Zgodovina graščakov. Gotovo 3e živi pri vas kak star mož, ki pomtii fase pred 1. 1848 Gotovo sfce tudi sliSali, ali pa vsaj ^itali, kako se je lakrat godilo kmetom! Bili so sužnji graSčakov — delavna živiaa. Saj so jih mncgo odgnali v tujino, zameniii, prodali. Nihče si ni bil svest svojega imetja. O5etu rodbine bilo je odkazano nekaj zemljišča. To je moral obdelovati, razven tega pa Se cd svojih pridelkov cdrajtovati desctino svojamu nemškemu gospodu. Ali to Se ni bilo vse. Vrhutega je moral Slovenec robotati ali tlaCaniti, vs&k teden je po vef dni d8!al na posestvu svojeg« gospodsrja, sara, .<¦> svojo družino ic uprego, A plačilo mu je bil ostri vslpetov bič po njegovih ledjih. Posestvo pa. na katerem je živela slovensk^ rodbina, ni bilo niti njegova last; ni ga smel brez graSčakovega dovoljenja zapustiti niti avojemu sinu. Vsak čas je graSčak posestvo lahko zthtevaJ nazaj in ubogega kmetskega trpina pa z usušeno ženico in nagimi črviči pognal po svetu. To se je navadno zgodilo takrat, če je posestvo bilo lepo obdelano, dobro gnojeno, s sadjem zasajeno in z vinsko trto cgrajeno Graščak je obdržal posestvo ali zase, ali pa ga je podaril kakemu Nemcu, ki ga je privedel s severnih krajev. Ubogi tlaCani opustili so pclagoma skrbneje obdelovanje. Rekli so: »Kar pojem in spijem to je moje, drugo pa nič, čemu bi ae mučil za grasčaka, zakaj naj ta izsesa iz me zadnjo kapljo krvi?« Ni cuda tedaj, da bersmo o pogostih lakctah, — kmet ni rad kaj več prideloval, saj so mu Se to betvo požrli nenasitni graSčaki! Če ni dal prcate volje, so mu pa ug ab.I-. Tako je nastalo poiaaBjkanje, osobko še pa tedaj, če je potegaila Se slabeja letina. Seveda je b-io to grašcaku malo mar, vzel je kmetu kar je irnel, ne cziraje 8e na to, da bo ta umiral cd gladu, grizel travo, mlel storžje in fcrastovo škorjo, da bi si napolail želodec Nsjhuje pa se je godilo slovenskim tla^anom, kadar so roorali nove graščinjke ceste delati tcr na visokih sfrminah tuji, neinSki gospodi trdce gicdove zidati z g!ob;kimi ječami za tiste slovenake siromske, ki se niso vselej slepo pokcrili svojim krutim trinogom in nečloveškim nj-h beriCem. Pravico je kmet le iskal pri svojein grsSčabn, ker ta mn je bil najvisji aodnik. GraSSaki sanii pn so žive!', kakor se jim je jjubilo. Mnogi iztned njih so bili pravi tolovaji, roparji, ki 80 kot jastrebi na okolico prežsli Sn napadali potnike, tr govce, jih oplenili in zisužnili, dokler se niso reSili z visoko odkupnino. Živeli so navadno jako osludoo! Nadiegovaii bo slovenAke žene, plenili slovenakts deklice (grcf Uch celjski in MLnarjev Jaaez) in jih osžruoiaii, poleai pa krohotsje zapDdili z grada. Siovenski kmet ni naSel nikjer pomoči, nikjer pravice; tudi duhovniki mu niso pomagali, ker so bili sami iz nemžkih krajev in nemškega rodu. Tako Dam pripoveduje zgodovinar Lapajne. Ali to so le majhne trobe iz turobne slovenake pretekijati. Grozao resnico bi nam Se le razodevali oni, ki 30 bili sami tako nesrečni, ki so obupno točili solze iu klicali Vaegamogočnega na osveto. Tlačan se je moral naučiti kianjati pred gospodo ia 8e bolj njegovim uradnikom doli do grajskega »Sribarja« in »valpta«. Štajerski slovenski podložaik je sleherni odgovor na gospodcvo vprašanje pričel zbesedami: »Zabralim za vpraSanje.« Pred graSčmskimi uradniki je imel grozovit in upravičen strah, saj }e bilo med njimi mnogo takih, ki so se bahali: »Jaz sem četrta božja oseba na zemlji.« Grasčaka je morai kmet bramti muh, drugi čakati pred vrati, če se je morebiti zljubilo gonpodu ga poilati po njuhanec (Snufep). Strahoma se je bližal gradu. »Bliže grada, bliže vraga.« Ko je kmet grad le zagledal, upadia mu je sr^nost, od daleč se je začel odkaSljevati, vaekavati v robec in ponižno snemati klobuk. Boječ ae je priplazil po stopnicah do kanclijskih vrat. Bojazljivo je potrkal, si s tresočo roko popravil razmrSene lase in čakal, da sc znotraj kdo zadere: herein! Gorje kmetu, če je naravaost povedal, ka| hoče in se ni najprvo ponižno zahvalil za vpraSanie. Slnven3ki kmet je moral mesto ostalih stanov dajati sinove v vojake. MeSčan in »gospod« sta b la tega krvnega davka pro3fa. D?, ti grsščaki, ki t=o jim bili ubogi slovenski kmetje msnj vredni cd živioe, ko bili tako prevzetni in oholi, da ao rekli: >Kinet naj z voli seno žre, a gospod naj ž Djim ravna kot z oslom.« Vcčigled vsemu temu vsplamtel je nazadnje tudi v naSem ponižnem kmetu srd in ker ni nsSel ntkjer drugje pomoči, skuaal si je pomagati sam. Takrat ao se razjarjeni dvignili nad svojim zatiralcem kraetje v avstrijakih deželah kot en mož ter zahtevali .svoje pravice. A tudi takrat je prevladala krivica nad zatirano pravico, graščak bogatin nad sircmskom kmetora. Zahtevali so samo svoja prava, kakor nam to poroča zgodovina. »Nismo grabili po tujera blsga, uego ie svoje blago smo hutuh zavarovuti. Hoteli sm siužiti ie enemu kralju, a ne sto gospodarjem.« Kljub temu jih je zadelo strafino maščevanje: 136 kmetov in 15 njihovih voditaijev so v Gradcu obesili, nataknili na kole in ra^trgali na čvetero. Nemški graSčaki so se Dotem rogali slovenskeina kmetu in se hvtiii i v robati pesmi, kako so jih uničevali. Pesem j» tako nedoatojna, da si je ne up?,mo- natisniti na tem mesta. Nahaja se v njej tudi zaani klic, s kojim so kmetje drug dragega vspodbujau': »leuhkup, 'eukkup ovoga gmajna.« Tako nesramno so se norčevali trinogi iz slevenskih kmetov-mučenikov. Kot nekak svareč opomin pred tem našim najkrutejSim sovražnikom naSega ljudstva, zapuatil aam je čas žalostne razvaline. ki aalik oaemoglim poSastim, posejani po grifiih Ba3e domoviae, Strlijo proti nebu. Drugi, Se žalostnejSi spomiai na ono dobo 80 posamezao stoječi križi, koje so postavili po 1. 1848 slovenski kraetje v zBameaje, da so tamkaj stale vislice, na katere so brez usmil-enja dsli obesiti vsakega podložnika, ki se je kaj protivil Beusmiljeaim in krivičnim graSčakovim naredbam. (Vislice ali krvava sedaija na Ibelovem.) Te križe so stavili slovenski trpiai, kmetje, da jim ostanejo glasno govoreče priče, da »tisoč tu in tisoč leži jim bratov zakopaaih v zemlji«, katere so pomorili oni, za koje so v »turSkih nadlogah« žrtvovali svojo srčno kri, katere so z lastnim truplom branili pred znn&njimi sovražniki. In vsikdar, kmet slovenski, kadar zazreS borai križ, naj se ti vzbudi čut, da ie to spomin na brezStevilne krivice, ki so jih tvoji predniki morali trpeti sto in stoletja.