Drobnosti.
Ali so ribe mutaste? Vsakdo poreče: to je že stara reč! Gotovo! A novo je, da ribe niso mutaste, vsaj vse ne. Sploh bi jim nemosti nikoli ne bili pripisovali, Če bi bili bolj pazljivo brali stare pisatelje (Aelian, Appian). Dandanes poznamo celo vrsto rib, ki se razločno oglašajo. Ježarica grči, bobnarica bobna in sicer tako glasno ropoče, da jo slišiš, če tudi je 6m globoko v vodi. Tudi pojejo ribe, sicer ne tako milo kakor naše pevke, vendar toli razločno, da so vredne te pohvale. Traeger je slišal 1. 1860. razločne glasove iz morja na zahodnem obrežju otoka Borneo, južno od Ki-taja. Onffrov de Thoron pripoveduje to-le: „Preiskovaje Tavlorski zaliv na severu pokrajine Esmeraldas (v državi Ekvador, Juž. Am.) veslam nekoč ob bregu. Nakrat začujem nenavadne dolgotrajne glasove. Mislil sem, da so Čmrlji, a ker nobenega ne opazim, vpraša*m veslarja, kaj to pomeni. Ribe so, odgovori mi mož, imenujemo jih Siren e. Ni dolgo trajalo, ko začujem več glasov; slišati je bilo kakor tih blagoglasen zbor, jednak oddaljenim glasovom orgel. Ustavil sem in poslušal."
Isti naravoslovec je to večkrat slišal in opazil, da so dotične ribe 2 5 cm dolge in bele z modrimi lisami na hrbtu. Petje se prične ob solnčnem zahodu in traja celo noč.
Kaj, če one bajne Sirene starih Grkov tudi niso bile samo ribe in  ne   Čarobne  deklice?!
Vladimir. Električna železnica. Marsikdo je pač že premišljeval, zakaj so pri nas električne železnice še tako malo razširjene. Vse govori le o elektriki, in vendar stvar napreduje primeroma počasi.
Vzrok temu je pac ta, da elektrike še ne znamo dobro porabiti. Stvar stane mnogo in dasi imamo že izborno delane stroje za elektriko, vendar gledajo praktični tehniki na to, da jim elektrika kot gonilna sila ni dražja nego par, in da se ž njo več doseže, kakor s parnimi stroji.
Da spoznamo razloček med parnim in električnim strojem (govorimo namreč le o želez-nici), zapomnimo si to-le:
Če zakuri kurilec zjutraj ob 8. uri parni stroj v Trbižu, namenjen v Ljubljano, segreti mu je treba vodo do neko stopinje. To traja navadno pol ure, tudi jedno uro, in stroj je pripravljen na odhod. A sedaj! Naj vlak vozi hitro ali počasi, naj stoji na postajah pol ure ali pa pet minut, kurilcu je treba vedno skrbeti za potrebno moc para, sicer ne more stroja rabiti. Ves tisti Čas torej, ko stoji na postajah, gre mu par v izgubo, in ta izguba posebno pri večjih daljavah ni majhna.
Parni stroj je torej podoben mlinu na vodo. Ali tečejo kolesa ali ne, voda uhaja po strugi dalje, ne glede na to, ali jo rabiš ali ne.
Preračunih so, da je treba pri parnem stroju za vsako konjsko silo okrog ^kg premoga. Ce pa porabimo ^kg premoga za parni stroj, ki nam goni, oziroma dela elektriko (s pomočjo dinamičnega stroja), tedaj ima elektrika, ki smo jo dobili, moči za 1 in -j.A konjskih sil, torej -/3 konjskih sil pridobimo z elektriko več, dasitadi smo pri parnem stroju porabili jednako množino premoga, kakor pri stroju za elektriko. Za jedno konjsko silo porabi namreč elektrika le i-S^kg premoga, parni stroj pa, kakor je zgoraj povedano,  "}kg.
Pri tem pa je tudi pomisliti, da elektrika ne gre nič v izgubo, ker se porablja le med tem časom, ko vlak te Če, in da je moči z elektriko doseči najmanj še jedenkrat večjo hitrost nego s parom.
Zanimiv  nemški  prevod   slovenske pesmi.   —
Cenjenim čitateljem „Dom in Svet"-a podajemo ta-le nemški prevod Gregor čiče v e pesmi „Odl i kovanje" :
Die Aus\eichnung.
Der Kampf ist aus, der Sturm beendet,
Dem Herrn sei Dank, der Sieg uns blieb!
Doch mancher Held den Geist entsendet, Getroffen sclrvver von Feindes Hieb.
Wie L6\^en stritten sie erbittert,
Der hier noch lebt, der dorten tot; Gefestigt ist der Thron, nicht zittert
Das Land, befreit aus Angst und Not.
Und schon versammelt auf dem Felde
Der Herr die tapfre Kampenschar: Denn lohnen will er jetzt dem Helde,
Der giild'nen Preises \viirdig war!
Schon manchem prangt der Ehre Zeicheii
Auf tapfrer Brust von Konigs Hand: „Und solit' ich Dir es nimmer reichen,
Den ich vor allen vviirdig fandr"
„„Wohl mag auch ich den Preis verdienen,
Doch sind's nicht andre eher wert? Gestatte, Konig, dass ich ihnen
Den Lohn entbiet', der schmuckt und ehrt.""
Der Konig nickt;  —  hin tritt er wacker,
Wo Mann an iMann im Blute ruht, Dem  nachsten dort auf blut'gem Acker
Ziert er die Brust fiir Todesmut.
„„A11, denen Schvvert  und   Schuss versaget Den Sieg, ehr ich in diesem hier;
Ein jeder hat gleich mir gevvaget, Geopfert  aber  m ehr als wir.""
Entblossten Hauptes steht in Sinnen
Der Konig und der Kampen Reih'n, Und Thranen ihrem Aug' entrinnen,
Die sie den toten Brudern \veih'n.
Čegav je ta prevod: Mladega Nemca pesnika — Jož. Brester-ja, modroslovca v nemško-ogerskem zavodu v Rimu —, ki ni svoj živ dan poznal trohice slovenščine. A kako je ponemčil pesem} Tako-le: Cuvši marsikaj o lepoti jugoslovanske in posebno naše slovenske poezije, naprosil je bil nekoč pisatelja teh vrstic, da mu poda v zložni prosti uri misli katerekoli slovenske pesmi. Le-ta je vesel ustregel njegovi želji, segel po Gre-
Slovenske knjige.
i. »Slovensko-nemški slovar" izdan na troške rajnega knezoškofa ljubljanskega Antona Alojzija Wolfa. Uredil M. Pleteršnik. Založilo in na svetlo dalo knezoškotijstvo. Od poslednjega našega oznanila so izšli trije sešicki: 7., 8. in 9., ki obsegajo besede od „kožuhar" do „ob". Zlasti zanimiv je 9. sešitek z besedami začetne črke n.
2.   »Dvojno kazalo" prvih deset letnikov „Duhovnega Pastirja" 1884—1893. Sostavil Ludovik Skufca, župnik. V Ljubljani. Založila „Katol. Bukvama".   Tisk „Katoliške Tiskarne".
1893.   8". Str. 151. Sad precejšnjega truda in ljubezni do našega prezaslužnega „Duhovnega Pastirja".
3.    »Zbrani dramatični in pripovedni spisi dr. Jos. Vošnjakovi." Celje 1894. Tiskal in založil Dragotin Hribar. 12". Str. 103. Cena 50 kr.
4.   „Zabavna knjižnica" za slovensko mladino. Urejuje in izdaje Anton Kosi, učitelj v Središči. III. zvezek. V Ljubljani, 1894. Zalaga izdajatelj. — Tisk „Katol. Tisk." 8". Str. 43. Cena  1 5 kr.
5.   „Pomladni glasi" posvečeni slovenski mladini. IV. Uredil Ivan Štrukelj. Založili so-trudniki. V Ljubljani, 1894. Tiskala »Katoliška Tiskarna" v Ljubljani. 8". Str. 143. Cena 25 kr.
6.   »Kažipot po pokneženi grofovini go-riško-gradiški." Uredil in izdal Andrej Gabršček. Cena 1 goldinar, po poŠti 10 kr. več. I. Letnik. Tiskala in založila „Goriška tiskarna" A. Gabršček v Gorici. 1894. 40. Str, 123 (in inserati).
7.  »Dejanje svetega Detinstva." V poduk malim in odrašČenim. Zvezek XIV. V Ljubljani,
1894.    Samozaložba. — Natisnila „ Katoliška Tiskarna".  24°. Str. 116.
8.    »Početni nauk o petji za ljudske šole." Po R. Weinwurmu sestavil Ant. Nedved. V Ljubljani. Tiskala in založila Ig. pl. Klein-mayer & Fed. Bamberg. 1894. 8°. Str. 31. Cena 20 kr.
gorčiču in mu prevel iz njega nekatero pesem. Zavzet je poslušal mladi, nadarjeni Nemec slovenske glasove —, a misel pesmi „Odli ko v an j e" ga je tolikanj navdušila, da je prijel za pero in jo zapisal nemški. Zanimivo, kaj ne da! Cenjene čitatelje opozarjamo, naj primerijo prevod z izvirnikom in sami sodijo, je-li pevec umel pevca, ali ne? Zdi se nam, da!
Mih. Opeka.
9.   »Vaje v petji." Zložil Anton Nedved. Tiskala in založila Ig. pl. Kleinmayr & Fed. Bamberg.   1894.  8".  Str. 88.  Cena 60 kr.
10.   »Letno poročilo" o deželni vinarski, sadjarski in poljedelski šoli za šolsko in gospodarsko leto 1892—93. Spisalo vodstvo. Novo mesto, 1 894. Založil dež. odbor Kranjski. Tiskal J. Krajec v Novem mestu. Z nemškim tekstom vred 81   str. v 8".
11.   »Vojska i Mir." Melodram v treh dejanjih. Spisal J. T. Turkuš. Druga izdava. Gradec. Založil pisatelj   1893.  Str. 62.
12.   »Salve Regina" ali razlaganje molitve Ceščena bodi Kraljica za SmarniČno opravilo. Spisal Jožef Kerčon, duhovnik ljubljanske škofije. Z dovoljenjem preč. knezoškofijstva ljubljanskega. V Ljubljani, 1894. Založila „Katol. Bukvama". Natisnila „Katol. Tiskarna". 16". Str. 318. Cena v pol usnju 90 kr., v usnju 1   gld.,  v zlati obrezi   1   gld. 20 kr.
13.   „Jezus na križi" moja ljubezen! Moli-tvenik obsegajoč masne, spovedne, obhajilne in druge molitve; sveti križev pot, litanije in pesmi. Sestavil A. M. Osmi natis. V Ljubljani 1893. Založila „Katol. Bukvama". Tisek „Katoliške Tiskarne". 32". Str. 448. Cena 80 kr., z zlato obrezo   1   gld.
Hrvaški knjigi.
1.  »Skrtac." Napisao H. Conscience. Preveo J. Zorič. U Zagrebu. Knjižara Dioničke Tiskare. 1893.  8".  Str. 136.  Cena 60 kr.
2.    Ivan Purgerjev »Prikaze". Fantazija. Preveo Milivoj Srepel. Zagreb. Tiskom Karla Albrechta. Knjižara Dioničke tiskare u Zagrebu. 8". Str. 49. Cena 30 kr.
Češka knjiga.
»Sbornik  historickeho   kroužku."   Ma-
jetnik, nakladatel avvdavatel: Družstvo „Vlasf". Odpovedny redaktor František Zdrahah Seš. 2. Rok. 1893.   V Praze.   Tiskem  Cynllo-Metho-
dejske knihtiskarny (V. Kotrba). 1893. Osmerka. Str. iii. Cena 70 kr.
Književni glasnik.