Leto XXVI.
Naročnina 7& Ljubljansko Pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), ca l/i
leta 50 lir, za ‘/i leta 26 Ur. mesečno 0 lir. Tedenska Izdaja letno 60 lir. in toa se v Ljubljani.
TRGOVSKI UST
Številka 74.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tel. 47-61. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953.
Časopis zrn trgovin®, industrija, obrt In denarništvo
CONCESSIONARIO ESCLUSIVO per la pubbUciti di provenienza italiana ed estera: II IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OGLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokraiino) ISTITUTO ECONOMICO ITALIANO-CHIARI (Brescia).	|	|	in	inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO ITALIANO-CHIAR1 (Brescia).
fzfiala vsak torek
in petek
Ljubljana« torek 14. septembra 1943
■HHilllManMBHaHHHHHaBni
Najvišje cene za fotoamaterske posnetke
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino na podlagi določil čl. 2. uredbe o kontrol; cen, Sl. list št. 68/15/41,
na podlagi prošnje Združenja trgovcev v Ljubljani od 27. avgusta 1943 za odobritev cene za izdelavo fotoamaterskih |iosnetkov in
Po ugotovitvi, da je zaprosilo utemeljeno,
je odobril
naslednje najvišje cene:
za kos li r Razvijanje zvitih filmov do inkl. 6X9	2.50
Razvijanje Leica filmov	6.30
Razvijanje plošč do inkl.
6‘/*X9	0.80
Razvijanje plošč do inkl.
10X15	1.30
Kopiranje Leica filma po Posnetku	0-70
Kopiranje filmov 4'/2X6 in 6X9	0.80
Kopiranje plošč 9 X 12 in 9 X 14	1.60
Povečava do inkl. 6X 9 cm	1.20
„	„	9X14	„	1.90
Vrhovno vodenje kontinentalnega gospodarstva
13X18
5.—
„	„	18X24	„	9.50
„	„	24 X30	„	15.-
„	„	30X40	„	25.-
15.-
Reprodukcija na plošče 6>/*X9 Reprodukcija na plošče 9X12 in 10X15	18.80
Cene luksuznim izdelavam po dogovoru.
S tem se razveljavi tuuradna odločba z dne 3. IV. 1942, VI11/2, št. 1843/1—42.
Cene je v smislu odredb čl. 4. naredbe od 9. V. 1941 objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh najvišjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v “vezi z naredbo od 26. I. 1942, st- SI. list št 8/42.
Prodaja racioiiiranega blaga
Trgovci se opozarjajo, da so ▼ veljavi še vse odredbo glede prodaje blaga in se radi tega racio-nirano blago ne sme prodajati brez točk in samo po določenih cenah. Opozarjamo, da se bo pro-daja blaga še nadalje kontrolirala Po uradnih organih.
dodaja mehkega in trdega sira
Mehki in trdi sir se prodajata »a živilsko karto št. 907 in sicer po 80 g na osebo.
Likvidacija nakazil v markah in dinarjih
Uradno poročajo, da bo Narod-"a banka bivše Kraljevine Jugoslavije v likvidaciji poskrbela potom Nacionalnega zavoda za izmenjavo z inozemstvom za likvidacijo nakazil v markah in dinarjih, i so bila svoječasno izdana na ■rili.Škem računu Nemčija—Jugo-^ a vi ja in Bolgarija—Jugoslavija, iJ! r je predvideno v veljavnih godbah. Zato so vabljeni lastnici omenjene vrste nakazil, da do • oktobra 1943 ta nakazila po-y ie Pri podružnici Banke d’Italia iubljani, ki bo izdala o preje-Potrdilo.
V »Siidost-Eeho« je objavil dr. N. Christoph zanimiv članek, v katerem naglaša potrebo, da se agrarna proizvodnja v vsej evropski celini vodi po enotnem načrtu in enotnih načelih.
Uvodoma poudarja, da razdelitev proizvodnje v agrarnem sektorju v mnogih evropskih državah še ni dosežena. Deloma je vzrok v tem, ker v nekaterih deželah ni vodstvo kmetijske proizvodnje v rokah strokovnjakov, deloma pa se proizvodnja prilagaja le lokalnim potrebam, ne da bi se ozirala na kontinentalne potrebe. Tako se je moglo v preteklem proizvajalnem lelu opaziti, da so se v nekaterih jugovzhodnih deželah dvignile cene za krompir za 30 fenigov za kg, kar je povzročilo znaten dvig krompirjeve proizvodnje. Istočasno pa je nazadovala proizvodnja bolj važnih žitaric in oljnatih rastlin. Za štiri do petkratno povečala proizvodnja krompirja je povzročila v nekaterih deželah preobilico krompirja, za katerega ni bilo v Nemčiji dovolj odjema, do-oim se je proizvodnja drugih pridelkov, katerih je manjkalo, zanemarila. K tem vprašanjem načrtne oskrbe celinskih potreb je treba še upoštevati vprašanje prevoza, ki je tudi eden odločujočih činite-ljev gospodarstva.
Gospodarski razvoj sili nevzdržno k ustvaritvi kontinentalnih ve-leprostorov, kajti tehnika nudi možnosti, ki se v okviru samo nacionalnih gospodarstev ne morejo polno izkoristiti, kakor je dejal minister dr. Funk. Samo z načrtnim in enakomerno vse potrebe veleprostora upoštevajočim vodenjem se morejo izkoristiti vse gospodarske sile Evrope v korist vseh evropskih partnerjev. Šale takrat bo mogoče tudi produktivno zadružništvo postaviti v Evropi na bolj široko podlago.
V uporabljanju kmetijskih strojev more razviti zadružništvo v vseh evropskih državah zelo koristno delavnost. Zadruga kupi na primer stroje, ki jih posojuje svojin članom proti primerni pristojbini. En traktor more n. pr. prepeljati v enem dnevu toliko umetnega gnojila, kakor se more z živinsko vprego šele v treh do štirih dneh. Prednosti so naslednje: varuje se živina, poveča se donos mleka, pridobi se pri delovnih dnevih. Pri obdelovanju zemlje so se v težkih razmerah v zadnjem letu dosegli s traktorji veliki uspehi. Od 6000 traktorjev, ki jih je Nemčija dobavila Romuniji, se je približno ena četrtina uporabljala na zadružni podlagi.
Usoda našega kontinenta obvezuje vsako evropsko državo, da za vojno potrebno blago proizvaja v največji meri, da se s tem zagotovi boljša oskrba vseh. Nemčija je zibelka bolj modernega in bolj donosnega kmetijskega gospodarstva in more služiti drugim dežela.111 vzor. Zveze Velike Nemčije z deželami Jugovzhoda slone na medsebojnem gospodarskem dopolnjevanju. Ne bi bilo zato pravilno, če se v centru skupnega življenjskega prostora dosežene izkušnje ne bi upoštevale tudi v drugih deželah. Če naj bo meddržavna ureditev trgov visoki cilj
plodnega skupnega dela, potem so pogoji za to: načrtna obdelava zemlje, razdelitev pridelovanja, določitev potreb in načrtna zadovoljitev teh potreb, oskrba z umetnimi gnojili, s kmetijskimi stroji in nadalje povezanje lastne potrebe, izvozne kapacitete in izravnave cen, skratka doseči je treba totalno izravnavo med proizvodnjo in celinskim odjemom
Za takšno kontinentalno gospodarsko skupnost pa je potrebno vodstvo, ki more uravnavati kmetijsko proizvodnjo. Da bi bila takšna organizacija sposobna za delo, bi se moral ustanoviti po zgledu Mednarodnega kmetijskega zavoda v Rimu nov zavod v Berlinu, ki se ne bi bavil z mednarodnim proučevanjem kmetijstva, temveč ki bi skrbel izključno za povečanje kontinentalne agrarne proizvodnje in ki bi to proizvodnjo tudi vodil. V tem zavodu bi morale biti zastopane vse evropske države, da bi se doseglo čim bolj popolno in hitro sodelovanje vseh včlanjenih držav. Ta štab bi skrbel, da bi se vsi predlogi za zboljšanje proizvodnje čim prej izkoristili.
Navzlic vsem oviram vojne bi se na ta način dosegli mnogo večji uspehi kakor po dosedanjih potih. Laže bi se dosegle trdne cene, zlasti pa trdna relacija med valutami. To je namreč dosegljivo le, če sta zagotovljena gospodarsko skupno delo kontinenta in njegoyo enotno vodstvo. Na ta način se bodo odpravile tudi vse ovi-
re, napačni načrti, nadalje bi se olajšale izmenjave, lokalne storitve pa povečale. Z združenjem sil vseh držav Evrope bi se mogle hitro rešiti tudi naloge, ki se danes le težko rešijo.
Za koncentracijo vseh gospodarskih sil v kmetijskem sektorju zahteva znani nemški agrarni politik dr. Walther Hebert ustanovitev evropskega kmetijskega sveta, ki bi moral biti stalna ustanova s stalnimi člani. Evropsko kmetijsko gospodarstvo bi moralo pomagati evropskim deželam [tri povečauju intenzivnosti njih proizvodnje po enotnem načrtu in v ozkem sodelovanju, pri čemer bi se upoštevale vse nemške izkušnje.
Clankar zaključuje svoj članek lakole: Evropska vojna za svobodo je totalna vojna, ki zahteva načrtno mobilizacijo vseh produktivnih sil kontinenta. Velika Nemčija, ki i. vsemi svojimi silami bije to vojno, more pričakovati, da vsi evropski narodi prispevajo svoj del za zmago. V tej totalni vojni ni več evropskih nacionalnih gospodarskih problemov, temveč je samo evropsko gospodarstvo, ki se mora voditi tako enotno, da more dati največje možne storitve kontinenta. Centrifugalnim silam, ki so doslej delovale v Evropi, se mora proti postaviti koncentrirana ustvarjalna volja vseh evropskih držav. Ta novi red pripraviti, mora biti cilj gospodarstva vseh evropskih narodov.
Industriia v ozadiu vzhodne fronte
»Vfllkischer Beobachter« obravnava v izčrpnem članku vojaškega dopisnika W. Jungerinanna pod tem naslovom razmere za obnovo industrije v zasedenih pokrajinah pod nemškim vodstvom in prihaja do ugotovitev, da obstoje med položajem kmetijstva in industrije na tem ozemlju važne razlike. Predvsem v doneškem bazenu z njegovo tipično veleindustrijo je bilo izvedeno ob boljševiškem umiku skoraj popolno razdejanje. Nemški gospodarski in tehnični strokovnjaki so našli namesto naprav same razvaline.
Prva njihova naloga je bila vzpostavitev preskrbe ozemlja z gonilno silo, od česar je naravno odvisna vsa industrija. To velja v veliki meri tudi za premogovno industrijo kot temeljno vejo, ki pa je že odvisna od dobave električnega toka. Drugo vprašanje so bile človeške delovne sile, manj važno je bilo pa razdejanje dnevnega kopa. Poskrbljeno je bilo — poleg načrtov za daljšo dobo — najprej za obvladanje neposrednih nalog. Čeprav so bile naprave razdrte in so ležali nižji rovi pod vodo, se je vendarle pričelo rudarsko delo v zgornjih rovih in z omejeno produkcijo. Ponekod so sc- mogli uporabljati za odvoz ko-maj poltonski hunti, tako imenovana »vedra«. Ta način obratovanja je bil ob prihodu nemške vojske še v navadi po malih in najmanjših premogovnikih doneške kotline. Take male premogovnike so večinoma izkoriščale mestne
občine in komune. Imajo po štiri do deset delavcev v podzemnem kopu, ne globlje ko sto metrov. Za dviganje premoga se uporablja elektrika ali konjska vprega, ponekod pa se tudi premog iznaša. Varnostne naprave so neznatne in se premogovnik sploh komaj opazi, ker premog sproti odvažajo. Na dan se pridobi v takih rovih po 10 do 20 ton, medtem ko dajo veliki rovi po tisoč ton dnevno, in vendar so v prvi dobi nosili glavno breme oskrbovanja s pre^ mogoin. Vzporedno pa so se naglo raziskovali veliki rovi in se po-vrsti vključevali v obnovitveni program. Vodilna naloga je spet pripadla nemškim inženirjem, ki so bili morda deset let prej kot specialisti zaposleni v teh krajih.
Še bolj divje ko premogovno industrijo so boljševiški uničevalni komandosi razdejali plavžarsko in železno industrijo. Deloma so zapustili podjetja kot prazne pogorele dvorane brez strojev ali pa kot nerazrešljiv klopek železnih konstrukcij. Toda čeprav se je tudi v manj poškodovanih podjetjih dalo obnoviti obratovanje šele po popravilu, so bila vendarle vsa taka podjetja polagoma oživljena. Seveda je bila to nekaj časa le drugoredno vključena proizvodnja, ki je delala neposredno za oskrbo čet in obratovala samo po nekaj delavnic. Preden se dopolni proizvodnja do izdelovanja tračnic ali cevi, se lahko izdelujejo že mnogi koristni izdelki za čele karvstru-žilnici, kovinarski delavnici ali lo-
Cena CSTE 0*80
čeni livarni. Tako so bili n. pr. deset tisoči bunkerskih peči izdelani že v prvih letih in nekje, kjer so našli ob zasedbi granate še kot peščene modele, izdelujejo zdaj pluge.
Podobno ko železna se je preuredila vsa industrija teh dežel, to je predvsem za kritje vojaških potreb. V vseh podjetjih se izdeluje to, kar je mogoče izdelati s postavljenimi, prejšnjimi stroji in orodjem. Pohištvene tovarne dobavljajo okvire za okna in kolar-ške izdelke, tovarne glasbil dajejo ogrodja za sedla in za nosilne koše, tovarne emajlirane posode iz? delujejo kuhinjske posode za čete in za bolnice. Poleg obnovitvenega načrta za daljšo dobo teče tako imenovani »takojšnji program«, ki izkoristi praznino do sprožitve rednega obratovanja in hkrati krije potrebe armade.
Vzhodno od Dnjepra sta stebra gospodarstva kmetijstvo in rudarstvo. S tem pa še niso izčrpane velike možnosti. Na severu se v velegozdovih pripravljajo ogromne množine lesa za ves jug, za izdelavo utrdb, vozil (panje-voz); les se po Dnjepru in Desni splav-lja na jug v velika potrošna središča. V okrožju Artemovska je bilo obnovljeno delo solnih rudnikov, na Azovskem morju je moralo delati dalje ribarstvo z zelo zmanjšanim ribiškim brodovjem in številom mrež. In po vsem tem velikem ozemlju je bilo spravljeno v obrat, čeprav še nepopolno, dobro delujoče nemško železniško omrežje z normalnim tirom, to ne le na glavnih progah. Za upravo je bilo postavljeno novo omrežje gospodarskih bank, ki obvladujejo že ves blagajniški in gotovinski promet.
Težavnost obnove je razvidna poleg tega iz velikega pomanjkanja strokovnih delovnih moči, ker ne velja več bajka o veliki prenaseljenosti Ukrajine. V sovjetski dobi so propadali boljševiški načrti industrializacije večinoma zaradi pomanjkanja ljudi.
Pomagati so si skušali z načrtno mehanizacijo poljedelstva, ki je oprostila iz kmetskega dela na milijone delavcev in jih vrgla v industrijo, ne glede na to, da so ostale potem velike površine zemlje neobdelane; poleg tega pa je požrla industrija še ženske, katerih je bilo v sovjetski industriji do 50%. To pomanjkanje človeškega materiala se je v vojni še poostrilo; z evakuacijo so šle v zgubo najboljše delovne sile, ostali so večinoma le starejši letniki, ženske in otroci. Kar jih je bilo še dosegljivih, so morali najti večinoma novo delovno mesto in jih je bilo treba smotrno preuvrstiti. Z vseh strani so se selili tudi kmetje iz kolektiviziranih kmetijskih podjetij, ki so si želeli priti na boljše. Premagati je bilo treba tudi lenobo. Potreben je bil odločen poseg prave organizacijske umetnosti, da se je moglo doseči nekakšno medkrajevno in strokovno zaposlitveno izenačenje v prid obnovi glavne proizvodnje.
Gostilničarski'vestnik
Sindikat gostilničarjev
j>oziva vse svoje člane, da spremijo na njegovi zadnji poti Slavka Jancša, ki je bil zvest član sindikata. Pogreb bo v sredo 15. septembra ob pol treh popoldne z Zal, iz kapelice sv. Nikolaja k sv. Križu.
f Slavko Janeš
V ponedeljek dopoldne je nenadoma umrl zadet od kapi ugledni ljubljanski trgovec Slavko Jane«.
Pokojnik se je rodil 6. decembra 1891 v Sledinah na Hrvatskem. Posvetil se je trgovini, njegovo trgovsko delovanje pa je pretrgala svetovna vojna. Bil je vpoklican in se z vojne vrnil kot invalid. Kasneje je v Ljubljani odprl trgovino s špecerijskim blagom in delikatesami ter si v primeroma kratkem času pridobil velik krog odjemalcev. Skrbel je, da je bila njegova trgovina vedno dobro založena z blagom in zlasti ob praznikih je svojim odjemalcem postregel z najodličnejšim blagom. Pokojni Slavko se je v Ljubljani tudi poročil in si izbral za družico go. Anico, roj. Štrukelj, s katere vestnim sodelovanjem je dvignil svojo trgovina na mesto ene prvih delikatesnih trgovin Ljubljane.
Pokojni Slavko je bil vedno dober človek, ki je vedno rad pomagal ljudem v stiski.
Bodi mu ohranjen lep spomin!
Žalujočim naše iskreno sožalje!
Cene za češki hmelj
Vrhovni urad za cene je na Češkem objavil nove najvišje cene za letošnji hmelj. Po tej objavi so določene naslednje cene za 50 kg hmelja pri proizvajalcu: za žatski okraj od 1800 do 2000 Kč, za roud-niški okraj pa od 1650 do 2300 Kč. Kot najvišje cene za prodajo hmelja inozemskim pivovarnam so bile franko nakladalna postaja določene naslednje oene za 50 kg hmelja: za žatski hmelj 3100 Kč, za roudniški hmelj pa 2800 Kč.
Boi za bombažne trge
Čeprav je egiptska vlada na zahtevo Angležev gojitev bombaža zelo omejila, je bila letošnja bombažna žetev v Egiptu vendarle zelo bogata. Ni pa nobene možnosti za odjem in tako je egiptska vlada prisiljena, da tudi letošnji bombaž vskladišči, kakor je že storila z lanskim. Kakor v prejšnjem letu tako naj bi se dobila zdaj sredstva za finansiranje žetve z državnim posojilom. Tombolj mora zaradi tega začuditi, da je egipt-ska vlada na zahtevo Angležev odklonila ameriško ponudbo odkupa vsega pridelka.
Med zainteresiranimi angleškimi in ameriškimi krogi se namreč vodi zelo ogorčena borba ne samo za obvladanje trgov na Bližnjem vzhodu, temveč za premoč na svetovnem bombažnem trgu. Zaradi sedanjih razmer je mogla Brazilija v nekaj letih obvladati južnoameriški bombažni trg. Na drugi strani so začele Turčija, Bolgarska in Grčija v zadnjih letih v večji meri gojiti bombaž. Posledica tega je, da more Turčija bombaž že izvažati. V tem vidijo iako angleški ko ameriški bombažni kralji veliko nevarnost za povojno dobo. Vojne razmere in tonažni položaj silijo te dežele, da ne samo za kritje lastne potrebe povečajo svojo bombažno proizvodnjo, temveč da bodo mogle bombaž tudi izvažati. Zato Angleži in Amerikanci že danes kontrolirajo bombažno proizvodnjo in bombažne trge na Bližnjem vzhodu in omejujejo gojitev bombaža, namesto katerega naj se v večji meri goje žitarice. Vzporedno pa se bije med Angleži in Amerikanci oster konkurenčni boj. Amerikanci skušajo doseči vodilno mesto in zato od-
kupujejo bombažno proizvodnjo Bližnjega vzhoda, hkrati pa ustanavljajo v teh deželah tekstilne tovarne, v katerih se predeluje v območju teh trgov bombaž. Zato je tudi razumljivo, da je ameriški finančni in gospodarski diktator v Uranu Millspaugh pred dnevi odredil obvezen popis vseli bombažnih zalog.
Težave z oskrbo silijo dežele Bližnjega vzhoda, da se osamo-svoje od uvoza, ki ga Angleži in Amerikanci ne morejo nuditi. Anglija in Združene države Severne Amerike vidijo v tem, če bi to trajalo tudi po vojni, nevarnost za njih izvozne interese. Zato skušajo samopreskrbo dežel okleniti na polja, kjer ne bi mogla nastati za Angleže in Amerikance nikaka gospodarska konkurenca. V tem smislu se je tudi govorilo na konferenci zaradi oskrbe Bližnjega vzhoda, ki je bila pred nekaj dnevi v Kairu. (Po »N. Wiener Tag-glattu«.)
Iz italijanskega gospodarstva
Prometni davek od prodaje delnic je bil v Italiji na novo urejen. V bodoče znaša za vse delnice 3% nominalne vrednosti delnice in. 20% od razlike med nominalno vrednostjo in prodajno ceno. Ta prometni davek mora plačati kupec.
Zbiranje odpadkov na Slovaškem
Zbiranje kovinskih in kavčuka-stih odpadkov izvaja na Slovaškem posebna monopolska družba. Sistematično' pa so se zbirali ti od-
The
PISARNIŠKE STROJE IN POTREBŠČINE
LASTNA POPRAVLJALNICA C& ~ jCJyM[an>a, (fcodislc št. 10
VSEM SORODNIKOM, PRIJATELJEM IN ZNANCEM SPOROČAMO TUZNO VEST, DA NAS JE ZA VEDNO ZAPUSTIL NAS LJUBLJENI SOPROG, BRAT, STRIC IN SVAK, GOSPOD
SLAVKO IAIEŠ
trgovec
POGREB DRAGEGA POKOJNIKA BO V SREDO, DNE 15. SEPTEMBRA 1943, OB POL TREH POPOLDNE Z ZAL, IZ KAPELICE SV. NIKOLAJA K SV. KRIŽU.
OHRANITE POKOJNEGA V BLAGEM SPOMINU!
SVETA MASA ZADUŠNICA BO DAROVANA V ČETRTEK, DNE 16. SEPTEMBRA 1943, OB SEDMIH ZJUTRAJ V CERKVI MARIJINEGA OZNANJENJA V LJUBLJANI.
LJUBLJANA, DNE 13. SEPTEMBRA 1943.
GLOBOKO ŽALUJOČI:
ANICA, SOPROGA, IN OSTALO SORODSTVO.
padkj samo v Bratislavi in nekaterih večjih mestih, ker organizacija zbiranja še ni bila povsod dobro izvedena, V preteklem šolskem letu pa je bila k zbiranju pritegnjena tudi šolska mladina, ki je nato v nekaj tednih zbrala 90 vagonov kovinskih in kavčuka-stih odpadkov. Monopolska družba jo medtem svojo zbiralno organizacijo dojiolnila. Vseeno pa se je obrnila na prosvetno ministrstvo s prošnjo, da bi šolska mladina še nadalje pomagala pri zbiralni akciji. Ker je monopolska družba sedaj tudi zvišala cene za odpadke, pričakujejo, da bo letos dala zbiralna akcija mnogo bolj ugodne rezultate ko lani.
Francosko filmsko gospodarstvo
Francosko filmsko gospodarstvo si je pridobilo v zadnjih dveh letih zopet pomembno mesto v francoskem gospodarstvu. Trenutno zavzema med francoskimi industrijami sedmo mesto in zaposluje približno 109.000 ljudi. Letni dohodki kinogledališč so dosegli že vsoto 3.3 milijarde frankov, davkov pa je plačala filmska industrija skoraj 1 milijardo frankov. Število obiskovalcev kino-gledališč je doseglo lani 310 milijonov oseb. S tem pa še ni dosežen tako velik obisk kino-gledališč kakor v drugih državah. Leta 1941 je bilo izdelanih 59 francoskih filmov večje dolžine, leta 1942 pa že 74.
Slovaške železnice se bodo elektrificirale
Komisija za proučitev možnosti elektrifikacije slovaških železnic je sedaj predložila svoje poročilo. V poročilu se naglasa, da bi se mogla kljub vojnim težavam začeti dela za elektrifikacijo železnic. Zlasti se poudarja v poročilu, da bi vodne sile Slovaške za elektrifikacijo železnic zadostovale.
■■■■■■■HI
BO f	barva, plesira in
h	/a	nrab	kcmičn<> sna*i
f	Uf	Ulflf!	obleke, klobuke
itd. Škrobi in	svetlolika srajce,
ratnike in manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgova 3 Telefon št. 22-72.
Gospodarske vesti -
Hrvatska državna centrala za deželne pridelke je določila za trgovino na debelo nove najvišje cene, ki so stopile 1. septembra ' veljavo. Po tem ceniku velja 100 ki pšenice v trgovini na debelo po kakovosti od 1518 do 1630 kun, spomladanskega ječmena od 1518 do 1578, rži od 1518 do 1578, zimskega ječmena 1344 do 1396.50 leče 1518 in ovsa 1394 kun.
V Beogradu se je ustanovila delniška družba Darina z glavnico 10 milijonov din. Družba bo kupčevala z lesom in predelovala les.
Proizvodnja paradižnikov je V madžarski nižini v zadnjih letih silno napredovala. Zaradi suše pa letos ne bo mogoče doseči te ko ličine pridelka, ki se je pričakovala. Poleg tega so se letos cene za paradižnike določile tako pozno, da so mnogi kmetovalci začeli gojiti druge rastline. Tako bodo dobile madžarske tovarne za paradiž-nikove konserve namesto dogovorjenih 800 vagonov paradižnikov komaj polovico.
Gospodarski svet Sedniograške
je zaprosil madžarsko vlado, da se sedanja zveza kopališč, pri'kateri je bilo dosedaj članstvo prostovoljno, spremeni v obvezno organizacijo za vsa zdravilišča in kopališča. Na ta način naj se napravi konec dosedanji razcepljenosti v sedmograškem tujskem prometu ter naj se poenoti tudi reklama za obisk zdravilišč in kopališč.
V Carigrad je prišla švicarska delegacija, ki naj nakupi turški bombaž za švicarske stroje.
Turško trgovinsko ministrstvo bo v kratkem določilo kontingente volne, ki bi jih dobavila Turčija do konca aprila 1944. Poleg Vel. Britanije se bodo zlasti upoštevale želje Nemčije, Italije, Madžarske in Švice.
Na zahtevo romunskega vojnega ministra se morejo javna in zasebna podjetja z dekretom državnega voditelja militarizirati. Militarizi-rana podjetja pridejo pod kontrolo ministrstva. Nameščenci takšnega podjetja so vojaški obvezniki.
V in poki
ino2 lota Ur. de n m
Iz
j
Prt
cio
'je
rac
tin
šči
nic
ali
loi
ov
or
za
v<
0(
k
n
s
v
Ij
TRSTJE j
za strope iz najbolj-	-
šega materijala, ve-	:
zano z bakreno žico	;
izdeluje in dobavlja	:
JOS. R. PUH !
LJUBUAMA
■
Zaloga strešne lepon-	■
ke, Heraklit - plošč,	:
parketnih deščic in	;
smole za izolacijo	\
GRADAŠKA UL. 22	j
Telefon: 25-13	:
PRIPOROČA SE
LJUBLJANA
TYRŠEVA CESTA 9
(OS. ZALT4 & Co.
TRGOVINA Z ŽELEZNINO
loško Dolenc eti kete
===== LJUBLJANA, Mesili trg 5/1. - Tel. 44-25
:GRAVER=
IGN. ŽARGI, Ljubljana
SV. PETRA CESTA ŠT. 11 modna trgovina
Čekovni račun št. 10.310	Telefon št. 20-69
IERAS MAKS
HUBLIANA. MiMoSiievo 34
* telefon 38-30	*
Otroške vozičke
globoke in športne, zopet dobite v lepi 'izbiri, domače izdelave, pri tvrdki
»TRIBUNA** - Lazar Ferdo
KARLOVŠKA CESTA ŠTEV 4
l^fUli	c,|	T„.,.k.,.	li...s	W»	Pred.U-ik	d,.	Ivu,	Pl.«,	.rednik	A1ek..»d.r	B.ta	ti.k.m.	»Merkur«,	d.	d,	nj«,	pravnik	Mih.l.k,	,.i	»	Ljubl|»l.