286 Štev. 36. Dr. Zarnik je bil vedno prvi, kedar je bilo treba odbijati sovražne napade na našo narodnost in naš jezik ; on je bil vedno na mestu, kedar je bilo treba buditi in nauduševati slovensko ljudstvo. Slovensko Štajarsko se ima poleg dr. J. Vošnjaka zahvaliti ravno njemu, da se je tako dobro zavedati začelo in da je sedaj s pripomočjo drugih svojih voditeljev tako pogumno obvarovalo svoja tla drznih sovražnih naskokov. Takemu možu bi moral biti hvaležen ves narod in imel bi mu to svojo hvalež­ nost o ugodni priliki tudi dokazati. Taka prilika je bila ravno sedaj ; bila zato, ker ga je koleričen profesor v slovenskem listu napadal tako, da je morala ne­ volja zgrabiti vsakega, kedor ima še količkaj čuta za dostojnost v sebi. Ravno navzlic tem napadom je imel narod slovenski z volitvijo dr. Zamika dokazati, da ve čislati one, ki so se trudili za najdražje svetinje njegove, da mu ni še tuj čut zahvalnosti. — Zgodilo se je ravno nasprotno. Notranjski volilci so pokazali, da tega čuta ne poznajo. „Der Mohr hat seine Schuldigkeit gethan, der Mohr kann gehen" — s temi besedami da se najbolje označiti razmerje njihovo nasproti dr. Zamiku. Priznati moramo, da bi nas bilo to ravnanje no­ tranjskih volilcev jako razžalostilo, ko bi ne bili prepri­ čani, da oni možje, ki so stopili dne 25. t. m. na volišče, še niso narod slovenski in da le tä vse drugače sodi o zaslužnih možeh svojih. Drugo, kar vzbuja b tej volitvi našo pozornost, pa je faktum, da večini notranjskih volilcev nikakor ne pri­ stoji oni častni pridevek, s katerim so jih počastili pred nekaj leti slovenski časniki. „Zavednosti" ti možje niso dokazali; kajti zavednost se dokumentuje s tem, ako se voli po lastnem prepričanji ne glede na levo in desno tako, da se z volitvami izrazi mnenje naroda. Tega pa na Notranjskem nismo doživeli ; kajti volilci so si izbrali poslanca, katerega jim je usuila vlada in kateri je že zanaprej se obvezal, da bode delal vedno tako, kakor bode ona hotela. Kjer se izvoli poslanec s takim progra­ mom nasproti kandidatu, kateri si ohranjuje proste roke in ima pred očmi vedno le koristi naroda in ne volje vlade, tam ne more biti govora o zavednih volilcih. Po­ leg tega je pa tu šlo za načelno vprašanje in bi torej volilci morali biti tem trdnejši in neupogljivejši, ker so si mogli misliti, da bode vlada njihovo volitev zmatrala za odobravanje svojega ravnanja in potem obračala še večjo skrb na „tako zanemarjeno, a tako potrebno nem­ ščino". Veselilo bi nas, ako bi mogli izreči, da je vsaj del notranjskih volilcev dokazal svojo zavednost. A niti tega ne moremo; kajti tudi oni, ki so glasovali za sicer od­ ločnega Hinka Kavčiča, dokazali so, da niso prav raz­ umeli pomena te volitve. Konečni pouk iz poslednje volitve pa je, da vlada zmaga na Notranjskem z vsakim svojim kandidatom. Že lanskega leta pred deželnozborskimi volitvami so ponujali na velikem mestu tedanjemu profesorju in sedanjemu uredniku Šukljetu — kateri je bil gotovo že takrat za kaj velikega namenjen — kandidaturo proti dr. Zamiku ali dr. Vošnjaku. Tedaj se nam je čudno zdelo, da morejo o Notranjcih tako slabo misliti, da si bodo dali od vlade usuiti poslanca; sedaj se temu ne čudimo več. Vlada ima tedaj jednega upogljivega, zvesto uda- nega poslanca v deželnem zboru več. Za ta slučaj je obe­ tala v slovenskem svojem organu, da se začne mleko in med cediti ne samo po Notranjskem, temveč po vsej deželi. Čakajmo torej, da to svojo obljubo izpolni. Ako bode res izpolnila svojo obljubo; ako bode jemala v za­ ščito naš jezik in našo narodnost; ako bode gospodu Adolfu Obresi na ljubo čuvala bolje o izpolnjevanji opra­ vičenih in v ustavi utemeljenih naših zahtev — tedaj naših pravic; potem se sprijaznimo s ponedeljsko vo­ litvijo tudi mi. če se bode pa na dalje podpiralo raz- devajoče delovanje poslaniškega časnikarja, tedaj bode pa z nami vred ves slovenski narod na nedvoumen način vedel izraziti svojo nevoljo, kajti „svaka sila do vremena". Β o j a η c i. Bojanske ženske so sploh srednje, pravilne rasti in z večine, kakor moški, določnih finih potez; lase in oči seveda imajo skoro brez izjeme črne. Vender kolikor so lepe, s svojimi posestricami nad Metliko bi se ne mogle kosati ; zadnjih je več in ženitve med sorodniki so pri njih ne- navadnejše. Nošnja Bojank je kaj lepa. Opomniti moram, da dekleta nimajo več crvenkap, kakor ravno imenovane unijatske devojke, da se torej od omoženih razlikujo samo po kitah : dekleta jih nosé na hrbtu, žene na prsih. Pod kitami je položena „parta" (jermen), na kateri nosi Bojanka, posebno kedar ima pražnjo obleko, skoro vse svoje bogastvo : tolarje in drugo srebrnino razne starosti, koncem kit pa preluknjan — naprstnik. Vrhu glave si umejo kaj elegantno speti štirioglati robec „povezačo", ki jim visi po zatilniku nekako jednako, kakor Roman­ kam. Krog vratu imajo gérdan, nekatere samo iz steklenih korald, druge pa tudi obvezan s srebmjaki. Vrhu košulje (srajce) nose zobunčić, to je oprsnik, navadno temen, a ves obšit in pretkan z zlatimi portami. Pod zobunčidem je za navadno tkanica (tkan pas), pri bogatejših pa s škrlatom obšit in s srebrnim novcem nadeven „kraj". Predpasnik imenujejo „pregača" ; tkan je iz pobarvane volne lepo sestavljene; navadni se cenijo po jeden gol­ dinar; z drago s srebrno in zlato vrpen pretkani pa do de­ set goldinarjev in več. Nu zato pa traje marsikateri vse življenje in zapusti ga še lehko svoji hčeri. Kikle so jim „skuti" in niso toli dolge, da bi se ne mogle videti živo- bojne čarape, natikače ali cipele, kakor je ravno vreme, suho ali vlažno. Ko imaš več takih bitij pred seboj, zdi se ti, kakor da bereš blestečo bajko bajeslovnega jutra. Odšle so zadnje mimo nas in maša se je pričela. Moji tovariši so šli v cerkev gledat posebnih obredov iz­ točne cerkve; meni so bili ti obredi že znani iz Trsta in z Dunaja ; ostal sem torej še na mestu, da uživam krasen razgled po bujni v prvem zelenji dihajoči naravi. Pristopi kmalu stari Bojanec, Rade čul sem ga pozneje zvati, in Štev. 36. SLOVAN. 287 ker sem mu dal gledati z daljnjegledom, postal je mož jako zgovoren in je kazal prav po otročje svoje veselje, kako blizo prineso ta stekla tu kraje ob dolanji Kolpi : Podzemelj, metliško okolico ; dalje pot čez Gorjance, na levo od ondod pa, kjer se stikajo Gorjanci in kočevsko go­ rovje, vinorodni Semič ter blizo ob Labinji in Krapi očr- neli grad Krapa. Oj, gospodine, da znate, prične z nekako temnim glasom starec, da znate, koliko sem prehodil krog Krape pa tu na levo pri Dragatasi, kjer se rdečita dva cerkvena zvonička krog Pustega Gradca, krog Pobrežke grajščine in v obče, kjer je grajska zemlja bila, koliko sem tujega veselja, pa tudi nasilja videl. Znate, da smo mi Bojanci bili nekaka grajska straža, nam ni trebalo ro- botati, nego bili smo samo pazniki in biriči ter smo priganjali druge pri delu. Imeli smo orožje, pa so se nas bolj bali tudi kmetje in ne rečem, da ne tudi gospoda. Do štiri sto let je, odkar so se naselili naši dedje v tem kraji. Pobegnili so z drugimi Vlahi pred Turki od Ro­ gulja v Bosni, kjer je bil prvotni naš dom. Prišedše sem je uprašal tedanji grof, čegar je bila ta zemlja, kje se hočejo naseliti, ali ob Kolpi ali ob Gorjancih, a trije iz­ med njih niso hoteli ne jedno ne drago, nego so si po­ stavili ta tri koče, ker leti je bil onda zarasten bukov gozd in našim dedom, ki so bili divji hajduki, ugajalo je bolj tu, nego kje drugje. Vidite, od treh dedov: Vrlinida, Radojčića in Kordeža nas je naraslo v 400 letih do čez 50 domovanj in vender v našem selu ne najdete dražega imena. Mi ne damo drugim v selo in s prva ravno tudi nikdo silil ni, ker so se nas bali. Ni sedaj nismo babe, a še jaz pomnim, da smo bili za mojih mladih let krep- kejši. Imam 80 Jet, a z dvajsetimi sem nosil, kakor vsi drugi Bojanci, rdečo kapo, a lase pod njo so mi mahali v kiti po hrbtu ; prepasan sem bil z rdečim pasom, a za njim so se svetile pištole. Grof nam je dal porezati kite, pa tudi orožja nismo smeli preveč imeti ; rabili so nas, kakor sem rekel, za stražo proti kmetom in so nas huj- skali na nje. Znate, gospodine, kolikor so lepa mlada leta, tako življenje mi tedaj vender ni bilo všeč; z doma nisi smel, kedar bi hotel, samo kedar ti je grof velel ; vezane so ti bile roke in samo onda ne, kedar je trebalo biti kmeta. Pomnim, da so se leta 1848., ko je bilo čuti o svobodi, pobunili kmetje krog Vinice in niso hoteli na roboto. Vrlinić, maži! veleli so mi in 76 kmetov je leglo na klop in dobilo jih je tako, kakor tepemo sedaj samo še otroke. Nu, jaz sem jim povedal poprej, kako bode in oblekli so se, da palica ni mogla do živega. Robotali pa tudi niso več, kajti došlo je povelje, da smo vsi svobodni. (Konec prihodnjič.) Pogled po slovanskem svetu. Slovenske dežele. („Narodna čitalnica" v Kranji) priredi dne 31. av­ gusta 1884 na vrtu g. P. Mayrja ml. veliko slavnost v proslavljenje rojstnega dne našega presvetlega cesarja Frana Josipa I. — Program slavnosti je jako raznovrsten in zanimiv. Začetek ob 4. uri popoludne. Ustopnina za osebo 50 kr. (Dijaška veselica v Sevnici.) Dne 15. t. m. se je izvršila v splošno zadovo'jnost vseh navzočih, ki so prihi­ teli od blizo in daleč, da prežive nekoliko veselih tre- notkov med našo za vse dobro in uzvišeno uneto mladino. Čistega dohodka je bilo preko 46 gld. (Koperska posojilnica,) o kateri smo nedavno poro­ čali, da se je ustanovila, poklicala je v Koper našega deželnega poslanca, g. Mih. Vošjaka v ta namen, da ji uredi kot izkušen in izveden strokovnjak vse poslovanje. V stanovanji koperske posojilnice se je zbralo nekaj mož, med njimi tudi deželni poslanec Spinčič in gosp. Mih. Vošnjak je navzočnim gospodom nasvetoval mnogo dobrih naprav, s katerimi se bode okoristila koperska posojilnica. (Izjava.) „Slovenski Narod" je pretekli teden pri­ nesel „Izjavo", namenjeno odločujočim krogom, katero za­ radi nedostatka prostora podajemo na tem mestu brez podpisov. Jzjava slove: „Več časa smo že z žalostjo opazovali, kako je „Ljubljanski List" krenil s prave poti ter začel pisariti proti narodnim zahtevam in narodnim društvom. Surovi napadi, ki se v novejšem času nahajajo v tem listu proti vsem narodnjakom, ki so slučajno druzega mnenja, nego urednik in sodelavci omenjenega lista; zlasti pa skrajno podla očitanja velezaslužnemu in mnogo let za narod naš že trudečemu se dr. Valentinu Zamiku, pa nam dajo povod izreči: da obžalujemo, da visoka c. kr. vlada kranjska do­ voljuje v svojem glasilu pisati v tonu, ki more kompro- mitovati njo in njene dobre intencije in da „Ljubljanski List", kakeršen je za sedanjega svojega uredništva, za­ služuje naše in vseh mislečih narodnjakov preziranje in zaničevanje". Kaj pa mislite Vi o tem, gospod Obresa? (Dopolnilne volitve za kranjski deželni zbor.) Izvrše- valni odbor klubu narodnih poslancev kranjskega dežel­ nega zbora se je glede volitve v kranjskem velikem posestvu sporazumeval z najuplivnejšimi konzervativ­ nimi volilci iz skupine velikih posestnikov, pa brez uspeha, ker se omenjeni gospodje ne mogo osebno udeležiti vo­ litve in so sicer sploh tega mnenja bili, da zdaj ne kaže narodnokonzervativni stranki kandidata postavljati v tej volilni skupini, ampak da je umestno, če se ta stranka ne udeleži letošnje dopolnilne volitve. — Glede rib- niškokočevekega mestnega volilnega okraja je izvrševalni odbor pri zaupnih možeh povpraševal po pripravnem kandidata, toda poročalo se mu je, da si Ribničanje s svojimi somišljeniki v Kočevji še niso izbral* kandidata, da bodo pa gotovo vsi storili svojo na­ rodno dolžnost, če se sploh odločijo za volitev. Vsled teh poročil odbor ni mogel proglasiti nobenega kandi­ data, nego je moral skrb prepustiti tamkajšnjim rodo­ ljubom. (0 zloglasnih 600 goldinarjih) imajo „Narodni Listy" dne 21. t. m. dopis iz Celja, iz katerega posnemamo tale odstavek: „Slovenci res nimajo uzroka, nauduševati se za Taaffejevo vlado. Zanašati se imajo sedaj, kakor pred tem v boji za obstanek svojega naroda le na lastno svojo moč. Ne morejo se pa danes niti ponašati, da so zložni v svojem prizadevanji. Kranjska, iz katere so doslej pri­ hajale vse inspiracije za narodno delavnost, je — hvala