoljenje in opravičenje, če v čistej slovenščini pišem, ne pa v Bračko voj »Šprahi«, kajti vem, da bodo me tudi pri Sv. Petru, po vsem gornjeradgonskem okraju, tijan do jadranskega morja in še tudi drugod kam bolj razumeli, ko samega gosp. «pecirks- obmana«, ki se v svoji prošnji do vis. dež. zbora ni sramoval trditi, da slov. književnega jezika pri Sv. Petru prej živa duša nerazumi. Taka trditev je zares že skrajna bezobraznost onih možakov, k i s o se osodili, naj viši samostalni za- stop naše dežele s takimi neres¬ nicami (Bračko v svoji odurni sirovosti rekel bi s takimi (»lažmi«) krmiti. Poprej, ko nadaljujem, moram se še v lastnem in tudi v imenu vseh čitateljev 8 ->Slov. Gosp.» zahvaliti orehovemu Bračku za poduk, ki nam ga dava na omenjeni deveti strani. Dozdaj smo namreč bili mnenja prvič, da je »Slovenski Gospodar« nekšna »cpjfmga«, ki vMariboru že osem in dvajsti let vsak četrtek izhaja; drugič smo mislili, »katol. tisk. družtvo« je nekši »ferajn», tret¬ jič nismo vedeli, da je «Slov. Gosp.« z n a j d e I državni poslanec dr. Gregorec. Človek zares v časih ne ve, komu bi veroval: gospodu pecirksobmanu ali lastnoj knjigi, ktero imam zdaj pred seboj; njo pregledujem in vidim: »Slovenski Gospodar, podučiven list za slov. ljudstvo« počel je izhajati leta 1867. in sicer izišlo je prvo Število 16. januvarja. Izdatelj, založnik in odgovorni urednik bil je med. dr. Matija Prelog, rojen v Hrastju dne 27. oktobra leta 1813, umrl v Mariboru dne 27. januvarija 1871. Oh nevolja, tedaj tudi nevreden sin uprav onega »pecirka«, v ko- jem gospod Bračko sedaj tako slavno obma- nuje in čudežno prerokuje. Ko je moj rojstveni sosed in blagi pri¬ jatelj počel bolehati, predal je svoj tjednik meseca majnika 1871 drugim, in je' potem , »Slovenskega Gospodarja« uredoval gospod profesor bogoslovja dr. Ulaga, in sicer od 23. maja 1871 do 18. februarja 1875. Po gosp. dr. Ulagi dobi ga meseca sušca gospod dr. Gregorec v roke in podržal ga uprav deset let. Počenši v sušcu leta 1885 prišla je redakcija v druge roke. Toliko na kratko v poduk gornjeradgonskega »pecirksobmana«; 9 premda je Bračko, kakor je že iz tega raz¬ vidno, zares do ušes učena glava. Resnica pa je, kar Bračko pravi, nam¬ reč: da je ta »peklenski« Gospodar pred blizo osemnajstimi leti počel njemu kot »pauernverajnskemu obmanu« na prste gle¬ dati in sapo zapirati, ter mu ne dal v kal¬ nem loviti in židovsko-liberalnih, tiekrščan- skih naukov brez vsega motenja med rado¬ vednim nerazsodnim ljudstvom razširjevati. 11 . Zmanjka mi potrebnega časa, da si pre¬ gledam vse broje »Slov. Gosp. - iz poprejšnjih let, zdi pa se mi: med prvimi, ako ne naj- poprej, je o Bračkovem framazonskem rogo¬ viljenju javno spregovoril obče poštovani boračevski posestnik gosp. Vebarič in sicer v štev. 18. »Sl. Gosp.«, izdanem G^etjega dne meseca maja 1. 1877. Tam pravi: V Orehov¬ cih blizo Radgone osnovalo se je pred dvema letoma društvo nazivnjočo se, »Bauernverein«, ki šteje sedaj- okoli sto rednih udov in osem častnih. . . Letos 15. aprila imel je ta »pauernferajn« zbor na obsll&ljenje svojega dvaletnega obstanka. Načelnik tega društva (Bračko) /azlagal je, da so bili večkrat shodi, pri katerih se je govorilo o gospodarstvu, še več pa o političnih zadevah. . . . Potem se je predlagal letni račun in po¬ vedalo se, koliko se je denarjev nabralo in 10 koliko izdalo, samo se ni razložilo, na kaj se je izdalo. Na posled je poslušal¬ cem močno na srce polagal, naj ne po-.. slušajo klerikalcev . Pri bodoči volitvi v deželni zbor bil bi za poslanca najboljši, najrazumnejši in najpripravnejši negovski Spirk; nikakor pa se več ne sme voliti Herman .... Govori se večji del nem¬ ški, piše pa se vse nemški in Slovence po- gostoma pikajo; Iramazonski list »Bauern- ville« se hlastno prebira in obširno tolmači; za ude pa se pobere vse, če ima lastni pe¬ denj zemlje ali ne; še takih je mnogo zraven, ki si blizo še domisliti ne morejo, kaj je kmetiški stan«. Tako oni dopis. — Opozorjen na ta in na slične dopise in pripise, šel sem iz radovednosti tudi jaz in sicer vsled večstranskega vabila poslušat čud¬ nega zborovanja, ki se je obhajalo v Ore¬ hovcih, uprav za vreme šolskih praznin, dne 15. avgusta leta 1877. Nekaj časa motovililo se je o takratni vojaški postavi, sled koje »zdaj skoro nijeden več ne more biti »befrajan«, v prejšnih letih pa se je lehko befrajalo, zato mora naš ferajn napraviti na lan tak in na rajsrat pitšriftu; naj se ta feroringa nazajpotegnealipacelo gorzdigne, I itd. Po »dolštimingi« prešlo se je na glavno točko dnevnega reda, na ono, radi koje sem prišel zborovanja poslušat. Bilo mi je namreč 11 že znano, da nameravajo snovati za gornje- radgonski okraj posebno zavarovalnico proti požaru, in da si Bračko brusi noge in jezik, da postane društveni »generaldirektor« in da dobi društveno kašo v svoje kremplje, kajti v lastnej bila je pre velika suša in egiptov¬ ska tema. Na mah sem sprevidel v kako nevar¬ nost bi prišli pri tem takem moji rojaki, zategadelj sem se proti Bračkovi n e či sti namembi oglasil v »Slov. Gosp.« in svoje rojako opozorival, naj se čuvajo »pauern- ■ferajnarjev in Bračkove kletke in naj ne hopnejo v njegov koš, kajti on obečuje mnogo in premnogo, česar spolniti mu nikdar ne bode možno. Ob enem pa zaprosim medsebojno zavarovalnico v Gradcu za potrebne podatke, in dragovoljno mi njih pripošlje okoli dvajset kop. Tako bilo mi je mogoče z nepobitnimi številkami do pičice dokazati, da bi: prvič zavarovalnica, kojo namerajo osnovati orehovski «pauern- ferajnarji« bila kam dražiša, ko ktera god druga, potem pa še nezanesljiva; drugič pokazal sem s številkami, za koliko je ta¬ krat, to je 1. 1877 vsaka poedina občina gornjeradgonskega okraja bila pri vzajemni zavarovalnici v Gradcu zavarovana in koliko se je zavarovalne premije odrajtalo; navel sem primere na koliko goldinarjev so po- edini posestniki zavarovani in koliko pla¬ čujejo premije. Med navedenimi bil je tudi on sam, namreč orehovski g. Bračko, ki je 12 bil zavarovan na 1100 gld. in premije plače¬ val 13 gld. 81 nov., tedaj od vsake stotine zavarovanih goldinarjev 1. gld. 26 nov., do- čim so drugi okoli 80, 50 ali 25 in še menje odrajtavali. Taka razdelitev pa se je gospodu Bračku krivična zdela, kajti njegova bistra glava ni mogla sprevideti, da samotni hrami in trpežne zidanice niso v taki ne¬ varnosti, kakor njegov »piravi cimper« v sredini Orehovec. Dalje moral sem zape-, Ijanemu ljudstvu oči odpreti in dokazivati: orehovski zovčini ne govorijo resnice trdeči: pri zajemnoj zavarovalnici mora pogorelec dolgo čakati poprej, ko denar dobi, in da ista pogorelcem Bog ve, kaj vse »doltrga«.. Navedel sem po imenu njih čez petdeset po¬ sestnikov ter pri vsakem pridal, za ktero svoto je bil zavarovan, kterega dne je po¬ gorel in koliko je dobil odškodnine itd. Iz »Slov. Gosp.«, kder so moji članki v mesecu novembru in decembru leta 1877 bili izišli, oskrbel sem poseben pretisk in raz¬ poslal okoli pet sto eksemplarov v gornje- radgonski in ljutomerski okraj; dobil ga je tudi g. Bračko v roke in gotovo bil bi se robato oglasil, ko bi našel le kako trohico neresnice, zdaj .pa po pretečenih šestnajstih leti trdi: »potrpežljivo sem osemnajst let. prenašal »laži« tega peklenskega Gospodarja in vseh onih »oslov«, ki mene preganjajo, svojega imena pa ne upajo podpisati, mislil sem, da bode temu enkrat konec, pa vse nič ne pomaga« (glej str. 8.) 13 Zakaj g. Bračko takrat ni ene be¬ sedice črhnil in, kolikor mi je znano, še nikoli ni kakega »resničnega« popravka »Slov. Gospodarju« priposlal, bom čast. bralcem v sledečem povedal in razjasnil. Pred menoj leži pismo, ki se od črke do črke glasi takole: Dragi prijatelj! Ne morem se zdržati, da bi Vam ne naznanil, kako se orehovski »zovčini« nad Vami in »Sl. Gosp.« hudujejo in Vas psujejo. Pri prvem članku 'izišlem 15. novembra so se že togotili in mislili so, da je tisto vse; a potem čem dalje huje. Pogovarjali so se, in se grozili, kako Vam bodo zavrnoli. — Že sem komaj čakal Orehovskega dopisa v »Slov. Gosp.« ali ne ga in ne ga. Tedaj povprašam ob pri¬ liki Bračka, zakaj da ne piše? On mi pa pravi: Veš kaj, Ti piši, jaz ne znam tak slo¬ venski (orehovski Nemec). Slišal sem tudi, da namerava notarov pisač P. nekaj pisati pa morebiti tudi ne zna, in se ničesar ne bo mogel prijeti. . . Zdaj pa že pravijo, da se njim ne zdi vredno: kakor ko je lisici grozdje bilo prekislo. Kakor se čuje, bodo cela pravila ovrgli in že druge kujejo take, da pri njihovi zavarovalnici ne bo nikomur nič treba plačevati. — Naznanjam Vam tudi nekaj zastran pri¬ prav za volitev deželnega poslanca itd. . . Z Bogom! Želim Vam srečno novo leto in Vas 14 prisrčno pozdravljam Vaš slovenski prijatelj Jože Vebarič. V Boračovi 30. decembra 1877. Ni tedaj potrpežljivost, kojo lepo lastnost si Bračko kaj rad prisvaja, ampak »kiselo grozdje« bilo je pravi in edini vzrok, daje g. Bračko bil gluh in slep, ko sem svojim rojakom svetoval, naj na vse strani dobro premislijo poprej, ko se podajo v orehovsko kletko. Prav srčno me še denešnji den veseli: moje opominanje palo je takrat v rodovitno zemljo, orehov- ski zavarovalnici ni bilo več ni duha ni sluha; slaboglasni »Bauernverein« pa je zbog stalnega framazonskega rovanja, socialistič¬ nega rogoviljenja in razširjevanja Sehonerer- jevih naukov politična oblast konečno itak razkadila. V svojem smrdljivem spisu na strani sedmej trdi Bračko: Prisiljen sem enkrat od¬ govoriti totim sovražnikom, kateri črez mene že osemnajst let lažejo in meni vsa grda imena zmišljavajo, pri tem pa si ne upajo svojega imena podpisati. Glede moje osebe je njegovo trdenje neveljavno in ne¬ resnično, kajti Bračko prav dobro ve, da sem se jaz v vseh dotičnih sedmih čislih »Slov. Gosp.« podpisal z imenom in »cunoj* in tudi v knjižici, kojo sem med svoje rojake v pet stotin iztisih, ne tihoma, ampak z dozvoljenjem politične ob¬ lasti bil razposlal. 15 '»Preganjal« jaz Bračka nisem nikoli, še ne vem, na kak način bi meni siromaku, gimnazijskemu profesorju bilo mogoče »pre¬ ganjati« občinskega predstojnika, načelnika političnega društva, mnogorečitega govornika, Schonererjevega ljubimca itd. Ža njegovo lepo osebo bilo mi pri pisanju uprav toliko mar, kakor za — lanski sneg. »Grdih imen« mu tudi nisem daval; «pauernferanjski general« in »orehov prerok« niso nikaka grda imena; gornje-radgonski Stanovniki svojemu gospoda »pecirksobmanu« čisto druga davajo, in on vse pohlevno v žep vtakne. Pač pa sem svoje rojake opominjal naj se čuvajo Bračkovega poduka, naj ne zaupajo njegovim sladkim besedam, naj ne verujejo njegovemu prerokovanju in podobno; in ako mi milostiva roka Božja pokloni ljubo zdravje, bom še govoril, ako bo treba, še večkrat v tem smislu; s kakim uspehom?? Kar pa se tiče knjižice »o za¬ varovanju proti ognju«, sem jo spisal zares največ proti Bračkovemu za ves gornjerad- gonski okraj nevarnemu počinjanju. Obe- čam pa g. Bračku s teni sto novih kron, ako mi dokaže, da se v onem na¬ sproti njemu naprtem spisu nahaja kaka ne¬ resnica, ali kako bi se on po svoji sirovi navadi izrazil, ako najde v onem spisu ktero »laž«. Med okoli osem sto ali še več onde navedenimi brojevi si je vendar ktero »laž« zapomnil. Na dan z njo! Sto kron vas čaka! In s tem sem jaz za svojo osebo z orehov- 16 skim velikanom pravičnosti in resnicoljubja pri koncu. III. V Številu 6. »Slov. Gosp.« tekočega leta iziSel je dopis iz gornjeradgonskega okraja, v kterem se pravi: Mi občani smo odsvojili zastopnikov, koje smo si pred nekaj več ko enim letom po takratni večini glasov izvolili v okrajni zastop, pričakovali, da bodo nas čuvali pred velikimi stroški in zato smo se čudom začudili in ne moremo zdobreti, kako je za- mogel dne 28. decembra lanskega leta okrajni odbor dozvoliti polnih 5000, beri pet tisoč goldinarjev za nakup — bikecov pincgavske plohe. Orehovski Bračko, ki je vselej rad točno spolnjeval vse nauke naše vere in zatoraj tudi polnih »osemnajst lejt« z naj večjo po¬ trpežljivostjo in tihim zatajevanjem prenašal vsa preganjanja, ktera je po raznih novinah, prestati moral; razkačil se je naposled, in pridušil se, temu preganjanju in temu rogo¬ viljenju zdaj kar na mah konec napraviti in vsem »črnim in tudi drugim »oslom«, ki se v »Slov. Gosp.« šopirijo in proti njemu rogovilijo, na vse veke vekov sapo zapreti. Poišče si pero, prijemlje ga v svojo desno roko, namoči ga v gnojšnico in v petih ted¬ nih je bil »resnični popravek« že skovan, iz Orehovec odposlan, in 15. dne meseca sušca, 17 »oziraje se na določbo § 19. tiskovne po¬ stave* v 11. štev. »Slov. Gosp.« črno na belo natisnjen. Hudobni ljudje, ki tega poštenega siro¬ maka po nedolžnem preganjajo, pa so nekde šnienti zavohali, da je gosp. Bračko kleče¬ plazil pri gosp. okrajnem sodniku, pri od¬ vetnikih v Radgoni in Gradcu in ponižno prosil, naj se ga usmilijo in naj vložijo tožbo proti »Gosp.«; ali ves jok in vse prošnje so bile zamanj; povsod dobil je odgovor: »Mit dem zuriick, dass das is nix«. Bodi si temu, kakor koli, jaz, premda že čez štirideset let nisem imel pluga v rokah, dozvolim si itak izraziti svoje mnenje: prvič, okrajni odbor ima dolžnost, vestno čuvati njemu izročeno premoženje, ne pa Bračku dozvoliti 5000 gld. naj si njih vzame iz okrajne blagajnice, da se s temi denarji odpelje v drugo deželo — kupovat — bike- cov in bikov; drugič sodim, kjer koli je krma dobra, pametem gospodar pridna go¬ spodinja in zvesti služabniki, ondi je tudi živina dobra; kjer pa omenjenih pogojev ni, tam bo živina slaba, naj bo "ploha pincgav- ska, Marijo dvorska, iz Murične doline ali od kod goder. Profesor Hlubek v svoji knjigi »Ein treues Bild der Steiermark« opisuje obširno štajarsko govejo ploho vseh vrst ter konča na strani 196 z besedami: »Bevor Steiermark nieht mehr und besseres Futter erzeugt, kann von einer Hebung der Viehzueht keine 18 Rede sein«, to se pravi, kjer ni v dovoljni \ meri dobra krma, in po sebi se razume, skrbno ravnanje z živino, ondi se živinoreja ne bo povzdignola. Dalje bi rekel: deseti del onega de¬ narja, tedaj kakih pet stotin gold. ali Se manje, ki ga je lanskega leta na pametivo gornjeradgonski okrajni odbor za nakupo¬ vanje pincgavske plohe bil dovolil, bil bi za prvi poskus prek zadosten. Tudi drugi, kam veči in premožnejši okraji ne dozvolijo za podobne poskuse velikih svot, kajti ne more se naprej znati, kako bo se nakupovana živina pri njih obnesla. Gosp. Bračko v svojem »resničnem po¬ pravku« pa le trdi: za zboljšanje domačega govejega plemen^, potrebno je polnih pet tisoč goldinarjev, kateri bi se za zdaj vzeli iz okrajne blagajniee; kajti po¬ sestniki (in vendar tudi njih gospodinje, deea in služabniki?) imeli bi veliko veselje s teleti takšega plemena, in dalje je pre tudi to razvidno, in čisto kakor solnee, det se okraj zavoljo one na pametivo sklenjene določbe okrajnega odbora ne bode zadolžil. No, to pa je res očevidno, da se okraj zavoljo same gole do¬ ločbe še ni zadolžil. Če je okrajni zastop v občni skupščini svojemu gospodu obmanu v resnici dozvolil, naj si vzame onih petdeset stotakov iz okrajne blagajniee in naj se z njimi odpelje proti Solnogradu pa naj v Pinc- gavi nakupuje za 5000 gld. bikecov; nimam ‘ j 19 nič proti temu, saj nič ne gre iz mojega žepa. Samo to bi si pristaviti dozvolil: naj se z njim vozi tudi njegov »nadepolni« sin, ki se pri kupovanju jako dobro »viinspozna«, tako in še pre bolje, kakor njegov čudnovito učen in vsega poštovanja vredni gospod oče — pri razlaganju sv. pisma. Njegov Franc pre celo na tenko ve: pri kom in ob koji uri, se najceneje kupuje maslo, olje in vsakojake širišare. Na 11., 12. in 13. strani čenča Bračko po navadnem prismojenem načinu najpoprej o nekoj resoluciji radi živinske soli pri shodu v Škarnieah, kamor se je brž ko ne tudi on vozil koledovat, na čije stroške, ne vem prav, toliko pa je jasno ko beli dan, da na lastne nikar, kajti »odkod sem vzeti?« In kaj nam je prinesel iz Škarnic? Odgovor, nastala je pesem: „Naš .maček se vozil v Črnice po sol, Od Črnic se kadi, pa ne pelje soli.“ Potem pa pravi, kako bi se naši kmetje imeli le onih v Nemčij držati in nje po¬ snemati ter se samo na lastno moč zana¬ šati in bolj glasno in ostreje za svoje pra¬ vice poganjati tako, kakor so storili pred tjedni oni na Bavarskem, kjer se jih je na tisoče zbralo, sami demokrati in liberalci, za čudo prebrisanih glav; in sladko pripoveduje, kako so se ondi krohotali, smejali in hrzali klerikal¬ cem in njihovemu voditelju, župniku Gerberju. — O tem pa nam Bračko besede ne ovadi, 2 * 20 kaj je pri tej občni rabuki in gunguli on »kak ti mali pesek kcoj mrčal«. Na osmi strani vidimo, naš llračko je zares dobra, pravična dušica, pa ne¬ dolžen in nepokvarjen, kakor novo rojena ovca. Pravi namreč: »Misliš dragi bralec, kateri mene osebno ne poznaš da bi bil jaz tisti človek, kateri bi hotel duhovnike inverovničiti? To je nej za misliti«. Ko smo prečitali ta Bračkov stavek, pal nam je težek kamen raz srca. Za našo sveto katoliško vero si sicer nikoli nismo bili v preve¬ likem strahu, kajti znane so nam od detinstva Jezusove besede: »Ti si Peter, in na to pečino bom sezidal cirkev svojo in vrata pe¬ klenska je ne bodo premagala«. Zdaj pa se nam že čisto nič več ni treba bati, kajti gospod načelnik gornjeradgonskega okraja dal nam je (str. 8.) črno na belo: »da tudi on nima namerave vničiti naše vere in tudi duhovnikov v bodoče ne bi psoval, če bi oni svoje cerkvene dolžnosti lepo opravljali in se mu v pecirksfertretingo ne bi noter silili, tam sliši kmet in vsaki dačnik«, seveda razve duhovnikov. Zakaj pa oni ne? Od¬ govor: edino zategadelj ne, ker gospod pe- cirksobman »popov« ne more »viinstati«. Ko bi se z gospodom «pecirksobmanom« dala ozbilno beseda govoriti, zapital bi ga, da-li mu je znano, komu po cesarski postavi gre pravica voliti v okrajni zastop in tudi sam izvoljen biti? Tega pitanja pa ne bom ♦ 21 storil, kajti Bračkov odgovor že naprej vem, nahaja se namreč na strani 9: »V pecirks- fertretingah ne gre za vero, zato v njih »popi« nemajo mesta, oni težijo le po ve¬ likem bogastvu in bi kmeta radi v sužnost spravili«. Na oni isti, namreč osmi strani, jezi se Bračko tudi nad .»Siidst. Post«, zakaj je na vsa usta razglasila in to v nemškem jeziku, da se dobro shranjujejo Bračkova sirova pisma; rad bi rekel: »to so vse same laži«; no pri vsej svoji predrznosti se je itak zadržal kaj takega naravnoč izustiti, ampak suče se, za¬ vija in mota liki prebodjeni modras. Kaj Bračko na str. 14 poprejšnemu okrajnemu zastopu o nekih 7000 gld. govori in kvasi, dalo bode se brez težkoče iz za¬ pisnikov na tenko dokazati, koliko dolga je narodni ali tako zvani »klerikalni« zastop od prejšnega prevzeti moral, koliko liberal¬ nega dolga je poravnal, koliko še je ostalo in pri kom; vse to bo se lahko dokazalo. Toliko pa je iz Bračkovega kvašenja očitno, da se z resnico ne upa na elan, rad bi po¬ vedal neko »laž«, no itak se boji, približuje se, pa zopet odstopi; skratka ponaša se ko maček pri vroči kaši, zato raji govori o dragih bikecih, ki bodo okrajno kašo praznili. Na straneh 15., 16., 17., 18. meče Bračko zopet s polnimi vilami gnoj na slovenske du¬ hovnike brez izjeme zbok tega, ker ljudstvu priporočujejo knjige in časnike v krščanskem 22 duhu pisane, mesto framazonskih; trdi »svo¬ jim dragim prijateljem«, da so duhovniki največi sovražniki kmečkega stanu, hvali kmete v blaženoj Nemčiji, kjer se njih na deset tisoč zbere, in terjajoči svoje pravice se ne bojijo nikoga; grdi na vso moč kleri¬ kalce, ki kmete le slepijo, in zopet duhov¬ nike, ki skrbijo edino le za lastni dobiček in si pri vsaki priložnosti polnijo dolge žepe, duhovniki niso skrbniki za našo dušno živ¬ ljenje itd. Sem v veliki nepriliki in zares ne vem, kaj bi na orehovsko steklo divjanje od¬ govarjal? — Nič! ker vidim, da se pobož¬ nim željam, n. pr.: »Bog mu grehe odpusti«, on le norčuje, ravno kakor molitvi, molitve¬ nim in drugim podučnim slovenskim knjigam, glej str. 15. 19. Znameniti nemški pesnik ima res prav: . . Ja! das Sclirecklichste auf Erden Ist der Iiampf mit Ungeziefer, Dem Gestank als Waffe dient — Das Dueli mit einer Wanze! IV. Ko bi gosp. Bračku kak prijatelj sveto¬ val: Ljubi moj sosed, poskusi bar edno leto in opusti vse politično in antikristovo rogo¬ viljenje, posnemaj raji svoje sosede in ob¬ deluj pridno svojo želarijo; prosi Boga, naj ti razsveti pamet, ne vpletaj se v preroko- 23 vanje in v zadeve, o kojih slabo kaj ali ni¬ česar ne razumiš; usmili se pridne žene ki s težkim srcem gleda tvoje divjanje proti duhovnikom, daj dober vzgled svoji deci, podučuj njih v krščanskem nauku: boš videl, prišel bo blagoslov, in s časom bo ti mogoče popraviti si kočo, odstraniti »leseni rafunk« ; bodi uverjen, sosedi se ti ne bodo več za hrbtom smejali, ampak spoštovali te bodo; — pa da vidiš, primaruha! ne da bi se za tak prijazen svet lepo zahvalil,. še za¬ renčal bi se na prijatelja, kajti on misli o sebi: malo kdo na tem grešnem svetu je tako visokoučen kakor on in »tak pra¬ vičen, da nima (tako je pisal nekemu »popu« za novoletnico) n aj te menše kri¬ vice na svoji vesti, razve če se mi kaj takšega prigodi". — In ker ima »gospod peeirksobman« tako visoko mnenje o svoji osebi, ni čuda, da se predrznjuje vsak hip na sveto pismo se po¬ zvati ter po svoji orehovi glavi razkladati in domačiti. Tako na primer čita se pri apo¬ stolu in evangilstvu Mateju XIX., 16—20. sledeče: »In glej, eden pristopi in mu reče: Dobri učenik! kaj dobrega naj storim, da bom imel večno življenje? On mu pa od¬ govori; Kaj me imenuješ dobrega? Nikdo ni dober, razen eden, Bog. Če pa hočeš vniti v življenje, izpolni zapovedi. Reče mu: Ktere? Jezus pa reče: Ne ubijaj, ne pre- šestvuj; ne kradi, ne pričaj po krivem; spo¬ štuj očeta svojega in mater; in ljubi bližnjega 24 svojega, kakor sam sebe. Mladenič mu reče: j Vse lo sem izpolnil od mladosti svoje; česa j mi še treba? Ce hočeš biti popoln, pojdi,. | prodaj premoženje svoje, in daj ubogim: in imel boš zaklad na nebu. Pa pridi, in pojdi za me- i noj.« Tako nas uči sv. pismo. Bračko pa pravi (str. 20): »Kristus je rekel: Kdor hoče po¬ polnoma biti, mora tri jezike znati. Kdo torej zdaj ima prav?« Sv. evangelist Matevž ali orehovski »fajerberhopman« Wratschko? ! Osebno ne vem, sicer pa o Bračku pravijo: j on zares zna štiri jezike za silo govoriti: ore- hovski, radgonski madjarski in ciganski; on je tedaj še več ko popoln. — Ker Bračko (glej stran 10.) pa vse štiri «Novo»-slovence iz gornjeragonskega okraja izrečno imenuje, ki so si neke dni pred volitvo strašno silo prizadevali priti v okrajni zastop, namreč zagrizenega hudobneža no- i tarja Otona Ploja, njegovega očeta ptujskega odvetnika dr. Ploja, dalje g. administ. Adinont- skih vinogradov P. Šlanderja in njegovega »ponižnega slugo« odvetnika dr. Goričkega, kateri štirje rogovileži so pored «S1. Gosp.» »še pridgance potrebovali, da bi skoro vsi črni postali od samih laži«, in ker se moje ime med temi prevzetnimi rogoviležnimi pridigarji j po Bračkovi posebni milosti ne nahaja, zato smem sklepati: da mene šteje med ! njemu »drage« Slovence, in kot tak mu naj odgovorim na njegova tri prašanja, ki jih stavi svojim »dragim« Slovencem na strani 18. Glasijo se takole: 1. «Ali se je že kdaj na svetu to slišalo, da je tisti, kateri se je nemški naučil, zaradi tega nesrečen bil ?» 2. Ali ne more zaradi tega taisti, ki nemški zna, dober Slovenec ostati? 3. Ali mora zategadelj od teh novih Slovencev taka grda imena kot »nemškutar« in še Bog ve kaj slišati? Na prvo in drugo Bračkovo pitanje od¬ govorim kar na mah celo kratko, na tretje pa proti koncu obširnejše. Na prvo pi¬ tanje mu rečem: Ne! in pitam ga nasproti, če je njegova modrost kedaj na svetu čula, da bi postavim kteri Nemec, ki se je na¬ učil slovenski, zategadelj bil nesrečen? Očakuje se odgovor, če ga pametna Bračkova glava ima pripravljenega! Na drugo pitanje mu rečem: Da! ako ne postane nepiškutar, lahon ali mad- jaron. Ali poturica, dodali bi temu naši dobri bratje Hrvati in Srbi, ki imajo prislovico: ».ledan poturica gorji od sto Turaka,» kar bi se po slovenskem reklo: «F/den nemškutar« še je hujši kakor sto «nemčurjev»: s pra¬ vimi in pravičnimi Nemci pa radi kot so¬ sed z sosedom v miru živimo ; pravični Nemci ne nameravajo nam vedoma škodovati in nas pohrustati, to je le namera takozvanih Veliko- nemcev ali «nemčurjev«. 26 Ni temu še pet mesecev, bilo je namreč v početku meseca decembra, ko me pride \ obiskovat mlad mož, rojen v gornjeradgon- ; skem okraju. Razgovarjala sva se o letini j prešli in bodoči, o ceni vina in živine, rogate in ščetinaste, o kruhu rženskem in hajdin- skem, o najinih znancih, starih in mladih, in ; golč pride tudi na prejšnji in sedanji okrajni ' zastop, kojega ud je tudi on. Hvalil je načelnika, 1 in tudi njegovo ponašanje je včasih, skoro bi rekel, pobožno. In v podporo tega navede mi en primer. »Onda se, odgovorim jaz, s tem j Savlom nek čudež dogaja, če je res taka, no bržčas se Ti motiš, kajti še pred kratkim se . je čitalo: Bračko je dal na križ pribiti ne- \ kako oznanilo o kontumaciji psov. Bračko se proti temu ni, s kakim resničnim po- vpravkom oglasil; vendar se mu ni zdelo vredno, ali kali?« »O tem nič pravega ne vem. To pač moram povedati, nemškutar je resen. Meni samemu je že parkrat z nekim ponosom naravnoč rekel: «Jaz sem nemškutar in pri tem ostanem.« »To je obče znano, tega smo vsi presvedočeni, tudi ko bi on hotel temu oporekati«: odgovorim znancu. Da g. Bračko na tanko izve, kakovega kljuna ptiči so »nemškutarji«, tu in tam tudi »nemčurji« imenovani, naj mu mesto mene povejo (glej stran 19) «častiti« knezoškof f Slomšek. V «Drobtinicah» za leto 1862 čita se na strani 59. in na dalje: »Graja nemšku¬ tarjev«. 27 V. Graja nemškutarjev. »Kaj mi hočete dati, in jaz ga vam izdam?« tako je govoril Judež Iškar- jot krvoželjnim sovražnikom Kristusovim. Oni mu obljubijo trideset srebernikov; in od¬ sihmal je iskal priložnosti, da bi ga jim brez hrupa izdal. Kaj nam hočete dati, in vam ho¬ čemo prodati svoj narod, svoj ma¬ terni jezik in vse narodno blago? tako govorijo naši nemškutarji, svojega naroda zatajevavci, po nemški strani Nem- pom, po vogerski strani madjaroni Mad- jarom, lahoni po laški strani pa Italijanom. Trideset srebernikov ravno ne iščejo; zado¬ sti jim je nekoliko pohvale, nekaj posvetne pasti, pa tudi časnega dobička prazna ob¬ ljuba, da taki mešetarji svoj rod z veseljem zatajijo in ptujščini izdajo, kakor nas Slo¬ vence stoletna žalostna skušnja uči. Ni se po tem takem čuditi, da vbogo slovenščino od vseh krajev pokončavna povodenj zaliva, ter našo slavo podvaljuje in blati tako, da se je lastni otroci sramujejo in svojo narod¬ nost toliko grdo zaničujejo, da se že stran¬ skim prijateljem usmili. Je-li bi rodoljub te britke osode ne omiloval?! Kdo je ponemčil (torotana visoke pla¬ nine in doline zelene častite Koroške dežele, 28 v koji so svoje dni mogočni Gorotanski knezi gospodovali, kakor nam priča jezer let stari kamniti prestol na starodavni ravnini poleg Gospe svete? Na grobu stare slave knezov prestol v zemljo leze na meji Nemčije, in na bližnjem holmu častita stolica Gospa sveta že : v nemčiji medli; ali visoke gore Grebenca in Kačji vrh, G o 1 o vic a i n S vi n j a ste v nebo kipeče priče, da so svoje dni Slovenci po njih košatih livadah svoje čede pasli, in z njih višin v sosedno Tirolsko, Solnograd- ško in Avstrijansko gledali in popevali gor¬ ske popevke, kder sedaj ni slovenskega glasu več čuti. Bistrice po vsih krajih Nemčije i po slovensko'rožljajo, se v Dravo, Muro , in M urico odmevajo, pa po njih bregih ni \ več Slovencev, ki bi razumeli, kaj jim velijo j potoki in reke v starodavnih časih po slo- j vensko krščene. Koroško, Brezje in štajerski nemški Gradec nam pripovedata v mno- j žini veliko varožev, trgov in vesi po nem- ! škili krajih, da so jih nekdanji Slovenci sta¬ vili, in v njih prebivali, v kojih so zdaj le 1 Nemci doma. — Kaj so očitni sovražniki nekdanje Slovence po vsih tih krajih po¬ bili, in po krvavem boju si osvojili vse te slovenske lastine? — Nemškutarji so ; jih po malem N e m c o m prodali ter so sebe in svojo deco ponem¬ čili. Kdo je zaselil rajnih očetov naših nek¬ danje silnike, kojim so morali po visokem hri¬ bovji in po strmem skalovji mogočne grade 29 zidati, da so jih krog svojili gradov večidel krvavo žulili? Kdo je dal v slovenski zemlji gradovom in posestnikom nemške imena? Nemškutarji so to storili, se Nemeom pri¬ kupiti so zatajili svoje slovenske imena, ter so sebe in svoje selo nemško prekrstili. Tako je postal Kačnik — Schlangenberg, njegov Kačji grad pa Sehlangenburg, Ojstroverhar pa Schiirfenberg. Taka je šega nemškutarije starodavnih in naših časov. Kdo je ponemčil naše slovenske mesta, v kterih so stari častitljivi mestjani sicer nemško besedo znali, pa tudi poleg nemške radi lepo slovenskjo govo¬ rili, do sedajnega roda po slovensko molili >n poslušali božjo besedo? Sedajna mladina se uči poleg nemške gostokrat tudi francozke besede, svojega domačega jezika pa ne zna, kakor bi bil vsih poštovanih jezikov zavržek. — Kdo ponemčuje še neprenehoma naše slovenske terge in sela, ter po nem¬ ščini zeva, kakor klopotec po vetru, rekoč: •e nemško! le nemško! Vse to nem¬ škutarji delajo, ki slovenske zemlje kruh zauživajo, in pijejo vince slovenskih goric, slovenski narod pa zasramujejo, in napelju¬ jejo proste Slovence nemškovati in nemško saj na pol hrustati. Tako se ponemčijo posli I slovenskih roditeljev, ki se k nemškutarjem v službo podajo. Svoje dni so se od takih pe¬ stem in hišin gosposki otroci slovenske be- sede igraje naučili; a ko pa zdaj tako srako po slovensko nagovoriš, bo ti 30 po nemško odgovor dala. Takim nem- škonam božja beseda po slovensko dalej ne dopade, ne veselijo jih pesmi slovenske; celo moliti po slovensko je takih sram. Slo ven- vensko Bogu služiti pozabijo, nemškega se dosti ne naučijo, in gostokrat z besedo ma¬ terno tudi živo vero zgubijo, da se usmili Bogu! Kdo so pa tisti nemškutarji, ka¬ terim moja graja velja? Po njih delih jih bomo spoznalisaj se drevo tudi po sadju spozna. — Nemškutarjev ne skrbi, naj ■bi se naša draga mladina v š o 1 i krščanskega nauka prav živo naučila, se privadila Bogu lepo služiti, očeta in mater za ljubo imeti, ljubiti svojo domovino, poštovati cesarja in slušati svojo postavno gosposko, naj bi pri¬ rasla mladež naša bistre glave in pa žlaht¬ nega srca. Le nemško, le nemško! naši nemškutarji na ves glas vpijejo, pa ne pomislijo, daje slovensko mla¬ dež po nemško šolati ravno toliko, kakor prazno slamo mlatiti; veliko ropotanje, malo pa črst vega zrnj a. Otroci se naučijo po nemško kleti, svoje ro¬ jake za zijake imeti, se domačega blaga sra¬ movati, in se le z ptujim bahati. Tako iz¬ šolana mladina je pa na pol sirova jed; ni Slovenec, in ne pravi Nemec; vsakega pol ploda, malo malo pridnega. Nemškutarji pošiljajo svoje sine in hčere na Nemce služit, naj bi se nemške besede prav dober kup lotili. Slovenski mladenči in 31 dekline med neznane Nemce zajdejo, ne raz- u ®ijo nemške pridige, ne krščanskega nauka, opuščajo spoved in presveto obhajilo, poza- J 'jo po domače moliti, in varh Angel jih v Nemčiji zapusti. Zgubijo svojo nedolžnost, ^tajijo sveto vero, in pridejo tako ponem- ^eni v žalostnem stanu damo. Pač so pre¬ drago kupili nemško besedo in so pregosto- krat kuga svojega domačega kraja. Poglejte hčmškutarije žalostni sad! Nemškutarji v naših domačih Šolah, šolniki terdi Nemci ali ponemčeni Slovenci, ostudijo deci materni jezik, ter otrokom le po nemško svoje nauke v glavo otepajo; domači jezik jim pa je pasterk. Za del slovenske besede otroke psujejo, jim za- smehljive znaminje obešajo, pometajo mla¬ dini materni jezik iz glave, in ji iztergajo iz serca ljubezen materno. Tako se šolajo po¬ gosto naši otroci v narodnih šolah! Nem¬ ščina se na častitem mestu košati, Sloven¬ ščina pa zanemarjena tako dolgo za vratini čepi, da jo v kratkih letih če,? prag sunejo ^ v smet veržejo. Glejte nemškutarije ža¬ lostni sad. Nemškutarji v naših uradnijah in pisarnicah Slovence po nemško na¬ govarjajo, nočejo slovenske besede dajati, ne slovensko pisariti, ter tako v sredi Slovencov slovensko besedo pozabijo, če so jo znali. Cesar slovenskega brati jim. merzi, se slo¬ venščine učiti jih grozi; po njihovih željah 32 naj bi le vsi Slovenci nemško znali, naj bi le jim slovenščine se učiti potreba ne bilo-' Takim pisarjem, nemškutarjem se godi, da se jim Slovenci le tako dolgo priklanjajo, dokler jih potrebujejo; so jim zpred oči, jih Slovenec ne ceni, in jim po meri vračuje, kakor so mu posojevali. Zaupanje in odkri- toserčnost pri gosposki in podložnimi nista doma, kder v pisarnicah beseda materna ne velja; ptujki se ne zaupa. Nemškutarjisonapolovico po- nemčeni ljudski starašineti in kotni p i s a č i, ki na dveh ramah nosijo, naj bi obilnejše v svoj mlin nanosili. Kakor seršeni na mehko sadovje, na vse slovenske skupščine letajo, in govorijo na pol sloven¬ sko, na pol nemško, pa tako sladko in pri¬ ljudno, da jih predrago kupi, kdor jih prav ne pozna. Tako dolgo se Slovencem sladkajo, da jih v svoji saki imajo; potem pa delajo v imenu Slovencov po svoji volji, ne po mnenji Slovencov, rekoč: Tako je misel in dobro premišljena volja našega ljudstva, če ravno ljudstvo tega ne misli in ne želi. V i m e n u lj u d s t v a svoje nemškutar- ske prošnje ali peticije kujejo,jih od hiše do hiše, odsrenjedosrenje nosijo, naj j ih podpišej o ali se pod- križajo vbogi nalagani in golju¬ fani Slovenci. Sleparji so in slepce vo¬ dijo po gosti temi nemškutarije. Nemškutarji so, ki slovenščino opravljajo, rekoč: Slovenska be- 33 1 ' ® e da je še presirova inpreuboga, • / ua bi se po uradnijah slovensko pisalo; naj p po starem le v nemškem jeziku uradnije. Kdor to veli, priča, da slovenščine prav ne Pozna; kar pa človek ne zna, se naj uči, če hoče verli delavec biti. Slovenski jezik ni r °gat, razun nemškutarjem. — Drugi nem¬ škutarji spet govorijo: Mi smo ro¬ jeni Slovenci in govorimo sloven- I sko od mladih dni, pa nove sloven¬ ščine le ne zastopimo. Tudi nemščine hi ne zastopili, ako bi se ne bili učili; kako hi pa slovenščino veliko pomnoženo razumeli, dokler ste jo zanemarili, in veliko pozabili, česar vas je vaša mati učila! Nemške »cai- tinge«, Slovencem sovražnice željno prebe- rate, slovenskih Novic še po imenu ne po¬ znate. Tako je nemščina slovenščino zadu¬ šila, in ni se čuditi, da je tako malo znate. — Tretji pravijo, da morajo Slo¬ venci nemškepostavevrokevzeti, če hočejo slovenske razumeti. V resnici; pa tako se le tistim nemškutarjem godi, kteri več nemščine zn$jo, kakor slo¬ venščine ; kdor bi kaj takega od terdih Slo¬ vencev rekel, bil bi na pameti slep. Kaj pa hočejo nem šku t ar j i sl o- £ venskemu rodu storiti? Derhal želijo v dušni temi pustiti, svojim izvoljenim pa nemško kulturo ali omiko usiliti, naj bi vbogo ljudstvo za nos vodili — hočejo, naj bi Slo¬ venci tiho djali, da bi jim lehko domače blago jemali, in jih ponemčili. Tako so 3 34 svoje dni sovražni Turčini krist¬ janom d j ali; »Ne boj se, ne boj se; berzohoče bolje biti«, ter so ji in glave porezali. Glave sicer nemškutarji Slovencem ne jemljejo, pa besedo materno, domačo našo in slovensko narodnost. Le predolgo se miroljubni Slovenci tiho djali, in tako daleč zaostali, da bi nam sosedov ne bilo mogoče doiti, ako prav pridno ne sto¬ pamo. Dosti je dremanja, preveč je izgube; ali zamujeno nam še ni, stopiti v kolo omike. Slovenci nočemo nobene vojske in prepira ne iščemo, ampak le svoje pravice, svojim sosedom rekoč: »Kar ne želite, da bi vam drugi storili, neželitestoriti tudi vi nam. Pustite Slovencem dve reči, ki ste nam drage, kakti svetle oči: sveto katoliško vero, in pa besedo materno. Po nemščini se je svoje dni krivovera v naše kraje uri- nila, po nemščini se nam tudi v naših časih ponuja. Pade naša prava vera, pade tudi naša sreča; smo terdi Slovani, bomo tudi zvesti kristjani. In to nam Slo¬ vencem črez vse velja. Jeli pa hočemo Slovenci svoje sosede poštene Nemce zamečevati, vnemar pu¬ stiti nemško omiko in učenost? ■— Tega ni¬ kar ! Pridno se hočemo nemške besede učiti, pa slovenske še bolj; — skerbno nem¬ ško omiko prevdarjati, pa le posnemati, kar je modro in prav, in poleg nemške omike pošteni Slovenci ostati, nikdar izdati svoje 35 ?»■ fomače reči. Prijazno bomo Nemcem Sv ojim sosedom roko podajali v vseh Poštenih rečeh, pa tudi slovenščino o o m o krepko varvali; kajti nas res¬ nični pregovor uči, da kolikor jezi¬ kov kdor zna, toliko človekov velja. Ne zamerite, blagi Nemci, meni moje grajavke, ona le gerde nemškutarje zadeva, in kara naše izdajavce. Pravi Nemci so bili, so in bodo Slovencem dobri prijatelji; slava jim! Slo¬ venci in Nemci smo Avstrijanci; enako¬ pravnost naj bo naš pas in pa kerščan- ska ljubezen. Enake dolžnosti hočemo voljno nositi, pa tudi zavživati enake pravice, in ljubi mir bo med nami doma. Bomo vsi Av- strijanski narodi v lepem kolu ravnoprav- nosti stali, se nas bodo naši sovražniki bali; mogočna Avstrija bo, kar je bila: Evrope pravična vodilja. Slava ji, enojni veliki Avstriji 1 Slomšek. * * * Zlatim besedam nepozabnega našega apo¬ stolskega knezoškofa Antona Martina naj še tudi s svoje strani dodam: Vsa čast in po¬ štenje pravim Nemcem, ki našemu sloven¬ skemu narodu niso sovražni, in kot pravični kristjani, nam ne kratijo ravnopravnosti, po¬ deljene nam od milostivega cesarja, ki je pri svečani priložnosti izrekel zlate besede : »Jaz hočem imeti mir med mojimi narodi«. Večna sramota pa bodi črnim izdalcem lastnega naroda: »nemškutarjem!« 36 VI. »Nekdaj bila je imenitnost (glej str. 20), kteri človek je pri nas več znal, kakor samo slovenski«. To je ljubi Bračko še den denešnji po vsem pametnem svetu imenitno, naučiti se razven domačega, še kak drugi jezik ali njih več. Že pri starih Rimljanih veljala je prislovica: »quot linguas calles, tot homines vales«; ta latinski stavek so prestavili Slomšek na slovenski jezik, kakor se je malo zgoraj čitalo, takole: Kolikor jezikov kdo zna, to¬ liko človekov velja. V prejšnjih letih se je bilo pri naših kme¬ tih ob Muri prav pogostom prigodilo, da so svoje dvanajstletne fante na nek čas, leto dni ali kaj, pošiljali med Nemce ali Madjare, da se naučijo za silo nemški ali madjarski, in obratno prihajali so nemški fantje ali mad¬ jarski na zameno v naše kraje. Dobro še se spominjam: v Turjancih so bili trije taki »Pinkafelarji« onega časa, ko sem pri Kapeli v šolo hodil in pri oni priliki naučil sem se od njih, rekel bi, dve do tri sto besed nem¬ ščine in madjarščine. Pred kakimi tridesetimi leti pogovarjal sem se z mladim- bistroglavim Radgončanom trgovskega stanu v čisto nemškega znamenitega pokolenja o raznih privatnih zadevah, pri tem sva slučajno prišla tudi v razgovor o štajerskih narodnih razmerah. Za ta predmet ; rekel mi je, nisem se nikoli posebno zanimal. »Wie ihr in Kapellen oder hier in St. Peter > 37 * iiberhaupt driiben iiber der Mur eure Schulen u nd Kanzleien spracldich einrichtet, geht uns Deutsche ja gar nichts an. Ich fand es immer §anz natiirlich, dass ihr es slovenisch liaben tvolltet und dass liabt ihr jetzt ohnehin schon.« Na moj ugovor: »Moj dragi, temu še je daleka pot, povsod vsiljuje se nam nemščina, (ako trdenje, da to vse že v polnej meri iniamo, čila se le v gračkoj »Tagesposti« in nji podobnih novinah.« Ni se mogel naču¬ diti in skoro ni verjel, da je v resnici v tem oziru vse drugače, ko Tagespošta piše. »Ali itak je dobro, če človek razve svojega jezika še kak drug jezik za silo govoriti zna, na primer toliko, kakor jaz slovenski.« — »Tega pa še nisem ni vedel do dnešnjega dne, da Ti slovenski znaš.« — »Saj sem bil (pozabil sem, dali je rekel dve ali) tri leta v Totmerku.« »Oča še slovenski pisati zna», stric tudi prav dobro zna, pritrdi bratu ljubezniva sestra, »die zwei haben oft mit einander slo¬ venisch correspondiert; frage nur den Vater.« In takoj se podam k vrednemu slarčeku, pa ga zaprašam. »Ah! to bili so ..veseli časi mla¬ dih let!« in oči se mu zasolzijo. »Žal mi je, da nimam več vseh pisem, ki mi je moj ljubi brat pisal, ko je potoval-po Italiji in po francoskej zemlji. On je bil učena glava 1 Govoril je razve nemškega in slovenskega tudi talijanski in francoski. Samo čakaj, grem gledat, morebiti še najdem kak slovenski list, da se osvedočiš, da sva si z bratom rada tudi slovenski dopisovala, seveda kakor sva 38 pač znala; v šoli se tega nismo učili. Škoda, da se nismo«, pridoda starček, blaga duša! Šel je pregledavat ne ravno v posebnem redu se nahajajočih, marveč v raznih omarah raz- trošenih starih papirjev, in zares po precej dolgotrajnem iskanju prinese mi nekoliko bratovih slovenskih pisem, pisanih v prek¬ murskem narečju. Evo njih pristavim naj tukaj v spomin, kako se glasi od besede do besede in tudi v onem pravopisju od črke do črke: V Gradezi tega XVI. Febr. MDCCCXXI. Slo hibi Brat! Lopu tebi zahvalim, kaj si tu dobrotu moo meni po slovenskem nasai pissati. To je jaku zhi se ti v Faschingi tudi preže ve- selisch, jas sakschu Srodu v Redouto grem, pa moja Trezika Brzezina tud sakschu Srodu noterpride, te pa zolu nozh do 6 ali 7 v jutru s totai mozhno lopoi Deklino! plessam, pa kak si ti sam snasch misliti, sem v moiji Nebessi. Ti nevolni Stein.se meni mili; jas ga shi vidim kak enega starega Jelena s ? velikemi roglami okoli iti. Ti wogi Senekotvizh, Ver\valter v’ Gradi Wildonski, je na enkrat tak slo weteschen grata, kai nede vezh 2 ali 3 dni shiv ostana; kres 8 dni je v Grazi wiu, pa je dosta plessu, te pa je no dugo po tem piu, pa to je jemi tak skodilu, kai de ti Sermak mroti mogu. Gnes je nash Kron- 39 Prinz s’ njegovimi brati Franz Carl od Con- gressa nasai prissu. Nash Kronprinz je en tak medli zhlovek, pa je tak s’ mersheni v’ Vosi seda, kai so ga skoro dulsdigniti mogli od Vosa. Zolu Liza modru vilo.-. Srezlmu stani, pa me skos tolku lubi, kak te jas s zolo Serze liibim. Tvoi Tebi skos dober Brat Jožef. Original tega pisma se nahaja v mojih rokah, čuvam si ga zvesto, pozneje dal bom ga v shrambo najbržeje v knjižnico tukaj- šnega seminišča, tako tudi Bračkove lepe liste, ki njih je pisal »Slov. Gosp.«, »popom« in drugim »črnim oslom«, ki ropotanje, po¬ našanje in delovanje »orehovega preroka« nečejo hvalili. Iz teh pisem se bo videlo še v poznejših letih, koliki razloček je med pra¬ vičnimi Nemci ter med našimi »nemškutarji« in »nemčurji«. Pisatelj zgoraj oglašenega, pred tri in sedemdesetimi leti svojemu nem¬ škemu bratu priposlanega slovenskega pisma pripada naj bistrejšim glavam, ki so se ob koncu preteklega stoletju v Radgoni narodile. To je že razvidno iz sledečega: V moji knjiž¬ nici nahaja se krasno vezana knjiga se zla¬ tim obrezkom: »P. Francisci Wagner universa phraseologia latina«. Augusta Vindelicorum MDCCC. Na prvem listu je pisano: »Hoc praemio igenuus et optime spei Ju veniš JosephusEisenbachStirus e Radkerspurg stipendiatus ob spectatam moram integritatem navatamcjue litteris in 40 III. Grammat. Classe operam plane singularem Augustiss. Caesaris munificentia publice de- corari meruit in Gymnasio academico Grae- censi XVIII. Gal. Oct. MDCCCXV. Directore: Josepho Berger. Praefecto: Magno Roeck. Professoribus: Aemilianus Melite, Victorius Weinreiter, prof. linq. latin., Hart- nido Dorfmann. Ferardo Endres, catecheta.« Brez dvojbe poreče Bračko: to so vse same »laži«. — Pravi Nemci, na primer dobrodušni gornje - štajerski seljaki so tudi prema nam Slovencem v celosti povse pra¬ vični. O tem sem v devetih letih svojega bi¬ vanja v Gornjem Štajerju dovolj prilike imel stokrat se osvedočiti. »Die Windischen sein ganz anstaendige ehrliche Leut, bei denen krieg i immer ordentlichen Wein, echte Waar, und a ful biilliger als do bei unsern Pan- tschern.« Na moje pitanje, kako pa se z na¬ šimi vinogradniki porazumi, dobil sem od¬ govor: »Jo wissens, Herr Prefesser, wir ver- stangen uns ganz leicht; i kann a paar Wort windisch und er, oder sein zweiter oder dritter Nachbar a bisl deutsch und ferdaman hudič 1 das Geschaeft ist dann bald fertig; nacher trogt die Bauerin a Solchfleiseh mit Kraut aul, oder sticlit an puran oder a Paar Hiindel 6, trinken an suessen Wein dazua, \verden dabei guat aufglegt, trinken mit anand Bruada- schaft, singen den »prelubi svet Vrban«, zlezt kommt der Sentjaševec, — was wul ma mehr verlangen! 41 Tudi med gornje-Štajerskimi mestjani, razume se razve onih, ki se štejejo med stroge liberalce ali Velikonemce, je mnenje o Slo¬ vencih v celosti prav »gmuetli«. Na primer, ko so se pred nekoliko leti sešli »Maenner- i gesangsvereini« iz blizo vseh štajerskih nem¬ ških mest in trgov, pri koji priliki tudi naši iz »malega Štajerja« niso izostali, predrznil se je eden izvrsten pevec iz L., spoznavši po govoru naše dolnje-štajerske »Urgermane« izustiti znameniti stavek: »Schaufs, i hatt nit denkt, dass die Windischen so guet singen«, vsled čegar bil je nekaj časa v nekih znanih novinah hrup nad oberštajerskim »Mi- chelom«, ki še ne ve, da živi »im hartbe- draengten Unterlande fiir unsere Allmutter* dokaj navdušenih Germanov. VII. Prijazni čitatelj mi naj ne zameri uvidiv v mojen naglem spisu premalo sistematike in pravega reda; takim hibam je lehko v okom priti, ako je predmet, o kojem se piše, ko¬ ličkaj urejen in logičen, pri Bračkovej godlji pa to ni mogoče. Pridem zato še le zdaj do odgovora na tretje Bračkovo prašanje, od¬ nosno na njegovo tožbo, zakaj mora on od teh «novih» Slovencev tako grda imena kot «nemškutar«, «nemčur» slišati. Da izpolnim njegovo znatiželjnost glede «nemškutarja» svetujem mu, naj si Slomšekovo 42 “G raj o nemškutarjev*' kakih deset¬ krat prav pazljivo prečita, potem naj si očale dobro očisti in naj . vzame ogledalo (no,-ker on «nove» slo- . venščine ne razumi, ponavljam v njegovi slovenščini, naj si vzame «špegelj») v roke! Glede «novih» Slovencev mu povem, . da takih ni na svetil; «novega* slovenskega jezika v B r a č k o v e m ■ s m i s 1 u tudi rii. Po Bračkovem trjenju je pravi slovenski je,zik . ona godlja, koja se inače imenuje «kuhel- slobeniš**, v katerej podučujeta dva slavna profesorja na vseučilišču Betro- gonjskem, to je nekde v deveti deželi. Kaj Bračko in njemu podobni nemš¬ kutarji imenujejo «novo» slovenščino, nije drugo, nego vsem razumljiva književna, slovenščina, očiščena raznih peg, ki se vtem ali onem okraju v več e m ali manjem številu nahajajo. Ravno tako je tudi v nemškem občevalnem jeziku. Naj le gre Bračko s svojo orehovskoj nemš- činoj, kamor ga srce vleče, ali kakor on pravi, «kaj nam že v naravi leži» (glej str. 19) v blaženo Nemčijo, postavim v Berolin, v Sak¬ sonsko ali v "VVurtemberg, ali v naš Egerland, videl bode, kako bo se tam pogovarjal! Slo¬ venec, ki se je v šoli naučil književnega jezika, bo se za silo kam poprej razumel se Slova¬ kom, Čehom horribile dictu ! Rusom, s kratka, s katerim god slovanski govorečim narodom,, «Novej» slovenščini, pa ne v Bračkovem smislu, nasproti je «stara» slovenščina, nam- 43 |p, reč ona, v koji sta v devetem stoletju slo¬ vanska apostola s.v. Ciril in sv. Metod govo- | rila in nekoliko delov sv. pisma napisala, in .'L ^ neke molitvene knjige, tedaj zopet samo take D.^eči, katerih Bračko kot pravi liberalec in • 'žilav nemškutar nikakor ne more «vtinstati». . Prav za prav, po Bračkovi buči slovenski ; jezik v Soli nima mesta, (str. 19) «ker slovenski ' jezik se otrok pri lastni materi nauči, in če potem dve ali tri leta slavno petrovsko šolo ; . .obiskuje, zna brati molitvene knjige«, ki pa so gosp. Bračku pravi klin v peti. Zatorej za¬ poveduje gornjeradgonski pecirkspaša na str. 19: »Vsi kmetje m o r a te vaše otroke v nemške šole pošiljati in nemški poduk v domačih šolah tirjati.» Ko bi poprašal Rad¬ gončane ali Cmurečane kot sosede «Magjaror- szaga«, kaj bi oni odgovorili Bračku, če bi imel kako oblast njim zapovedavati: »Ker se nemški jezik vaši otroci že pri lastni materi naučijo, zalo mora v Radgoni madjarščina podučni jezik biti«. Nisem pooblaščen v imenu Radgončanov odgovarjati; no prepričan sem, njih odgovor bi se glasil: »Orehovega pre¬ roka« moramo v Feldhof spraviti. Tudi Cmurečanov odgovor glasil bi se tako. * * * Da bi si malo oddahnil pri čitanju mo- drostij starega nemškutarja, segnem po uvek prisrčne, neprestano nove »Poezije« Prešer¬ nove. Odpre se mi stran 153. 44 n Marsikateri romar gre v Rim, v KomposteljB Al tje, kjer svet Anton Jezusa varje, Tersat obiše, al svete Lušarje Enkrat v življenji, al Marijno Celje 11 . Polna resnica! Slovenci radi hodijo na «romanje», sosebno ob «Veliki» in ob «Mali- meši» v Trs&t, na Lužarje ali Marijno Celje, »v podobah gledat življenja rajskega veselje«. Komur tako daleč ni mogoče, poda se na ktero bližnjo »božjo pot« k sv. Trojici, v Ruše, na Jezera, na Sladko goro, Majki-Bistrički, Mariji-Tolažnici in še drugam. Vendar ni odraščenega Slovenca, niti pridne Slovenke, ki bi ne bila barem na enem teh božjih potov. Mogoče, da Bračko pripošlje v njegove »cajtinge« resnični popravek: »To je vse sama laž«, resnica pa je: »Vsaki od nas gre (str. 19.) v gornje kraje, v nemška me¬ sta: v Skarmce soli kupovat, prema Linču Schonererja poslušat, v Gradec, v Reč, v Rerolin, »Ker to nam že v naravi leži«; nemški mora znati, če hoče pošteno živeti, kam priti in kaj postati«. Ker Bračko v Orehovcih „prav po¬ šteno živi 11 in nemški zna, je postal že „fajerberhopman“, ,,orehov prerok 11 , mimo¬ grede tudi „pecirksobman“, ki svoje podlož¬ nike ljubi bolj ko samega sebe, in uprav zaradi tega kupuje njim pincgavske bikece. Čemu se smeješ bedasti podložnik? Mar si že pozabil: „.Jaz sen van tak pravičen, da ni- 45 mam najmenše krivice na moji vesti, nači če se mi kaj prigodi/ Če premislimo, koliko proganjanja je ta pravičnik že moral prestati seveda vse po nedolžnem, koliko žolča požirati, pri tem pa v časih prej nič ni imel želodcu ponuditi ko ■— slabo zabeljeno kašo; če dalje premislimo, kaj še ga čaka; mora se nam res smiliti. Prišlo vica je resnica: „ Pravičen ima mnogo prenašatiDa bi zamogel še bolj pošteno živeti, si je ta pravičen člo¬ vek že kaj prizadeval, do kake kaše priti, ki bi bila napolnjena, naj že bo z bankovci ali zlatom in srebrom; vse napi- njanje je bilo zastonj, vse nade so po Muri splavale: 1. zavarovalnična blagajnica, o kteri se mu je sanjalo, umrla je še pred rojstvom; 2. pri radgonski mestni hranilnici še den denašnji brez njega vse točno opravljajo; 3. pri gornjeradgonski posojilnici, pri kteri se z viržinkoj med zobmi vsak tjeden več krat, gizdelinski koračaje, mimo ziblje, mora „kcoj“ gledati, kako si drugi „žepe polnijo";: 4. okrajna blagajnica bo morebiti že v krat¬ kem novega zapovednika dobila; 5. in 6. v orehovskej fajerberski i vlastnej je tudi pre¬ malo tolažbe za osušeno grlo, in tako mu bode pač težko „šulferajn“ in „Sudmark“ izdatno podpirati. In zarad tega sedi zdaj žalosten liki Marius na razvalinah Karta- genskih. Povrh vsega pa se je v novinah že go¬ vorilo o nekšem ključu, pod katerega pre pride ravno zdaj, ko je v domovini tako po¬ treben. Kako bodo brez njega, njemu tako „dragi" Slovenci nova „bralna društva 11 sno¬ vali?! In če se njim to brez Bračka itak posreči, kdo bo družbenike podučeval, ka¬ tere „cajtinge‘‘ naj bi si naročili, po kakem potu bi si omare najhitreje in najceneje s framazonskimi knjigami napolnili? Kdo bo njim razlagal sv. pismo tako imenitno in te¬ meljito, kakor on, naš ljubček „zastopi“ ? Morebiti taisti, kojega kapeljsko bralno društvo rado posluša, namesto da bi ga kot sina siromaškega očeta — „izblodilo“ ? Ali morebiti kak „prelehni učitelj 11 , (gl. str. 19.) ki našej deci čisto nepotrebne reči razlaga mesto edino potrebne nemščine? Ali pa kaplan ali kak drugi bogatin? * * * Pregledal sem si že njih precej, tudi židovskih pisateljev, pa toliko gnojišnice nisem nikjer našel, kakor je Bračko na tako ma¬ lem ^prostorčeku na petnajstih straneh (od str- A—21.) na katoliške duhovnike polijal. Morebiti je Bračko kedaj čul o nekem H. Heineju? — Ako pa nije, — še bolje. Ta mož v svojem življenju nikdar ni bil „klerikalec 11 , ampak je mnogo pohujšljivega in protikrst- janjskega pisal, vendar proti duhovnemu stanu nije tako neprestano besno divjal, ko ore- hovski razlagatelj Kristusovih naukov, „pe- 47 cirKsobman 11 Bračko, ki še kaplanom in žup¬ nikom njihovo neizmerno „ bogastvo 11 oponaša. Med spisi omenjenega rojenega čifuta in samo po imenu kristjana, nahajamo tudi odstavek: „Auch der Priester ist ein Menscli, Und der Mensch der arme Fresser, Kann nielit blos vom Riechen leben Und vom Dufte, wie die Gotter“. Ker vidimo, kaj našemu gospodu Bračku „naprej stoji 11 , ter se mu zategadelj vsako- jake misli po glavi rojijo „in ga spati ne puste 11 , zatoraj pustimo ga, naj si — odahne. VIII. Zdaj še nekoliko besed gg. volilcem v okrajni zastop. Predlanskim šli ste v ogenj za Bračka, kajti obečal je Vam, rešiti Vas plačila 20.000 gld. koje se je okraj (saj Vam je to vsem zna¬ no, da ne poprej, ampak le še po Brač¬ kovem prigovaranju) bil zavezal dati kot podporo žel. društva Radgona-Ljutomer, a k o se postavi pri Škrlecu kolodvor. — Zeležnično društvo je pogodbo sprejelo, želez¬ nica se je napravila, kolodvora pa nimamo. Lahko je uvideti dvoje: prvič kedar bo pri Škrlecu pravi kolodvor gotov, moral bo okraj pogojenih 20.000 gld. vplačati. —- Drugič se tudi to lehko uvidi: ako bi že- 48 ležnično društvo hotelo postaviti pravi kolodvor namesto sedajne lesene čakal¬ nice, bi ga stavljenje kolodvora, k temu po¬ treben uradnik, ki bi imel kakih 800 gold. plače, bar eden stalno namestjeni službenik, k temu še par pomogačev, vsako leto kam več stalo, in društvo bi moralo globeje v žep segati, ko prinašajo obresti od obečanih 20.000 gld. Iz tega vzrokašeželeznica nije, in tudi ne bode uplačevanje onega kapitala terjala, ker lastna košulja je nji bliže ko Škr le če v ko 1 o d v o r. Občine, ktere so bliže Radinec, se za Škrle- čev kolodvor ne bodo potegovale, njim je seveda milejše, če tega kolodvora nikoli ne. bode, ker njim dotlej ne bo trebalo onega kapitala vplačevati. Nasprotno pa bi ga oni, ki morajo svojo robo kroz mesto voziti, pri Škrlecu prav radi imeli. Pitam Vas, mili rojaki, če ste zares mislili, da bi Vas zamoglo nezbrušeno pero tako duševnega reveža, kakor je ta orehovski Liikovnjak rešiti obečanega plačila. On je le nekako zvedel, da je železnica Radgona- Ljutomer pasivna, to je, ne nosi dovolj pro¬ centov, in tako so podvzetniki na zgubi. Ko bi se postavil kolodvor, bila bi zguba želez- ničkega društva še veča. Vsako denarno podvzetje, tedaj tudi želežnično društvo Rad- gona-Ljutomer, se pred vsem, p r e m d a n i edino, le zato briga, da si pridobi nekaj haska, ali bar da ne trpi škode, naj bo okrajni načelnik Peter ali Pavel. 49 > Bračko Vas je tedaj le za nos^ vodil se svojim širokoustnim kričanjem: „Č e bom jaz „pe cirksobman“, onda Vam nebo trebalo p 1 a č e v a t i, i n ače pa boste morali« in s tem si je pridobil večino. Kakor leta 1877. sem Vam zdaj znovič naslikal Bračka in njegovo resnicoljubje, nje¬ govo učenost in pravičnost. Vi pa pri pri- hodnej volitvi storite ono, kar bo Vam po dobrem premišljevanju vest rekla in Vas lastna pamet učila. IX. Da bi Bračko nazadnje še pokazal, »kol- ko tisti vredni so, kteri njive in gorice težko obdelavajo«, zapoje na koncu svojega pamfleta svojim bralcem na razveseljenje mali delec znane Volkmerjeve zanimive pesni „Od kmetstva' 1 in podpiše pokojnega, leta 1844. pri Malinedelji vmrlega župnika Antona Krem- peljna, rojenega pri sv. Petru leta 1790. Krempeljevih „Dogodivšine štajerske zemlje s posebnim pogledom na Slovenče", Krem- peljevega »Evangelija" izdanega v Gradcu leta 1843., Krempeljevih molitvenih knjig, ki so se nam v šoli kot premije delile, seveda Bračko ni videl, kamo li iz njih molil. Seveda tudi tega ni znal, da se je ona pesen že leta 1795. popevala, tedaj že za ono vreme, ko je še petletni Krempeljev Tonček počel „vjanjki skakati". S tem pa nije nič žalega rečeno proti iskrenemu Slovencu, gorečem rodoljubu Antonu Krempeljnu, »kajti Krempeljna je 4 50 živa ljubav do slovenskega naroda tako nev- gnano tirala«, pišejo Slomšek (glej XVI. let¬ nik Drobtine), «kakor dereči vrelec prihruje med kamenjem, po koreninah nepočivaje rožlja, ter hoče vse jeze podreti, naj bi svoje kraje rodovitno napojil, ktere je dolga suša stiskala. Z bistrim očesom meril je Krempelj našega slovstva na¬ sprotnike (čujte Petrovčani!!!) s oj- strim peresom branil je pravice svojega naroda, kakor nam s v e- d o č i j o njegove knjige. »Veliko let že počivajo v domači zemlji njegove kosti, njegov slovenski duh še ne¬ prenehoma navdaja mlajše rojake po vseh tistih krajih, po kterih je rajni Krempelj slovenščino rosil. Hvala mu lepa!« Tako kne- zoškof Slomšek. Bračkovega krivičnega oslav- Ijenja slavnemu Krempeljnu ne treba. Ker je spomenjena Volkmerjeva «Pesen od kmetstva«, naj še postavim, nekaj o Leo¬ poldu Volkmeru, kteri je. ono znamenito pesen vzložil. «Vrh veselih goric pri svetem Vrbanu nad Ptujem«, pravijo Slomšek v zgoraj ome¬ njenem XVI. letniku Drobtine, «pokriva zelena gomila rajnega Volkmera, našega domačega pevca. Preprosto je blaga duša Volkmer živel in vrle mladenče učil; preprosto so tekle njegove pesni, v visokem duhu, čeravno v lozni obleki; duh oživlja, pismenka mori. Goreč prijatelj mladine je Volkmer z svojimi popevkami Slovence budil, množil pobožnost in pošten sineh, in dajal svojim rojakom v 51 čednih pravljicah lepe nauke dobro slane pa tudi zebeljene. Dolgo že blaženi mož v materni zemlji počiva, njegovih pesen sladek glas pa ge se denešnji den po slovenskih goricah odmeva in povdiza po božjih hišah Slovencev pobožnost. Naj vsaki domoljub v slavnem spominu živi, ki oživlja kakti naš Volkmer v mičnih popevkah svoje rojake«. Nevtrujeni zbiratelj Volkmerjevih pesem, veleučeni, višokočastiti gospod, kanonik dr. J. Pajek, izdali so pred devetimi leti Volk- merjevo književno blago po onem redu, v kterem je nastalo, in Volkmerjev životopis iz kojega naj povzamem le sledeče: Leopold Volkmer rojen je v Lotmergu leta 1741. Od leta 1753. do 1759. obiskoval je latinske šole v Varaždinu, od onod odišel je v Gradec, tam je bil 1. 1764. za mešnika posvečen. Potem je prišel k sv. Ozbaldu pri Ptuju, tam je ostal do leta 1769.; od ondod v mestno župnijo v Ptuj, tam je ostal do leta 1784.; na jesen preselil se za kaplana k sv. Vrbanu na blizu 5 let; ..leta 1789. pa k sv, Martinu blizu Vurberga, ondi prebival je 23 let. Leta 1812. preselil se je nazaj k sv. Vrbanu, tam je bral 22. sept. 1.1814. svojo zlato meso in vmrl v januarju 1. 1816. Toliko pri tej priložnosti o Antonu Krempeljnu in Leopoldu Volkmeru. Tudi iz onega pridodatka smrdljivemu spisu vidi se, koliki nevednež in kako nezanesljiv je Bračko pri pisanju. Za slovenske kmete je vse — dobra hrana. «Tumastim bindišarjem«, tako 4 * 52 misli si »Herr von Wratschko», smem pove¬ dati : Den je črni, noč pa bela, vse mi morajo verovati kajti jaz sem njihov »gospod pecirks- obman». X. Na čelo tega spisa postavil sem za «iz- pričanje« en odstavek Stanko Vrazove pesmi. Ker je naš Stanko Vraz rojen Cerov- čan, tedaj sosed Vračkovega «pecirka» bil rad šaljiv; mi iz gornjeradgonskega okraja pa tudi nismo vselej namrščeni, ampak se včasih radi malo nasmehljamo najte Vrazovo pesmico zlasti od početka do konca. Glasi se takole: Kada hočeš da ukloniš I iz škode zvier izgoniš, Pazi dobro glas tog rima: „Vrag debelu kožu ima“. Za kokoši i purice Za odojke i telice Drobnu šibu svak uzima . . „Vrag debelu kožu ima“. Al za vole, vepre jake, Za medjede i kurjake Od toljage boljeg nima . . . „Vra—g debelu kožu ima“. Oprostite štioci moji! Iirupan bio vers gdjekoji; Al vjerujte mi riečima: „Vrag debelu kožu ima“. V Mariboru ob Jurjevem, leta 1804. -- Dodatek. Kako se pomaga slovenskemu kmetu. Orehovska narodna. Stoji sred vasi hišica, Oj hiša bela cimprana, Pokrita s streho slamnato In precej tudi zvežnjeno. Na strelii pa štrli v nebo En „rafunk“ majhen, črn, lesen, Ponosno dviga svoj greben, * Danes tuhta modra glava, Ktera bila bi najprava; Stopi v grad, na „zol'o“ sede ln pri sebi tako prede: „Vas orehovska je. blatna, Hasnila bi cesta zdatna. „Stalee“ so mi pogorele — Treba v brambo vasi cele F a ji e r b e r k a r j e imeti, Z njimi nemštvo, vas oteti. To so moje vroče želje, Vrh pa jedno še veselje, Da smem njihov „h6pman“ biti, Njih voditi, njih učiti. Glej, to orehovski je grad. In v njem prebiva renegat, „Pravičen“ mož in vrl junak Je ta naš slavni Liikovnjak. On hoče biti pa gospod, Ukazovati vsem povsod, In trudi že se mnogo let, Za kmete dela močno vnet. * Ni se želja mi spolnila, Da bi tukaj šola bila, Akopfav je moja „gmajna“ Ilotla je od šulferajna. To pa vendar čem doseči: Varovati jo v nesreči. 1 ' Skliče brž vse poštenjake, Svoje „gmajne“ odličnjake. To jim pravi, govori : „Vas orehovska je blatna, Ilasnila bi cesta zdatna. „Štalce“ so mi pogorele — Treba v brambo vasi vele Feuerberkarje imeti, Z njimi nemštvo, vas oteti. 54 To so moje vroče želje, Vrh pa jedno še' veselje, Da smem njihov „h6pirian“ biti Njih voditi in učiti 11 . To mi kličejo vaščani, Ki so oko? njega zbrani: „Ne imejmo dosti guča, Saj župan je modra buča!“ Zvolijo tedaj župana Enoglasno za „li6pmaua“. Bajtica na koncu vasi Stavi zdaj se prav počasi, Da b’ „štrumente“ v nji hranili, Z njimi ognja vas branili. Toda v a j njim nič ni treba, Zato v praski vsak teleba, Kamorkoli njemu drago, Da le reši še prtljago. Komaj se vihar ta vleže, Z novimi rečmi ustreže „Prerok“ svojim poslušal¬ cem, Modlih svetov spoznovalcem: Cesto jim v okraju zida, Ki pa neki ni nič prida Stroške kmet le naj poplača, Ki ga itak tlači dača. Enkrat zopet „prerok“ skliče Kraja svojega kmetiče, To jim pravi, govori: „Slušajte me Vi možaki. Kraja našega prvaki! 1 Ne bi tega vi hoteli, Da b’ živino boljšo ’meli. Kot ste jo dozdaj imeli? Mislim da. To bode stalo Samo pet tisoč. — Pač malo Tako namreč zdaj jaz skle¬ nem: Z „rajha“ bikecov pri¬ ženem. Je izvrstno tisto pleme - In pošteno nemško seme. | To vam bo potem živina, To bo „groša“, to bo vina, ,,Osle“ itak že imamo, Boljše, če za bikce damo. Kaj Slovenci, to smo ničle!“ Vole 'mamo.tako pičle, Malo mleka, krave suhe, Suhe bogme, kakor muhe. Tudi to še mi slušajte In si dobro zapomnjajte: V nemškem nekaj druz’ga najde, Ce Slovenec tjekaj zajde, Kakor v tistem „Gospodar- Kmetskega stanu ščuvarju. Tam se „cajtinge“ dobijo, Ki povejo, kak živijo Tisti, ki vas le učijo, Kako pride brez ničesa In brez nemštva se v ne¬ besa . . .“ *) Začnejo možje mrmrati, Bolj predrzni se smejati. Hitro „prerok“ vse ukrene. Z „rajha“ bikecov prižene Zdajci novo, čvrsto pleme Češ, da to je boljše seme. Pa vam bikec tak jo muhast, Bolj ko kak capin kožu- hast — Vendar srečni in veseli So v Orehovce prispeli. *) Prim. B račk. broš., str. 15,16. 55 ' Cujte hribi in doline, Kako „zgor“ za tc vrline^ Zlato solnce zjutraj sine Skoj.; grada ozke line, v „salonu“ prerok biva In zajuterk slastno vživa. Pismonoša v hišo stopi In naviha nosek topi »Gospodarja 11 v roki nese, Pisma vsa na mizo strese. Prerok bere, ne vrjame, (Se očali v pomoč vzame) Kako list čez njega piše . . ■ Smrtni znoj si s čela briše. Zopet tuhta modra glava, Ktera bila bi najprava; Hitro zdaj na „zofo“ sede In pri sebi tako prede: »Svet me noče več poznati Gabra dela vsa mi blati. ' doma prerok _ slavi 'Pudi sveto pismo pravi. *) »Gospodar peklenski 11 ** I v. davi “lene, streže mi po glavi. Kdo je, ki me vedno draži In dolži me grdih laži? .lešniki so strahoviti. - Tem jaz hočem posvetiti, Kmete čem pa „podvučiti‘ Golgo sem že vse prenašal »endar d el j ne bom pre našal. *) Prim. Jan. 4, 44. **) Prim. Bračk. broš., str. 14. Žanje hvalo, žanje slavo, Da še više nosi glavo. * * * To bo slava, to bo zmaga, Ce tud’ teče mnoga sraga. V miru hočem zdaj živeti Eno leto mir imeti 11 *.) Tako mu modruje glava, Ta bo zdaj zares najprava: Vzame pero, list napiše, List napiše, znoj si briše, Spiše list zelo učeni, Kakor sam pri sebi meni. Brž v kuvert ta list zavije In na to si odpočije. Pošlje pismo v mesto Gra¬ dec, Slavno mesto, nemški Gradec. Da natisne tam se knjiga, To mu je največa briga. Res vresniči se mu želja, Zato stopa poln veselja Po okraju, knjige nosi, „Evangelj“ med ljudstvo trosi. Z Wratsehka se rodil je Vračko Kakor z breka nekdaj „Flacko 1! ; Tako vam na prvi strani Naslov knjižice naznani. Pa na zadnjo stran še glejte, Pesen dobro si poglejte, Jo li res je Krempl zlo¬ žil, Je li res on tako tožil? *) Prim. Bračk. broš. str. 15. 56 Kaj pa Vol k m e r k temu reče? Nič „preroka“ vest ne peče, Ker se „vrezal“ je pošteno, Mesto znanja kazal — peno ? Slaven čin in čast visoka Je zares to za „prerokk“, Da pisatelja je n"'® V njem Slovenija dob'™ Bornih kmetov reSenik*i Modrega njih učenika Kaj ? — Le krivega vodi' Ki v pogubo luneta vodi Kteri slepo za njim M. ** n i. £$ /) Cvetna NflRODMR IH UHIUERZITETNfi KNJIŽNICA 00000442112