katoliški misijoni * 4 :£$m ^ ■'■.v'' 1 f :’P6i/ WVW&SP %M«Cn ' '^|jy w:\ m LAS MISIONES CATOUCAS MARC 1 958 • XXXII. 3 Dva indijska klerika pripravljata ciborij s hostijami — za posvečenje. Indijska mladina z misijona Ivana Kešpreta na sprehodu v gorah. KRISTUS KL C E PRVI ZBOR: 111 m°! Kak bobni! Mai' kdo joči? DRUGI ZBOR: fok narodov n stok rodov (l° «as doni- PRVI ZBOR: j,*', Jn narodom, da v.-i ječijo, jnKa'1 °troci se solzijo s^em sivim in uvelim jj wstne trepetajo, Sek rodov 1 nais doni. PRVI ZBOR: iH|kaj Joče, drhte, i o sonce sije na višavah \r^nj‘Ve Plodne so v daljavah. Iai' lačni so? GLASNIK: Grozotno moremo pregnati noč, saj Bog nam dal je čudovito moč, da zvesta more naših duš molitev, da vdana more naših src daritev, sprositi milost, novo jim življenje. PRVI ZBOR: O bratje, bratje, prišla vrsta je na nas napočil veliki je čas, da stopimo ponižno pred Boga. DRUGI ZBOR: D*! !^a?n* 30 — Boga. Lačni — Kristusa. PRVI ZBOR: In u'i^V zasije narodom velika Luč? j£(l . :(j bo veliki napočil dan? J Kristus bode vsem rodovom Luč ? GLASNIK: ^0 lii pOVo1' Gospod nebeških trum: ,Hl a>eč čas in ljudstva bodo se, vrnila, »u ' . hudobijo, greh in obrnila vs„,moio bodo pot, da bom Gospod narodov in vseh rodov. DRUGI ZBOR: Da stopimo proseče pred Boga, naj Cerkev svojo narodom vsem Ja; v njej našli bodo srečo, Kristusa. . PRVI ZBOR: Jok narodov in stok rodov do nas doni. GLASNIK: Če rod človeški v temi plaka in Bog nebeški čaka, da pošlje Kristusa, je krivda naša, nas ljudi. DRUGI ZBOR: DRUGI ZBOR: Kako? Zakaj bi bili krivi mi, če rod in rod še stoka in trpi. GLASNIK: Ne rečem vam, da polja čakajo na Bog sam sejal je. setev. Nas pa čaka žetev: so polja bela že za žetev, a žanjcev ni in rod za rodom čaka in trpi. PRVI ZBOR: Nihče nas ni najel, nihče nas ni na delo vzel. DRUGI ZBOR: Ne vemo kod, ne vemo kam in kdo bi upal v dalje sam. GLASNIK: Ni res. Tja v polja se ozrite, z dlanmi oči si zaslonite in glejte, kdo koraka tam, ves zapuščen in s križem — sam! PRVI ZBOR: To Kristus je. Da, Kristus je. GLASNIK: Ah, glejte, naš Gospod vse vabi nas na svojo apostolsko pot. Ah, bratje, bratje, sredi polj stoji in čaka, čaka, sam —• trpi. Na žetev vabi nas. PRVI ZBOR: Zdaj vemo kod, zdaj vemo kam. Nihče ne bo šel v dalje isam. DRUGI ZBOR: Šel s Kristusom bo vsak, ga spremljal Jezus bo na vsak korak VSI: Pojdimo, bratje, v nove dni, hitimo k narodom v temi, saj Jezus sam gre z nami. Pojdimo, bratje, k narodom! Pojdimo, bratje, z Jezusom! + Boris Kerč, 1. 1944. MISIJONAR Vse je zapustil: drago vas domačo, vrtove cvetne in zelene trate, planine in tovariše vesele, ljubeče starše, sestrice in brate. Poslušal klic je dobrega Pastirja — zaupajoč Gospodovi besedi odšel je sam iskat ovce zgubljene, da varno jih pripelje k božji čredi. On dela, moli in trpi za duše; Gospoda prosi v apostolski vnert11' “Glej delavca, ki hoče Ti služiti! Gospod moj, daj mi duše — drih^ [vzerti'- Nihče njegovih žrtev ne proslavlja njegovim delom ne prepeva slave, j le angel božji pred Gospodov prest0 skrbi, trpljenje nosi tja v višave- Težave, žrtve, križe in napore v nebeški nevenljivi venec vpleta. Presrečni misijonar, o kakšna slava, veselje se ti v večnosti, obeta! Marija Brenčič — 108 — MISIJONARJEVA MOLITEV Iz vsega mojega trpljenja iz žrtev, borb in hrepenenja drhti moja molitev k Tebi, Gospod: o daj mi duše! Glej, Tvoja milost, obilna in globoka, je segla kakor velika, svetla roka že v brezdno mojih mladih sanj: — Sanje so bile moj prvi dar za duše... Tvoje žejno srce je še prosilo, v solze in trudni moj molk se je tiho sklenilo, našlo je dom in mater in bele, pokojne noči: — še to sem dal na oltar za duše... Gospod le hoti! Nosil bom križ, ki sega do obzorja in bo težak za sto in sto življenj. . . Hoti! Sprejel bom bridkosti Tvojega Srca, spil bom kelih do zadnjega dna. Samo duše mi daj: pa bom razbegnil vse zime in sence v Tvojo toplo luč in večnozeleni Maj. Škender MISIJONSKI POKLIC Mnogi bi postali misijonarji in misijonarke, če ne bi bilo treba za to junaške žrtve. Ne smemo misiiti, da jih Bog tako malo kliče v mis,ijone. O, če bi se vsi, ki so poklicani, odzvali, kako vse drugačno bi bilo danes obličj® zemlje...! Kolikokrat zaiskri v duši tega ali onega mladega človeka svetla iskra misijonskega poklica, ko čuje, bere ali kaj razmišlja 0 misijonih, o neizmernih misijonskih poljih brez misijonarjev, o Jezusovem vabilu: Pojdi tudi ti. . . Čudno močno ga prevzame to branje, to poslušanje, to razmišljanje — čudno globoko mu prešine duha spoznanje, kako potrebno je oznanjevanje evangelija poganom, širjenje Kristusove Cerkve v svet — čudna iskrena želja se mu dvigne v srcu, da bi tudi on šel in se žrtvoval in oznanjeval — čudno ostro se mu v dušo zaje vprašanje: pojdi tudi ti, zakaj p3 ne? — in čudno prepričevalen je glas, ki mu pravi: če so zmogli tile »A tele, zakaj ne bi zmogel ti... Bog kliče. Jezus trka na srce. Srce pa se zapre. Bojazen pred žrtvijo samega sebe zaloputne pred Jezusom mal3 srčna vratca. “Vse pustiti...? Domovino, starše, brate, sestre, prijatelje? Hm-To je pretežko zame. Ne, ne!” Toda — to bi še pustil, to bi vse premagal, to bi še dal za ljubezen Jezusovo. A če je mladi človek že začel sanjati o zemski ljubezni, potem )e\ navadno ta tisto, kar mu je žrtvovati preveč. Zemsko ljubezen dati za Jezusovo ljubezen — kako je to trd orel1 za mnoge, ki se odločajo! Ker mladi človek preveč zida na čustva, premalo na spoznanje i’1' na milost, ker se odločuje po srcu, namesto po razumu in milosti. Koliko misijonarjev in misijonark bi Slovenci že imeli, če bi mlad1 ‘ ljudje znali premagati srce in pustiti do veljave po milosti razsvet;; Ijeni razum, ki j,im jasno govori: žrtvuj se, bolje je tako. Pojdi tud'J ti v vinograd Gospodov.. .! Tako je med nami le malo, malo misijonarjev in misijonark, kef je v tvojih vrstah, o mladina, le malo, malo junakov in junakinj. Mladec, mladenka! Kristusovih misijonskih borcev ne občuduj samo, ampak jih tud1 posnemaj! čuj Kristusa, kako še vedno ob tebi stoji in ti prigovarja’j “Pojdi in stori tudi ti tako. če so mogli tile,in tele, boš zmogel tudi b' Vstani, pusti vse za seboj in hodu za menoj!” N. N. ^T“-—-----------—---— Rim, ATENE, NAIROBI • IN NAZAJ Makximilijnnim. — Nadaljevanje. XIII. V PRESTOLNICI UGANDE . Sonce ne pritiska več. Po končanem brevirju ogledujem okolico. sialtirana cesta, ki veže Masako s Kampalo, se vije kot srebrna nit zelenimi nasadi banan in se pogosto izgublja v gozdu. Veliko in ebelo drevje je prepuščeno usodi; veje so prepletene z mahom in po-AZ?.n.e z vitkimi plezalkami. Nalašč za opice, ki smo jih dvakrat pre-v1 ^di, da so se pognale med kričanjem v temni gozd, kamor najbrž e sonce ne prodre. Moderna cesta, banane, lepi hribčki, bogati gozdovi, to bi naj bil ekvatorja. Je res, a ni vsa resnica. Dosti da odstranite cesto, za-sNe avto v Kampali i,n boste imeli občutek, da ste v pravem ekva-i -l.11. kot so vam ga opisali v šoli, V neprehodnem gozdu se še skriva ''■kih pet levov, tigru še vedno ugaja človeško meso in v svoji nervoz-°sti «e spotaknete ob kačo, ki si je zaželela počitka. da ^adnj'ikrat na ekvatorju. Toliko sem že vajen na zemeljski obroč, ^ skoro ne bi zmenil zanj. Danes je vendar zadnjikrat, zato bo pri-p |tn9, da se tudi od njega pošteno poslovim. Avto se ustavi na južni ce+Vkd zemeljske oble; izstopimo, ker hočem peš na severno plat. Na dr-! 'le velika bela črta in ob straneh dva umetna obroča, ki naj bi ^stično ponazorilai ekvatorjevo pomembnost. Edinstvena slika, ki . *Jetn° preseneti zamišljenega potnika. Po krajevni navadi stopim av na ekvator, z eno nogo na jugu, z drugo na severu, se prijazno s J'^hnem in fotograf je zadovoljen. Lep spomin, ko bom na stara leta Palico v rokah listal po albumu in ob tej sliki obujal mladostno razvajenost. KATOLIŠKO OKOLJE 1'red vstopom v mesto je na desnici mala cerkvica Nalukolonga; velikosti, a važna po vsebini, da se k njej zatekajo množice z vseh krajev Ugande in je postala narodna romarska točka. - Kakšnih dvajset metrov dolg drevored jo veže s cesto in .ii da čep . *jiv izraz. V tej mali cerkvici so bili krščeni prvi ugandski mu-ka Cl- Mi najstarejša katoliška cerkev v Ugandi, vendar je med prvimi, Priča njen popolnoma preprosti slog. Velika oltarna slika spomi- Vnikov nja na silno mučenje, na nečloveško ravnanje s prvimi zvestimi katoličani. Zastonj pregovarja oče mladega neizkušenega sina, naj vendar ne bo neumen, naj se strezni in zataji Kristusa. Tokrat je zmagala božja moč in človeška slabost. Pod oltarjem je jšopek svežih rož. Dve redovnici Foucouldove družbe ga menjata vsak dan. Zapustili sta francosko zemljo, se posvetili Gospodu, da bi v odpovedi služili Njegovi čredi. Ob domači govorici se jima je obraz nasmehnili, postali sta silno zgovorni. Materina govorica je za trenutek poživila njuni duši z naravno milino. Kampala je prestolnica Ugande. Ni največje mesto, a je geografsko v osrčju na ravnini, ki jo zaokrožajo majhni holmi. Vse veroizpovedi se borijo za prvenstvo. Proti severu je protestantska stolnica, na nasprotni strani mošeja, na vzhodu in zahodu pa kar dve katoliški stolnici: Rubaga, ki je nadškofijski sedež belih očetov in nova cerkev, kjer so očetje družbe Mill-Hill. Dve stolnici, dva škofa v istem mestu, ki končno ni tako veliko-Uganko reši zgodovinski razvoj. Angleška vlada je zaradi medsebojnih prepirov med anglikanci in katoličani razdelila ozemlje v dva dela i'1 odmerila vsaki svoj pas s prepovedjo, da bi se vtikala v drugega. P° tej Salomonovi deflitvi je ostala Kampala v rokah anglikancev, kai' seveda ni šlo v račun belih očetov. Ob razmotrivanju so prišli n» misel, da bi poklonili prestolnico angleškim misijonarjem Mill-HilD> Slika tu /.Kuraj: Avtor U*jra potopisa na torju. Slika levo: isti v družbi z domačim d j hovnikom in redovnico k'oucoldove družbe Pre v\ajua?nui iji^spmrTtn ^ l’o)>Ied na poslopja ugandske univerze v Kampäli. hiia ^er j'h prav gotovo ne bodo pregnali, ker so Angleži. Rešitev je Pravilna. Misijon je lepo rastel in se razvil v škofijski sedež, govor°trkam na vraita škofijske hiše angleških patrov; nobenega od-doto. o’ je poizkusil nek profesor, a brez uspeha, “če ni pastirja Pelini menim, “potem bo pač na paši”, in prosim šoferja, naj naju Je k stolnici. Pica aj s^° metrov više se šopiri na vzpetini z opeko zgrajena stol-Zvonir n* dokončana, ter čaka boljših časov, da jii dogradijo primeren PiIla k' Ravnokar se je končala služba božja in pred cerkvijo je sku-Verm.kov, ki se polagoma razhajajo in zgubljajo po vznožju. ^stvpL ,nAost ie Preprosta, a istočasno lepa. Ne bi rekel, da'se vojski 0 0 ko zagleda nas in se mora ločiti od ln s te • Nlkar’ Prevzvišeni” ga prosim. “Samo toliko, da pozdravim Prosi m lzpolnim obljubo iz lanskega leta v Castelgandolfu. Nadalje Čutil Za) (1°Y0,ien.ie. da smem slikati ta apostolski prizor”. Nadpastir h da niso samo besede, temveč iskreno srce, ki govori, in se je omejil le na pozdrav, se vrnil k čredi ter zadovoljil mojo časnikarski radovednost. Nekaj korakov na levo je pokopališče misijonarjev. Tik ob cerkvi je, tako da sem se odkril, stopil med grobove in se zgubi* med njimi. Preprosti križi krasijo maloštevilne grobove in spominjaj0’ da so tu pokopani evropejski misijonarji. Veliko Kristusovo razpel0 bdi nad svojimi izvoljenci. Pod težo afriške zemlje počivajo utrujen3 telesa angleških duhovnikov. Niso umrli na bojnem polju, niti se nis° bili jza čast domovine. Nihče ne bo pisal njihovega življenjepisa, nasprotno, čez nekaj let se nihče ne bo zmenil zanje. Na njih grobovi!1 ni umetnih spomenikov. In vendar se v teh revnih grobovih skriva nekaj, česar običajno ne najdete v bogatih grobnicah — ljubezen. P°' časi sem taval med grobovi, prebiral njihova imena lin se pogovarja* z vsakim. Bil sem ves vzhičen in srečen; vzhičen, ker se mi je zdel0-da jih spremljam pri vsakdanjem delu, vesel, ker sem zašel v kraj’ kjer kraljuje ljubezen. Na pobočju, ravno nad lepo gotsko stolnico, je edina katoliška bolnišnica v Ugandi. Vsaj toliko se moram ustaviti, da obiščem dv° ; bolni sestri svoje kaplanije v Masaki in s tem izpolnim svojo pastirsk0 dolžnost. Tudi te bodo molile za potepajočega radovedneža in se 0° pogledu na rims'ki rožni venec spomnile na veselega Slovenca. Kraljeva palača v Kampali. Škof Billingtoii pri svojih ovčicah. kljyv ^ škofije k nadškofiji. Velika cerkev je že nad sto let stara, a >:e'lerri SV()Ji starosti da s svojim veličastnim pročeljem ter stopnicami, od 2 J“1 ^estu neizbrisno oznako, škofijski dvorec je le nekaj metrov ‘ieiiii Stij®’ a ,se zadovoljim s samim pogledom, ker je škof na zdrav-^dtav' V ^anadk ne bi mislili, da smo tatovi, nasvetujem, naj po-oba im° dva afriška dtuhovnika, ki se sprehajata pred cerkvijo. Glej Vrbi] -f znanca. Večji je duhovnik, ki se je pred nekaj mesnci -ima’ doktoriral, in sedaj začenja apostolsko delo. In kakšno! Za afV-Ve javnega katoliškega časopisa, poleg tega so ga imenovali :,uhov -nega svetovalca v osrednjem šolskem odboru. Drugi še ni v Itj nn/G srečali smo ga v bogoslovju; čez dober mesec bo odpotoval a* m na Propagandi nadaljeval svoje teološke študije, nam prijazno voščita: “Good by”. Good by” in obilo blagoslova ter na svidenje! RADOVEDEN TURIST človgv^azen turista ni prijetna. A kaj storiti? Pride trenutek, ko •Alt,* k 1)1111 vsej dobri volji, vsej antipatiji do predmeta in trdnemu - mora popustiti in si podpisati lastno obsodbo. Nekaj podobnega se je dogodilo meni. Kot verni katoličani «mo se namolili in sedaj nan1-bo vsakdo privoščili nekaj oddiha, nekaj turistične svobode. Le mimogrede naj opozorim bralca, da smo bili tudi pri protestantski stolnici, a je bila zaprta. Edino živo bitje, ki se je prikazal0 na dan, je bil nek star evropski gospod, kateremu pa se ni posrečil0’ da bi nas prepričal s svojo zgodovinsko razlago o važnosti zgradb0' Zato se moremo z mirno vestjo ločiti od verskih zanimivosti ^ se spoprijazniti še z drugimi. •tj Prva stvar je Makerere. Za bralca je to seveda španska vas. ; vsej deželi pa je poznan zaradi dejstva, ker se po tem kraju imenuj0 University College —, to je prvo jedro bodoče ugandske univerze. Nf teh hribčku je 15 fakultet z nad 120 profesorji in okrog 600 akademik1-Daši ni samostojno vseučilišče, imajo izpiti univerzitetno veljavo, k°r je nekaka podružnica londonske univerze. Kraj je tako velik, da bi mogel i sam zase tvoriti majhno mestec0 V sredini je velika osrednja palača z glavno dvorano, ki spominja v* grški klasični slog. Okrog se grmadijo šolska poslopja, dve popolnorn3 enaki kapeli, za katoličane in protestante; malo dalj v stran so star0' vanjska poslopja profesorjev in konviktj za akademike. Nedelja je. Vse počiva in nikjer ni nobene duše. Pustimo avto p1’ dvorani in se sprehajamo sem ter tje v nadi, da se bo prikazal kakše0 kristjan. Prvi afriški akademik nas samo pozdravi in se oddalji. OčJ' vidno se mu mudi. Izza ogla katoliške cerkve primaha misijonar. RavP0 kot nalašč. Odličen kažipot, ki nas bo uvedel v skrivnosti vseučilišč*1- Katoliška univerzitetna kapelica je popolnoma enaka protestantski-da s tem pokaže tudi na zunaj enakopravnost obeh veroizpovedi. Katoliških akademikov je okrog 170 in imajo kaplana, ki ga nadomešča n3? znanec. Za nas ni nobene škode, saj je njegov namestnik predstavni)' katoliških šol v Ugandi. Notranjost kapelice je preprosta, edina zanimivost je le na desnem oltarju. Nad tabernakljem je srednje velik, crl1 kip. Bralec je najbrže uganil, kdo neki bo ta svetnik. Jaz sem bil tolik0 raztresen, da sem skoro bolj podzavestno kot po resnični potrebi vprašal, kdo je ta črni svetnik. “Sveti Auguštin, največji afriški cerkveni oče; eden izmed naj" večjih genijev.” Glavne poteze slavnostne dvorane so v grškem klasičnem slo!?11’ Notranjost se sprosti in sledi bistvenim potrebam univerzitetnega študija. Predavalnice so velike, svetle in sončne. Notranja oprema p*'0' sega rimske papeške univerze. Profesorska soba pa je naravnost pri) v'ačna. — Na tem prikupnem in v nekem oziru očarljivem hribčku pripravlja bodočnost Ugande. Kakšna bo? Proti dejstvu, da je več kot polovico katoličanov, so danes katolišk1 ministri v manjšini. Med vsemi profesorji je samo pet katoličanov 1,1 med temi je samo eden Afrikanec. Pogled v bodočnost je precej zameglen. Zadnji — edini počitek misijonarjev ob kampalski stolnici. ond ]VIasake dolfcra Pot — in Potem vsd ti qbiski! Afriški duhovnik v§e vaHmril,-da bo PasTletno misliti na obed. “Kajpada” prikimam, nad-•'di dorv,°^°^jen’ ^er .^remo v navaden hotel. Ne bomo gostje evropskih ^2ston- aC-Lb duhovnikov. Spet nova skušnja. Prva se začne pri vratih, še nj\ ,vm Povabim na kosilo tudi šoferja. Nasmehnil se je, češ da sem don»1**. Duhovnik me opozori, da je hotel samo za Evropejce in hapvJ™?™ ni dovoljen vstop. Kaj takega pa res nisem pričakoval. Kaj ljiv0 ^ ^em tujec, ki me je rodezijski mejni uradnik že malo sum-^ kri edal, zato se ne bom prerekal v tuji hiši. Se vdam za šoferja, biasJk1 zavre. ko raztolmači, da isto velja tudi za duhovnika — tajnika vda e^a škofa. Ne popustim in sem pripravljen na vse. Tajnik se a gneva usodi nasproti. Svr0D je poln, ker je pač čas za kosilo in se zbira v njem večji del llobede a uradnikov. Nekateri nas gledajo bolj po strani, vendar se nei2ku>n ne drzne vprašati, kaj neki to pomeni. Morda so me imeli za Pri s Se-?ega Ame-rikanca ali pa se niso upali zaradi tujcev, ki so jedli do v,',. sedni mizi. Nevem, kako bi se bila iztekla zadeva, če bi prišlo ^erekanja. bi]a ^,r’llano bi Prav gotovo potegnili italijanski gostje, brez dvoma bi da)a ,Pa opora, ker je majhna skupina po močnem glasu obvladala in 11 celi dvorani. Vse se je lepo izteklo in nobena živa duša ni zinila besedice. Zadovoljna nad zmago sva stopila še v glavno dvoran0 in popila čašo čaja. Obisk kraljeve palače Mmengo bi moral biti popoldne največja zanimivost. Kralja ni doma, ker je še vedno interniran na Angleškem-Zaradi nepopustljivosti do angleškega guvernerja ga je ta na mestu interniral ter ga poslal na Angleško. Dogodek je povzročil pravo vstajo-Kraljeva sestra je umrla od žalosti. Ljudstvo je čisto iz sebe in protestira nad nečloveškim ravnanjem, da se kraljica ni smela niti posloviti od kralja. Ne ustavijo se pri besedah. Odpovedo se vsem igrarm gledališču in javnim slovesnostim. Vsa dežela je kot vojno polje tik P° bitki. Ni druge rešitve, kot da angleška kraljica razveljavi guvernerj odločbo. Mesece in mesece se pripravljajo na sprejem kralja. Od vseh stran' prihajajo dnevno prostovoljci na delo. Isti guverner, ki ga je aretirat bo moral prvi stopiti k letalu in mu voščiti dobrodošlico! Naš avto se ustavi pri vratih palače, ki je že vsa okrašena. Vstopimo. Nič lepšega in bolj zanimivega kot si ogledati kraljevo palačo-Radovednost me je toliko prevzela, — saj sem prvikrat v palači afriškega kralja, — da se nisem zmenil za pogovore med domačim duhovnikom in načelnikom straže in sem jo ucvrl proti naslednjemu vhodu-Kar me pokliče šofer in raztolmači, da so težave. “Ali hočejo potni list?” Sežem v pogovor in pričnem stikati P° žepu. “Ne. Zaradi priprav na sprejem je vstop strogo prepovedan. 1J1 ne poznajo nobene izjeme.” “Ta je pa lepa”, zamomljam in prosim, naj mu razloži odkod Vry hajam, da nisem časnikar in imam aparat le za osebno uporabo. Stražnik ne spremeni odločbe; z nadaljnjimi pogovori ga le tolik0 omehčam, da se nas ne upa odsloviti, ter pokliče višjega uradnika. P° novim isto pesem, samo še dostavim, da bi bil obisk le v korist Uganda ker bom poročal o tem v Rimu. Ni popolnoma prepričan, čeprav se mu dozdeva, da je stvar boU resna, kot sii je mislil. Zato pokliče dvornega ministra. Smo v odlločilnem trenutku. Ponovim iste razloge, ki sem si .i’*1 ne malo naučil na pamet; potegnem iz žepa potni list in se pripravi111 na končni naskok. Minister1 posluša in motri razloge. Pred končno Z"' vrnitvijo sežem po zadnji kaidi, povem, da sem pri lanskem ob:!?kl1 Njegovega Veličanstva v Rimu sam osebno sodeloval pri slavnostne^1 j sprejemu. Zadel sem v živo. Prosi me, naj počakam trenutek, ker dovoljeni presega njegove moči. Osebno ne more dovoliti, a se bo zapeljal k p1"0 stolonasledniku in upa, da bo napravil izjemo za rimskega turista. V nekaj minutah se vrneta oba. Minister in prestolonaslednik, Čanje je prisrčno, dovoljenje doseženo in nekaj časa me spremlja s1111 l)r &sto 1 o n as ] e d it i k. Ozi'ačje se je spremenilo. Obrazi so izgubili ne-^upnost in postali spoštljivi; za mene ni bilo nobene tajnosti več. .v. Pri odhodu je bila straža čisto iz sebe. Načelnik se je skušal opra-lciti lin se skrivaj zanimal, kaj neki sem napravil, da sem prodrl v ar°bno trdnjavo. , Z moje strani ni bilo nobene užaljenosti, vsak je napravil svojo 0*znost. Tudi jaz! Za slovo sem blagoslovil katoliškega stražnika in u v znak hvaležnosti podaril rožnii venec. PROTI SUDANU j Obisk v Kampali je končan. V manj kot enem tednu smo prehodili To število kilometrov in si ogledali lepote Ugande, ki bi naj bila afri-v a Švtiea, £ez nekaj ur bom že na poti proti severu, k vročemu Sudanu Slovencem znani Kartum. p V Entebi se oglasim pri sestrah, kjer smo zadnjič srečali patra i ^tona. Sestre nas pričakujejo, ker vedo, kdaj bi moral odpotovati, so pripravile pošto za generalno hišo v Rimu. Imamo srečo. So ravno oh' *n' se pogovarjajo z nekim italijanskim belim očetom. Naš . isk je vidno dobrodošel, ker so pripravili za naju dve mesti, čaša q Ja se kar prileže, drugemu se pa moram odreči, ker je že pozno. Pravičim se, češ, da se za danes pismonoša zadovolji samo s čajem, ' ^Pak drugič bom bolj drag. v Prii letališču že čakajo na poziv potnikov, ki odpotujejo v Kartum. da nismo med prvimi; bo treba pohiteti. Za prtljago so se kar o ePli in jaz si zagotovim, če je še toliko časa, da se dostojno poslovim °beh domačih, spremljevalcev. v Njuno protestiranje ne pomaga in morata ubogati. Popeljem ju dvorano, kjer so bili samo Evropejci, in se vsedemo k mizici. Na SeZae poglede, ki so streljali proti meni, se še zmenil nisem. Še nikdar nisem počutil tako močnega za kozarcu kokakole se zahvalim za gostoljubnost, napijem na °ČehV'le °^eb in prisrčno želim obilo sreče na življenjski poti. V njihovih ^ b sem zapazil znak silnega veselja. Vsem je bilo žal, da so tako r° potekli dnevi našega srečanja. Ij in paket, ki so mi ga izročile sestre za indijsko potnico v London? svcr * ?em: mora biti za mlado indijsko dekle, ki je prvič zapuščalo ■’ r°jstni kraj ter z bridkimi solzami tešilo žalostno naravo. kak • Plava P° sinjem nebu. Sprevodnik je pokazal, kot po navadi, t0 1° Je treba uporabljati padalo. Vsem je šlo na smeh, češ kaj nas hai •ga' ^a^etna razigranost je postala bolj resna, ko nas opozori, hosf? ar ne odvežemo pasu. Kaj neki to pomeni? Ali smo v nevar-se‘ Čez kakšne pol ure se je letalo začelo majati, od časa do časa Vp,. varuži padec kakšnih petdeset metrov. Marsikateri potnik je molče aseval, če je prišel odločilni trenutek, in začel stikati za padalom. Smo v pravi tropični nevihti. Pod nami se valijo temni ohlaki, blisk3 se da je veselje, a groma ne slišimo zaradi ropota motorjev. Vod j3 nas pomiri, da ni nič hudega. Ima prav. Pred sončnim zatonom j® vse v najlepšem redu. Potniki so postali živahnejši .in nobeden ni mislil več na preteklo nevihto. . . Na moji desnici se je indijskemu učitelju kar jezik razvezal; ravno tako tudii nam že znani goanki, ki potuje s starejšo gospo v London na enoletni učiteljski tečaj. Iz razgovorov sem zvedel, da je učitelj šolski tovariš našega bogoslovca in obe učiteljici njegovi sorodnici. Kako je svet majhen. Postaja iz dneva v dan manjši in velik» človeška družba, ki se nam je zdela v srednji šoli ogromno morje, z najbolj različnimi nerazumljivimi obrazi, se je spremenila v majhno družino. Vsak čuti, kako se rušijo meje med posameznimi skupinami, in nekdanjih tujcih odkrivamo dan za dnem, uro za uro nov svet. Včeraj oddaljen, danes prav blizu; včeraj ves v temo zakopan, danes se blišči kot sonce v jutranji rosi. Smo nad srednjim delom Sudana. Nad krajem, kjer je Knobleha*' začel z delom za “novi svet”. (Sledi.) PESEM O ŠKRLATNIH ORHIDEJAH Komu te škrlatne orhideje dala bom kot srečni, vdan poljub? Ribiču, ki z biseri se smeje? Bratut ki za doktorja študira? Sestri, ki v Yošimi pir piruje? Jutri se odpelje s kapitanom. Dam jo fantu pri sosedu čangu? Čeden je in vedno v polju dela. Prša na skrivaj mu krasi križ. Komu dam škrlatne orhideje? Njemu, ki med nami tih samuje, Bogu v cerkvici v Osaki... Vladimir Kos, 1944 !2 KASIJSKIH HRIBOV nie °. 2l-letnem bivanju v Južni Indiji Ve..Je dolžnost redovne .pokorščine po-vzh i ^oraj 3.000 km. daleč v severo-Asa ob^h-ne dežela, v ' državo 1^. ■?’ na Kasijske hribe. Moje delo tuje več ali manj prav tako kot doli lta O- j^Ekih Joga.; vzgoja in poučevanje salezi-bogoslovcev. V dveh letih sem vj,ta kraje prav dobro vživel in to iz ''atu - eneS,’a razloga. Tu v Šilongu je j(a lec Pokopan naš rojak-imisijonar g. ^kikuš, velik apostol in prijatelj n0 ^Cov- Kot Gorenjec se na hribih ved-i^j'h0^1'0 počutim. Kot1 Slovenec, sin *Oeuoi'e^a naroda, se pa še s posebnim Jih ■ VovanjtJnn zanimam za to ljudstvo. eev Je vsaj trikrat manj kot nas Sloven-"ativr .Ura,dnih podatkih jih navadno ‘Jejo kot pleme. Pa so si vendai skozi stoletja ohranili svoj jezik, svoje navade in zakone in na splošno tudi --vo-jo prostost in poštenost, dasi jih od vseh strani Obdajajo mnoga druga plemena in narodi. Asam sam šteje toliko in več plemen kot vsa ostala Indija. Vera Ka-sijcev ni ne panteizem ne malikovalstvo. Verujejo v Boga Gospoda in Stvarnika vseh stvari. Škoda te, da so padli v razna praznoverja in da je njih strah pred hudobnimi duhovi večji kot pa ljubezen in zaupanje v Boga. Katoliški misijonarji so se stalno naselili v teh hribih 1. 1890. Začetki milijona so bili zelo težki. Štirje nemški patri salvatorijanci so na svojem potovanju v ta kraj prehodili zadnjih 100 km peš. Ko so dospeli v Šilong, že tedaj glavno mesto Asama, so tam našli majh- Misijonar Pavel Bernik S.D.B. (z brado) med svojimi Kasijci in sobrati. Domačinski bogoslovec. no hišico (Smxtlm), ki je bila poprej služila bemeškeiniu misijonarju Broyu, ko je enkrat na leto iz doline Bramaiputre oMskova! peščico ondotnih katoličanov Evropejcev. V neki nemški knjigi mons. Beckerja, iki so mi jo posodili iz škofijske knjižnice, sem našel sledeči popis enega prvih misijonarjev: “V Šilongu i-mamo pol podrto hišico z drvetoa isobica-ma. Tu ni ne mize, ne stolov, ne postelj. Jemo stoje kot Izraelci pri odhodu iz Egipta, spimo kar na tleh. Pa smo le veseli, da nas Bog smatra za vredne razširjati Njegovo kraljestvo na zemlji in reševati neumrljive duše”. Malo pozneje piše isti pater svojim bavarskim rojakom: “Ko človek biva v paganski deželi, kjer ni zunanjih cerkvenih praznikov in slovesnosti, kjer ni cerkve, ne zvonov, ne oltarja, ne krstnega kamna, ne spovednice, me oltarne mize, ne podob, ne luči, ne okrasov, ne banderov, ne procesnega križa, ko mora v majhni in ubogi sobici opraviti vedno le tiho mašo ob prisotnosti le treh ali štirih vernikov, tedaj se šele prav zaveda, kako so oskrbljeni verniki po krščanskih deželah. Kolika sramota in odgovornost za človeka, ki se teh zakladov ne poduši... ” Tako je bilo 1. 1890. In kaj sem videl pred nekaj dnevi prav to v istem: šilongu? Veličastno evharistično pi’O^’ sijo, ki se je vila ,po cestah in ulicah te ga mesta. Prisostvoval je g. škof, ki je nosil Najsvetejše, 50 duhovnikov, 50 h3' boslovcev, 100 ministrantov, prav toh^1 belooblečenih deklic, več kot 50 redovb' in redovnih bratov, veliko število kat0' liških klružb in organizacij s isvoji’^ zastavami, prapori in banderci. Neki na tsredi procesije, ki je štela deset tr soč ljudi, je igrala godba razne cerkve’’1 napeve, iz stolpa velike stolne cerkve J' pa donelo slovesno zvonenje. Vsa 5 k11' dolga pot je bila okrašena z zastavica11' in slavoloki, pred hišami katoličanov ^ pa bili postavljeni okusno okrašeni oltaj čki. V temi mestu samem sedaj de)’’-11 poleg g. škofa več kot 20 duhovnike1' pet različnih redovnih družb. V dveh b’ vicijatih je okoli 25 novincev ozirotH novink, v salezijanskem 'bogoslovju " bogoslovcev. V mestu so poleg stolni0 j še dve cerkvi ter devet kapel im kapel’0' j kjer se hrani Najsvetejše. V treih n®1]’ verzitetnih kolegijih, v pet višjih in s1'®“ njih šolah dobi vzg-ojo 6.000 fantov i'1 deklet, okoli 100 fantov pa delo in vzg^ jo v rokodelski šoli za mizarje, meha”1 ke, krojače, čevljarje in tiskarje, da ^ j omenim 10 osnovnih šol za stotine otn®0 I Tudi za bolne in za starčke je polskrhlJ* I no v katoliški bolnici in zavetišču. Tak's se je torej razvilo delo katoliške Cei'k*l v šilongl-j' od 1. 1890. naprej. Ded no ^ orali nemški patri salva,tori jamči vse0 j prve svetovne vojne, ko so bili iz j.. j žele izgnani. Do 1. 1922. so jih z J požrtvovalnostjo nadomestili patri jeza’ I iz Kalkute. Od tedaj' naprej pa deluj6^ j tukaj salezijanci s pomočjo štirih drriO redovnih družb. Oni goreči misijona1’ katoliške Bavarske se 1. 1890 takega v ’ predka v naslednjih 60 letih najbrž nadejal. 'Pa ga sedaj iz nebes oib6ua i ju je n,LKlednjf'z'tve ne le med rojaki v Argentini, rkij k ^ndi v ostalih deželah sloven-Va^a Zanvejstva. Tako sta ise za sodelo-Sb°dločili že dve Marijini družbi v bn» en^®m Primorju, ona v Gorici in bori na V'a R*sol'ta 3 v Trstu. Pri obeh kaf0 s^u®a^e pripraviti kako prireditev, gov°ll! dobiček bi šel v prid Bara-niisijonišču, pa tudi sicer bodo 'ta n' ^'rale med članicami nabirko in j0!1_?r°dajo srečk za vsezamejsko misi-0 loterijo v pomoč Misijonišču. Vse druge so pa prehiteli v Torontu, in to tam, kjer so sami z velikimi žrtvami šele pred kratkim pozidali lepo cerkev Marije Pomagaj in zdaj ravno za orgije zb'rajo. In je tamkajšnji misijonski krožek kljub temu organiziral prireditev, ki je prinesla 200 dolarjiev za Baragovo misijonišče in so še nekateri posamezniki primaknili lepe vsote, talko da so nam posla'i skupaj 235 dolarjev, kar se tu res lepo pozna! IPoleg tega so tudi nekaj loterijskih srečk prevzeli v prodajo med rojaki. Iskrena jim hvala ne le za to izdatno pomoč, ampak še posebno za lep Zigled vsem drugim misijonskim žariščem v slovenskem zamejstvu! LOTERIJA OB KONCU MAJA Vsem, ki se zanimajo za vsezamejsko misijonsko loterijo za Baragovo misijo-nišče, sporočamo, da se loterija ne bo vršila za Veliko noč, kot smo prvotno javili, ampak okrog praznika Marije Kraljice. To ipa iz več razlogov: Mnogo pošiljk misijonarjev, 'ki so napovedane kot dobitki za to loterijo, je še na potu in ni gotovo, da do Velike noči dospejo; nedelje okrog Velike noči ®o s svojimi prireditvami zasedle že druge tukajšnje onganiizaicijle; mnogi misijonski cefntri po sveta se začenjajo šele sedaj oglašati za sodelovanje in jim je treba nuditi dovolj časa za prodajo srečk; in končno: Zadnjega maja je žognanje vikarije in cerkve Marije Kraljice pri Baragovem misijonišču, in radi bi imeli ob tej priliki službo božjo že v novi cerkvi, čeprav samo med zidovi... Prosimo vse, ki se ali bodo kupili loterijske srečke, naj blagovolijo vpoštevati to spremembo! Več podrobnosti o tem in loteriji sploh objavimo v prihodnji številki. Prosimo vse: Sodelujte zdaj še bolj, ker je časa dovolj na razpolago! ROJAKI! DARUJTE ZA BARAGOVO MISIJONIŠČE! VII. MISIJONSKA VELETOMBOLA Spet smo rojaki v Asgentini doživel: veličastno misijonsko podreditev, VII. veletomibolo v pomoč slovenskim misijonarjem, za praznik Svetih Treh Kraljev, prireditev, ki je proti pričakovanju .uspela kot doisJej še nobena, tako po udeležb: kot po dohodkih v sklad slovenskih misijonarjev. Iz treh razlogov smo se bali za uspeh te tombole: Ker je v zraku akcija za Baragovo misijonišče, ker je bila na predvečer naše prireditve druga podobna prireditev in ker je vreme slabo kazalo. A kaže, da so bile te, uspehu vele-tombole nevarne okoliščine mogočno nadvladane od ugodnih okoliščin: Tradicionalnost in priljubljenost teh misijbmskih veletomibol, zelo vabljivi glavni dobitki, nedelja Ikot nedelavni dan po prireditvi, neprovroče vreme in nagradno tekmovanje za določitev glavnega dobitka. Da jie bil oziroma bo gmotni uspeh tako lep, je pa 'spet več činiteljev: akcija za nadpovprečno sodelovanje, ki naj bi finan-oirala glavni dobitek, je oziroma bo stoodstotno' uspela, če bodo vsi, ki so se obvezali k mesečnemu vplačevanju, izpolnili dano besedo; potem postrežba gostov v lastni režiji; in pa novo, posebno izdatno vsestransko sodelovanje rojakov iz Slovenske vasi v Lanusu, ki se radi Baragovega misijonišča v njih sredi še posebej čutijo poklicane k misijonskim žrtvam... Tako smo dosegli izredno veliko udeležbo okrog 1.400 rojakov in argentinskih gostov in lep dohodek okrog 25.000 pesov ali 700 dolarjev (upoštevajoč obroke vplačil za glavni dobitek) in pa velik moralni uspeh: splošno zadovoljstvo rojakov nad izredno lepo potekajočo prireditvijo in tako bogato iskupnoodno misijonsko žrtvijo. Iskreni Bog plačaj vsem, ki ste kakorkoli sodelovali pri tej tako uspeli prireditvi! V prijetno zavest naj Vam bo ta izredni božji blagoslov in pa misel, kalko so misijonarji po svetu veseli in hvaležni radi Vašega tako lepega misijonskega sodelovanja in kakomo ijo za Vas! K slikam: Od leve na desno zgoi'a^' Pogled na prireditveni prostor na vl . slovenske restavracije “Ilirija” v Ra111 ’ Mejia phi Buenos Airesu; pogled 1 , razstavljene dobitke; drugi del udelež8., cev. — V sredi, kakor tudi spodaj. Srečni posamezniki in skupine tistih, so zadeli tombolo, med njimi gospa iti ni ' '*e zadela hladilnik, kar so njej PriVo^. družini vsi navzoči še posebej He^j;^C1 V kajti gospa je ena najdeiav-loj,, . misijonskih sodelavk, njen sin tnieji ^ Pa eden vodilnih pri Slovenski vSeh h zvezi> bi je med drugim pr: v°dil * 0s da ,si bomo ogledali jj m‘nLstracijsko prestolnico Južnoafriške tje, ki je mesto Pretoria. Naročili smo 1 avtobuse in potisnili vanje čez 200 p . z vsem učiteljskim zborom. Naj-jp1^ ffrio se peljali v Johannesburg, ki Največ je mesto v Uniji. Moderno vele- k.| ',to z nebotičniki, cestno železnico in »metri samih trgovin. Ceste so natr-j6 6 brometa. Vsi narodi imajo tu svo-o. Zastopnike. Želja po bogastvu j:: emi-] arde gnala v Južno Afiiilkoj kjer so Pik odkrili najbogatejše zlate rud-tuk6 • Hekaj pogreša evropsko oko aJ: umetno arhitekturo. Blizu mesta so ipeščene piramide, ki se vlečejo prav do Randfontejna, v nasprotno ;tran pa do Springs-a. To so visoki griči samega belega peska. Ločili so te sipine od zlata, ki so ga izkopavali, tor jih nakopičili blizu rudnikov kot nekoristno na-potje. Pa so vendar danes prav ti u-metno nametani griči pravi simbol našega zlatega velemesta, žive priče, ki bodo še poznim rodovom govorile o nekdanji bogatiji. Iz Johannesburga smo po državni cesti dreveli na cilj. Pred nami je bilo še kakih 30 km. Ob cesti so udobne, raz-sežne kmetije. Večina še neobdelana zemlja; le črede govedine in ovac se lagodno premikajo po planjavah. Gozdov tu ni. Mesto Pretorija je vsekakor zanimivo po ljudeh in miselnosti. Po trgovini manj. Ljudje se tu ne bogatijo; žive večinoma iz p ače in p-kojnme. V bli- žini v klasičnem evropskem slogu zgrajene g'lavne železniške postaje, je spomenik predsednika in ustanovitelja Južnoafriške Unije, Paul Kriigerja. Na spomeniku so ga upodobili v dolgi salonski suknji in s cilindrom na glavi. Pripovedujejo, da je njegova žena — čisto preprosta ženska, ki ni imela nobenih estetskih pojmov, — imela spomenik za povsem nekaj nekoristnega. Zato da je nasvetovala kamnoseku, naj v cilindru izvotli prostor, ki naj ga napolnijo z vodo. Ta naj bi služila potem za žejne ptice... Ne vem pa, če so njeni želji ugodili. Ljudje v Južni Afriki so zredno ponosni na Pretorijo. Posebno v oktobru in novembru je to mesto en sam čudovito dehteč vrt. Cvetje po drevju je skoraj vse violično: kot da 'bi se mesto zagrnilo v dehteč pajčolan! To drevje so zanesli sem iz Brazilije že precej let tega. V ozadju mesta stoji visok grič. Na njem in na drugih okoliških je še pred 120 leti gospodarjlo krvoločno zamorsko pleme Mhtalbele. Danes je tu predsedniška palača, ponos vse Preto-rije, veličastno poslopje, ki simbolično predstavlja vso upravo štirih pokrajin Južnoafriške Zveze. Dve dolgi stranski krili, ki se v sredini družita v zgradbo, ki sliči grškemu amfiteatru. Tod je prostora za čez 8000 ljudi! Načrte za to veličastno zgradbo je napravil angleški arhitekt Sir Herbert Baker. Palača je dolga 622 metrov in ima 464 sob in soban. Tu so tudi ministrski uradi. Grič je po eni strani kar posut s pravljičnimi vilami ministrov in visokih državnih u-radnikov. Na nasprotni strani pa je ‘spremenjen v čudovit tropski park z bogatijo cvetja vseh barv in vseh vrst. Ogledali smo si tudi muzej. Njegova posebnost je v tem, da razstavljajo tam samo zgodovinske predmete pretorijskega mesta in južnoafriške dežele same. Lep izlet, prepoln vtisov in globokih občutij, škoda, da je prehitro minil. “Pomočnice sv. Angele”, nova škofijski kongregacija v pomoč uršulinJcam UREDNIKOVI MISIJONSKI ZAPISKI Zaščitnik svete Cerkve — sv. Jožef Kako zelo potrebuje Cerkev njego-Vega varstva zlasti v misijonih. Pomislimo samo na tiste misijonske de-k e> ki so pod vlado brezbožnega omunizma: Kitajska, Severna Koreja, Severni Vietnam in druge... Sve-1 oče skoraj ne more nad njimi iz-. ajati svojega varstva, zato so Škofji' duhovniki in verniki izpostavljeni 'oliki nevarnosti, da jih zapeljivci '^Peljejo na stran pota, ločijo od Cer-ye Kristusove, narod pa v celoti ržejo v brezboštvo, ki je neizmerno ^ocje zlo od poganstva. V tej skrbi za Preganjano Cerkev v misijonih in živi -eri v moč priprošnje svetega Jo-oja se misijonarji in misijonski so-, e*avci v mesecu marcu pridno za-okajmo k Varuhu svete Cerkve s P’ošnjo, naj varuje misijone nevar-r,°sti brezbožnega komunizma. Pust in post Samo za eno črko sta različni v Pašem jeziku ti dve besedi, pa vendar Predstavljata dva zelo različna pojma- Pust-sproščenost, post-zdržnost. * Prostiti se od časa do časa v veseli ružbi, v naravi, v športu, je v me-Jah pravšnosti koristno in potrebno; ®totako pa je prav, da se človek od ‘asa do časa tudi čemu odpove. Za moje je lepa prilika v pustu in po-v u- A žal večina ljudi, tudi katoli-anov, se posluži le pustovanja, ne tudi posta; mnogi celo pust po-s‘d.lšajo v post. Misijonski prijatelji p6 bomo ravnali po besedah svetega avla, ki pravi, naj vse, karkoli de-atn°, ali jemo, ali pijemo ali kaj dru-m'^.a Počnemo, delamo v slavo božjo. . aj bosta v slavo božjo naš pust in naš post! Pa zraven še v rast a'rkye, v zveličanje duš, poganskih i k’ v pustnih dneh zato žrtvujmo ako urico zabave za - misijone; v v0,stu Pa vsaj v čem malem prosto-mjno povečajmo post, ki ga je danes itak skoraj še samo spomin. In če s tem kaj prihranimo, darujmo to za misijone, da bo tisti veliki, včasih kar trajni post marsikaterega misijonarja in njegovega vernika vsaj malce ublažen... Misijonska nedelja v Gilbertu V Združenih državah, ki so velika dežela in je tudi veliko slovenskih skupin v njej, nahajamo slovensko misijonsko oazo, kjer misijonske misli in žrtve cveto in rode lepe sadove za misijonsko polje in zgled za vse zaledje. To je v Gilbertu v Minnesoti. Tam imajo dekleta misijonski krožek, ki ima redne sestanke, vzdržuje z mnogimi misijonarji in misijonarkami pisemsko zvezo, jim zbira in pošilja pomoč, širi misijonski tisk, in še marsikaj drugega misijonskega. Lepo so obhajali tudi misijonsko nedeljo lanskega leta, o kateri na našo prošnjo sledeče poročajo: Najprej smo imeli pobožnost v cerkvi sv. Janeza Krstnika na Biwabiku, kjer je Rev. Fr. Mirko Godina imel sv. rožni venec in litanije z blagoslovom in skupnim petjem. Po pobožnosti smo se zbrali spodaj v cerkveni dvorani. Predsednik Lige, g. Krulc, je otvoril proslavo z molitvijo. Ves nadaljni program je bil pripravljen in izveden pod vodstvom predsednice misijonskega krožka gospe Tusharjeve. Recitacijo: “Moj misijonski križ”, je lepo podala Minka Krulčeva. Predsednica je v svojem nagovoru povdarila pomen misijonske nedelje za vse katoličane in da se premalo zavedamo, kaj vse bi za misijone še morali storiti. Sledila je deklamacija: “Gospod, pokliči delavce”, katero je s povdar-kom lepo podal Joško Škorjance. Za tem sta Medvedova Janez in Kristin-ca v dvogovoru povedala: Ali ima zamorček angelčka? Fr. Mirko Godina nam je v izbranih besedah povdaril in nakazal važnost naših prvih slovenskih misijonarjev tukaj v Minnesoti, kjer so z velikimi težavami in napori gradili in pripravljali pot katoliški Cerkvi. Vsekakor moramo biti nanje ponosni. Sledila je razlaga o delovanju naših misijonarjev na terenu po zato pripravljenem plakatu, ki ga je v ta namen priredila Misijonska zveza v Argentini. Slišali smo in videli na teh slikah delo, napore in tudi uspehe naših rojakov-misijonarjev, ki se že dolga leta trudijo za neumrjoče poganske duše na vseh krajih sveta. Z navdušenjem smo za konec zapeli pesem Povsod Boga. Ljudmila Vidmar Misijonsko delo slovenske redovnice v Franciji Slovenska usmiljenka sv. Vincencija Pavelskega iz Montpellier-a v Franciji, ki je bila kot dekle v času zadnje svetovne vojne organizatorka in voditeljica čudovito bogatega misijonskega dela okrog Ježice, je ostala zvesta misijonski misli in delu še po 15 letih in kljub drugemu delokrogu v tujini. Nekaj o tem nam pove v svojem zadnjem pismu uredniku KM: “Letos sem večkrat govorila z mons. Jožefom Kerecem SDB. Bival je nekaj časa v Montpellier-u, zdaj je pa v Marseillu. Ali veste, da je bivši bengalski misijonar p. Mesarič prior kartuzije Mougere v našem srezu ? Dala sem mu “Katoliške misijone”. Še vedno ga zanima Indija in njegovi jezuitski sobratje tamkaj. Naročil mi je, naj Vam sporočim, da Slovencem častita k misijonskemu delu in pred vsem h '“Katoliškim misijonom”. V septembru smo organizirale za našo družbeno hišo misijonsko uro. Družbeno sobo smo okrasile z misijonskimi napisi-izvlečki iz zadnje papeževe misijonske okrožnice “Fidei donum”, za Kristusovim kipom smo razpele papeško zastavo z geslom “Svet Kristusu!”. Moje sosestre so poglobile razna misijonska vprašanja, meni pa so naložile, da govorim o tem, kaj moramo me storiti za miši' jone. Kot zgled, kaj vse se da storiti tudi v izrednih razmerah, sem jim navedla delovanje slovenskih lazaristov za misijone. Še nikdar nisem videla podobnega navdušenja pri mojih francoskih sosestrah.” Laični misijonarji Sobrat č. g. Franc Susman, C.M-, ki nadaljuje višje študije, v Rimu, je bil tudi član misijonske organizacije, in sicer Slovenske misijonske dijaške zveze, ko je bil študent v Sloveniji in potem v begunskih taboriščih. Tudi ta lepo vztraja v misijonskem zanimanju. Udeležil se je lanskega kongresa za laični apostolat v Rimu, na katerem se je veliko govorilo tudi o misijonstvu. Ko nam o tem poroča, nam kot posebno zanimivost dodaja še novico o ustanovitvi nove menda laične ženske misijonske družbe v Rimu, pri katere vodstvu ima veliko vlogo eden tamkajšnjih slovenskih duhovnikov. Prijatelj iz domovine pa nam poroča o neki drugi laični misijonski ustanovi tole: Pred kratkim se je vrnil iz Afrike švicarski kipar in arhitekt Albert Wider. Poprej je napravil mnogo znamenitih načrtov za velike gradnje V Evropi, ki so mu prinesli slavo in sredstva. Zdaj je pa delal v Afriki za misijonske škofe, a je sprejemal za svoje delo le najnujnejše za vsakdanje preživljanje, in to skozi več let. Ko je na ta način spoznal velike misijonske potrebe po novih šolah, bolnišnicah, cerkvah in drugem, se je odločil zagrabiti za široko organizirano pomoč. Pisal je raznim slovečim evropskim arhitektom ter jih povabil k sodelovanju. Dobil je celo vrsto navdušenih odgovorov s nonudbami za zastonjsko delo v mi- 'Jonih. Med prvimi se je oglasil zna-1 graditelj cerkva iz Koelna, Rudolf chwarz, ki je pridobil še več drugih. Uui skupina madžarskih begunskih rhitektov se je ponudila za delo v !s'j°nih, v Afriki in Aziji, samo ('oti plačilu potnih stroškov in vzdrževanja. Arhitekt Wider je zdaj s odo-renjem švicarskega episkopata usta-°V'l “Krščansko družbo arhitektov ž" inisijone”. Prvi svetovalec te druž-e je svetovnoznani švicarski arhi-ekt Fritz Metzger. P ^"ko pismo. Koliko svežega idea-lz,t!'a je še v katoliški Crkvi! In še (Fl 0 ve^ bi ga moralo biti, kajti eio y Gospodovem vinogradu naraš-p" hitreje kot pa število delavcev. °ti’ebe so zato vedno večje... Delo za domače misijonske poklice Razmere v človeštvu na eni stra->> razvoj misijonske akcije na drugi Vj^an' ■— oboje je vplivalo na čudo-to pospešeni razmah dela za do-"ci kler v misijonskih deželah. Ka-bski živelj je v mnogih deželah iz-"bil tisto življenjsko silo, ki je preje ^ojevala nove in nove “bele” misijo-„|*rJe; mnoge misijonske dežele pa .'olim" vstop onemogočajo ali vsaj 8'lno ovirajo. Predvidevajoč oboje, .. izhajajoč iz same narave mi-" Jonskega dela, je Cerkev zadnja osetletja bistveno pospešila vzgojo oniačega klera, in danes imamo mi-z Jonske dežele, kjer je edina ovira jd Pornnožitev števila bogoslovcev in °n'a^ih duhovnikov — pomanjkanje n .stev in vzgojiteljev. Vzgojiteljici misijonarji! Sredstva-denar, de-ar in še denar... ! Med Slovenci je '‘jsD pokojni prof. dr. L. Ehrlich Pospeševal papeško Družbo sv. ž Postola Petra za vzgojo domače du-^ovsčine, ki zbira denarna sredstva hii namen, a uspehov tedaj še ni di °.Ino^02e kaj prida zabeležiti. Tu-t .s*cer slovenska misijonska akcija * hočki ni posvečala zadostne po-''nosti. Stvar se pa zadnje čase ze- lo na boljše obrača in sicer — lahko mirno rečemo — najbolj po zaslugi č. g. Karla Wolbanka, CM., ki je bil sam kitajski misijonar, in pa številnih plemenitih duš v Severni Ameriki. Po njegovem prizadevanju in po velikodušnosti nekaterih posameznikov ali zakoncev, ki jih je za idejo pridobil,, zdaj Slovenci vzdržujemo v misijonih vsaj 15 domačih bogoslovcev v Indiji, na Japonskem, v Vietnamu in v Afriki; nekateri so šli študirat že naprej, na najbolj sloveča teološka učilišča v Evropi. Izreden blagoslov božji! Naše občudovanje č. g. Wol-banku in njegovim dobrotnikom, pa iskrene misijonske častitke! Naj bi se njih krog čim bolj širil in razširil še v druge dežele! Petdesetletnica lista “Ave Maria" Slovenski frančiškani v Združenih državah izdajajo že 50 let list “Ave Maria”, ki mesečno obiskuje slovenske domove ne samo v Sev. Ameriki, ampak tudi drugod po svetu. Nobenega dvoma ni, da je ta list zlasti med izseljenci v USA v teh 50 letih izhajanja napravil neizmerno dobrega, tako v verskem kot narodnem pogledu. “Katoliški misijoni” to delo občudujejo in k jubileju očetom frančiškanom iskreno častitajo, zlasti še zato, ker je bil list “Ave Maria” vseh teh petdeset let najmogočnejši glasnik dela za Baragovo beatifikacijo; še več, ob “Ave Maria” se je porodila Baragova zveza! In če pomislimo, da je bil Baraga misijonar in da je bilo vse to petdesetletno pisanje o njem in njegovih sodelavcih in naslednikih tudi misijonsko branje, potem mora biti celotna slovenska misijonska akcija listu “Ave Maria” hvaležna za to širjenje misijonske misli med rojaki. Naj bi se list v naslednjem petdeset-letju še bolj razširil, da bo njegova setev in žetev še bolj rodovitna v čim večjo slavo božjo in rast Kristusove Cerkve v svetu! POSKUSITI JE TREBA... (Dekliški misijonski prizorček. Spisala s. Darina Konc, usmiljenka) OSEBE Jožica Stana Danica, prijateljice. Milostljiva Makaroni 1. prizor. Prijetna ■dekliška sobica. JOŽICA (sklonjena nad dnevnikom) : Tako, zopet lepo poglavje za moj dnevnik — to srečanje in razgovor z našo misijonarko N.N. Moram prav lepo in obširno na' pisati, ker z misijonarji se ne govori kar tako vsak dan. Torej, kako naj začnem? (Začne pisati). Včeraj, prav za prav sinoči. Lep julijski večer je bil, ko sel11 se seznanila z našo misijonarko. Mislila sem do sedaj, da so misijonarji nad-zemski ljudje, s katerimi se mi mali vsakdanji ljudje ne moremo in ne znamo pogovarjati. No, pa ni tako. — Ampak moja log'ka, čisto nič poetično ne pišem —-Z velikim zanimanjem sem včeraj popoldne poslušala predavanje naše slovenske misijonarke N.N. Pozna veliko Azije in Evropo, govori več jezikov, ampak slovensko tudi še zna. Vse sem jo lahko razumela. Zelo zanimivo in slikovito jc pripovedovala. Ampak grozno, kakšne jedi tam v Afriki jedo, meni je bilo že ob misli nanje slabo. Ljubi moj dnevnik, tvoja zvesta lastnica pač ne bo mogla postati nikoli misijonarka že zaradi želodčnih zadev. — Zdaj sem se pa res dobro izrazila. (Piše dalje). Uboga sestra misijonarka; ampak ona je videti zelo vesela in srečna. Mislim, da je zelo zadovoljna in da ji ni toliko za' želodčne zadeve kot meni. . . 2. prizor. DANICA IN STANA (živahno vstopita, in pozdravita) ; Živijo! JOŽICA: 0, živijo! Sem mislila, da vaju ne bo. STANA: In bi bila seveda vesela, če bi naju ne bilo, ko že spet sanjaš nad1 svojim oboževanim dnevnikom. Pokaži no, kaj si danes napisala. JOŽICA: Danes ipa čisto nekaj realno resničnega. DANICA: Res, kdo bi mislil. Pa pokaži. JOŽICA: Pokazati pa ne morem, ker še ni gotovo; bo namreč obsegalo več poglavij. Pišem o svojem srečanju s slovensko misijonarko. STANA: Saj res, Danica, nisem ti še pripovedovala o tem. Strašno lepo, ti rečem. Jaz sem se vsa navdušila zanjo in za misijone. Sploh, da ti rečem, sedaj imam čisto druge nazore o misijonskem delovanju. DANICA: Ampak jaz tvojih besed prav mič ne razumem. Govori določneje in po domače. STANA: Po otroško hočeš; se mora pa vendar poznati, da grem v jeseni v četrto gimnazijo. Torej, včeraj popoldne smo šle jaz in Jožica in še nekatere k Predavanju slovenske misijonarke, ki je iprišla iz misijonov. Tudi skiopt.čne slike bile. Vse silno zanimivo. Pripovedovala je o lepotah in težavah in o potrebnosti >n važnosti misijonskega dela. Tudi smejali smo se. JOŽICA: Jaz jo občudujem, ampak posnemati... STANA: In potem smo bile še tako srečne, da smo osebno z njo govorile. Ti rečem, mene je čisto prevzela; takoj bi šla z njo. Vesela je in živahna in jaz ni ^ein, nekaj ima, kar človeka sili, da ljubi in hoče to, kar ona hoče: misijone'. *6ste, dekleta, sklenila sem, da jii bom pomagala tako ali tako. Hočem biti deležna njene sreče. DANICA: Glej jo no, zdaj jo je končno le nekaj prevzelo. In to nekaj so mi-s*joni. Sicer sem pa tudi jaz zavzeta za to in ti bom pomagala. Stana, le O' njej nn moraš še kaj povedati: zelo me zan'ma. STANA: Jaz mislim, ko bi jo vsi slišali in govorili z njo, bi marsikdo Spre-^nenil svoje mnenje o misijonih. To je veliko, lepo in potrebno dobro delo, ki mora živeti. JOŽICA: Ampak težko dobro delo. STANA: Kar je težko, je tudi lepo. Poskusimo, Jožica in Danica, biti tudi misijonske pomočnice tej misijonarki in še mnogo drugim; našim misijonarjem, 1 *e žrtvujejo tam daleč za duše, med tem ko smo mi doma tako lepo a, vsem Preskrbljeni. DANICA: Kako pa naj pomagamo, saj veš, da me tri same nič ne pomenimo. STANA: Pomenimo res še ne mnogo, pa bomo sčasoma; pravijo pa, da člo-Vek v mladosti največ zmore in premore. JOŽICA: Üe ima dosti (jenarja. STANA: Glej jo materialistko. Jaz pa mislim, da zmore še več, če ima dobro, Plemenito in odprto srce. DANICA: Tako govore idealisti, jaz pa pravim: oboje mora biti, če hočemo ‘Znatno pomagati: srce in denar. Z dobrim srcem bomo molili in prosili misijo-riarjem blagoslova, z denarjem bomo podpirali njihovo delo. STANA: Pa je res srednja pot najboljša pot. Ti, Danica, imaš prav. Am-Pak> kako priti do denarja? Moji mali prihranki, to ni nič. JOŽICA: še nekaj mojih, pa bo že več. DANICA: In še moji, pa bo še zmeraj malo. Veste, kaj pa jaz mislim: treba narn je dobiti misijonskih prijateljev, takih, ki imajo mnogo in o misijonih nič ne vedo. STANA: Izborno, jaz že vem za eno tako, ki bi lahko mnogo dala. Moja pr:-Jateljica Vera Borštnikova, petošolka. Namesto, 0 MhlJONmM 5 v n Ü ŠTEVILO KITAJSKIH KOMUNISTOV. .. Tovariš Teng- Hsiao Ping'. glavni tajnik kitajske komunistične stranke, jc v lanskem septembru voditeljem kitajskega komunizma navajal število članov v stranki. Iz njegovih poročil je razvidno, da ima današnji kitajski komunizem 12.720.000 pripadnikov. Po slojih so razdeljeni takole: ročni delavci 1.740.000; kmetje 8.500.000; izobraženci 1.880.000; drugi poklici 000.000. V poročilu je omenjeni tovariš navajal, da jih je od teh 2.800.000 še v preizkušni dobi. V primerjavi s številčno močjo kitajskega ljudstva, ki šteje po uradnih rdečih poročilih 620.000.000 duš, je komunistična stranka na Kitajskem resnično neznatna manjšina — točno 1,16 odstotkov vsega prebivalstva! Očitno je tudi, kako sramotno slabo so v tej vendar “delavski” stranki zastopani ravno delavci. Poročevalec je priznal, da je prav pomanjkanje komunističnih pripadnikov med kitajskim delavstvom največji vzrok za šibkost stranke. Precej močno so zastopani izobraženci, čeprav, kot navaja poročilo, “le-ti še daleč niso preizkušeni v razredni borbi”. Priznava tudi tovariš Teng, da so strankini voditelji do zdaj premalo pazili na izbiro pri včlanjenju v stranko. V tem je vzrok, da preneka-teri člani iščejo nekako “buržujsko korist”, čast in ugoden gmotni položaj; zato tudi očitno pomanjkanje revolucionarnega duha, korupcija po državnih uradih, zakonski prestopki in podobno. Ob koncu svojega poročila je glavni tajnik napovedal veliko čistko med sedanjimi člani in mnogo strožjo pažnjo pri izbiri novih. FILM O FRANČIŠKANSKIH MISIJONIH NA JAPONSKEM V Rimu so nedavno predvajali v krstni predstavi najnovejši barvni misijonski film "Barve in luč v deželi pod Fudžijamo”. Film so pripravili za ;>et' desetletnico, kar so se na Japonsko 1^' vrnili Frančiškovi sinovi. Prikazuje lo in žrtve in uspehe frančiškanski^ misijonarjev v Deželi vzhajajočega son' ca. Kritiki hvalijo odlično fotografijo i’1 glasbo, ki jo sestavljajo izključno ja' ponski motivi. KATOLIŠTVO V RDEČEM VIETNAMU RASTE Mnogo je v komunističnem Vietnam11 poganskih družin, ki se resno ukvarjaj0 ,s študijem katoliškega verskega nauka- V neki vasi se je v enem samem tedna priglasilo k pouku pet družin, skuj>n° 28 duš. Če bi bila pod komunistično Č' ranijo molzna verska svoboda, bi prav gotovo katolištvo sprejelo na tisoče1 du--; V malo semenišče v Hanoju, ki je zdaj pod komunisti, se je v začetku lanskega akademskega leta vpisalo 198 gojence' h različnih vikariatov. V Bui-Ču je k®' kih 706 gojencev v katoliškem kolegij11’ nekaj kilometrov naprej pa šolajo de mikanke-tretjerednice čez 300 deklet; Nedavno tega je izšlo v vietnamščin1 “Razodetje” sv. Janeza. Tisk se je n0' znansko zavlekel, ker je cenzura stavila vse mogoče prepreke. A slednjič je kuj1' ga le izšla. Prav tako so katoličani, v colikor sploh morejo delati pod komun1' sti, dosegli, da so jim dovolili nat1' evangelijev v vietnamščini. Knjigo 90 potem zastonj delili po različnih viku' riatih. NARODNO SEMENIŠČE V B1RMANIJI Birmanija je slednjič dobila svoje m1' rodno semenišče. Blizu Ranguna so g11 slovesno blagoslovili; zavod bo slu*1’ vzgoji bodočih domačinskih duhovniku' iz vseh sedmih bii’manskih cerkven10 pokrajin. Gradnjo semenišča so sklenil' za leta 1955 na konferenci birmanski!1 Škofov. Leto pozneje, ob priliki narod' ?.?a evharističnega kongresa v Birma-J'> Je papežev legat, indijski kardinal I)!)UC'a'S '^^Soslovil temeljni kamen. — _ .. z^aj s° birmanski bogoslovci študi-w 1 v višjem semenišču v Penangu, na ‘ ^iajskem. Lani jih je bilo kakih 20. v mala semenišča v Birmaniji, ki so Basseinu, Mandalayu, Tounggoju in . arigunu, pa pripravljajo čez 180 go-(j.n< do zdaj čez 60.000 dolarjev, menišče vodijo ameriški jezuitje iz Gianda. komisija za indijsko KRŠČANSKO umetnost , Komisijo za indijsko krščansko umet-so ustanovili na nedavni konfeti indijskih škofov. Je organizacija. ki s konferencami, s posebnim glasilom, strokovnimi članki v dnevnem časopisju, po listih in revijah in z drugimi propagandnimi sredstvi skuša uveljaviti katoliška načela in navodila Svete stolice glede religiozne umetnosti. Posebej še pri vsem, kar zadene spoj krščanstva z bogatijo indijske umetnostne kulture, tako v litui'giji, v verski umetnosti na splošno, v verski glasbi, kot tudi pri uporabi indijskih klasičnih plesov in starodavne indijske gledališke umetnosti v verske namene. Poglavitni namen je, da polagoma krščanska miselnost bolj in bolj prepoji vse te plemenite izraze visokega indijskega kulturnega duha. Krščanska umetnost v Indiji je v začetkih. Boriti -se mora s težavo, ki je tudi sicer lastna krščanski domači umetnosti po vseh misijonskih-deželah, da sso jo namreč spočeli in začeli širiti najprej — na zapadu... Različni vneti, pol Bela sestra prinaša Kristusovo ljubezen črni poganki. Družba Misijonskih zdravnic uvaja v svojih bolnišnicah najmodernejše zdravilne naprave. strokovni pisci pv revijah in časopisju s članki in razpravami !e prevečkrat očitujejo popolno neznanje dejanskega kulturnega in duhovnega stanja v misijonih. In to še preden so se domači kristjani v misijonskih deželah zavedeli, za kaj gre. Ti so bili pač že izdavna vajeni, da so kar povprek občudovali in se klanjali vsemu, kar je prišlo z zapada, naj dobro ali slabo. V Evropi in Ameriki so mnogo piše in razpravlja o domači krščanski umetnosti v misijonih; mnogokrat po naročilu kakega navdušenega mecena, a brez stikov z resničnim cerkvenim življenjem v misijonih. V zadnjih časih se krščanski kulturniki po misijonskih deželah .mnogo trudijo, da bi te začetne pogreške odpravili. V Indiji so domači strokovnjaki, ki jih ni ravno malo, napisali že lepo Sievilo razprav o krščanski umetnošti, njenih potrebah, zakonih, estetskih merilih, vse v skladju z domačini umetnostnim razvojem in višino. Umetniki so izdelali že bogate načrte za cerkvene stavbe, .slike, kipe, ornamente, paramente in podobno-Vse to že dosega presenetljivo višino. Od golega ljubiteljstva so že prešli v resnično krščansko . indijsko umetnost Med najbolj znanimi in najbolj nadarje' nimi slikarji sta Angel de Fonseca i11 Angela Trinidada, ki sta bila nedavno odlikovana z medaljo “Pro Ecclesia et Pontifiice” za svoj dragoceni doprinos h krščanskemu umetnostnemu apostolatu. Omenjena komisija za krščansko umetnost je lani pozidala čez 30 cerkva v slogu, ki se je v nekaterih primerih naravnost presenetljivo vključil v domačo indijsko arhitekturo. Ker uživa to gibanje za krščansko umetnost vso podporo cerkvenega vodstva, smemo upati, da sc bo razvijalo in bolj in bolj dosegalo vedno večje uspehe. Mnogo uporabljajo v Indiji pri katoliški službi božji tudi domačo klasično glasbo, ki skoraj na lais sli-či gregorijanskim napevom, če bo sčasoma s privoljenjem pristojnih cerkve- n'\ ak'asti odobrena tudi kot uradna cerkvena bogoslužna glasba, bo s tem r '^jen velik korak v razvoju domaže rsčanske glasbe. Mlad indijski katoli-misijonar, ki je dolga leta študiral 0Mačo glasbo, je nedavno objavil sans-, .rtski prevod mašnih molitev s sprem-Javo domače glasbe. Je to prvi res •Sledni knjižni prevod, opremljen z od-'crio glasbo, pripravljen z namenom, da potrdijo za izključno bogoslužno Porabo. Mnoge indijske škofije so že ^Prosile v Rim, da bi smeli verniki Peti pri mag; v domačem jeziku, kot je ze dovoljeno v nekaterih drugih mi-'‘tonskih deželah in v skoraj vseh kato-narodih in kar nam službo božjo ak° približuje. Kolektivizacija na cejlonu ^Ka Cejlonu se stvari nevarno pletejo. * aJnevarnejša je prisotnost mnogih dost- kornunističnih elementov v cejlon-1 vladi Ljudske fronte, četudi se vla-. ®ama neprestano razglasa iza — so-^'‘■distično. V letu dni, kar je Ljudska pri zadnjih volitvah zmagala, so državi jali kar povprek: prometna edstva, pristanišče Colombo (glavno ,,°sko) in podobno. Po nedavnem zakon-j. eM osnutku kmetijskega ministra Fi-^Ph zbrali v kakem bližnjem mestu, od tam pa so jih z oboroženo stražo poslali na ^czni.ško postajo, kjer jih je že čakal osebni vagon prvega razreda, ki jih je ^'Peljal v rdečo prestolnico... Drugi "Pet so bili na potovanju spremljani po ®vidnih spremljevalcih... Nek tak ka-v zastopnik je ob svojem prihodu rdring našel na mizi že napisan ves °vor, ki naj bi ga spregovoril pred zbo-°valci.. So to morda osamljeni pri-Prav gotovo ne. Kajti neki kato-1 j duhovnik je uspel v svobodni svet slati s kongresa tole pomembno spo-oeilo; “Ne verjemite niti besedice tega, časopisje o leongresu poroča...” v,.V8fcim zastopnikom pa, ki so si na-Jub vsem grožnjam in bajonetom drz-1 z govorniške tribune javno kraniri K.et(> stolico, šanghajškega škofa msgr. or>ga, ki je še vedno v zaporu nezna-° kje> in ki so javno ožigosali nasilje nit Ccrkvi'i0 v kitajski deželi, so ob vr-1 v' v rodne kraje domači časopisi pri--'uvili ploho napadov; takisto so jih na- padli po radiu in na javnih zborovanjih. Prenekatere od teh junakov so že zaprli. JAPONSKI BONČI IN KATOLIČANI Nedavno je japonska vlada Hirošimb, atomizirano mesto razglasila za “Mesto miru”. Katoliška duhovščina in budistični bonci v preizkušenem mestu zdaj vneto sodelujejo, da bi z združenimi močmi dali temu vzvišenemu naslovu tudi resnično vsebino. Prirejajo predavanja o verskih in moralnih vprašanjih, ki se jih udeležuje vedno več poganov. V hirošimski katedrali so katoličani priredili koncert cerkvene glasbe. Udeležilo se ga je čez 200 budističnih boncev. — Zaradi agrarne reforme je položaj japonskih boncev dokaj kritičen. Novi zakon o razdelitvi zemlje je njih svetiščem odvzel precej zemljišča; težko preživljajo zdaj sami sebe, kje šele družine. Posvečenje domačih duhovnikov, pač najveselejši dogodek v misijonu. “Gospod, pcšlji delavcev na svojo žetev!” * IZ WIM UOVtNWJI MIJIJONAiJtV * Iz Toki,ja na Japonskem piše s. ANICA MIKLAVČIČ sredi meseca oktobra: Z velikim veseljem sem prejela denar, ki ste mi ga poslali za kelih. Prav iz srca se zahvaljujem vsem dobrotnikom! Saj denar tako prav pride! Pisala sem Vam že, da bi rade odprle dekliški pen-zionat za dijakinje, ki prihajajo v To-kijo iz dežele in se znajdejo sredi nevarnosti za dušo in telo. Neverjetno, koliko slabega se čuje in bere o teh študentkah, ki jim manjka moči za odpornost proti slabemu. Zato vse redovne družine gledajo, kako bi organizirale take pcnziona-te, da se odpomore zlu. A teh študentk je toliko, da dosedanje ustanove še daleč ne zadoščajo. Seveda 'Stane veliko ne le zgradba in oprema penzionata, ampak se bolj vzdrževanje, kajti treba je nuditi penzion po čim bolj nizkih cenah. Trdno zaupamo v božjo Previdnost in gremo naprej z načrtom. . . V nedeljo 13. oktobra smo imeli v našem otroškem vrtcu takozvani “Undo kal”, japonska narodna zabava. Vsako leto meseca oktobra, ko je tu vreme najlepše, se zbere vse, staro in mlado, in tekmujejo v teku, kar vsi pomešani, otroci in starši, nakar se dele nagrade zmagovalcem. Beseda “un do” pomeni gibanje,' “kaj” pa dražbo, iz česar se razvidi vsebina praznika: gibanje v skupnosti, morda bi po naše dejali: razgibana družba. .. Tudi me sestre ee moramo prilagoditi in tekati z vsemi drugimi. To je smeha! še enkrat se vsem zahvaljujem in se priporočam v molitev! Z Japonrke, mesto Osaka, niše usmiljenka a VINCENCIJA JANČAR dne 5. oktobra 1957: Iskreno se Vam zahvalim za lepi dar 70 dolarjev, ki ste mi ga poslali iz sklada. Oprostite, da Vam tako dolgo nisem z besedo izrazila moje hvaležnosti, saj v molitvi |n topli misli sem se te tedne po prejemu daru neprestano zahvaljeva.a vsem znanim in neznanim dobrotnikom' Prav lepa hvala tudi za Vaša pisma in za Katoliške misijone, katerih sicer sama ne prejemam, a mi jih daje v branje sestra Kardinar, ko je itak na delu na drugi strani ceste in se vsak dan vidiva- Picvedati Vam moram žalostno vest, da je morala naša sestra Cirenija Jug zapustiti misijonsko polje. Zelo težko je zbolela in ko ji niiso mogli več pomagatn so jo v spremstvu še drage ‘sestre poslal' v centralno hišo družbe v Pariz, kamoi' sta po dvodnevnem potovanju z letalom srečno dospele. Tako se včasih čudno konča kakem11 misijonarju misijonska pot. Spominjam se tu č. g. Jermana, s katerim ?va isti dan zapustila Kitajsko; on je šel na Filipine, jaz pa na Japonsko. Med tem ko sem jaz zaenkrat še v misijonih, je on že v nebesih, kjer gotovo prosi za nas vse. — Kako presenečenje sem dož vela od obisku č. g. Slapšaka iz U;SA. Kar tri sestre so me iskale, češ da je prišel naš škof iz Amerike in da ima samo pe* minut časa. Tako so me ustrašile, da sein se vsa tresla; našle so me na vrtu pni zajcih in kokoših, vso umazano. . . Pa sem bila zelo vesela tega obiska, čeprav ni bil škofov. Veselilo me je, da sem ob tej priliki spoznala tudi našega č. £• Kosa, ki je g. Slapšaka spremljal. Tukaj imamo malo spreobrnjenj, a tista, kar jih je, so polna duhovne tolažbe. Naš gospod župnik je zelo goreč, je svetni duhovnik irske narodnosti. Bil je v Rusiji 6 let. Razlaga večkrat na teden katehumenom katekizem pozno v noč zlasti onim. v bolnišnici. Imamo vedno kakih 16 jetičnih bolnikov, ki čakaj11 smrti. Kako tolažljivo je, če se preje spreobrnejo. Molite! Iz Pariza je pisala in se od misijonskih prijateljev poslovila japonska misijonarka s. CIRENIJA JUG, usmiljenka, vjl dö kai, praznik 23. oktobra, eden najlepših japonskih praznikov. Staro in o'd^0' °troe* *n 8ta/r*i tekmujejo v vsakovrstnih igrah in nastopih. Traja cel dan latra do večera. — V prvi vrsti sem tudi jaz ‘med častnimi gosti" (druga ou, leve). Tako piše misijonska sestra A. Miklavčič. takole poroča o svojem odhodu z ,mi-,bonskega polja: Čudili se boste, ko prejmete moje pi-7 10 — iz Francije. Gospod me je obiskal j boleznijo. Prestala sem operacijo, iki Pustila sledove na .mojih živcih, in i'avnik je menil, da moram spremeniti ^ in okolje. Tudi to je v namenih . 3Je Previdnosti in se zato (ponižno ukla-Verjemite mi pa, da je zame naj-^Ja življenska žrtev zapustiti misijon-j^0 Polje. A tudi to darujem za misijone j slasti za noVe .misijonske poklice. Bog aJ> da bi se mlade, sveže moči odzvale bdu Gospodovemu in se darovale za r, '^'Jone ter nas izčrpane nadomestile! 1 smo Slovenci tako slabo zastopani a misijonskem polju... Bila sem 22 let v .misijonih in ves ta čas ste bili v pisemskih stikih z menoj in mi očetovsko pomagali. Tik pred odhodom sem prejela zadnji dar slovenskih misijonskih dobrotnikov. Obljubljam, da bom molila zanje in za Vas! Imela sem zelo lep misijonski delokrog: delo v brezplačnem dispanzerju, obiski ubogih po domovih, šivalni tečaj, otroški vrtec, vse za najbednejše! Kako lep je misijonski poklic! O da bi se mnoga slovenska dekleta odpovedala minljivemu in vabljivemu svetu ter se velikodušno darovala najvišjemu in neminljivemu! Iz mesta Ootacamund v Indiji se zahvaljuje sestra MARIJA FRIDERIKA FINK, frančiškanka misijonarka Marijina. Ob koncu julija nam je pisala: To je slika misijonskega brata, Joška Kramarja S.D.B., ki je šel kot 16 letni fant pred kakimi 20 leti v misijone in je v tej dolgoletni d:,bi pač storil še ogromno dobrega za širjenje kraljestva K ristusovega. Ta spodaj pogled na del razstave za uo-klice ni misijonu br. Kramarja. Sporočam, da sem po e. m. Mirija111 Zalaznik, O.M.I. prejela 30 dolarjev-Moja srčna zahvala vsem našim dobrot; nikom, ki tako velikodušno pomagajo P1' misijonskem delu, kjer potreb in težav ni' koli ne zmanjka. Vsi, ki nam pomagate * -molitvijo, žrtvami in z denarjem, ste 2 nami vred misijonarji. Bog plačaj! Pi'av lepo se zahvaljujem tudi za Kat. miši; j one, ki jih v red u -prejemam: ta list mj je edino slovensko branje; toliko ljubši mi Ije zato! Naša častita mati je iz srca hvaležna za vsak dar, ki ga prejmemo, kajti na' še šole, sirotišnica in dispanzer so potrebni več kot veliko denarja, če hočemo, vsaj to storimo, kar je najnujnejšega-Molimo zato za vse slovenske dobrotnike in misijonske prijatelje! Svojo zahvalo pošilja tudi salezijanski misijonski brat JOŠKO KRAMAR, ki že lepa leta uspešno deluje v mestu Man-dalay v Birmaniji. Pismo je iz začetka letošnjeg’a avgusta: Pred dnevi sem prejel iz Hongkong*1 po č. g. Gederju darilo naših “priduib misijonskih čebelic v zaledju” — kar 40 dolarjev! Naj se vsem požrtvovalni111 dušam, ki v zaledju delajo tako vnete za nas misijonarje, iskreno zahvalim: dobri Jezus naj jim tisočkrat vse povrne» na tem in na drugem svetni Letos smo tu pri nas odprli novo semenišče -v Anisakarnu: s ipošiljanje-m a' spirantov v Indijo smo vedno imeli strašanske težave s potnimi listi. Zato n ari1 bo ta velikodušni slovenski dar še dvakrat dobrodošel. Tu mam dejansko še vsega manjka; prav zato pa nam je vsaka» tudi najmanjša stvar zlata vredna. ^ tem našem novem semenišču študira zelo požrtvovalno zdaj 26 fantov. Nam )e pa semenišče kot punčica v očesu: v današnjih razmerah tukaj*še dvakrat potrebno — saj iz inozemstva noben en111 » misijonarju več ne dovolijo v deželo! Vse kaže, da so rdeči velikaši, ki iz Moskve 111 drugih “rešenih” dežel hodijo k nam. n» obisk, več kot vplivni pri naši domač1 ]■ a^'.' ' ' ^s^rer>o prosim za dobio in veli-'0(lušno srce, ki bi s svojo molitvijo še ^osebej skušalo iprositi pri Bogiu milost, v.a Tlas eimprej te pop-ubne prepovedi re-Xl ni da bj spet lahko prihajali misijo-nai-ji od drugod. ®a'ezijanski misijonar g. NACE KU-‘ ‘EC piše iz Bombaya sredi oktobra: Pred par dnevi sem dobil Vaše precej (°lgo pismo. Brav lepa Vam hvala za kovice ter vztrajnost, s katero se borite 7,‘l misijonski duh in misijonsko misel nmd našim ljudstvom. . Eakor vidite iz naslova, se ne naha-Jain več v Tirupatturjiu, ampak v tem ^-lomestu, Bombayu. Meseca aprila me je Pokorščina poslala sem, 1500 km sever-"ozapadno od Tirupatturja. Dali so mi “'osto “ekonoma” in učitelja. En sam po-Se' ki zadostoval in še bi bilo preveč, pa 'o mi kar dva naložili. Imamo v Bombayu veliko “High ohool”. Je gotovo največja v celem me-“ jn mislim, da se ne motim, če rečem, |.a Je tudi najboljša. Šteje nad 3300 u-micev jn mnogokrat smo imeli stood-i|.°^ne usPehe pri državnih izpitih. Vla-a lepa disciplina in razumevanje med j Conci in učitelji, in posebno 'zaradi tega ' starši radi .spravili svoje otroke v as° šolo. Na dan sprejemov se starši ‘‘stijo pred pisarno že od petih zjutraj, ' lav vedo, da se pisarna odpre šele ob Pol desetih zjutraj. In vsakokrat se jih a stotero vrača domov žalostnih, ker Jihov otrok ni bil sprejet zaradi pomanj-a“ja prostora. Ene 3. avgusta t. 1. smo blagoslovili mv» Cerkev Marije Pomočnice — Help Christians, še ni popolnoma končana, Ja je vseeno najlepša v celem mestu, in j0 ko končana, bo gotovo najlepša v celi "'kji. Od znotraj bo vsa marmornata, diti sej» zunaj je vsa iz kalmna. Bo “air-con-°ned” in vsa okna bodo “stain-glas- z raznimi slikami iz katoliških res-. 'c- Blagoslovili smo jo med deževno do-navadno je mesec avgust najbolj Peker tukaj. Tudi tokrat ni bilo izjeme. IV VeKa in drugega avgusta je deževalo Misijonar Nace Kustec S.D.Ih, ki nam piše to pismo. cel dan in celo noč. Tudi ponoči med drugim in tretjim avgustom je silno deževalo. A ko se je začelo daniti, je tudi dež počasi ponehal in mnogo vernikov iz mesta je bilo navzočih, tako da je bila že na sam prvi dan cerkev premajhna. Cel dan ni nič deževalo. Četrtega tudi ni deževalo in tako je nad dvajset tisoč vernikov prisostvovalo sv. mašam, ki so se začele ob šestih zjutraj in trajale vse do opoldne. Nad osem tisoč vernikov pa je pristopilo k sv. obhajilu. Pri vsaki maši je pet duhovnikov delilo Kruh nebeški. Tisočero ljudi pa je obiskalo cerkev šele popoldne; med temi je bilo tudi veliko poganov, muslimanov in drugih. Zvečer pa, ko smo že bili vsi v postelji, je zagrmelo in se je vlil tako močan dež, kot da bi iz vrča lilo. Celo noč je deževalo, in še drugi dan tako močno, da naši fantje niso mogli priti v šolo. Nam seveda ni bilo žal, ker smo bili vsi zelo utrujeni. A ker nam šolske oblasti ne bi zaradi tega dale počitnic, nam jih je Marija peski bela na svoj način. Podnebje tukaj v Bombayu malo bolj prija mojim živcem kot v Tirupattuiju. Je sicer zelo vroče, a se razdalja med Tirupattarjem in Bombayem dobro pozna. Zrkven imamo pa še vsak večer lej) morski vetrček, ki tako lepo dene človeku, ko leže k počitku. Vas in vse druge misijonske prijatelje prav iskreno pozdravljam! Dve pismi vietnamskega bogoslovca, ki ga vzdržujejo slovenski dobrotniki: Prečastiti gospod p. K. Wolbang, p. A Majcen, mi je v pismu sporočil, da ste Vi dobili zame štipendijo za dve leti študija teologije. Izidi»- Le-Huong S.D.B., pince teh dveh pisem Hočem [>ohiteti, da Vam izrečem svoj0 zahvalo. Zelo me je ganila Vaša uslug^ Izkazali ste se resnično kot zelo dob^ v dejanju neizmernega apostolata. Prečastiti gospod, najbrž Vam je p. Majcen (pisal o meni. Vendar se Vk11 želim predstaviti tudi osebno. Sami čl®11 revne družine iz Severnega VietnaMi®' Imam tri sestre in štiri brate, od teh j8 eden tudi v semenišču. S podporo d»' hovndka iz mojega vikariata sem leta 1941 tudi jaz vstopil v semenišče. Sa^' zijanaka kongregacija me je sprejela v letu 1953. Moji starši in dva moja st®' rejša brata so ostali v Severnem Viet' namu, na ozemlju, zasedenem po kom11' nistih; oba sta že zelo stara in želitil umreti imiučeniške smrti. Moje tri sest1' so odšle na jug v begunska taborišč®' Moj mlajši brat semeniščnik je sedaj ' prvem letniku teologije in nadaljuje 5 študijami v zavodu, ki se je preselil b® jug. Moj najmlajši brat pa je vojak v nacionalistični armadi. Vidite, preč. £°" pod, kako beden je položaj moje druž'j ne. Zato Vas je ljubi Bog poklical, da pomagate. Bogu, Mariji in Vam hva'®' Upam, da ne boste izkazovali dobrote®®' mo meni, ampak tudi vsem tistim, ki s° mi dragi, zlasti pa mojemu bratu sem®' niščniku, ki bi Vaše pokroviteljstvo najbolj potreboval. Jaz sem sedaj na FiliP1' nih v nekem salezijanskem zavodu, kj®1 nadziram in poučujem salezijanske n° jence. Ali želite, da bi Vam pisal tolik0' krat, kolikokrat bi bilo to mogoče? In k®J želite vedeti o meni? Vešč sem dveh tujih jezikov: francoščine in angleščib®’ lahko mi pišete v francoščini ali angl6' ščini, kakor želite. Ne morem dovolj povedati, kako seb1 Vam hvaležen in kako Vas cenim. Vcb' jemite mi, da sem Vam zelo vdan ib lž vsega srca Vaš Izidor‘Le-Huong, SDB- Dragi g. Frank Starin, zelo sem srečen ob prejemu novice, ste pripx’avljeni dati mi štipendijo moje študije na teologiji. Mašni strežniki na misijonu p. Poderžaja v Chandernuyorju v Indiji. Na sliki p. Jože Cukale S.J. Kako plemeniti ste. Kako velik je Vaš Toliko Vam dolgmjcm, da so sede prešibke in nimam črk, da bi Vam ‘ °Sel dovolj izraziti vso svojo hvalež-°st. Samo z mol it vami Vam vsaj nokoli-® Povrnem, kar ste storili zame. Prosim ^ ^a> ki je obljubil plačilo celo za koza-Vode, ki jo damo v Njegovem imenu. n Paj sip je svoje blagoslove na Vas, a Vašo družino in na vise, ki so Vam pri srep. Kakor Vam je znanol sem Vietnamec iz '