Afganistan ima že tretjega kralja. DVA BRATA STA V ENEM TEDNU IZGUBILA KRALJEVSKO KRONO Vstaški glavar, prejšnji vodni nosač, je postal tretji afganistanski kralj v enem tednu. — Habibulah Kan je izbacnil vladarja, ki je sledil na prestolu svojemu bratu. LONDON, Anglija, 18. jan. — Afganistan je dobil svojega tretjega kralja v kratkem času enega led na včeraj zvečer, kot javljajo moskovska poročila iz Kabula. Novi kralj je Habibulah Kan, vstaški voditelj, kojega priimek "Bača Sakao" pomenja vodnega nosačaNjegov nastop je sledil odstopu Inajatu Jaha, starejšega brata Amanulaha, od katerega je dobil Inajatulah prestol pred enim tednom. Kljub dejstvu, da se ni govoric potrdilo iz nobenih virov, je bilo opaziti le malo nagnenja, da se d /omi o njih. Poročila iz New Delhi v Indiji so javljala, da se nahaja Bača Sakao v kontroli kabul-skega ozemlja. ; Na kratko povedano so bili dogodki očividno naslednii: Nastop Inajatulaha po odstopu Amanulaha ni pomiril vstaških voditeljev, ki so nadaljevali s svojo ofenzivo proti Kabulu, glavnem mestu, katero so pričeli oblegati v torek ob desetih zjutraj. Inajatulah'je obdržal le "arg" ali citadelo ter i-mel le majhno silo na razpolago. Vstaški voditelj je konečno zavzel kraljevo residenco in Inajatulah so je odpovedal prestolu proti jamstvu varnosti zanj in njegovo družino. Popolen red je prevladoval včeraj v Kabulu in inozemska poslaništva, misij oni in naprave so bile zajamčene od vstasev, koj ih stališče napram mo-zemcem je popolnoma prijateljsko. Noben moče m ec ni bil poškodovan tekom bojev, ki so bili včasih zelo težki. Trgi so odprti ter poslujejo. Vse vladne čete se niso udale, vendar pa se je glasilo, da vztraja par osamljenih oddelkov v utrjenih postojankah. Vstaši so zavzeli aerodrom, glavne artilerijske točke ter precejšnjo množino lopov in municije. Oddelki vstašev patrulirajo po cestah kot policija. Poročila niso kazala, če je Inajatulah zapustil Kabul in kam bo odšel ter kedaj. Iz New Delhija se je izvedelo, da je zavzel Amanulah svoj glavni stan v Kandarah, kjer se nahaja kraljica Surija. V Kandarah je baje razvil kraljevske zastave, ter izvaja gotovo mero kontrole nacf mestom, kar razlagajo nekateri kot znak možne želje, da dobi zopet svoj prestol ter se posluži mesta kot baze za svoje operacije proti vstašem. NACIJONALISTNIČNA KITAJSKA JE DOBILA NOVO ARMADO V novi načrt sta vključena tudi Mukden in Peking. Stalna armada bo štela nekaj nad sedemsto tisoč vojakov. — Stroški bodo znašali dvesto milijonov dolarjev. NANKING, Kitajska, 18. januarja. — Na konferenci za razoroženje Kitajske so prišli do zaključka, da je treba zaenkrat zmanjšati kitajske armado na polovico, kakorhitro bodo pa dovoljevale razmere, bo še bolj zmanjšana. Kitajska bo razdeljena v šest vojaških okrajev: Nanking, Lo-yang, Wuhan, Peking, Mukden in južna Kitajska. ba. GEN. BOOTH SE BO NAJBRŽ MORAL UDATI Booth bo najbrž opustil svoje mesto. — Nudil pa bo skorogotovo "pasivni odpor" novemu režimu, ki bo pričel vladati. LOXDOX, Anglija. 18. januarja. Povečalo st> jo število porodil, da po general IJootl) brez postavnega boja. izročil svojo ssilo, dano nra 1. 1012 in da bo dovolil drugemu, da bo imenovan na mesto vrhovnega, poveljnika Salvation armad; I>ruga poročila pet so kazala, da ho .spre j vi politiko pasi vnega odpora. ko ne bo hotel podpisati listine, katere mu bodo predložili. Daily Kxprcss je rekel, da bo premera! tudi avtoriziral banke, da izplačajo le čeke. katere V) od o podpisali v njegovem imenu njegovi zastopniki. Daily Xews je rt^kel, da je neki prijatelj generala objavil, da "nima slednji nobenega namena obrniti .se na sodišča. Medtem pa je pričel visoki svet s pripravami, da. Lzivoli novega vr-11 ovn e.ga po v«* I j u ik a. Poveljnico Evangeline Booth in komisarja Iliggmsa najbolj pogosto omenja v zvezi r> to volitvijo. Poveljnea Booth je sestra generala. Vodila je opozicijo proti 'njegovi kontroli ter je baije pripravljena sprejeti urad. Komiisar iriggins se danes ma-lodane ubil. ko je njegov avtomobil kolijdiral s trnkom, ko se je peljal k posvetovanju. C AR AC AC, Venezuela. IS. Jan. List Universal pravi, da je bilo mrtvih ijudi dobljenih iz razvalin mesta Ciimana, katerega je včeraj zjutraj obiskal ipotres. Število poškodovanih ni še znano. G-ovenner Cumane je poslal brezžično brzojavno sporočilo predsedniku Gomezu ter rekel, da je potres, ki se je pripetil ob sedmih zjutraj, uničil vsako poslopje v mestu. Kekel je nadalje, da je ne-broj žrtev ter prosil za zdravnike, medicine in živila Vlada je poslala parnike in druge ladje v prizadeto ozemlje, z vsemi potrebščinami. Cumana je mesto kakih 15,000 prebivbalcev zalivu Carlaco, pri ustju Mangana res reke. 3Iesto ima kolegij in eksportno trgovino za živino, kože, posušeno meso, slane ribe in druge potrebščine. Važen iposeil je lov na bisere. Cumana je najstarejše, od Evropejcev zgrajeno mesto na južnem kontinentu. Ustanovljeno je bi'3 kot Nuevo Toledo krog leta 1520. Pr >d vojno za oproščenje je imelo več kot 30,000 prebivalcev. To mesto je dalo svoje ime prejšnji državi Cumana. Curtis najel veliko stanovanje. WASIIIGTON. D. C., 18. jan. — y-cftiko -stanovanje v nekem hotelu, pet blokov od Bele hiše, bo dom novo izvoljenega podpredsednika Ourtisa, bo bo prevzel sv j urad. Stanovamje bo obstajalo iz desetih .sob. Mrs-. Edward Cann, seistra podpredsednika, bo njegova gospodinja. Zopet dosmrtna obsodba. MA.YISTIQUE, Mieli., 18. jan. Včeraj je bil zopet }>osIan v do-wmrt.no ječo neki mož radi kršenja prohibicijske (Kt.stave. Tonv Fapiš je bil spoznam krivim po enournem posvetovanju porote v okrajnem »odiščii. Ker jT> bil še štirikrat- obsojeni radi stičnih pre-•rreh, jo imoralo sodišče avtomati« i no proglasiti dosmrtno ječo, na I temelju prismojene michiganske i postave. Helen Wills ne bo kuhala. v BERKELTY, CaL, 18. jan. — Tennis igrišče bo videlo večkrat Heleno Wills kot pa kuhinja, kc se bo poročila. Miss Wills je povedala pri jate IMcam. da bo na dal jeva Ja s tek movanjem in da se me bo v .sled te ga posebno brigala za kuhinjo, tu di ne po rporoki. Morilec dečka obsojen n< smrt. Peter Kudzinowski, ki je bi mslužben pri Lackawanna železni ci kot "prožni delavec, je bii oc sodnika Eagana v Jersey City ab sojen na smrt v električnem sto Ju. Kudzinowski je bil pred pa dnevi spoznan krivim, da je umo ril sedemletnega Joe Storeltija. ROJAKI. NAROČAJTE SE Nj "QLAJ3 NARODA*** NAJVEČ JI SLOVENSKI DNEVNI1 V AMERIKI. 25 UBITIH V POTRESU Pet in dvajset ljudi je bilo ubitih in nebroj poškodovanih, ko je potres opustošil staro mesto v Venezueli.1 VAŽNI ZGODOVINSKI KRAJI V NOVI PAPEŠKI DRŽAVI Nova papeška država bo obsegala zgodovinske kraje. — Nanovo rojena dežela, obsega ječa ^ 15,000 duš, pomen ja le ostanek prejšnje drr~-žave. — Prebivalci niso niti malo interesirani. RIM, Italija, 18. jafu — Nova država bo rojena v Evropi, ko bo dovršen dogovor med Vatikanom in italijansko vlado. / Armada bo imela 6-") divizij, ki bodo šteje 715.000 mož. Stroški za vzdrževanje armade bodo znašali $192,000,000.* Pri konferenci je bil navzoč tudi finančni minister Sooner. Imenovana je bila posebna komisija, kateri bo podrejeno odpuščanje, penzijoniranje in vežbanje vojakov. TOKIO, Japonska, IS. jan. — Japonski zunanji minister je objavil. da je sklenjena med Kitajsko in Japonsko carinika pogodba. Japonska je bila zadnja velesila, ki je priznala carinsko avtonomijo Japonske. Italija dala starišem prednostne mesto. RIM, Italija. 18. januarja. — Kabinet j<* odobril odredbe, ki c>e }»eeago z domačimi zadevami in ko-jih namern j<* pospeševati velike družine v Italiji. Odobrene odredbe vključujejo naslednje stvari: — Prednost je treba dajati poročenim osebam otroci pred dvojicami broz otrok ali sanici pri podelitvi vlafdmb služb. — Isto prednost je treba dajati pri podeljevanju stanovanj, zgrajenih z vladno podporo. Pri'vatmi delodajalei morajo dati bodočim materam en mesec počitnic pred rojyivom otroka ter za isto »dobo pozneje. Graf Zeppelin bo poletel v Egipt. Mi IE DRI OI ESI IA FEfX. Nemčija, 18. januarja. — Prihodnji važnejši polet tranisatlantiškega zrakoplova Graf Zeppelin bo šel preko piramid v Egiptu in v sveto deželo. Polet se bo završil koncem meseca februarja. RAZDOBJE TELEVIZIJE m KRALJEVA BOLEZEN Kralj zavživa lahko sam jedi. — Tek se je izboljšal, in kraljico ga lahko bolj pogosto obišče. — Peturno spanje je pomagalo Fochu. Lr»XIX>\\ Anglija. 18. jan. — Zadovoljiv napredek v okrevanju kralja Jurija je bil objavljen včeraj ter je bil vzdržan tudi danes, kot se je glasilo v oficijelni obja-vi. — Kralju se je tek na značilen način izboljšal, je sporočil danes Daily Mail ter se glasi, da jra ni treba več pitati. On dalj časa spi, a mu ni še dovoljeno čitati. Kraljiea Mary ga obišče "pogosto, a njeni obiski so omejeni iv vsakem slučaju na deset minut. PAIilZ. Francija. 18. jan. — Maršal Ferdinand Foch je j)Oei-val dobro včeraj zvečer ter Ispal pet ur brez dušeče krize, kot so objavili danes njegovi zdravniki. Sest zdravnikov, ki zdravijo prejšnjega vrhovnega poveljnika za vozniških armad, bo v stanu o-značitn danes zvčeer smer, katero bo vzelo stanje radi uremije. Srčna akcija pa 'bo še vedno glavni vir vznemirjenja. Bulet in, izdan danes zjutraj, je rekel: — M a j lino izboljšanje je opaziva v stanju srca in ledvic. Georges Clemeneeau, vojnočas-ni ministrski predsednik, je da-praktično okreval od napada gri pe. Nov kabinet v Albaniji. - TTRAKA. Albanija, 18. jan. — Kosta ivotta. ki je pred kratkim resigniral kot ministrski predsednik, je sestavil aiov 'kalbinet, z eoo samo izprem<.^smbo v *osobju. ■ » jT'/.'i -M .'l-Ci Združenih državah so že naprodaj radio-aparati, ki ^o tako o-premljeni, da človek tudi vidi dot i en ik a. ki govori oziroma igra za radio. Aparati so sedaj seveda še razmeroma dragi, toda kmalu bodo .padli v ceni. Kot eden prvih si ga je nabavil Florenz Ziegfield (na desni) znani aiewyoraki 'gledališki pod- . - jetnik, — * • . • , - : DENARNA NAKAZILA Z!a Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo ,nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Din. v Jugoslavijo 600 1,000 2,500 5,000 10,0 »0 $ 9.30 18.40 45.75 90.50 $180.00 v Italijo Lir 100 ......................$ 5.75 " 200 ......................$11.30 " 300 ......................$16.80 " 500 ......................$27.40 " 1000 ..4................$54.25 8tranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsleil sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižati pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. H p\is iša ^ Pristojbina znaša d^d&j za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo večjih zneskov kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam ep »razumete glede način* nakazila. izplačila po poŠti ao redno izvr&ena v dveh do treh tednik "NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA, PRISTOJBINO $1.—." 3AKSER STATE BANK |2 CORTLANDT STBEET, NEW TORE, N. 3L Telephone: Barclay 0380 mmm 11 GLAS NARODA F^^l Za pot leta.....$3.00 g V-/I 11 M J JLI^/ * ^ A. M ■ mJ\# ■ M j m a Iwraed every day except Sunday« | Za New York celo leto - $7.00 | ^^ ^^ ^^ ^^ I and legal Holidays. ^Zn i ioMimtTQceiofeto >;.oo |_ Lisi ,!ovei,skih delavcev V Ameriki. | | rELEFON: BARCLAY 6189________Entered as Second Class Matter, September 2171903, at the" Po^ t "office at New~York7 N. Y.^ndeTAcTof Congress of March 3, 1879 ^TELEFON: BARCLAY 6189 N0L16LZ ŽTEV 16 NEW YQRK' SATURDAY JAN UARY 19, 1929. — SOBOTA, 19. JANUARJA 1929. -— — ^VQLUME XXXVnr— I^TNIK~XXX^L KULT NAGOTE 1 V PARIZU ——— j Moški in ženske se slečejo, da se solnčijo v zim- ' skem soinčnem svitu. — Zdravilo proti mestnim ] boleznim. < PARIZ, Francija, 18. jan. — ' Pozornost 'policije je bila obrnjena danes u in tu vodi aktivnost- naturalist o v ne koledar, pač pa toplomer. Do-,1 sedaj ni bilo opaziti se nobenega |1 policijskega vmešavanja. i ) Kolonija vključuje par navdu- : šenih pristašev, -ki stanujejo v ru«ri pa .so trgovci J iz Pariza, uslužbenci, stenogra-/ finje in druge ženske, ki 7,lete ven na prosto, kadarkoli dovolita čas in vreme. I' ^ l k Po vejretarskem hmču slečejo ' naturalist i svoje obleke ter ostanejo 'Zifnaj, dekler dovoli to soln- ; ee. — | Proti avtomobilskim plinom, tvorniškemu dimu in drugi nosna-gi, ki polni o-zračje Pariz,a so te I vaje na solncu najbol.jše proti-Hredstvo. — je f>oja-snil štno-pra |>olLci.iske«ra dogovora v liio Doro, Afrika. Xova papeška država, ki bo ustvarjena, na temelju dogovora, obsega majhno ozemlje v neposredni bližini Vatikana, s prebivalstvom 15.000 duš. Državica bo zavzemala približno polovico obsega vojvodinje Monako, ki ima osem kvadratnih deve okraja. Papeška država bo imela obširna tla v Sachet t i smrekovem di>ore za konservativno stranko ' ■ -" Smrt svetogorske planinske grče. Ob prihodu novega leta >o pokopali na tsvetogorsikem pokopališču 91 let starega Janeza Brena. znano kmečko korenino iz Rovia pod Sveto goro. Rajni je bil mel mnogoštevilnim!! planinarji, ki tako radi in ipogt>sto posečajo to priljubljeno zasavsko točko, zelo po znan. Kljub devetim križem. k> mru jih je naložilo že lansko l>to, je bit rniož še vedno čil in zdrav. Dva uboja na Dravskem polja. Xa "Sv. Štefana je bilo tudi pri Sv. Marjeti in v Prepc-ljah v šent-jaški fari veselo. Pri gostilničarju Domanjku so plesali na harmoniko. ki je privabila taidi fante iz frnič. Ti .so daleč -okrog znan:, da živi in korajžni. In šmarieiki fantje so za<čeli kmalu ugibati, kdaj .se bodo Trničanje zravsali. Najprej ko si grozili sami med seboj z noži, potem pa je prišlo do nesreče. Posestnikov Sin Jožef Pese? iz Trnič je namreč ■sunil z nožem svojega tovariša Miho Kal-čiča vrat ter mu prerenal glavno žilo odvodnico, da je bil že čez nekaj minut hladen, kakor sočutno pravijo v a šč an je. Skoraj 'prav takrat je ubil v Prepoljah neki hlapce, 'ki je tudi iz Trnič. ]>ose>stnrkova sina p. d. Loštrekovega, ki je prišel iz Zla-tolič v Prepolje na zaibavo ter mimogrede stopil tudi pod okno svojega dekleta. Razgretega vasovalca je strastni rival udaril od zadaj ne kolikokrat tako močno po glavi, da mu je prebil možgansko kost. Orožniki iz Kač so ]xmoči aretirali ubijaica in uvedli strogo preiskavo, obe strupi i pa sta bili obdncrrani. Žalostno je. a resnično, da še vedno nekateri zab ran.ju jejo in o-virajo raznim kulturnim društvom delovanje, ki ima namen izobraževati odraslo mladino in jo zbirati na dostojnih veselicah. Krani dobi prvo konjsko mesnico. Pcdjcitnik LeojK)ld Lenardič "bo preuredil svojo garažo v novi stanovanjski hiši na vrhu Jelenevo-ga klanca v prostore za konjsko mesnico, katero bo prevzel in vodil neki mesar. Aretacija nevarnega vlomilca. Xa zadnji dan v preteklem letu je aretiral podnare-dnik Senica Ivama Javoraika, 24-letnega vlomilca. ki je bil že pred liovome-škim okrožnim sodiščem obsojen zaradi tatvine. Javornik se je potikal okrog pod napačnim imenom, -zadnji mesec pa je doibil delo .pri <}*>djetju iŠlograd, ki gradi tovarno na Gašteju. Prijavil se jo pod imenom Jože Bartll. Drugi dan je bil askontrran v Novo mesto, kjer Jbo moral presedeti še sta-ro kazen. Požar v Pesnici. V Pesnici nad .Mariborom je iz neznanih vzrokov nastal požar v skladišču mariborske t'vrdke Birg-maviT. Zgorela je velika zaloga sena, vredna okoli 400.000 Din. Velik det škode je krit z zavarovalnino. Tej tvrdki je že Lani zgorelo -skladišče v Mariboru in tudi v zimskem času. Preprečena smrtna nesreča železničarja. Z opoldanskim osebnim vlakom iz Ljtibljane se je pripeljal na kranjsko postajo Pran Slapar, ključavničar v železniških delavnicah v Ljubljani, namenjen služ beno v Tržič zaradi nekega popravila- Ko se je vlak ustavljal, je skočil Slapar iz vagona s prtljago vred na nasprotni strani. V visoko nameflem snegu se je. Slapar spofta'knil in padel na bližnjo tračnico. V tem so privolili mimo vagone tovornega "vlaka, ki so jih ravno. y »tem času premikali. Preden se je mogel Slapar rz-kobacati iz snega, ga je že zadelo prvo kolo. K sreči je pretečo nevarnost za ležečega Slaparja opazil železničar Mantin ŠJler, ki je zakričal in opozoril premika če, da si takoj zavrli vagon*. Prvi vagon pa je vendar zadel Slaparja v dlesno nogi© ter mu v gležnju zdrobil o w nekaj kosti. Da niso njegovi tova-liši "pravočasno opazili njegov anu-čen položaj žn takoj ustavili vagone. (bi ti brez dvqpna i*otegnili nesrečneža « seboj in ga zdrobili. Kanjenega Slaparja -so takoj prenesli v .nostajno poslopje, nato pa ga odpravili k železniškemu zdravniku, ki mu je nudil prvo pomoč. Sedaj se nahaja Slapar v do* niači oskrbi v Stražišču. Vladni svetnik Ignacij Fajdiga umrl, Umrl je vladni svetnik Ignacij Fajdiga, višji ravnatelj kranjske realne gimnazije v pokoju Pokoj nik se je rodil 1850 v Sobračih pri St. Vidu na Dolenjskem. Gimna zijske 'študije je dovršil v Ljubljani. visokošolske v Gradcu. Kot absolviran filozof, čigar stroki sta bili matematika in fizika, je nastopil prvo službeno mesto na real ki v Ljubljani. Nadalje je služboval «pd več let na gimnazijah v Trstu. Xovem mestu in v Ljubljani. Leta 1.007 je bil imenovan za gimnazijskega ravnatelja v Kranju. Xa gimnaziji v Kranju je rav-nateljfval v najbolj razburkanih časih. Zver^t narekiu in pravi oče dijašrvu je z občudovanja vredno energijo, odločnostjo in previdnostjo čuval svoj zavori posebno ob izbruhu svetovne vojne. Kako se je zavedal svojih narodnih dolž-nošti, se je živo pokazalo 1. 191-4-j ko je /uvedla oblast proti več dijakom preiskavo zaradi srbofil-stva in je tudi sam že }>ostal žrtev denuneijantov. A ukloniti ga ni mogel nihče. , Pokojnik je stopil v zasluženi pokoj leta 1024. Služboval je ]>ol-nih 46 let kot vgojitelj srednješolske mladine. Na tisoče učencev se hvaležnostjo in pijateto Neprecenljive so njegove zasluge aia področju šolstva in praktične pedagogike. Kot gimnazijski ravnatelj v Kranju je vzorno organiziral -svoj zavod ter mu -pridobil sloves, ki ga danees r upravičeno uživa, v svobodni dr- ' zavi. Pokojni ravnatelj Fajdiga se je po upokojitvi naselil a* Novem mestu, -ki se mu je zelo priljubilo že za <časa službovanja na novomeški gimnaziji in kjer si je tudi izbral tsvojo zve-sto 'življeusko dru- 1 žico iz ugledne Simoničeve dru- j zine. V svoji hiši pod 'kapiteljsko cerkvijo je užival -prekrasen razgled na ibliŽnjo okolico. Zadnja le- ; ta so mu odpovedale noge. Prepe-Ijavali so ga na izprehode v nalašč zanj napravljenem vozičku. Hudo bolan je preminul v svoji delovni sobi. Pustolovščine pod tujimi imeni. Nedavno se je nastanil v nekem litijskem hotelu možak, ki se je vpisal a' tujsko knjigo za Milana i Pečnika. Pričel se je zanimati za j razmere v raznih premožnejših hi- i Šah. Xa možaka je bilo ojiozorjeno litijsko orožništvo.. ki je obiskalo čudnega goda. Orožnikom se je zdelo vise njegovo vedenje zelo VELIKONOČNI IZLET s parnikom "PARIS" 15. MARCA 1929 Yl||H] SAMO 8 DNI V JUGOSLAVIJO ALI ITALIJO Prtljaga eekiraua do Ljubljane oziroma Trsta. Kot za vsak drugi, so preskrbljene tudi za ta izlet vse udobnosti. Pričakovati je velikega navala potnikov. Prvi zavzamejo vedno najboljše prostore. Zato priporočamo vsem: Preskrbite si takoj prostor. Za vsa uadaljna pojasnila se obrnite na: — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York, NT Y. .'.i. ■ -r t .'a?-' • • : ..'. ■ s Novice iz Slovenije. OLAS XABODA, 19. JAN. 19*29 j GLAS NARODA (8LOVENB DAILY) Owned and Published by SliOVENIC PUBLISHING COMPANY/ (A Corporation) frank 8ak«er, President Louia Benedik, Treasurer Place of business of the corporation and addressee of above offieera: P2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. 14 GLAS NARODA" (Voica of the People)___ IsruedEvery Day Except Sundays and Holidays._ Že, celo leto velja list ta Ameriko Za New York za celo leto -..$7.00 in Kanado _________________$6.00 Za pol leta ----------------- Za pol leta..............................&&-00 Za inozemstvo za celo leto ~~$7.00 Za četrt leta.....................1.50 Za pol leta ....................„.„.»..$3.50 8ubgcription yearly $6.00__ Advertisement on Agreement.___ "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemb nedelj *n praznikov. brer podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli poSiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.__, "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Barclay 6180. _ PO DESETIH LETIH Deseto obletnico ameriške prokibicije so praznovali na dva različna načina. (Jot o vi gospodje v Washingtomi in drugje so zatrjevali, ila je prohibieija popoln uspeli: da je suhaška x>ostava izborna. samo malo bolj nataiu-no in strogo bi jo bilo treba izvajati. Istočasno je pa bodoči predsednik Hoover objavil, da bo imenoval posebno komisijo, ki bo pretipala suhaski postavi obisti in jetra. Temu Hooverjevemu načrtu so pa že začeli nasprotovati nekateri skrajni suhači. Domnevali so namreč, da bo novi predsednik čež noč deželo popolnoma osušil, da bo 2/giial vse butlegarje in munšajnarje, pa če bi se moral v ta namen poslužiti vse armade in mornarice. Toda Hoover jih je že vnaprej posvaril in jim na-mignil, da ima drugačne namene. Že k ) je meseca avgusta sprejel republikansko nominacijo. je sicer označil prohibicijo kot plemenit poskus, v isti sapi pa pripomnil, da se v imenu prohibieije vrše velike nepostavnosvi in nerodnosti, katere bo treba na kak način odpraviti. Po njegovem mnenju je potrebna temeljita preiskava, da dožene fakta in vzroke teh nerodnosti ter najde način, kako bi se jih dalo odstraniti. Hoover najbrž ne bo storil ničesar za nasiljno uveljavi jen je prohibieije, dokler ne bo mogel predložiti narodu laktov, kaj pravzaprav ovira izveden je osemnajst-fza amendmeuta in Volsteadove postave. Kaj bodo preiskovali člani te komisije i Korupcijo prohibicijskih agentov in policije, prožnost postave, ki dovoljuje farmarjem delati pijačo, vtihotapljanje pijače v deželo, ali tajne distilerije, ki rastejo ko gobe po dežju? Ali bo dovoljeno nepristranskim in zmožnim možem, katere bo imenoval Hoover v komisijo, — če jih bo mogel najti, seved a — ali bo tem možem dovoljeno iti še globlje? Kaj če bi predočili posledice prohibieijske postave ter njeno pravo naturo ter prišli do zaključka, da določb postave ni mogoče izvajati f Kaj bi počel predsednik s takim poročilom? Ali bi ga predložil kongresu? To so stvari, katere bi tako suhači kot mokrači strašno radi vedeli. Imenovanje posebne komisije, ki naj bi dognala dejstva glede prohibieije, je skoro nepotrebno. Istotako nepotrebno kot če bi nam vsako jasno jutro profesorji astronomije pripovedovali, kdaj solnee vzhaja. V obeh slučajih je treba oči odpreti, pa človek vidi vse, kar hoče, in ni treba ne komisarjev in ne zvezdogle-dov. Dejstva, ki jih bo komisija začela šele iskati, so bila že zdavnaj zbrana in pojasnjena na tisoč načinov. IV Mr. Hoover misli, da bo kaj zaleglo, naj komisarji >.e enkrat zberejo ta dejstva, Suhači jih bodo vse jn'ej kot veseli. '• ♦ -h Splošna javnost si je že ustvarila o prohibieiji svojo trdno mnenje. i Izid nepristranske periskave bi bil z javnim mnenjem v popolnem soglasju. ■ ■■ ■ ■ '• "PROSFEEITETA" V KANADI Po vsej Kanadi krožijo lepaki sledeče vsebine: — Pozor, nezaposleni! Svarimo vas, da ne pridete to zimo v mesto Vancouver. Ne boste dobili niti dela, niti podpore. Uprava mesta je sklenila: 1) da ne bo plačevala nobene podpore in dajala nobene miloščine; 2) v skrajnem slučaju bodo dobili delo le najbolj potrebni domačini. Delo obstoji iz drobljenja kamna, čiščenja zeni-Ije, žaganja drv ter odvažanja blata. Poročeni dobe po d i ep 34 prenočišče Uprava mesta. Vancouver ' ' , t funiljivo, zasto so ga trdo prijeli. Mož je zašel v protislovja, nakar so ga povabili s seboj. Tam .so , jpoznali, da tiči pod imenom Mi-ana Pečnika nevarni tat in vlomilec Vek osi a v Oman. Po arelaeiji so jra oddali v ljubljanske sodne zat]K>re, kjer mu zidaj preiskujejo njegovo pisano življenje. Oman je presedel že 18 kazni in je adaj osumljen raznih delik tov. Pied meseci se je zg-odil v Kranju drzen rrrp. Zvečer je brla napadena pri tamkajšnjem kolodvoru neka goupa. N'asilnik ji je iztrgal iz rok torbico z znatno vsebino. Oblastva domnevajo, da je baš Oman tisti ptič. ki ima na vesti ta napad. Tiste -dni je bival namreč v Kranju poti nekim lažnim imenom mesarja iz Kamnika, po incidentu pa je iz Kranja izginil 'kakor kafra. O Omanu, ki je 5>o rodu Gorenjec, je znano, da se je ]>otikal zadnje čase precej fpo svetu naokrog i;:i po vso, i so ise kje v tamkajšnji okolici dogodili neza žel jeni nočni obiski. M»>ž je nastopal zelo samozavestno in se je izdajal pod zvenečimi imeni, enkrat za ir-•rovea iz Kra'nja. drugič za mesarja iz Kamnika Računati je. da se bo Oman znašel na obtožni klopi pred pomladno poroto. Dopis. S pota. V Virginia, Minn, st m m- seznanil z jako talentiranim mladim Nikolajem Frjanrkom. ki se je vrnil iz Prage na Ceh osk) vaške m. kjer se je učil :pri raznih učiteljih godbe. Star je komaj -dvajset let. pa ima že vsakovrstne diplome. Sedaj živi pri svojih stariših na Virginia. Minn. Kmalu bo priredil koncert, o čemur bom podrobneje poročal. Po okolici Hibbinga se je vozil preti kratkim nek neznanec ter kupoval gazolin in plačeval z >"20 ponarejenimi^ bankovci. Baje so um že na sledu. Par dni je bilo v Duhuh, Minn, dodo 40 stopinj mraza, pot en 11 so pa zopet .nastopili gorkejši dnevi. Sicer pa. odkar so gozdovi posekali, so zime po severnih krajih milejše. D11 hrti 1 je nekako središče železnega okrožja. V neko duhith-sko banko je prišel neki Šved ter pomolil iblagajniku pismo, v ka*e-rem je 'bilo rečeno, da hoče imeti takoj $50.000. če he, 'bo razstrelil osem kosov dinamita ki ga je nosil na svojem hrbtu. Možaka ho pravočasno prijeli in mu odvzeli nevarno municijo. Xa Gilbert, Minn, je umrl Frank ftelantich, doma iz Stranj pri Kamniku. Star je bil 36 let. Bil je član društva sv. Jožefa J.* S. K. Jedno te. Poadrav! Matija Pogorele. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA"t NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V AMERIKI. \ Razkritelj pellagra zdrav- | 1 jen j a podlegel nepozna- . ni bolezni. Wism.NGToX, D. C., IS. jan.| Dr. Joseph Goklberger, znamenit špecijalLst, ki je postal slaven i' v.^led razkritja vzrokov in zdrav-1 ! Ijenja pellagre, je podlegel vče-!'raj neki skrivnostni bolezni, na L (kateri je trpel štirinajst dni. Xa I prošnjo vdove bo o^'al tajen izvid 0 njegove avto]>sije. katero bo izve-' Jdel zdravstveni urad. v Odretlil je, naj se njegov prah. 11 raztretse |ireko Potomac reke. _________č L NAZNANILO IN ZAHVALA. 1 S tužnim srcem naznanjam v-enJ sorodnikom, prijateljem in znan- j ceni žalostno vest. da je zavedno *' T za«p^l moj ljubljeni >>oprog oziro- j 111 a oče . - 1 FRANK UR SI C. U.mrl je dne 0. januarja l!»*j;i po kratki in mučni bolezni pljuč-?iici, v na jlepši dobi >vojega žrv- \ iljenja. v 43. letu. Donia je bil iz | Strajn nad Kamnikom. V Ame-'£ ' j rrki je bival 22 !>.••. j" Z-:t/pnšča mene žalujočo .-'»jn-ojro. !dva sina in eno h<-er. kal ra je :>o-•.ročena v Detroit-u. 3I;ch.. brata John Fršič, v La Satle 111. ; eno •sestro, Mrs. Josephine Kadi, In v Ilerminie. Pa., -estro Mrs. Frane< s 1 l"ršiv ("poročena i. V stari domovi- ; I ni pa mater, en« lni brata in e.110 , ; sestro. j j Pokojnik j.' bil član štirih društev. Društva I Sle 1. Š: ev. 17 S. \ I P. J. in treh driirih amerišk. 1 olitan. — T- inpotoin - < naj le]>še zahvalim dr. Rletl. š*. 17. S. 1 jX. 1'. -I. za krasni venec in obilno 'udeležbo pogreba, nadalje - za-I hvalim tudi omeajenim am -riškim rdruštvom za darovan • venec. ' : Temportoni se najlepše zahvalim I ■ John Uršiču, bratu ter Mrs. Jo-s phine Kadi in Mrs. Franc« -s l r-šič. sestri jHtkojnika za krasni da- , rovani vonec in mltdežbo pri p.>-> 11 grebu, kakor tudi moji sestri, ozi-! roma družini Dara-ga za krasni , venec. j Xafla'lje r>e zahvalim tudi v-oin sledečim družinam za krasne da-^'rovane vence: Mr. in Mrs. (Iradi-sher. .Mr. Mihelič. Mr. Ilenry Simons. .Mrs. Gertrude Vi rant. Mr. .in Mrs. A. Kržič, Mr. G. Kona-llas, Mr. in !\lrs. Aznian, kateri so 'ga otbrskali tudi na mrtvaškem . 'odru. 1 • j j Repa hvala tudi Father Virantu. j ki je ranjkega ]>okopal z mašo po katoliškem obredu. Repa hvala tu-> . ... . di Mrs. \ irant. kaitera je bila pri , }K>kojniku ob zadnji uri njegovega življ.-isja. nadalje tudi zetu ozi-. roma možu 1110 je hčere, kateri nas 1 j je vedno itolažil za časa bolezni ter nam bil vedno na raz]>olago, "j Lepa hvala tiwli tistim, ki so darovali za maše za pokojnikom: Frances F.ršič. družini Sv.-te, dru-' jžini Perushek, Mr. J an čer 111 Jo-J ' se; Ji (Vrtro. I Xa.dalje se zahvalim tudi vs m j tistim, kateri so dali svoj«; avto-* mobile na razpolago pri pogrebu, 1 in vsem. ki so le količkaj pripomogli in se udeležili i>ogrcba. Rairjki je bil dobro poznan in •priljubljen v Lorain, kjer je imel svojo restavracijo zadnjih enajst Ic't. Bil je naprednega mišljenja ter je 'bil vedno in povsod dobrodošel, ramo tako je bil tudi do- , ber in skrben oče svoji družini, s jkatero je živel v najlepši slo^i in zadovoljstvu. Dragi mož. odšel si o^l nas. — ] a spomin na te ostane pr: nas zočiva j sladko v grudi ameriški! - Žalujoči ostali: |] Roži Uršič, soproga. ] Frank, 17 let in Wiljem, 16 let, | sinova. Rozi H. Simons, (omožena), ličer. < j John Uršič, bra morala čakati lio Velike noči. Le pomislite, koliko ibo zamudila. Na nekaterih prireditvah nima odbor pravega sistema. Z.- koj pri blagajni naj (»berejo vsakega udeleženca, da mu že vsa j ne bo ft rt ha segati v žep. Kajti suh se bo tnkoalitako vračal domov. I Ženskam, ki s»> bodo maškara-le, ne bo zakrivanje obrazov do*ti pomagaio. I Po nojrah in kolenih bo mogoče sleherno spoznati. I Otrok ne kaže jemati na pred-I«u stne zabave. Sta rišem so v nadlego, udeložencem so v nadlego in marsikaj se nauče. ka- boprejali-slej njim samim v veliko nadl ;r Xekatcri ^r<»si>o,;<- treba počaka': čas,i. ko boista pamet in razsodnost odločevala in ko bodo pamotni argumenti kaj zalegli. Vsse pa kaže. da j<.' lo iLstilidob še dale«*-, dale". a Oh. koliko brezmiselnih vprašanj zastavijo ljudje. In koliki; tle-brih odgovorov dobe nanje. Zdravnik je natančno pre i ska! bolnika ter šel nato k ženi v ku-ihinjo po nat vnčne informacije. Vj»rašal jo je o v;seni le^^o-'en; med drugim tudi: — Ali vas mož 'kdaj govori kadar je sam ' — Tega pa ne vem. — mu j» odvrnila, — kajti mene ni bilo š-nikdar zraven, kadar je bil mr-j 1 niož sani. iMe.ilerni in iznajdljivi agenri zlata vredni. Takega človeka n" jodženoš in ga ne -praviš v zadre-. g<>. Agont je že t.ri ure nagovarjal rojaka, da bi se dal zavarovati. Ys'e podrobnosti .mu je naštel, ro-1 jak ij>a. da ne in ne. — In zakaj vendar ne? — Cemu bi se dal zavarovati? Saj sem sam. Ximatn nit»i žene. niti družine. — Xič lažjega kot to. — jo odvrnil airent. — Ce hOeete vam že jutri preskrbim ženo. I11 če se na družino kapricirate, vam preskr-bom tako, ki ima pet otrok. Iv slavneano. slikarju je prilla bogata in jezic na ženska ter «ja vprašala, če bi jo naslikai. — Z veseljem. — je odvrnil sl -kar. — Slika bo v dveh urah gotova. vi mi boste pa odšteli *to dolarjev (V ste zadovoljni, lahko ta- Ikoj prične va. Sedla je na fctol. on pa za ve-ilik kos platna in slikanje c-e je pričelo. Bolj če jo je prosil, naj molči, bolj je govorila. Minula je ura, dve. min;!c =0 rri ure. Tedaj je pa nestrpna po^a'a. — Kaj še ne bo gotovo? To je pa predolgo. To pa doeti predolgo traia. — £e par mimrt. gospa. — je _odvrniI slikar. — ITsta sem v treh urah srečno naplavil. Secl^ij še par potez, pa bo slika gotova. ' r* , j, * - . - ... -nr -Tfc . 1 I ——— S3 |[kratka dnevna zgodba HQ GLAS NARODA, 19. JAN. 1 Ivan Albreht: SMEH si mislim, ko .slišim, kako ga obdelujejo. Tedaj nas vse iznenadi razigran smeli. Mlada h'j>oti-ca ki je prišla z *rotspodom in damo. .se smeje, •»meje. smeje. Pogleda tega, pa se sineje. pogleda onega — in se h meje. Kakor se kdo okrene in kar kdo zine. pri njej izzove vse zgolj smeh. Gospod in go^pa. ki sta bila prišla ž njo, se ji tudi smehljata in nič ne rečeta Potniki se spogledujejo. "Ali .ste zmerom tako veseli, gospodična vpraša lepotico debelušen možak, ki se po malem že tudi sam halilja. Dekle ga pogleda, se za liipee zresni, ne rede nič in se začne takoj spet smejati. Kakor jo gledamo, se ne moremo premagati. Njena zagonetna razigranost nas tako premaga da kmalu ves kupe odmeva od smeha. Še iz sosednjih oddelkov se gnete-jo ljudje po hodniku proti" nam. Vsak novodošli gleda, vprašuje nekaj časa, potem pa buši v smeh. Tudi sprevodnik se ne more premagati Na steno naslonjen se grohoče in je ves solzen od smeha. Edino dama v črnem je nejevoljna. "Gospodična, ali ne bi malo manj. —" Svoje prošnje niti ne dokonča, ko lepotica vstane, pogleda okrog sebe, spet sunkoma sede in se začni- smejati, da se' vsa trese. "Taka brezobzirnost," se jezi gospa v črnem. "Oprostite." so likratu oglasi par, ki spremlja mladenko. Užaljena dama .so nejevoljno ozre. Gosj»od stopi k njej in ji nekaj pri{K>veduje, toda smeh po ku-peju in»i tako gluši. da ne čujem nobene besede. Dama v črnem strmi, maje z glavo in naposled globoko vzdihne: "Sirota !" Z očmi me povabi, naj stopim k njej. "Pomislite." pravi, "veste, kam m1 pelje gospodična?" <« <> _ >> "V blaznico!" Gospod jM>jasni nato z zamolklim glasom : "Kot polletnega otroka sva ig z ženo vzela za svojo; njena mati je b'la izgubljenka. Vzgajala sva jo po .svoje. Deklica >e je lepo razvijala. Pozneje v šoli je bila KAPITALIZACIJA OBRESTI PO 41% S 1. januflfrjem smo povišali obresti za vloge na — . "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" * od 4% na 4 K vlogam .se bo pripisalo sedaj več obresti na leto od glavnice in tudi od medtem polletno pripisanih povišanih obresti. Mučenik indijskega nacijonalizma. Za primer navajamo obrestovanje vloge od $100.-vidi naraščanje vloge po 4% in po 4obresti: da se vloženo vloga z obrestmi v 5 letih 10 letih 15 letih 18 letih 4% $100.— $121.84, 148.40, 180.80, 203.54, 4^% ^100.— $124.78, 155.71, 194.32, 221.99. Glavnica se podvoji po 4% v 18 letih, po 4y2% pa v 16 letih. Kdor hoče podvojiti svoj denar, bo dosegel ta cilj 2 leti prej, ko se mu obrestuje vloga po 4*4%. Povišani dohodek za denar je pri nespremenjeni varnosti najboljša inicija^va za redno štedenje. Stalno naraščajoča vloga Vam cdpire i?>ve Tire udobnosti in olajšuje skrbi za bodočnost. Mgyl ■ i 1 JSAKSER STATE BANK New York, Hi T. Smrtna kosa. V Novem mestni je izdihnila v 8G. letu starosti Alojzija Bresta-kova. — V Mariboru je umrl }>o kratki bolezni industrijalec in posestnik v Šent Petru na Ivrasu Lojze Domivčlj. — V Hruševju pri Postojni je umrl v 33. letu starosti posestnik, trgovec in gostilničar Vinko Del Liuz. NEVARNA IGRA UNBUWOOO A UMDKftWOOOb H. V, Albert Coppinger, 'ki živi v Floridi, si upa ukrotiti vsakega krokodila z golimi rokami. Bil je že večkrat smrtni nevarnosti, pa se je vedno srečrno izmuznil. Nočno Oslabelost Mehurja >i. Bolezni Ltdic pri starih Hitro pomoč s pristnim Santal Midy Uspešno - Neškodljivo. RAD BI IZVEDEL za naslov svojega brata JOHN VIVODA. Pred 10 meseci je bival v Ilam-mond, Ind. Prosim če kdo ve kje se nahaja, da mi sporoči, če bo pa sani čiral, naj se mi oglasi. — Martin Vivoda, Cb«o-ning Mines, via ThessaJon, Oni., VSEBINA: Jugoslovanski moi.iv Koledarski del Denar, ki dela predsednike Pes Deset eksperimentov, ki so pretresli svet Sovražniki športa v starem veku Izgubljena Kolumbina Thomas Alva Edison Poganka Nov triumf človeškega penila Sofivni vrt tekom poletja L e k Možje, ki kopljejo premog Trideset leč Mozambiqua Vročinski rekordi prejšnjih stoletij Granate iz vsemirja Ford in njegovi delavci Mrtvi v vinogradu Zakonsko pravo v Združenih državah Saj se ne izpfafa za let& 1929 CENA 50 CENTOV GLAS NAHODA, 82 Cortlandt St New York VSEBINA: Iz zgodovine polarnih ekšpedicij Z letalom preko Severnega tečaja N obilova blamaža Novci in papirnati denar \ Združenih državah O dednem pravu in zapuščinskem davku Ivan Zorman Kirurgija primitivnih ljudstev Zavarovanje proti nesreči Inozemei in lovsko pravo Žena in mati v zgodovini Kakšna razlika Potovanja v Evropo Cvetke z livade xa mlade in stare Mi Najvišja poslopja svete Šaljivke in zbadljivke Koliko prednikov inn človek ■MBi?-, ■.. ■ - - - - Ji:'1-,"'''': Vlak je bil natrpan. Vročina,1 da j" človeku kar kljuvalo v sen-^ t-ili. Drug drugejnu t»mo bili od-i več, morda zoprni in celo odurni. Na v»aki postaji -so se št- pritlačili med nas novi potniki. Bolj ko i suio kričali, da je vse zasedeno in ... i Ja n* prostora, bolj so rhiili no-ier. Najbolj nejevoljna ji* bila stara dama. ki mi je a«>d«da nasproti.' Oblečena je bila črno. Med pogovorom mi je omenila, da ji predi nekaj tedni umrla edina hčerka. i ■ • - - - • 4'Zdaj me ne viwh me vec na >vetu." je vzdihnila in se tožno zagledala v brzečo pokrajino. "Niti mladih deklet ne morem j I rpet i — Spominjamo me moje Kle - Zakaj jr morala ona umreti. te pa žive?!" Kar je i/pregovorila, je bilo vse k mislili na ličer. Kakšna je bila., i jene navade, njene lastnosti, ob-j !eko, pot«'/.". Vse mi je opisala s. tako natančnostjo, da bi bil lahko naslikal pokojnico, ako bi imel kaj j slikarskega daru. Tedaj se prigii"te v kupe troji-•a : zalo dekle v spremstvu starejše dame in elegantnega gos{>oda. "Ni prostora, oprostite." brani lama v črnem. Družba se ozira. Gospa prose-•»' pogleda. Brž v-stanem in se disnem k oknu. Dama ponudi1 II o j pr »-tor zali deklici, gospod )-t«ne pri vratih, gospa obstoji pri mladenki. Dama v črnem in* ošine s kara-' j-N-iui pogledom, nato mučen od-, mor. Polagoma potem kupe spet oži-1 i. Paroma kramlja jo ljudje, tar-' lajo o vročini. politiku jejo in ud--Ihajo po Lahih. "Nobilu se zdaj gotovo kolea,'* Pomoč za oslabele, bolehne in nervozne ljudi. XUtfH-Twie s»- izkaz,.1 kot r,snif-no •!;ij>t valnn .-redttvo milijonom i;icžem | n ž«'nam, b disi starini ,ui mladim, ki trjH-Ii na boleznih. t>a ). t<< sred- Mv. usn.šn,,. i,. vzr-. k< r \sf- Dtjjc najbolj*« MitavlM zi iKHzdigj mori živ« in arusrim ftnpnom. I>a!j»-biblij., tudi zdrnvilu. ki - intijo leto vpeh rilU- (»oviroO uj<-fi?i hulr'si!, iir-jaj-' jiro-•avi» in napmvljajo m»';iii zdravo kri. Sato t ud t izboljša u-k «lo Jrsll/ i »omaga iiebavi. odpravi nji|tt-njanjf in j>!in<» žo-"ci. te«laj naj ca vam i.-irr.« i zal.igaiolja z zdravili ee" pravi: "Ljudje, 'kako naj jih uganjam tu gori ... če se tam spodaj kre-hači tako ^zaganjajo?", ".Morda bi mi bili poslušalci hvaležni, če biwtopil kako noč pred der ter izrekel omenjeni protest proti "kašljajočeimi zboru" v o-spredju. "'Toda to bi ne bilo uljudno in bi ne bil iM->štelio. Kre-hač ne kašlja v javnosti zanavlašč. On ne more pomagati. On je istota'ko v zadregi kot da je ule-žan kot vino .. . "{»egreSt" je šestkrat. da se trni omili okus. Xi ču ,da. če Old Golds pomirijo gr1^ in 'šr^totako zadoščajo okusu. Pojejte čokolado . .. nažgite Old Gold ... in uživajte I Dne 17. novembra je umrl veliki indijski patrijot Lala Ladžpat Rac, čigar ime je bilo v Evropi zelo malo znano, ker ni Iskal slave, marveč je skromno delal za svojo domovino. V novinah ni bilo brzojavk o njegovi smrti, ne nefrologov. Sele sedaj prinašajo indijski listi zakasnela poročila o njegovi smrti tudi v Evropo. Njegova svetla in čista postava iskrenega patrijota pa zasluži zlas+i zdaj. ko se patrijotizem podcenjuje, da jo vsaj v glavnih potezah prikažemo onim. ki nimajo prilike čitati indijske novine. Lala Ladžpat Rae je bil najod-ličnejši politični vodja pandžab-skih Indijcev, svetilnika sredi onega Benkala. naj nemirnejšega dela Indije, kjer se je menda že od pamtiveka ljudstvo vzgajalo z močeni, krvjo in ognjem v ljubezni dn rodne grude. Lala Ladžpat Ra" .je bil Vojen 1. 1805 kot siri siromašnih, toda uglednch roditeljev. Njegov oče Munši Radha-Kršna Lala je bil izborci?1 poznavalec jezika 1'rdov in pisatelj jedkega, strupenega peresa. Svojemu sinu je nudil vsestransko izobrazbo in storil je vse. da ga temeljito pripravi za življenje. Lala Ladžpat Ra*1 je študiral na vladni univerzi v Lahori. posvetil se je "pravu, položil je izpite na pandžahski univerzi in že 1. 3883. je pričel kot 181etni mladenič prakso kadilskega zagovornika. Že v zgodnji mladosti se je priilrnžil verskemu pokretu Aria-Samadže. utemeljenem na vedant>ki filozofiji. I dej-stvoval se je povsod, kjer je bil potreben izkušen, energičen in vi, soko izobražen mož. Na eni strani je posegal v trgovino, na drugi pa v politiko. Oboje je izviralo iz njegove velike ljubezni domovine, kajti že v zgodnji mladosti j" spoznal, da so indijski politični problemi v bistvu narodnogospodarski problemi. Kot stro-' kovnjak na gospodarskem polju je postal ravnatelj prve in največje indijske banke, ustanovljene z namenom podpreti indijsko narodno misel tudi gospodarsko. Ko hil ustanovljen indijski narodni kongres. ki naj bi pokazal anglcške-mu narodu politično zasužnjen ost in trpljenje indijskega ljudstva, je bil Lala Ladžpat Rae glavni in vodilni delegat in udeležil se je vsega dela kongresa, ki je zasedal 190.1 v Benaresu nod predsedstvom g. G okli a la. Lala Ladžpat Rae je skušal vzbuditi narodno zave je imela Indija postaviti med vse one predstavnike zatiranih narodov, ki so takrat iz Amerike zahtevali samoodločbo. Ameriški javnosti je pojasn i Lala Ladžpat Rae indijski narodni pokret v knjigi "Vottrlg India." I Sele 1. 1920 >e je mogel vrniti v domovino. Takoj po povratku i je posegel aktivno v politiko. Istr-'ga leta jo predsedoval kongresu v Kalkuti, na katerem je bila sprejeta resolucija znanega indijskega buditelja Ghandija o energičnem ; odporu proti angleški nadvladi. I Takrat je začel izdajati v urdskem jeziku list "Bande Mataram", naj radikalnejše nacionalistično glasijo Indije. — Ustanovil je tudi več patrijotičnih društev, toda kmalu so ga angleške oblasti znova aretirale. S tem pa njegovo delo ni bilo ustavljeno, kajti čim je , prišel iz zapoora. se je znova po- • svetil politiki. Bil je dvakrat član < zakonodajne skupščine, prvič je . kandidiral samostojno, pozneje se , je j>a pridružil stranki svaradži- ; Nt o v, ki je mel vsemi indijskimi , strankami v borbi z;i n«y>dvLsnost Indije najbolj agilna in radikalna. Poleg narodnih problemov .-e jej pečal tudi z delavskimi vprašanji.! čijih j>omen za indijsko ]>olitikn je kmalu pravilno razumel in ocenil.; V angleški delavski stranki je imel mnogo političnih prijateljev. V Indiji je predsedoval veleindijski delavski konferenci, bil je pa tli-j di vodja indijske delavske dele- j gacijc v Ženevi. Ivo je na pritisk j indijskega ljudstva angleški j»ar-1 lament ustanovil odbor, ki naj bi pripravil za Indijo novo ustavo iti ko ni prišel v ta ml bor noben zastopnik Indije, se je Lala Ladž-j pat pridružil onim. ki so napove- j dali temu odboru energičen bojkot.' In ko je prispela tako zvana Si-i rnoii Crmimission drugič v Indijo.j da prouči prizadevanje ljudstva glede samouprave, in ko je name ravala poseliti tudi Lahoro, je zavrelo po vsem Pandžabu. Lala j Ladžpat Rae je napel vse sile. daj bi ne prišlo do krvavih izgredov.! ki bi indijskemu narodu samo škodovali. Ko >o se pomikale Hrrom-' ne množice Indijcev proti kolodvo-1 ru v Lahori. da bi demonstrirale! proti .angleškemu parlamentarnemu odboru, je stopal Lala Ladž pat Rae na č-dtt demonstrantov in I jim zabranil dasfop do kolodvora.! Kljub temu ga je angleški policaj s palico do krvi pretepel in j več dni je moral ležati v bolnici, j Lala Ladžpat Rae je bolehal ž" i od prve deportaeije v Mandek»y| 'in zadnja leta se je bolezen tako poslabšala, da po cele noči ni mogel spati. Mnogo so zakrivile s"-j veda tudi angleške oblasti, da .it -|moral prezgodaj v grob. Celo! Angleži sami so obsojali ravnanje 'policije s tem idealnim indijskim ■ patrijotom. In so so prihajali od vseh strani protesti proti brezob-j zirnosti policije, se je nenadoma: I razširila vest. da je Lala Ladžpat' Rae umrl. Zadela ga je srčna j kap. Zdravniki so pa ugotovili,! Ida bi še ne bil umrl. da L*a ni po-: lica j tako neusmjljeno pretepel, j Indijski nacionalistični pokret j ima v njem mučeni k a. čigar smrt pa narodnega pokret a ni '^slabila, marveč okrepila. To se je pokazalo zla>ti pri njegovem pogrebu, ki se je izpremenil v ogromno manifestacijo za samoupravo Indije in proti vsiljenemu odboru angleškega parlamenta. Pač pa je zadela indijski narod z njegovo smrtjo težka izguba na kulturnem polju. Kot novinar je vzgajal Lala Ladžpat Rae ljudstvo v ljubezni do domovine in v narodni zavednosti. K^tt pisatelj je podedoval po svojom očetu vso duhovitost, tako da so celo Angleži radi sega-lli po njegovih delih. Mnogi smatrajo. da je storil Lala Ladžpat Rae za Indijo več. nego Cihandi in Rabindranath Tagore. Agitirajte za "Glas Naroda", naj-veiji slovenski dnevnik © Ameriki OBRAZNA MASAŽA Želja po pravi ali navidezni mladosti je danes — kak »r morda vedno — med najslavnejšimi človeškimi željami. Da bi to dosegli, se poslužujejo ljudje vseh mogočih sredstev, med njimi je masaža eno najbolj priljubljenih in obrazna masaža pa med vsemi masažami najbolj prakticirana. Obraz j je pač tisti del telesa, ki je največ izpostavljen pogledom drugih ; ljudi in ki jim kaže največ resnice — ali laži. Metode obrazne i masaže so različne, vsem jui so potrebne neke priprave. Obraz je treba naj prvo namo-|čiti s toplo vodo, namiliti z na-j maščenim milom in namazati -s i kremo, da postane mehak in tla bi Lse masiranju ne upiral preveč. Tudi masirajoče roke je namazati s kremo. Nato sledi prava masaža, ki pa jo je treba izvesti nepre-itirano. ne predolgo in ne premočno. Traja naj kvečjemu 15 mi j nut; najpripravnejši čas je zju-:traj. obraščene deli obraza je naj-jbolje pustiti na miru — tako pri-1 poroča večina kosmetikov. Masa-! žne oblike, ki pridejo v poste v, so : rahlo drgnenje, gnetenje, vibriranje .s konci prstov ali iK»ebninii i aparati, včasi tudi stiskanje. Masaža posameznih delov obraza >e izvrši po najbolj razširjeni I metodi v sledečem redu : Naj prvo pridejo na vrsto gube ! v č'lu. Desna roka drgne te gu-' lxi in jih gnete ml sredine čela v jcik-caku proti lasem in senčim. ; Leva roka začenja /. drgnjenjem .ob nosni korenini in končuje pri ■ laseh. j Sl"di nos. Palec in kazalec desne roke ga gneteta (ne premočno) v cik-caku od korenine proti /koncu ali narobe, pri tem izvedejo • konci prstov eventualno tudi lah-ke vibracijske gibe. Nosnice je J treba drgniti. i! Levo lice je treba gnesti z de- • sno roko od sredine v smeri proti i senčim in nazaj. Gnetenje se vr-I ši tudi v smeri od spodnje čelju--'sti proti spodnjim vekam. Desno Jliee gneteta obe roki predvsem s EI palcem in kazalcem proti strani, i 'začenši pri spodnji čeljusti proti , desnejnu uše.sii navzgor do desnega ■!očesa. Sledi vibracija vsega obra-. | za v hitrem tempu. j Gube pod očmi drgneš s palcem t od sredine obraza v smeri proti I • senčim. -J Brazdo med brado in spodnjo - ustnico drgneš z obema palcema - od sredine proti stranem. Vrat gneteš navzdol, začenši od - podbradka. Konec masaine procedure tvori-*, ta drgnjenje in gnetenje ramen. ", ('e že ne pri prejšnjih procedu-1 j rail, je vsaj pri tej potrebna po-^sebna masirajoča o,-eba. Ta gne-"jTe nadlehtje v smeri proti rami z M desno roko, z levo pa drgne, tik 'jza prvo. ramo in vrat do ušes. Kakor rečeno je to samo ena iz-"Imed številnih metod obrazne ma-saže. Vsak maser iiiia svojo meto-l;do. Skupno jim je to. da ne učinkujejo že prvi dan ali po nekoli-" ko sejah, temveč da jih je treba • ;smotreno nadaljevati tudi nekoli- - j ko mesecev. . CITAJTE Slov.-Amer. Koledar ______ I Samotar iz West Enda< *' &OMAK IZ ŽIVLJENJA. -- Zrn Narod*" priredil O. R. —MTmrr- 1 .11 e=g (Nadaljevanje.) — Moj jsOhne. Dosti pa je dela za moške in ženske doma. — Za ženske kn lopove? — j« vprašal Miles trpko. Ona ae mu je naenkrat nasmehnila. — — tudi za lopov«. ^ 3Iil«fv je zrnajal z glavo. — Ne, Audrey, jaz sem brobzkorlstna oseba, — kamen na tleh. — Ne v mojih očeh, Mile*, — je odvrnila mirno. On je srečal njen pogled ter čitai konečno, kar bi lahko čital že celih zadnjih šort me»ecev, če bi hotel iskati to. — Ali misliš to, Audrey? — je vprašal ter nenadno tesnil njeno roki. — Vse, kar je vključeno? Ona se je opustila na kolena poleg mjegove zofe. — O, moj dragi! — je rekla, med smehom in jokom. — Jaz sem menila to že doljro, dogoVrasa! — Le ti me nisi hotel vprašati za roko! — Kako bi mogel jaz? Hrom človek in niti bogat? — Jaz verujem, — jo rekla Audrey mirno. — Midva va fce že preje pričkala o tej točki, s strogo neosebnega stališča! Ali bi mo-j^el ti pozabiti te svoje ugovore ter priti, da živiš z meno/ v Greenlee res? Audrey je po/.neje vedno izjavljala, da je bilo trefba vedno najbolj jasnega bodrila /. njene .strani, da se napoti JMiletia, da stavi predlog in da bi ou te^a nikdar r.e storil, če bi ne bilo vojne, ki ga je prepričala, da ni nikjer drugod za nobeno rabo. Mogoče je bila zmožna dobaviti .si potrebno ibodrilo, kajti ko so jima je pozn^ preko popoldneva pridružila Lavender Ladv, se je r. a si a prisiljeno, da izvrši funkcijo, drago vsaki Ktari devici prve vr-hte, — da namreč blagoslovi par novo zaročenih ljubimcev. Sara je sprejela novico naslednjega jutra in čeprav je povečalo to njeno lastno žalost, je !bila vendar zmožna uživati veselje svojih dveh starih prijateljev. — Z irito jx>što, ki je prinesla radostna pisma Milesa in Audrey, je prišlo tudi pismo ELizabete Dunvard. Pisala je raztreseno. — Tini je trdno odloeen, da se prijavi, — se je glakilo v pismu. — Jaz ga pa ne morem oditi, Sai-a On je moj edini sin jaz ne vidim, zakaj bi ga zahtevala od -mene ta strašna vojna. Pregovorila sem jja, da počaka, dokler ne vidi tebe. To je bilo vse, v kar je privolil. II očes vsled tega priti ter ga pregovoriti? Obstaja vez, s katero ga lahlko držiš, če hočeš. Mimoidoč smehljaj je šinil preko obraza Sare, ko si je naslikala Tirna, kako M resno čakal na njeno mnenje v celi zadevi. On je dobro vedel, kakšno bo to mnenje in brez dvoma je privolil v to le v namenu, da potolaži svojo mater. Sara je telegrafirala, da bo prišla v Barrow Court naslednjega dne in ob njenem dohodu je našla Tima, ki je čakal nanjo s svojim vozičkom. — Well, — je rekel s smehljajem, ko je oddrdral voziček po dobro znani ji poti. — Ali si prišla, da me pregovoriš, naj ostanem dober dečko ter doma pri materi, Sara? — Ti dobro veš. da nisem prišla s tem namenom, — je odvrnila Sara smehljaje. — Jaz bom govorila razitnino besedo z Elizabeto. Oh, Tini, dečko, kako ti zavidam! Sijajno je biti moški v teh dneh! On je molče prikimal, vendar pa je lahko čitala v njegovem izrazni mirno zadovoljstvo, katero je prinesla njegova odločitev. Videla je isti pogled na obrazih drugih mož, ko so storili konečni sklep. Ko sta dospela do vrat iovske hišice, je izročil Tim voziček slu-žaibniku, ki je oči v id no čakal na oba. — Meni se zdi boljše, če greva skozi park, — je predlagal. Sara je takoj privolila v to. Bil j-e nežen užiitek zanjo korakati zopet po vijugastih stezicah, ki so ji bile nekoč tako srečno znane. Malo »e je zavedala nenadnega mOlka. ki se je pojavil med obema, lajti njene misli so pohitele nazaj v stari iBarrow, ko je hodila s Pati iekom |K>leg nje v vozičku |X> ravno istih Mtezicah. S posebnim oduševljenjem, napol s bolečino in napol z veseljem, je zapazila dobro spominja ne znake pokrajine. Tukaj je bilo drevo, ki jo je nekoč zavarovalo pred nalivom. Tam zopet je 'bil divji ko-staTij, katerega je zasadila sama pred leti in ki je zraste! sedaj že v košato drevo. In tam je bila Queens Bench, star kamenit sedež, na kaiterem je baje nekoč sedela kraljica Elizabeta ter počivala za par oreš dati odgovra, katerega želim, — je dosiavil z majhnim usmevom, — bi bila smrt lažja, če bi prišla, — to je vse. Mirna- resno direkt.nost govora je ibHa zelo malo slična staremu Tint=u iz prejšnjih dni. Prinesla je Sari s Befboj spoznanje, da je stopil mož 'Da mesto dečka. — Ne, Tim, — je odgovorila mirno. — Jaz sem napravila eno napako — ko sem obljubila poročiti se s teboj, »ko sem ljubila nekega drugega moža. Jaz nočem ponovbi-ti iste (napake. Obraz Tima je izražal presenečenje in začudenje, — Menda še vedno ne ljubiš Garth Trenta, — tega lopova? 0, < prosti mi, — - j-e nadaljeval, ko jo na-gubfla čelo, — Sara, a ta vojna dela človeka še bolj takega glede takih stvari kot v normalnih — Jaz vem, — jaz razuraem, — je odvrnila mirno. — Mene je Irani ljubiti ga. — Obrnila je svojo giavo nemirno na stran. — Vendar pa, sai vas, ljubezni ni mogoče napraviti ali razveljaviti na povelje. Ljubezen se pač pripeti. Pripetila Be je meni. — Jaz ljubim Gart b;i — »ter ga ne morem izpusttiti. Vsaj za enikrat ne še. i^J-a--.- M SrOiodnji& BfiSSr Dojenčkova kopel. Na to mora mati misliti pravzaprav že v nosečnosti. Saj je vse, karkoli stori dobrega v tem stanju, namenjeno tudi koristi otroka. In če pazi in goji svoje lastno zdravje, misli v prvi vrsti na dete, ki je tako odvisno od nje same. Noseča žena se mora večkrat kopati; če ne more drugače, vsaj v sedečni kopeli. Voda ne sme biti mrzla, da se ne prehladi; skoro še bolj nevarna je prevroča kopel. V sedmem mesecu si mora žena že pripraviti vse potrebno za dojenčka. Lahko se ji pripeti prera-ni porod in bi bila v največji zadregi. če bi ne imela v.sejja pri roki. Med drugimi stvarmi je treba pripraviti tudi banjico, bodisi leseno ali pločevinasto. Po vsaki kopeli jo je treba dobro omiti in obrisati. Ce le moreš, je ne uporabljaj za pranje j>lenic. Meri jo s toplomerom in ne z roko, kar ni zanesljivo. Če je tvoja roka mrzla, bo čutila toplo tudi vodo, je prehladna za dete; če imaš pa razgreto roko, se ti ho zdela hladna tudi taka voda. ki bi bila prevroča za otroka. Nekatere ženske merijo toploto votle s komolcem, pa tudi to nas lahko vara. Za kopanje si pripravi sterilno bomba-ževino (vato) ali vsaj mehko, prekuhano cunjico, s katero boš umivala otroka. Pri roki imej svežo srajčko in jopico, na veliko blazino pa pripravi mehko frotirno brisačo, kamor I30Š položila oko-pano dete. Zraven si pogrni dve plenici: spodnjo kvadratno in gornjo trikotno. Pod obe položi po-vojček, da boš otroka povila frez prsa. Ne pozabi na sipo, ako bi otroku kožica pordečila. Šele ko imaš vse pripravljeno, odvij malčka in ga položi v vodo. Prej si zapri okna, da ne bo prepiha med kopanjem. Pozimi koliiji blizu peči. tudi otrokovo perilo pogrej. Kako je treba držati otroka pri kopanju? Ko ga vzdiguješ, ga primi z levo roko tako, da mu pod-preš glavico, z desno pa. spodnji životek. V vodi mu Istotako z levico podpiraj plečka in glavic da se ne udari ob steno. ker ima še mehko lobanjo. Dobro je tudi če pogrneš na dno čisto ple- ničko, da ne leži na trdem. Z desnico mu najprej operi obrazček. pri tem rabi sterilno bombaževino aH 'medko eunjico. Še bolje je, da mu obraza sploh ne umivaš v j banjici, nego šele po kopeli v pre-vreto in ohlajeno vodo, ki jo imaš pripravljeno v drugi posodi. To pa zato, ker je lice najbolj občutljivo, za OKuženje z nečisto vodo. Pri umivanju dojenčka postopaj tako kakor pri odraslem človeku: najprej operi oči s tem, na narahlo pogrneš s cunjico od noska v spodnjem loku proti sencem, nato nosek, usta, lička in ušesca, naposled še glavico in vratek. Sedaj šele životek: pod pazduho, prsa, trebnšek, med nožicami in stopal-ca. Ko je dete dovolj močno, ga obrni, da mu izmiješ se hrhtiček in križec. Bodi urna in drži otroka vedno pod vodo, da se ne bo prehladi!. Prve tedne naj bo v vodi 3—5 minut, pozneje lahko tudi dalj. Potem ga vzemi iz ka-diee in ga položi na pripravljeno veliko brisačo ali mehko rjuho. Dobro ga zavij in izbriši; najprej seveda zopet glavico. Obleci ga iir povij v pleničke. Če ima pod bradico, pV>d pazduho ali med nožicami razdraženo kožico, ga posuj s praškom. Nekateri dojenčki imajo na glavici dolgo časa teme. Dobro je. da ga namazi zvečer z oljem, pri kopanju ga umivaj z mehkim milom, potem pa še prav previdno počeši s čistim glavnikom. Ko se ti dete črez dan pomoči, ga samo obriši in preloži v čiste pleničke; kadar se pa umaže. ga omij. CLstota. spanje in materino mleko so glavni stebri dojenčkovega zdravja. Nihče ne more malega deteta gojiti s tako ljubznijo in previdnostjo, kakor mati. če je seveda dobro poučena. Res je. da ima vsaka ženska ž° prirojen zmi-sel za materinstvo in da zna v potrebi sebi in otroku nekako nagonsko pomagati. Ali vendar je materinska nevednost pokopala že nešteto otrok. Zato bi se morala vsaka noseča žena pravočasno poučiti o vsem, kar se tiče nje same in otroka. Kakor hitro zazna žena v sebi novo bitje, je njena dol- HOLLANQ t J AMERICA LINgU POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogna-eur-Mer, FRANCIJA Znižanje vožnja v III. razredu: Od New Yorka do LJubljane^ QQ In vojni davek. Potovanje s parnikl Holland-America Line pomenja udobnost, domače razpoloženje, neprenosljivo kuhinjo in postrežbo. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega agenta ali — HOLLAND AMERICA LINE 24 STATE ST.. NEW YORK CITY Barbara Kent V«*vafilfe parnikew«< ^hiDpifie Mo* znana kinematografska igralka, ki nastopa v sliki "Lonesome". ■ ' ———————-.-------. znost. da se pripravi na novo življenjsko nalogo. Saj je vendar materinstvo za vsako telesno iu duševno zdravo ženo tako velika radost in sreča. Kako si je mogoče misliti lepšo in .slajšo sliko, kakor je prizor, ko pritisneš zdravo, pravkar okopano dete. vse sveže v lička in ročice, vse v čisto zavito, k prsim, kjer tako hlastno .srka svoj edino pravi življenski sok in nato sladko zaspi! 23. Januarja: Republic. Cherbourg. Bremen , Berlin. Cherbourg. Bremen- 25. januarja: Paris, Havre 26. Januarja: Conte Biancamano, Genoa, Napoti 30. Januarja: America, Cherbourg. Bremen 1. februarja: Auuitania, Cherbourg 2. februarja: lie de France, Havre Cleveland, Hamburg, Cherbourg New Amsterdam. Boulogne Sur Mer, Rotterdam Roma. Napoli, Genova 6. februarja: Lc-viiithan, Cherbourg 7. februarja: Presidente Wilson. Trst Dresden, Bremen, Boulogne Sur Mir • 9. februarja: Majestic. Cherbourg Westphalia Hamburg Conte Grandi, Napoli. Genova 13. februarja: President Harding. Cherbourg 14. februarja: Muenchen, Bremen 16. februarja: Paris, Havre George Washington. Cherbourg Deutachland, Hamburg. Cherbourg Arabic. Cherbourg. Antwerpen Augustus, Napoli, Genuva 21. februarja: Berlin, Bremen 22. februarja: Vulcania. Trst 23. februarja: Olympic, Cherbourg Hamburg Hamburg. Cherbourg Uyndam. Boulogne Sur Mer. Rotterdam Republic. Cherbourg, Hremen 26. februarla: Thuringia. Hamburg 27. februarja: Leviathan. Cherbourg 28. februarja: Stuttgart. Bremen KONCERTI ANTONA SUBELJA. 27. jan. Denver, Colo. 3. febr. Collinwood, O. 5. febr. Cleveland, Western Reserve University. 17. febr. Detroit, Mich. 23. febr. Johnstown, Pa. 24. febr. Aliquippa, Pa. 28. febr. Hartford, Conn. 3. marca. Milwaukee, "Wis. V in 12 JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA x našimi znanimi parnikl: WW TOR K, ALBERT BAIUN, HAMBURG, DEUTSCH1AND, ABSOLUTE, RELIANCE. _ cleveland, WESTPHALIA, T H CT RING TA Nenadkriljiva postrežba In ku-hinja v vieh razredih. $198.— Iz NEW YOBKA do LJUBLJANE In NAZAJ v modernem 3. razredu. 'Volni davek poaebej.) j HITRO POŠILJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in druge informacije se obrnite na lokalnega agenta aJi na —. Hamburg-American Line 39 Broadway New York STENSKI ZEMLJEVID ZA VSAKOGAR Človek, ki Sita liste, ne more in ne sme biti brez zemljevida. Poročila prihajajo iz raznih tako malih in oddaljenih točk, da je potrebno znanje zemljepisja, če hočete poročilo popolnoma razumeti. Po dolgotrajnem iskanju smo dobili STENSKI ZEMLJEVID, s katerim bomo brez dvoma ustregli našim čitateljem. Na zemljevidu so vsi deli sveta ter je dovolj velik, da zadosti vsem potrebam. CENA SAMO si. (Za Canado $1.20 s poštnino in carino vred.) Poštnino plačamo mi in pošljemo zavarovano. VELIK ZEMLJEVID JE POTREBEN V VSAKEM DOMU Edinole veliki zemljevidi zadoščajo dnevnim potrebam. Če se morate posluževati atlasa, morate listati po njem In predno najdete, kar iščete, mine ponavadi dosti časa. Pred STENSKIM ZEMLJEVIDOM so pa lahko zbere cela družina in lahko razpravljajo o dnevnih vprašanjih. Na ZEMELJEYTDU lahko natančno ugotove, kje se je zgodila kaka nesreča, kje je porušil tornado, kam je dospel letale« itd. Tudi otroci potrebujejo ZEMLJEVID, ko se uče zemljepisja. Naš STENSKI ZEMLJEVID je pravzaprav skupina zemljevidov. Ima Šest strani, ki vsebujejo približno 6000 kvadratnih inčev. Dolg je 33, širok pa 25 inčev. Dostikrat ste že čitali v Časopisih ali knjigah o krajih, ki vam niso bili znani. Vaše zanimanje bi bilo dosti večje, če bi vedeli, kje se nahajajo. Z našim ZEMLJEVIDOM je pa tej potrebi ugodeno. V TEJ SKUPINI ZEMLJEVIDOV SOs Veliki in krasni zemljevid celega sveta in vseh kontinentov, tiskan v petih, barvah. Velik zemljevid Združenih držav, na katerem so vse železnice in ceste. ' Nov zemljevid za paketno pošto in Vodnik po Združenih državah. Zemljevidi Paeiiičnegi Oceana, otočja in ameriške lastnine. Opis dežel, mest, otokov, rek itd. 27 ZEMLJEVIDOV V STENSKEM ZEMLJEVIDU No oziraje se na to. če ie imate zemljevid ali aOant, ta STENSKI ZEMLJEVID bo za vas velike važnosti. Ko ga boste en teden imeli, ga ne boste dali niti za pet dolarjev. NAROČITE GA PRI: SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 82Coniandtst. , New York, N. Y. .»A .ti t. marca: Aquitania, Cherbourg 2. marca: lie de France, Havre America. Cherbourg Albert BaUin. Hamburg, Cherbourg Perm land, Cherbourg. Aniwtrpt-n Conte Ufancamonu. Napoli, Genova 7. marca: Dresden. Bremen, Boulogne Sur Mer S. marca: Berengaria Cherbourg 9. marca: Cleveland. Hamburg. Chcrb-.iirg New Amsterdam, Boulogii.- Kur Mer, Rotterdam Roma. Napoli. Genova 13. marca: President Harding, Cherbourg 14. marca: Muenehen, Bremen 15. marca: Paris, Havre uI<.RTie Sur Mor Votendam, Boulogne Sur Mer Rotterdam 29. marca: Ife de France. Havre Berengaria. Cherbouig 30. marca: Vulcania. Trst Hamburg. Hamburg, Cherbourg Pennland .Cherbourjr. Antwerinn Ryndam, Boulogne Sur Mer. Rotterdam 6 DNI PREKO OCEANA! Ntjkrajia In najbolj ugodna pot *a potovanj« na ogromnih oarnlklh: Paris 25. jan.; 15. februarja.1 lie de Prance 1. febr.; 1. mar. (Ob polnoč'.) Najkrajša pot po želeanicL Yaakdo J« v poeebni stilni a vsemi moder Dimi udobnosti. — Pijača in alavna francoska kuhinja. Iaredao nizke VpreJUJte kateregakoli pooklaaeenegaageBta alt FRENCH LINE 1» State Street, H9W York, W. Y. Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati t sta* rl kraj, je potrebno, da Je poučen o potntti listih, prtljagi ln drugih stvareh. Vsled naiSe dolgoletne la-kuSnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasniia ln priporočamo^ ▼edno le prvovrstne brzopariike. Tudi nedržavljanl ramorejo potovati v stari kraj, toda preskrbeti si morajo dovoljenje all permit la Washingtona, bodisi za ens leto ali (J mesecev ln se mora delati profinjo vsaj en mesec pred odpotovanjem ln to naravnost v Washington, D. G, na generalnega naselnl&kega komisarja. Glasom odredbe, ki Je stopila ▼ veljavo 31. julija 1926 se nikomur več ne po3!Je permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselniškl n-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo t prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo lastne odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAKE QA KRAJA Od prvega julija Je t veljavi no-va amerlSka priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljahl dobiti svoje fene ln neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriSke državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. junijem 1928. leta poročene, izven kvota. Jugoslovanska kvota znaša Se t*. dno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni sta-riSi ameriških državljanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1- Junija 192& leta poročili ln po-Uedelcl, oziroma žene ln neporočeni otroci izpod 21. leta onih ne-državljanov, ki so bili postavno pripuščent t to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti imajo prednost t kvoti, od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj itd., ki spadajo ▼ kvoto bre« rsake prednosti r Isti, it n M sprejema nlkaklh profienj n rtkanske viaeje. STATE BANK n CtrtlMdft Street WW YORK ----—-- Za matere * gospodinje