§§ S | Izhaja vsak § četrtek | | Published every j § Thursday | 1 1 mmmmmmmmmmmmš NAŠ DOM Ilustrovan tednik za izobrazbo, gospodarstvo in zabavo slovenskih delavcev v Ameriki. | Naslov Address: § | 261 E. lOth St. | | New York City | | Tel. Orehard 01-30 J Letnik — Volume 1 New York, N. Y. March 13, 1924.— 13. marca 1924. Št. — No. 1 POROKA JAPONSKEGA PRESTOLONASLEDNIKA Strašna nesreča v rudniku Zgornja, nenavadna in značilna »1 ika nam predstavlja poročno svečanos ka. — Vsi gostje so bili oblečeni v tra dicijonalni japonski narodni noši. — bito. Na koncu sprevoda je videti vis konta Iryja, velikega kancelarja. Sredi princesinja v ozadju na desni. NEČLOVEŠKI UMOR TREH OSEB V mali vaški hiši so našli prebiv alci nečloveško umorjene tri ose¬ be. — Dve je morilec-lunatik ustrelil, dočim je tretji osebi z nekim topim orožjem strl "lavo. — Morilca iščejo sedaj • oboroženi vaščani. t ženitve japonskega prestolonasjedni- Na čelu sprevoda je stopal princ Hiro- sprevoda je general Nara, dočim je ŽENSKA-TIGRA Zverinska mati je pekla z razbe¬ ljenim železom svojega lastne¬ ga otroka. Linden, 11. marca. • — Danes ponoči so bile tukaj umorjene tri osebe, Mr. in Mrs. Thom Whal- lcv in Mrs. Mabel Morse. Sploš¬ no se sodi, da je izvršil umor kak slaboumen človek. Zakonca sta bila prestreljena skozi glave, do¬ čim je 'bila Mrs. Morse pobita s Itolom ali kakim drugim težkim orodjem. Ta umor spominja v marsika- kem oziru na umor iz leta 1922., ko je bila umorjena Miss Frances Kimball, ki je bila do smrti pre¬ tepena v kleti, svoje hiše. Na večer umora je šla Mrs. Morse z vrčem po mleko v vaš¬ ko mlekarno. Ker se ni vrnila ob navadnem času, je šel Hotvard Smith, ki je bil uslužben pri Mor- seu, pogledat, kaj- je, da je ni. — Na domu Vhallovev je našel vsa vrata zaprta. Odprl je odzuna.j kuhinjsko okno, toda nasproti mu je udaril oblak dima. Nato je poklical sosede, nakar so vdrli zadnja vrata. V spalnici male hiše so našli, vaščani troje trupel, ležečih na tleh. Preko trupel je bilo vrženih nekaj kadečih se rjuh. ki so še tlele. Pohištvo in preproge so bi- lc-prcpojene z oljem, da hi hitrej¬ še gorele. Teme glave Mrs. Mor¬ se je bilo deloma odbito. Takoj po tem strašnem umoru se je zbrala tropa vaščanov,'ki so težko oboroženi začeli preiskova¬ ti bližnjo okolico in hoste za zlo¬ čincem, o katerem dozdaj še ni sledu. DVA NOVA AMERIŠKA KAR¬ DINALA. Iz Rima je prišla novica, da bo dne 24. marca papež Pij XI. v tajnem konzistoriju podelil nad¬ škofu Patriku J. Heyes iz Ne\v Yorka in George W. Mundelein iz Chicago, IH., kardinalske klo¬ buke. Oba cerkvena dostojanstvenika ifsta s.e v soboto 8. t. m. odpeljala s parnikom Berengaria preko; Cherbourga v Rim. Značilno pri tem je, da sta bi¬ la oba nova kardinala rojena v j Ne\v Torku, kjer sta tudi dovr¬ šila svoje študije. ATENTAT NA TROCKIJA. Berlin, 11. marca. — Poroča se da je bil na Trocki ja, ruskega vojnega komisarja, poizkusen a- tentat, in sicer v.Eir.šu, v Kav¬ kazu, kjer sedaj prebiva. Tiskarna NAŠ DOM 261 East lOth St. New York City je odprta ob delavnikih od 9 dop. do 6 zvečer, ob torkih in četrt¬ kih od 9. do pol 8 zvečer, ob ne¬ deljah od 9. dop. do 12. opoldne. Včeraj je bila pred m:\vyor- škim sodiščem obsojena na tri mesece težke ječe Mrs. Josephi- ne Ferger, ki je poznana sedaj pod imenom ‘žena brez duše’. — Ta nečloveška žena in mati je v decembru lanskega leta z raz¬ beljenim železom pekla in mu¬ čila svojo sedemletno hčerko — Pavlino. Ko je pričel drž. pravd¬ nih slikati porotnikom njeno zve¬ rinsko grozovitost, se je ženska onesvestila. Obravnava je dogna¬ la, da je mučila poleg svoje hčer¬ ke tudi svojega 131etnega pa¬ storka Mihaela. Tudi njega je mrcvarila z razbeljenim železom ga suvala z visokimi petami svo¬ jih čevljev ter ga stradala. Ob priliki grozne eksplozije v rudniku, je izgubilo 173 pre« mogarjev svoje življenje. Re¬ ševalno moštvo je neprestano na delu, toda njegovi reševal¬ ni uspehi so majhni. Salt Lake City, Utah, 10. i ar- ca. — Dne S. marca se je prime¬ rila v rudniku v Castle Ga te ve¬ lika eksplozija, tekom katere je izgubilo 173 premogarjev svoje življenje. Z reševalnim delom -o morali kmalu prenehati, ker so 3000 čevljev globoko pod zem¬ ljo zadeli na plamene. Vsako up¬ anje, da bi bilo mogoče še kake. ljudi žive rešiti, je splavalo po vodi. Celih 24 ur je reševalno mošt¬ vo hrabro delalo ter prodiralo skozi strupene pline in preko | razvalin. Deset mož reševalnega j oddelka je omamil plin in se na- | hajajo sedaj v zdravniški oskrbi v bolnici. Dvorana neke bolnišnice je bila izpremenjerra v mrtvašnico. Ko so pričeli z reševalnim delom so upali, da se jim bo posrečilo rešiti več še živih ljudi, toda ko so zadeli v globini 3000 čevljev na požar, so vedeli, da je vsako nadaljnje delo brezuspešno. Trupla, katera so spravili do¬ zdaj na površino, so bila zelo po¬ kvarjena. — Vsi so-imeli strašne rane. Eden je bil obglavljen. Rudnik je last Utah Fuel čo., in je bil opremljen z modernimi aparati. Fksplozija, ki je zagra¬ dila vhode ter s tem odrezala ra¬ ku pot v notranjost rudnika, ie nastala najbrž vsled vnetja pre¬ mogovega prahu in plinov. Izvršilo se je troje ekspl- 'zij. Prvo je bilo slišati kakor oijda- | ljeno grmenje topov; trenutek ! pozneje pa je druga strahovita | eksplozija vrgla ruševine v raz¬ dalji ene milje preko doline 20 minut zatem pa je bilo čuti tret- ; jo razstrelbo, ki je razbila ir vr¬ gla v zrak glavni vhod. NAJHITREJŠA VOZILA AMERIŠKE VOJNE MORNARICE V San Diego, Cal., so preizkusili nova majhna vozila ameriške mornarice, katera bodo uporabljali pri reševalnih delih, v siti in potrebi. Ta vozila odri¬ vaj osamo osemnajst palcev vode ter so opremljena z aeroplanskim propeler¬ jem, ki jim daje brzino po 60 milj na uro. Stran 2 . NAŠ DOM | VESTI IZ NAŠIH NASELBIN j OTVORITEV SLOV. NAROD- DOMA V CLEVELANDU. Preteklo soboto in nedeljo se je vršila v Clevelandu slavnost¬ na otvoritev 'Slov. Narodnega Doma, moderne in impozantne stavbe, ki je stala skoraj 300.000 dolarjev. Ob ogromnih množicah naroda se je vršila formalna otvoritev, v soboto in sicer ob krasnem solnčnem dnevu, dasi so vremen¬ ski preroki napovedovali dež. — V navzočnosti do 5000 oseb je Mrs. julija Brezovar z velikim zlatim ključem formalno. otvo- rila Slov. Narodni Dom. Nato so se odigravali v veliki in krasni gledališki dvorani Na¬ rodnega doma krasni prizori. — Mala deklica, hčerka družine De¬ bevc, oblečena kot gorska vila, se je z magično palčico doteknila velikega baržunastega zastora, slednji se je dvignil in na odru je zarajalo preko sto malih deklic in dečkov, ki so prepevali sloven¬ ske pesmi. Mr. Frank Somrak je izpre- govoril nato par besed kot otvo¬ ritveni govor, nakar mu je sle¬ dil kot drugi govornik naš jugo¬ slovanski poslanik, gosp. Trešič- Pavičič, ki se je ob tej priliki pripeljal nalašč za to iz \Vashing- tona. Gospod poslanik je poudar¬ jal, da je videti, da Slovenci ne pozabijo niti v tujini svoje domo¬ vine in svojega jezika ter se iz¬ razil, da čakaj otudi še naš narod v domovini jasnejši dnevi. —- Za njim je govoil mestni upravitelj Mr. Hopkins ter je izzval s svo¬ jim govorom gromovit aplavz. Pevski zbor Zarja je nato za¬ pel krasno Foerster jevo ‘Naš Na- jrodni Dom’, nakar so zopet sle¬ dili razni govori. Zvečer se je v spodnjih prosto¬ rih vršil slavnostni banket, kate¬ rega se je udeležilo več tisoč oseb Tudi banketu je prisostvoval naš poslanik. — Po banketu se je o- tvoril slavnostni ples. Prvi ples je veljal 25 dolarjeV, Gospodični Josie in Mimie Milavec sta zape¬ li več pesmi. — Popoldne se je vr¬ šil velik narodni koncert z ob¬ širnim in izbranim programom. Nastopilo je več pevskih drč štev, naravnost očaral pa je ob¬ činstvo naš slovenski pesnik, pi¬ anist in komponist Mr. Ivan Zor¬ man s svojo klavirsko fantazijo. ‘Odmevi iz Slovenije’ in pa s svo¬ jim krasnim solospevom ‘Ladje lepe, ladje bele. . .’ Zvečer je dra¬ matično društvo Ivan Cankar priredilo veseloigro Brat Martin. Naslovno vlogo je izborno igral in pogodil Mr. Louis Truger, zna¬ ni požrtvovalni in delavni Slo¬ venec v Clevelandu. Hčerka družine Fabijan je na¬ stopila v krasnem baletnem ple¬ su, in občinstvo jo je nagradilo z burnim aplavzom. Cleveland, O. V Charity bolnici je umrla Josipina Lustik v sta¬ rosti 23 let. Tu zapušča soproga, encChčerko, mater, štiri sestre in in dva brata. Pokojnica je bila rojena v Massilon, O. Umrla je Marv Miše, stara 399 let, doma iz vasi Rafolče na Gorenjskem. Tu zapušča soproga in pet otrok eno sestrično ih enega bratran¬ ca, v stari domovini pa mater in dva brata. Pokojnica je bila čla¬ nica društva Lire. — Družini Jo¬ sip in Mary Sušnik na Svlvia A- venue v Collimvoodu, sta umrla dvojčka, sinček in hčerka, Josip in Elizabeta, stara 2 meseca in 7 dni. Rojena sta bila 20 minut drug za drugim in istotako sta tudi umrla. Podlegla sta pljučni¬ ci. — Umrl je v Clevelandu splo¬ šno znani rojak, Ljubljančan, — ‘profesor’ Zima v starosti 65 let. Pokojnik sc je svoječasno mnogo bavil s ‘čarovnijo’ in magijo ter prirejal v clevelandskih sl?5ven- skih dvoranah svoje predstave. Pred leti pa ga je paraliziral inrt- voud, in od tedaj so se pričeli zanj žalostni dnevi. Poleg vseh nesreč se je nekdaj veselemu Zi¬ mi omračil tudi um. Sedaj ga j d smrt rešila vsega nadaljnega trpljenja. Tu ne zapušča menda nikakih svojcev ali sorodnikov. Barberton, Ohio. — V mestni bolnišnici je Mrs. Mary Mekina. — Pri družini Mr. Josip Gabrov¬ šek so dobili malega fantička - prvorojenčka. Tudi pri družini Mr. John Stoparja so pustile vi- le-rojenice malega fantka. Waukegan, III. — Tukaj je u- mri Josip Cankar, in sicer' v naj¬ lepši moški dobi, star komaj 40 let. Rojen je bil leta 1884 v Veli¬ ki Ligojni pri Vrhniki in v Ame¬ riki je bil 19 let, in sicer v Wau- keganu. Ponesrečil se je pri de¬ lu j padel je s tovornega avtomo¬ bila ter čez pet dni poškodbam podlegel. Gilbert, Minn. — Te dni je po- j brala bela žena smrt rojaka Hen¬ rika Nose, v cvetju njegovih let, starega komaj 21 let. Pokojni ni bil član nobenega- društva. Drugi rojak, ki je nagloma u- mrf, je Fr. Brtun, star 30 let. — Njegova smrt je nastopila tako naglo, da je pretresla vso našel- j bino; v petih minutah je bil zdrav in mrtev. Zdravniki so ga preis- I kali ter konstatirali, da mu je po¬ čila srčna žila. Brovvndale, Pa. — Tukaj je < umrl rojak Josip Dušak, ki je bil že skoro tri mesece bolan. Umrl je v starosti 40 let ter je bil, ta- j ko od domačinov kakor od tuj- j cev zelo spoštovan. Pokojni za¬ pušča tri otroke in neutolažljivo j vdovo. Bil je član več društev, — med temi tudi ameriškega društ¬ va The Woodmen of the World, Crosby, Minn. — Tekom ne¬ zgode, ki se je pripetila dne 5. februarja v tukajšnjem rudniku, je izgubilo življenje tudi več Slo¬ vencev in Hrvatov. Med ponesre¬ čenimi, so tudi sledeči rojaki: — Frank Hrvatin, oženjen, zapu¬ šča ženo in osem otrok; John Hlačar, vdovec, zapušča tri otroke; Mihael Tomac, Q.ženjen, za¬ pušča ženo; Georg Hočevar, oženjen, za¬ pušča ženo in šest otrok; MANI) A PROTESTIRA Na sliki je Videti prizor iz ulice v Manili, glavnega mesta Filipinskega! otočja, kjer prebivalstvo protestira proti teritorijalni vladi. John Jaklič, oženjen, zapušča ženo in pet otrok; George Butkovič, zapušča ženo in tri otroke; Marko Toljan, samec. — Med ponesrečenimi je tudi Anton Slak član društva Aurora. Pueblo, Colo. — Dne 24. feb¬ ruarja zvečer je bil ubit J■—-!— e: -T v Tn zerni 4 žlice moke in jo zmešaj med žemlje, zmoči star, tenak prtič v mrzli vodi in deni to zmes v prtič, katerega na vrhu zave¬ žeš. To deni potem za eno uro kuhati v slan krop. (Kuhaj na način kot štruklje). Potem zreži to na zrezke (šnite), zarumeni nekoliko čebule in zabeli. Gresov šmorn. — Vzemi tri skodelice mrzlega mleka in na¬ moči skodelico in pol gresa ter pusti namakati eno uro. Prideni 2 celi jajci, malo osoli ter dobro stepi. Deni v kozico 3 žlice masti pusti, da bo prav vroča in potem zlij mešanico na vročo mast ter pokrij in pusti, da se počasi peče. Ko,je spodaj rumen, ga obrni ter pusti, da tudi na drugi strani za¬ rumeni. Ko je tudi na drugi stra¬ ni rumen, ga z vilicami dobro zdrobi, pokrij ter prav počasi še nekaj časa praži. Serviraš ga lah¬ ko s. solato ali kuhanim sadjem. PRVI DNEVI NOVOROJEN¬ ČKA. Med porodom je vedno prvo pravilo: -raje žrtvovati dete ka¬ kor mater, to je, raje ohraniti že obstoječe življenje, kakor pa ga spraviti v nevarnost radi šele na¬ stajajočega. Kakor hitro pa je dete rojeno, je treba najpreje skrbeti zanj in potem šele za ma¬ ter, da se prenese eventuelna in¬ fekcija z matere na otroka. — Največja nevarnost preti detskim očem, ki so za vsako nesnago zelo dovzetne. Zato je treba tu¬ di najprej poskrbeti za novoro¬ jenčkove oči. Priporoča se vsa¬ kemu novorojenčku vbrizgati v obe očesi po eno kapljico eno¬ odstotnega razkroja srebronitra- ta. Izkušnja uči, da se na ta na¬ čin prepreči marsikatera očesna bolezen, ki bi sicer povzročila slepoto. Zelo velik odstotek od rojstva slepih je izgubil vid šele po rojstvu, ker so se oči vnele. Dalje je treba pri novorojenčku strogo paziti na popek. Ko je de¬ te rojeno, se počaka nekaj minut da odteče čim več krvi iz poste¬ ljice v otroka. Nato se popkovi¬ na s čistim prekuhanim trakom dvakrat preveže in prereže. Na detetovem telesu viseči del pop¬ kovine se v gotovem času posuši in odpade. Seveda je treba ved¬ no paziti na popolno snažnost, — kajti sicer se rana lahko okuži in potem -nastanejo neprijetne in nevarne posledice. Gnojenje in zastrupljanje krvi je običajna po¬ sledica malomarnosti pri porodu. Pri prvih znakih vnetja popko¬ vine (ako se rana počasi in sla¬ bo celi, ako postane koža okrog popka rdeča ali pa se pojavi na površini gnoj) je treba takoj po¬ klicati zdravnika. Osobito pri ko¬ panju in povijanju novorojenčkov je paziti na to ,da se popka ne do¬ taknemo z umazanimi rokami. Najbolje je prevezati popek s su¬ him, čistim povojem. Povoj se priporoča osobito za to ,ker pri mnogih novoroječkih obstoja ne¬ varnost. da se popek pretrga. — Oprezen in pravilno napravljen povoj pa tako nevarnost običaj¬ no prepreči. Zelo pogosto nastanejo pri no¬ vorojenčkih na glavi in obrazu različna spakedranja. Celo pri či¬ sto normalnih porodih — kakor se dogaja pri novorojencih — ki so se nekoliko zavlekli, se lahko pojavijo različne porodne otekli¬ ne, in sicer v prvi vrsti v novo¬ rojenčkovi glavi. Taki defekti pa lahko trajajo zelo dolgo, vendar pa niso nevarni za življenje in iz¬ ginejo slej ali prej sami od sebe. Bolj previdni moramo biti tedaj, ako se koža odrgne ali pretrga, kar je običajno posledica poro¬ dov, ko je treba vporabljati in strumente. Tudi te poškodbe na novorojenčku se kmalu Zacelijo, ako se jpazi na snažnost. Končno je treba opozoriti še na eno o- kolnost, ki vznemirja zlasti mla¬ de, neizkušene matere. Kmalu po porodu postane namreč no¬ vorojenčkova koža rmena in na prvi pogled .se zdi, kakor da bi dete obolelo na zlatici BODOČA MILIJONARKA Gospodična Harriet Hewifct, do ne- daVno uboga deklica in ‘model’ za ob¬ leke v neki newyorški prodajalni, se je zaročila ž milijonarjem Oliver Har- rimanom, ki se je vanjo zaljubil. NAŠ DOM Stran 5 KAKO ZAPRAVLJAJO BAND1TJE DENAR Ni se še posušila kri nesrečnih žrtev na rokah krvoločnih morilcev, ko so se slednji že zabavali po kabaretih v družbi lahkoživih plesalk in kurtizank. Morilca sta prirejala v najelegantnejših hotelih svojim prijateljicam lukulske večerje, pri kterih je te¬ kel šampanjec v potokih. ’ Statistiki so izračunali, da zna¬ ša vsota, ki jo naropajo lopovi vsako leto v Ameriki s pomočjo revolverja, bodala in takozvane- ga 'blackjacka’ nič manj nego 20 milijonov dolarjev! In kako zapravljajo ti lopovi ta priropani denar ? Vsakdo se še spominja straš¬ nega umora, o katerem so poro¬ čali vsi listi v Ameriki, namreč umora, ko sta bila v Brooklvnu ubita dva bančna uslužbenca, in sicer od lopovov, ki jima niso da¬ li niti prilike, da bi dvignila roke temveč so ju na mestu neusmi¬ ljeno ustrelili. Glavna krivca pri tem umoru sta brata Diamond iz BrookLyna, Žida, ki sta v druž¬ bi nekega Italijana, bančnega u- radnika, zasnovala peklenski na¬ črt ropa in umora. Ob tej priliki naj pripomnimo, da se večina neuvorških roparjev rekrutira iz vrst Židov in Italijanov, in sko- ro vsak morilec, ki se seznani z električnim stolom, je, če ne Ita¬ lijan, prav gotovo žid. Mussolini in njegova fašistovska Italija je torej res lahko ponosna na svo¬ je tukajšnje rojake, ki so obliza¬ ni s ‘tisočletno kulturo’, s katero se tako radi ponašajo. Ko so to¬ rej detektivi posvetili v to mo- rilno afero bratov Diamond, se je pokazalo, kako ti lopovi za¬ pravljajo priropani denar. — Ko sta dobila Diamond brata soj delež vsote 44.000 dolarjev, ki so.bili uropani nesrečnima žrt¬ vama, sta jo naglo popihala iz Ne\v Yorka, ker ju je mikala za¬ bava drugih mest ,kjer sta na¬ stopala kot pravcata milijonar¬ ja. Oblečena po najnovejši modi in v angleških ulsterjih, z drob¬ no palčico v roki, sta se pojavila v Philadelphiji, kjer sta takoj zbudila zanimanje med igralka¬ mi, ki pripadajo takozvanemu — ‘chorusuč To so večinoma sla¬ bo plačane plesalke, ki ponujajo soje telo in ljubezen vsakemu, — kdor jih plača. — Joe Diamond je postal mi¬ lijonar! — je završalo med temi igralkami v Philadelphiji, in res ni mogel nihče dvomiti, da je moral biti Diamond, ki je no¬ sil pri sebi neprestano veliko in debelo rolo bankovcev, silno bo¬ gat človek. Pri nekem gledali¬ šču, okoli katerega je mlajši Di¬ amond vedno oprezal, ie bila najlepša plesalka Miss Norman. Štiriindvajset ur po strašnem umoru obeh bančnih uslužbencev ko se kri nesrečnih žrtev še ni posušila na njegovih rokah, je mlajši Diamond že prosil plesal¬ ko Norman, naj se ž njim poroči. Št iriindvajset ur po strašnem zločinu je bil lopov že priprav¬ ljen oddrdrati na veselo ženito- vanjsko potovanje, čigar stroške bi f kril z denarjem, ki ga je izpu¬ lil iz rok krvavečih žrtev! Na osebnosti obeh bratov ni bilo ničesar, iz česar bi se dalo sklepati, da pripadata nižinam zločinskega sveta. Kot že rečeno, elegantno o- pravljena, sta stanovala seveda v najfinejših hotelih ter se vo¬ zila okoli z avto-kabi, in kon¬ cem vsake predstave v omenje¬ nem gledališču sta prihajala 'k zadnjim vratini z velikanskimi šopi rož v rokah, katere sta po¬ darjala deklicam, ki sta jih obo¬ ževala. Ko je bila predstava kon¬ čana, sta povabila na večerjo vso žensko družbo, in šampanjec je tekel v potokih. V kinoglediščih in drugih dra¬ mah vidimo navadno banclite s kadečim se revolverjem v roki, kako se po izvršenem zločinu po¬ tuhnjeno skrivajo po slabo raz¬ svetljenih beznicah zločinskega sveta, ,da uidejo bistrim očem pravice. Toda v resničnem življenju pa je vse drugače. Morilci in lopovi stanujejo v najelegantnejših ho¬ telih, kjer se zabavajo s plesal¬ kami in drugimi enakovrednimi ženskami. Slika nam predstavlja plavajočo garažo na jezeru Worth, Palm Beach. Fla, lu sledila aretacija vse roparske družbe. — Torej je le res, —rje rekla gospodična Norman detektivom, — kar mi je pravil Joseph Dia¬ mond, da je namreč zapleten v newyorški bančni umor in da od tam izvira njegov denar? Kak¬ šna sramota! Toda, saj ni ver¬ jetno! Oba brata sta bila tako vljudna, tako lepo oblečena in tako finih manir! Prav gotovo sem mislila, da morata biti sina kakega milijonarja, ki sledita na¬ ši potujoči igralski družbi samo Brata Diamond, Farina in Fanta so ubili dva bančna uslužbenca t no, štirje newyorški lopovi, ki er jima vzeli 44,000 dolarjev. Newyorško policijo je prived- ! la na sled. za banditi plošča avto- | mobila, katerega so se poslužili j banditje, ko so se pripeljali na { mesto umora. Številka tega av- tomobila je pripomogla policiji, J da je izsledila imena obeh bratov j in cela stvar je takoj izpočetka kazala, da morata ta dva vedeti kaj več o umoru. Bratov pa ni bilo doma in policija je pričela paziti na telefon v njuni hiši. — Kmalu se je izkazalo, da njen trud. ni bil zaman, kajti po tele¬ fonu je prihajalo več pozivov in klicov iz daljave, takozvanih — Long distance messages, in si¬ cer pod -šifro Shenvood St., — 5296 Philadelphia. Ko so dospeli newyorški de¬ tektivi v Philadelphijo, so seve¬ da takoj poiskali naslov ulice in hiše, ki je imela dotični telefon. Ko so našli hišo, so brez pomi¬ šljanja stopili v neki apartment dotičnega poslopja, kjer so našli obe igralki, Miss Joyce Norman in Miss Dorothy Bates. Kakor- hitro sta deklici izvedeli, za kaj gre, sta takoj dali detektivom se potrebne podatke ter jim po¬ vedali, kje bodo lahko našli oba mlada ‘milijonarja’. Nato je kma- iz ljubezni do umetnosti. Zelo, zelo mi je žal! ' — Mene je predstavila Josipu in Morisu Diamondu Miss Bh- tes; in Josip, namreč mlajši brat je bil tisti, ki mi je dvofil. Toda to ni nič čudnega. Me, mlade i- gralke, gremo z našo družbo od mesta do mesta, in naravno je, da se spoprijateljimo z mnogimi ljudmi, katere pa navadno ravno tako hitro zopet pozabimo. Tri dni potem, ko sem. se seznanila z obema bratoma, sta bila že oba pri vsej družbi priljubljena. — Bila Sta gentlemana ( !). Joseph, mlajši, je bil sicer zelo nervozen, toda kljub temu vedno gentle- man. Moris pa je imel vedno e- no oko za svojega brata. In prav zaradi tega nam je zelo ugajal, kajti vedno si je prizadeval, da bi razvedril svojega mlajšega brata. — Prvi večer smo šli mi štirje v neki kabaret ,kjer smo večer¬ jali. Ko še nisem niti pojedla, je Josip izbruhnil: — Dragica, jaz bi se rad poro¬ čil s teboj. Sicer sem te šele no¬ coj spoznal, toda vem, da si ti e- dina zame. Če si zadovoljna, se lahko poročiva takoj. — Pomislite, in niti pol ure ga še nisem poznala! Jaz sem seve¬ da odbila njegovo snubitev. De¬ jala sem mu, da je nespmetno ta¬ ko govorjenje, ko se poznava jedva pol ure. — Ali, dragica, jaz imam po¬ sebne vzroke, razumeš, posebne vzroke! Zaupaj mi! Igralke so seveda opazile, da imata brata mnogo denarja. — Kadar je eden ali drugi obeh bra¬ tov plačal večerjo, je vedno vzel bankovce iz velikega zvitka, ki ga je imel v žepu. In imela sta tudi vse navade ljudi, ki so va¬ jeni, da jim nikoli ne zmanjka denarja. Drobiža, ki jima ga je prinesel natakar nazaj, nista ni¬ koli vzela. Sicer pa sta dajala na¬ takarjem vedno po pet dolarjev napitnine. (Lopova!) — Miss Norman ima milijo¬ narja. Ona se lahko jutri poroči z milijonarjem, če tako želi, —■ so govorili člani gledališke druž¬ be, pri kateri je bila gospodična Norman. — : Nikoli nismo videli večjih zapravljivcev kakor sta bila brata Diamond, cela na new- yorškem Broadvvayu ne. Nekega večera, ko sta priredi¬ la brata Diamond v hotelu Lor- raine party za svoji dve prijate¬ ljici, je postal mlajši brat jako zaupen. Povabljenih je bilo več oseb in pari so plesali v sobi. Jo¬ sip Diamond pa je poklical Miss Norman k drugi mizi, kjer je tudi sam sedel poleg nje. Prišel je natakar in Josip Di¬ amond je plačal račun. Preosta¬ nek je malomarno porinil nata¬ karju, ki je denar urno spravil. Mlada igralka, radovedna, kakor so večinoma vse ženske, je nato povzela: — To mora biti čudovito.'če je človek milijonar, kakor si ti, in če ima vedno toliko denarja. Toda čemu mi ne poveš kaj več o sebi, Joe ? — Oh, moja draga, — je od¬ vrnil Josip, — življenje ni tako lahko, kakor si ga ti predstav¬ ljaš. Res je, mnogo denarja ima¬ mo, toda težko smo ga dobili. Mnogo denarja, kakor ga imava midva, povzroča tudi mnogo skr¬ bi. — - Nato je Josip Diamond naen¬ krat stegnil obe svoji roki preko mize proti Miss Norman, vzel njeno desnico v svojo dlan ter pričel hitro, nervozno in mrzlič¬ no govoriti: — Ali hočeš vedeti, kaj sva midva, kje sva dobila denar? — je vprašal glasno. — Pravijo, da ni ženske na svetu ,ki bi znala o Dalje na 7 . strani. --- f - PLAVAJOČA GARAŽA Stran 6 NAS DOM ™ NAŠ DOM == (Our Home) Slovenian Weekly issued every Thurs—• pravi sam. Oni, ki dobro in temeljito opravlja svoje posle, ne bo nikoli imel mnogo tekmecev! Naši dopisi Daši je naš list izšel šele pre¬ tekli teden, smo vendar prejeli dvoje dopisov, od katerih nas zlasti veseli dopis naše mlade, tu rojene Slovenke, gospodične Ma- ry Nagode iz Mid\vay, Pa., kate¬ rega smo danes prejeli. Ta nad¬ vse ljubki in s toploto spisani do¬ pis se glasi v originalu sledeče: Midway, Pa. Gentlemen: — \Ye received vohune one of Naš Dom and as I looked over it and read it, I thought it was a good paper. So I urged my fatlier to take it for one half ot a year and T also vvent around a few o£ our neiglvbors explaining and shov ing them the paper. And by doing this, I got another subseri- ber for Naš Dom. I am sending in the names and I cvili try to get more of course. Please send Naš Dom to Mr. John Nagode, Mid¬ va}', Penna, B. 56 (for one half venr.) And send it please also to Pete Lukan, Midvcav, Penna., Box 4. Enclosed yoti \vill find a monev order. Please ansrver this letter it yuo received the monev. Tours trulv Miss Mary Nagode, Mid\vay, Penna. Box 56 Miss Maryca! Kakor smo že zgoraj rekli, nas izrecno veseli vaš ljubki dopis/ to tembolj, ker vidimo, da ste kljub temu, da ste rojeni v tujini, vendar vrla in za¬ vedna Slovenka, ki ljubi svoj je¬ zik in svoj dom. vedite, da ste vi prva dopisnica našega lista in ob priliki se bomo spomnili na to. Natančnejše podatke, katere želi¬ te, boste takoj prejeli iz našega upravništva. Kot svojo sotrtidni- co, prijateljico in agitatorico vas iskreno pozdravljamo ter želimo, da bi našli med svojimi vrstnica¬ mi obilo posiiemalk. Uredništvo. Greensboro, Pa. Cenjeno uredništvo: —- Preje! sem prvo številko lista ‘Naš Dom’ in ob tej priliki bi rad izrazil svoje mnenje. List, kakršen je Naš Dom, nam je res potreben, zlasti so pri¬ vlačne slike. Glavni temelj lista naj bo vedno resnica in želeti bi bilo, da se ne bi mešal v politiko ter s tem sejal sovrašštvo in raz¬ dor med našimi rojaki. Svoje mo ,či naj posVeča list vzgoji naše mladine, ker ta je temelj naše bo dočnosti. — Navaja naj naše matere, da slednje vcepljajo v sr¬ ca svojih otrok ljubezen do bliž¬ njega. ljubezen do dela in do svo¬ jega jezika. To je torej moje mnenje, in kakor razvidim iz časopisa, ne grejo naši nazori daleč vsaksebi, Hočem se potruditi, da vam dobim par naročnikov, če mi bo mogoče. — : Vas pozdravljam Josip Rodica. Midway, Pa, Naznanjam vam, da sem prejel prvo številko vašega lista ter se vam zanjo lepo zahvaljujem. List se mi v celoti dopade, zatorej tudi istega naročim za pol leta. — Vsoto vam pošljem po money or¬ der, in sicer $1.00. List naj se po¬ šilja na naslov: John Žust, Mid¬ va y, P. O. Box 22. Ako bo list resnično imel tako vsebino/kakor jo ima prva izdaja, se bo povzpel ter dobil mnogo na¬ ročnikov. Ker sem v svoji okolici dobro poznan, bom vaš list pripo¬ ročal ter upam, da bom dobil do¬ sti naročnikov. Sprejmite moje. pozdrave. Jona Z ust. Prva doktorica. Ker se danes mnogo govori o promocijah žensk in so že toli¬ kim naprtili prvenstvo ženskega doktorata, naj bo kratko pove¬ dano : Piseopia Cornašo, beneška ple- menitašinja, je dobila dne 25. ju¬ nija 1678 od akademije v Padovi naslov doktor. To je bila prva, ki je bila deležna časti in naslo¬ va doktor, za katerega se danes ne poganjajo več toliko, vsaj mo¬ ški ne. Ali ste se že naročili na ilus- trovan tednik Naš Dom, ki prina¬ ša zanimivo in poučno čtivo, ka¬ tero bo vsakemu v korist? NAŠ DOM Stran 7 POLET OKOLI SVETA V prvi polovici aprila bodo poleteli ameriški armad, letalci na pot okoli sveta. — Če se 9>o ta polet posrečil, bodo s tem uresniče¬ ne sanje najsmelejših fantas tov. — Letala bodo opremljena s kolesjem in pontoni, da bodo lahko pristajala na kopnem in na vodi. Piše generalni major Mason M. Patrick, šef zračne službe arma¬ de Združenih držav. Ideja o poletu okoli .sveta ni¬ kakor ni nova. Že dlje časa so o takem poletu sanjali avijatičarji in drugi entuzijasti, ki so trdili, da bi bil ta polet mogoč, dasi bi bil zelo težaven. Vprizorilo se je že tudi več tozadevnih poizkusov toda dozdaj so ostali vsi taki po¬ izkusi brez uspeha. Pripomnimo naj, da je že leta 1922 angleški major Blake nameraval poleteti okoli sveta, toda idejo je moral opustiti, ker se je pojavilo pre¬ več težkoč. Ljudje, ki se zanima¬ jo za aiatiko, So vedno govorili o takem podzetju, ki bi tvorilo krono avijatike, in kakor vse ka¬ že, bo letos ta velika ideja ures¬ ničena. Za prvenstvo izvedenja tega velikega poleta se bodo ko¬ sale Zdr. države, Anglija, Portu¬ galska in -morda tudi Francija, — kajti vsaka od teh dešel bi bila ra da deležna slave, ki jo bo delež¬ na tista dežela, katera bo s svo¬ jimi avijatičarji prva uresničila tc drzne sanje. Načrti drugih de¬ žel glede tega poleta niso poseb¬ no znani, toda kolikor se tiče Združenih držav, je gotovo, da je vse tozadevne načrte odobril vojni tajnik, in vodstvo armadne zračne službe se sedaj intenziv¬ no bavi s študijami o rutah, kate¬ rim naj bi sledili ameriški avija- tiki. Kakor se glase sedanja poro¬ čila. se bo vršil ta polet tekom poletnih mesecev, in začel se bo v prvi polovici meseca aprila. — j Določeni so že tudi tipi aeropla- j noV, skaterimi se bo podvzelo ta polet. Teh aeroplanov bo četve¬ ro. Armadno zrakoplovno vod¬ stvo upa, da se bo polet posrečil, kakor se je posrečil polet štirih aeroplanov leta 1920 iz New Yorka v Nome, Aiaska, in nazaj, in nadaljni polet, ki se ga je ude¬ ležilo šest aeroplanov, iz St, An¬ tonia, Tex., v San Juan, Porto Rico. Od uspešnosti tega poleta bo tudi mnogo odvisna trgovinska, poštna in potniška zrakoplovna služba, in nadalje bodo aeropla- ni dokazali, koliko so vredni kot narodno obrambno sredstvo. Aeroplani, ki bodo poleteli na pot okoli sveta, se bodo dvignili v Washingtonu, D. C., odkoder bodo poleteli v Seattle, Washing- ton; od tam v severni smeri ob obali Kanade in Južne Alaske, zatem bodo preleteli Aleutiansko otočje ter preko posesti Japon¬ ske ; nato bo šel njih polet ob o- bali Kitajske, francoske Indo- Kine, preko Siama in Burme, — preko Indije, nato navzgor k Perzijskem zalivu, preko Turčije in Evrope v Anglijo. Od tam bo šla njih smer severno do Islan¬ dije, zatem v Grenlandijo ter na¬ to južno ob zapadni obali te de¬ žele do rta Faretvell, od te točke pa direkten polet na obal Labra¬ dorja. Od tam zopet južno ob ka¬ nadski obali navzgor ob toku St. Latvrence reke v Quebee in —- Montreal, od te točke pa južno preko New Yorka nazaj v \Vash- ington, D. C. KAKO ZAPRAVLJAJO BAN- DITJE DENAR (Nadaljevanje s 5. strani.) hraniti tajnost zase, toda jaz vem ,da ti jo znaš. Moje drago dekle, mi smo prišli na nepošten način do tega denarja. Mi smo roparji, bančni roparji. In prav sedaj iščejo mene in mojega bra¬ ta. . . Mrzlično so bruhale besede iz njega in vedno glasneje je posta¬ jalo njegovo govorjenje. — Jaz sem bila osupla in pre¬ strašena, -— je nadaljevala Miss Norman. Vstala sem od mize ter dejala: — Za božjo voljo, molči vendar,- prosim te! Ne govori ta¬ ko čudno in nesmiselno! S taki¬ mi stvarmi se ni šaliti! — Toda jaz se ne šalim, vse je resnica, kar ti govorim. Oh. dra¬ ga, jaz ti moram povedati. Mo¬ ram ti-pojdi-z mano, pojdi z mano v hotel, kajti moram ti vse povedati! In mlada igralka je vstala ter odšla z mlajšim Diamondom. Na¬ to je mladi Diamond tekom vož¬ nje v taksikabu govoril ves čas sam s seboj, kot da se se hoče opravičiti pred samim seboj. — Moram povedati nekomu, moram! Moj Bog, saj nič več ne ; spim, odkar se je to izvršilo! —- l Moram govoriti, in potem — po¬ tem -— vem, da mi b oodleglo. Igralka je šla z Diamondom v njegovo hotelsko sobo, in pršed- ši tja, je Josip vrgel svoj. površ¬ nik preko stola. Nato je padel pred igralko na kolena in med jokom izbruhnil: — Midva z bratom sva zaple¬ tena V oni newyorški umor ban¬ čnih uslužbencev, — je dejal. — Ljubica, prosim te, razumi me! ! Težko je bilo meni in bratu. Pr- | vi napad sva vprizorila, ko je bil | najin ubogi oče bolan in ko je u- miral za rakom. On bi potrebo¬ val dve bolniški strežnici, ki bi morali biti ,izmenjevaje se, pri -njem noč in dan. Nadalje je po- ! treboval specijalista in raznih I zdravil. Bil je dolgo časa bolan j in nam je zmanjkalo denarja. •—• Denar je bilo treba dobiti na Vsak način. In z bratom sva šla : ven, da ga dobiva. Na ulich sva j ustavljala pasante ter jih oropa- | la. Prinesla sva domov denar in očetu je bilo bolje. — Nato je umrla žena mojega brata ter ga pustila samega z otrokom. Brat je imel velike te¬ žave. In tako sva hodila naprej na rop. Upala sva vedno, da se ' bo najina trgovina obrnila na bolje, da se bova končno vendar rešila denarnih zadreg. T,oda po¬ tem se je zgodilo to. Bančna u- službenca sta bila umorjena. — Se sedaj ju vidim, kako sta se zgrudila, — še sedaj vidim njuno kri. (Ali ni to skrajno značilna filozofija delomrznih lopovov, ki pravita sedaj, da sta kradla in ubijala ljudi zato, da bi pomagala svojemu bolnemu očetu?! Delat naj bi šla, da bi si s poštenim de¬ lom prislužila svoj denar! Ker pa sta bila pokvarjena v dnu du- :še, jima delo seveda ni dišalo, ker je bilo veliko prijetnejše z naro¬ panimi tisočaki zabavati kurti- zanke, nego štediti ob trdem delu. Opomba uredništva.) — Strašno je misliti na to, za¬ to ne morem spati. Oh, dragica, poročiva se takoj! Reci da, in ne obračaj se od mene! Dovolj i- mam denarja za prjetno ženito- vanjsko potovanje in za priče¬ tek novega življenja ,daleč od tu. Miss Norman je dejala, da je pogledala osupla mladega moža ‘in da je mislila, da je najbrž več pil kakor je mogel prenesti. — Joe, ti uganjaš nesmiselne šale, —- je rekla. —- Gotovo ne misliš tako, kakor govoriš! Če¬ mu pripoveduješ tako strašne re¬ či dekletu, katerega ljubš, kakor praviš ? — Čakaj, povedati ti hočem, •— je odgovori! Joe, — toda na¬ daljevati ni utegnil, kajti tedaj so se odprla vrata in vstopil je Moris, njegov starejši brat. — Moris je vedno skrbno pazil na svojega mlajšega brata, in zdaj je obstal sredi sobe in mrko gle¬ dal, kakor da mu ni bilo všeč kar je videl. — Ali je res, kar mi je Josip pripovedoval, — je vprašala i- gralka Morisa. — On pravi, da sta vidva bančna roparja. Trdi tudi, da sta zapletena v oni stra¬ šni umor, ki je bil izvršen v Brooklvnu. Moris je prijel igralko pod pa¬ zduho ter jo odvedel proti oknu. Tamkaj je pokazal s prstom na svoje čelo, kakor običajno na¬ pravimo, če hočemo komu poka¬ zati, da ni kdo pri pravi pameti. — Ubogi fant je nekoliko bo¬ lan na možganih. Odkar je čital v časnikih o onem zločinu, ved¬ no fantazira o tem. Sedaj pa si je pričel domišljevati, da je on sto¬ ril to. Toda ne verujte mu! Ko je igralka naslednjega dne prišla iz gledališča, je pronašla, da sta že oba brata odšla iz hote¬ la in s tem tudi najbrž iz mesta. In s tem so bile končane lu- kulsko razkošne večerje s šam¬ panjcem in rožami. Na veliko Srečo je policija kmalu izsledila in zaprla vso krvoločno tolpo, predno se ji je posrečilo zapraviti vseh 44.000 dolarjev, kojo vsoto so uropali nesrečnima bančnima uslužbencema. * _ * Pretekli teden pa se je odigral pred ne\vyorškim sodiščem zad¬ nji akt te strašne drame. Oba brata Diamon ter njuna pomaga¬ ča ,bančni uradnik Pantano in neki lopov, po imenu Farina —- (oba seveda Italijana), so bili od porote spoznani krivim umora in ropa ter obsojeni v smrt na električnem stolu. Obsojenci so bili odvedeni v jetnišnico Sing Sing ,kjer čakajo vsak v svoji mrtvaški celici, da jim bo elek¬ trični tok pretrgal nit njihovega življenja, kar se bo zgodilo prvi teden v mesecu aprilu. Raztresenost. Profesor (k obupani vdovi) : • — Kaj, vaš mož je umrl? Tak luksus bi si bil pri tej draginji vsekakor lahko prihranil. onimi rojaki, ki so namenjeni v stari krai na pomlad, je {J Vašo korist, da pišete naši tvrdki za pojasnila in ji poverite vse tozadevne posle« To bo za Vas pomenilo najboljšo postrežbo, za- M radi katere je naša tvrdka splošno znana in priporočana! na umu! RAVNO TAKO JE V VAŠO KORIST, ako nam s!e, ki so v zvezi z dobavo Vaših sorodnikov in prijateljev iz rega kraja- Naša tvrdka Vam bo izdelala potrebne izjave (affida- ^ vite), poslala karto, nudila pomoč ob prihodu v New York itd., kakor je to storila že za številne druge rojake, od katerih so se mnogi javno zahvalili za točno postrežbo. — $ POŠILJANJE DENARJA. Naša banka ima svoje lastne zveze s pošto in zanesljivimi banka- mi v starem kraju in naše pošiljatve so dostavljene prejemniku ^ 1 ^ na dom ali zadnjo pošto brez vsakega odbitka. Naše cene so ved- no med najnižjirni. Vse pošiljatve se nakažejo po cenah onega dne, ko mi sprejmemo denar. Denar pošiljamo ali po pošti ali potoni brzojavnega pisma, ali po direktnem brzojavu. Mi pošiljamo dolarje v Jugoslavijo in druge dežele po pošti in ^ brzojavno. ^ Za obilna naročila se Vam priporoča SLOVENSKA BANKA | Zakrajšek & Cešark || 70 - 9th Ave„ New York, N. Y- NAŠ DOM Stran 8 VRAGOVA SOTESKA Piše Hy att Verrill. Pet let, — pravi Mr. Verrill, — je bil senor Torres kapetan ‘rura- lov’, to je četa famozne mehikanske gorske policije, ki se re¬ krutira večinoma iz bivših drznih zločincev in pustolovcev. — Zgodbo, ki je tukaj objavljen a, mi je povedal sam senor Torres - in jaz jamčim, da je resnična 'do zadnje podrobnosti. Spremljan od dveh svojih ru- ralov sem se vračal od dolge ježe •po gorovju Sierre ter jezdil na¬ glo, da dospem do zajtrka v San¬ to Isabelo. Moja dva spremljevalca sta še bolj želela nego jaz, da bi čim-^ prej dospeli vmalo obmejno va¬ sico, in med ježo sem slišal Jo¬ seja, kako je venomer- pripove¬ doval svojemu tovarišu nekaj o neki Isleti, ki je prebivala prej v njegovi rojstni vasi, nato pa se je preselila s svojo družino v Santo Isabelo. Sodeč po njego¬ vem pripovedovanju, se je mo¬ ral Jose zelo zanimati za to se- norito. — Hola, hoia! — je zaklical Louis, ko smo prijezdili na dvo¬ rišče male gostilne, ki je stala na periferiji vasi. Ker se na njegov klic ni oglasil noben peon, da bi mu izročil v varstvo svoje konje, je Louis zaklel, nato pa skočil s konja ter stopil v gostilniško vežo. Toda kakor je vse kazalo, ni bilo nikjer žive duše. — Modre de Dios! Človek bi mislil, da je kuga razgnala tukaj¬ šnje ljudi, —• je godrnjal Jose. Toda naj bo že kakorkoli, dej¬ stvo je le, da se ni prikazal živ človek, ki bi nas vprašal po na¬ ših željah in zahtevah. Ko smo izprevideli, da je tukaj vse čaka¬ nje zaman, smo obrnili konje ter odjahali po prašni poti naprej, v notranjost vasi. Sredi vasi je stala mala cerkev pred katero se je gnetla vse va¬ ško prebivalstvo, ki je gestikuli- ralo in kričalo, kakor da se svet podira. Zgoditi se je moralo ne¬ kaj važnega, toda predno sem mogel vprašati, kaj imajo, nas je množica zagledala in naslednji trenotek so bili ljudje že pri na¬ ših konjih. Obešali so se nam za stremena, kričali, gestikulirali ir. se smejali, tako da smo mi trije osupli strmeli, brez najmanjše¬ ga pojma, kaj pravzaprav hočejo ti ljudje. Tedaj pa se pojavi med množico pater, ki je takoj, čim nas je zagledal, stopil k nam. — Senores, — je dejal, ter se pri tem dvorljivo priklonil, — dvakrat ste nam dobrodošli v naši majhni vasi. Rurali so zna¬ ni po vsem svetu radi svoje hra¬ brosti, in prišli ste baš v uri na¬ še potrebe, kakor da vas je sam Bog poslal, v odgovor na naše molitve. Počastite me, prosim, in stopite v moje stanovanje, — kjer vam bom, dočim boste zaj¬ trkovali, povedal, kaj nas teži. Mi smo razjahali ter vrgli va¬ jeti konj najbližje stoječim peo- nom, nakar smo stopili za pa¬ trom v njegovo stanovanje. — Dočim smo zajtrkovali, s ka¬ terim nam je postregel gosto¬ ljubni duhovnik, nam je zadnji pripovedoval čudno zgodbo o — ‘Diablo Canonu’ ali ‘hudičevi so¬ seski’. — Glejte, — je dejal pater ter odprl polkna okna, ki je bilo za nami. -— Poglejte skozi okno in videli boste Diablo Canon, ki je izvor vsega našega trpljenja in zla. V zelenem ospredju precej od¬ daljenega gorovja se je videlo sotesko, po kateri se je vila nalik srebrnemu traku mala reka. Ste¬ ne te soteske, visoke skoraj 2000 čevljev, so štrlele skoraj navpič¬ no v zrak. -— Tam leži izvor vsega naše¬ ga trpljenja ,— je ponovil duhov¬ nik. — Kako daleč za gorovjem se razteza ta soteska, tega nihče ne ve, kajti-pol milje oddaljeno¬ sti od vhoda se soteska naglo za¬ vije, in ni ga človeka, ki bi se drznil dalje, izvzemši starega Dominga, ki se je pred mnogimi leti drznil dalje v sotesko, ko je iskal izgubljene ovce, toda vrnil se je ves strgan, sestradan in na¬ pol blazen. Odtistihmal je ljud¬ stvo izpremenilo staro ime so¬ teske, ki se je prej glasilo Canon Negro, v Canon Diablo. Naše ljudstvo je pre'j živelo v miru, paslo svoje črede ter ob¬ delovalo svoja polja in se le ma¬ lokdaj zmislilo na sotesko, ki jo vidite tam. Leta so pretekla, od¬ kar je umrl stari Domingo, in dasi malo ljudi veruje v nadna¬ ravna bitja, ki baje prebivajo v soteski, vendar se ogibljejo so¬ teske, kajti vedeti morate, da se v našem gorskem ljudstvu preta¬ ka kri Aztekov, v katerih je bila globoko ukoreninjena vera v du¬ hove. — Pred približno šestimi me¬ seci sta Donu -Mateu — tukaj¬ šnjemu posestniku zmanjkalo iz njegove črede dva vola. Don Ma- teo ju je šel iskat in ob tej prili¬ ki je videl, da vodi njuna sled na¬ ravnost v sotesko. Mateo je šel v sotesko, toda komaj je prišel kakih dvanajst jardov v njeno notranjost, mu je upadel pogum in vrnil se je v vas, da si zagoto¬ vi pomoč svojih prijateljev. Dva njegova prijatelja — Canova in Machado — sta ga spremila na¬ zaj v sotesko. Prišedši tja, so hrabro vstopili ter prodirali na¬ prej, neprestano oprezajoč okoli skal, če ne bi morda kje ugledali sledov izgubljene živine. Dokler so možje lahko videli nazaj skozi vhod vasico in zeleno naravo, •ni bilo baš slabo, toda čutili so, da bo težje tedaj, ko bodo zavili v sotesko ter izgubili vhod izpred oči. Mateo je hotel, da bi šli naprej, njegova dva prijatelja pa sta mu prigovarjala, naj puste govedo in se vrnejo. Trdila sta, da če bi bi¬ la vola v soteski, bi se bila goto¬ vo sama vrnla, če pa sta posta¬ la plen kake divje zveri ali kake¬ ga zlega duha, je pa vsak trud i- tak brezuspešen. Ko so tako govoril in ugibali, je njihovo govorjenje votlo od¬ mevalo od soteskinih sten. Naen¬ krat pa je Canova, ki je ravno¬ kar govoril, mahoma utihnil in prebledel, dočim sta postala tudi obraza njegovih tovarišev smrt- nobleda. Izza sotesknega ovinka se je razlegalo pošastno tuljenje, se¬ daj više, sedaj niže, dokler ni glas polagoma odmrl. Trije možje so se brez besede obrnili ter stekli proti izhodu so¬ teske, kjer so skočili na svoje konje, ki so jih imeli tam prive¬ zane, in v diru odjezdili. Ko so prjezdili v vas, so pove¬ dali prebivalstvu, kaj so dožive¬ li v pošastni soteski in med pri¬ povedovanjem so se neprestano preplašeno ozirali prot soteski, kakor da se bo zdajzdaj pojavi¬ la tam kaka strašna pošast. Po tem dogodku je poteklo ne¬ kaj mesecev, ko je neke noči ran- čer Gonzales začul hrup v svo¬ jem koralu (ograjen prostor za živino, kakršni so običajni v Me¬ hiki in na ameriškem Zapadu). Planil je iz hiše proti koralu, — tam pa ga je neznan lopov udaril po glavi ter pobil na tla, tako da je izgubil zavest. Ko se je zopet osvestil, je pronašel, da mu je zmanjkala njegova najlepša živi¬ na in s srebrom okovano sedlo. Rančer je moral v poseljo, nje¬ govi prijatelji pa so se odpravi¬ li na zasledovanje zločincev. — Zopet so v svoje začudenje opa¬ zili, da vodijo sledovi spet v so¬ tesko. Dasi so bili med zasledo¬ valci hrabri možje, ali iz stra¬ hu pred nekim nadnaravnim, ki baje prebiva v soteski, so se obr¬ nili ter odjezdili domov. Misterija je postajala vedno bolj resna in skoraj vsako noč je zmanjkalo nadaljne živine; zdaj govedo, zdaj ovce ali prešiči. — In sled je vedno vodila v sotesko. Dasi so bili prebivalci razjarjeni vsled neprestanih izgub in tat¬ vin, se ni vendar nihče drznil ni¬ česar ukreniti, kajti vsi so bili prepričani, da cela stvar ne gre naravnim potom, marveč da ima neka nadnaravna sila svoje roke vmes. Stvar je postajala od dne do dne slabša. Naši judje so obubo¬ žali, polja so postala zanemarje¬ na, in vendar ga ni človeka, ki bi se drznil dvigniti prst proti si¬ lam, ki baje gospodarijo v sote¬ ski. Ali senorji, nisem vam še vse¬ ga povedal. Pred dvema dnevo¬ ma je izginil z doma Pablo, de¬ set letni deček. Njegov starši ter prijatelji so ga iskali vsepovsod, po dolgem in brezuspešnem iska¬ nju pa so se prepričali, da je šel isto pot kakor vse ukradeno blago, — v sotesko. Dečkov oče je eden najhrabrejših ljudi v va¬ si, senorji, in svoječasno je slu¬ žil pri ruralih, uprav kakor zdaj vi. Ne boječ se niti roparjev, niti demonov, je prisegel, ko so ga njegovi tovariši pri vhodu v so¬ tesko zapustili, da bo šel sam is¬ kat svojega otroka. Opogumnje- ni vsled njegove srčnosti so se mu pridružili še nekateri njego¬ vi prijatelji in odšli so v sotesko. Kmalu ob vhodu v sotesko so našli nekaj krp dečkove obleke. Štirje možje so, težko oboroženi pogumno korakali naprej, dokler niso dospeli skoraj do mesta, — kjer se soteska zavije. Tukaj pa je Juanove tovariše zapustil po¬ gum, in izjavili so, da ne gredo dalje. Majaje z glavami so možje zamišljeno gledali za dečkovim očetom, ki je zavil sam v notra¬ njost soteske ter jim izginil iz¬ pred oči. Minute so potekale, o prijate¬ lju ni bilo ne duha ne sluha. Ta¬ ko je poteklo približno četrt u- re, ko je v soteski naenkrat ne¬ kaj strašno zatulilo, takoj za tem je počil strel, nato pa se je zaslišal človeški krik. Sekundo pozneje se je prikazal izza ovin¬ ka v divjem teku Juan, smrtno- bledega obraza in prestrašeno bulječih oči. Ne da bi ga njego¬ vi prijatelji vprašali po vzroku njegove groze, so tudi sami pla¬ nili za njim ter se ustavili šele, ko so prišli v dolinico, ki je le¬ žala pred soteskinim vhodom. Brez sape so potem prispeli v vas, in vse, kar je mogel Juvan odgovoriti radovedni množici, je bilo: — O, santa Maria! Ta gro¬ za, ta groza! Ko je prišel končno nekoliko k sapi, je povedal ljudem, kako je šel v sotesko ter hodil naprej, do¬ kler ni zagledal nenadoma pred seboj velikanske pošasti, ki je stala med skalami. Za trenotek je bil tako prestrašen, da ni mo¬ gel obrniti oči od nje. Nato pa se je oglasilo iz demonovih ust ono strašno tuljenje, ki so ga slišali tudi prijatelji, ki so ostali v bližini soteskinega vhoda. —- Tedaj so se Juanu naježili lasje na glavi, vrgel je od sebe puško, ki je priletela na skalo ter se iz- prožila, se obrnil ter zdrvil proti izhodu. Tako se je torej primerilo, se¬ norji, da ste nas našli danes na trgu zbrane, kajti ravno danes se je dogodilo to, o čemer^pripo¬ vedujem. Ali nisem imel prav, ko sem dejal, da vas je sam Bog po¬ slal, senorji? Nihče se ne drzne v to prokleto sotesko, dasi ni dvoma, da mora biti deček no¬ tri, bodisi živ ali mrtev. Mi smo tiho poslušali to čudno zgodbo, ki nam jo je pripovedo¬ val pater, in na nas je naredik velik vtis. Ko je hotel pater nadaljevati, ga je Jose prekinil in vprašal; — Oprostite mi, padre, kdo pa je tisti mož ,o katerem pravi¬ te, da je bil nekoč rural, pa pu¬ sti sedaj svojega sina, da trpi ali celo umira v soteski?! Kakor se mi zdi, mora imeti zelo malo po¬ guma. — Ah, — je odgovoril duhov¬ nik, — vi ne veste, kaj govorite, moj sin. Ako še niste bili v sote¬ ski, kako morete torej vedeti, kaj je tam. Rečem le to ,da je Ju¬ an Minas pošten in hraber mož. — Juan Minas? — je zaklical Jose ter skočil kvišku. — On je oče Islete. Pri vseh svetnikih, če je treba iti do konca soteske, jaz pojdem! Vstani, Louis, tu ni 1 iz¬ gubi j ati časa! Jose in Louis sta pograbila vsak svoj sombrero (širokokra- jen mehikanski klobuk), ter pla¬ nila na dvorišče k svojima konje¬ ma, popolnoma pozabiv.ši, da sem jaz njun poveljnik. Ko je Jose tako nenadoma planil kvišku, se je dobri pater osupel sesedel na stol ter strmel za mladim človekom, ki je ste¬ kel na dvorišče. Ko sem tudi jaz NAŠ DOM Stran 9 vstal, da stopim za njima, sem se doteknil patrove roke: — 0- prostite mu, oče, — sem dejal. — Kakor vidite, je deček Pablo, ki je bil odveden v sotesko, brat njegove izvoljenke, zato se je iz- pozabil ter odšel, ne da bi vam izkazal spoštovanje, ki vam ga je dolžan. Duhovnik se je nasmehljal, na¬ to. pa vstal ter me pospremil do vrat. •— Ničesar nimam oproščati, moj sin, ■— je rekel. — Jose je mlad in srčan in po njegovih ži¬ lah polje vroča kri njegovih az- teških pradedov. Samo Bog daj, da bi bil uspešen in da ga Isleta ne bi izgubila! Ko sem stopil na dvorišče, sta Jose in Louis baš sedala na ko¬ nja ter pri tem popolnoma poza¬ bila, da imam tudi jaz tukaj svo¬ jo besedo. — Hej, vidva, — sem zaklical, • — ali jo mislita popihati kar na svoj račun? Per Dios! Človek bi mislil, da sta umazana vakvera (pastirja), ne pa rurala, ki bi morala poslušati povelja svoje¬ ga kapetana! Jose me je pogledal. — Moti¬ te se, kapitano mio, — je dejal ter se nasmehnil, — midva samo čakava vaših povelj. Naslednji trenotek smo zased¬ li konje ter odjezdili z dvorišča, nakar smo se v diru pognali pro¬ ti soteski. Ko smo prejezdili že pol poti, smo zaslišali za seboj klice, in ko smo se obrnili, smo opazili Juana, dečkovega očeta, ki je galopiral za nami, v name¬ nu, da se nam pridruži. Tako smo prijezdili do soteškinega vhoda, kjer smo razjahali ter privezali konje. Nato smo skrb¬ no preiskali svoje karabinke, — preizkusili ‘mašete’ (kratke, ši¬ roke mehikanske sablje), če gre¬ do rade iz svojih nožnic ter sto¬ pili proti vhodu. Notri je vladala tišina in nič ni motilo naše¬ ga prodiranja. Toda glej, ko smo zavili okoli ovinka, smo začuli oni strašni glas, o katerem so govorili lju¬ dje, da je glas pošasti, in čutili smo, da so se nam naježili lasje ter da nas je stresel mraz po hrb¬ tu. — Za sekundo smo obstali kot o- kameneli na mestu, nato pa je izbruhnil Louis v glasen grohot. — Amigo Juan, — je zaklical Louis, — prav malo vzroka ste imeli, da ste se bali tega demo¬ na. Ta demon je mrtev že več kot dvatisoč let. Naslednji trenotek smo zagle¬ dali strašno stvar — in v hipu mi je bilo vse jasno. Juanov ‘de¬ mon’ je bil starinski, takozvani žvižgajoči ali tuleči iz kamna iz¬ klesani malik, velikanske obsež¬ nosti, kakršnih je najti nebroj po Mehiki. Ti starodavni maliki so ostali še izza azteških časov ter so nalašč tako izklesani, da ‘tulijo’. V hrbtu imajo namreč iz¬ dolbeno votlino, v katero se lovi veter, ki povzroča, da gre skozi usta dolgo, čudno žvižgajoče tu¬ ljenje. Komaj smo dobro dospeli pred kamenitega malika, ko se je za njegovo kamenito maso naen¬ krat zabliskalo in sekundo nato je počil strel, ki je pošastno od¬ meval od soteskinih sten. Mi smo se brez pomisleka, in¬ stinktivno, stisnili med skale, in hip nato sem zagledal za mali¬ kom senco, na katero sem brez pomišljanja ustrelil. Poleg mene je stal Louis, katerega sem sli¬ šal mrmrati:-— Indijanci! Tako je preteklo skoraj deset minut, ne da bi se na naši ali o- ni strani kaj genilo, nato pa je Jose previdno dvignil svoj som¬ brero na puškini cevi nad skalo. Ker ni tudi zdaj počil noben strel, se je Jose dvignil ter sto¬ pil na steno, tako da ga je bilo lahko videti daleč naokrog. Tu¬ di zdaj ni počil strel in čutili smo se primeroma varne, kajti bili smo prepričani, da so se Indi¬ janci umaknili. Stopili smo oko¬ li kamenitega idola, tam pa ne¬ nadoma obstali. Za kamenitim malikom je ležal v luži krvi člo¬ vek, in sicer ne Indijanec, tem¬ več belec. — Carrajo! •— je zaklical Jose, — torej niso bili to Indijanci! On in Louis sta nato obrnila truplo, ki je ležalo na obrazu, na hrbet, in tedaj smo vsi kakor iz enega grla vzkliknili: ■— Pedro Maqui! Da, brez dvoma! Pred nami je ležal mrtev famozni in proslu- li bandit, ki je že dolga leta širil med prebivalstvom strah in gro¬ zo in katerega so rurali že dolgo iskali. Njegovo življenje je kon¬ čala krogla iz moje puške, toda njegovi tovariši so pobegnili ter se nam izmuznili v zadnjem hi¬ pu iz rok, kar nas je tako raz¬ jarilo, da smo takoj pričeli pro¬ dirati v temno sotesko, ki se je raztezala onkraj kamenitega i- dola. Nekoliko dalje smo opazili votlino, kjer so bila ležišča ban¬ ditov. — Tukaj so njihove puške, se- nor kapetan — troje jih je. Naj¬ brž so jih pustili, ker smo jih za¬ lotili nepričakovano in ker jim je zmanjkalo municije. Stopil sem v Votlino, katero sem odkril v steni soteske, in ko sem naredil kakih deset korakov se je pričela votlina širiti. Ker nisem vedel, kakšno preseneče¬ nje me morda čaka notri, sem zaklical svojim spremljevalcem, naj mi slede. V duplini so bile v skalo vsekane stopnice ali bo¬ lje — opore za noge, ki so vodi¬ le navzgor. Mi smo se povzpeli po teh stopnicah, in kmalu smo zagledali dan nad seboj. Še ne¬ koliko plezanja navzgor, in do¬ speli smo na kamenito planoto vrh kanjona. Od tod je bil kra¬ sen razgled daleč naokoli in v daljavi približno dvanajstih milj je bilo videti neko vas. Pred na¬ mi je padala stena soteske sko¬ raj navpično kakih tisoč čevljev v globino. O banditih pa nikjer nobenega sledu. — Per Dios! Saj vendar niso preskočili prepada, ker za to bi morali imeti krila, — je rekel Louis. Roparji so morali zaviti ali na levo, ali na desno. Pojdi ti, Jose, proti jugu, dočim bom jaz pogledal proti severni strani. Še ko je govoril, je stopil proti robu planote, se nagnil naprej, tako da sem se že bal, da bo iz¬ gubil ravnotežje, ter pogledal do¬ li. — Pojdite z menoj, prijatelji, okoli teh pečin se bo dalo iti na¬ vzdol, — je rekel in v naslednjem trenotku nam je izginil izpred o- či. Mi smo hiteli naprej in ravno še ugledali Louisa, ki je zavil o- koli neke skale, ki je staja kakih 50 jardov pred nami. Nahajali smo se na nekaki ozki stezi, kjer je bil vsak korak nevaren. Tre¬ notek nato je počil strel, in toli¬ ko da nismo padli preko trupla našega ubogega tovariša, katere¬ ga je podrla banditova krogla. Nekako sto jardov pred seboj smo ugledali postavo bandita, ki se je naglo umikal po ozki stezi. Z jezo na obrazu je Jose dvi¬ gnil svojo puško k licu ter pome¬ ril, toda predno je utegnil spro¬ žiti, sem mu jaz udaril puškino cev kvišku. — Za božjo voljo, ne streljaj, Jose, ali ne vidiš, da ima bandit dečka seboj?! In res smo opazili, da ima ban¬ dit pri sebi malega Pabla, ki je brcal in tolkel okoli sebe, da bi se rešil banditovih pesti, ki so ga trdno držale. Naslednji trenotek se je dečku res posrečilo oprosti¬ ti se banditovih rok, in ker se je s silo izpulil, se je opotekel in pa¬ del na tla. Tisti hip pa je že počil strel iz Josejeve puške, in bandit je strmoglavil v globino. Juan je skočil nato naprej in v nasled¬ njem trenotku je že držal v ob¬ jemu svojega sinka. —- Hitro, se- norji, — je zaklical deček, — še en bandit je pred vami, a ta ni¬ ma puške. Jaz in Jose sva planila naprej ter dospela do prostora, ki je bil, izvzemši ene strani, od vseh stra¬ ni obdan z visokim skalovjem. Na oni strani, ki je bila prosta in ki je padala navpično navzdol, pa sva opazila dvoje med skalov¬ je zabitih klinov, ob katera je bila privezana lestev iz vrvi. Z Josejem sva legala na tre¬ buhe in previdno pogledala dol. Daleč pod seboj sva opazila nekega moža, ki je hitro plezal navzdol po lestvi, katera se je ze¬ lo zibala s svojim živim breme¬ nom sem in tja, ker ni imel mož nobene opore ob steni, katera je bila vzbočena na notranjo stran. Jaz sem potegnil svoj revol¬ ver, da bi ustrelil na bandita, to¬ da živo nihalo pod menoj ni bilo nikak siguren cilj. Ko sem pre¬ mišljeval, kaj mi je učiniti, je Jo¬ se potegnil iz nožnice svojo ‘ma- šeto ter z enim mahljajem pre¬ sekal eno od obeh vrvi. Radi nenadnega stresljaja, ki ga je povzročila presekana vrv, je le malo manjkalo, da ni bandit odletel z lestve, ki se je sedaj ker jo je držala samo ena vrv, še bolj zibala. Bandit spodaj je dobro vedel, kaj mu je usojeno, zato je zatulil z glasom blazne groze. Lestev z na smrt prestra¬ šenim banditom na njej se je zi¬ bala nad brezdnom sem in tja, Jose pa je srepo strmel navzdol, kakor da se naslaja ob pogledu na duševne muke bandita. Jaz sem mu ukazal, naj preseka še drugo vrv ter tako z enim mah¬ ljajem konča banditove muke, a on se ni zmenil za moj ukaz. Ob mislih na njegovega ubitega to¬ variša in prijatelja Louisa je v Joseju vzvalovila kri njegovih pradedov, grozovitih Aztekov. —• Zato se je v divjem veselju skla¬ njal preko roba ter žugal nesreč¬ nemu banditu s pestjo. Jaz nisem mogel tega več gle¬ dati in obrnil sem se v stran. —■ Naslednji trenotek pa sem začul udarec Josejeve mašete in isto¬ časno oddaljen, nečloveški in grozepolni krik. Eksekucija je bila končana. . . NA STANOVANJE vzamem gospoda z zajtrkom ali brez njega. Zračna in čista soba. Joe Škrabe, 2391 Hughes St. Ridgevvood. L I. Telephon: Evergreen 0933 3-5 — 3-13 Jose je presekal vrv, se sklonil p reko roba ter zažugal nesrečne¬ mu bandi tu s pestjo. Stran 10 NAS DOM MOJI DOŽIVLJAJI V TIBETU j Spisa! Sven Hedin, slavni raziskovalec nepoznanih delov sveta ! Prevel — A. Š. Ko smo prispeli v zadnjo vas Ladak okraja, smo priredili majh¬ no poslovilno slavlje. K nam so prišli kmetje in kmetice iz okolice; veselo so plapolali ognji v temni noči, in piščalke so zapiskale k ve¬ selemu plesu. Nato smo šli naprej. Na zasneženem pasu Narsimik-la se je zgrudil prvi konj. Nekaj dni za tem smo prebredli reko Tsang-tseno ter prispeli že v pokrajine, v katere zaidejo kvečjemu samo še lov¬ ci. Imen ti kraji nimajo nikakih in mesta, kjer smo taborili, sem mo¬ gel na svoji karti zaznamovati samo s-številkami. Zadnje ime je bi¬ lo ime pasu Tsang-lung-jogma, in predno smo dospeli do vrha, smo morali pretrpeti velike muke, kajti njegov 5780 metrov visoki gre¬ ben je najvišji vrh Kora-Korum gorovja. Toda kakšen pogled se nam je nudil tam gori! Koncem nebo- sklona je dvigala silna Himalaja v zrak svoje večno bele vrhove, ki so se srebrno bleščali v solncu; večne snežne poljane so se svetli¬ kale v modrikastem sijaju in na ledenikih so se v vseh mavričnih barvah odbijali in lomili solnčni žarki. Dolgo sem stal tako zamak¬ njen in kakor v sanjah strmel nad to krasoto. Pred mano se je dvi¬ galo najvišje gorovje sveta. Na severu je štrlelo v zrak Krvelun go¬ rovje, proti vzhodu in jugovzhodu pa so se razprostirale tibetanske pustinje, v katerih tajne sem nameraval sedaj prodreti. Na daljnem jugovzhodu, severno toka reke Brahmaputrc, leži velika bela praz- - nina, ki čaka na zemljevidih Azije, da se jo izpolni. In to je bil cilj mojega sedanjega potovanja. 2. Smrt v volčjih žrelih ali konec v jezeru. Dne 15. septembra smo dospeli do zapadnega brega velikega jezera, katerega je krstil neki angleški raziskovalec za Lake Ligh- ten. Toda še vedno nismo bili v nepoznani deželi. Komaj smo tu razpeli svoje šotore, je že prišlo onih deset mož, ki smo jih najeli kot posebne gonjače in vodnike najetih pomožnih konj, k meni, kjer so padli na kolena in prosili po svojem govorniku : — Gospod, usmili se nas in nam dovoli, da se vrnemo nazaj domov! — Kaj naj to pomeni? Saj ste obljubili, da nas boste spremlja¬ li mesec dni! Ali mislite prelomiti svojo dano besedo? — Odpusti nam, gospod! ,Nastopila je zima, ki nam bo umorila naše konje. Ce gremo še naprej, do Ješil-Kei, tedaj bomo na povrat¬ ku gotovo vsi pomrli, kajti naš provijant zadostuje samo za deset dni. Dovoli nam torej, da se vrnemo domov. — Ali boste našli pot in ste gotovi, da imate dovolj provijanta za povratek ? — Da, gospod. —- Torej vrnite se. Manuel in oba Radšputa tudi ne moreta pre¬ našati klime, zato je najboljše, da gredo tudi ti z vami. S tem zmanjšanjem naše karavane je bil Muhamed Iza zelo zadovoljen ,in dva dni pozneje --so se dotičniki poslovili od nas. •— Jaz sem jim izročil svoje fotografske plošče s posnetki slik, koli¬ kor sem jih dotedaj vzel, dalje zbirko kamenja in pismo na moje. indske prijatelje, v katerem sem izrazil prošnjo, naj pošljejo za mano vso pošto preko Gyangtse in Sigatse. S tem slovesom je bila pretrgana zadnja vez, ki nas je še ve¬ zala z zunanjim svetom; sedaj smo bili prepuščeni samim sebi, — prosti vseh vohunov in radovednežev, in pot v Tibet je ležala odpr¬ ta pred menoj. Sli smo naprej ob jezeru in jaz sem porabil priliko v. to, da sem se odločil za vožnjo po jezeru, na kateri me je spremljal Rehim Ali. S seboj nisva vzela ne provijanta ne vode, ko naju je nenadoma pre¬ senetil vihar, tako da sva si le z največjo težavo rešila golo življe¬ nje. Končno bi pa bila kmalu še na bregu zmrznila, da naju ni na¬ šel Muhamed Iza ter naju privedel nazaj v taborišče. Toda ta pre¬ izkušnja me ni oplašila, da ne bi tudi naslednjega dne, ko smo bili j višje gori ob jezeru, poizkušal svojih mornarskih zmožnosti v ! svojem zložljivem angleškem čolnu na jadro. Prvič sem hotel iz- : meriti globino jezera, in obenem naj bi bile tudi moje tovorne živa- 1 li za nekaj časa rešene tovora, ki bi ga drugače tvoril čoln. Zopet j je. bil moj spremljevalec Rehim Ali, kateremu se je pridružil še moj tajnik Robert. Karavana je taborila ob zapadnem bregu. Mi smo odjadrali proti severu, ali sedaj smodili toliko previdni, da smo vzeli seboj provijant in pitno vodo. Muhamedu Izi sem naro¬ čil, naj odpotuje s karavano proti južnemu bregu, in če nas ne bi že tamkaj našel, naj zakuri velik ogenj ter pošlje za nami svoje ljudi. — Jezero je bilo zelo plitvo in voda tako slana, da se je krmilo in čoln in sploh vse, kar je prišlo z vodo v dotiko, prevleklo s skorjo solnatih kristalov. Na jezerskem dnu je bilo blato in vegetacija na debelo pokrito s kristalno soljo, in cela masa se je tako strdila, da so bili njeni robovi ostri kot nož. Čolnu, ki je bil zložljiv in nare¬ jen iz neprodušne jadrovine, bi kaj lahko postali ti ostri grebeni nevarni in morda celo usodepolni, zato smo morali v začetku zelo daleč bresti in porivati čoln pred seboj, preden smo se mogli vkr¬ cati. Največja globina, ki sem jo premeri 1 , je znašala 16 metrov. \ malem zalivu na severnem bregu smo stopili'na kopno, da bi zajtrkovali. Cajna posoda, voda. čase, sladkor, vse je bilo pri roki. samo na čaj smo pozabili, kar pa nas ni pripravilo v slabo voljo. Nato smo čoln zopet porinili previdno v vodo ter razvili jadro, ' kajti zapihal je močen veter. Veter je postal kmalu tako jak, da se j je pričelo valovje peniti, in, kar je bilo š< mnogo slabše, —-na za- i padli so se prikazali vrtinčasti oblaki pralni, ki so pomenjali —- po naših včerajšnjih izkušnjah — vihar. — Master — je rekel Robert, ki me je vedno tako nazival, ali ne bi bilo najpametneje, iti na kopno, predno pridivja vihar? Za obrežnimi skalami smo varni in pred solnčnim zatonom tudi še lahko naberemo dovolj kuriva. — Dobro, — sem odvrnil. — Povijta jadro in obrnita nazaj. —- Gez noč ostanemo tukaj. — Kaj pa tako gledaš? — Master, dva velika volka vidim, pri sebi pa nimamo nobene puške, Resnično! Na bregu sta stala dva velika, skoraj bela volkova! Tekla sta tako, da sta nas imela vedno v vetru; cedile so sc jima sline po živm človeškem mesu! Kadar smo mi prenehali veslati, sta .sc tudi volka ustavila, ko smo se mi pomaknili naprej, sta tudi vol¬ ka stekla dalje. (Daljo prihodnjič.) ZAMRZNJFNI NIAGARSKS SLAPOVI. Veličastni Niagarski slapovi so v zadnjem času zamrznil* številnim obiskovalcem divan pogled na sovjo zimsko krasoto. I — ANTHONY BIRK — I | | PAINTEU a.m> ])E( OHATOR m X X X i 1 Izvr-uie slikarska dela znotraj in zunaj. Zmerne cene. j 359 Grove St. Ridgevvood, L. 1. j 1 Telepfon : Evergreen c 506 J JbmmmšmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmimmmmmmtmM j—Josephine Murn-| J . VELIKA ZALOGA ženskih m otroških oblek. Ima zvezo z največjimi trgovinami m more I prodajati ceneje kot drugi | | trgovci. | ODPRTO od 6 de 9 ZVEČER g | 42 Halleck Avenue, RIDGEW00D, L. C. I Telefon: Evergreert 6566 NAŠ DOM Stran 11 EDGAR ALLAN POE. Slavnega Amerikanca so skušali posnemati znameniti pisatelji svetovnega slovesa, med njimi Verne, Maupassant in Evers, a dosegel ga ni nihče. Dne 7. oktobra leta 1919, je preteklo sedemdeset let, kar je umrl eden najznačilnejših duhov Novega sveta .pisatelj Edgar Al- lan Poe.' Čudovito in nenavadno, uprav kakor so čudovite in nena¬ vadne njegove pesmi, povesti in sanjarije, sta bila življenje in ko¬ nec tega slavnega moža. Zgodaj je Osirotel, nakar je prišel k red¬ nikom, ki so ga razvadili; po¬ stal je lahkomišljen in razposa¬ jen, tako da so ga slednjič tudi ti zavrgli, nakar je stal v svojem 20. letu drugič sam na vsem širo¬ kem svetu. Tedaj se je. pričela zanj borba za obstanek. Ta bor¬ ba ni bila lahka in končno ji je podlegel. — Kot pisatelj in čas¬ nikar, se je nesrečni mož, ki se je med tem oženil, komaj preri¬ val skozi življenje. Nato je zbo¬ lel. kakor tudi njegova žena, ki je kmalu nato podlegla svoji bo¬ lezni. Prezgodnja smrt ljubljene žene, pomanjkanje in nesrečna pijača, h kateri se je v svojem obupu zatekel, vse to je povzro¬ čilo prezgodnjo smrt moža, ki bi bil lahko še z neštetimi svojimi slavnimi deli obogatil svet. Umrl je dne 7. oktobra 1849 v Baltimo¬ re, star komaj 40 let. Kljub svojemu kratkemu živ¬ ljenju in veliki teži okolščin, je Poe zamislil in napisal neminlji¬ va dela, in danes, 70 let po smrti nesrečnega pesnika in pisatelja, je njegova vrednost splošno pri¬ znana, njegova slava nevenljiva. Skoro vsa njegova dela, ki jih je spisal v prozi ali nevezani be¬ sedi,- so posvečeni opisovanju groze, vendar so tudi istočasno vsa na višku literarne popolnosti. Posebno rad je stopal pisatelj na obmejno črto med življenjem in smrtjo ter spisal z naravnost znanstvenim in ledenim mirom nebroj tozadevnih povesti. Po svojih fantastičnih povestih je visoko nadkriljeval Francoza Ju- les Verne-a, ki se je pojavil za njim. Tudi o perečem vprašanju našega modernega časa, o vod¬ ljivem zrakoplovu, je v svojih spisih mnogo razpravljal ter na to vprašanje duhovito odgovar¬ jal. — Ta velik problem je kon¬ čno rešen — znanost si je podvr¬ gla zrak, kakor si je podjarmila zemljo in morje. — In ž-e tedaj je dal neki svoji povesti naslov: ‘Z zrakoplovom iz Anglije v A- meriko. Na poznejše pisatelje je izva¬ jal Amerikanec Poe zelo velik vpliv. Pri Baudelairu, pri Viller- su de 1’ Isle Adamsu, kakor tu¬ di pri Maupassantu in Hans E- versu je opaziti vpliv tega veli¬ kega Amerikanca. Toda kdo od teh je dosegel tega velikega pi¬ satelja groze?! Tozadevnih po¬ vesti nam v sedanjih časih ne pri¬ manjkuje, toda pri vseh teh po¬ vestih ne najdemo tega, kar pri njegovih ,da čitatelj sam občuti vso težo žalostne tragike in ob¬ upa, kar pisatelj tako mojstrsko opisuje. * _ * AMERIŠKI MORNARJI V JUŽNEM VODOVJU. Slika nam predstavlja ameriške mornarje, ki se kopajo v južnih voda h, kjer ima ameriška vojna mornarica svoje velike vojaške vaje. Steber slovenske domovine. Slovenska kmetica, še vedno te premalo spoštujemo. Pridna si pri delu, vedno si v skrbeh, da bi/se ne podrl kak vogel hiše. — Malo imaš od življenja, uboga si mučenica! A tvoja je vendar, zasluga, da je tlačena in raztr¬ gana slovenska domovina sku- Pri slikarju. — Vi želite podobo za poročno darilo? Ta tukaj bi bila zelo pri¬ merna, imenuje se “Začetek vi¬ harja’. Učna ura. Geolog: — V skoro največ je- paj ostala. Te domovine prvi ste- \ zikih je zemlja ženskega spola. ber si ti, slovenska kmetica, ki spiš navadno v slami in pod raz¬ trgano odejo ter ješ, kar možu in otrokom ostane. Dr. Ivan Tavčar. Za čistoto jezika. Na jugoslovanski zapadni me¬ ji v Sovodnjem pri Gorenji vasi se je ustanovil krožek Za izklju¬ čevanje tujk. Član, ki je zakrivil prestopek, je kaznovan s štiride¬ set para ter 'so zbrali za Jugo¬ slovansko Matico znesek 75 di¬ narjev. MINLJIVA JE SLAVA SVETA. Učenec: — Aha, ker ne morete ugotoviti, koliko je stara. Skrbi. TINTNIK PREDSED. OOCLIDGE. — Natakar, prinesite mi pro¬ sim zrezek. — Takoj, gospod. —.Ali prosim velikega, sem ze¬ lo nervozen in me vsaka malen¬ kost razburja. Zgoraj naslikani tintnik je naredil kovač Atkins v Boise, Idaho, iz konj¬ ske podkve ter ga poslal ameriškemu predsedniku kot darilo. Predsednik ga je sprejel ter postavil na svojo pisal¬ no mizo. llllllllll!llll!lllllllllllllllillllHIIIIIIIIIHIIIilllllllllllllllllllllllil!inillillllllilll!ll!l!!lili9l!lllll!K!llli!llllllillli!!l!illlllll!ll!IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIi!lllllllllllllllll!l!l!ll!lllilll!!llll!l!i!lillli!llllllill!!llllllllllllll!!IIII Naznanilo in ' Priporočilo Tem potom naznanjam rojakom v BrookIynu in New Yor- « ku, da sem prevzel znano dvorano in gostilno ter kegljišče GROVE HALL 1818 — 20 Grove St.., Brooklyn, N. Y. blizu Seneca Ave. To dvorano nudim za veselice, seje, svatbe in druge sestanke. Dalje priporočam svoje kegljišče našim kegljačem, kakor tudi klubom in društvom pod ugodnimi pogoji. A. PERSICH lastnik. Na sliki je videti nekdaj krasnega ko- nja-belca, ki ki je svoječasno vozil ko¬ čijo angleške kraljeve dvojice. Sedaj je ta konj v “pokoju” ter vozi pesek na igrišča za golf. Naše čitatelje smo seznanili s tem ameriškim pisateljem s po¬ vestjo ‘Črna mačka’, katero smo priobčili v 1. številki našega li¬ sta. — Sedaj bomo pričeli v krat¬ kem priobčevati daljšo njegovo povest: — Dvojni umor v Rue Morgue, na kojo že zdaj opozar¬ jamo naše cenjene čitatelje. i TAcrpu prc APV •*»■■■ j | JUJEii n VsJL«»jLr\£\.£V liiiiiiiiinimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiiiiHnii m | llll!lllll!llllllll!lilll!llll!lllllllllllllll!lllll!!l!!!lllllllillllllll!ll!!ll!!ll REAL ESTATE 1 m m •§§ =5 Prodaja hiše in lote. Odprto ves dan do 9 zvečer. 42 Halleck Ave. Ridge\vood, L. I. 1 Telephon : Evergreen 6566 Biinfiiiiiiiiiiuiiiiiii!iiiiiiiiiHffli!tHiiiitiai[iit!ninnmii!iiniiiiiiiiHini!niiHiiiiniiiiiniHiiiiii!inii!iiHHiiiiimiiniHiHiiiniiinmHinimmiini!iitiiimiiiiimiBnii!iii!!iiiiiiiiH!iniii!iiitimiitiiiii:!!iiii!!iin!iii^ Stran 12 NAŠ DOM Zanimivosti iz preteklih in sedanjih dni BOJ MED ČRNIM GADOM IN KLOPOTAČO. Klopotača in črni gad sta si ne¬ izprosna smrtna sovražnika. Če se srečata v odprtem boju, zmaga navadno klopotača, če pa jo gad nenadoma napade, ostane navadno on - zmagova¬ lec. Neki časnikarski poročevalec pripoveduje: -— Nekega dne sem se vračal s svojim prijateljem z izprehoda, katerega sva podvze- la globoko v gozd v državi Ne\v Mexico. Šla sva bas preko male ravnice, ko sva začula rožljanje kače klopotače. S prijateljem sva se takoj ustavila in par trenot- kov za tem sva bila priča straš¬ nemu boju, ki se je vnel med dvema smrtnima sovražnikoma — kačo klopotačo in velikim čr¬ nini gadom. Kljub temu, da je čr¬ ni gad manjši kot je klopotača, je vendar strašen sovražnik, ker je mnogo bistroumnejši od klo¬ potače, in kakor vemo, v boju pa zmaga najčešče zvijača nad su¬ rovo silo. S prijateljem nisva zapazila gada prej, kot v trenotku, ko je hlastnil po vratu klopotače. Ne¬ razumljivo je nama bilo, kako se je gad mogel tako tiho in neopa¬ ženo približati klopotači. Ako zgrabi gad enkrat klopotačo za vrat, tedaj je skoraj gotovo, da je ne ho spustil prej, dokler ju ‘smrt ne loči’, kakor pravimo. — Če se pa g > adu to ne posreči in če se obe kači srečata v odprtem boju, tedaj pa pripomorejo ostri zobje klopotače večinoma zadnji k zmagi. V tem slučaju se je gadu skok na vrat klopotače posrečil, in ka- korhitrd jo je zgrabil gad za vrat ga je tudi trdno držal ter se za¬ grizel vanj. Klopotača se je bes¬ no in obupno branila, se zvijala in odskakovala, da bi se rešila strašnih klešč, toda vse zaman. Kljub vsem svojim naporom ni mogla pripraviti gada do tega, da bi izpustil svojo žrtev. Ta boj na življenje in smrt je trajal poldrugo uro, ne da bi si pri tem privoščili kači niti se¬ kundo odmora. Nato pa sva s pri¬ jateljem opazila, da so pričele moči klopotače pojemati. Naen¬ krat se je zvila v zvitek ter tiho tako obležala, kakor da ji je zdaj zdaj poginiti. Ali je to storila vsled utrujenosti ali je bila to sa¬ mo zvijača, s katero je hotela preslepiti gada, o tem si nisva bi¬ la na jasnem. Toda menila sva, da je storila to vsled upehanosti. Ali gad je bil drugih misli. Svojo sovražnico je poznal bolje nego midva in se ni dal preslepiti. Tu¬ di .gad je legel poleg svoje žrt¬ ve, toda zobe je še vedno držal trdno stisnjene v razmesarjenem vratu klopotače. Čez nekaj časa, ko je klopota¬ ča opazila ,da se ji njena ukana ni posrečila, je šinila naenkrat kvišku ter pričela nadaljevati boj z močjo, ki jo ji je dal obup. Zopet se je pričela stara igra, končno so pa jele klopotačo za¬ puščati moči. Spet je legla, da bi poginila, le s to razliko, da se se¬ daj ni potuhnila. Zdaj je bilo po njej. Preteklo je še kakih deset ; ali petnajst minut, in kača je bi¬ la mrtva. Toda tudi sedaj je gad še trdno držal sovražnico. Šele potem, ko je pričelo truplo klo¬ potače postajati trdo, je potegnil svoje zobe iz razmesarjenega vratu. Tragedija je bila končana in sledila je . komedija. Zmagovalec sicer ni triumfiral in plesal oko¬ li, svojega mrtvega sovražnika, vendar pa se je pričel priprav¬ ljati, da proslavi svojo zmago. Pričel je s tem, da je naravnal truplo svoje nasprotnice ter iz- gladil vse gube, ki so se nahaja¬ le na njem. Kakšne namene je gad pri tem zasledoval, o tem nisva imela s prijateljem niti pojma. Kakor je bilo videti, je hotel sedaj gad igrati vlogo po¬ grebca in morda je hotel svoji nasprotnici celo prirediti veliko¬ dušen pogreb. Še večje je bilonajino začude¬ nje, ko sva opazila, da je pričel gad truplo svoje nasprotnice li¬ zati, in sicer od enega konca do drugega, od glave do repa. Tako je delal kakih deset minut, nato | VSI INDIJANCI POSTANEJO AMERIŠKI DRŽAvLJANI. UMETNIK BREZ ROK Vsi Indijanci, ki so rojeni v Zdr. državah, postanejo sedaj lahko ameriški državljani. — Dozdaj so mogli postati le oni, ki so se prilagodili načinu življenja be- lokožcev. PRVO KLOROFORMIRANJE. Proti vporabi kloroforma so za¬ gnali ljudje velik krik in vik. Značilno je, da so najbolj ugo¬ varjali proti vporabi istega zla¬ sti zdravniki sami. Henry Wtegman, 15 let »tari deček iz Chicago, lil., nima rok, a je kljuU temu vzoren učenec v šoli. Piše in riše s pomočj osvojih zob, s katerimi drž? pero ali svinčnik. Odsek poslanske zbornice o in¬ dijanskih zadevah je odobril za¬ konski načrt, da otvori vrata a- meriškega državljanstva 125.000 Indijancem. Ta predlagani zakon ki ga podpira federalni indijan¬ ski urad, pooblašča tajnika no¬ tranjih zadev, naj po svoji uvidev nosti izda državljanske papirje vsakemu Indijancu, rojenemu v Združenih državah, ki ni še ame¬ riški državljan, a hoče postati. S tem, da mu vlada na njegovo prošnjo izda državljanski certi¬ fikat, postane dotičnik ameriški državljan. Predlagani zakon iz¬ recno določa, da državljanstvo ne bo na nikak način skrčilo ali se drugače dotikalo Indijančeve pra vice do plemenske ali druge last¬ nine. Dve tretjini vsega indijanske¬ ga prebivalstva Združenih držav že uživa amer. državljanstvo; a- meriških državljanov indijanske¬ ga plemena je približno 200.000. Predlagani zakon odpravi obsto¬ ječe ovire, ki so mnogim Indi¬ jancem onemogočale dosego dr¬ žavljanstva, in jim ponuja pravi¬ ce in značaj državljanstva, ako le prosijo za to. Mnogi še bodo morda čudili, Itako je to, da ti Indijanci še ni¬ so ameriški državljani. Po sedaj obstoječih zakonih so mogli namreč Indijanci postati ameri¬ ški državljani le tedaj, če so za¬ pustili svoje rezervacije (zem¬ ljišča, odkazana poedinim indi¬ janskim plemenom), se odcepili od svojega rodu in prevzeli na¬ čin življenja belokožcev. Predlagani zakon dovoljuje In¬ dijancem, da dobijo državljanske papirje, brez ozira na .njih način življenja. pa sc je splazit h glavi klopota¬ če ter jo mirno opazoval. S pri¬ jateljem sva ugibala, kaj bo ne¬ ki sedaj in kako jo misli zagreb¬ sti. In res jo je gad zagrebel, to¬ da popolnoma drugače, kakor sva midva pričakovala. Gad je namreč naenkrat razklenil svoje čeljusti, kolikor je mogel, in v .naslednjem trenotku je izginila glava klopotače v njegovem gob¬ cu. Nato je pričel gad goltati, se daviti, sliniti impožirati, tuintam je malo počival, nato pa spet gol¬ tal in se davil, dokler ni končno požrl celega trupla klopotače, ki je bila — večja nego on sam. — Nato se je neokretno in leno splazil v grmovje, da tekom par mesečnega brezdelja prebavi truplo svoje sovražnice. Naš Dom piše Za interese va¬ šega doma, zato glejte, da bo čimprej redno prihajal v vaš dom. Pošljite naroč. in ne odlašajte! Kloroform je poznan od leta 1831. ko sta ga odkrila Liebig in Souberain : štiri leta pozneje pa je njegovo kemično sestavino dognal in označil francoski ke¬ mik Dumas. Prvikrat je uporabil kloroform kot omamljivo sredstvo pri ope¬ raciji slavni zdravnik za ženske bolezni in porode James Simp¬ son v Edinburgu. Simpson se Je pri porodnicah posluževal š etra kot Omamljivega sredstva, toda ni bil ž njim zadovoljen, zlasti ker je prepočasi deloval. Nato je preizkusil na sebi in svojem asistentu različna druga sredstva ki jih je dobil v lekarni. Ti poiz¬ kusi so.se vedno vršili zvečer in ponoči, kajti podnevi je bil slavni zdravnik preveč zaposlen v svoji praksi. Po mnogih poskusih je dne 4. novembra zvečer leta 1874 našel ta zdravnik. slučajno v. svoji o- marici malo stekleničko kloro¬ forma, katero je bil nekdaj sani tja postavil, ker si ni mogel mi¬ sliti",'da bi mogla biti ta debela tekočina uporabna tudi za vdi¬ havanje. Sedaj pa se je namenil preizkusiti to vsebino. Tekočino je zlil v par kozarcev, nakar je te kozar-ce razdelil. med svoje a- sistente ter si seveda prihranil čašo tudi zase. Zdravniki so, v veliko začudenje doktorjeve dru¬ žine, postali naenkrat veseli in glasni - • nato se ni doktoV spom¬ nil na nič več, dokler se ni zna¬ šel potem naenkrat na tleh. Po¬ leg njega je ležal eden njegovih asistentov z odprtimi očmi in glasno smrčeč, tik njega je ležal nadaljni asistent. Doktor je takoj izprevidel, da mora biti kloroform dosti hitrej¬ še in uspešnejše omamljivo sred¬ stvo kakor eter, in že naslednje¬ ga dne ga je uvedel v svoji prak¬ si. — Sprva je bil kloroform deležen iste usode,' kakor so jo deležne vse velike nove iznajdbe: proti uporabi te. omame.je nastal stra¬ šen vik in krik. Proti klorofor¬ mu so nastopili zlasti zdravniki, ki so trdili, da povzroča to sred¬ stvo krvavitve, vnetje pljuč, — blaznost in kap. Zdravnik pa je vsem tem zelo previdno in mo¬ dro .odgovarjal : — Ko se je izboljšala poštna zveza iz Edinburga v London ter se je skrajšalo vožnjo iz enega mesta v drugega od 14 na 3 dni, so tnso. tudi različni zatrjevali, da zadene ljudi, ki se vozijo š to pošto, mnogokrat kap vsled pre¬ hitre vožnje! — Zdravniki so.u- molkniii ter morali končno prir znati izvrstna -redstva klorofor-