The Oldest and Most Popular Slovene Neivspaper in United States of America
amerikanski Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmageJ
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI;
ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH
(Official Organ of four Slovene Organizations)
Najstarejši in najbolj
priljubljen slovenski
list v Združenih Državah Ameriških.
ŠTEV. (No.) 144.
chicago, ill., četrtek, 27. julija _ thursday, july 27, 1933.
LETNIK (VOL.) XLII
po
Roosevelt vabi delodajalce in delavce k sodelovanju
Roosevelt apelira na vse delodajalce v združenih državah za čim večjo zaposlenost ' in za zvišanje plač. — prosi sodelovanja od delodajalcev in delavcev.
Washington, d.C. — V pon-deljek večer je imel predsednik Franklin D. Roosevelt važen in Pomenljiv govor na Radij o. Govoril je vsemu narodu in apeliral na vse industrijalco vseh vrst za čim večjo zaposlenost in Za zvišanje delavskih plač. Edi-no na tej podlagi povdarja predsednik, je mogoče, da pred zimo Zaposlimo brezposelne ljudi in deželo obvarjemo hudih posledic.
Predsednik je med drugim izvajal:
"Mislim, da bo vas zanimalo Ce Pokažem najprvo temelje na katere baziramo naše načrte za zboljšanje naših gospodarskih razmer. 2e dolgo pred inaugu-lacijo sem bil prepričan, da sa-> lokalna in posamezna posku-*anja odpomočK razmeram, ne b°do zalegla, ne dosti pomagala.
^Puk, če združimo vodstvo in V8e načrte in vse naše moči in Za temi načrti združi celaku-z',tl narod, pa mora biti uspeh ®°tbyljen. Federalna vlada je j or*lL najprvo sama pokazati misli in ima voljo stvar začeti na pravem mestu. Vlada dolga leta ni mogla izhajati v okvirju njenih dohodkov. Takojšna potreba in naloga je bila za vlado, da je svoje izdatke spravila v okvir svojih dohodkov. To se je doseglo."
"Iz tega je razvidno, da se dr-ži naš kredit v dobrem stanju. In to je granitni temelj v dobi konfuzije. To je temelj, na ka-se gradijo načrti za izboljšanje gospodarskih razmer v deželi."
'Vlada je zaposlila doslej o-krog 300,000 mladih fantov in pri pogozdovanju, osuševa in drugih javnih delih, ki jih Je Podvzela vlada, da povzdigne ^aposljevanje. Zaslužek teh lju 1 se razteka do najmanj 1 mi-•lon ljudi, njihovih sorodnikov °ma. Druga javna dela, ki so že začela in se še bodo, bodo '^•a nad 3 bilijone dolarjev. Se to se dela, da se najde več ela za brezposelne in se s tem ^,ajša tudi reliefna delovanja, zahtevajo toliko žrtvovanja." že več zadnjih let sta ležala
ITALIJA NE POSODI ALBANIJI
(fr

%
Potu h normalnim razmeram, * velika kamna spodtike in to
■ Mzke cene farmarskih pridelkov -•-	....
la
m s tem padajoča kupoval-
v moč, iz katerega izvira manj-^ zahteva po izdelkih in logič-Pospešuje brezposelnost. Vla-s ie zdaj proti temu naredila jj0je- Zdaj mora še ljudstvo. Ranica je, da polovica kupoval-^oči našega naroda odvisi od ^ za kake cene farmarji, prodajo svoje pridelke. Mi smo 'delovali nekaterih pridelkov
^ og0 kakor smo jih m0gii ^ Hdati, ali je bila zahteva po h j,, j" Zdravilo proti temu je: ne
delovati toliko ali preveč." jj ^ez naše pomoči farmarji (lu^orejo skupaj znižati pro-^ c,jo. Novi farmarski zakon jj llrn daje pomoč in sistem, po cj. ei'em zdaj znižavajo produk-gotove mere in to dviga j0 ? n.iihovim pridelkom. Jasno bodo deseteri milijoni far 7 r.lev prodajali svoje pridelke u večje cene, bodo s tem imeli (Dalje na 4. str.X
Vzrok, da je Italija odrekla posojilo bo najbrže albanska neposlušnost.
-0-
Rim, Italija. — Glasom poročil, je italijanska vlada odrekla posojilo Albaniji. Kakor znano doslej, so neprestano tekli raznovrstini krediti iz Rima v Tirano. Gospodarsko življenje v Albaniji se je večinoma vzdrževalo z italijanskimi posojili. Leta 1925. je Italija posodila okrog deset milijonov dolarjev Albaniji, za katero posojilo se pa v Tirani ničesar ne zmenijo, da bi pričeli če tudi po malem odplačevati. Albansko gospodarstvo je silno zavoženo. Pridelki so pičli in ne zadostujejo za lastno prebivalstvo. Dežela je bre? vsake dobičkanosne industri je. Albanci se ravnajo, kakor kažejo Črnogorci: "Zogu prima, prima od Boga i svakoga a ne vrati nista, ne Bogu ne vragu'..." Prislovica bo menda na mestu.
Poročila pravijo, da okrog 1000 albanskih armadnih častnikov se je skoro celo desetletje vzdrževalo izključno z italijanskimi krediti. Italija je pač slutila, da bo prej ali slej izbruhnila vojna z Jugo slavijo in da bo Albanija najbolj občutljiva točka na Jugo-savijo. Ko so pa sedaj sklenili četverni pakt in istega podpisali ter je mir vsaj na papib-ju zajamčen za dobo desetih let, se Italijani čutijo bolj varne in se jim ne zdi več vredno razmetavati svojega denarja med Albance. Albanci so dosedaj izborno izigravali Italijane, kar se tiče kreditov. Ved.no so se po strani laskali Francozom in Jugoslovanom, na tak način, da so dvigali italijansko ljubosumnost. Pričakuje se, da se bo Albanija na iste načina zopet skušala prilizniti Franciji in Italiji, da dvigne pri Italiji politično ljubosumnost. -o-
Velika Baragova proslava
30. julija 1933 v Lemont, 111.
sPcns!t>.
1.	Vsi udeleženci se zbere n ' samostanski cerkvi.
2.	Tečno ob 10. uri (po starem času) se začne parada na hrib k Lurški votlini: na čelu znana mladinska godba od fare sv. Jožefa v Jolietu. Za godbo moški, za moškimi duhovščina pripravljena za slovesno sv. mašo, za duhovniki ženske.
3.	Ko se množica razvrsti pred lurško votlino, zapojemo vsi dve kitici Lurške pesmi: Zvonovi zvonijo.
4.	Na to se začne slovesna sv. maša, ki jc služi predsednik Baragove Zveze in duh. vodja K.S.K.J. in župnik iz Jolieta Rev. J. Plevnik.
5.	Slovensko pridigo ima misijonar Rev. Odilo O F.M., iz Detroita, tajnik B. Z.
6.	Angleško pridigo ima Rev. Hiti iz Jolieta, pom. tajnik B. Z.
7.	Med sv. mašo poje pevski zbor iz Chicage.
8.	Po sv. maši bo blagoslov z Najsvetejšim in tik pred blagoslovom bo vsa množica kleče na glas molila od škofa marquettskega potrjeno molitev za Baragovo beatifikacijo.
9.	Blagoslovne pesmi poje jolietski mladinski zbor s spremijevanjem godbe. 10. Po blagoslovu zapoje vsa množica: Oznanil je angel j. . .
POPOLDANSKI PROGRAM:
1.	Popoldne ob 2:30 slavnostno zborovanje na hribu, katerega otvori in vodi predsednik B. Z. Rev. John Plevnik.
2.	Govori tajnik B. Z. Rev. Odilo Hajnšek.
3.	Govori urednik Baragovega Svetilnika Rev. A. Urankar.
4.	Govori predsednik Dr. Najsv. Imena iz Chicage Mr. L. Košnik.
5.	|Nastopajo še drugi razni govorniki.
6.	Nastop godbe in petje.
Po programu prosta zabava.
Častivci Baragovi in otroci Marijini prisrčno vabljeni od blizu in daleč.
Za Baragovo Zvezo
REV. JOHN PLEVNIK, predsednik.	REV. ODILO HAJNŠEK, tajnik.
Iz Jugoslavije.
SLOVENSNA OTVORITEV NARODNE GALERIJE V LJUBLJANI, KI JE NOVA POTRDITEV SLOVENSKE KULTURNE MISLI. — V MARIBORU ZGRADE TOVARNO ZA ZRAKOPLOVE. — SMRTNA KOSA, VESTI IN NOVICE.
Nova ureditev Narodne gale-
rije
slovenski posetniki razstave
Od nedelje do srede so nas obiskali: Preč. g. John Blažič, župnik v Uuiontownu, Pa., ki se je mudil te dni na obiskih pri svojih znancih stanovskih soto-variših v državah, Minnesota, Wisconsin, Ohio in Illinois. U-stavil se je za nekaj dni v Chi-cagi, da si je ogledal zanimivosti svetovne razstave. Preč. g. smo se zveselili in mu želimo srečno pot domov. Ob priliki pa na zo-petno svidenje! — Dalje je nas obiskal Mr. Cyril Grilc iz New Yorka, ki je prišel na razstavo. Iz Pittsburght, Pa. pa je nas obiskala Mrs. Max-y Cardanič s svojim sinom Viljemom in nečakom P. Jaketičem. Vsem najlepša hvala za prijateljski obisk.
-o-
ŠIRITE AMER. SLOVENCA!
Z LONDONSKE KONFERENCE
Ekonomska konferenca života ri in čaka na industrijsko ureditev v Ameriki.
London, Anglija. — Voditelji svetovne gospodarske konference so sklenili, da predložijo konferenci pred njenim odmorom, ki nastane danes, predlog, da konferenca izvoli dvanajst članov v posebni posvetovalni odbor, ki naj posluje in deluje na raznih vprašanih konference tudi v času odmora, ki bo gotovo trajal več tednov. S tem se bo gospodarska konferenca »ohranila pri življenju. Obnovitev konference je odvisna, na kako mnenje bodo zastopstva konference zadela doma v domačih držalvah.
Glede Združenih držav se govoi'i, da ne morejo razviti na konferenci jasnega gospodarskega stališča, dokler se ne vi-
KRIŽEM SVETA
— Berlin, Nemčija. — Diktator Hitler je ukinil letošnje manevre deželne brambe. Hitler omenja, da država nima denarja za manevre in da je prva dolžnost, da se v deželi odpravi brezposelnost in poskrbi za večjo aktivnost v industriji.
—	New York. N. Y. — Rekordna vročina vlada zadnje dni v New Yorku in okolici. Včeraj je silna vročina zahtevala dva smrtna slučaja in pet oseb se je onesvestilo vsled prehude vročine.
_ Chicago. 111. — Koroner
Walsh je včeraj nagovoril chi-caško policijo in med drugim je dejal: 'Roparji in gangsterji so zadnje dni ubili tri policaje. Ne imejte z roparji in gangsterji nobenega usmiljenja. Rajši jih pošiljajte v krste, nego v ječo."
—	Tokijo, Japonska. — Ja ponske oblasti so ukazale ameriškemu črncu James L. Hughesu, da ima zapustiti deželo v najkrajšem času. Osumničen je, da je imel namen širiti komunistič-
HITLER PREUREJA NEMČIJO
di, kako se bo obniesila nova od zvezne vlade kontrolirana1 ne nauke na Japonskem gospodarska ureditev.
-o-
Na tajinstven način skuša doseči gospodarsko obnovitev. — Ali se mu obnese?
-0-
Berlin, Nemčija. — Hitler rjove doma v Nemčiji, kakor leiv, napram tujezemstvu se pa obnaša pobožno, kakor jagnje. Zdaj je prišel do najbolj ob čutljive točke in ta je, kako izvesti gospodarsko obnovitev v Nemčiji. To namerava izvesti na tajen način, katerega drži v tajnosti celo pred najintimnejši prijatelji. Namigu je se, da namerava uvesti kor-porativno državo po vzorcu \ Mussolini j e've Italije. Delo v Nemčiji bo obvezno in ga bodo morali opravljati po predpisih vsi stanovi, da bo vsak pozna! in vedel kaj je delo. Kdorkoli se bo temu programu ustavljal bi z njim po zakonih postopala država. Kakor zgleda bo Nemčija postala v vseh ozirih druga Mussolinija.
-o-
Vsa kulturna Slovenija se je radovala dneva, ko je bila v Ljubljani slovesno otvorjena Nai-odna galerija, hram slovenske umetnosti. — Zgodovina Narodne galerije, sega po mnenju nekaterih, daleč nazaj, že iv čas Zoisa, prvega budite-lja slovenske umetnosti. Naklonjen ideji, za slovensko galerijo slik, je bil že ljubljanski župan Ivan Hribar in zbujali so jo slovenski impresijonisti z zgodovinsko razstavo slovenskega slikarstva. (1910 leta v Jakopičevem paviljoni,) ki so težili za njeno čimprejšnjo ustanovitev. Zlasti je oživela v dobi prevrata, ob koncu svetovne vojne, leta 1918. — Tukaj so sedaj zbrane mnoge narodne dragocenosti, zlasti slike, kipi in jlrugo narodno blago ki nazorno kaže kulturo Slovencev, katero so prejemali od svojih sosedov in drugih narodov, ki so šli skozi naše dežele, dokler se nazadnje, zla sti po prevratu, niso osamosvo jili. To osamosvojitev zlasti kažejo novejši umetniki, ki pai'ji in slikarji, kot bratje Kralji. Vidmarji in drugi. — Vsak tujec,' ki bo poslej obiskal Narodno galerijo, bo lahko dobil določnejši vtis in izrazitejše pojme o tem, kar smo bili Slovenci v umetnosti do sedaj in kar smo sedaj. — Narodna galerija se je preselila v sedanje prostore že 1. 1927 in ob svoji desetletnici, naslednje leto, je razširila svoje prostore, katere je potem vsako leto izpopolnjevala. Narodna galerija obsega sedaj vsega dvajset dvoran in tako nudi posetniku velik užitek in vpogled v slovensko kulturo. Po zatrdilu ravnatelja zbirk, bodo ti prostori zadostovali za dobo najmanj 10 let. Dotlej, tako je povdaril ravnatelj Ivan Zor-man, se bodo "vremena zjasnila'' in odprle nove možnosti. -o-
ma 65-letni upokojeni železničar Lovrenc Štern iz Maribora. Poročilo od 26. junija pravi, da se do tedaj še ni vrnil. Boje se, da se mu je kaj primerilo.
--o-
vera karl pred sodiščem
V torek popoldne so bili na dnevnem redu zaključni govori državnega pravnika, kakor o-brambnega pravnika v zadevi u-mora George Karla. Mrs. Vera Kari še vedno odločno taji sodelovanje pri zaroti umora, kljub temu, da sta Fess in Veselka izjavila njeno krivdo. V torek večer ali v sredo dopoldne pride zadeva pred poroto, ki bo izrekla končno sodbo proti Veri Kari v tej aferi.
—	Santiago, Čile. — Vladne oblasti so prepovedale za nedoločen čas vsa javna zborovanja, javna plešišča in druga podobna ljudska zbiranja. Vzrok, ker se v deželi širi nevarni le-gar.
—	La Salle. 111. — Na tukajšnji policijski postaji je bila u-kradena te dni strojna puška. Kdo bi jo policiji vzel in odnesel ni znano. Vendar je to velika novica, da se je nekdo spravil celo nad policijo in ji ukradel strojno puško.
-o-
ilRITE "AMER. SLOVENCA"!
SOVJETSKI BONDI
New York, N. Y. — Odkar so se med ameriškimi zastopniki in komisarjem Litvinovem sklenile neke trgovske pogodbe, so že dospele na tukaj šno borzo prve ponudbe sovjetskih zlatih bon-dov za prodajo ameriških publiki. Sovjetom pravijo, da se bo najbrže prodajanje bondov A-merikancem boljše obneslo, kakor pa razširjevanje komunističnih idej.
-o-
Katoliški Slovenci, oglašajte ivoje prireditve v "Amerikan-ikem Slovencu"!
Tovarna za letala
Kakor se izve iz poročil, namerava jugoslovanska tverni-ca letal Djunjerski iz Novega Sada, osnovati v Mariboru po družnico svojega podjetja. Za enkrat nameravajo v Mariboru izdelovati samo brezmotor-na jadralna letala, za katera je zlasti v Sloveniji veliko zanimanja. Kasneje, za slučaj ugodnih pogojev, nameravajo obrat razširiti na izdelavo motornih letal. — Maribor dobi prihodnje leto že tudi svoje letališče.
-o-
Nesrečen padec
Z zidarskega odra je padel v Ljubljani 43 letni zidar Janko Valetič s Šmartinske ceste in se tako poškodoval, da so ga morali odpeljati v bolnico. -o-
Izginil je
Že na Telovo je odšel od do- Igostom.
Slaba letina
S štajerskih goric poročajo, da letošnja vinska letina že sedaj slabo kaže. Vsled tega so cene vinu, zlasti boljšemu, precej poskočile. Tako je upanje, da bodo vinigradniki vendar nekaj izkupili za svoj lanski vinski pridelek.
-o-
Kradejo
Na Brdu pri Vič,u* so orožniki prijeli ciganko Kato Hudo-rovičko, s petimi otroci. Kata je gnala s seboj lepo kobilo, o kateri je trdila da jo je kupila. Izkazalo se je pa, da je kobilo ukradla Slavku Vrhovcu Jia Vrhovcih pri Dobravi.
-o-
Odlikovanje Francoski konzul Emanuel Neutville je v Mariboru na slovesen način odlikoval soprogo generala Maistra, z visokim odlikovanjem francoske vlade. -o-
Smrtna kosa
V celjski bolnici je umrla Marija Pečar, žena rudarja stara 66 let. — Na zagrebški kliniki v Zagrebu' je umrla Hermina Gornik iz Ljubljane, rojena Cegnar. — V Zlebiču pri Ribnici je umrl Ivan Pu-celj. šestošolec ljubljanske gimnazije.
-o-
110 tihotapcev prijetih
Z Rakeka poročajo, da so italijanske oblasti pred kratkim prijele 100 kntrobantar-jev in kontrobantinj, jugoslo vanskih državljanov. — Obmejni ljudje namreč imajo pravico, da nosijo gotovo količino dovoljenih reči v Postojno in bližnje kraje v zasedenem ozemlju, na prodaj. Ti so se pa svojih dovoljenih pravic preveč posluževali in prekoračili dovoljene meje, tako jih je italijanska oblast prijela predno so svoje blago razpe-čali. Vzeli so jim prestopnice
in jih zopet izpustili.
----
Draga pečenka
'Dostojno," je proslavil ro-dovinsko slarvo seljak Dobro-silav Marinkovič v vasi Bogo-lavec, ko je za ta dan zaklal prašička. Zene nS ravno bilo doma. pa je sam šel in zakuril peč in začel peči pujska. Ko se je že zbralo v hišo precej povabljenih gostov je prišla tudi žena domov. Komaj je stopila v kuhinjo že je planila h peči in med jokom in solzami povedala, da je zgorel v peči ves prigranek, štirje in pol tisočaki, katere je skrila v peč pred tatovi. — To je bila pač najdražja pečenka, ki jo je gospodar spekel svojim
r BftM i
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 27. julija 1933.
v C
Vaša
RHttnn
^AMERIKANSKI SL'OVENEC
[|Pm in najstarejši slovenski
Htft v Ameriki. p tntttdbVljSn Ic«a 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, pone-jfeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov Uredništva in uprave: J&49 W. Cermak ftd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
______$5.00
___ 2.50 ____ 1.50
Zk tlelo leto --------------—
Za pol leta ---------------
Za četrt leta ---------------------
Za Chicago. Kanado in Evropo:
Za celo leto_______—$6.00
Za pol leta________3-00
Za četrt leta--------
The first and the Oldest Slovene Newspaper in Afheričh.
Established lS&t.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday«.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ..........—........
For half a year .................
1.75
.......$5.00
_______ 2.50
For three months .......................... 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year ------------------------------r.$6.00
For half a year________________3.00
For three months __________________ 1.75
Dopisi važnetja pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredni-mo Vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je dO Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa Se ne ozira. — Rokopisov liredništvo ne Vrača.____
POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker 8 tem veliko pomagafte listu.	__
Bog poslal svojega pravega namestnika, ki razume njegove besede : "Fridite k meni vsi, ki ste obteženi in jaz vas bom poživil." Kjer je 'bil on, tam je bila zanje prava božja pot. Ko bi bil on takrat škof, z mogočno in Vplivno besedo, bi se bil janzeniško-jože-finski val kmalu ubil. A je bil žal še mlad kaplan, ki ni mogel započeti kakega močnejšega gibanja v teni pravcu. To mu je dalo povod, da se je obrnil proti indijanski Ameriki. A zdravo seme, ki ga v malo letih svojega delovanja v domačem Vinogradu Gospodovem zavlekel v Zarezafie bržtzide, ni fcarifflo. Njegovi tiskani nasledniki, ki jih je deloma pustil v domovini, deloma še pozneje pošiljal svojim rojakom, zlasti njegova "Dušna paša", so v njegovem duhu delovali dalje. Njegova misijonska poročila, ki so romala od župnije do župnije SO Vžigala srca pastirjev inOvač, zlasti ker je iz njih tako očitno vel svetniški duh. Tako lahko po pravici trdimo, da je slovenski nardd iž njegoVe janfceniško-jOže-finske verske krize popeljal Baraga, kot pijonirski voditelj. Zato on ni samo največji Amerikanec naše krvi in ne le apostol indijanskih Otavanov in Cipevcev, temveč tudi naš versko kulturni preporodi tel j, česar naš narod ne sme nikoli pohabiti. Zato bo naš Versko-kulturni dan 30. jiil. v Leftiontu, pi'ed vsem njegovemu spominu posvečen. V prvi Vrsti bo "Baragov dan.
Obenem bo pa tudi tffegfačev (lan. Bo čudnem naključju sta se ta naša dva dneva srečaia. Že pi'ed pol letom je bilo ha občnem zboru Baragove Zveze sklenjeno, da bo 30. jul. v Lemontu
rice, kako izdelujejo opeko, I Ulica v vasi s cerkvijo. Občin-itd. V splošnem se v novih sli- ska hiša. Dekle pri črpalki, kah Vidi Ves pomladni živelj pFižol sadijo, ft&kek panorama.
naših v domovini. Naj tukaj sledi
'Mierfik tfeto
Motikarice. tevaSfre&eh nagrobni sipomehik. Prizori ob;
novejših slik, kakor mi ga je'potoku — perice in, vodni mli-spisal g. Tišler, ko je filmal tc ni.
pokrajine;	j Film štev. 19. S škafom pe-
Pod titeljnom Notranjska, s0|rila na 8'lavL Na Paši s kravati le filmi; Štev. iž, 13, :!-ll ifti|rtu-
15, ki dbse'gajo raznoterosti kmečkega gospodarskega posla v okolici vasi Verd, Bistra, Borovnica, Logatec in Vlote-drašica.
Film štev. 12. Stara vodna žaga. Nabiranje regrata. Orači in oračice orjejo. (?rrablj!enje travnika. Nala&ahje ghOja. Orači in oračiče malcajO if?, pri tem krepko zalivajo.
Film štev. Its. Na Ljffbljani-ci nalagajo v čolne opeko, za transport v Ljubljano. Dobro
Zname'nje križa o'b poti. Cerkhica — panorama. Plevi-ce plevejo. Krompir okopava-jo. Kurjereja. Poleg sonlčne 'pokrajine. 'čjcrkviee. Kmečki naraščaj z motikami. Se je jo in branijo. Perica. Voznik s travo in senenim vozom. Tudi or-jemo še. Dekle s kripfo. Star. "maloVai-" (zidarski ptfmii&ačJ); pridifo meša malto zfa zidavo; no Ve hiše. Malica kmečke <Sru-žirfe ha polju.
Fi'lni ste'p. 20. Ulica s 'farno cerkvijo v Cerknici. Kažipot s
Baragov dan. Pred nekaj dnevi pa nam je domovina sporočila,	čolnar ^iešek "•G'Knasfco''sliko Cerkniškega jezera. Co'1
,'l-	,	.	..	nor SSl'i'i'i'ri 'nvffolrA
Entered as second class matter November 10, 1925. at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____
P. Hugo:
Na naš versko-kulturni dan
Na svetovni razstavi, ki je pred vsem ogledalo vnanjega kulturnega napredka stoletja, igramo Slovenci le vlogo gledavca. Ne zato, ker bi ne imeli ničesar pokazati in dokazati, da tudi mi, dasi mali', spadamo v krog kulturnih narodov. Bolj radi tega, ker za narode kot take ni mesta na razstavi, ampak samo za države. Le. kot Jugoslovani bi mogli v vlogi igravca stopiti na ta svetovni, oder. Bili smo vabljeni, na Jugoslovanski dan. A nam ni karalo, da bi se odzvali. Predvideli smo, žal ne vsi, da bi znali iz našega skupnega nastopa gotovi krogi kapital kovati, ki bi bil v škodo naši materi domovini. Zato smo v svojem posebnem Slovenskem dnevu, izven okvirja razstave pokazali, da nas ni volja robovati narodu ki je v vsestranski kulturi stoletja za nami. Obenem smo hoteli z njim svetu povedati, da hočemo pred Vsem svpbOdo, ki je mati vsakega napredka. Kdor je hotel, nas je razumel. Le razni liberalni kimavci in kimavke ne.
A svoj pravi Slovenski dan bomo imeli šele 30. jul. na naših Brezjah v Lemontu. To bo naš versko-kulturni dan. V tem ozi-ru pa Slovenci nismo ravno Benjamin med narodi, na kar smo z večjo pravico lahko ponosni, kot narodi velikani v vnanji kulturi. Saj končho je svetovna razstava s svojimi čudesi,i ki jih je v teku stoletja ustvaril človeški duh, velikanska ironija. Kaj končno pOmagajo čuda zunanje kulture, katere ogromno ogledalo je chi-caška razstava, če srce je prazno srečno ni. Kaj pomaga narodu, če mu "nebne zvezde prižigajo zemsko luč, sonce vere mu je zašlo in kot slepec tipi je V mrak med moralnimi, socialnimi, gospodarskimi, družinskimi in drugimi razvalinami. Resnično Velik je človek in narod le po svoji srčni kulturi od zgoraj ožarjeni. Ir. v tem oziru, kot rečeno, Slovenci nismo Senjamin v družini narodov.
Pred vsem je to zasluga dveh naših mož velikanov, xa katera nas lahko vsak narod zavida. To sta naša apostolska škofa Baraga iii Jeglič, naša Ciril in Metod novejše dobe. Njima se hočemo na naš versko-kulturni dan 30. jul v Lemontu oddolžiti, ker sta nam s 'svojim apostolskim delom in zgledom očuvala in oživila versko dedščino sv. Cirila in Metoda in z njo podlago vsake prave kulture.	»
V razdobju Baraga-Jeglič je slovenski narod doživel dve nevarni verski krizi. Prva, iz katere mu je bil voditelj Baraga, je, bila janzeilizem. Druga, iz katere je bil njegov Mojzes Jeglič, je bil liberalizem. Jahzehizern in liberalizem sta si bila v gotovem zirn čisto nasprotna. A cilj obeh, četudi od njih nikoli priznan, je bil isti, naš nai'od odtujiti Bogu. Janzenizem mu ga je slikal kot kralja neskončnega veličanstva in svetosti, kateremu sme samo sveti otrok z zaupanjem in ljubeznijo reči: Oče in se mu približati v tabernaklju. Poprečnemu kristjanu je zabarikadiral pot k angel j ski mizi, celo za več let. Liberalizem mu ga je predstavljal kot očeta dobriČino, s katerim se otroci poljubno igrajo, delajo kar hočejo, veseljačijo lahko cele noči, zjutraj pa pristopijo, k angeljski miži
Ko je Baraga poln mlade sVečeniške gorečnosti stopil v Gospodov vinograd, ga je našel prtraščenega od janzeniškega pre-divea. Spovednice so bile med letom s pajčevinami preprežene, pot do angeljske mize je bila zaraščena. On, učenec svetnika Klementa Hofbauerja, je začel neustrašeno plavati proti toku, ki je zajel veČino njegovih stanovskih tovarišev. In ljudstvo,
j trame, koljejo klafterska bti kova drva in žagajo hlode. Film štev. 14. Vas Borov ni-
da bo isti dan ves verni sloVehs'ki ha'rod V svoji pfestoliel kar naj-, ^	y Wg0r,čke v
slOVesnejše proslavil biserni mašniški jubilej svojega sivolasega g	delayci režejo in
apostola m očeta, nadškofa Dr. Jegliča. Pozvala nas je, da se ob j .	i]irfo ^ opeko Moto*
tej priliki tudi Slovenci V inozemstvu hvaležno spomnimo nanj, ki	b gke z
je tudi nas apostol m oce.	no. Opekarna Lenarčič, na Ver-
Nl bilo treba poziva. Dosti je da nas je jpomhila na to. Za- |du. Ga]etovi v j]ifitvi, tešejo Vedamo se, kaj tudi za nas pomeni ime Dr. Jeglič. Ko bi Bog do- j movini ne bil poslal njega, v dobi, ko se je motna reka liberalizma I iz Ljubljane in drugih "naprednih" gnezd začela raztekati tudi po deželi, bi naši rojaki onkraj morja danes klečali pred malikom liberalizma, narodnostjo, oz. bi ga bili po vojni brez odpora nadomestili z malikom jugoslovanstva. Težko borbo je imel ž njim. A ker jo je podvzel kot škof, jeklene volje in apostolskega duha, ga je vrgel s konja, dokler mu ni balkanska fizična; sila zopet po-hiagala v sedlo, idejno je bil itak vedno mrtvec. Da ga ni on s svojimi zvestimi pritisnil ob steno, bi bil naš priseljeniški dotok v 33 letih njegovega škofovanja prežet liberalizma in kot tak bi imel bore malo smisla za cerkev in šolo. Zato pa tudi naše cerkve in šole ter druga naša versko-kulturna ognjišča nosijo pečat njegovega apostolskega duha in dela. Spodobi se tedaj, da se domovini, ki se mu bo 30. jul. na svojem štadiju v Ljudljani oddolžila za versko-moralno rento, ki jo je naložil v srca njenih otrOk, pridružimo tudi mi, saj tudi mi od nje živimo. Zato bo ta dan Obenem tudi Jegličev dan.
Bo pa ta naš versko-kulturni dan pred vsem dan molitve. Najprej se hočemo Bogu zahvaliti za ta dva naša apostola in voditelja, ki nam ju je v kritičnih časih poslal. Potem ga hočemo prositi, naj svojega zvestega svetniškega služabnika Barago pove-liča med nami, da bomo v tej novi versko-narodni križi, ki Jjo doživljamo in v vseh, ki nas morda še čakajo, imeli v nebesih svojega zagovornika, kateremu bomo z zaupanjem lahko priporočali sVojo pravično pravdo. Prositi pa hočemo tudi, naj nam Bog bišernomašnika Dr. Jegliča Vsaj tolfeo časa še Ohrani, da bo videl Jugoslavijo tako, za kakršno se je boril in nas zanjo bodril. Jubilejni dar, ki mu ga hočemo poslati bo pa zagotovilo, da hočemo zvesto hoditi po potih vere, na katera nas je vednQ s toliko gorečnostjo ravnal in z lučjo svojega jasnega zgleda hodil pred nami.
Rojaki, ki vam je vera še vedno najdražja svetinja in naj-jacja kulturna sila, pridite na naš versko kulturni dan, da V častnem številu počastimo naših dveh apostolov in preporoditeljev Barage in Jegliča, te'r se znova navdušimo za vzore, h katerim sta nas s tolikimi žrtvami dvigala. V tej babilonski mešnjavi križa-j oči h in kresajOcih se pojmov in nazorov, ko osebno morda najboljši ne vedo kaj bi, je najsigurnejša in najkrajša pot iz toga labirinta per e*empla, po zgledih takih vzornikov kot sta naša Baraga ih ile&Mč.
Sledečo nedeljo 80. jul. tedaj na naš versko-kulturni dan v Lemont!
nar ptftfe preko jezera fe fjfi-vežanimi hlodi. Ulica hi hiost1 •čefc potok. VOzhik nalaga polena. Kako pridno sade fižol. Vas Bločice. Vas Bloška poli-, ca s starodavno cerkvijo sv. Vincencija. P okraj ft a >pr&d mestom Lož.
Pri tem naj omenim, da sem
ca s kamnitim mostom. Voznik še poprej prejel iz donivine še s trami v klancu. Na gradil, več	Zanimivih slik, ka-
Mr. Kenik iz Podgore gre ko1" Praižhdvahje 60-letnice orat. Sadno drevje je trebo ob- Gasbene Matlce v Ljubljani
rove sliks iz 'stare domovln-e
'o,
Veselje mi je naznaniti pO noven sprejem novih Slik h stare domovine, iz naše Notranjske. — Moj zastop'nik. in S0-
globin! srca še tradieijOnalno verno, je takoj zaslutilo, da mu je .rodnik -g. Ivan Tišler Iz Vrhh:'
,'ke, me kar dobro in stalno za-la^a z novimi Slikami, tako 'boifno im'eii jeseni in pozi'm'i mnogotere nove in kratkOčasne zabave, ko bomo gledali v teh slikah, kako doma opravljajo razna poljska dela, kako 'fle-'.rijo gOzdarji. kako perejo pe-
žagati in očistiti. Gnoj vozijo na polje. Trame vozijo na postajo. Repo pospravljamo z njive in pridno or jemo. V Prahu nalagajo pesek in ga raz■: važajo. Napravi j an je cestnega! šodra.
Film štev. 15. Pri Kramarju v Logatcu vozijo 'gnojnico, črpajo v rezervoar. Hotel Kramar. Občinska hiša v Dolnjem Logatcu. Vaška ulica proti Brusu. Vaški cerkvi. Voliči peljejo trame. Sejem v Hote-drašici. Na cvetno nedeljo iz cerkve na Vrhniki — celi gozd butar, jerbasi s šunkami in kolači na veliko soboto po že-ghu, »pred cerkvijo Sv. Pavla na Vrhniki.
Film štev. 16. Velika sobota na Vrhniki. Aleluja pri farni cerkvi sv. Pavla, s svečano pro-, 'cesijo. 'G. Matija 'Grdina, brat Ant. Grdina, z družino, in ka-1 ko pase krave:
Film štev. 17. Mariirihrib. Perice ob potoku. Žaganje in tekanje drv. Hiša ž oknom, kjer samotari prostovoljni jet-hik "Krajner," že Ž4 le>t n'i prestopil 'praga in n'ič he Ve za 'bivšo VOjtto, kakor tudi lie za nič drugega na sVetu. 0'kopa-Vanje krompirja. Stara cesta v Planini. VilharjeV spomenik in napisna tabla v Pla'hini. Dolnja Planina in Gornja Planina. Pogled na Kačjo vas z raz Valih starega grada, ki je Sedaj zasedena od Italijanov. Jugoslovanska in italijanska meja z italijansko stražo in vihrajOčo italijansko tricOlo-ro poleg vodopada. Grad khe-aa Wi'hdišgraca. Na Unšci ha pajajo krave. Balihcarji.
Film štev. 18. Vas Unec. Perice. Žaganje goli. Furmani na Rakeku. Ulica p'red Domin celjem in obmejno postajo.
to je slika, ki pokažuje ogromni nastOp pevških društev, katera so dospela na proslavo iz vseh krajev Jugoslavije In skupno nastopila na Kongresnem trgu v Ljubljani. Poleg tega je na tem filmu še (ikoTiea Dev. M. v Polju in preko Soteske v NoVo iriešto in nazaj ha! Ježico.
Druga slika iz lanskega leta je slika Kongresa narodnih noš, ki se je vršila v Ljubljani, meseca julija 1932. Lepše slike, kot je ta, se ne dobi drugod niti za drag denar. Na tej sliki se jasno odraža lepota narodnih noš iz vseh krajev države. Naši Gorenjci in Go-renjke so še posebno neiprekos-i ljivi v dragOdfehOsti in Slikovitosti svojih starih narodnih kostumov. Že samo ta slika je vredna da jo človek vidi in 'bi ne bilo preveč truda, ce bi tudi1 uro doleč hodil, samo da bi videl te prizore. Vredna je, da jo vidite.
Tej sliki je podobna slika Kmečkega kongresa v Vidmu,i pri Krškem 'Ob Savi, kje:r So kmetje na podben način ]»a znOvalli, ko so se udeležili koh-gresa z okrašenim Vozovi v na-' rodnih nošah in priredili Sijajno parado za Svoj kritečki dan. Ob tej priliki so im^li tudi ve-' liko konjsko dirko, ipOdObttO kakor jih 'prirejajo tukaj V Ameriki.
Še ena slika je pridejana tema dvema, slika vinske trgatve V štajerskih vinskih goricah, pri Ljutomeru. Tukaj vidite pravo, vinsko trgatev, 'kar bo wlaSti Zanimalo te, ki so tega že Od mladih let naVajehi. 'Pa tudi drugi, 'ki tega še tilšo Videli, bodo s zanimanjem sledili prizorom Ob trgatvi. — Vsaka (Dalje ha 3. str.)
Med štirirhi oČHA. — "Kaj premoženje, tega Jimaš danes hitro vkup. Ampak kako se ga znebiš, to je težava."
"Ne razumem?"
"Metulje izdelujem, veš."
» * *
"Go»$o?dwr»Ica IcMife. ^ ŽiVnh, zgodilo se je nekaj strašnega!
—	Moj Bog, pa te vendar h'i-so O^sloVili?
—	Ne, te'mVefc šef 'mi je odstopil sVOjo trgOVihO.
* * *
Žatopljeft V čfttfhje. — Mihec: Papa, kako je mogoče, da imam jaz 28 zob. Janezek jih ima pa samo 25?
—	Oče, ki z zanimanjem či-ta knjigo: Pa si jih razdelita, otroka, mehi dajta mir.
Med igralci. — No, ali ste
Videli, 'gospod kolega, 'kako je občinstvo ShOči p'faka'lo, ko cehi na odru u'm'mai ?
—	Ali 'pa Vejftfe, zakaj So lj'tfdje plakal'i ker SO Vedeli, fia Š6 živine.
* * ik
Dk bo kva jse. —- iJčiterj V šoli: iaz nisem jedel, ti riisi je-<!lel, on ni jeclel, Ona n'i jedla. Mihec, 'ponovi to.
—	Nihče ni jedel, gospod učitelj.
* * *
Ka, E>0!
u«
tiflta, kler ij Chftr na dt
življ6 bletft'
rfti>fti P«%
7mr. se ne
so v
tel da v živl.f( delali
— Ali priznate, da ste Ozmerjali toži-telja, češ, da ima 'telečjo glavo?
—	Ne spominjam se več do-bi'0, gO^pOd sOteik, toda čim bolj ga gledam, tem verjetneje še mi ždi, cla sem mu rekel.
*	S|!	*
Galanten šef. — Pisarniški predstojnik: Gospodična, ali imate jutri pred osmo uro zjutraj nujne opravke?
Strojepiska: Ne, yospod šel-
—	'Torej vas prosim, bodite tako prijazni in pridite točno
'ob osmih v pisarno.
*	* *
Neprijetna nadeva. — To je
-grozno, da je Erna razdrla zaroko z menoj.
—	No, le potolaiž se, saj bos kmalu pozabili na njo.
—	Ne, svoj živ dan ne bom pozabil, ker sem ji kupil mnogo daril no obroke.
si; :jt
Ne da se ip>repričati. .^Mihec, nehaj se no lasati s tem paglavcem. Pametnejši pOipu-šti.
—	To vem, toda ta fant mi hoče verjeti, da sem pametnej "ši.
■ if T II -TnWitl-'-WI "inTI
"1
V NAJEM
•za krajšo -ali 'daljšo dobo Se dobi 'čiste poh.gtvom 'd^rem-1 t j ene sdbe. N'aj^m'nifta timer-ha. -Za pojashila Se obrnite 'ha
Mr. John M-aroVič, 21ifO-West Žist Place, Chicago,
^mi je G; Wi 5 Je bi ta, p
km ^ato
pi h
je >Sp Pak)
'jenj tai-n
Donj
%
S ži
od 2
■Koto
ietu ? ri
Ilira
H,
ko |8Vo
1 ^ t a c
trati
^o ( ilea osti T, ienj Ha h g 'od;
ien£
Stoj
«cla 'ad, »al; «o hib 'ad, 'ic
le'e,
Nfti
H h -h 'iiti
"TARZAN IN ZLAT! L^V"
(60)
< MetroDOlitrtn MeWspnper Service)
Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS
feaktir hitrb jc ftastala noc, se je imel pričeti Stra,šeh iiapad ria riič sluteče Arabce. Belci 'ko že k,ar nestrpno pričakovali trenutka, fc> udarijo. — Ko je tlora sama sedela v svojsm šotoru in čiikalk znarriehja za napad, je ves prestrašen prilezel k n'jej črfri dečko. Na njeno prigovarjanje je končno spravil iz sebe: "Nastavi dvo'ja uSesa," 'ji reče s strahom, "da ti povem, kaj misli napraviti tuvini."
iz dečkovih ust je tedaj Flora 'Hawks izvedela ves LuVihije'v 2"ldben načrt, da riafnftč 'misli 'pa-fno'riti vse njehe bele tovariše, njo pa prddtiti V sužrtost, ko bodo enkrat Arabci pomorjsni Kar streslo jo je. Nato je pograbila s&mokres, stdpito 'k odprtini Ih zakričala užaljena in razdražena: "Jaz jih bom naučila." Črni deček pa skotil k njej, da jo obvaruje prenagljenosti, ki bi ji več škodiia, nego koristila.
"Ne! Ne!" jo je miril. "To bi samo pomagalo, da bdflo bele može še ^dpVej ubili in tebe zasužnjili, ker vsak posamezen črni mož v šoto-rišču, je proti tebi. Luvini jim je namreč obljubil, da bo slonovo kost enako razdelil med vse." Flora je začudeni feledkla bdkrttosrčhega dečka in rekla: "Kaj čem napraviti?" "Samo ena rešitev je mogoča," odvrne deček, "da ti in tvoji beli možje pobegnete v džunglo, toiti jaz ne smem z vami."
Flora je dečka izpustila, jrfedno bi ga mbgli sabžfititi. "Nsttfi se je podaila v 'Kraškije" šdtdr. Tiikaj je povedala zbranim belim možem strašno novico, katero ji je povedal črni dečko. Tiho So premišljevali to nbvičo, ki jih je tako rtepri-čakoVarti) zadela. — V veliki manjšini nasproti 'črncem so spoznali, da so v zelo slabem položaju. — Iz bližine v džungli se je pa zaslišalo Strašno rjovenje divjih severi, kar je'njihov ^frhh še povečalo. . .
DEMR
pošiljamo v Jugoslavijo ift ^rtitffe rffele %Vtr-ta po dnevnem ktfriu. Za^tijfe	cfiftkr
stalno raste -in še cene pogosto spreminjajo. 'Računamo po ceni dnega drtfeva, ko dc-tikr lp>rfejin6^6. VSferk'j s6 tikže -<SeWfe":
Dihfer'ji:	Za ii^ltt«il'a V ;8dla(t<jih :
'j; -3:b0 .........'I......... 130 'Din Žh $ 5.00	5:75
<$ s:00.....-t22 tofh 'Za $10:00 •ptfšfjltc...:$t0.a5
Jt'lDOO	... m Dill	Za -$'15.00 t>6šijite....$16.00
ŠHliSS	. 500 Din	U-$20.00 poš!jite....$21.00
S20t)0	..... 955 Din	Za $25.00 pošljitc....$26.0,>
^(l O0	1000 Din $40.00 pošljite....$41.2^
$50.00 ..................2420 Din	V* $50.0b po^ljitc....$51.^
'Vsa pisma in fiOšiljatve lia^lovite na:
h
N %
v
h
johft JericH
(V pisairni Amerikatiškefea Slovetlca)
1849 w. Cermak rd. thicaeo, trt-
ril

AMERIKANSK1 SLOVENEC
Stran S
OR!JENTA J.,SKA VAS NA SVETOVNI RAZSTAVJ
•tr. <
Sf vV

U.S.marked routes of concrete leading to Chicago Worlds Fail*
L Cetrtck. 27. julija 193?,.
Iz življenja m sveta.
kaj je ČLOVEŠKA MLA-d©st in ka j starost?
Usocta človeškega bitja' je pač dk se polagoma stara, db-jev Popolnoma rie ovene. Gospa •'"fcrlotta -Btie'hler, profesorica a dunajskem vseučilišču, je spi-knjigo "Potek -človeškega lv'ljenja kot psihološki pro-. 'e(n"- Pisateljica je prišla na preiskovanja življenja %ih znanih osebnosti, ki pri-^jo različnim poklicem, do aftimivih ugotovitev. Vrfi ljudje e ne starajo enako. Za tiste, 'ki,
0	v življenju delali predvsem telesom, .je večja nevarnost,
,a v starosti izgubijo smisel za kakor za tiste, ki so: -z glavo. Silno hitro se po-^jo ljudje, ki so se vdali sfpol-l6mu uživljanju. Tako n. pr. se; e Gasanova počutil starega že;
35. letu. Njegovo življenje! ® telo na višku od 25. do 35. le-• ■Pfi 44. letu je moral v svoj f Pisnik zapisati, da ga niti lepe ^alke ne zanimajo več. Leto ^ ° je napisal: Potrebujem mi-., 111 ne čutim nič več neizčrpne sile mladosti. Pri 47. letu ^ ^Poznal, da se mora častno u-.^'viti, >češ, da je njegovo živ-^zaključeno. Nato je živo-J'l do 73. leta, dokler ni prišla
°!JJ smrt.
ti vSe drugače se starajo ljudje,
1	Zlyijo in delajo duševno. Vi-Hl"? ^um'30ld se je pripravljal Pot	z učenjem in
°vanji na pravo življenje. Po govern mnenju je šele pri 35. Pl? Začelo
zanj pravo življenje.
]jr . • letu je začel vnovič štu-
i^J in šele pri 58. letu je de-
.a -ie s svetom že obračunal. Je i-i
svoji , 11 star 60 let, je pisal VekV^M: "Ž življenjem si člo-iij j™ samo pridobi. Starost & l)(j st nista tako ločena dru-^'uge in napačno je sma-
»ln i pr°pada"je. Ta je sa-,, druSa vrsta življenja, ki pa '%kor p'i'av nič ne zavida m'a-Osfi.
. Tolstoj, človek nenavadne živ-N^ce sile in veselja, je do 50. a čutil v sebi nenavadno tvor-H Sllo in veselje do življenja.
(ta tedaj je nastal pri njem i U(lom'i popolen preobrat.
m Piše, da se je tik pred 50. |a°m uPal delati tudi 10 ur na .J; «e da bi se bil utrudil, toda j J se je njegovo življenje ne-1!t|-°ma ustavilo. "Lahko sem di-lede1' in &Pal- Toda to ni jijj. ^vljenje. Nisem imel več Nd •	Prišel sem do pre-
lit- ^	da ni pred mano
^hk Ugega kakor smrt- Ziviš k} °. 6®Ko' ako te življenje o-
ko je te opoj'nosti ko-
kfii rtl01'a^ ugotoviti, da je vse
Prevara." Tolstoj je
L vm_ živel še 30 let in ustvaril
% dela. Toda sam "pravi,
3e pote'to fiek'ako pr'iprav-
fc? smrt.
Kainz Se je že pri 35.
k^Čtitfl starega. Ni imel več
do igranja in pOslej je
f^ih -ie	starca. Dejal je
[žajjj' "a ni imel svet potem več
l^j^ttiena, šel je mimo njega
Ks^tiio, (ia jji sovražil ali N;. .........v-—-'
p^^nik hugenberga
^ v^?!te*s Dai'c- eden iz-nazijev, ki je
Ij^slte te nemškega polje-K0va, ministr'i Hugenberga. ;\H4' ga je za ta "job" j ^ Hitler. L.
AUTOMOBFLSKE CESTE N A SVETOVNO RAZSTAVO
Slika kaže glavne automob lske ceste, ki vodijo v Chicago na svetovno razstavo. Država I llinois ima 11,175 milj teh glavnih betoniranih cest. V Chicago se steka 18 velikih širokih automobilskih cest, po katerih vozijo lahko 4 automohili vst ric.	"	"" I
ne bom j en j al ukvarjati s filozofijo, dokler bo v meni še dih življenja in moč v telesu."
Že stari Izokrat se je čudil, zakaj so bogati prej pripravljeni pometati svoje premoženje v morje nego pomagati revnim, namesto, da bi skušali sporazumno doseči splošno blagostanje.
Aristotel — vrhunec grških modrijanov, je rekel: "Siromaštvo povzroča upor in zla dela."
Diogen Se je vrnil iz Sparte v Atene in je opomnil: "Prišel sem iz moških stanovanj v stanovanje žensk."
--o--
PRADOMOVINA KONJA'
Danski poročnik Haslund Čhristensen, ki se je udeležil zadnje ekspedicije dr. Svena He-dina, je odrinil v deželo Turgu-tov, da prouči njih življenje in navade.
Turguti, ki jih je vsega kakšnih 80,000 duš, so kal miško pleme, ki ga do danes ni moglit podjarmiti še nobena država. Razbeljeni so na 13 rodov, vsak rod ima svojega glavarja, a nad vsemi stoji kan, zadnji mongolski kan, ki mu glavarji nomadskega plemena plačujejo tribut v krznu, srebru, Ovcah itd. Turguti so lamais't'i, in sicer tako verni, da živi po njihovih bogatih samostanih do 7000 roja'ktiv v mehiški obleki. Drugi možje se v razliko od rumenih menihov (lam) imenujejo "črni ljudje" in žive večinoiha orl živinoreje, zlasti od svojih na pel divjih konj.
Posamezni Turguti so gospodarji celo nad 14.000 teh živali, ki imajo tu svojo domovino. Neštete so črede povsem divjih živali, ki se podijo zlasti o'koli jezera' Lopnoorja in ki jih je silno težko ujeti. Samo s soljo, na katero se vse živali takoj zelo požrešne se dado posamezni primerki zvabiti v par ti in ujetništvo.
'„ n i	i'.............»filtrira.
"KIDNAPAN"
X-	jJSjr . . ^iyy^T^tljBB^M^y
John J, O'Connell, Jr. stai 24 let, ki je bil te dni ugrab Ijen v Albany,N.Y. On1 je sin bogatega voditelja demokratske stranke. Ugrabitelji so zahtevali zanj $250.000 odkup nine.
pravijajo na svetu največje ne-! sreče."
Ko je modrijan Xantus kupoval Ezopa, mu je rekel: "Toda ti si grd človek." Ezop mu je takoj odvrnil: "Oho, ti pa filozof. Mislil sem, da mora modrijan gledati na dušo ne pa na telo."
Nekoč so spet vprašali Dioge-na, katera žival je najnevarnejša. Diogen je odgovoril: "Med divjimi obrekovavec, med krotkimi pa prilizovavec."
Ko so ga spet nekoč vprašali, kako se najbolj maščujemo nad sovražniki, je odgovoril: "S kre-posthejšim življenjem."
Platon, ki je prav za prav po-četnik grške filozofije, je bil tako navdušen za modrovanje, da jo je imenoval gostijo umov.
Ciceron pa je rekel, da na svetu ni neumnosti, ki je ne bi bil trdil že kak filozof.
Modrijan in zakonodaj avec Solon je dejal: "Staram se, a se neprestano učim.
Ko so Sokrata zatožili in se je pred sodiščem zagovarjal, je med drugim tudi povedal: "Življenje brez raziskovanja ni vredno človeka. Zaradi tega se
......... I 11 .t .........I___L_J__j;_:_____
zaničeval.
Zanimivo je, kako je filozof Kant gledal na mladost. Žahj pomeni mladost suženjstvo: ! Mnogi ljudje mislijo, je pisal, da so mladostni časi najboljši in najprijetnejši v njihovem življenju. V resnici pa so to najtežji, ko mora biti človek pod vodstvom drugih in ima redko-i kdaj pravega prijatelja. Kant' pravi, da se je od 'tega mladostnega suženjstva poslovil šele pri ' 38. letu. Tedaj je Kant začel po-! sebno pridno obiskovat gledališča, rad je poslušal koncertno prireditve m si iskal znancie, hodil je na 'izlete in ha potovanja. Okoli 60. leta je napisal svoja najznamenitejša dela. Kmalu potem je tudi on pričel čutili, da mu produktivna sila ptžša.
--o-1
MOftR'O'St STARIH "MODRIJANOV Nekoč je vprašal nekdo Dio-gena, vračajočega Se z olimpijskih iger: "Je bilo na olimpijskih igrah dovolj ljudi?" diogen je odgovoril: "Gledalcev mnogo, ljudi malo."
Isti Diogen je hodil po ulicah ves raztrgan in spet mu je nekdo dejal: "Ljudje se ti posme-hujejo." Diogen je kar čisto nič v zadregi odgovoril: "Zasmehujejo me ne."
Modrijan Antisten, ki je bil cirti'k, je žiVel pravo pasje življenje. Nič ni imel razen skodelice, iz katere je pil vodo. Zagledal je otroka, ki je pil vodo v pergišču. Vrgel je skodelico vstran in rekel: "Otrok me je poučil, da imam še nekaj odveč."
Antisten ni maral učencev. Kljub temu je prišel k njemu DiogeP iz Lihope in ga poprosil, da bi mu bil učitelj. Antisten je poprijel za palico, a Diogen je mirno rekel: "Le udari, ne boš našel tako trde palice, da bi me Odgnal, dolder govoriš." Antisten ga je sprejel v šolo.
E^op je moral, ko je bil suženj, Streči gospodarju Kšaritu in gostom. Na mižo je moral prinesti kar najboljšo jed. Ezop je kuhal in pekel same jezike in govoril, da brez jezikov ni na svetu nič dobrega.
Drugo pot je moral Ezop streči z najslabšo jedjo. Spet je prinesel jezike in rekel: "Jeziki na-
mm&MMmmm .**mMmmmmmm*mwmmmmgL,-s, -	mr:------ m
Za orijentalske zadeve in stvari so se Amerikanci še vedno	radi zanimali. Tako 4 veliko
radovednostjo ogledujejo sleherni dan tudi orijentalsko vas,	ali fcd'ljfe ipOsnetefk orijeniMske vasi na svetovni razstavi v O icagi.
E Ml NMIM
(Nadaljevanje z 2. strani.)
teh imenovanih slik je dolga do 400 čevljev in porabi ŽO minut časa za gledanje. — Nadalje še omenim, da v teh slikah niso omenjene one slike, katere sem sam prinesel iz domovine, in teh slik ni malo. Enako naj tukaj tudi omenim, da bom še vedno dobival :tiove slike iz domovine. Te slike, bodo zlasti posebno zanimive radi številnih jubilejev naših pi-jonirjev v domovini. — Kadar, in kjerkoli bi želeli gledati te, slike, priglasite se pismemo ali pa osebno pri podipsanemu, da, se dogovorimo.
Anton Grdina
6019 St. Clair Av.
Cleveland, Ohio
-o——
PRVI ROMARJI V JOHNSTOVNU
Jolmstowh, Pfa.
Prišel je veael trenute'k "svidenja prvih romarjev 'ifc Ne%' Yorica, bi SO prišli sO'm fta griček sv. Terezije 15. julija. Malo p-.'ed njimi so prišli 'roffiafjl iz Girarda in Clevelanda, v Ohio. Ker so romarji % NeHv pri$M že bolj pozno, se niso 'mogle vršiti napovedane večer-nice, niti 'Cerkve M bilo mogoče vsem obiskati, temveč je bilo treba takoj po večerji odpeljati romarje na prenočišča po zasebnih stanovanjih.
Drugi dan v nedeljo zjtftržij so pa začeli prihajati 'od vseh strani ni griček sv. Terezije. Šele Sedaj so romarji pravzaprav videli, kam so prišli in kakšen je griček, ker prejšnji večer je bila tema. — Obetal se nam je krasen dan, kakor je bilo lepo vreme 'Celih štirinajst dni poprej, Iv kate'rih smo zastonj pričakovali toli potrebnega dežja. Toda na dan, ko se je imel vršiti na gričku sv. Terezije cerkveni piknik, za khterega Nino Se tako "skrbho pripravili in založili, so nam vremenski bogovi, kateri nam ne prej ne potem nečejo dati dežja ko si ga želimo. So nafn ti vremehjaki dali dež na ravno tak dan, ki nam je bilo tako malo ljub, kakor "mimdelajnska ploha." In sice'r je bilo samo coV;ko dežja,, da nami je pokvarilo piknik, Kdaj že drtfgi piknik, in to ob času suše. Da bi jih koklja te vremenjake. — Ža prve kaplje dežje se nismo '/'menili, ko smo pa videli, da dež ne pozna šale, s ni o le morali pred mokrim sovražnikom bežati v dvorano, odkoder smo dežju kazali fige, in kmalu pozabili na Vso ne vol i č in jezo, ki smo jo poprej imeli zoper dež.
Le prekmalu je prišel čas
1.......... 11 ■■ 1	...............'n» ii a n......... i | .iiii _ ......um i m. —i——..................................m i i ii 11..........................min ..........t........»m.■» >i a i niifirii i ni
tscob 'Gerencl Furniture Ca
764-706 West 8th Street, SWksy^tfh. Wis
Priporočamo naš pogrebni zarod. Dobite nas podnevi in ponoči Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
Telefon: 377-1 - 4teO.V/.
■....................... ■■ t 'in...............nuni .i niKiMfi m Ji......m ..a-iirtriamimu mi« iiiiiiinMi-i
| Izletniki in obiskovalci
i Svetovne Razstavel
Naznanjam, da imam v svojem hotelu in kabinfch prostora do 60 ljudi. Stoječe na malem griču v lepem senčnem drevoredu. ' "Kab'ine dajem izletnikom dnevno, tedensko ali po želji v najem. V kabinah je plin, da si izletniki ako želijo lahleo sami Uuhajo.
Tukajšnja okolica je lepa in valovita, ob veliki reki Illinois je na razpolago ribolov. Zelo pripraven kraj za isšleite v okolico S kot v znameniti "Starved Rock" in v lepi "Deer Park". Naj-} boljša postrežba jamčena.
|	JOE ŠČEK, lastnik
f "VALLEY VIEW INN"
j Road 7-A in 'U. -S. -2.	t,a Salle, 'Illinois.
9	........tel. La Salle CoUr.ty 9IC-R. 2.
n,..,,	----------------- ,. ^ ..... .........., .	, , . . „
r Poz®t t<4?M in rojakinje!
Vas uljudno vabim na otvoritev
"BOHEMIAN BEER 'GARDEN"
^DM'E JULiJ^ ZW&m. I'ivo in druge pijače bomo točili PO 5c. Kokošnja, prašičja in ozfroma vse ;pSčerike po 25c. ?	Na svidenje 29. julija zvečer.
I	0tto Š^otor
1921 Blue Island Avenue,	Chicago, ill.
ločitve "neM-yorSkih fom-ai'ifev. (. Bus, 'kateri jih je rprtpeljal je parkrat zatrobil, v znamenje da -se bliža čas odhoda. Tedaj Me -jfe	pOF.la^v'1 Jfoijfe 'in- ipo- j
dajanje ro'k. "Ko se je bus na-' polnil, je nastal tako gin'I.MV ! trenutek slOVesa, da 'gh je le .težko opisati in je nekaterim izvabil -T.lv.o V 'oči. Ttornarjl 'so j ,v slovo zapeli priljubljeno: /'Oznanil je Angelj..." Ostali so svoje glasOVe	x :nj!i-
hovirni, kar je napravilo nepo-pisljivo lep utis slovesa, nakar m je začel bus z romarji pomikati Izpi'ed lurš:ke 'kapele, "okoli ftje'fk ih ža njim pa ostale domače množice. Malo ea-'ffh je trajalo vse to, kOfPaj (Tr/-k'fet je 'bus počasi VOz'il In ri?: dolfe'o. hath je izginil izpred' Oči. — NeHvj'ors'kih romarjev, 'katerih ffii'0 sfe tako VazVeee'ji-li 'in 'ka'tefe bi kod brate in r?e-. s^ti-e 'tako radi še fteliaj 'časa 'irtieli rned nami, fh ki bi litAi | •"Sfe'ntfl ra'd'i Ostali, ni bilo ver... j
Sam;, ffcOfei, da 'ni Wl0 a-!k;i;at ')#r. 'Ordinata več tam, ki ■št jo vde'fe'ill romanja t; r.0-tbrogo, th %i 'bil slikal ta r.aM-thiV p'rizor, da M ga videli to-ja'k'i 'po nas'eTbinah. Prav vem, da ;bi Vadi Videli, :kak0 ljudje 1 prihajajo na "rOmanje, in 'kako1 so odhajali. Oliajski romarji so pač rne'nda mlsUili, da morajo ' tudi poprej Oditi, ker so pač prišli nekoliko poprej kakor ne^yorski.
Rojaki pO' Ameriki! Slovensko božjo pot ®ale cvetke ima-! iho v Atoeriki. Prvi komarji so' i bili tukaj in so skoVo ravno-. kar Odšli. 'Prišli šo prvič, slčOi-o . !bolj 'na og'lecl, Itakor he'kel*fej!
svetopisemski "Ogledniki," kot . še je- izvažll voditelj ne%'yor-skih l-omarjev, č. p. H. Pod-, I'g'orSe'k, ki je YeWl, da če se jim !b0 dopaillo, da bodo zopet pri-. 'šli in takrat v večjem številu . 'in ža dalje časa. — -Dopadlo, . 'jim je in Obljubili so, da še pri-• dejo, pa v Večjem številu in tu? > di za dalje časa. — Poskusite i in pridite na ogled tudi Ocl drtl'-i gOd, gotovo se vam bo dopad-lo in upamo, da boste še yn'ir i. — Naše očetje frančiškani imajo načrt, da griček sv. I'e-, režije še bolj olepšajo in v bližnji bodčnošti preskrbijo ne le za kak bus, temveč pripravijo prostora za večje tVume romarjev, tako stanovanja in prenočišča.
Kot najbolj primeren čas za poromati na griček sv, Terezi-
je bo V nedeljo HO. j'u'K.fa, letos. ko bo obletnica blagoslovitve 1 urške kapele. — :Žato ; — Vho % next?
_......='"0——
"Amerikarišk: SloVerieč" Vodi kampanjo proti dwpi-eslji. ^pomagajte mu!
............. - —____ffcitfMrt« arajaii—n —an.
FRANCOSKI PARliAMfeNT WE WAKm'NJfeiN MI^H LINE
:	-v.,— -i-................t 11 " >»»,.
JEAN L. ARtUR
Tukajšnji pomožni generalni manager French Line, Jean L. Artur, ki bo upravljal tukajšnji urad do meseca septembra, ko nastopi službo Henry Morin de Linclays, novoimenovani generalni manager, je dobil danes -iz pariškega glavnega stana poročilo, da sta francoska poslanska zbornica in senat glasovala, naj dobi družba dolgoletne kontrak-te za (prevažanje pošte. Za to službo bo dobivala od petdeset milijonov do stopetdeset milijonov frankov na leto.
To bo družbi omogočilo, da bo poslovala kakor dosedaj in obdržala svoj standard. Sklep senata in poslanske zbornice je nekaka zaupnica sedanji upravi, kateri načelu j eta Marcel Olivier, bivši generalni governor Mada-gascarja in sedanji načelnik družbinega sveta-, ter upravni ravnatel'drtržbe, H-enri Oangar-del.
■<r«.i '■■iir-wimtmiiitnari <IHIB ti	IWM 'a
V NA5EM
se odda stanovanje ž petimi sobami, na hOVo o'prefnlje'ne, š kopalnico fe pečjo za gre't'je vo-cle. mife'Wirii'na žfelo nizka. Vpr&šajte ha: ,1&03-Wešt 23rd Street, ali pa kličite telefon: Grace Land 09t52, ža dogovO'r.
AMERIKANSKI SLOVENEC
__Četrtek, 27. julija 1933.
ROOSEVELT VABI DELODAJALCE IN DELAVCE K SODELOVANJU
(Nadaljevanje s 1. str.)
DVE NOVI COLUMBIA PLOSCI
Izpod Golice
SLAVKO SAVINŠEK
Povest z gorenjskih planin
"Težko! Zadel sem ga!"
Fantu privro solze v oči.
"Kaj bo rekla Majda?" se mu z vzdihom odtrga iz prsi.
"Cegava Majda?" vpraša Ivan.
"Kobentarjeva." Stražniki se spogledajo.
"NaroČila mi je, naj pazim nanj in ga varujem ter opozarjam, da ga ne ustrele."
"Tebi je rekla?"
"Meni! Je rekla, če hočem, da me bo imela rada!"	^
Vnovič se spogledajo stražniki in nasmešek nekaterim šine po obrazu, toda Stanku in še enemu nemškemu stražniku se lice temni in fant se jima zasmili. Pa udari vmes gromki Mohorjev glas:
"Anže, kaj gobezdaš! Tiho bodi!"
"Tudi ti, Mohor, si kriv, če so ga ustrelili! Tudi tebi je rekla, da pazi nanj, ker je tako vihrav in neugnan!"
"Kaj čenčaš lezi in naprej spi! — Fantu se še vedno blede, pa ne ve, kaj govori!" se obrne Mohor k ostalim stražnikom.
"Slišite, Jerica, skuhajte no čaja temule fantu. Pa postelj pripravite zanj, da se malo spočije !" stopi Ivan k oskrbnici v kuhinjo.
"Kako ste neusmiljeni, da ste mladega fanta tako zdelali," mu očita oskrbnica.
"Služba je služba!" ji ta odvrne.
Nato popelje Anžeta v oddelek, kjer stoje postelje. Oskrbnica prinese čaja; pridruži se jima Stanko in eden nemških stražnikov ter po-sedejo okrog postelje. Sami so, turistov ni nocoj nobenega."
"Ali je lepa Majda?" vpraša prijazno Ivan Anžeta.
"O, lepa! In dobra!" odgovarja mladi fant in oči mu zagore. "Rada me ima, seveda, samo včasih. Po navadi ne in mi pravi, naj jo pustim, ker sem premlad zanjo. Jaz jo imam pa tako rad!"
Kakor otrok je Anže in zdaj mu je, da bi odprl srce in razložil financarju, onemu, ki je Matevža streljal, vse, kar mu srce teži.
"Kapo pa, da si zavpil prej: Matevž?" sili Ivan dalje v Anžeta.
"Ves čas je bil pred menoj tak, ko prej, ko ste vi streljali nanj. Videl sem ga tedaj, kako je omahnil, ko se je zabliskalo iz vaše puške. Bog ve, kaj je ž njim?"
"Padel je bržčas čez pečine za Kočno doli in se ubil, ako ga strel ni zadel do smrti!"
"Jezus( kaj bo rekla Majda! Vi ste ga ubili, vi!" stiska zobe in pesti mladi fant in iz oči mu gori v financarja.
"Saj se morda ni ubil!" tolaži Ivan, ki se mu vidi, da na ta način ne bo spravil vsega iz fanta. Izkoristili bo treba priliko in izvedeli sedaj vse. Bog ve, če bo fant, ko pride prav k zavesti, še tako voljan odgovarjati kot sedaj.
"Kje pa je sedaj Majda?" sprašuje financar dalje.	'
"Doma, Matevža čaka, pa ga ni! In tako rada ima Matevža, bolj ko mene!" zaječi fant, ki počiva nazaj naslonjen na postelji.
"Morda je slišala streljanje in bo sem prišla?" sprašuje dalje Ivan.
"V Breznico se ne sliši streljanje z Golice," izpoveduje Anže počasi vse, kar bi rad vedel financar, ki po ovinkih vleče iz fanta. Že ve, da je Matevž Kobentarjev iz Breznice in da je Majda sestra njegova. Vprašuje dalje:
"Kaj pa oni drugi, ki je bil z Matevžem?"
"Tilen?"
"Da, oni clolgi. Ali nima Majda tega rada?"
"Mara Tilen za dekleta, posebno za koroška! Saj mu še dobravskih ni mar!"
"Čigav pa je Tilen in odkod?"
"Pravi, da je iz Dobrave. Čigav pa je, ne vem. Tilen mu pravimo mi vsi, dolgi Tilen!"
"Enega naših je zabodel Tilen."
"Ga je? O, saj sem vedel; Tilen je močan in se nikogar ne boji. Za tri mene je močan."
"Zakaj pa je oni drugi nad tabo vpil, da bodi tiho. Ali ti je Majde nevoščljiv?"
"Mohor? O, to ne! Ta jo ima svojo doma."
"Odkod pa si ti?" mirno vpraša financar, kot mimogrede.
Anže ga naenkrat nezaupno pogleda in u-molkne. Pa pogleda še druga dva in z roko si gre preko oči, kakor bi se bil pravkar prebudil iz sna. Šele sedaj se nenadoma zave, da je z vsemi odgovori samo izdajal svoje tovariše in sram pred samim seboj mu vstane v srcu. lekne se na posteljo, obrne obraz v blazino in tih jok ga prične stresati. Ničesar več ne mo« rejo spraviti financarji iz ubogega fanta. Stanko ostane za stražo pri njem, druga dva pa odideta k tovarišem v prvo izbo.
Medtem sta prišla v kočo ona dva stražnika, ki sta šla z Nemcem iskat Matevževe in Tilnove sledi.
"Ste kaj našli?" vpraša Ivan, ki si ravno menja mrzel obkladek na izpahnjeni nogi. Bolečina je že prenehala, ali vendar je še pot v Dobravo in na Fužino dolga, pa se treba dobro se-zdraviti.
"Ničesar drugega kot sled. Najbrže sta oba ranjena, ali vsaj eden je gotovo ubit. Okrog skal smo našli krvave sledove, v grmovju pa se razločno pozna, da sta se dva morala valiti po plazu navzdol, ker je grmovje pretrgano in se dve gazi poznata v njem. Nemca sta šla za sledjo, midva pa sva se vrnila, ker je sled na nemški strani."
"Lahko bi bila ž njima iskala, dokler ne bi bili našli onih dveh," ju kara Ivan.
"Kaj hočemo z mrtvim? Kdor se pozvali tam doli, ne ostane več cel in živ, kajne, tovariš," se obrne k drugemu in tako misli opravičiti po-vratek.
"Toda vsaj gotovost bi imeli," se dalje jezi Ivan.
"Enega sem bil videl, kako je omahnil in padel vznak!"	»
"To je bil tisti, ki sem jaz streljal nanj! Tudi eden tihotapcev ga je videl pasti!"
"Čujte, kje pa je ena puška?" vpraša nenadoma eden slovenskih stražnikov.
"Podpredglednikova, ki ga je tihotapec z nožem!"
"Ali je niste vzeli in odnesli tu sem?" vpraša Ivan.
Vsi se spogledajo, nikdo ni videl puške.
"Zato je zlodej streljal na naju!" meni Ivan, ki se spomni, kako je blizu njega udarila krogla v tla. Pa je bil prepričan, da nosi tihotapec puško s seboj.
"Ali je vas kateri našel puško?" se obrne Ivan k Mohorju.
"Nikdo. Čemu mu bo?"
"S katero je pa oni streljal, Tilen?"
"Ste mu jo pa že financarji posodili," se roga Mohor.
(Dalje prih.)
25180—Dekle,	kdo bo Tebe troštav,
Jaz pa vrtec bom kopala, pojeti Mary Udovich
in Josipina Laushe ...........................................75c
25181—Želel	bi, da bi bil ptica,
Oj z Bogom ti planinski svet, poje John Germ........75c
DRUGE SLOVENSKE PLOSCE
25000-F—Ribniška	korajža, petje, duet
Kranjski piknik, petje, duet..................................75c
25001-F—Na	ofceti
Juhu polka, harmonika ..........................................75c
25002-F—Juhu	valček
Domžalska polka, harmonika................................75c
25005-F—Kaj ne bila bi vesela
Sirotek, ženski duet................................................75c
25011-F—Pokšotiš
Zapeljivka, valček, harmonika, Lovšin ..................75c
25014-F—Planinsko veselje
Čevljarska polka, kmetska banda ........................75c
25016-F—Koračnica	otroških pesni
Na povelje, koračnica, instrumentalni kvartet....75c
25017-F—Zapoj	mi ptičica glasno, petje z orkestr.
Ptička, petje z orkestr...........................................75c
25019-F—Stiglic,	valček
Gorica, polka, slov. tercet......................................75c
25020-F—Stari	kranjski valček
Štajerska, harmonika ............................................75c
25027-F—Sobotni večer, valček
Nedelja, polka, harmonika in ksilofon ................75c
25031-F—Na sveti večer pri Hošlink
Pred volitvami, komična prizora ..........................75c
25033-F—Gor čez Izaro
Oj tam za goro, moški kvartet..............................75c
25035-F—Slovenska	polka
Slovenski lendler, tamburice ................................75c
25036-F—Slovenski	valček
Radostna, polka, harmonika, kvartet ..................75c
25037-F—Stoji,	stoji Ljubljanca
Sinoči je pela, slovenski kvartet, petje ................75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del
Ti si moja, valček, Hojer trio iiMZz..........'.............75c
25040-F—Hojer	valček
Pečlarska polka, instrument, trio ........................75c
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica
Sladki spomini, valček, Hojer trio ......................75c
25042-F—Daleč	v gozdu, valček
Večerni valček, orkester ........................................75c
25043-F—Polka	štaparjev
Burja, koračnica, orkester ....................................75c
25044-F—Coklarska	koračnica
Triglavski valček, Hojer trio ................................75c
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio ................................75c
25046-F—Ljubezen	in pomlad
Slovensko dekle, petje, moški kvartet..................75c
25047-F—En	starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet..................................75c
25048-F—Na	kranjskih gorah, polka
Gospodarstvo, lendler, instrument, trio ..............75c
25049-F—Zadovoljni	Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet ..........................75c
25051—Vzajemnost,	šotiš
Kukavica, valček, Columbia kvintet ........................75c
25052—Na	Adriatskem bregu, valček
Na veseli svatbi, polka, harmonika duet..................75c
25053—Hribčki	ponižajte se
Jaz bi rad rudečih rož, moški kvartet......................75c
25054—Bodimo	veseli, polka
Na jadranski obali, valček, inštr. trio ......................75c
25055—Vi	gred se povrne
Oj dober dan, moški kvartet.................................„...75c
25056—rO	mraku
Dolenjska, moški kvartet ..........................................75c
25057—Slovenec	sem
Perice, moški kvartet ................................................75«
25058—Janez	Cuk in Milka Sova, I. del
Janez Čuk in Milka Sova, II. del..............................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio..................................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika ..........................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet ..................75c
25062—Povšter	tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare .....................7Sc
25063—Ančka	pojd plesat, valček
Tromplan za ples, harmonika in inštr................... 75c
25064—Ribenška.	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet ..............................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebni enesek. Pri naročilih manj Kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plavamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati na-
n vnr>«4 rt*
TISKARNA
izvršuje vsa tiskarska dela točno in po najzmernejših cenah. Mnogi tem prepričali in so naši stalni odjemalci.
Pozor potniki
in posetniki svetovne razstave 1 drugi rojaki v Chicagi in okolic Sporočam, da imam na raztiola" vsak čas čiste hotelske sobe s koPa nicami in vsemi udobnostmi p zmerni ceni.
Domača kuhinja preskrbuje g°st z okusnimi jedili.
RUDOLF ŠROIF
HOTEL IN SLOVENSKA GOSTILNA
SVEŽE PIVO VEDNO NA ČEPU.
2047 West 21st Street, CHICAGO, ILL. Tel. Canal 5512.
Društva
Trgovci - Posamezniki
dobijo v naši tiskarni vedno solidno in točno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo.
Amerikanski Slovenec
1849 WEST 22i>d STREET, CHICAGO, ILL.
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West 22vd Street,
Chicago, HI,
r BfrSfl ?

več denarja za nakup industrijskih izdelkov in to pospešuje trgovino drtigih industrij."
"Preostaja nam še, da poživimo življenje naše industrije. Že lansko jasen sem izjavil: da verujem v možnost, da po demokratični disciplini v naši industriji z zvišanjem plač in zaslužka in s skrajšanjem delovnega časa je možno priti v stanje, v katerem bodo naši ljudje zaslužili potrebni denar za potrebščine in stvari, ki jih sami produ-, cirajo. To pa je mogoče samo z velikodušno kooperacijo delodajalcev in delavcev. Brez zdru-: ženega sodelovanja ne bo uspeha. Jasno je, da drugače bi razni posamezni koristolovci plačevali beraške plače in zahtevali dolge i delovne ure. Drugi pa bi morali opustiti obratovanje in zapreti vrata. Tako delovanje smo že imeli priliko opazovati v preteklosti in je rodilo gospodarski pekel tekom zadnjih štirih let." i "Cista in jasna pot vodi k izboljšanju teh razmer. Ako vsi ; delodajalci in vse tekmujoče grupe soglašajo plačevati svojim : delavcem enake plače — zmerne plače — in zahtevajo enak : delovni čas — potem večje plače in krajši delovni čas ne bo niko-: mur škodoval. Vrhu vsega, pa bo to dvignilo večjo kupovalno moč , in bo več denarja za razne industrijske izdelke. In to je rav-. no srčna želja zakona za izboljšanje gospodarstva."
"Primer: Pravihnk za bombaž in tekstilno industrijo, ki je že podpisan, je odpravil otroško delo. To me bolj veseli, kakor vse drugo, odkar sem prišel v Washington. V tekstilni indu-; striji, iz katere je prišel tako spontani odgovor za sodelovanje, i se je tudi s tem odpravilo otroško delo, ki je bilo glavna ovira , doslej. Toda noben posamezen "delodajalec, ni mogel tega od-, praviti. Ako je eden poskusil, ali če je celo ena država poskusila, so obratni stroški porastli tako visoko, da ni bilo mogoče tekmovali z delodajalci, ali državami, ki so bili proti odpravi , otroškega dela. A doseglo se je to v zjedinjenju."
"Neki angleški člankar v Angliji izraža začudenje, kako je , bilo mogoče v Združenih državah doseči z pravilnikom v enem dnevu, kar se v Angliji ne da izvesti v okvirju zakona že zadnjih 85 let z vsem prizadevanjem. Jaz navajam to, ne da bi se hotel bahati, kaj se je že vse doseglo, ampak kažem nato le zato, da bi to služilo v vzpodbudo, kaj se da doseči z kooperativnim prizadevanjem in na naloge, ki nas v tem oziru čakajo še to poletje in to jesen. Mi ne bomo šli skozi tako zimo, kakor smo šli lansko leto. Dvomim, če so kedaj kaki ljudje šli skozi le na pol takšno preizkušnjo tako pogumno in junaško. Mi ne moremo zahtevati, da bi Amerika morala zopet iti v take težave in težkoče. In zakon za izboljšava-nje gospodarskih razmer nam daje v roke prav tako orožje, proti brezposelnosti, kakor ga je nam dalo, ko smo izbili iz raznih industrij otroško delo."
"Propozicija je čisto pripro-sta: Ako bodo delodajalci delali soglasno s tem, da bodo skrajšali delovni čas in zvišali plače, bomo lahko zaposlili naše ljudi. Noben delodajalec ne bo vsled tega trpel, ker relativna mera, konkurenčnih stroškov, se bo dvigala povsod enako. Ako pa se bodo kake grupe temu branile in upirale, bo velika priložnost za uspešni boj proti brezposelnosti minila in znamo iti v drugo slično preizkušnjo obupovanja, kakor lansko zimo. To se pa ne sme zgoditi."
"So morda ljudje, ki se bodo temu velikemu načrtu upirali vsled velike sebičnosti. Toda imamo zadostne zakone in postave, ki določajo kazni, toda jaz prosim sodelovanja, ki prihaja iz dobrega mnenja in vesti. To so sredstva, ki jih bomo upotre-bili pri pospeševanju boja proti
brezposelnosti v tem poletju. U* potrebili jih bomo do skrajnosti, da ohranimo dobro voljo in pre-magamo vsak namer proti izPe' Ijavi načrta."
"V vojni nosijo vojaki gotova znamenja, da se poznajo med seboj. Na ravno takih principi!1 bomo vodili tudi boj proti brezposelnosti. Tisti, ki bodo sodelovali se morajo poznati med seboj. Zato smo pripravili poseb' ne znake, ki se bodo dala vseH1 podjetjem, ki bodo sodelovala Na teh znakih bo besedilo: do our part" in jih bodo ime" razvite in razobešene po uradi®! vseh podjetij. To bo pomagal0' temu cilju."
"Delavci te dežele imajo vso pravico pod tem zakonom i" nihče jim je ne more odvzeti ist{ niti ne bo dovoljeno kaj takega-Nobene agresivnosti ni potreb8 sedaj za dosego kaj takega. Vsa dežela bo zjedinjena, da se dobi za vas. Načela, ki se tičejo delodajalcev, se pa tičejo tud> vas delavci in jaz vse prosil da sodelujete v istem duhu."
"Jaz ne morem garantirat' sam uspeha temu velikemu n8' rodnemu načrtu, toda ljudstv" te velike dežele lahko garantih njegov uspeh. — Zato je, da va* prosim delodajalce naroda, $ pristanete in podpišete, ta skup" ni sklep z menoj, da ga podpiše^ v imenu patriotizma in človeča"; stva. — To je, kar prosim tu^! delavce, da gredo z nami v duh'1, sporazuma in pomaganja."
Tako se je glasil približno v* liki govor predsednika RooSfr velta, katerega smo objavili v glavnih izčrpkih in povdarkf1. Pomenljiv, važen in poln no^ ga naudušenja je ta govor. D3' Bog, da bi ga narod osvojil izvajal globoko zamišljene fl8' črte našega delavnega predse"! nika Roosevelta, ki tako junJ| ško in neustrašeno deluje za spodarsko izboljšanje te velilf; ameriške dežele.
-o-
PREDSEDNIK BO UŽIVAŠ
POČITNICE NA SVOJEM DOMU
Washington, D.C. — P' kor ž znano, je predseduj Roosevelt odločil, da prebij* eno mesečne počitnice na sv0' jem lastnem domu v Hy$ Parku, N.Y. ob reki Hudso*' Z njimi se bodo za ta čas plt selili tudi diiirgi kot razni ta); niki in tajnice, tako, da glaV! državni stan predsednika bo $ en mesec )v> Hyde Parku in v Washingtonu.
-o-
O DELOVANJU RELIEFA
Chicago, 111. — Država Illin0? predvideva v svojem proraČ" nu, za mesec august, da bo Pv treba za vzdržavanje brezp"; seinih družin in vseh onih, so odvisni od javnega dobi'0' delja in podpiranja svOt(,| $5,815,000.00i. Kakor zxof\ je država Illinois ponovno u^t ljavila davčni prodajni zak^j To je, da od vse prodaje ^f drobno gre 2% državi za vzd>* žavanje brezposelnih druŽ^:! Ti davki bodo prinašali držav' na mesec okrog tri milijone d0't larjev. kar je komaj polovi^ kar bo potreboval državni re lief za svoje delovanje. Dri'^ polovica ima priti deloma zveznih virov in deloma 0 dobrodelnih akcij v državi $ mi.