Štev. 32.
V Ljubljani, 12. avgusta 1910.
L. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Zahvala.
Podpisano vodstvo izreka tem potom najiskrenejšo zahvalo vsem onim, ki so pripomogli, da je XXII. glavna skupščina Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev dne 6. in 7. avgusta t. i. v Novem mestu uspela tako lepo.
Prav posebno pa se zahvaljuje „Učiteljskemu društvu za novomeški okraj" za pre-srčen sprejem in tovarišu predsedniku Davorinu Matku za lepi pozdrav na kolodvoru; pripravljalnemu odboru za obilni trud, ki ga je imel s pripravami za Zavezino zborovanje; blago-rodnemu gosp. županu Josipu Ogoreutzu za laskave besede, ki nam jih je izpregovoril na kolodvoru v pozdrav; slavnemu narodno-naprednemu občinstvu novomeškemu za krasen sprejem na kolodvoru in vsem onim, ki so nam kazali svoje simpatije s tem, da so okrasili Bvoje hiše z zastavami; slavni „Narodni čitalnici" za prepustitev prostorov v „Narodnem domu", za zborovanja; gosp. Badovanu Krivicu in Engelbertu Ganglu za njiju izborni, temeljiti poročili; gosp. prof. Majcnu, ki nas je pozdravil v imenu „Narodne čitalnice", gosp. prof. Antonu Jugu za navdušen govor in iskren pozdrav, ki ga je izpregovoril v imenu političnega društva „Skala"; gosp. juristu Radovanu Krivcu za pozdrav v imenu akademiških prosvetnih organizacij ; gosp. juristu Iv. Legatu za pozdrav v imeuu „Dolenjske podružnice Prosvete"; gospodu ravnatelju Eohrmannu in gospodu adjunktu Lapajnetu za ljubezniv sprejem in za razkazovanje uredb in naprav na deželni kmetijski in vinarski šoli na Grmu; vsem onim, ki so brzojavnim in pismenim potom pozdravili naš shod; vsem dragim in milim gostom neučiteljem, ki so prihiteli med nas, in sploh vsem udeležencem, ki so pripomogli, da je nastopila Zaveza tako impozantno.
Vodstvo Zaveze avstr. jugoslov. učit. društev.
Tajnik:	Predsednik:
Vilibald Bas.	L. Jelene.
XXII. glavna skupščina Zaveze.
Petnajst let je minulo, kar si je napredno slovensko učiteljstvo izbralo za predsednika Zaveze tov. Jelenca. Bilo je to v Novem mestu, in ko se je slovensko napredno učiteljstvo po petnajstih letih zopet sešlo dne 6. in 7. t. m. v Novem mestu, smo opazili, da se naše vrste od tedaj niso zmanjšale in da naša podjetja od tedaj niso nazadovala. Nasprotno, število članov seje pomnožilo, število naših podjetij se je od tedaj sila zvečalo in delokrog in obseg Zaveze se je razširil. Vsakdo, čeprav nima bistrih oči, mora spoznati, da je bilo delo, ki se je izvršilo pod vztrajnim vodstvom našega tov. Jelenca naravnost ogromno, da je bilo vodstvo Zaveze pod njim naravnost vzorno. In uspehi niso izostali, zakaj gotovo je, da je učiteljstvo od tedaj pridobilo tudi kvalitativno, in ne našim šolam ne pospeševanju samoizobrazbe od strani naših šolskih oblastev ne rotenju nadzornikov, edinole svojim stanovskim organizacijam se imamo zahvaliti,
da smo se vzgojili za može in ponosne, svobodne žene sedanjenosti in ne sužnje srednjega veka, za može in ne za hlapce, za ljudi in ne za kreature. In ponosni smo na svojega predsednika, naj se še tako trudijo nasprotniki ga oblatiti in izbiti zaupanje do njega, „Jelenčeva garda" je ponosna nanj, in pokažite nam vi zofisti, kje imate v svojih vrstah moža, ki bi bil tako čist kot on, pokažite nam moža, ki se v delu lahko meri z njim, pokažite nam moža, ki bi bil v svojih dejanjih tako čist v šoli in izven nje!
Glasovi javnosti.
In čuli smo glasove javnosti ob priliki našega zborovanja. Pozdravili so zborovanje napredni slovenski listi, ki znajo ceniti pomen naše organizacije in pomen učiteljstva za slovenski narod. Prodirati je pričel smisel za učiteljstvo v najširše mase ljudstva, in tako nam je pričakovati dne, ko bo to ljudstvo vstalo in zaklicalo njim, ki sedaj nadvladujejo nad ljudstvom in učiteljstvom: „Proč s tiransko roko od učiteljstva, ker ti edini so naši resnični in pravi prijatelji!" — In tedaj bo učiteljstvo na vrhuncu svoje trnjeve poti zaklicalo ljudstvu: „Dovolj je trpljenja! V znamenju demokratizma in dela nastopi za nas — dan vstajenja!" In ta dan vstajenja ne bo le dan vstajenja učiteljstva, temveč bo tudi dan vstajenja slovenskega naroda 1
Posebni vlak.
Veličasten je bil odgovor na tiranijo in terorizem vladno-klerikalne gonje nad naprednim učiteljstvom in šolstvom, ker veličastno je bilo število skupščinarjev, ki so se peljali s posebnim vlakom na zborovanje, na praznik svojega dela. Z ljubljanskega južnega kolodvora se je odpeljalo natanko 150 učiteljev in učiteljic. Drugi so šli že prej, ostali pa so prišli šele v nedeljo. Skupno število je naraslo na 450.
Sprejem na kolodvora.
Mnogoštevilna množica na kolodvoru v Novem mestu, ki je skupščinarje burno pozdravljala, nam je bila pa jasen dokaz, da so vsi gnusni napadi naših „katoliških" listov, da je vse hujskanje zoper učiteljsvo brezuspešno in da demoralizacija, ki jo izkušajo vcepiti v srca ljudstva gotovi krogi, najde močen odpor poštenosti v srcih ljudstva. V imenu pripravljalnega odbora je došlece pozdravil tov. D a -vorinMatko. V imenu občinskega sveta in mesta je pa pozdravil došle z iskrenimi besedami g. župan J o s. O g o r e u t z, ki je rekel, da si šteje kot župan v čast, da je po-setilo in izbralo učiteljstvo za zborovanje ravno Novo mesto. Poudarjal je veliko važnost in pomen učiteljstva, ki nam vzgojuje deco in narod k značajnosti in omenjal vzvišene smotre učiteljstva, ki jih goji v vzgoji in v prosveti naroda. „Pozdravljeni, nositelji narodne prosvete, najiskreneje, želimo vam obilo uspeha pri zborovanju. Bodite uverjeni, da ni le zunanji sijaj, s katerim vas pozdravljamo, temveč notranje spoštovanje in čuvstvovanje ono, kar nas veže z Vami!" (Živio klici in dolgotrajne ovacije!) v imenu tamošnje podružnice „Prosvete" in napredne akademiške mladine je pozdravil navzoče iur. Ivo Legat. Vsem se je pa na presrčnem sprejemu in pozdravih zahvalil tov.
Jelene kot predsednik Zaveze. (Zopet dolgotrajne ovacije.)
Mesto v praznični obleki.
Po sprejemu so zborovalci in občinstvo odšli v mesto. Impozanten je bil pogled na množico. Še veličastneje pa je bilo gledati mesto, ki je bilo okrašeno s slovenskimi tro-bojnicami, katere so zborovalcem v pozdrav vihrale skoro z vseh hiš.
Seja upravnega odbora.
V	seji upravnega odbora se je ukrenilo mnogo potrebnega in se započelo zopet s premišljevanjem važnih korakov in posvetovanj o raznih vprašanjih. Določili so se referati in poročevalci za zborovanje delegacije.
Strah barona Schwarza.
Baron Schwarz je odredil varnostne odredbe. Godi se mu, kakor človeku, ki vidi povsod strahove. Na zborovanje je poslal vladnega zastopnika, ki je z vso strogostjo nadzoroval zborovanja — do zadnjega. Iz zanesljivega vira smo zvedeli, da se še malo pred zborovanjem ni nameravalo poslati nikogar od vlade na zborovanje, a je baron Schwarz baje izdal ukaz, da se ima strogo zastražiti gibanje učiteljstva. Pač častno za državo, ki ima vlado, katera ovira razvoj kulture! Pač častno za državo, ki ima vlado, katera vzdržuje red civiliziranega ljudstva — z bajoneti! Kako jim naj rečemo, ki se upajo krivo sumničiti pošteno slovensko učiteljstvo, ki se ga upajo žaliti? — Če menijo, da bodo s tem, ako poročajo na Dunaj, da je morala vlada poslati na zborovanje naprednega učiteljstva svojega zastopnika, odvrnili vse sume od sebe in jih zvrnili na napredno učiteljstvo — se sila motijo! Četudi pošljejo vsakemu učitelju svojega vladnega zastopnika, da bo stenografiral pri njem, se napredno učiteljstvo ne bo balo nikdar govoriti resnice, četudi nam ukažejo nastaviti bajonete na prsa, četudi imajo pokati puške. Krivice, ki so jih napravili naprednemu slovenskemu učiteljstvu, ostanejo neizbrisne, ker jih je zgodovina z železno roko vsekala v skalo in se bodo čule širom kulturnega sveta toliko časa, dokler ne izumrje zadnji slovenski učitelj. — Živele bodo večno v spominn, ker solze zatiranih vdov, žen in otrok so podobne krvi, ki kriči po maščevanju!
Zborovanje delegacije.
Ker se je seja upravnega odbora precej zavlekla, se je pričelo zborovanje delegacije (6. t. m.) šele ob 3A5. uro. Predsednik tov. Jelene je otvoril zborovanje s sledečim pozdravom:
čestita delegacija!
V	imenu upravnega odbora Zaveze avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev, ki je sklical današnjo sejo v metropolo naše lepe Dolenjske, v prijazno Novo mesto, pozdravljam prav iz srca vse delegate in delegatinje.
O delovanju vodstva, oz. upravnega odbora Zaveze in Zavezinih društev v minuli upravni dobi ne bom govoril. Posneli boste to iz tajniškega poročila, meni pa dovolite nekoliko splošnih opazk.
Povzeli bodete iz tajniškega poročila, da je v Zavezi združenih 34 okrajnih učiteljskih
društev in Zveza slovenskih učiteljev in učite ljic na Štajerskem. Večina teh društev deluje marljivo in zvesto izpolnjuje svojo nalogo. Nekatera prirejajo vsak mesec zborovanja, pri katerih razpravljajo o perečih pedagoških vprašanjih, razmotrivajo moderne metode, njih solnčno in senčno stran. Posvetujejo se in ukrepajo o vsem, kar ima biti v prospeh in napredek ljudskega šolstva v okraju in dobrobit učiteljskega stanu.
Prav posebno jim je na srcu ugled učiteljskega stanu. Store vse, kar povzdiguje njegov ugled med ljudstvom in izkušajo odpraviti, kar mu škoduje in ga zmanjšuje. Najvažnejše sredstvo za povzdigo učiteljskega ugleda med ljudstvom je delo za ljudstvo. Beseda delavnega učitelja mnogo izda in pridobi zaupanje pri ljudstvu, čisla ga in spoštuje. In če je pridobljeno to, je pridobljeno vse. Besedi in zgledu nesebično delujočega učitelja rado sledi ljudstvo, ker ve, da je to v ljudsko korist in blaginjo. Uvažujoč vse to nam je zaklical naš Pesek pri radovljiški glavni skupščini: „Na delo med ljudstvo!" In ne brez uspeha. Odtedaj se učiteljstvo z veliko vnemo posvečuje prosvetnemu delu med ljudstvom; impuls temu pa dado okrajna učiteljska društva. Pohvalno moram omeniti v tem pogledu nekatera Zavezina društva na Štajerskem.
Iskreno želim, da bi prepričanje, da je samo v delu naš spas, prešlo v meso in kri vseh „Zavezinih društev".
(V tem se je pojavil vladni zastopnik. Med zborovalci je zavladala nejevolja in šum. Zborovalci so protestirali, da bi pri delegaciji prisostvoval vladni zastopnik. Predsednik je prekinil zborovanje in šel na posvetovanje z vladnim zastopnikom. Vladni zastopnik je zahteval, da prisostvuje zborovanju ali pa kontrolira, če imajo vsi delegati legitimacije. Ker se je vedelo, da niso vsi delegati vzeli s seboj legitimacij, je moral predsednik pustiti prisostvovati mu. To naj si zapomnijo delegat i, da prineso vprihodnje ssebojlagitimacije. Ko je vstopil vladni zastopnik, je nastal šum in nejevolja proti vladi, ki nam s tem izraža sumnjo in bogve kake namene pri takih smotrih in delu, kakor ga izvršujemo mi.)
Predsednik nadaljuje:
Kje pa tiči vzrok, da ne delujejo enako uspešno vsa Zavezina društva? Kaj je vzrok, da zborujejo nekatera društva tako poredko, s&mo po enkrat v letu in še to pri pičli udeležbi? Vzrok so večinoma krajevne razmere. Večina Zavezinih društev na Kranjskem in Primorskem ima prevelike okoliše. Ali smemo zahtevati od učitelja, ki službuje daleč od prometnih sredstev, da naj se udeležuje pogosto društvenih zborovanj? Saj ga ena udeležba stane '/3 mesečne plače. Zato je nujna potreba reorganizacija Zavezinih društev po Kranjskem in Primorskem. Dati moramo društvom manjše okoliše, da bodo člani lažje prihajali k zborovanjem, ker je tu središče duševnega vzajemnega dela dotičnega učiteljstva v prospeh in napredek ljudskega šolstva v okraju; tu se čistijo in bistrijo pojmi; tu dela eden za vse in vsi za enega; to delo je pa tem lažje, čim manjši okoliš ima društvo, ker so razmera vsakega vsakemu znane. Zato Vam, čestiti de-
legati in delegatinje, tako reorganizacijo društev prav toplo polagam na srce.
Ne smatrajte pa, čestiti delegati in delegatinje, svojih društev za samostojne učiteljske organizacije, za organizacije same zase, temveč za dele naše velike učiteljske organizacije. Kot taka ne bodo hodila svoja pota, ampak solidarno postopala in vzajemno delovala v korist vse organizacije. Žal, da imajo nekatera Zave-zina društva le premalo smisla za tako skupnost. V dokaz temu je dejstvo, da je sila malo Zavezinih društev pri Učiteljski hranilnici in posojilnici in še manj pri Učiteljski tiskarni, čestiti delegati in delegatinje, skrbite zato, da pristopijo t prihodnji upravni dobi rsa Zavezina društva vsaj z enim deležem tema dvema našima zavodoma! — (Odobravanje.)
Ego autem censeo Cartaginem esse de-lendam, je zaključil Rimljan Katon vsak govor v rimskem senatu, dokler se mu ni izpolnila vroča želja, da so porazili Rimljanje cvetoče mesto Kartago. Jaz pa Vam kličem že dolgo vrsto let s tega mesta: Skrbite v svojih društvih za kremenit učiteljski naraščaj ! (Dobro!) Zavezina društva, ki imajo sedež, kjer so učiteljišča, naj stopijo v najtesnejši stisk z učiteljiščniki. Vabijo naj jih v svojo sredo ter pripravljajo s poučnimi predavanji za bodoči poklic. Vsa Zavezina društva pa naj vzamejo v svoje okrilje učitelje-začet-nike. S paznim očesom naj pazijo, da jih klerikalci ne zvabijo v svoj klerikalni brlog. Kaj nameravajo klerikalci z učiteljstvom, kam privede klerikalni terorizem učitelja, kažite v svarilen zgled na gnusen čin učitelja Jakliča in Ravnikarja v deželnem zboru kranjskem 1 Ponavljam, v svarilen zgled! In s tem končam ! (Buren aplavz. Klici: Ravnikar in Jaklič izdajalca! milujemo jih !)
Legitimiranje delegatov in delegatinj.
Delegati so se udeležili z malimi izjemami polnoštevilno zborovanja. Bilo jih je 115, priglašenih pa je bilo 120, manjkalo je jih torej samo 5.
Tajniško porčilo
je podala namesto odsotnega prvega tajnika tajnica tov. Iva Sabadinova:
Čestita delegacija!
Cast mi je poročati čestitim delegatinjam in delegatom Zavezinih društev o delovanju vodstva, oziroma upravnega odbora Zaveze in Zavezinih društev v dobi od zadnje glavne skupščine, ki se je tako lepo in krasno vršila lansko leto v zeleni Štajerski v lepem — a, žal, jako ponemčenem Mariboru. Skupščina, s katero smo združili slavje 40 letnega jubileja držav-npga šolskega zakona, je bila tako impozantna, da je zaprla usta klerikalnim kričačem, ki so le polagoma prišli k sapi za izbruhe po odlomkih, ker lepih uspehov te prireditve vendar navzlic grdim navadam, ki so prirojene vsakemu klerikalcu, niso mogli, pa tudi ne izkušali utajiti.
Zaveza šteje 34 okrajnih učiteljskih društev in Zvezo slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem. Ta društva imajo 57 častnih, 1991 pravih in 42 podpornih, torej skupaj 2090 članov, Zveza slov. učiteljev in učiteljic pa združuje 16 okraj-nih učiteljskih društev.
Ce pomislimo, kako klerikalci psujejo, napadajo, sumničijo in denuncirajo učitelje, združene v Zavezi, če pomislimo, kako neusmiljeno posegajo v njihove družinske in socialne razmere; kako brezsrčno jim škodujejo gmotno, če pomislimo slednjič, da je obstojalo v zadnjih časih klerikalno delo na šolskem polju edino v tem, kako bi upropastili Zavezo, če pomislimo vse to, lahko rečemo s ponosom, da mora število Zavezinih članov imponirati vsakemu razsodnemu in trezno mislečemu človeku. Smelo pa tudi trdim, da je napredno učiteljstvo tako možato in neomajno v svojem prepričanju, da ga nobena sila, pa naj pride odkoderkoli, ne spravi s strogo začrtane poti. Klobuk dol pred takim učiteljstvom! Vkljub vsem klerikaluim naporom, navzlic vsem grdim sredstvom, ki se jih poslužujejo pri tem nemoralnem delu, se število Zavezinih članov ni le zmanjšalo, temveč pomnožilo za 45 članov. (Ploskanje) To je tako lepa poteza v kremenitem značaju slovenskega učiteljstva, da nas mora v resnici veseliti: Res je, da smo izgubili na Kranjskem 22 članov. (Klici: Kleri-kalno-vladni terorizem! Iidajice!) Zato smo pa
napredovali na Štajerskem za 49 (Medklici: Živila Štajerska! Vesela znamenja! „Slov. Straža" je pogorela.") in na Primorskem za 18 članov. Medklici; „Cigani" novostrujarjev se nočejo uresničiti!) Na Kranjskem ste najbolj nazadovali „Učiteljsko društvo za šolski okraj ljubljanska okolica", ki je imela lansko leto 57 članov leta 1907. celo 71, sedaj pa je padlo na 38 (klici: Žirovnik, Petrič in drugi; najhujši terorizem!), in Kamniško učiteljsko društvo, ki je padlo s 35 na 20 članov; najbolj so pa napredovala: Kranjsko učiteljsko društvo za 10, Belokranjsko za 10 in Novomeško za 8 članov (Živio Novomeščani!) Pri drugih društvih na Kranjskem je prirastek, oziroma odpadek neznaten. Na Štajerskem je nazadovalo 5 društev, najbolj celjsko in mariborska okolica po 5 članov, vsa druga društva so napredovala, najbolj Ptujsko za 15 članov. Vsa ta društva so izvolila za dauašnjo delegacijsko sejo 120 delegatov in poleg teh 24 namestnikov.
Imela so pa v minuli upravni dobi 118 zborovanj. Pri teh zborovanjih je bilo 136 strokovnih in drugih času in razmeram primernih predavanj in razprav. Iz teh podatkov razvidite, da so Zavezina društva pridno delala v minuli upravni dobi, le pri nekaterih bi želeli nekoliko več življenja.
Zavezino vodstvo je imelo v preteklem upravnem letu 9 sej, med temi 5 nesklepčnih, ker se I. tajnik v zadnjem času, ne vem iz katerega vzroka, ni udeleževal vodstvenih sej. Naj mi bo dovoljeno, da pojasnim tu zadevo glede I. tajnika. Lanska delegacija je izvolila za I. tajnika tovariša Andreja Rapeta, ki se je pa odpovedal dne 25. okt. lanskega leta, in njpgove posle je prevzela II. tajnica Iva Sabadinova. Ker ji je bilo težko prihajati iz Trsta k sejam, je sklenilo vodstvo, da se skliče o Božiču izredna delegacijska seja, ki naj voli I. tajnika. Izvoljen je bil Fran Gärtner, učitelj v Ljubljani. Lotil se je bil jako marljivo tajniških poslov, a naenkrat iz neumljivih razlogov opustil, da niti ni več zahajal k sejam in tako tiho odstopil. S 1. jan. 1910 I. je odložil tajnik Rape tudi upravništvo „Uč. Tovariša." Vodstvo „Zaveze" je poverilo to posel tovarišu Jakobu Pretnarju. Upravni odbor je imel 3 seje. v Mariboru, v Ljubljani in tu v Novem mestu. Pri prvi seji se je konstituiral in izvolil Antona Berginca za I. in Antona Gnusa za II. podpredsednika, Ivo Sabadinovo za II. tajnico in Vilibalda Rusa za blagajnikovega namestnika.
Vložni zapisnik šteje danes b50 opravilnih številk, ne vštevši posebne tajniške in blagajniške korespondence.
Pri lanski glavni skupščini se je osnoval v Zavezi učiteljski obrambni odsek, ki naj čuva materialne in moralne koristi svojih članov ter jim naj preskrbi gmotno in pravno pomoč. Odsek, v katerem so bili prvotno izvoljeni 4 člani in se je pozneje izpopolnil, se je marljivo lotil dela. Zasleduje in zbira napade na naro dno-na predne učitelje po listih ter jih obvešča o njih, svetuje jim in daje po potrebi gmotne podpore. Zbira pa tudi snov za spomenico, ki bo s plani-tečim ognjem posvetila v žalostne razmere, v katerih živi narodno-napredno učiteljstvo.
Pri radovljiški skupščini je bil sprejet predlog tovariša Peska, naj se ustanovi „Učiteljska bolniška blagajna". Vodstvo Zaveze ni bilo izvršilo dotičnega sklepa, ker je bilo prišlo do prepričanja, da je sklep neizvršljiv. Vendar je tovariš Dimnik ponovil predlog pri lanski skupščini v Mariboru ter predlagal poseben odsek, ki naj ukrene vse potrebno, da se ustanovi ta blagajna. Kako daleč je dozorela stvar, bodete povzeli iz dotičnega poročila.
Zaveza obrača posebno pažnjo na značajni učiteljski naraščaj. Zato skrbi, da se seznanijo že učiteljiščniki z našo organizacijo, z našimi nazori in stremljenji. V ta namen pošilja učite-ljiščnikom po vseh slovenskih učiteljiščih brezplačno Zavezine liste v večjem številu. Ker pa s tem narasejo Zavezi precejšni stroški, je prosilo vodstvo Zavezina društva za prispevke. Temu pozivu so se odzvala skoraj vsa društva, nekatera so že poslala, druga obljubila večje ali manjše zneske.
Letos je praznoval naš „Učit. Tov." pe-desetletni jubilej. Izdali smo jubilejsko številko, ki je bila tako krasna, da smo bili lahko ponosni nanjo. Pridobila nam je na ugledu, zglasilo se je pa tudi precej novih naročnikov.
Gmotno stanje„Učit. Tovariša" je pa še vedno žalostno. In to ni čuda. List je izhajal prej 2 krat na mesec v majhni obliki. Izpremenili smo list v tednik, snovi prinaša štirikrat toliko. Vse smo torej zvišali, le naročnina je ostala vedno 8 K. Ker so se podražili tudi tiskarski stroški in papir, j e izprevidelo vodstvo, da tako ne gre dalje, zato je zvišalo naročnino na 10 K. Temu sklepu vodstva Zaveze naj pritrdi čestita delegacija. (Sprejeto!)
V	Ljubljanice je ustanovila Zveza izobraževalnih društev na Kranjskem. Odbor nas je povabil k pristopu. A ker smo sami zveza, je sklenilo vodstvo, da zasedaj ne pristopimo.
Kranjski deželni zbor je sklenil v zadnjem zasedanju zakon, ki močno utesnuje pravice učiteljstva in nasprotuje v nekaterih določilih osnovnim državnim zakonom ; razentega odpira klerikalizmu na stežaj vrata v učilnico. Zato smo vložili na naučno ministrstvo in na ministrsko predsedništvo utemeljeno prošnjo, naj ne predloži tega zakonskega načrta v Najvišjo sankcijo.
Ogromno je dela s šolsko reformo. Na Dunaju se je ustanovil v ta namen komite ter povabil k sodelovanju vse učiteljske Zveze v Avstriji. Vsaka učiteljska organizacija je izvolila zastopnika v ta komite, ki je imel 10. aprila prvo skupno sejo na Dunaju. Naš zastopnik v komiteju je Engelbert Gangl. Komite je sklenil, da naj razpošlje vsaka učiteljska organizacija vsemu učiteljstvu dotične dežele 4 vprašalne pole, kjer naj vsak učitelj odgovori na dotična vprašanja. Pozneje se bodo poslale še posebne vprašalne pole v izpopolnitev učiteljskim društvom in staršem. Ko bo skupaj ves ta material, se bo sestavilo in izdelalo na podlagi podatkov vprašalnih pol faktično stanje sedanjega ljudskega šolstva, na podlagi tega stanja se bo izvršila šolska reforma. Zaveza je izvolila v odsek za šolsko reforma Ivana Dimnika, Ven-delina Sadarja, Marijo Mehletovo in Marijo Arselinovo. Komite je poslal vprašalne pole 1200 šolam, 3100 učiteljem in učiteljicam. Vrnili sta dosedaj 502 šoli 1009 izpolnjenih pol. To ogromno delo seve je ogodrnjal neveden Slomškar v „Slovencu", ker ne loči kulturnega dela od strankarstva. Zaveza ima pri tem veliko dela in mnogo stroškov. A gre za dobro stvar, zato se ne strašimo ne prvega ne drugega.
V	nemški avstrijski učiteljski zvezi se je ne glede na narodnost ustanovil poseben odsek, ki ima nalogo, da skrbi za izboljšanje gmotnih razmer avstrijskega učiteljstva in stoji na braniku za one pravice, ki so nam zajamčene zakonitim potom. K temu odseku so pristopile in ga podpirajo pri njegovem stremljenju češka, poljska, moravska in naša Zaveza in Reichs-verband der osterr. Bezirksschulinspektoren. Ta odsek nam je sporočil, da je pridobil poslanca profesorja Bendla za to, da bo stavil v nauč-nem odseku državnega zbora predlog za izpre-membo § 55. državnega šolskega zakona ter tako provzročil v odseku generalno razpravo. Ker zavzemajo stranke navadno že pri splošni razpravi svoje stališče napram predlogu, smo vložili na oba slov. državnozborska kluba — na „Zvezo južnih Slovanov" in na „Slovenski klub" — prošnjo, da se ta po svojih klubovih članih v odseku zavzameta za izpremembo § 55. drž. šol. zakona. V odseku so poslanci: Gra-fenauer, Jaklič in Rybaf. Slovenski klub seve nam ni odgovoril. Zveza južnih Slovanov pa je sporočila, da je klubov član, poslanec Ivan Hribar sestavil ter izročil načelstvom vseh velikih klubov v državnem zboru predlog, po katerem bi naj država prevzela vsa bremena, ki so jih do«edaj nosile dežele za plačo ljudsko-šolskega in meščanskošolskega učiteljstva. Le v tem slučaju, ko bi se videlo, da predlog poslanca Hribarja ne najde zadostne zaslombe pri glavnih klubih državnega zbora, je pripravljena „Zveza južnih Slovanov" vložiti našo peticijo. Za sedaj pa se ji zdi, da bi se s to peticijo le kazil vtisk predloga poslanca Hribarja. Preden se je nameravano delo moglo pričeti, je vse preprečila obstrukcija.
V	državnem zboru je predložila vlada zakonski načrt o službeni pragmatiki za c. kr. državne uradnike. Načrt se je odkazal posebnemu odseku. Na vse slovenske poslance tega odseka brez ozira na politiške stranke je vložila Zaveza prošnjo, da bi se pri posvetovanju o službeni pragmatiki za c. kr. državne uradnike pri § 69. točka 3. zavzeli za to, da osta-
nejo učiteljišča enakoveljavna srednjim šolam, da imajo torej učiteljiščni absolventi isti avanzma, kakor državni uradniki tretje skupine. Po dosedanjem običaju so bila učiteljišča enako veljavna srednjim šolskim zavodom. Učiteljiščni obsolventi so imeli pri pošti, pri železnicah in pri vojakih iste pravice, kakor gimnazijski in realčni maturanti. (Tako je prav!)
Ta pariteta naj se ohrani tudi v prihodnje in naj se v službeni pragmatiki za c. kr. državne uradnike zakonito uveljavi. V tem odseku so slov. poslanci: Fon, Gostinčar, Hribar in Rybar. Klerikalna poslanca Fon in Gostinčar nam nista odgovorila, poslanec Hribar pa je pisal, da se bo v odseku za državne uslužbence prav rad potegnil pri § 69. točka 3. za to, da ostanejo učiteljišča enakoveljavna srednjim šolam. Prav prijazno je odgovoril tudi poslanec Rybaf ter nas obvestil, da se je ministrski predsednik nasproti neki deputaciji že izjavil, da nima nič proti priznauju učiteljiščne mature. „Razume se samo ob sebi, da bom tudi jaz to zahtevo podpiral", nam piše poslanec Rjbar, „ker potrebujemo ravno mi Slovenci kolikor mogoče veliko usposobljenih uradniških kandidatov". Tudi uresničenje teh naših zahtev, je preprečila za sedaj obstrukcija.
Rapetove knjižice za mladino „Dane" se je tiskalo 2500 izvodov. Razposlalo in razpečalo se je je dosedaj 1339, v zalogi je je še 1161. Slapšakove knjižice „Turki pod svetim Tilnom" jo bilo tiskane 1500 izv. Razprodalo in razpečalo se je je 1191 izvodov, v zalogi je še 309 izvodov. V nobeni šolarski knjižnici bi ne smelo manjkati po več izvodov teh lepih knjižic.
Profesor Pajk je imel letos na učiteljski konferenci za šolski okraj mesto Ljubljana poročilo: Učne slike o Emoni in stari Ljubljani. Konferenca je sklenila prositi mestni šolski svet, da izda to poročilo v posebni knjižici. Občinski svet ljubljanski je sklenil, da ponudi rokopis Z. A. J. U. D., da ga izda in založi, odkupi pa od Zaveze 200 izvodov. Vodstvo Zaveze je sprejelo to ponudbo.
Klerikalui listi so bili posebno hudo zdivjali po radovljiški glavni skupščini. Lagali so, da se je kar kadilo. Izmišljevali so si sproti, da je Zavezina skupščina brzojavno pozdravila shod svobodomislecev v Pragi, da je poslala posebno deputacijo na ta shod itd. itd. (Laž-njivci in zavijači!) Ob vsaki priliki je pogreval „Slovenec" s prozornim namenom te laži. Šel pa je še dalje. Začel je kvasiti, da je Zaveza posreduja provzročiteljica umora španskega kralja (Smeh in hrup.) soudeležiteljica barcelonskih nemirov (Klerikalci niso vredni, da jim človek pljune v obrazi) in oboževateljica svo-bodomisleca Fererja. (Terseglav piše!) Na vse te izbruhe, namenjene preprostim ljudem, nismo mogli več molčati. (To so lopovstva!) Vodstvo je poslalo uredništvu „Slovenca" popravek, ki ga je priobčil, seveda ne brez zlobnih opazk. (Zofisti so!) Zamašili smo mu pa vendar s tem popravkom umazana usta, ker imamo odtedaj mir.
Odstopivšemu mnogoletnemu in veleza-služenemu tajniku Dragotinu Cesniku in soustanovitelju in odstopivšemu odborniku Franu Kocbeku se je izrekla iskrena zahvala na uspešnem in neumornem delu v prospeh Zaveze in tem potom v napredek narodnega šolstva.
Poslali smo brzojavnim potom bratski pozdrav glavni skupščini poljski učiteljski Zvezi.
Od 13. do 15. t. m. je bilo določeno, da se vrši slovanski učiteljski kongres v Krakovem. Toda tik pred kongresom se je iz neznanih razlogov odgodil na nedoločen čas.
Ob izgubi velezaslužnega Josipa Klobučarja je izrazila Zaveza „Savezu hrvatskih učiteljskih društava" svoje sožalje.
Naša Zaveza je torej tudi v minulem upravnem letu razvijala lepo delavnost. Kakor doslej, se je tudi v minuli dobi ob vsaki ugodni in primerni priliki zavzemala za korist, čast in ugled učiteljstva. Težak je položaj učiteljstva. Z vseh strani pritiskajo nanje sovražniki, ki mu hočeje moralno in materialno škodovati. Učiteljstvo mora delati na vse strani, da se ohrani. Zato je res žrtev, kar daje učiteljstvo za svoje organizacije, a vse to žrtvuje sebi r korist, to mu je v zadoščenje. (Tako je!)
Zato je pa lahko naša organizacija, ki je zgrajena na naših žrtvah, nam samim v ponos, kakor bodi sovražniku v dokaz, da ne bo nobeno nasilje razbilo naših vrst. (Buren aplavz!)
S to ponosno zavestjo stopajmo veselejši in pravičnejši bodočnosti naproti! (Dolgotrajno odobravanje; poročilo je delegacija vzela s ploskanjem na znanje.)
Stanje „Učiteljskega Tovariša".
Poročilo o računu je podal upravnik tov. Pretnar. Iz poročila posnemamo, da je list pasiven, a se bodo, po sedanjem stanju računajoč, v doglednem času pasiva krila, ker se knjiga upravništva vestno vodi in se iz-terjuje stare in nove dolžnike. Poleg tega se bode pasiva krila z zvišanjem naročnine od 8 K na 10 K, kakor iz števila novih naročnikov, ki jih je z jubilejsko štev. „Tov." precej naraslo. Pri tem je pa potreba še posebej opozarjati nove sotrudnike, da ne bodo prejemali lista več brezplačno, temveč bodo dobili — če zahtevajo že odškodnino — rajši honorar, ker so nekateri tov. dobivali po par noticah v listu kar celo večnost potem list brezplačno — kot sotrudniki.
Pred podrobno razpravo je tov. Jelene še opozoril na napako, ki se je — iz raznih razlogov — letos pripetila, da računi niso bili 14 dni pred zborovanjem objavljeni v „Tov.", kakor se je to sklenilo v Mariboru.
Eačune imajo delegati v rokah in naj pri okr. uč. društvih o njih natančneje poročajo.
V	razpravo so posegli tov.: Toman, Jelene, Luznar, Brinar, črnagoj, Cesnik, Andol-šek, Jamšek, Gradišnik, Hreščak in Pulko.
Predlagalo se je, da naj se manj odpisuje in to posebno pri inseratih. Naj bi se izdelal popolnoma preprost račun. Inserati in tirjatve naj se izvrše vse — brez ozira — sodnijskim potom! Proti dolžnikom naj se postopa bolj rigorozno. Vodstvo Zaveze se obrni do dež., okr. in kr. šol. svetov, da ti razpise uč. služb inserirajo v naših stanovskih in ne le v uradnih listih in da te inserate tudi plačajo. Naj se določi rok za tirjatve in ustavo lista.
Zavračalo se je, da bi se izdelovali bolj preprosti računi, ker se je tako še postopalo, a se je zaradi raznih očitanj po časopisju pričelo sedaj principialno popolnoma pravilno sestavljene račune izdajati in se komentira podrobnosti od slučaja do slučaja pri zborovanjih. Da bi se lastne tov. tožilo in s tiranijo postopalo pri tem, ni umestno, ker pridejo slučaji, da ima kak reden plačnik slučajno bolezen ali kako drugo nezgodo v hiši in se tako mora ozirati na to in bi bilo neusmljeno list mu ustaviti, ker prihajajo prošnje in pisma, pri katerih se mora človek zjokati, če jih čita.
Pojasnevalo se je, da je odpis pri inseratih zato tako velik, ker ni upanja, da se še kaj iztirja. Inseriranja razpisov služb od okr. šol. svetov se niso plačevala in se ta dolg nikakor ni dal iztirjati, ker je okrajni glavar kratkomalo rekel, da ne plača. In takih slučajev je mnogo, učiteljstvo pa zahteva, da so razpisi v listu. To poročilo je osupnilo navzoče in se je izreklo ogorčenje, kako pridemo do tega, da bi zaradi drugih mi plačevali inserate, ker je vendar tudi v interesu okr. šol. svetov, da so razpisi v tem listu, ki je najbolj razširjen med učiteljstvom. Naj se toži! Se je tožilo, a je bil uspeh negativen, tu velja le geslo vesti in poštenja! Na Štajerskem je urejeno tako, da kr. šol. svet plača za inserate 12 K, a se ga prisiliti ne more, zato naj se določi gotov rok, če ne plača, naj se ustavi.
Podrobno poročilo,
ki ga je podal potem upravnik, je sledeče: List ima 1561 naročnikov, in sicer: 1320 pla-čujočih, 101 brezplačnih in v zameno, 140 učiteljiščnikov brezplačno. Proračun do konca leta 1910. bi bil: Dohodki do 31. dec. 1910. K 9600, 10% odpis 960, torej 8640 K; od inseratov za čas 1. avg. do 31. dec. 2000 K; obresti 20 K, torej skupaj 10660 K.
Stroški so: Dolg v „Uč. tiskarni" 7700 kron; nagrade 450 K; upravništvo 660 K; upravni troški 120 K, torej skupaj kron 8930.
Tisk „Uč. Tov." stane, oziroma bi stal:
a)	Če je 22 štev. s celo prilogo 4026 K in bi bilo koncem leta primanjklja 2296 K;
b)	22 štev. s pol priloge 3146 K, primankljaj. 1416 K; c) brez priloge 2002 K, primanjkljaj 272 K; d) 11 št. s celo in 11 št. s pol priloge 3586 K, primankljaj 1856 K.
Dolg bi se kril in list lahko postane aktiven, če se za dogleden čas štedi s prilogami, zato upravnik predlaga, da se priloge „Tov." zmanjšajo.
V	razpravo so posegli tovariši: Grmek, Pretnar, Likar, Dimnik, Luznar, Križman.
Predlagalo se je, da naj se nabere več inseratov in naj se priobči tudi več inseratov.
Naj se agitira za naročnike, ki bodo plačevali, pa bo lahko še več prilog, ker je v tem oziru precej greha in malomarnosti na nas samih.
Zavračalo se je, da bi se omejevalo uredniku svobodo, ker s tem kažemo, da nimamo smisla za uredniške posle. Sicer je bil pa sedaj ravno čas in so bile razmere take, da ni bilo mogoče štediti, ker se aktualnosti mora priobčevati.
Konkretni predlogi.
1. Naj se da glede prilog „Uč. Tov." uredniku popolnoma svobodno roko. (Sprejeto in je s tem odpadel predlog upravnika.)
2. Naj „Zaveza" naprosi šol. svete, da inserirajo razpise s 1 u ž b v „U č. T o v." proti plačilu. (Sprejeto.)
3.	Vsi dolžniki se iz roče sodišču. (Ni sprejeto. Klici: Prepošteni smo !)
4.	Računi se priobčijo 14 dni pred skupščino in se objavi tudi podrobno poročilo upravnika v „T o v." že prej. (Sprejeto.)
Stanje „Popotnika",
kakor smo posneli iz poročila tovariša Lojna rj s, tudi ni popolnoma zadovoljivo. Največja napaka pri tem je malomarnost od strani učiteljstva, da ne poskrbi, da bi bile vsaj vse šole naročene nanj. Krajne šol. svete naj zastopniki prisilijo do tega, da naroče potrebne liste in naj se poslužujejo v ta namen pri utemeljevanju šol. zakona in tozadevnih določil. Malo več agitacije, pa bo lahko „Pop." tudi hono-riral dopisnike iu tako nam prinašal izvrstno vsebino. Sicer pa preglejte vsebino lista, preštudirajte jo, primerjajte jo in nikogar ni, ki bi nam mogel ugovarjati, ako smo opravičeno ponosni na ta list.
Podrobno poročilo.
Eačune imajo delegati v rokah in naj o njih letos poročajo pri okr šol. svetih natančneje in jih hkrati dajo vsem članom v vpogled. Plačujočih naročnikov je 748, zamene 35, brezplačnikov 38, učiteljiščnikov 94, uredniku in upravniku 16, skupaj neplačanih 183 in vseh iztisov 931.
Dohodki: 4488 K in s 15% odpisom 3816 K; inserati 150 K torej skupaj kron 3966.
Stroški: Tiskarna 2600 K, ekspedit 330 K; nagrade uredn. in upr., pisateljske: 480 K, 20 K, 240 K, 150 K, knjigovez 194 K, poštnina 100 K; skupaj 4114 K.
Primankljaja je torej 148 K.
Podrobne razprave ni bilo.
Stanje „Zvončka".
Predsedstvo prevzame podpredsednik A. B e r g i n e c, tovariš Jelene pa poroča o „Zvončku" :
Ker imate, častiti delegati in delegatinje, račune v rokah, mislim, da mi ni treba brati posameznih postavk. Če kdo želi kakega pojasnila, naj se blagovoljno oglasi.
Zvonček je lep list, na katerega sme biti ponosno slovensko učiteljstvo. Kar poznam mladinskih listov med Jugoslovani, zavzema Zvonček prvo mesto, in smelo trdim, da je to najlepši mladinski list. (Bes je!) Zvončkov urednik se pa tudi neumorno trudi, da ga izpopolnjuje in izboljšuje od leta do leta.
Tega lepega lista bi ne smelo manjkati v nobeni šolarski knjižnici po slovenskih šolah. Žal, da je mnogo šol na Kranjskem, ki niso naročene nanj, prav redke so pa šole na Štajerskem, da jih šteje Zvonček med svoje naročnike. Pohvalno pa moram omeniti goriški, sežanski in tolminski okraj, kjer so prav vse šole naročnice. (Odobravanje.)
Prosim Vas, čestiti delegati in delegatinje, da delate v svojih društvih na to, da se naroči vsaka šola na Zvonček, da ne bomo pri prihodnji Zavezini skupščini nobene slovenske šole več pogrešali v knjigi naročnikov.
List se tiska letos v 1400 izvodih.
Plačujočih naročnikov ima 1088.
Brezplačno se ga pošilja:
1.	učiteljiščnikom.....94
2.	sotrudnikom......27
3.	v zameno.......18
4.	listom zaradi ocene ... 5
5.	nekaterim društvom ... 11
6.	dolžnostni izvodi.....7
Skupaj 162
V zalogi ga ostane 150 izvodov.
List bi uam prinašal lepe dobičke, če bi naročniki redno plačevali naročnino. List ustavim vsakemu naročniku z 12. številko, ki je na dolgu na naročnini za dve ali poldrugo leto. 1. dec. 1909 sem ustavil list z 12. številko 160 naročnikom, ki so dolgovali 2444 96 K. Od teh je 98 plačalo svoj dolg in ostali so naročniki, 62 pa se jih ni več zglasilo, pa tudi starega dolga niso plačali.
Prosim Vas, agitirajte za list, da bo vedno boljši in popolnejši!
S tem koristite mladini, pa tudi Zavezi.
V	debato so posegli tovariši: Jamšek, Brinar, Špan, Gaugl, Črnagoj, Gradišnik, Bajt in Voglar.
Gospodarstvo pri listih mora biti v redu in stati na dobrem temelju, zato naj se neusmiljeno izterjuje naročnike pri „Zvoneku„ in „Popotniku", a pri „Tovarišu" naj se pa postopa malo milosrčneje, ker to je stanovsko-politiški list, ki krepi vsa podjetja, vendar naj se pa tudi tu ne da izkoriščati od naročnikov. Izreklo se je tudi, naj se izreče tu urednikom, ki so izborni, in sotrudnikom, ki delujejo po večini brezplačno — priznanje. (Splošno odobravanje in ploskanje v priznanje.)
Račun Zaveze.
Zaveza je imela zaradi stroškov, ki so ji narasli s pokritjem deficita pri listih, v letu 1909. primankljaja 122 K. Vendar vsega ne more plačevati, ker mora imeti tudi rezervni fond, iz katerega lahko za vsak slučaj vedno vzame denar — kadar ga potrebuje. Letos je bilo tudi mnogo izrednih stroškov. Poročal je tov. Luznar. Tov. Grmek predlaga v imenu pregledov alcev računov odboru absolutorij, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Za pregle-dovalce računov so bili izvoljeni: za Kranjsko — Toman, za Štajersko — Brinar, za Primorsko — Grmek.
Doneski Zavezi.
Tovariš Luznar poroča kot Zavezni blagajnik, da je bil predlog, ki ga je čital v „Učit Tovarišu", da naj se članarina posameznih članov zniža, neumesten in je iz tega posnemati, da se še nima povsod smisla za organizacijsko upravo in se ne pojmuje nje stroškov. Predlaga, da ostane tudi v nadalje dosedanja naročnina od člana po 1 K.
V	debato so posegli tovariši: Cvetko, Pulko in Brinar.
Obsojalo seje, da ne prihajajo tisti tovariši, ki hočejo članarino znižati, k skupščinam, da se tu prepričajo, kam gre denar. Te zadeve je treba pri o kr a j -n i h u č i t e 1 j s k i h d r u š t v i h pojasnjevati in novince že poučiti. Poleg tegajepakrivda tudina tem, ker vsi ne bero poročil in delegati tudi ne poročajo o njih.
Sprejet je bil predlog, da ostane dosedanji znesek članarine tudi za leto 1910.
Dnevni red glavnega zborovanja.
Poroča tov. Križman, da se je referent Pesek opravičil, da ne more referirati, ker je zadržan, in predlaga, da se da za glavno zborovanje kot prvo točko referat iur. Krivca: Masaryk — pedagog, potem tov. Ganglov referat: § 1. drž. šol. zakona, referat bolniške blagajne uaj bi se pa rešil v delegaciji. (Sprejeto.)
Čas XIII. skupščine Zaveze.
Po debati, v katero so posegli tov. Gnus, Pulko, Škulj in Grmek, se je sprejel predlog, da naj o tej točki sklepa upravni odbor, ki mu naj izreko svoja mnenja tudi okraj. učit. društva,
Volitev I. tajnika in dveh odbornikov.
Po debati, v katero so posegli tovariši Cesnik, Toman, Grmek, Dimnik in Pulko, se je izvolil za I. tajnika tovariš B u s iz Kranja.
Ker se je tovariš Mešiček iz Brežic odpovedal odborniškemu mestu in hkrati tudi opravičil svojo odsotnost pri skupščini, se je na njegovo željo volilo drugega odbornika za Štajersko. Na predlog tovariša Pulka je bil izvoljen v odbor kot zastopnik Štajerske tov. B a j š p.
Na odborniško mesto tov. Busa se je izvolilo za odbornika kot zastopnika Kranjske tov. C e s n i k a, ki ni hotel nikakor sprejeti mesta I. tajnika. (Voljen je bil soglasno in pri tem burno pozdravljen z aplavzom.)
Znaki Zaveze.
Predlagalo se je, da bi si dali napraviti posebne znake.
Poudarjalo se je pa pri zavračanju tega, da imamo znake v srcih in mislih in ne rabimo zunanjosti. Nadalje se je poudarjalo, da so naši znaki temelji, na katerih delujemo: značajnost in izobrazba, ki jo širimo. Naše pošteno delovanje je naš znak in se ne bojimo vohunov.
Predlog se je umaknil. V debato so posegli tovariš Šmajdek, Pulko, Bojina, Cvetko, Gnus in Bajt.
Zadružni tečaji za učitelje.
„Zveza slovenskih zadrug v Ljubljani" je pripravljena prirediti zadružne tečaje za učitelje, ki bi imeli namen, pojasniti vse podrobnosti zadružnega poslovanja iu ustanavljanj raznih zadrug med ljudstvom. Nanašal bi se na pouk, kako postopati pri ustanovitvi kake zadruge in pri pričetnem poslovanju. Vršil bi se v kraju, kjer že obstoja kaka zadruga, pri kateri delujejo že tamošnji učitelji, da ti pedajo praktične podatke in opazke s stanovskega stališča. Tečaj bi trajal tri dni. „Zveza" prosi za tozadevni pogovor pri skupščini.
V razpravo so posegli tovariši: Bajt, Toman, Cesnik, Jamšek, Blagajne, in Jelene.
Poudarjalo se je, da bi bili trije dnevi premalo. Nadalje, da se „Zaveza" obrne do okr. učit. društev za mnenje. Naj se obrne rajši na učitelje, ki že delujejo pri zadrugah, kakšnega mnenja so ti. Naj se izda v „Učit. Tovarišu" splošen poziv na tovariše, ki so za to vneti, da izrazijo svoje mnenje in se o tem morebiti posvetujejo. Zagovarjalo seje mnenja, da naj se tak tečaj priredi za u č i t e 1 j i š č n i k e , ki nimajo o kakem narodnem gospodarstvu ni pojma, ker naša učiteljišča so v tem oziru nedostatna. Ti imajo najlepšo priliko in najmanj stroškov za to, če bi se pa dež. šol. svet ali pa ravnateljstvo upiralo prošnji za privolitev — zaradi strankarskih predsodkov — naj se napravi prošnja in pojasni položaj in pomen tečajev na ministrstvo.
Končno je obveljalo, da se predsedstvo Zaveze posvetuje s predsednikom „Zveze" dr. Žrjavom o podrobnostih tečaja in izda potem primeren poziv z vprašanji za pojasnilo v „Učit. Tovarišu". (Burno odobravanje.)
Bolniška blagajna.
Poročevalec Dimnik omenja, da se je na pravila bolniške blagajne odvzalo goriško učiteljsko društvo, ki dostavlja k pravilom, objavljenim v št. 14 letošnjega „Tovariša" sledeče:
1.	Pravi član more postati tudi mati, oziroma sestra učiteljice (dostavek k VI. točki § 6.)
2.	Vsak član ima pravico vlagati prošnjo do odbora Učitelj, bol. blagajne za event. podporo, tudi če ta ni še član društva eno leto (dostavek k V. točki § 11.)
Predlaga: 1. Učiteljska bolniška blagajna naj se osnuje za vsako slovensko, oziroma hrvaško kronovino posebe.
2.	Pravila, objavljena v 14. št. „Učit. Tovariša", naj se sprejmejo en bloc s primerno premembo 1. §, oziroma v toliko, kolikor zahtevajo krajevne potrebe, oziroma razmere.
3.	Vsaka Učit. boln. blagajna ima svoj občni zbor vsaka tri leta tamkaj in takrat, kjer zboruje „Zaveza".
V razpravo so posegli tov.: Križman, Dimnik, Špan in Črnagoj.
0 goriškem dodatku sklepa odbor. Bilo se je mnenja, da skoro ne kaže v začetku še cepiti te organizacije, to se zgodi pozneje, če se pokaže potreba. Končno so obveljali prvotni trije predlogi in je predsednik ob V4 na 9. uro zaključil delegacijo.
Koncert pri Tnčku.
Na večer istega dne je bil koncert pri Tučku, ki se ga je udeležilo gotovo čez 600 oseb. Bilo je vse nabito polno, da so morali ljudje celo odhajati, ne da bi se udeležili koncerta. Novomeščani so pravili, da tolike udeležbe še ni bilo pri nobeni slični priredbi v Novem mestu.
Jubilejska samopomoč.
Dne 7. t. m. ob 9. uri se je pričel drugi dan resnega dela. Po otvoritvenem nagovoru
tov. T r o š t a, ki je predsednik društvu, je podal tov. E e ž e k tajniško poročilo, ki se glasi:
Slavni zbor! Naše društvo, ustanovljeno 1.1898., končuje z današnjim občnim zborom svojo XI. upravno dobo.
Pri zadnjem občnem zboru v Gorici dne 6. septembra 1908. so bili soglasno izvoljeni: Franc Ks. Trošt, predsednik in blagajnik; Ju-raj Eežek, tajnik; Jakob Dimnik, podpredsednik; Engelbert Gangl in Albert Sič odbornika, Frane Ornagoj in Luka Jelene pa pregledovalca društvenih računov.
Od tega občnega zbora do 1. julija letos, t. j. v dveletni dobi, je pristopilo k društvu 19 članov, izstopila sta dva člana in umrlo je 7 članov, in sicer: Lavoslav Abram v Gorici, Marija Božič v Žireh, Andrej Šket v Pod-sredi, Matija Arko v Šmartnem pri Litiji, Leopold Armič v Ljubljani, Vincencija Abram v Gorici in Božidar Dedič v Bočni.
Njihovim ostalim se je izplačalo 3256 K.
Danes šteje društvo 238 članov, kar je ob skupnem številu slovenskega učiteljstva še veliko premalo. Naj bi se pač zdramili ostali naši tovariši in pristopili k temu prekoristnemu društvu; res, da je težko plačevati pri bornih naših plačah, ali saj plačilo ni veliko, pomoč pa v smrtnem slučaju izdatna in marsikatero družino reši dolgov. (Odobravanje.)
Blagajniško poročilo je sledeče:
Dohodki:
Gotovina konec X. upravne dobe. K 2184 V poštni hranil, konec X. upravne dobe.......... 650-85
Obresti poštne hranilnice p. 1909	n	10-55
Dividenda Učit. tiskarne p. 1909	m	5--
Dividenda Hranilnice učiteljskega		
konvikta p. 1909 .....	w	5-—
Iz hranilnice vzeto.....	0	472-—
Doneski.........	M	2859-79
Skupaj .	K 4025-03	
Stroški:		
Vdovi Frančiški Šket v Podsredi	K	466 —
Dedičem pokojnega Matija Arko v		
Šmartnem.......	n	464--
Vdovi Mariji Armič v Ljubljani .	/»	472 —
Siroti Eli Abram v Gorici . . .	»	476-—
Vdovi Antoniji Dedič v Bočni	n	476 —
Vložek v Hranilnico učit. konvikta	n	855-—
Vložek v Kmetsko posojilnico . .	n	60-—
Poštni, tiskovni in drugi stroški .	n	11097
Uprava, nagrada in režija . . .	»	110-60
Račun poštne hranilnice konec X.		
upravne dobe ......	r>	534-46
Skupaj . K 4025 03 Člani: Konec X. upravne dobe 233 članov. Umrlo v XI. upravni dobi 5 članov. Pristopilo 12 članov, izstopila 2 člana. Konec XI. upravne dobe 238 članov. Imovina:
V	hranilnici Učit. konvikta ... K 4444*72 j. V Kmetski posojilnici......„ 2046 47
Deleža hranilnice Učit. konvikta . . „ 100-— Delež Učiteljske tiskarne . . . . „ 100-—
V	poštni hranilnici konec XI. dobe „ 534-46 Dolg članov..........„ 188-—
»	K 7413 65
Mimo konec X. upravne dobe „ 6645-98
se je imovina pomnožila za K 767-67 Po odbitju K 476'— za prvi slučaj smrti znaša imovina K 6937-65.
V imenu pregledovalcev računov predlaga tov. Jelene, da se izreče blagajniku obsolutori: (Sprejeto.)
Predlogi.
Tov. Gradišnik poudarja, da naj se prične za društvo malo več agitirati. Posebno mlajši učitelji nimajo smisla za naša društva. Pri vsakem okrajnem uč. društvu naj bi pa okrajna učit. društva prirejala periodična predavanja o naših gospodarskih podjetjih in razlagala novincem njih pomen in namen. Odtod izvira tudi to mrtvilo. Agitirajmo za nove člane! (Dobro, dobro!)
Iz naše organizacije.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za svetlenartski okraj je zborovalo dne 4. t. m. pri Sv. Ruprtu v Slov. goricah. Dasi nas je hotelo vreme plašiti, vendar se nas je zbralo lepo število v prostornem novem šolskem poslopju.
Ker je manjkalo načelnika in njega namestnika, je vodil zborovanje ad hoc izvoljeni tovariš J. Kopič. Ta presrčno pozdravi navzoče goste: g. Gorupa, gener. zastopnika „Prve češke" v Trstu, tehnika Cučka in nekatere dijake. Čestita tudi nadučitelju Franu Šijancu od Sv. Antona, ki stopi s 1. septembrom po 40 letnem delovanju v zasluženi pokoj. Želimo vrlemu tovarišu in zvestemu društveniku še na mnoga leta!
Kot prva predavateljica nastopi gdč. Irma Scheligo. Priznati moramo, da, nas je cenjena tovarišica s svojim deviškim govorom kar razočarala. V pomenljivi temi „Šola bodi otroku svetišče nam je v izbranih besedah in v krasni slovenščini — prosto brez vsakih pomočkov—naslikala upoštevanja vrednih migljajev, ki vodijo do smotra, da se bodo učenci v šoli vedli kakor v kakšnem svetišču, in da bodo starši in otroci cenili učiteljstvo kakor kakšno božanstvo v tem svetišču. Ker je bilo predavanje podprto z mnogimi primeri iz lastne izkušnje, je bilo tem zanimivejše. Želimo le, da nas gdč. Scheligo kakor tudi druge gdč. kmalu zopet razvesele s kakšnim zanimivim referatom.
V debati je tov. Perger očrtal delovanje onih zahrbtnih činiteljev, ki skrbe za to, da se besede predgovornice ne morejo udejstvovati, ker imajo ti faktori šolo za „prekletstvo za ljudstvo", učitelje pa za hudiče, ki v njej delujejo.
Gener. zastopnik „Prve češke" g. Gorup iz Trsta nam je razkladal o važnosti življen-skega zavarovanja ter vabil učitelje k sodelovanju. Učiteljstvo naj to tem rajše stori, ker ima od zavarovanj pri Prvi češki dobiček ne le posameznik, temveč tudi O. in Met. družba in „Socialni odsek slov. učiteljstva".
Po dovršenem delu nas je tovariš Skerjanc povabil v svoj vinograd, kjer nam je njegova gospa in ljubezniva hčerka postregla z izborno kapljico. Da smo se dobro imeli, kaže to, da smo sklenili zložiti kamen za obrambni sklad Ciril Metodove družbe. Za knjigo g. Cučka se je po dražbi nabralo 30 K, ki so se odposlale vodstvu C, M. družbe kot prvi obrok za sklad.
Prihodnje zborovanje se vrši še ta mesec dne 25. pri Sv. Trojici, da se nam bo mogoče posloviti od našega staroste nadučitelja Franca Šijanca. Na snidenje polnoštevilno !
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, i pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani,
registrovana zadruga i omejenim jamstvom.
Promet do konca julija K 188.338'76.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od l/g2.—7,3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Srednješolski vestnik.
** Odobrena učna knjiga. Dr. Josip Pipenbacher, Latinska slovnica. Založil L. Schwentner. Cena K 3 20. To, novemu gimn. učnemu načrtu prikrojeno slovnico, je odobrilo c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk kot učno knjigo za slovenske gimnazije. Knjigo je natisnila Učiteljska tiskarna.
** Buski jezik na bolgarskih gimnazijah. Najviši učni svet je sklenil uvesti pouk v ruskem jeziku na bolgarskih gimnazijah od 4. do 6. razreda, dočim se je do-sedaj poučevalo le v 5. in 6. razredu.
Obrambni vestnik.
* V znamenju strahovlade. V Rudniku pri Ljubljani je skoraj dvajset let služboval učitelj Petrič. Šola je bila do zadnjih dveh let enorazrednica po krivdi ondotnega župnika, ki je vedno ugovarjal in delal rekurze, da se ja šola ne razširi, kar je našim čitateljem že znano. Učitelj Petrič je izboren učitelj in tudi njegovo zasebno življenje je popolnoma korektno. Kaj torej storiti, da bi on ne bil imenovan za nadučitelja na razširjeni šoli? Župnik je že prej storil vse korake, kako bi ga proč spravil, a bilo je vse zaman. Oblezel je vse šolske oblasti, povabil samega škofa, da je prišel izpovedovat v Rudnik, skratka, pripravil je vse, a le ni šlo. Šolske oblasti so bile pripravljene, da imenujejo tov. Petriča za nadučitelja, ker je to popolnoma zaslužil. Kar si izmisli poštenjak župnik in napravi nekaj svojih somišljenikov, da so podpisali ovadbo na deželni šolski svet, da jemlje učitelj darila od staršev, da bi ga na ta način spravili v disciplinarno preiskavo. Mislili so, da učitelj o
tem niti zvedel ne bo, a imenovan pa vendar ne bo, ker klerikalci so hoteli vsaj navidezno vzrok imeti, da bi bili v dež. šolskem svetu glasovali proti njemu. Okr. glavar je pa poslal g. nadzornika preiskovat, kaj je na ovadbi resnice. Vsi prizadeti so tajili, da o vsem nič ne vedo, in je sam g. nadzornik sporočil, da je ovadba popolnoma izmišlj ena. Okr. šol. svet o tem niti ni hotel obravnavati, ampak je vse odstopil dež. šol. svetu, ker je mislil, da lažniva ovadba ne more imeti nikakih posledic. Učitelj je pa tožil obrekovalce, a obravnava je bila že dvakrat preložena, ker ovaduhi vse taje, dasi so ovadbo podpisali. Deželni šolski svet je pa vendar sklenil, da ga prestavi v Šiško. Ohrani sicer stanarino in funkcijsko do-klado, da ne bo na škodi, a premestitev je vendar najgrši škandal. Taka premestitev je pa tudi popolnoma nepostavna. Kako pridejo napredni davkoplačevalci, da bodo plačevali popolnoma nepotrebno stanarino in funkcijsko doklado učitelju, ki je bil brez povoda samo na ljubo župniku prestavljen? Ali ni več pravice na Kranjskem ?
Cenjena šolska vodstva in kraj ne šolske svete prosimo, naj začno takoj naročati šolske tiskovine, ker se pravočasna naročila lažje hitro in točno izvrše kakor pa naročila, ki se nakupičijo koncem počitnic.	,
Kranjske vesti.
—r— Popravek. Tov. Egon Jezer-š e k, ki je napravil maturo na ljubljanskem učiteljišču, je doma v Krizah pri Tržiču in je prebil zrelostni izpit z odliko (za slov ljudske šole.)
—r— Iz deželnega šolskega sveta.
Za učiteljico v Strugah se imenuje Josipina Smole, za nadučitelja v Št. Petru Julij Čen-čič, za učiteljico v Češnjici Ana Ogulin, za Leskovec Prane Trošt, za Sp. Šiško Jos. Wagner, Roza Krapš in iz službenih ozirov Ivan Petrič z Rudnika. — Vpokojeniso: nad-učitelj Fr. Dular v Vavtivasi, Doroteja Dere-ani na Savi, Jakob Osterman v Kočevski Paki.
—	V Uršnih selih se ustanovi ljudska šola. (S tem je preprečena nakana šulverajna, ki hoče tudi otroke z Uršuih sel pritegniti k svoji šoli v Lazih. To je zasluga tov. Dav. M a t k a, nadučitelja v Toplicah.) Ustanovi se šola v češnjici pri Selcih. Šola v Škocijanu pri Turjaku se začasno razširi v dvorazrednico. — Vpokojeni so nadučit. F. Pokorn v Horjulu, nadučitelj Račič v Bo-štanju in Ludvika črednik na Colu (začasno).
—	Vpokoji se učiteljica Pire v Štrekljevcu.
—r— Iz radovljiškega okraja. Dne 6. julija t. 1. se je vršila uradna učiteljska konferenca za radovljiški okraj v prijazni Koroški Beli. Točno ob Vs 10. uri otvori c. kr. okrajni šolski nadzornik J. Janežič konferenco, omenja v svojem nagovoru preredko slavje, namreč 80 letnico našega vladarja, pozdravlja zbrano učiteljstvo. navzoče goste, namreč tamošnjega župnika, kaplana in župana. Sklepno imenuje svojim namestnikom nadučitelja A. Grčarja iz Radovljice. Zapisnikarjem se volita soglasno J. Sedlak in L. Pibrovc iz Jesenic. Letošnje nadzornikovo poročilo se je omejilo le na po-navljalne šole, ki je imelo mnogo dobrih nasvetov. Mnenja smo in smo bili, da je ponav-ljalna šola v današnjih razmerah, pri današnjem razvoju šolstva pravi pravcati nonsens. Popolen uspeh doseže ljudska šola le tedaj, ako se podaljša obligatna šolska doba do 14. leta, a od 14.—16. leta naj se uvede takozvana kmetijsko-nadaljevalna šola za vse one, ki se posvete kmetijstvu. — Spisje na višji stopnji ljudskih šol vobče je obdelal zanimivo I. Šega iz Radovljice. Poročilo je bilo kratko, a je podalo v glavnih potezah vse ono, kar naj služi kakor temelj nadaljnemu podrobnejemu delu. — Peta točka Vzorni urniki za posamezne šolske kategorije v okraju se je na predlog Iv. Šege rešila tako, da so se izdelki odstopili v revizijo stalnemu odboru, ki jih potem predloži c. kr. okr. šolskemu svetu v odobrenje. — Zanimiva in vsestransko obdelana je bila naslednja točka „Vzorni šolski red", ki jo je podal nadučitelj J. Ažman iz Breznice. V debato, ki je bila tuintam prav živahna, so opetovano posegli poročevalec, nadzornik, Rus, Sedlak, Šiffrer, Sal-berger, Šega. Za javnost je treba pribiti dejstvo, ki ga je navedel J. Šedlak, da se na Jesenicah poslužuje nad 400 otrok obojega spola ravno dveh stranišč. Razmere, ki niso več razmere. „Vzorni šolski red" se je v polnem obsegu sprejel tako, kakor ga je predlagal — z malimi izjemami — poročevalec. Založi ga na predlog Iv. Šege okraj, učiteljska knjižnica, ki ga bo imela tudi vedno v zalogi.
—	Šolske knjige ostanejo tiste kakor druga leta.
Natančno in zanimivo poročilo nam je podal predsednik knjižničnega odbora A. Grčar iz Radovljice. Posnemljemo sledeče:
Dohodkov je bilo s preostankom lanskega leta . K 51798 stroškov . . . „. 356-91
ostane . K 161-07
Prirastek znaša 52 del v 54 knjigah, knjižnica je naročena na 18 periodičnih izdaj in je ud 6 društev. Skupno število del ima knjižnica 974 v 1467 izvodih. Slednjič se nv svetuje 21 novih del v nakup. Pripomnimo še, da ima knjižnica tudi lep skioptikon z mnogimi slikami. Želimo le, da bi se tako knjižnica kakor tudi skioptikon pridno uporabljala.
V	stalni odbor so voljeni z vzklikom: A. Grčar. M Huth, Iv. Šega iz Radovljice in Jos. Ažman iz Breznice.
V	knjižnični odbor pa tudi z vzklikom: A. Grčar, M. Huth, Iv. Sega iz Radovljice, Jos. Ašman iz Breznice in Iv. Šemrl iz Lesec.
Samostalni predlogi so bili sledeči: Iv. Šega - Radovljica je predlagal: 1. C. kr. okr. šol. svet izdaj kot pomožno učno knjigo za domoznanstvo „opis okraja". V ta namen seje volil odsek, ki naj vse potrebno uredi, in sicer so v odboru: Iv. Šega. Val. Zavrl - Begunje in J. Supančič - Rateče. — 2. C. kr. dež. šol. svet se naproša, da deluje na to, da se odpravijo sprejemni izpiti pri prestopu iz ljudske na srednjo šolo. — 3. C. kr. dež. šol. svet se naproša, da sklene, da se prični ponavljalna šola s 15. okt. in trajaj do konca aprila. V podkrepljenje navaja: Ad 1. Mučno vsakemu začetniku in tudi novodošlemu učitelju v kak okraj je, ker ne pozna kraja, oziroma okraja, a mora poučevati domoznanstvo. Vso tvarino bo potem lahko črpal iz tega spisa. Ad 2. Profesorska enketa na Dunaju je to sprejela že pred dvema letoma, kr. hrvaška vlada je to že uvedla, in kar velja na Hrvaškem, se lahko uvede tudi pri nas. — Ad. 3. Zahteva se vedno bolj in bolj, da odgovarjaj ponavljalna šola kmetiškim zahtevam. Naš kmet ima jeseni ravno v mesecu septembru in oktobru največ dela, torej naj se mu pripuste ponavljalci v pomoč. Najbolj pripraven čas, da se ponavljal-cem pokaže praktično vse delo na šolskem vrtu kakor cepljenje, presajanje i. t. d., je ravno mesec april. Zato naj pohajajo ta pouk ponavljalci meseca apvila. Sprejeto z odobravanjem.
Val. Zavrl - Begunje predlaga, da naj izda c. kr. dež. šol. svet zaznamek vseh onih nor-malij, ki jih mora hraniti vsako šol. vodstvo. K temu predlogu pripomni nadzornik, da se čuje glas, da namerava neki tovariš na Dunaju izdati te normalije, zaradi tega naj se predlog oiloži za eno leto. Sprejeto. — Jos. Žirovnik-Gorje pa želi, da posreduje c. kr. okr. šol. svet pri žel. ravnateljstvu, da dobe vsa vodstva potrebne vozne rede proti odškodnini. Sprejeto.
S tem je bil dnevni red izčrpan. Predsednik c. kr. okr. šol. nadzornik se zahvali prav toplo vsem referentom in prisotnikom, a podpredsednik A. Grčar se zahvali predsedniku za vzorno vodstvo konference. Omenjamo še to, da je skoro vsej konferenciji prisostoval tudi c. kr. okraj, glavar Župnek. Uverjeni smo, da se je g. glavar sedaj lahko prepričal, na katerih ramah sloni vse duševno delo radovljiške okraj. učit. konference.
Po uradni konferenci se je vršilo skupno kosilo v znani gostilnici Knofljevi, kjer se nam je za mal denar naravnost izborno postreglo. Gostilnica je vsega priporočila vredna. Vrsto napitnic je otvoril Iv. Šega, ki je napil kakor prvemu zaščitniku šolstva in učiteljstva v okraju c. kr. okr. glavarju Župneku, ki skrbi prav po očetovsko za učiteljstvo. Zahvalil se mu je glavar, ki poudarja, da se rad potrudi za učiteljstvo, ker ve, da deluje rado v pro-speh šolstva. Nadučitelj J. Sedlak - Jesenice napija navzočima duhovnikoma, domačemu župniku in k«planu, češ, da naj poneseta med svoje sobrate spoznanje, kako potrebna je regulacija učiteljskih plač. Župnik se mu zahvaljuje, zagotavljajoč ga, da bi on, če bi bil dež. finančni minister, potrojil sedanje učiteljske plače. (Odobravanje). Učitelj A. Jenko - Bled poudarja v svoji napitnici, ki je veljala c. kr. nadzorniku, da se je učiteljstvu do sedaj držalo napram njemu nekako rezervirano, ker ga je hotelo šele spoznati; a sedaj — ko ga pozna kakor moža pedagoga — ne birokrata — mu zaupa in mu kliče: Živel! Besedam tem je sledila tako presrčna in glasna ovacija, ki je pač jasno pričala, kako ljubi radovljiško učiteljstvo svojega nadzornika. Ginjen se je zahvalil nadzornik Janežič tej ovaciji ter je napil v izbranih besedah starosti radovljiškega učiteljstva A. Grčarju, ki se poslavlja od priljubljenega mu stanu. — Da ni manjkalo ubranega petja — se razume.
Ta banket nam je podal zagotovilo, da se zaveda učiteljstvo še vedno svoje stanovske skupnosti in kličemo mu v spomin besede, ki nam jih je zaklical v" svoji napitnici g. glavar: V združenju je moč!
Štajerske vesti.
—§— Dvojna mera. V ljutomerskem okraju sklenejo letos šolski pouk 18. avgusta in prično š. 1. 1910/11. prvega novembra, torej sklenejo štirnajst dni prej, a začno istočasno kakor šol. okraji Ptuj, Rogatec in Ormož, ki imajo skupno z ljutomerskim in gornje radgonskim okrajem istega nadzornika Dreflaka. Pribiti hočemo samo, da je to postopanje krivično in to tem bolj, ker je popolnoma neutemeljeno.
—š— Uradna učiteljska skupščina za ormoški okraj se je vršila dne 6. avgusta t. 1. pri Vel. Nedelji. Predsednik konference, okr. šol. nadzornik g. ravnatelj Ivan Dreflak, je v svojih uvodnih vznesenih besedah omenil
Volitev odbora.
Tov. Šmajdek predlaga, da se izvoli stari odbor. (Sprejeto.)
Predsednik s toplimi besedami zaključi občni zbor in se zahvali udeležencem na obilni udeležbi, spominjajoč se v vznesenih besedah cesarjeve osemdesetletnice. (Navdušeni slava-klici.)	(Konec prih.)
SO letnico našega presvetlega cesarja, in se je odposlala vdanostna adresa ter zapela cesarska pesem ; imenoval je za svojega namestnika Fr. Meglo, nadučitelja pri Sv. Lenartu; zapisnikarjema pa sta bila izvoljena Drag Pintarič, učitelj pri Sv. Miklavžu in Julijana Valentinčič, učiteljica na Humu.
V svojem poročilu je g. nadzornik naglašal samodelavnost in samostojnost v vseh predmetih ; omenil je, da so se na tem polju dosegli v ormoškem okraju že lepi uspehi in želi tako krepko naprej. Današnja šola mora postati šola-delavnica, za kar je šolski vrt velevažno sredstvo. G. nadzornik je žel za svoje izvrstno poročilo in za svoja jasno nam podana navodila burno odobravanje.
O referatu „Času primerna revizija ljudsko--šolskih učnih načrtov s posebnim ozirom na jezikovni, računski in prirodoznanski pouk" je poročal glavni referent Anton Kosi, nadučitelj v Središči, ki je svojo nalogo v kratki in jedrnati obliki na podlagi obširno in vestno izdelanih referatov izvrstno rešil, ter so bile vse od njega predlagane teze enoglasno sprejete. O vprašanju „Kako se naj šol. mladina vzgaja k točnemu izpolnjevanju dolžnosti" je referirala Marija Velnar, učiteljica pri Sv. Bolfenku, ki je svojo nalogo prav dobro izvedla. Vprašanje, „Kako je navajati otroke k samodelavnosti in samostojnosti v računanju", je razpravljal Jak. Preindl, učitelj pri Veliki Nedelji v 19. tezah, v katerih se je zrcalila globoko premišljena in proučena snov. — Anton Kosi je nadalje poročal o zvezkih za rabo na naših šolah; o šolskih vrtih je podal obširno poročilo Ivan Žolnir, nadučitelj pri Vel. Nedelji, o stanju okrajne učiteljske knjižnice je poročal Adolf Bosina, učitelj na ormoški okoliški šoli, v Turmliczovi nemški vadnici, ki se je za po-izkušnjo v tekočem šol. letu uvedla na središki šestrazrednici, pa Ivan Najžar, učitelj v Središči.
Predlog stalnega konferenčnega odbora o rabi slovenskega poslovnega jezika pri uradnih konferencah je bil enoglasno sprejet. — Ko se je predsednikov namestnik g. nadzorniku zahvalil za podane migljaje in navodila ter za imenitno in taktuo vodstvo zborovanja, in je nadučitelj Jožef Eajšp iz Ormoža izrekel v imenu vsega učiteljstva ormoškega g. nadzorniku popolno zaupanje, ter ga prosil še nadaljnje naklonjenosti, je bila 5 ur trajajoča, v najlepšem soglasju se vršeča konferenca z burnim aplavzom končana.
—š— Na daljši dopust je šel dež. šol. nadzornik Peter Končnik.
—š— Umrl je na Dobrni poleg Celja nadučitelj V o g 1 a r. Pogreb se je vršil dne 8. t. m. E. i. p.!
Goriške vesti.
—g— Od Sv. Lucije ob Soči. Na dopis o občnem zboru „Tolminskega učit. društva", objavljen v 30. številki „Tovariša", mi bodi dovoljeno nekaj stvarnih opazk. Dopisnik ja-dikuje, da je bila udeležba majhna in da ni bilo pri občnem zboru v Cerknem razen dveh tovarišic in enega tovariša iz tolminskega sod. okraja nikogar pri zborovanju. Da je bila udeležba tako pičla, je kriva okolnost, da je bil dan zborovanja nesrečno izbran. Zborovanje se je vršilo dne 29. junija. Drugi dan, t. j. dne 30. junija, je bil sklep šolskega leta. Vsakomur je jasno, da ima vsak učitelj in vsaka učiteljica, posebno pa voditelj, ob sklepu šol. leta več dela in da tudi najboljši društveniki le težko pogrešajo en sam dan. Tovariši in tova-rišice kobariškega in borškega okraja bi morali žrtvovati celo dva dneva pri obstoječih občilih in težkočah, če bi se hoteli udeležiti zborovanja. Ne manj važno vlogo za posečanje zborovanj igra tudi materialni položaj učiteljstva, posebno v zadnjih dneh meseca. Te okoi-nosti govore zadosti jasno in glasno, zakaj ni bila udeležba taka, kakršna bi morala biti. — Med drugim se zaganja dopisnik tudi v učiteljska zastopnika in hoče trditi, da so jima cerkljanski kolegi manj vredni od drugih. Ta insinuacija se ne da nikakor opravičiti in v sklad spraviti z dosedanjim njunim postopanjem v organizaciji, če niso mogli drugi tovariši in tovarišice k zborovanju, nista mogla tudi ona dva, ker veljajo za nju iste razmere in težkoče kakor za druge. Če je bilo umestno, da je zagledal dopis v 30. številki „Tovariša" beli dan, naj bodo tudi ta izvajanja umestna, da nas ne bo drugo učiteljstvo in javnost kar pavšalno obsojala.
Pri Sv. Luciji ob Soči, dne 6. avgusta 1910.
Jos. Bakovšček.
—g— Iz seje ožjega in pomnoženega c. kr. ofcr. šol. sveta tolminskega. Bre-zovšek Katica in Zavrtanik Ljudmila dobita I. petletnino, Miklavič Anton VI. petletnico. Dvema učiteljema se dovoli predplača. Učiteljem na „Šolskem domu" je imenovan Albin Miklavič. Josipina Skert, učiteljica v Volčah, in Josip Smolič, učitelj v Zalazu, sta na lastno prošnjo upokojena. Šola v Soči dobi ekskurendo v Lepmi. Ustanovi se potovalna šola Jevšček-Bavne. Miroslav Logar v Soči dobi II. petletnino. Deželni šolski svet je potrdil vsa de-finitivna imenovanja razen Izidorja Kocha za Log. — Pzovizorično se nameste, oziroma pre-meste naslednje učne osebe: Andrejčič Ivan v Soči, Štrukelj Maks v Bovcu, Jug Ignac v Orehku, Žagar Ferdo v Podbeli, Ivančič Ljudmila v Drežuici, Ivančič Josip v Starem selu,
Bratina Bogomil v Logu, Zavrtanik Ljudmila na Grahovem, Busjan v Buti, Likar v Otalež, Brezovšček Katica v Cerkno, Mahnič v Selo-Log, Pleško v Borjano, Perin Ana v Lazeč, Faganel v Nemški rut, Hmeljak na Trnovo, Mozetič Bogomil, Hudajužina-Zakojca, Strel v Gorje, Mozetič Ivana v Podbrdo, Gerželj Ivan v Volče in črnigoj v Poljubin. Imenovanje veroučiteljev se pri pomnoženem okr. šol. svetu ni izvršilo. Sklene se priporočati dež. šolskemu svetu ustanovitev šol: Temljine-Loje in Jagršče-Krnice. Ugotovi se več računov in vzame na znanje več nakazov.	J. B.
Koroške vesti.
—o— Cvetka in sad nemške šole na Koroškem. Neki moški, ki je obiskaval osem let takozvano utrakvistično šolo in si sam pri sebi mislil, da se je bog ve kako dobro naučil nemški jezik, piše svojemu prijatelju prav imenitno v nemškem jeziku: „an Herr Deschman (Dežman) Jakob in St. Peter bei Klagenfurt, Welzen5ck Nr. 4. Poste Fraid, ich Gebe dir Pekan das ich in schpital Pien in d 23 ichabi Ain Getreten. Grus Auf Ale vom Pongraz D . . . ." Jako želeti bi bi bilo, da bi enkrat deželni šolski svet, ko ima toliko žalostnih slučajev pred seboj, uvidel, da je treba poslati naše slovenske učitelje, ki jih vtikajo v nemške luknje, na slovenska tla, da tam poučujejo otroke slovenskih staršev v slovenskem jeziku, a one zagrizence v nemške šole, da tam z boljšimi uspehi naučijo Nemce svojega jezika!
—o— Žalostna slika slovenskega šolstva na Koroškem se nam nudi, ako listamo po koroških srednješolskih izvestjih. Letno šolsko poročilo realke v Celovcu za leto 1909. izkazuje med 380 učenci — 6 Slovencev. Beljaška gimnazija šteje med 270 učenci 12 Slovencev, na benediktinski gimnaziji v Št. Pavlu je 14 Slovencev med 193 učenci, na gimnaziji v Celovcu pa je med 480 učenci le 81 Slovencev. Temu je vzrok to, da Slovence ubijejo že v ljudskih šolah!
—o— Preganjanje In zapostavljanje slovenskega učiteljstva na Koroškem. Letos je izšlo celovških učiteljišč pet učiteljic, ki so vse maturirale z odliko, in trije učitelji. Deželni šolski svet je že dvakrat imenoval nove učne osebe, a Slovenec je nastavljen le 1, dočim učiteljica še nobena nima službe. Na šole v slovenskih krajih so zopet imenovali Nemce, s Slovenci pa čakajo, da jih pošljejo v nemška gorovja — suplirat. Vsi lanski abituri-enti so nastavljeni po nemških krajih, dva pa sploh še do danes nimata službe. Tu pokaži slovensko šolsko društvo s svojim dr. Brejcem in Grafenauerjem vpliv in moč. Kaj nam pomagajo papirnaie razsodbe, ako pa bodo kmalu vsi slovenski učitelji na Nemškem, na slovenskih šolah pa ljudje, ki jih pošiljajo med nas, da se uče slovensko od — otrok v šoli.
Splošni vestnik.
Učiteljsko društvo za Zagreb in
okolico priredi v umetniškem paviljonu v Zagrebu o priliki svoje 25 letnice od 15. avgusta do 15. septembra t. 1. šolsko raz-stavo, ki bo otvorjena vsak dan od 8. zjutraj do 6. zvečer. Vstopnina: za odrasle 40 vin., za otroke 10 vin. — Opozarjamo na to razstavo!
O sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori trinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom sester iz reda sv. Frančiška. Zavod je v posebnem poslopju poleg Marijanišča na Spodnjih Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o kuhanju, šivanju (ročnem in strojnem), pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vežbajo v gospodinjskem knjigovodstvu ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo • nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K ali za ves tečaj 360 K. — Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj : Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dva para črevljev, nekaj belih in barvastih jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih robcev, šest kuhinjskih predpasnikov in tri navadne predpasnike. (Predpasnike za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) če ima katera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto; le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško izpričevalo, da so zdrave; 4. predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati se, da bodo natančno in vestno iz-
vrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za sprejem, ki jim je priložiti šolsko in zdravniško izpričevalo ter obvezno pismo staršev, oziroma varuha, naj se pošljejo do 10. septembra t. 1. glavnemu odboru e. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti se v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli prostora, se bode sprejemalo tudi prosilke iz drugih dežel.
Milo in sveče v korist družbi sv. Cirila in Metoda priporočamo najtopleje cenj. učitelj-stvu. Več glej oglas!
Velik prihranek v gospodinjstvu! V. J. Havliček in brat, toplice Podebrad (češko), izvozni dom platnenega in modnega blaga, razprodaja po znatno znižanih cenah nove ostanke raznih velikosti modnega, volnenega blaga, sukna, delenov in pralnih tkanin poslednje zimske in letne sezone. Sklicevaje se na naš list pošlje ta tvrdka vsakemu vzorce teh ostankov brez obveznosti na vpogled; — Priporočamo to sigurno realno in solidno češko podjetje c. učiteljstvu.
Statistika analfabetov. V Parizu je nedavno izšla statistika o številu analfabetov v poedinih deželah : Nemčija ima razmerno najmanj analfabetov, to je samo 0'05 odstotkov. Potem pride Švica 0"1; Danska 02. Angleška z 1; Francoska z 2, Nizozemska z 21 odsto. Avstroogrska in Grška šteje 30 odsto; Itilija 81'3, Bolgarska 53, Srbija in Busija po 62 odstot. Bekord je dosegla Bomuska, kjer na 100 ljudi odpade 75 analfabetov. Po omenjeni statistiki je v Evropi 465.415 šol z 1,050.634 učitelji in 41,281.692 učenci.
Vrednost inseratov z ozirom na druga reklamna sredstva se je zopet pokazala očividno s sledečim slučajem. Neki zlatar v Parizu je razposlal 20.000 reklamnih pisem, kar je veljalo z markami, ovitki, pisanjem naslovov 2295 frankov. Zaradi to reklame je dobil 29 naročil, pri katerih je imel čistega dobička 495 frankov. — Nato pa je tvrdka inserirala v časopisih za 1700 frankov in kmalu nato je dobila 1100 vprašanj, kar je provzročilo 634 naročil z dobičkom 3700 frankov, čisti dobiček je znašal z ozirom na inseratne stroške 322 odstotkov.
Iz slovanskih pokrajin,
O Pesniška dela kneza Nikole. Ob
priliki knezovega jubileja izda črnogorska državna tiskarna vsa pesniška dela kneza Nikole.
O Srbska korespondenca. Ker vse-slovanska časnikarska agentura — kakor je bilo sklenjeno na sofijskem časnikarskem kongresu — še ne bo tako kmalu ustanovljena, odločili so se Srbi do tega časa izdajati svojo lastno korespondenco. Popolnoma neodvisno od vlade. Prinašala bo vse dogodke po slovanskih deželah brez vsakega komentarja. Komentar prepušča dotičnim listom. Izhajati začne začetkom meseca septembra v Belgradu.
O Cehi, zmagovalci na mednarodni pevski tekmi. Te dni se je v Bruslju v Belgiji vršila mednarodna pevska tekma. Te tekme se je udeležilo tudi češko pevsko diuštvo „Smetana" iz Plzni pod vodstvom svojega predsednika K. Langa in svojega pevovodje, Antonina Arneta. Jury, obstoječa iz 9 najznamenitejših belgijskih glasbenikov, je prisodila društvu „Smetana" II. častno nagrado : krazen zlati bokal, zmagovalno kolajno in častno diplomo.
O Car Nikolaj pri sokolski Javni telovadbi. Ob priliki odkritja spomenika carju Petru. Velikemu v Bigi, so priredili tamkajšnji Sokoli, ki so skoro izključno srednješolci, javno telovadbo, katere se .je udeležil tudi car Nikolaj. Telovadbo je vodil čeh Vichr. Car je z velikim znanimanjem sledil sokolskim vajam, ter dvakrat izrazil Sokolom svoje priznanje, češ, da ga je njih telovadba naravnost očarala.
Razgled po šolskem svetu.
—	Za zgradbo vseučiliške knjižnice v Zagrebu je sklicana enketa, na kateri podajo strokovnjaki poročila o svojih tozadevnih potovanjih v Nemčiji, Avstriji in na Ogrskem.
—	Reorganizacija vseučilišča na Grškem. Ministrski svet se je posvetoval o reorganizaciji vseučilišča in sklenil, da se odslovi 15 profesorjev.
—	Razdelitev ministrstva za uk in bogočastje. „Grazer Tagblatt" poroča, da nameravajo razdeliti ministrstvo za uk in bogo-častje, tako da bi dobili posebno naučno in posebno bogočastno ministrstvo.
—	115 novih doktorjev naenkrat! Na Dunaju je bilo na en dan promoviranih za doktorje prava 115 kandidatov, rekord kakor ga še ni doseglo dunajsko vseučilišče.
—	Na češki univerzi je zapisanih v letošnjem poletnem semestru 3878 slušateljev, in sicer: na pravniški fakulteti 1813 (1525 rednih, 288 izrednih), na filozoflčni 1374 (853 rednih, 521 izrednih, med temi 111 farmacevtov), na medicinski 564 (545 rednih, 19 izrednih), na teologični pa 127 (117 rednih, 10 izrednih). Žen je zapisanih v celem 256.
—	Odlikovanje dveh slovanskih profesorjev. Z Dunaja poročajo, da bosta razen
profesorja drž. prava dr. Antona Mengerja odlikovana z najvišjim odlikovanjem tudi dva slovanska profesorja, in sicer dr. Olt, profesor na češki univerzi v Pragi, in Sokolovski, profesor zgodovine umetnosti na umetniški akademiji v Krakovem.
—	Jubilej učenjaka. Vseučiliški profesor v Gradcu, znani nemški zgodovinar dr. Ilwof, je v soboto 4. t m. slavil petdesetletnico, kar je postal doktor pravnih znanosti. Pred 7. leti je mož slavil petdesetletnico, kar je dobil diplomo doktorja, filozofije.
—	Poljsko vseučilišče v Parizu. Kakor govore, nameravajo v Parizu .osnovati svobodno poljsko vseučilišče po vzoru bruseljskega. S tem naj bi se poljskim mladeničem iz Busije, Nemčije in Avstrije, ki imajo iz enega ali drugega razloga v domovini težkoče, dalo prilike za višjo izobrazbo. Baje so že zagotovljeni znatni zneski za univerzo, na kateri bodo poučevale večinoma poljske, pa tudi francoske učne osebe.
—	Stavka šolskih otrok. V Marzilji so začeli stavkati šolski otroci, ker je občinski svet sklenil, da bo odslej dajal brezplačno samo ubožnim otrokom knjige s klasičnimi deli.
—	Češka šolska družba — dedič. V Vinohradih (Praga) je umrl finančni revi-dent Kuser in zapustil vse svoje imetje v znesku 50.000 češki šolski družbi.
—	Poljske dijakinje na avstrijskih univerzah. Iz Levova poročajo, da se je vršil tamkaj shod poljskih vseučiliških dijakinj. Na shodu se je sprejela resolucija, v kateri se zahteva, da se dovoli vstop na avstrijske univerze absolventinjam poljskih srednjih in trgovskih šol na Busko-Poljskem. V debati so tudi govorili vseučiliški profesorji Mars, dr. Twardowsky in dr. Chlamtacz, ki so se tudi zavzeli za zahteve dijakinj.
—	Češko dijaštvo na slovanski jug. Kakor nam poročajo, priredi akademični »Klub Ant. Čižek" letos v drugi polovici julija izlet na slovanski jug. Ta izlet pa ne bo reprezen-tacijski, temveč v resnici informacijski: izletniki hočejo spoznati naš narod in naše razmere. Izletnikov bo okolo 50. — češki akademiki naj bodo prepričani, da jih bomo sprejeli s prav presrčnim veseljem v naši sredi.
—	Poljske študentke na avstr. univerzah. Iz Levova poročajo, da ja bil tam shod poljskih vseučiliških slušateljic, ca katerem je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva za absolventke poljskih srednjih in trgovskih šol na ruskem Poljskem vstop v avstrijska vseučilišča.
—	Bodočnost ruskega jezika. Vseučiliški profesor v Monakovem dr. Krumba-cher, je nedavno tega izdal brošuro, v kateri prerokuje ruskemu jeziku sijajno bodočnost. Krumbacher naglaša, da je nesporno, da se vkratkem pridruži k dosedanjim trem svetovnim jezikom — francoskemu, angleškemu in nemškemu še četrti, to je ruski jezik. To je nujna posledica razmer — pravi učenjak — in naj se evropska javnost temu še tako brani. Območje ruskega vpliva je tako ogromno, in prebivalstvo, ki govori rusko, se tako rapidno množi, da je treba računati s tem, da stopi ruščina v doglednem času na mesto glavnega svetovnega jezika. V najbližji bodočnosti bosta glavna svetovna mednarodna jezika edino ruščina in angleščina.
—	Odlikovanje slovenskega rojaka. Juridična fakulteta dunajska je prisodila goriškemu rojaku dr. Ivanu Slokarju častno Krup-povo nagrado 2000 K za konkurenčno nalogo: „Der industrielle Export Oesterreich-Ungarns und sein Einfluß auf die Handelspolitik".
—	Čeh, rektor na švicarskem vseučilišču. Kakor poročajo češki listi, je bil za rektorja vseučilišča v Freiburgu izvoljen Vin-cenc Zapletal, rodom čeh.
—	Vseučiliska vprašanja na Ogrskem. Dočim se v Avstriji nenemški narodi že desetletja brezuspešno bojujejo z vlado za lastna vseučilišča, hoče ogrska vlada sama predložiti parlamentu predlogo za ustanovitev petih novih vseučilišč in ene tehnike. To predlogo je sestavil dvorni svetnik Demeczky, ki predlaga vseučilišče v Požun, Košico, Debrecin, Segedin in Pečuh, tehniko pa za Temešvar. Nova vseučilišča bodo različno upravljana. Pri nekaterih se ustanove poljedelske fakultete, pri drugih kakor v Požunu, se ustanovi vojaška in konzularna fakulteta. Konzularna fakulteta v Požunu bo imela iste pravice, kakor dunajska konzularna akademija. V predlogi so navedene tudi vse finančne in stavbne podrobnosti. Zadevo študirajo razna ministrstva, da čimprej o njej odločajo v skupnem ministrskem svetu.
—	Nova odredba naučnega ministrstva. Naučno ministrstvo je določilo glede dopustitve inozemskih slušateljev na avstrijska vseučilišča izpremenilo tako, da bodo inozemci z zrelostnim izpričevalom kake inozemske srednje šole pripuščeni kot redni slušatelji na avstrijska vseučilišča le tedaj, ako so ta najmanj osemrazredna in odgovarjajo bistveno avstrijskim gimnazijam, realnim gimnazijam ali reformnim realnim gimnazijam.
Ne zabite „Učiteljskega konvikta!"
Z gospodarskega polja.
= Slovanski narodno-gospodarski kongres v Ljubljani. Slovansko narodnogospodarsko društvo na Dunaju priredi s sodelovanjem glavnih osrednjih organizacij poljedelskih, obrtnih in trgovskih iz vseh slovanskih dežel Avstrije dne 14. in 15. avgusta t. 1. v Ljubljani (o priliki kongresa gasilcev) slovanski narodno-gospodarski kongres. Ta kongres bode podlaga osnovanju trajnih gospodarskih Jstikov med slovanskimi avstrijskimi narodi. Pridno se dela, da bi prišlo na tem kongresu do ustanovitve državnih zvez, in sicer poljedelske zveze obrtne in event. tudi trgovinske. Iz slovanskih dežel prihajajoče prijave pričajo o razveseljivem zanimanju, ki ga je zbudilo to početje k okrep-čanju slovanske vzajemnosti v gospodarskem taboru. Vse potrebne informacije daje „Slovanska společnost narodohospodarska" na Dunaju.
Raznoterosti.
X Barva dvornega žalovanja. Angleški dvor je odredil za pokojnega kralja Edvarda šestmesečno žalovanje. Poleg angleškega dvora so odredili dvoruo žalovanje tudi drugi evropejski dvori. Barva žalosti za dvorno žalovanje kronanih glav ni bila, kakor je danes, vedno črna barva. Zlasti Da Francoskem, v deželi, ki je v tem pogledu služila za vzor nekoliko sto let, so se menjavali običaji v tem pogledu. Tako je kralj Ludovik XI. od svojem nastopu vladanja odredil žalobno barvo za svojega pokojnega očeta Karla VII. škrlatnordečo bavro. Ludvik XV., ki je leta 1726, odredil oflcialno žalobni pravilnik, je uvedel vijolično barvo kakor barvo žalosti. Za kraljice vdove na Francoskem je bila nekoliko sto let predpisana bela obleka; ali pred tem so bile one dolžne, da po smrti svojega kraljevskega soproga sedijo šest tednov pred posteljo, a potem, da vse leto še ne izidejo iz svojih soban; vsekakor čudna navada, ki so jo odpravili šele Bourbonci. Še cesar Napoleon I., ki je, kakor pravijo, odredil za slučaj svoje smrti trome-sečno žalovanje, je odredil vijolično barvo kakor barvo žalosti. Šele v XII. stoletju je bila na dvorih splošno uvedena črna barva za žalovanje.
X Beda na Dunaja. V mesecu juniju je prenočilo v zavetiščih 21.805 oseb, med temi 5221 otrok. V prvi polovici tega leta je našlo zavetja 149.831 oseb. In koliko je oseb, ki si morajo poiskati v kanalih ob Dunavu trdo in smradljivo ležišče! To se pa godi na krščanskem Dunaju, kjer si razni krščansko-socialni voditelji polnijo žepe na račun drugih. Axmann, Gessmann, Bielohlavek in drugi, ti so lahko sedaj bogati gospodi, ki se ne morejo opravičiti pred javnostjo zaradi očitanj, ki jim jih je zabrusil v obraz njihov znanec in prijatelj Hrabal
X Drag blagoslov. V zadnji seji občinskega sveta na Dunaju se je pretresalo tudi stroške Luegerjevega pogreba. Cel pogreb je stal občino 69.525 35 K. Med drugimi je bila tudi točka: blagoslovitev in rekvijem stane 4071 K in 1 vinar. Duhovniki, ki se imajo vse zahvaliti Luegerju, ki jim je sezidal toliko cerkva, spravljal in spravljal skoro cel Dunaj pod duhovniško komando, ti duhovniki niso pustili niti 1 vinar iz računa. Sicer bi bil pa brez tistega vinarja vsekakor drag blagoslovi
X Nunske pravice ! Na Dunaju živeča izvoščkova žena Eulenhaupt je oddala svojega otroka, 12 letno deklico, svoji materi v Kaltern na Tirolskem v vzgojo. Ta starka, tercialka skozinskozi, je oddala svojo vnukinjo nunam, ki so jo poslale v Zams, tudi na Tirolskem, ne da bi lastna mati kaj vedela o tem. Po dolgem času je zahtevala mati otroka nazaj, šla v Kaltern, od tod v Zams, kjer so jo nune na-farbale, da je bil otrok takoj po končani šoli poslan na Dunaj. Tu je pa dobila mati pismo s Tirolskega od hčere, češ, da noče več zapustiti samostana. Pismo je bilo gotovo falsifici-rano. Mati je nunam grozila s sodnijo in komaj je grozila z orožništvom, so se zbale nune. Sedaj ima vso zadevo sodnija v rokah. To je že drug slučaj, da so avstrijske nune tekom enega meseca ukradle takorekoč deklice, iz katerih potem fabricirajo sebi enake nune!
X Palčki. V holandski Novi Guinei (blizu Avstralije) so našli raziskovalci jako majhno ljudstvo. Vsak je povprečoo visok 1*27 m. Prišteva se jih med negrite. Ljudje so črni, imajo kodraste lase, žive od lova in ribarstva in love zveri s puščicami, namočenimi v rastlinske strupove, znajo le do treh šteti, drugače so pa ljubeznivi in gostoljubni.
X Obsojen kaplan. Kaplan Konrad Hattinger in župnik Klement Hauer v Aspernu na Nižjem Avstrijskem sta se vedno prepirala. Župnik je slednjič dosegel, da je kaplan prestavljen v Gradec. Preden je pa ta odpotoval, se je šel zahvalit župniku, s katerim sta se najprej prav dobro oklofutala, dokler ga ni nabil tako, da je sedaj nezmožen za vsako delo. — Kap'a_ je bil obsojen na en mesec težke ječe zaradi težke telesne poškodbe. Taka je ljubezen med „brati v Kristusu"!
Zahajajte samo v lokale, kjer imajo na razpolago naš list!
Listnica uredništva.
Ker začenjamo danes z natančnim poročilom o XXII. Zavezini skupščini, smo morali druge stvari odložiti na prihodnje številke. — Radovednež s Štajerskega : Brezimni dopisi gredo brezpogojno v koš.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 1528.	Kranjsko.	201—1
Na enorazredni ljudski šoli v Šmartnem se razpisuje učiteljsko in voditeljsko službo z zakonitimi prejemki v stalno nameščenje.
Pravilno opremljene prošnje je predpisanim službenim potom semkaj vlagati
do 1. septembra 1910.
V	kranjski javni ljudskošolski službi še ne stalno nameščeni prosilci morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da so fizično popolnoma sposobni za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kamniku, dne 28. julija 1910.
St. 1886.	200-1
V	šolskem okraju kranjskem je popolniti stalno nastopna učna mesta s postavnimi prejemki:
1.	nadučiteljska služba na trirazredni ljudski šoli v Selcih.
2.	nadučiteljska služba na deški trirazredni, ozir. dekliški dvorazredni ljudski šoli v Cerkljah.
3.	Mesto učitelja in voditelja na enorazredni ljudski šoli v Javorjah; za to mesto pridejo v poštev v prvi vrsti moški prosilci.
4.	Po ena učiteljska služba na trirazredni deški ljudski šoli v Cerkljah in dvorazredni ljudski šoli v Križah pri Tržiču.
Pravilno opremljene prošnje je vposlati podpisanemu c. kr. okrajnemu šolskemu svetu do 31. avgusta 1910.
Prosilci, ki v kranjski učiteljski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim iz-pričevalom dokazati, da imajo popolno telesno sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Kranju, dne 2. avgusta 1910.
Našim rodbinam
priporočamo 52—12
Kolinsko cikorijo

Ivan Soklič
v Ljubljani
Pod Trančo štev. 2
priporoča cenj. občinstvu svojo veliko in bogato zalogo 12—8
klobukov, slamnikov, čepic, peres iti
vse po najnižjih cenah.
l
Svarilo!
Kdor hoče kupiti šivalni stroj, naj se ne da vplivati po oznanilih, ki imajo namen, pod izrabo imena	24—10
Hiiiger
prodajati rabljene stroje, ali pa take, zastarelega sistema. Opozarjamo na to, da se naši šivalni stroji ne oddajejo prekupovalcem, temveč se v lastnih prodajalnah prodajajo direktno občinstvu.
Le v prodajalnah, ki imajo takele izobeske, se dobe originalni Sin-gerjevi šivalni stroji.
Singer Co.
delniška družba šivalnih strojev.
Kočevje, Glavni trg.
Zahvala.
Povodom prebridke izgube našega nepozabnega sina, oziroma brata in strica,
Jerneja Bahovca
nam je došlo toliko izraženega sočutja, da nam ni mogoče se vsakemu posebej zahvaliti.
Globoko se zahvaljujemo vodstvu oziroma osobju bolnice za izredno postrežbo za časa njegove bolezni, oeobito pa gosp. dr. Šabecu za njegovo požrtvovalnost. Bodi torej izrečena tem potom, naša najpresroneja zahvala, prečastiti duhovščini, pevskemu društvu „Slavec" za ginljivo petje kakor tudi telovadnim društvom ^Ljubljanski Sokol", „Sokol I" in „Sokol II", trgovskemu društvu „Merkur", osobju tvrdke, ter sorodnikom in znancem; dalje vsem darovalcem prekrasnih vencev, konečno vsem spremljevalcem, ki so dragega, nepozabnega rajnika spremili k zadnjem počitku!
Vsem in vsakemu posebej: Bog povrni!
Žalujoči ostali.
Slaba pijača
želodec mori, 52—28
pa zdrave in bolne krepi.
Želodčni likčr „FLORIAN" ne slabi in ne omami, ampak daje moč in veselje do dela!
^^Naslo^^aročil^ „FLORIAN", Ljubljana^^ Svarilo pred ponaredbami._
Marija Tičar
Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 26
priporoča slavnemu učiteljstvu in pisarniškim predstojništvom svojo na novo otvorjeno in bogato opremljeno trgovino s popirjem in vsemi šolskimi potrebščinami.	12-6
Mal položi dar, domu na oltar!
Babite sami, priporočajte slovenskemu občinstvu in zahtevajte vedno in povsod edino le
družbeno 10-1
toaletno milo, stearinove in parafinove sveže v korist
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
ki jih izdeluje in razpečava
J. Pilnaček,
c. kr. dvorni tovarnar, Kralj. Gradec-češko.
Premeri & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20. Lastni izdelki oljnatih barv, lakov, fir-::: nežev in steklarskega kleja. :::
Velika zaloga kemičnih in rudninskih barv. Barv za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Točna postrežba, cene nizke. Za obilna naročila se priporočava ::: PREMERL & JANČAR ::: trgovina oljnatih barv na drobno in debelo.
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in
orgelj-harmonijev. 52—15
Najboljše
orgey-harmQnye
obeh sistemov izdeluje aam P°šilJa naJceneje
lWm
__ RUDOLF PAJKR
SMSBi & Komp., glaillljg^ Kraljevi gradeč št. 133
*	(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta.
Harmonije «a pendel obeh sistemov in vseb velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve, semenišča in kot orgije za vajo.
Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
^fffffffffffffff
Anton Krušič,
krojaški mojster in trgovec
T7* O-oricI 26~4
Tržaška ulica štev. 1©
= v lastni hiši. =
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz. avstrijskih in angležkih tovaren
za vsak stan.
Posebno se priporočam cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi.
Slavnim šolskim vodstvom in gg. učiteljem vljudno priporočam svojo
izvrstno urejeno
knjigoveznico.
Izvršujem vsa v knjigoveško stroko spadajoča dela.
Za šolske in druge knjižnice sem upe-ljal posebno trpežno in lično vezavo, namreč v celo močno platno ravno za isto ceno kakor do sedaj pol platno.
Pri večjih naročilih 10% popusta.
Za mnogobrojna naročila se priporoča
Anton Janežič
knjigovez 12-10 Ljubljana, Florijanske uiice 14.
ANTON BAJBC
umetno in trgovsko vrtnarstvo
v Ljubljani, Pod Trančo
se priporoča slav. občinstvu za obilno narocbo. Vedno sveže cvetje za šopke in vence, raznovrstne zelene cvetice v loncih itd. itd. Jako okusna izvršba.
Naročila se izvršujejo točno in solidno, na deželo z obratno pošto. — Cene nizke.
.12—7
§ 1. državnega šolskega zakona.
Govoril na XXII. glavni skupščini Zaveze dne 7. avgusta t. 1. v Novem mestu Engelbert Gangl.
Uvod.
Slavni zbor! — Lansko leto smo na XXI. glavni skupščini naše Zaveze v Mariboru praznovali štiridesetletnico obstanka državnega šolskega zakona. Takrat mi je bila dana prilika, da sem govoril o dobrih in slabih straneh tega zakona. Ta zakon je zaključil žalostno dobo razvoja našega ljudskega šolstva s tem, da je napravil konec popolnoma nezadostni konkordatski šoli. Vendar je treba ponavljati tudi danes besede dunajskega tovariša Jessena, ki pravi, da se vzlic vsem dobrotam še vedno poznajo na tem zakonu sledovi šap črne avstrijske hišne mačke, ki je tekla po konceptu tedanjega naučnega ministra Hasnerja.
Strah, ki je navdajal reakcionarne stranke pred novim šolskim zakonom, je razviden iz dejstva, da sta v dneh od 21. do 24. aprila 1. 1869. v državnem zboru najbolj grmela proti zakonskemu načrtu tirolska duhovnika pater Greuter in dr. Jäger. Značilno je, da je proti zakonu govoril tudi Slovenec dr. Toman, ki se je izrekel zlasti proti § 6., ki prepušča deželnim šolskim oblastem, da določajo učni jezik ljudskim šolam. Po Tomanovem mnenju pomenja ta odločba sezanje v pravice deželnih zborov, ki imajo sami določati, v katerem jeziku naj se poučuje v ljudskih šolah vsake posamezne dežele.
Jedro državnega šolskega zakona je izraženo v § 1., ki določa nalogo ljudski šoli tako-le:
Ljudski šoli je naloga, otroke nravno-versko vzgajati, jim razvija ti duševne moči, jih oskrbovati s potrebnimi znanostmi in z v e d e -nostmi, da se lahko dalje izobražujejo za življenje, in dajati jim pravo podstavo, da bodo kdaj vrli ljudje in državljani.
Naloga ljudski šoli.
Besedilo citiranega § 1., ki naj danes podrobneje govorim o njem, odkriva v jasnih besedah bistvo državnega šolskega zakona: izobraziti človeka za človeka, za enakovrednega in enakopravnega člana človeške družbe, ki naj uživa vse svoboščine, vse pravice in ima vse dolžnosti v enaki meri v naši državi, pripravljen z duševnimi silami za boj življenja.
V tem paragrafu je izražen princip socialne pedagogike, ki je njen glavni zastopnik Pavel Natorp in ki stoji v nasprotju s pedagoškim individua-lizmom, katerega glavni reprezentant je slavni Francoz Rousseau. Toda o tem pozneje!
Poudarjati moram, da je taka naloga ljudske šole, kakor jo označuje § 1. drž. šol. zakona, utemeljena v državnem osnovnem zakonu z dne 21. decembra 1. 1867., in sicer v členu XVII., XVIII. in XIX.
Člen XVII.pravi: Znanstvo je svobodno in svoboden je znanstva pouk . . . Država ima glede na vse šolstvo pravico najvišje voditve in najvišjega nadzorstva.
Država torej reklamuje šolstvo zase, zato zahteva od ljudske šole, naj da otrokom pravo podstavo, da bodo kdaj vrli ljudje in državljani. — Ker je naloga ljudski šoli razvijanje duševnih moči, je s tem dana svoboda znanstvu in njega pouku.
Člen XVIII. govori: Vsakemu je dano na prosto voljo, si izvoliti svoj poklic ter se izobraziti zanj, kakor in kjer hoče.
Tej določbi odgovarja tisto delo ljudske šole, ki mora oskrbovati otroke s potrebnimi znanostmi in zvedenostmi, da se lahko dalje izobražujejo za življenje.
Člen XIX. določa: Vsa narodna plemena v državi so enakopravna, in vsako pleme ima neoporečno pravico, da čuva in goji svojo narodnost in svoj jezik.
Pravo pojmovanje in pravično izvajanje tega zakonitega določila je zagotovljeno v nravno-verski vzgoji ljudske šole in v načelu pravičnosti, ki je produkt razvitih duševnih moči.
Tako je postavljen temelj drž. šol. zakonu na trda tla državnega osnovnega zakona, ki izpopolnuje nekatere njegove določbe, oziroma raste iz njih kot zrelo sadje iz zdravega debla. Oboje se druži v celoto, ki je dokaz, kako premišljeno, navzdol in navzgor utemeljivo delo je državni šolski zakon z realno podlago in z idealno vsebino, ki je izvršljiva, ki pa se dostikrat, premnogokrat napačno pojmuje in razlaga ter kvarno udejstvuje tako od države same kakor od njenih funkcionarjev, tako od poklicanih kakor od nepoklicanih ljudi.
Da ni vse tako, kakor stoji zapisano, vemo Slovenci in slovenski učitelji najbolje. „Biser avstrijskih zakonov" ima premnogo peg — največja je pač šolska novela iz leta 1883. — a danes nečemo govoriti o tem, saj čutimo vse slabosti na svoji koži, ki nas tipljejo zanjo tako, da nas vedno boli. (Smeh.) Nikjer na svetu niso od teorije do prakse tako daleč kakor v Avstriji sploh in na Slovenskem posebe. Pa o tem sem govoril lansko leto v Mariboru in tudi že v deželnem zboru, kjer sem pokazal zlasti
na kričeče nesoglasje, ki vlada med prej navedenim členom XVII. drž. osnovnih zakonov — država ima glede na vse šolstvo pravico najvišje voditve in najvišjega nadzorstva — in med § 55. drž. šol. zakona, ki govori o plačah učiteljstva, ki zanje država ne prispeva — ničesar!
Dokler ne dobimo" nič drugega in boljšega, nam je računati s tem, kar imamo.
Politiški komentar.
Da slovensko napredno učiteljstvo prav pojmuje in pravilno izvaja nalogo ljudske šole, kakor jo definuje § 1. drž. šol. zakona, je dokaz resnica, da izvira sedanje preganjanje tega učiteljstva samo iz politiš-kih motivov, ker se sovražniki šole boje takega izvrševanja službenih dolžnosti, kakor jih hoče in zahteva zakon. Mi stojimo na tistem stališču, ki so na njem stali politiki, zagovarjajoč Hasnerjev zakonski načrt. Naše izvrševanje določb § 1. drž. šol. zakona se ne oklepa gole besede, kakor stoji črna na belem, temveč išče tega, kar je skritega v bistvu, v notranjosti, zakaj tudi tu velja resnica, da je samo duh tisti, ki oživlja črko in besedo!
Znamenit je politiški komentar k § 1. drž. šol. zakona, ki je shranjen v zapisnikih državnega zbora izza onih sej, ko je bil v razpravi drž. šol. zakon. Na tisto debelo knjigo je zapisala nevidna roka pravične sodnice zgodovine neizprisno besedo: Pravica je na vaši strani!
Naučni minister Hasner je dejal dne 2. marca 1869.1., ko je predložil drž. zboru svoj zakonski načrt: „Zakonodaja o ljudskem šolstvu ima nalogo, da splošno ljudsko izobrazbo prilagodi zahtevam časa. Moje prepričanje je, da ne leži izpričevalo ali merilo za stopnjo kulture kake države v izobrazbi posameznih, izvoljenih slojev, temveč samo v splošni ljudski izobrazbi, ki jo goji ljudska šola. Ona je obenem temelj, ki ga rabi učna uprava, ako hoče napredovati s svojimi reformami na višjih stopnjah šolstva. S tem je samoposebi opravičen princip smotra, da se spravi šolsko zakonodajo z ozirom na ljudsko šolo na čim višje stališče".
Še jasnejše so besede, ki jih je govoril v debati v državnem zboru šlezijski poslanec Schneider, trdeč, da je ta zakon duševni obrambni zakon, ki naj odvrača moč teme in oboroži ljudstvo z orožjem luči; naj razširja izobrazbo in spoznanje!
Poročevalec dr. Unger je trdil v gosposki zbornici: „Če sprejmete ta zakon, sem preverjen, da vam bodo čez desetletja za današnji sklep hvaležni milijoni ljudi, ki pridejo samo tem potom do človeka vredne, nravne izobrazbe."
Dr. Ryger je dejal, da ni rezultat vzgoje, ki jo danes opazujemo na odraslih ljudeh, posledica novega šolskega zakona, posledica slepila — kakor se je izrazil dr. Jäger — ampak da je to sad, ki jih boste po njem spoznali, kakor pravi biblija, ki je dozorel v eri, ko je bilo vodstvo ljudskega šolstva skoro izključno v rokah duhovščine... Toliko mora podati ljudska šola, da se uči otrok stati na lastnih nogah, da dobi v svoji izobrazbi vodila, ko pride v dotiko s težko šolo življenja.
Dr. Figuly je trdil, da so dosti dolgo čakali milijoni ljudi na dober, praktiški šolski zakon, ki ga neobhodno potrebujejo. „Svobodo milijonov hočemo čuvati pred hlapčevanjem posameznikom."
Poročevalec dr. Unger je govoril v gosposki zbornici dne 10. maja 1869: „Ako nima država v izdatni meri vpliva na šolo, ako prepusti ljudsko šolo samo deželam, potem se razdrobi tisto, kar resnično mora ostati skupno, potem se razdrobi izobrazba, potem se razdrobi kultura. Ako imamo sploh kaj, kar nam je vsem v Avstriji skupno in nam mora biti skupno, je to gotovo kultura. Mislim, da more samo duševni princip sam polagoma odstraniti vse različne neenakosti, ki obstojajo pri nas .. . Povsod tam mora vzeti država vzgojo v roko, kjer imamo tako čudno konfiguracijo državnega ustroja kakor pri nas. Ako ljudstvo ustvarja državo, je dolžnost države, da ljudstvo izobrazi, in ako hoče biti država v resnici ljudska država, tedaj mora biti ljudska šola obratno stvar države, ker sicer ne prideta nikoli ti dve potenci, ki se naj med seboj vežeta, v zadostni meri v zvezo. Zato je vzgoja potoni države in vzgoja za državo povsod tam potrebna, kjer se naj s tem velika država ustanovi . .. Zato mora država osnovati temeljni tip vzgoje."
Naučni minister Hasner je vzkliknil v gosposki zbornici dne 10. maja 1869: „Bodočnost države, ki se mora boriti s tolikimi težkočami kakor malokatera druga na svetu, je zagotovljena samo v inteligenci narodov, zato je vlada smatrala za svojo dolžnost, da predloži obema zbornicama vsem zahtevam odgovarjajoč ljudskošolski zakon."
Iz vseh teh citatov je razvidno, da so tudi politiki, ki so stali ob rojstvu državnega šolskega zakona, umevali veliko vzgojno nalogo, ki jo naj izvršuje ljudska šola. „V pravi organizaciji ljudske šole leži gotovo največja in najtežja politiška in socialna
naloga, ki jo mora izvršiti država. Zato je bilo v vseh časih in pri vseh narodih pri-poznano, da ostaneta teorija in praksa zakonodaje neplodni, da ne moreta dospeti do uspešnega in razveseljivega zaključka, ako ni vzgoja postavljena na solidno podlago," je trdil poročevalec dr. Unger.
„Po izjavi kompetentnih strokovnjakov je ta zakon v celoti dober, izvrsten. Ako prinesemo iz državnozborskih posvetovanj samo ta zakon domov, bi bilo že to samo dragocena pridobitev za bodočnost naše domovine," je dejal grof Anton Turjaški (Anastazij Grün) v gosposki zbornici dne 10. maja 1869.1.
Milijoni hrepene po osvoboditvi iz duševnega robstva! Odprite ljudstvu, doslej tlačenemu in izžemanemu, vrelec izobrazbe, da si ob njem razvije svoje duševne sile in izpriča svojo življensko moč na kulturnem polju — narod v plemenitem tekmovanju z narodom! — Tako je odmevalo tiste dni pred enainštiridesetimi leti v državnem zboru. Tako se je glasila zahteva mož, ki jim nihče ne more odrekati treznosti, preudarnosti in dalekovidnosti. Ta zahteva je dobila stalno obliko v besedilu § 1. drž. šol. zakona, in tako je bila naloga ljudski šoli zakonito začrtana.
Milijoni so bili tekom štirih desetletij deležni sadov ljudske šole, naša kultura je storila mogočen korak naprej, duševno suženjstvo je v Avstriji zakonito prepovedano. Slepec vidi dobrote, glušec sliši veselo vzkli-kanje osvobojenega ljudstva.
In kdo bi si mislil: Leta 1897. je za-klical voditelj S. L. S. v istem državnem zboru, ki je dal avstrijskim narodom državni šol. zakon, sirove besede: „Šola je pro-kletstvo za ljudstvo!" — (Hrup in ogorčenje.) Ako govori voditelj tako, kaj šele mislijo tisti, ki trepečejo ob njegovem terorizmu?
In kdo bi si mislil: Leta 1910. dne 18. julija je neka učiteljska organizacija, imenovana Slomškova Zveza, ustanovila na Vrhniki pri Ljubljani svojo sedmo podružnico. Ob tisti priliki so bile izgovorjene te-le znamenite besede: „Naše ljudstvo zna ceniti tiste učitelje, ki se oklepajo S. L. S., in jim je hvaležno!" — (Klici: Izdajice! Nam očitajo strankarstvo!) Torej: nekateri učitelji — t. j. tisti, ki so v SI. Z. — se oklepajo S. L. S., katere načelnik je rekel v državnem zboru 1. 1897., vda je šola pro-kletstvo za ljudstvo! — Šolo je ustanovil drž. šol. zakon, sankcioniran od cesarja; če je prokletstvo šola, mora biti prokletstvo tudi zakon, ki je temelj šoli, mora biti prokletstvo tudi § 1., ki govori o versko-nravni vzgoji. In tisti učitelji, ki se oklepajo S. L. S., njenega voditelja, ki jim je poslal na Vrhniko pismen pozdrav, in njegovih izjav — doslej vsaj nismo čuli, da bi povzdignili glas proti njegovemu prokletstvu! — so navadni krivoprisežniki, ker so prisegli na drž. šol. zakon, a njih politiški voditelj razglaša brez njihovega protesta, da je ta zakon prokletstvo! (Dolgotrajno ploskanje.)
To je treba povedati enkrat na ves glas: En del slovenskega učiteljstva, ki se oklepa politiške stranke in samo zato žanje hvaležnost ljudstva, smatra vse to, kar zahteva § 1. drž. šol. zakona od ljudske šole, za prokletstvo!
Znanstvena utemeljitev.
Od politiškega komentarja, ki sem ga podal na podlagi sejnih zapisnikov državne zbornice k drž. šol. zakonu, oziroma k § 1. tega zakona, prihajam k znanstveni utemeljitvi naloge ljudske šole, ki jo vsebuje imenovani paragraf.
Dejal sem že prej, da je v tem paragrafu izražen princip socialne pedagogike, ki stoji v nasprotju s pedagoškim individua-lizmom.
Nečem govoriti o svojem subjektivnem mnenju, dasi moram priznati, da je mnogim Rousseau, ki smatra kot najgenialnejši zastopnik pedagogike individualizma vzgojo kot samosvojo, sebi sami služečo disciplino, bližji nego Pavel Natorp, zagovornik socialne pedagogike, torej discipline, ki ji je vzgoja le sredstvo v dosego namena, kakor ga izraža § 1. drž. šol. zakona.
„Rousseau pozna samo alternativo: človek ali državljan," pravi o njegovem „Emilu" Teodor Steiskal. „Prisiljeni, da se bojujemo proti naravi ali proti socialnim razmeram, se moramo odločiti, hočemo li vzgojiti človeka ali državljana, zakaj obojega ne moremo storiti obenem." — Ravno to pa zahteva § 1. drž. šol. zakona. — „Rousseau se je odločil za prvo, njegov ideal je naravni človek." Sam pravi: „Naravni človek je celota zase; on je numerična enota, absolutna celota, ki stoji v razmerju le sam s seboj ali s sebi enakim. Meščanski človek (državljan) je le ulomljena enota, ki drži s svojim imenovalcem in katere vrednost leži v razmerju do celote, ki ustvarja socialno telo. Dobre socialne uredbe morejo človeku najhitreje odvzeti njgovo naravo, mu upleniti njegovo absolutno eksistenco, da mu dado namesto te relativno ter njegov „jaz" prestavijo v splošno enoto, tako da se vsak po-
sameznik ne smatra več za enoto, ampak samo za del enote, ki je vidna samo še v
celoti."
Naravni človek, kakor ga hoče vzgojiti Rousseau, je mogoč samo, če ga popolnoma ločimo od človeške družbe in ga vzgojimo brez ozira nanjo, zakaj „vse je dobro, kar pride iz Stvarnikovih rok; vse se pa izpridi v rokah človeka".
V	Rousseauevem nazoru torej ne moremo iskati znanstvene utemeljitve celotnega § 1. drž. šol. zakona.
Tudi Ziller, ki ni še danes v Nemčiji brez vpliva, razlaga namen vzgoje tako, kakor se ne strinja z našo nalogo. „Vzgoja," pravi, „velja vedno samo posameznemu človeku kot takemu. Ona ga ne smatra kot člena neke gotove skupnosti, ki stoji v razmerju k družabni celoti."
Taki nazori vladajo ponekod še dandanes. Ellen Keyeva pravi n. pr. v svoji knjigi „Stoletje otroka": „Pustimo, da priroda mirno in počasi pomaga sama sebi, in glejmo samo, da obdajajoče razmere delo prirode podpirajo."
V	državnem šolskem zakonu taki nazori ne morejo veljati, zakaj ljudska šola ne more smatrati človeka kot posamezno bitje, ki ni v nobeni zvezi s skupnostjo in sploš-nostjo, zato ne moremo znanstvene utemeljitve § 1. drž. šol. zakona iskati v pedagoškem individualizm u Rousseauevem, ampak iskati jo moramo v socialni pedagovgiki.
Pavel Natorp pravi: „Človek postane človek samo potom človeške skupnosti. Posamezni človek je pravzaprav samo abstrakcija, enaka atomu fizika. Človek ni z ozirom na vse, kar ga stori za človeka, najprej kot posameznik tu, da potem tudi z drugimi stopi v skupnost, ampak on brez te skupnosti celo ni človek."
Friderik Schleiermacher piše: „Vzgoja naj izobrazi človeka za posebne razmere različnih velikih življenskih skupnosti, a obenem naj razvija v gojencu moč in svobodo, da bo deloval proti nepopolnostim." Vzgoja je Schleiermacherju poglobljenje mladine v skupno življenje in izobrazba lastne narave individua.
Pestalozzi trdi: „Živeti, v svojem stanu srečen biti in v svojem krogu koristen postati, to je namen človeka, to je smoter vzgoje otrok. Zato je skrbna uporaba sredstev in potov, ki se z njimi vsak otrok v svojem položaju naravno in lahko dovede k spretnostim, mišljenju, razsodnosti in vdanosti, s katerimi postane v svojem stanu srečen in v svojem položaju koristen član družbe, temelj vsaki dobri vzgoji."
G. A. Lindner, naš znanec z učiteljišča, govori: „Smoter vzgoje more biti le v tem, da čimbolj usposobi gojenca za poznejšo njegovo nalogo, ki jo naj ima kot človek in član človeške družbe."
Znanstveno utemeljitev § 1. drž. šol. zakona nam torej podaja socialna pedagogika, ki zahteva izobrazbo individua za skupnost.
A ker ni skupnost nič stalnega, nič neizpremenljivega, nič mrtvega, nego je skupnost gibljiva, rastoča, vedno snujoča množica, hrepeneča po izpopolnitvi in popolnosti, zato se ne sme vzgojna naloga ljudske šole ozirati le na sedanjo skupnost, nego mora vzgajati otroka v ponositi zavesti, da bo kdaj poklican kot izobražen človek in kot enakovreden in enakopraven državljan dvigati razmere do boljših, plemenitejših oblik. Vzgoja ljudske šole je sredstvo do izpopolnitve vsega, a izpopolnitev vsega je naš vzor! (Odobravanje.)
Nravno-verska vzgoja.
Ako je res, kar govori Roseggerjev „Waldschulmeister": „Grem k otrokom v šolo, da se naučim učiteljevanja!" — potem je tudi res, kar trdim jaz: „Da se naučim nravno-verske vzgoje, ne grem v šolo k našim preljubim krščanskim in katoliškim prijateljem!" (Smeh.)
Da se naučiš nravno-verske vzgoje, pojdi v šolo k učeniku vere ljubezni in odpuščanja, vere bratstva in ponižnosti, ki je še — na križu viseč — prosil za svoje preganjalce in krvnike, ki ni imel prostora, kamor bi položil trudno glavo! Pojdi daleč stran od pismoukov in farizejev in od njihovih hinavskih hlapcev in od njihovih popačenih in krivih naukov, pojdi naravnost do studenca resnice, neizkaljene in svete! Tamkaj se napij spoznanja in moči! Proti nebu dvigni jasno, čisto čelo! Ne obračaj ga kakor hinavski hlapci za rešnjetelesno procesijo k tlom! Pojdi z zaničevanjem mimo trinogov posvetnega in duhovskega stanu, s svojimi mislimi se potopi tja v globino svoje duše, ki je pila iz studenca neizkaljene in svete resnice! Tvoje misli naj se dvignejo, zakaj v njih je vera in nravnost! Na delo pojdi! Močan v sebi, stori močne tiste, ki se zbirajo okolo tebe! Lažniki, hinavci, ne-čistniki in sovražniki nravno-verske vzgoje te hočejo ugonobiti. Trgajo te od družice, ki si z njo pred oltarjem sklenil nerazrušno zakonsko vez. (Klici: Živio Grmek!) Odjedajo ti zaslužek! Tovariši iz lastnih vrst, kakor so slabiči in brez poguma in brez
odločnosti, te na mestu, kjer ti dele kruh, taje in pehajo v bedo! Pojdi mimo njih s ponosno zavestjo, da nisi naprodaj, pojdi na delo in, uprt na nauke Kristove, vzgajaj mladino versko-nravno, ne vzgajaj pa mladine fanatiško-strastno po načelih potvorjene morale politiških pipčarjev, kopitarjev in pihalnikarjev! (Gromovito ploskanje.)
Pusti nož v miznici, konja v hlevu, pištolo na klinu — pomladi svojo kri v studencu ljubezni, razjasni užaljenega duha v svojem plemenitem zvanju — tak pojdi na svoje delo! Otresi s črevljev prah po-litiške borbe viharjev, vrzi s suknje marko politiške firme — samo in edino kot učitelj stopi v učilnico! (Odobravanje.)
Tvoja beseda naj ne bo kladivo, ki se pod njega sirovimi udarci zvijajo mlada srca, lepa ta srčeca, da se njih blaga, nežna čuvstva prelivajo v sirovost, otopelost, strast in sovraštvo ! Kakor gre pomladna sapa nad popjem, da se zamaje, razpoči in razvije v dišeč cvet, tako naj gre tvoja beseda, vsa prežeta v ljubezni, naravnost v srca, da za-žive in se razvijejo v čednosti in lepoti! (Ploskanje in vzklikanje.)
Pusti jo, od strasti zeleno zlobo, da daje svoje ime na razpolago zavratnemu orlu-ujedi, ki podpisuje tvojo obsodbo, plačilo poštenemu tvojemu delu! Pusti jih, nahujskane slepce, da podpisujejo na ukaz namestnika božjega lažnivo ovadbo proti tebi! Pusti denuncianta, ki ti stopa na vrat z ukradenimi pismi v roki! Pusti ga, z jezikom demokrata, s srcem fanatika in ne-voščljivca, da razdira tvoje delo, ki si ga vršil dolga leta ljudstvu v blaginjo! Pusti jih, priganjače v jarem politiške odvisnosti, da si nakopljejo poleg prešestovanja še greh neznačajnosti! Pusti ga čuvarja zakona, naj ga grize vest ob storjenih krivicah! Vsa okolica diši po krvi! — Naj brusijo nože, naj kujejo podkove, naj bašejo puške — to je orožje njihove kulture, to je simbol njihove morale in vere, to je vidno znamenje njihovega pojmovanja nravno verske vzgoje! (Hrup.)
Nekoč so ukradli nekje nekake vzorce potiskanega papirja, kmalu potem so v bližini svetišča Matere prečiste prisegali, da je križ njihovo geslo! To je tisti križ, ki je Kristus na njem izdihnil zaradi poštenosti in resnice!
Pusti jih, ki se dobrikajo staremu tovarišu v lice, za hrbtom pa mu izpod-mikajo stol, da bi čimprej sedli nanj, in ko še stari tovariš ni zabrnil ključa v vratih, že kockajo za njegovo službo!
Pusti jih, naj delajo tako! Kriče, da smo jim sovražniki! Kako naj bo sovraštvo tam, kjer je pomilovanje? Kristus je imel Iškariota, Spartanci so imeli Efialta, učiteljsko uboštvo pa ima Slomškarje. (Ogorčenje, vzklikanje.) Kdor more, naj stori tako. Svojo dedščino, pristradano v težkem boju za obstanek, ki ji pravimo čisto, neoskrunjeno, pošteno ime, lahko prodaš za skledo leče ali za katerokoli drugo ceno, zato — ubožec, pritiskan od trde usode, izkušan od peze življenja — ne boš od nas sovražen in zaničevan, ker je bila sila razmer jačja od sile tvojega značaja in te je uklonila, da si s srdom v srcu in s kletvijo na jeziku pljunil na svojo čast, edino odliko, ki si jo imel! Solza sočutja nam igra v očeh, že zaradi tvoje žene in tvojih otrok!... Naj ti na-sujejo dobrot v zvrhani meri, da ti v dobrotah utihne vest, ako se ti kaj oglaša! — (Odobravanje.)
Uboštvo je rodilo že veliko zla, pa je rodilo tudi to, a kot senca hodi z njim čisto napačno mnenje, da smo neznačajneži mi, ki smo ostali značajni, da smo nezvesti mi, ki smo ostali zvesti.
Značajni in zvesti v vsakem pogledu, tako tudi v izvajanju tiste določbe § 1. drž. šol. zakona, ki zahteva nravno-versko vzgojo!
Mi hočemo nravno-versko vzgojo, ki sloni na nauku božjem: Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe! (Viharno ploskanje.)
Tu je treba enkrat jasne besede, da ne bo večnih neutemeljenih očitkov o brez-verski vzgoji, o Ferrerovstvu, o španskih anarhistih in o drugih takih pošastih.
Nravno-verska vzgoja, utemeljena v svetem pismu.
Pustite jih, naj kriče! — Kričali so, kriče danes in kričali bodo še bolj, ko zvedo, o čem smo govorili tukaj. Kričanje ni dokazovanje ! (Odobravanje.)
Mi ne maramo nravno-verske vzgoje, kakršno uče naši krivi preroki. Oni oznanjajo nauk sovraštva in ubojstva, mi pa hočemo in učimo nauk ljubezni. Mi nečemo biti njihovi sodniki, saj jim morajo biti znane besede, ki jih govori sveto pismo: „Bog sodi brez ozira na zunanjo veljavo vsakega po njegovem delu." (I. Petr. 1, 17.)
Nravno-verska ni tista vzgoja, ki se hoče uveljaviti z nožem in z numeriranimi kostmi in s takimi nauki, kakršni so bili proglašeni na znanem shodu v Mirnu pri Gorici, kjer je klical apostol katoliške mladine, da je treba sovražnika zadeti naravnost v srce. (Klici: Trseglav. — Hrupno vzklikanje.) Kake sadove rede taki nauki, se je nedavno pokazalo na Štajerskem.
Nravno-verska vzgoja je tista, ki dviga v srcu blaga čuvstva in pomirja strasti, ki približa človeka k človeku kot brata k bratu, ki kaže na prvotno enakost in isto vrednost vsakega izmed nas, ki ne pozna ni med mladino ni med odraslimi ljudmi nobene razlike. „Kaj imaš, česar bi ne prejel?" govori sveto pismo (I. Kor. 4, 7.) Kar dvigne človeka nad človeka, to so njegove duševne zmožnosti, ki jih naj izrablja svojemu bližnjemu v korist. Naj tistega, ki je ubog in pomoči potreben, dvigne iz uboštva in potrebe, ga pritisne nase in izkuša napraviti sebi enakega! — Kako pa se mirenska in dobrepoljska „nravno-verska vzgoja" strinja z besedami svetega pisma, ki pravi: „Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro storite tistim, ki vas sovražijo, in molite za tiste, ki vas preganjajo in obrekujejo, da boste otroci svojega očeta, ki je v nebesih." (Mat. 5, 44, 45.) — Ker uče drugače, nego uči sveta beseda, dokazujejo s tem, da nimajo vanjo vere in da so to sveto besedo popačili tako, kakor naj to bolje služi njih politiškim namenom.
Mi smo s pojmom nravno-verske vzgoje na jasnem: vzgoji človeka tako, da ga ne bo pred nikomur strah in sram, a tudi tebe ne pred svojim učencem! (Ploskanje.) — Izvir in smoter nravno-verski vzgoji bodi nauk ljubezni. Dovolj je boja, viharja, težav, laži, prevar, zavisti in zlobe na svetu in v življenju in vedno več jih bo in vedno težje bo življenje in vedno manj bo vrlih ljudi in državljanov, kakor jih hoče imeti § 1. drž. šol. zakona, ako bomo sejali že v mlada srca seme sovraštva, ubijali treznost misli in preudarka s politiško strastjo, ako bomo v dušah zbujali pohlep po krvi, ako bomo v vsakem posamezniku in v množicah dvigali in jačili slabe strani in zatirali dobra nagnenja. (Klici: Iz-borno.)
Naše napredno učiteljstvo je z znano izjavo, da se kot stan in stanovska organizacija ne priznava kakor del nobene politiške stranke, dovolj jasno povedalo, da se v polni meri zaveda svoje vzgojne naloge, kakor jo predpisuje § 1. drž. šol. zakona. Nasprotna organizacija pa je na shodu na Vrhniki slovesno izrekla, da se oklepa S. L. S., torej politiške organizacije, katere ljubezen do šolstva in učiteljstva je tako splošno znana, da bi bila vsaka nadaljna beseda odveč. Stopili so od službe, ki so jo prisegli drž. šol. zakonu, v službo tiste politike, ki proglaša ta zakon za prekletstvo. (Klici: Res je!)
Slovenskemu naprednemu učiteljstvu ni treba dopovedovati, kako ono umevaj nravno-versko vzgojo. Zadnje persekucije, ki se izvajajo nad tem učiteljstvom z vso brezobzirnostjo, nam kažejo, da jih provzro-čajo zgolj politiški motivi. Nihče ni bil discipliniran zaradi napak pri vzgoji in pouku, vse je zadela kruta roka zaraditega, ker to tako hoče njihova politiška morala! (Klici: Res je!)
Nravno-verska vzgoja, ki jo določa § 1. drž. šol. zakona, je utemeljena v svetem pismu. Oni, ki so patentirani poznavalci sv. pisma, ki začenjajo svoja zborovanja z mašami in prirejajo pobožna romanja, bi to morali vedeti in bi morali svoje ravnanje in delo uravnati po teh naukih. A dejstva kažejo ravno nasprotno: ali te nauke poznajo, pa se s suverenskim preziranjem ne ravnajo po njih, ali pa jih sploh ne poznajo in so pobožni z jezikom, a popačeni, hinavski in zlobni v srcu!
Ali je to nravno-verska vzgoja, ki jo razlaga klerikalno časopisje, pišoč v najsi-rovejšem tonu, hujskajoče — saj obljublja učitelju, da bo tepen! — in obrekljivo o šoli in učiteljstvu? — Ali je to versko in nravno, da ščiti državni poslanec s svojo imuniteto pisavo lista, ki zbuja v množicah — in tudi šolski mladini prihajajo ti listi v roke! — najnižje instinkte sovraštva in po-pohujšanja? — Ali se ne strinja taka nravno-verska vzgoja s sveto besedo: „Vsak, kdor sovraži svojega brata, je ubijalec." (I. Jan. 3, 15.) Ali pa: „Jaz pa vam povem, da bo vsak, ki se jezi nad svojim bratom, kriv sodbe." (Mat. 5, 22.) — Ali verjamejo besedi, ki pravi: „Kdor pa pohujša katerega teh malih, ki vame verujejo, bi mu bilo bolje, da bi se mu obesil mlinski kamen na vrat in bi se potopil v globočino morja. Gorje svetu zavoljo pohujšanja!" (Mat. 18, 6, 7.) — Da, pri nas bi treba toliko mlinskih kamenov, da bi morje prestopilo svoje bregove! (Dolgotrajen, hrupen aplavz.)
Ali poznajo naši mili prijatelji gromovito besedo, ki govori: „Preklet bodi pod-pihovalec in dvojezičnik, zakaj med mnogimi, ki v miru žive, napravi zmešnjave!" (Sir. 28, 15.)
Ali je znana tistim, ki se prodajajo, beseda: „Korenina vsega hudega je lakomnost." (I. Tim. 6, 10.)
Ali je to versko in nravno, da obsojajo nas, sebe pa — vse obdane od grehov — poveličujejo malo manj od svetnikov? De-nuncirajo druge z anarhisti, (Klici: Jeglič! Krščanski mož pod plaščem vere! — Hrup.) ker ne poznajo svete besede: „Naj torej človek presodi samega sebe in tako naj je od tega kruha in pije od keliha." (I. Kor. 11, 28.) (Aplavz.)
Ali je versko in nravno tisto silovito in ošabno povzdigovanje in napihovanje, ki
hodi pred njimi in za njimi ter odmeva iz vsake njihove govorjene in zapisane besede? Ali vedo, da jim je že pisana sodba: „Začetek vsakega greha je napuh; kdor se ga drži, bo s kletvijo napolnjen, in poslednjič ga bo Bog podrl." (Sir. 10, 15.)
Ali je versko in nravno, da hujskajo ljudstvo proti izboljšanju učiteljskih plač, da učiteljstvu tega izboljšanja ne dado in da celo učitelji glasujejo proti učiteljem? Naj jih presune moč svete besede: „Ali ne tečejo vdovi solze po licih, in ali ne vpije zoper onega, ki jih izžema? Z lic se namreč v nebesa vzdigujejo, in Gospod, ki se da izprositi, se jih ne veseli!" (Sir. 35, 18, 19.) — In zopet: „Glejte, plačilo, ki ste ga utrgali delavcem, ki so poželi vaše polje, vpije; in njih vpitje je prišlo do ušes Gospoda vojnih trum!" (Jak. 5, 4.)
Njihovo delo jo obsojeno, zakaj sveta beseda kliče: „Kdor opravičuje hudobnega in kdor pogublja pravičnega — oba sta gnusoba pred Bogom!" (Preg. 17, 15.)
Take nravno-verske vzgoje mi nečemo in je ne priznavamo, ker taka vzgoja ni vzgoja, ampak je posirovljenje, podivjevanje mladine in odraslega sveta! Taka vzgoja je v najbolj kričečem protislovju s § 1. drž. šolskega zakona, ker ni niti nravna niti verska, ker ne razvija duševnih moči, ne izobrazuje otrok za življenje in jim ne daje prave pod-stave, da bodo kdaj vrli ljudje in državljani.
Taka vzgoja je vzgoja ljudi kmesarskemuklanju. (Hrup in aplavz.)
„Sedaj pa ostane vera, upanje, ljubezen, to troje; največja med temi pa je ljubezen." (1. Kor. 13, 13.)
Vera v zmago pravice nad krivico in nasiljem, upanje v boljšo bodočnost človeštva, ljubezen do ubogih, izkoriščanih in zaslepljenih — to je temelj naši nravno-verski vzgoji. Ljubezen pa je najmočnejša, ker nas navdušuje vzlic vsem nasprotovanjem in trpljenjem ter nam dovaja vedno novih moči pri izvrševanju odgovorne in težke naše naloge! „Zavoljotega, bratje, si prizadevajte boljinbolj, da svoj poklic in svoje izvoljenje zagotovite po dobrih delih." (II. Petr. 1, 10.)
Dasi so naši sovražniki tudi sovražniki Rousseaua, vendar izvajajo v vzgoji njegov nauk, ker stoje na istem njegovem negativnem stališču: „Preprečujmo, da se kaj ne zgodi!" (Odobravanje.)
Razvoj duševnih moči — šola za življenje.
Vsak učitelj in vsaka učiteljica ima že po svojem poklicu brez ozira na § 54. drž. šol. zakona dolžnost, da skrbi za ugled svojega stanu in za izdatnost svojega delovanja kot odgojitelja, oziroma odgojiteljice. (Primerjaj § 118. dokončnega šol. in učnega reda, ki nam obenem zagotavlja tudi varstvo in zaščito šolskih oblasti.)
Besede mičejo —zgledi vlečejo! Nikjer tako kakor pri vzgoji ne prihaja ta resnica do veljave.
Zato: tvoje življenje bodi čisto in ne-omadeževano, da stojiš pred mladino sam kot najlepši zgled. Ostani zvest svojim nazorom, svojim načelom, ne obračaj vetra po plašču, bodi značaj, da moreš vzgajati značaje! v(Ploskanje.)
Šola naj stoji daleč stran od politiških borb in viharjev.
Šola je kraljica duš, ki naj objema s svojo blagodatjo vse ljudi in vse stanove v enaki meri, vsem isti neizčrpni vrelec duševnih kreposti! V šoli naj se dvigajo kulturni zakladi, da se ob njih razvijajo duševne moči — politika pa od šole stran, in sicer vsaka politika, tako liberalna kakor klerikalna! Mi nečemo fanatikov, hočemo pametnih ljudi, ki naj sodijo in mislijo s svojo glavo! Z lastnim preudarkom si bodo potem sami delali „vero in postave" tako, da bo uresničena beseda Prešernova: „Ljudje vsi bratje, bratje vsi narodi!"
Volja je najvišja moč. Storiti in delati hočem dobro zaradi dobrega, lepo zaradi lepega. V ospredju ne stoj lastna oseba. Skupna korist bodi vzvod mojim dejanjem. Ne stori nikomur ničesar, kar nečeš, da ti drugi ne stori!
Duševne sile se razvijajo z uvajanjem v razumevanje naših kulturnih zahtev in našega kulturnega življenja. To je vzgojna naloga šole. (Klici: Tako je.)
Mi smo že 1. 1908. na XX. skupščini Zaveze v Gorici poudarili to-le: „Z imenovanim zakonom (iz 1. 1869.) je dana vsem narodom in vsem stanovom prilika in dolžnost, da se dvignejo duševno in s tem tudi na gospodarskem polju ter se usposobijo za plemenito tekmovanje na kulturnem in gospodarskem polju. Kako se naj ta splošna sredstva porazdele med posamezne narode in stanove, to je delo njihovih zahtev in potreb, to je razdelitev splošnega načrta v podrobnosti, ki naj dviga dele k celoti, od-stranja razlike in zapreke ter naravnava vsa pota do moralne in materialne blaginje. To je naš smoter na zemlji". — Torej isto, kar v bistvu zahteva prej navedeni citat Pestalozzijev. — Nadalje smo rekli tedaj: „In ako imajo vse množice našega ljudstva, kakor so že različne po poklicih in opra-
vilih, po zmožnosti in individualnosti, kaj skupnega, je ta skupnost gotovo šola... Mi učitelji in učiteljice nečemo in ne dopustimo, da bi se ponižala šola v družbo tej ali oni politiški stranki, temu ali onemu naziranju, ki kjerkoli in kadarkoli slučajno prevladuje in vleče nerazsodne množice za seboj. Ne! Šola bodi za ljudstvo!"
Zakaj ponavljam te besede? Zato, da dokažem, da se naši nazori ne menjujejo, temveč da ostajajo včeraj in danes isti, ker imajo trden temelj v pravem pojmovanju vzgojne naloge ljudske šole in v pravem pojmovanju § 1. drž. šol. zakona. Če kdo govori drugače, povejte mu v lice, da laže! (Klici: Res je.)
§ 1. drž. šol. zakona nam daje pravico zahtevati to-le: Naše ljudstvo naj samo ne dela in ne trpi, ampak naj tudi živi in uživa, ker je tudi naše ljudstvo skupina vrlih ljudi in državljanov!
Hočemo vzgojo volje! Otrok naj postane nravno misleč in socialno čuteč in delajoč človek. Smoter mu je popolnost v nravnem in socialnem pogledu. Večno gibanje, večno snovanje mu je sredstvo, ki ga dovaja k popolnosti, a ga nikoli ne dovede do nje, ker se tudi popolnost izpo-polnuje z razvojem njegovih duševnih sil. Večna nezadovoljnost je produkt inteligence duha, a je obenem motor, ki žene človeka preko premaganih naporov do novega dela, ki stremi za izboljšanjem vladajočih razmer. Vse to večno gibanje, to gibljivo morje duševnih sil se zrcali v kulturi, ki ji daje vsaka doba svoje lice in ki je obratno zrcalo svoje dobe.
Ne mehkužnosti, sanjavosti, opiranja na vidne in nevidne moči, ampak trdne volje je treba, ki zbudi v človeku samozavest in mu da vero v samega sebe: ničesar ne zahtevam od tebe, česar bi ne zmogel! — Iz samozavesti in iz vere v samega sebe se razvije spoštovanje lastne osebnosti in lastne zmožnosti, zato ne more biti hlapčevanja, potuhnjenosti in klečeplazenja tam, kjer spoštuje človek samega sebe. Tako spoštovanje samega sebe ni bahaštvo, temveč je pravična cenitev lastne vrednosti, ki opravičuje vsakogar do vseh utemeljenih in upravičenih zahtev, torej tudi do enakopravnega izvrševanja vseh zakonitih določil. Z vzgojo duševnih moči in z njih razvojem je padla razlika med ljudmi, je padlo poniževanje in povzdigovanje enega nad drugim: demokratizem je razdrl meje in zapisal vsakomur izmed nas na čelo najlepše ime: človek! (Burno pritrjevanje.)
Iz volje se rodi moč, duševna moč, tista moč, ki ne pozna resignacije in plaš-ljivosti. Iz otrok hočemo svobodnih mož, ki zagovarjajo pravico in resnico, četudi v lastno škodo. Tako se iz volje in moči razvije, utrdi, ustanovi v človeku značaj, ki je odlika možu in ženi, pridobljena s svojim delom, dragocena krona vzgojnega dela ljudske šole! Takega si mislim vrlega človeka. Vsak posameznik bodi Jurčičev junak, ki kliče svojemu sosedu s ponosno samozavestjo:
Trd bodi, neizprosen, mož jeklen, kadar braniti je časti in pravde narodu in jeziku svojemu! —
Tako stoji vsak posameznik, ki je del skupnosti, tako stoji skupnost, ki je sestava posameznikov: Vsakomur pravico in čast, ki mu gre; nikomur krivice, nikomur dobrot na škodo drugemu!
To je orožje, ki ga daje po določbah § 1. drž. šol. zak. ljudska šola mladini na pot, na boj z življenjem!
A kdor hoče vzgajati tako, mora biti v tem smislu vzgojen sam! (Odobravanje.)
Sklep.
Govoriti bi se dala še o tem; povedati bi se tudi dalo, kako se ta teorija izvaja v praksi. O tem pa se nisem namenil razpravljati, zato prehajam h koncu.
Slovensko napredno učiteljstvo je moralo že neštetokrat slišati sovražnikovo očitanje, kako prav nič ne umeva svoje vzgojne naloge, kako stoji v nasprotju zlasti s tisto točko § 1. drž. šol. zakona, ki govori o nravno-verski vzgoji. Smatral sem za svojo dolžnost, da enkrat pošteno in odkrito odgovorim temu očitanju. Upam, da sem ga izpodbil tako, da tega očitanja danes ni več. Zdelo se mi je pa to potrebno zlasti še zategadelj, da se tudi prijatelji natančno poznamo med seboj, da se bo delo slovenskega naprednega učiteljstva prav cenilo in — spoštovalo in da bodo nam prijazne oči gledale v šoli še kaj več nego samo navadno učilnico, da bodo umevale njeno delo, ki sloni v potrebah ljudstva in ki ima svoj smoter v sreči otroka, človeka, državljana!
Naše plačilo je, da se prekletstvo iz-preminja v blagoslov.
Samo še eno vprašanje: Ali slovensko napredno učiteljstvo ve, kaj hoče, in dela, kar hoče § 1. drž. šol. zakona, ki smo si ga sedaj ogledali od vseh strani?
Roko na srce in odgovorimo kratko in jasno: Da! — (Več minut trajajoče burno ploskanje.)

Priporočamo našim gospodinjam pravi
kavni pridatek z tovarniško znamko :kavni mlinček:
>1 >X> n, T1161,1Î : 8 n.
iz zagrebške tovarne.
Torirnilk» istmlo.

18
Učiteljska tiskarna
I-■ b ■ v Ljubljani
r. z. z o. z.
Šolske tiskovine
za šolsko leto 1910/11 so vse pripravljene.
Jele so se že razpošiljati onim šolam, ki so jih dosedaj naročile.
Vsako naročilo se izvrši naj-vestnejše in kolikor mogoče hitro.
Slavna šolska vodstva, ozir. slavne krajne šolske svete prosimo, da blagovolijo poslati svoja naročila čim prej, da jih moremo izvršiti pravočasno.
Ob začetku šolskega leta je težko ustreči vsem naenkrat!
Svoji k svojim!
10-4

fee) <5>5i<e)
mm
Naznanilo.
Tem potom se naznanja, da se bode tvrdka Jernej Bahovec, trgovina s papirjem nadaljevala, ter se priporočamo nadaljne naklonjenosti.	3_x
Jernej Bahovčevi dediči.
• | dobe, ohranijo dotični, ki namesto kave, čaja, kakao, sladne kave, Puro, Somatose, 1 ? Sanatogena, redilnih soli, mesnih izvlečkov, juhinih začimb, otroških mok itd.
Kri Moč! Zdravje!
— pijejo Sladin. Pri tem si prihranijo mnogo denarja pri gospodinjstvu, kakor tudi na sladkorju in mleku. Ta vesela in gospodarsko velevažna vest oznanja še sledeče: Vsem, ki se čutijo slabe in bolehne in hočejo okrepiti svoje telo, doječim materam, dojkam in dojenčkom, ki se ne hranijo z materinim s mlekom, priporočamo Sladin, to je dr. pl. Trnkdczi-ja sladni čaj. En zavoj, ¡4 kg vsebine, velja 50 v, se dobi povsod. Po pošti najmanj 5 zavojev iz
f glavne zaloge lekarnarja pl. Trnk6czy-ja v Ljubljani, Kranjsko. Sladin je najbolj prirodno redilno živilo. Prekaša na dobroti in ceni vsa druga tovarniško izdelana redilna živila. 12—7 Na tisoče zahvalnih pisem potrjajo to.
JULIJA ŠTOR LjublJ'ana> Prešernova ul. 5.
Največja zaloga moških, damskih in otroških čevljev, čevljev za lawn-tennis in pristnih
| goisserskih gorskih čevljev.
Elegantna in jako skrbna izvršitev po vseh cenah.
Josipina Herrisch
Ljubljana, Židovska ulica 7
priporoča svojo bogato zalogo čevljev, gamaš in galoš po najnižji ceni. 26—8 — Zunanja naročila se točno izvršujejo. —
Pomlad-poletje 1910! Pišite po vzorce!
V. J. Havliček a bratr
v
Podëbradech na Češkem
izvozna hiša ustan. 1887. priporoča v izvrstni in priznani kakovosti	26—18
Razprodaja
po znatno znlžanik cenah. Vzorci poštnine prosto.
flcfanl/i volnenega blaga pralne svile UoidllKI sukna _ delenov.
Havliëkove tkanine, damaste, žepne robce, brtsalke, namizne in kavne garnitare.
Tu dobite najboljše. 1 kos Havlickove tkanine „Kre-tuše" 23 m za 16 kron.
1 kos Havlickove tkanine 15 m 10 kron 50 vin.
1 zavoj 40 m ostankov letnih in zimskih okusno
združenih od 2-8 m za 18 K. Od teh ne pošiljam vzorcev. Le pri nas vse dobro.
Ozirajte se na tvrdke, ki objavljajo svoje oglase v Učiteljskem Tovarišu.
03 p
u
os >
o
-M
00
>m
t*
06 4-3 03
C? 0
cs
0) >
C?
z
iSiiillpillii Ilgiggggg
I ¡Mi [ ¡P iflf
i	|pp|		sil	
H				1
	S		¡¡¡j	
o
0
o<
(D 3
►d ©
o<
o
a
o<
(D d
A. Drelse
Ljubljana
Priporoča se slavnemu občinstvu in cenjenemu ueiteljstvu v naročilo na
štedilna ognjišča in peči
preprosto in najfineje izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih kar najbolj strokovnjaški, zanesljivo in trpežno po najnižjih cenah. Zupniščem, samostanom in šolani znaten popust. — Mnogokrat odlikovan. — Ilustrovani ceniki so na razpolago.	46—25
V Učiteljski tiskarni je izšla in se dobiva priročna
knjiga za učitelje
Zgodovinske učne slike za višjo stopnjo ljudskih šol.
Priredil Fran Marolt, učitelj na III. m. d. ljudski šoli v Ljubljani.
Cena 2 K, s poštnino 20 vin. več. - Lepo in pregledno knjigo priporočamo vsemu učiteljstvu. -
10-2
Ustanovljena 1. 1882. — Telelon št. 185 Poštne hranilnice na račun štev. 828.405 Ogrska poštna hranilnica štev. 19.864
Kmetska posojilnica ljubljanske okolice
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Ljubljana,Dunajska cesta 18
v lastnem zadružnem domu
je imela koncem leta 1909 denarnega prometa K 83,116.121-11 upravnega premoženja K 20.775.510-59
obrestuje hranilne vloge
p° 41|2°|o
brez vsakega odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za vložnike. Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim pro-:: metom in jih obrestuje od dne vloge do dne dviga. :; Stanje hranilnih vlog nad K 20,000.000.	Rezervni zaklad K 400.000.
Posojuje na zemljišča po 51/4°/o z IV2O/0 na amortizacijo ali pa po 5'/4°/o brez amortizacije;
na menice po 6°/o.
Posojilnica sprejema tudi vsak drugi načrt glede amortizovanja dolga. URADNE URE: vsaki dan od 8.—12. in od 3.—4. izven nedelj in praznikov
: Olje proti prahu :
priznano najboljše prodaja
v Ljubljani,
Prva kranjska tovarna oljnatih barv, firnežev, lakov In steklarskega kleja.
Zahtevajte cenike 1 52—24

Ljubljana, Dunajska cesta 13
priporoča svojo bogato zalogo 52-30 stekla, porcelana, svetilk, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, kakor tudi aparate
za fizikatične poizkušnje. Prevzema vsa v to stroko spadajoča dela.
Popolna razprodaja!
Ker je nastal v moji trgovini požar ter je zaraditega blago nekoliko pokvarjeno, prodajam vse v moji trgovini se nahajajoče blago, kakor: klobuke, slamnike, trakove, otroške čepice, damske športne kape, svilo, rokavice, pasove iz elastike, igle in drugo za vsako ceno, dokler je kaj zaloge.
Obilnega obiska prosi	44—23
Mi nk a Horvat
Sv. Jakoba trg. Bahovčeva hiša.
MMMEEMMMBMm
Nizke cene elegantna oblika velika trpežnost
so lastnosti, ki jih ima
! obuvalo !
češke tvrdke
V. Havel v Blatni
(južno Češko). 52—15
Cenik, v katerem je navedeno podrobno navodilo za jemanje mere, pošljem takoj franko.
Definitivnim učiteljem dovoljujem na . •. željo male mesečne obroke. . • .
Nepriležno blago rad zam enim!
Poprave črevljev se izvršujejo kar naj-:::::,■::::,skrbneje.
Illllllllllllllllllllilllll
V WWW
Odlikovana
40-18
Prva kranjska tvorniea klavirjev
Ljubljana, Hilšerjeva ulica št, 5 blizu Gradišča
Rudolf A. Warblnek
priporoča svoje prve vrste, za vsa podnebja solidno narejene planine, klavirje in harmonije tudi samoigralne
za gotov denar, na delna odplačila ali naposodo.
Poprave in uglaševanja se izvršujejo točno in najceneje.
Največja tvornica na jugu Avstrije.
Jamstvo 6 let, Eksport v vse dežele.
J. J3X
Ljubljana
Dunajska cesta
kolesa in pisalni stroji.
:•: 46—26
Fr. Burger
Spodnja Šiška pri Ljubljani parotovarna lesnih izdelkov in vseh v mizarsko stroko spad^joeih del.
Specialnost:
Šolske klopi
najnovejših modelov in vse druge šolske oprave.
Izvršitev solidna, vestna iu natančna. Cene nizke.
52—28
sUszla-d-Išče oTolel^: O. Bernatovic,
52-19
"sr Xjj-u.ToloarLi, na Mestnem trgria. št. 5 prodaja zaradi ogromne izbere konfekcije za dame, gospode, deklice, dečke in otroke pod vsako ceno brez konkurence.
35-24
Kamnoseški izdelki iz marmorja za cerkvene in pohištvene oprave spominki iz marmorja, granita ali sije-nita, apno živo in ugašeno se dobi pri
alojziju vodniku
= kamenarskem mojstru =
= Ljubljana = Kolodvorska = ulica =
Modna in športna trgovina
Svilnato blago, baržuni, pliši in ten-čice, čipkasto blago, čipke, vložki, svilnate vezenine, Jabots, fichus, damski ovratniki in kravate, svilnati in baržunasti trakovi, pozamentrija, porte, žnore, resice, krepince, krepi in flori za žalovanje.
Šerpe iz svile in čipk.
Oprava za novorojenčke, posteljne podloge in odeje za vozičke, sukanec za šivanje, pletenje in vezenje. Dišave, mila in ustna voda. Narodne vezenine, zastave, trakovi in znaki i. t. d.	52—29
P. MAODIC, LJUBLJANA
Perilne, volnene in svilnate
bluze
spodnja krila iz batista, klota, listra in svile, hišne halje, predpasniki, vse vrste damskega perila, moderci, pasovi, rokavice, domači čevlji, galoše, nogavice, solčniki, dežniki, štrikane jope, čepice in gamaše za šport, žepni robci, kopalno perilo.
Posebni oddelek v I. nadstropju za damske klobuke, slamnike, oblike in vse nakitne predmete za klobuke, pajčolani, kitniearija in delavnica za moderniziranje klobukov, žalni klobuki vedno na skladišču i. t. d.
Nasproti glavne pošte.
Oddelek za gospode: Klobuki, cilindri, slamniki, čepice.
Srajce, spodnje hlače, spalne srajce, pred-prsniki, ovratniki, zapestnice, žepni robci, nogavice, rokavice, kravate, naramnice, podveze, dr. Jagrovo zdravstveno perilo, dežniki, dežni plašči, galoše, gamaše, odeje za potovanje, palice, ščetke za obleko, lase in zobe. Za turiste: pelerine, nahrbtnike, dokolenice, gamaše, plezalni čevlji, palice, vrvi, cepini, dereze, aluminijeve posode, thermos. Potrebščine za sankanje, lenis in lovce. — Sokolske potrebščine.
P
C/5
■o
O
5T <
3
(D
O
C/J< r-K
<T>
Učiteljska tiskarna priporoča sledeče knjige:
Učne načrte za Kranjsko za eno- in	K
dvorazrednice po........—'50
od tri- do osemrazrednice po . . .	—"60
Načela za obči načrt ponavljalne šole	—'25
Cesarska pesem, čveteroglasna . . .	—'14
Brunet, Telovadba, najnovejša izdaja	4-—
Adamič, Slava cesarju Francu Jožefu I.	4-—
Besedilo k Adamičevi spevoigri . . .	—'10
Štupar, O prvinah in spojinah . . .	1*50 Dr. E. Bretl, Kako si ohranimo zdrave
in trdne zobe........ .	—"20
Izvršilni predpis k dok. šol. in uč. redu	120
Učit. pokojninski zakon za Kranjsko	—-20
Mladinski spisi:
A. Rape: Mladini 1..................1"—
J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka I.	1 —
E. Gangl: Zbrani spisi za mladino I. .	1-—
A. fiape: Dane....................1"—
Telefon št. 118.
Postna hranilnica št. 76.307.
Učiteljska tiskarna
registrovana zadruga z omejenim jamstvom
Gradišče št. 4 Ljubljana Gradišče št. 4
priporoča si. krajnim šol. svetom, šol. vodstvom in učiteljstvu
uradne tiskovine Iz svoje zaloge
Ceniki se pošiljajo zastonj in franko. Tudi vse tiskovine za županstva ima tiskarna v zalogi.
Tiskarna sprejema vsa v tiskarsko in lito-grafsko stroko spadajoča dela ter jih izvrši točno, okusno in po solidnih cenah. Tiskanje muzikalij in časopisov.
Učiteljska tiskarna priporoča si. šol. vodstvom in gg. učiteljem razun vseh najnovejših tiskovin za ljudske in meščanske šole posebno:
Razne napise na lepenki. Vse vrste poštne tiskovine za šolsko uporaoo. Vse uradne in vse knjigovodstvene tiskovine za obrtno-nadaljevalne šole, prirejene po strok. učit. g. H. Podkrajšku. Vse tiskovine za otroške vrtce. Eazne mape za uradne spise, za šol. matico iz posameznih listov, za zbirko normalij itd. Spominske liste za dečke in deklice, izdane od Slovenske šolske matice. Podkladke, ovojni papir, pivnik, pisemski papir za šolsko uporabo.