#	Jubilej slovenske šole
#	Šolo smo si priborili sami!
#	Slovenski šolniki so protestirali v Rimu
(Opozarjamo oa članke, ki so objavljeni na 3. in 4. strani lista) Obnovljena izdaja - Leto XXII. - Štev. 9 (755)
DELO
glasilo KRI za slovensko narodno manjšino
UREDNIŠTVO in uprava:	34131 Trst,
Ul. Capitolina 3 - Telefon 744046, 744047
DOPISNIŠTVO za goriško pokrajino: 34170 Gorica, Ulica Locchi, 2 Telefon 24-36
NAROČNINA: Letna 1000 'L, polletna 550 lir. Poštni tekoči račun: Trst 11/7000
TRST - 19. junija 1970
Posamezna številka 50 lir
Petnajetdoeviiik
Quindicianle
Spedir, in &bb. poet. Grappo II
~ *
Velika večina Slovencev je glasovala za komuniste - Volilni izidi so ustvarili pogoje za nove enotne akcije levičarskih sil
V ponedeljek, 15. t. m. se je sestal deželni komite KPI Furlanije-Julijske krajine. Razpravljal je o volilnih rezultatih in o političnem položaju, ki je nastal po volitvah. V zvezi s tem je tiskovni urad deželnega komiteja objavil poročilo, iz katerega povzemamo naslednje:
Deželni komite KPI je razpravljal na osnovi poročila, ki ga je podal deželni tajnik Silvano Baciechi. Proučil je rezultate volitev. Predvsem je podčrtal, da ti rezultati potrjujejo splošno usmeritev v državi ter da so propadli poskusi reakeiie in cilji, ki so si jih postavljali demokristjani in socialdemokrati, da alarmistič-na, protikomunistična in proti-delavska gonja ni rodila ustreznih rezultatov.
KPI, četudi ni dosegla takega števila glasov kot na političnih volitvah, je v vsej deželi prejela nad 18.000 glasov več kot na prejšnjih upravnih volitvah. Utrdila je svoje pozicije v pokrajinskih in občinski svetih. Levica je obdržala dosedanje občinske uprave in več uprav, zlasti v Karniji in Furlaniji je iztrgala iz rok DC. Na omenjenih področjih komunisti napredujejo, četudi niso mogli voliti številni vojaki in tisoči izseljencev, ki delajo v tujini.
Velika večina Slovencev je tudi tokrat izpričala svoje zaupanje komunistom,, Slovenci glasujejo za komuniste, ker se dobro zavedajo, da se prav komunisti konkretno, dosledno borijo za svobodni razvoj slovenske narodne manjšine v deželi.
PSIUP je izboljšala svoje pozicije, čeprav je v primerjavi s političnimi volitvami nekoliko nazadovala.
Krščanska demokracija je utrpela občutne izgube zlasti v videmski in pordenonski pokrajini. Stranka PSU (socialdemokracija) se je ponovno izkazala kot konservativna stranka, favorizirana od močnih kapitalističnih skupin. Napredovala je na škodo tradicionalne desnice. Liberalci so izgubili nekaj glasov. S temi glasovi so se okoristili tudi mi-sovci, kateri pa so se v glavnem okoristili z glasovi monarhistov in nekaterih drugih manjših grupacij. Močno sta okrnjeni tudi furlansko in tržaško ind.pcndentistično gibanje,
ki sta praktično izginili s političnega prizorišča.
PSI je izboljšala svoje položaje. Do tega je prišlo, ker je bila med volilno kampanjo zelo polemična napram socialdemokratom in desničarski usmeritvi demokristjanov, četudi je njena politika še vedno polna protislovij in čeravno kot stranka sodeluje v deželni upravi leve sredine.
Volilni rezultati ustvarjajo pogoje za nov razvoj enotnih akcij, za utrditev sodelovanja med vsemi ljudskimi silami v levičarskih občinskih upravah, katerih je v dežel nad petdeset. Ti rezultati so pogoj za nadaljnji razvoj avtonomije ter za dokončno odpravo leve sredine v deželi in v krajevnih upravah.
Sedanji položaj in temeljni problemi demokracije, gospodarskega in družbenega razvoja, reform, katere so odprli enotni boji, predstavljajo preizkusni kamen, PSI in demokri-stjanska levica, ako hočeta spoštovati prevzete obveznosti, morata nujno zavrniti provokacije in izsiljevanje demokri-stjanskih in socialdemokratskih
skrajnežev, ki bi hoteli za krajevne uprave disciplino leve sredine, medtem ko so potrebne in tudi možne nove enotne rešitve.
Deželni komite se zahvaljuje članom partije za obveze, ki so jih sprejeli v predvolilni bitki, zahvaljuje se vsem volivcem, ki so izkazali svoje zaupanje stranki, volilni izidi pa naj služilo tudi kot izhodišče kampanje za utrditev stranke in mladinske organizacije, kakor tudi izhodišče uspešne kampanje za komunistični tisk.
Četrt stoletja je minilo odkar so bile obnovljene slovenske šole na Tržaškem in Goriškem, toda položaj šole še ni urejen. Šolniki se morajo boriti za svoje pravice. Na sliki: Demonstracija slovenskih šolnikov v Rimu (o demonstraciji pišemo na 3.a stran').
Ooooooooooooooouooooooooooooooooooooooooonooououuooooooooooooooooooooooooouuuuoouoooooooo
Resolucija vodslva KPI
Vodstvo Komunistične partije Italije je 12. junija objavilo posebno resolucijo v zvezi z volilnimi izidi. Poudarilo je, da volilni izidi odpirajo nove možnosti za razširitev boja za reforme in demokratični razvoj v državi.
dol resolucije:------------
Objavljamo Volitve 7. junija so bile važna preizkušnja za demokracijo v Italiji. Poizkus za premaknitev na desno je bil premagan. Bitka, ki jo je vodila
«JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOooOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Crinajstica ne zadostuje
Po objavi volilnih izidov so razni politični komentatorji iz vrst vladnih strank začeli opevati zmago leve sredine. Razglasili so, da bo leva sredina upravljala tržaško pokrajino, saj so stranke, levosredinske koalicije prejele 13 sadežev t. j. 1 glas več kot znaša točna polovica sedežev v pokrajinskem svetu. Kaže da omenjeni komentatorji pojmujejo volilne izide kot «totocalcio» in da menijo, da je za upravljanje pokrajine dovolj trinajstica.
Toda stvar je nekoliko drugačna. Trinajsti pokrajinski svetovalec leve sredine zaenkrat obstaja samo na papirju. Težko je npr. prištevati slovenskega socialističnega svetovalca med svetovalca socialne demokracije, katera predstavlja skrajno desnico leve sredine. Prav tako se ne more omenjenega svetovalca uvrščati s svetovalcem PRI, katera na zaostaja za desničarji v protislovenskem šovinizmu.
Deistvo je, da je trinai storica, svetovalcev danes boli ko* kelai koli prej razdvojena in da so se nasvrofstva v vrstah leve sredine hudo zaostrila. To je med dru-
gim potrdila tudi predvolilna kampanja. Ali je mogoče pričakovati, da bo trinajstorica sedaj enotna? Na kakšni osnovi naj bi bila složna v upravljanju pokrajine? Ali spadala skupaj bršljan in lipa?
Leva sredina ni rešila problemov države, dežele in Trsta, ni odpravila niti notranje krize. Lahko bi se zgodilo, da se zdrahe nekoliko pomirijo, saj poznamo mehkočutnost nekaterih, ki so pripravljeni za vsako ceno biti zavezniki demokristjanov, toda s tem se ne rešujejo problemi demokracije, ne gospodarski in socialni problemi in ne problemi delavcev. Nasprotno !
Nerešeni problemi se zaostrujejo. Da je tako nam potrjuje tudi to, kar se dogaja na področju slovenske šole, zaradi česar so šolniki bili prisiljeni demonstrirati v Rimu.
Utrjuje se zahteva po temeljili spremembi splošne politične usmeritve saj je jasno, da se z levo sredino ne more napredovati.
Za napredovanje ne zadostuje trinajstica zadela dne 7. junija!
-V*
KPI za preprečitev hude politične krize je bila uspešna.
Na volitvah je zmagala demokracija. Splošna politična situacija dobiva nove značilnosti in nove pozitivne možnosti. Ustanovitev dežel odpira nove demokratične iniciative.
Vodilni krogi demokristjanov, socialdemokratov in vseh, ki so zadnje mesece grozili z razpustom parlamenta, so morali popustiti, se sprijazniti z razpisom deželnih volitev, re-čunali pa so, da bodo volilni rezultati osamili veliko obnovitveno gibanje, ki se je razvilo v Italiji med preteklo jesenjo in sedanjo pomladjo. Toda to se ni zgodilo.
Protikomunistična, protisin-dikalna in protidelavska kampanja je doživela polom. Cilji, ki jih je imela ta kampanja niso bili doseženi. Vodilna stranka koalicije leve sredine, Krščanska demokracija, je ponovno nazadovala. Ambiciozni nameni socialdemokratov so, kljub iskanju glasov na desnici, propadli. Občutno nazadovanje liberalcev in monarhistov, zaradi česar pa se je le deloma opomogla misovska skupina, je privedlo do zožen-ja tradicionalne desnice ter je onemogočilo sleherni poskus ustvaritve neocentrizma.
Pomembna je uveljavitev socialistov, do katere je prišlo na osnovi kampanje proti desničarskim usmeritvam demokristjanov in socialdemokra-
tov, zaradi zavrnitve protikomunizma, reakcionarnega alar-mizma, kakor tudi zaradi podpore enotnim delavskim bojem. Besna protikomunistična kampanja, katero je vodil del vladnih strank skupaj z desnico, ni rodila sadov. KPI je okrepila položaje ki jih je dosegla na političnih volitvah leta 1968, je krepko napredovala v «rdečih» deželah in deloma tudi v mnogih severnih pokrajinah ter na polotoku. V primerjavi s prejšnjimi pokrajinskimi in občinskimi volitvami se povsod zapaža izboljšanje pozicij KPI, kar ustvarja nove možnosti za razvoj obnovitvene bitke v krajevnih ustanovah. Jasno
Zaradi stavke tiskarskih delavcev je vsebina lista okrnjena. Prosimo za razumevanje.
Uredništvo
je, da so se cilji tistih, ki so skušali izolirati KPI in ustvariti takoimenovano «križarsko protikomunistično vojno», izkazali kot anahronistični in to že med samo predvolilno kampanjo še bolj pa po volitvah.
PSIUP je tudi utrdila svoje položaje, četudi je nekoliko nazadovala v nekaterih krajih. Pomembna je uveljavitev sil združene levice KPI, PSIUP in PSI v manjših občinah. Odpirajo se nove možnosti sodelovanja vseh levičarskih sil tudi
< Naaaljevanie na 4. strani)
Od 20. do 22. junija na stadionu Prvi maj v Trstu proslava 25-letnice osvoboditve
Sodelovali bodo združeni pevski zbori in godbe s Tržaškega in Goriškega. Udeležite se!
19. 6. 1970
2 • DELO
Pokrajinske in občinske volitve na Goriškem
Komunisti so napredovali
Razgovor z Bazovci
Na pokrajinskih volitvah na Goriškem se je KPI krepko uveljavila. Obdržala je odstoiek prejšnjih upravnih volitev (1965: 24,5% - 19/0: 24,4 o/o), povečala glasove (1965:	21.861	-	1970:
23.202) in ohranila pozicije, dosežene na deželnih volitvah leta 1968. Ta rezultat je toliko bolj pomemben, ako upoštevamo, da so tudi na Goriškem, tako kot v vsej državi, reakcionarne in konservativne sile dale volilni kampanji pečat grobega protikomunizma in to z namenom, da bi potisnile nazaj delavstvo ter odprle pot desničarskim usmeritvam.
V	protikomunistični tekmi so se najbolj odlikovali socialdemo-kratje, ki niso napadali samo KPI in PSIUP, temveč tudi PSI.
Socialdemakracijo je drago stala njena reakcionarna usmeritev. V primerjavi z volitvami leta 1965 je nazadovala za približno 2%, medtem ko j c PSI povečala število glasov.
Odpirajo se možnosti novih večin. Tako je bilo poudarjeno tudi. na seji vodstva goriške federacije KPI. Toda zato je potrebno še naprej voditi boj proti socialdemokraciji, onemogočiti njeno izsiljevanje ter prisiliti demokristjane, da se odpovedo dvoumju.
Zelo zgrešeno bi bilo, ako bi PSI in levica DC dopustile povratek k štiristrankarski koaliciji. S tem bi izdale pričakovanja delavcev in ljudskih množic.
Volitve 7. junija so bile uspešne tudi za levičarske občinske uprave. V levičarskih rokah so ostale občine Starancan, Škocjan ob Soči, Turjak, Šempeter ob Soči, Foljan-iSredipolje, Doberdob in Sovodnje. Na novo je levica zmagala v Medeji, katero so prej upravljali demokristjani.
V	Doberdobu in Sovodnjah sta levičarski listi dosegli lepe uspehe, povečali sta število glasov in porasli v odstotkih (Doberdob, 1965: 325 - 1970: 435; Sovodnje 1965: 514 - 1970: 587).
Večina Slovencev je tudi tokrat izkazala zaupanje komunistični stranki. Na pokrajinskih volitvah je KPI tokrat presegla število glasov vseh prejšnjih volitev. (Doberdob: - 1965: 47,9% -1970: 48,2%; Sovodnje - 1965: 17% - 1970: 17,7%; Števerjan -1965: 14,8% - 1970: 14,6%). V slovenskih predmestjih Gorice (Štandrež, Pcvma, Podgora) je KPI povečala število glasov in napredovala v odstot. v priverjavi z zadnjimi deželnimi volitvami. To je omogočilo tudi izvolitev slovenske svetovalke tov. Vilme Brajnik iz štandreža, znane delavske voditeljice v sovodenjski predilnici.
V	goriški pokrajinski svet je bil izvoljen tov. Jože Jarc iz Doberdoba.
Aktiv komunistov v Zgoniku in Nabrežini
V petek, 12. junija se je sestal aktiv komunistov zgoniške občine. Spošno poročilo v izidu volitev je podala članica tajništva tržaške federacije Jelka Gerbec, volilne izide v zgoniški občini pa je analiziral dr. Jan Godnič.
Aktiv se je zahvalil volivcem, ki so potrdili svoje zaupanje dosedanji občinski upravi. Pohvalil je zlasti mladino, ki se je odlično izkazala v volilni kampanji. Po razpravi je bil za na-
čelnika večinske skupine v občinskem svetu imenovan Af! in Hrovatin.
Aktiv je poočastil spomin pred kratkim umrlega tovariša Justa Pegana, dolgoletnega občinskega svetovalca in odbornika v Zgoniku.
V soboto 13. junija se je sestal aktiv komunistov iz devinsko-na-brežinske občine. Poročilo o poteku volitev sta podala poslanec Albin škerk in član tajništva tržaške federacije Tonel. Aktiv se je zahvalil volivcem za izkazano zaupanje, zahvalil se je tudi dosedanjim občinskim svetovalcem komunistom. Za načelnika skupine svetovalcev je bil imenovan Alojz Markovič-Zvon-ko. Aktiv je naslovil poziv drugim levičarskim strankam in SSL, naj bi tako kot pred več leti ustanovili koalicijo, ki bi sestavila napredno slovensko občinsko upravo. Imenovana je bila tričlansko komisija, v kateri so : Albin škerk, Alojz Markovič in Stanko Caharija, katere naloga je, da naveže stike s socialisti in Skupno slovensko listo ter ugotovi če obstajajo možnosti za sestavo napredne slovenske občinske uprave.
Na aktivu je bila soglasno odobrena resolucija, ki pravi:
«Sklicujoč se na to, kar je bilo poudarjeno med volilno kampanjo in potrjeno z volilnim izidom, je skupščina komunistov soglasno sklenila pozvati levičarske in demokratične sile, da se
sestavi taka večina, odnosno občinski odbor, ki bo odraz teženj in interesov domačinov».
Predlog
nabrežinskih
komunistov
Volitve so za nami. Občani \ prašujejo kakšna bo nova občinska uprava, če pogledamo na rezultate volitev, ugotovimo, da teoretično obstaja več možnosti za sestavo novega občinskega odbora.
Krščanska demokracija se je pomaknila bolj na desno. Pridobila je sedež, ki so ga prej imeli italijanski liberalci. Značilno pa je, da niso bili izvoljeni njeni kandidati domačini.
Komunisti, socialisti (PSI) in Skupna slovenska lista tvorijo večino in lahko izberejo domačo občinsko upravo. Komunisti smo sklenili, da bomo podpirali tako rešitev, ki najbolj odgovarja koristim delovnih ljudi na splošno pa tudi domačim slovenskim in italijanskim obrtnikom in trgovcem.
Kako bodo ravnali drugi, nam ni znano. Upamo, da bodo poslušali glas ljudsva in upoštevali to, kar jim narekujejo tisti, ki so glasovali zanje v prepričanju, da glasujejo za domačo demokratično upravo.
A MARKOVIČ
Četrtkov večer, 4. t. m. so Bazovci posvetili srečanju s krajevnimi komunističnimi parlamentarci. Tako jaz, kot tovariš Sema sva z naj večjim veseljem sprejela povabilo teh naprednih in borbenih prebivalcev te lepe kraške vasi. Dana nama je bila prilika pojasniti tem okoliškim prebivalcem najine posege in pobude v italijanskem parlamentu \ korist in zaščito naše narodnostne skupnosti. Kar pa je naj-važnejše je to, da nama je bila dana dragocena priložnost poslušati živo kritiko, razna vpraša-
Izjava
PD Škedenj
Odbor Prosvetnega društva v Skednju je na svoji redni seji dne 12. t. m. razpravljal o diskriminaciji, ki jo je povzročil predsednik nekega volišča v naši vasi na nedeljskih volitvah.
Ta dogodek obsojamo z največjim ogorčenjem saj nas spominja na nekdanje napise «Qui si parla soltanto in lingua italiana», ki so viseli po naših trgovinah in lokalih.
Izjavljamo, da je skrajni čas, da vse odgovorne oblasti in na vseh ravneh pričnejo izvajati za pripadnike naše narodne skupnosti slovensko uradovanje, ki nam je zagotovljeno z republiško ustavo in mednarodnim dogovorom.
Odbor PD Skedenj
OOOOOOOOnOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOO'UOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
«Zanimivo» pisanje K.G.
Dejstvo, da goriški katoliški slovenski tednik stoodstotno podpira ameriško politiko v Indoki-ni in Nixonovo «protikomunistično poslanstvo» seveda ne more presenečati, saj je v tem na liniji s skoraj vsem reakcionarnim tiskom na svetu. Presenečajo pa argumenti, s katerimi skuša list utemeljevati svoja stališča. Mislim tu na članek, ki je bil pred kratkim objavljen v KG z velikim poudarkom na prvi strani pod naslovom : «Amerika odločena iti do kraja«, in ki bi ga lahko označili kot priročnik, kako naj se članki ne pišejo. Izkrivljenih dejstev je v članku nič kol:.to, razen seveda, če ne razpolaga KG z vestmi, ki niso znane največjim svetovnim časopisom.
Omejil se bom samo na nekatere primere (o tezi o severno-vietnamski agresiji proti Južnemu Vietnamu ne bom govoril, saj si je niso izmislili uredniki KG).
«Leta 1961 — trdi člankar v KG — so komunisti sprožili državljansko vojno v Laosu», s tem pa je v bistvu Laos odpravljen. Člankar pozablja dodati (pa ne glede na to, kdo je sprožil vojno), ca so problem te države rešili na sporazumih v Ženevi, ki so jih pozneje kršili — ne komunisti, in niti laoški protikomunisti — pač pa zloglasni gverilci Meo, ki jih je organizirala, opremila in oborožila — in to je vsem znano, razen mogoče člankar jem KG — ameriška obveščevalna služba — CIA.
Pa naj bo! Gremo naprej. KG pravi, da so komunistične čete iz Severnega Vietnama ustvarile v Kambodži svoj glavni štab. Pred kratkim pa so vsi listi poročali, da je sam ameriški zunanji minister to zanikal in dejal, da tega oporišča na kamboških tleh enostavno ni. Seveda pa ne moremo izključiti, da bi bil člankar bolje
informiran od ameriškega državnega sekretarja!
svetovno mnenje tako zaskrbljeno in ostro reagiralo na vdor. KG
«Kadar so bili Amerikanci s pa vse to zamolči,
svojimi zavezniki na tem, da uničijo L'o;nunistične gverilce, so se
Grobo izkrivljanje resnice pa je, kot kaže, stalna praksa pisca
le ti umaknili v Kambodžo.» Le- v KG. V istem članku pravi pisec,
po bi bilo, da bi nam KG pojasnil, kdaj so bili Amerikanci «na tem», da strejo odpor vietnamskega ljudstva. Ali ni res prav nasprotno, in sicer da so bili Amerikanci «na tem», da doživijo strahoten poraz, in da so morali zaradi tega poklicati vedno več vojakov v Vietnam?
Po udaru 18. aprila je vlada generala Lon Noia «začela akcijo zoper komunistične gverilce», piše KG, pozablja pa, da je bil rezultat te «akcije» pokol tisočih pripadnikov vietnamske manjšine v Kambodži (o tem so poročali vsi italijanski listi in celo RAI-TV). Od KG kot manjšinskega lista si ne bi pričakovali, da e tako pozabljiv, posebno ko gre prav za neko nacionalno manjšino.
Zanimivo je, kako piše KG o ameriškem vdoru v Kambodžo: Lon Noi, pravi v bistvu KG, je prosil Američane za vojaško pomoč in jo je tudi dobil. To seveda drži, ne drži pa, da bi novi kamboški predsednik zahteval invazijo ali vdor, kot je sam izrecno poudaril. Ameriški uradni predstavniki in sam Nixon so večkrat uradno povedali, da intervencija v Kambodži ne pomeni odgovora na Lon Nolovo prošnjo za vojaško pomoč ter da ni
da isti ljudje (namreč v ZDA), ki sedaj «rohnijo» proti Nixonu, «niso imeli ne moralne sile in ne poštenosti, da bi leta 1968 obsodili vdor sovjetskih čet na Češkoslovaško». To je laž. Vsi ameriški pacifisti, od senatorjev Mans-fielda, McGoverna, McCartyja in Edwarda Kennedyja, pa do predstavnikov mladinskih m študentskih gibanj, so takrat jasno in odločno povedali svoje mnenje.
če nekomu primanjkuje «moralne sile in poštenosti», je to prav krog okoli KG, ki se je leta 1968 pridružil histerični kampanji vseh reakcionarnih sil proti vsemu, kar je le malo dišalo po levičarstvu, sedaj pa, ob nekem drugem vdoru vojaških čet na ozemlje tuje države (ki je, mimogrede povedano, povzročil že na tisoče in tisoče človeških žrtev) se odločno postavlja na stran a-gresorja.
Sicer pa ne kaže, da bi jemal resno pisanje «zunanjepolitičnega komentatorja» pri KG. Saj je ta prav komičen, ko se v ocenjevanju ameriškega mladinskega protesta sklicuje na žolčne besede mogoče najbolj smešnega predstavnika ameriške politične folklore, tistega Spira Agnewa, ki ni znan samo no svojih bedastih demagoških izbruhih, ampak tu-
do intervencije prišlo na zahte- di po tem, da je navdušen prija-
vo režima v Phnom Penhu, ki je šele pozneje izrekel «hvaležnost
za invazijo. To ni noben formah- jim ! Samo naj KG ne pričakuje,
stični razloček, ampak je problem izredne važnosti, kajti Kambodži se je prvič dogodilo, da So Američani vdrli v neko dr-
nja ter predloge in nasvete domačinov.
Tega srečanja se je udeležilo precejšnje število vaščanov, ki so pazljivo in z zanimanjem sledili najinim izvajanjim. Uvodoma je bilo govora o naši večstoletni borbi za obstoj in pravice, proti, avstro-ogrskemu cesarstvu, proti italijanskemu in nemškemu fašizmu ter v zadnjem povojnem obdobju v relativno demokratični italijanski republiki. Omenjeno je bilo, da kljub stoletni borbi za pravice in svoboščine, kot narodnostna manjšina, nismo še izvojevali tega, kar nam pripada in nam tudi načelno priznava republiška ustava. Rečeno je bilo tudi, da perspektive za bodočnost so ugodne, ker pripadamo tisti narodnostni skupnosti, ki je med najbolj zavednimi, organiziranimi in borbenimi v Evropi. Orisani so bili nekateri osnutki zakonov, ki zanimajo naše prebivalstvo, kot so zakom o ureditvi slovenske šole, o zaščiti manjšine pred žalitvami, o bivših pripadnikih «vojaških edinic» («Battaglione speciale»), o pravici do uporabe slovenščine na sodišču, itd. Največ govora je bilo v zvezi z zadnjim obširnim zakonskim predlogom za splošno uzakonitev naših narodnostnih pravic. Pojasnilo o tem zakonu, ki nas toliko zanima je podal senator Sema zaključujoč, da uspeh te pobude bo odvisen tudi od dobre volje drugih političnih sil in predvsem od do'učnih borb nas samih ob podpori in razumevanju italijanskega delavskega gibanja.
Med razpravo, ki je bila plodna in živahna, je bilo govora med drugim o zahtevi po vrnitvi izvirnih priimkov onim, ki so jim bili nasilno popačeni, o pravici do uporabe slovenskih imen naših vasi, o zaščiti etničnih značilnosti podeželja, o pomoči, ki smo jo dolžni nuditi beneškim Slovencem, o razliki med našo in južnotirolsko manjšino.
Prepričan sem, da je bilo to srečanje koristno, ker naju je približalo z volivci in pobliže seznanilo z njihovimi zahtevami. Taka srečanja pripomorejo k večjemu pogumu in pripravljenosti izvoljenih predstavnikov ^aradi česar so vedno zaželena.
ALBIN ŠKERK
telj atenskih fašističnih polkovnikov. Vsekakor pa, svoji k svo-
da mu bodo bralci nasedli, ko objavlja tovrstne članke. Bralci KG prav gotovo niso tako naivni, tudi ne takšni ignoranti, da bi ne
žavo ne na «prošnjo» tamkajšnje poznali dejanskega položaja in da
(pa čeprav lutkovne) vlade, ampak iz lastne pobude. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj je
bi se ne zavedali, kako «katoliški» list izkrivlja resnico.
G. C.
Povečano izkoriščanje delavcev je povzročilo velik porast nesreč pri delu in obolenj. V Italiji je bilo v zadnjih 20. letih 22.860.964 nezgod pri delu ali obolenj zaradi zaposlitve v nezdravih ambientih. Na delu je umrlo 82.557 delavcev, 966 tisoč 880 delavcev pa je zaradi poškodb nesposobnih za delo.
Leta 1954 je bilo v Italiji 19.661.000 zaposlenih delavcev. Nezgod na delu je bilo tisto leto 1.055.828. Smrtnih nezgod je bilo 3.748.
Leta 1968 je bilo razmerje drugačno. Zaposlenih je bilo 19.000.069 oseb, nezgod pri delu je bilo 1.592.830, smrtnih nezgod pa 4.779.
* * *
Zdravstvena služba ne u-streza obstoječim potrebam. Bolniške blagajne takšne kot so danes, ne morejo zagotoviti učinkovitega zdravljenja.
Razmere, ki danes vladajo v omenjenih zavodih povzročajo slabšanje zdravstvenega stanja zavarovancev. Za učinkovito zdravljenje je nujno potrebna nova socialna politika.
19. 6. 1970
Solo smo si priborili sami!
- DELO • 3
Lepa pobuda SRD Tabor na Opčinah
Obnovljene slovenske šole na Primorskem slavijo svoj srebrni jubilej. Na Tržaškem in na Goriškem se množijo raznovrstne pobude ' okviru tega jubileja. Tudi društva aktivno sodelujejo pri teh pobudah. Množica zavednih rojakov v velikim zanimanjem spremlja te pobude in potrjuje navezanost na svoje šole. To je povsem razumljivo, saj nam šol niK - ni podaril temveč smo si jih sami priborili.
Toda v okviru nekaterih pobud prihajajo do izraza zelo ■ čudne stvari. Nekateri skušajo zgodovino slovenskih šol prikazovati netočno, in rekel bi, zlonamerno zgrešeno.
Srebrni jubilej proslavljamo letos — in prav je, da ga proslavljamo — toda slovenske šole, katere so zatrli fašisti, je slovensko ljudstvo začelo obnavljati že pred 26. in deloma že pred 27. leti. Jubilej proslavljamo torej s precejšnjo zamudo.
Kronike so jasne in dokazi neizpodbitni. Ni res, da je slovenske šole na Primorskem obnovila angloameriška zasedbena oblast, kakor tudi ni res, da je nemška zasedbena oblast «dobrohotno d op ur'- da» obnavljanje slovenskih šol. Jožka Turka, ki je učil v Hrenovicah pri Postojni, so nacisti obesili v Ulici Ghe-ga v Trstu, učitelja Kdkoravca, ki je učil v zgoniški občini pa so ustrelili. To nista edina dokaza, da nacisti niso bili naklonjeni slovenskim šolam. (Ob teh ugotovitvah mislim samo na Primorsko. Znano je, da so nacisti zatrli slovenske šole na Gorenjskem in Štajerskem!)
Že med osvobodilnim bojem so bile v glavnem obnovljene slovenske šole na podeželju, v mestih in v večjih krajih dežele, kjer so takrat gospodarili Nemci pa so bili ustanovljeni tajni šolski krožki.
Iz beležnice, ki se je ohranila še izza časa osvobodilne vojne, povzemam nekaj točnih podatkov. Gre za podatke, povzete iz zapisnika neke seje «Učiteljskega krožka za Južnoprimorsko okrožje», ki se je vršila dne 20 oktobra 1944. Podatke objavljam tako, kot so bili takrat zapisani.
Bazoviški okraj : Tekom šolskih počitnic je imelo učiteljstvo stik z otroki.
Bazovica: poučujejo 3 poklicni učitelji. Pouk je že pričel.
Padriče - Gropada : V minulem šolskem letu je poučeval učitelj Slekovec. Njega se bo premestilo v Boršt; njegova sestra, poklicna učiteljica, ki je poučevala na Ci-ril-Metodovi šoli, bo zasedla to učiteljsko mesto, šolskih otrok je nad 80; vzgojila si bo pomožno učno moč.
Gročana - Vrhpolje: Poučuje e-na pomožna učna moč. PoUk se je že pričel.
Draga - Naeirce - Mihele - Pesek :
Ena poklicna učna moč. Pouk se bo pričel.
Kozina - Herpelje: 2 pomožni učni moči. 15. oktobra se je na željo staršev pričel pouk ločeno v Kozini in Herpeljah. Sklep : Pouk naj se vrši skupno za otroke obeh krajev, kot se je lansko šolsko leto.
Tublje : Pouk se že vrši. Poučuje ena pomožna uditeljdlba. Učite-Ijica je zelo oslabela, prišla je iz internacije iz Nemčije, škofije - Zavrhek - špilje : Pouk že pričel. Poučuje poklicni učitelj.
Britof ■ Famlje: Pouk že pričel. Poučujeta dve pomožni učiteljici.
Škocjan - Matavun - Naklo: Pouk že pričel. Poučujeta dve pomožni učiteljici.
Dane: Pouk se je že pričel 15. oktobra. Vrši se trikrat tedensko.
Poučuje ena učna moč iz Škocjana. Sklep: pomožni učitelj, ki je poučeval lansko leto v Tubljah, se prestavi v Dane.
Rodik - Kačiči: Pouk je že pričel. Poučuje poklicna učiteljica.
Lokev - Prelože: Lokev je okupatorjeva postojanka. Pouk se vrši tajno.
Brkinski okraj.
Podgrad: Okupatorjeva postojanka.
Podbeže: vas je požgana. Poljane: Poskrbelo se bo. Okupator stalno kontrolira.
Hrušica: Lansko šolsko leto sta poučevala župnik in kaplan.
Javorje: Lan s ko šolsko leto je poučeval pomožni učitelj. Na koncu leta je zbolel.
V Obrovu je okupatorjeva postojanka.
Golac: Lansko šolsko leto sta poučevali 2 pomožni učni moči (župnik in pomožna učiteljica).
Skadanščina: Lanko šolsko leto je poučevala ena pomožna učiteljica.
Bač: Pouk se je že pričel. Učita 2 poklicni učni moči. Tovariš Miro Mahne bo nastavljen v kakem drugem večjem kraju.
Brezovica : Pouk se je že pričel. Učita poklicni učitelj in njegova hči, ki je otroška vrtnarica.
Slope: Pouk se bo pričel. V vasi se nahaja pomožna učiteljica.
Slivje: Pouk se je pričel. Poučujeta poklicna učiteljica in župnik.
Potok: Pomožna učiteljica, ki je lansko šolsko leto tukaj poučevala, se nahaja v Materiji (pogorele!). Pouk se bo pričel.
Misliče - Vatovlje: Pomožni u-eitelj, ki je lansko leto poučeval je odšel na drugo službeno dolžnost. Njegovo mesto bo zasedla učiteljica iz Suhorije.
Vareje : Pouk se bo pričel. Nastavi se nova učna moč.
Barka: Na šoli se nahajata dve pomožni učni moči. Pouk se bo pričel...
Socerbski okraj.
Boršt : Pouk se bo pričel. Sem bo premeščen učitelj iz Gro-pade. Tudi na Beki in v Ocizli se bo pouk pričel.
Podnanoški okraj.
Veliko Ubeljsko: Pouk je že pričel. Poučuje Zdenko Pečar.
Matenja vas: Pouk je že pričel. Poučujeta 2 poklicni učiteljici.
Hrašče: Pouk je že pričel. Poučuje poklicna učiteljica Vera Ma-rusic.
Studeno:	Pouk je že pričel.
Poučuje pomožna učiteljica Ivanka Gruden (ima trgovsko izobrazbo). Pri pouku bo pomagal kaplan. šolo obiskuje 90 otrok.
Bukovje: Pouk je pričel. Poučuje poklicna učiteljica.
Šmihel: Pouk je pričel. Poučuje Viktorija Dekleva.
Hruševje: Pouk je pričel. Poučuje absolventka učiteljišča Mira Berne. Šolo obiskuje 52 otrok.
Razdrto : Pouk je pričel, poučuje poklicna učiteljica Božena Kavčič. Šolo obiskuje 32 otrok.
Slavina : Pouk je pričel. Začasno poučuje otroška vrtnarica Gržinova. Na tej šoli bo nastavljena učiteljica iz Velikega otoka in eventuelno tudi učiteljiica iz Hruševja (ki doslej ni poučevala radi bolezni moža).
Zapisnik, jasno govori, šol nam ni nihče podaril. Ljudstvo samo jih je obnovilo in jih tudi vzdrževalo.
To bi morali vedeti tudi tisti, ki govore o «dobrohotnosti» nemških okupatorjev, ali «ugotavljajo», da so slovenski šolstvo na Primorskem obnavljali tisti, ki danes žive onstran oceana.
MIRKO KAPELJ
V nedeljo, dne 24. maja jeSloven-sko prosvetno društvo Tabor na Opčinah priredilo srečanje s partizanskimi učitelji. To je bila edinstvena manifestacija v okviru proslav 25-letnice obnovitve slovenskega šolstva na Primorskem. Na prireditvi so sodelovali : moški pevski zbor Tabor z Opčin, moški zbor Vasilij Miilk s Proseka-Kontovela in
Med tržaškimi Slovenci je vzbudila veliko zanimanje demonstracija v Rimu, pred sedežem prosvetnega ministrstva, vlade, parlamenta, ki jo je 10. t.m. ob stavki slovenskih šolnikov izvedla skupina članov Sindikata slovenske šole. Zamisel odbora je letošnji občni zbor izglasoval z veliko večino, manifestacije se je pa udeležilo okrog 30 ljudi, vključno nekaj goriških šolnikov. Šolniki so šli v Rim manifestirat za enakopravnost slovenske šole, se pravi, za globalno rešitev splošnega in bolj specifičnih vprašanj, ki zadevajo ustroj slovenske šole in položaj šolskih delavcev na Tržaškem in na Goriškem.
Demonstrantom je uspelo, da so po drevoradu, ki vodi k sedežu prosvetnega ministrstva razvili sprevod z velikimi transparenti v obeh jezikih: «Sindikat slovenske šole», «Enakopravnost za slovensko šolo», «Republika ščiti jezikovne manjšine s posebnimi normami», «Našo potrpežljivost so poplačali z brcami», ipd.
Tam in drugod so manifestanti delili letake mimoidočim.
Pred vladno palačo je bila policija že pripravljena in je skupino odvrnila na sosedni trg Montecitorio, češ da je pred vladno palačo prepovedano manifestirati. V Montecitoriu je deputacijo šolnikov sprejel predsednik poslanske zbornice Pertini, ki je ob-ljubil, da bo skušal pospešiti razpravo o zakonskem predlogu Škerk-Belci s popravki, ki jih je predlagal Sindikat.
Odtod je policijsko vozilo ves čas sledilo avtobusu, s katerim so se manifestanti peljali na kratek ogled mesta, do trga Sv. Petra, do Fosse Ardeatine, kjer so se šolniki poklonili žrtvam nacifašističnega pdkola, in v mavzoleju iskali in našli tudi slovenska imena.
mladinski zbor SPD Prosek-Kon-tovel ; Drago Gorup z Opčin, ki je recitiral in Živa Gruden, ki je skrbela za vezni tekst. Prireditve so se udeležili številni partizanski učitelji in pa velika množica prijateljev slovenske šole. Partizanske učitelje je pozdravil tudi predsednik SPZ Dr. Robert Hlavaty. O vlogi partizanske šole, o delu partizanskih
Sedež senata in sosedni trg Navona je bil ob prihodu mani-festantov že močno zastražen z vozili in možmi javnega reda : manifestanti niso smeli preblizu, čeprav sta jih spremljala komunistična poslanca Škerk in Scaini. Na sedežu senata se je večja skupina šolnikov srečala z levičarskimi člani šolske komisije in z južnotirolskim senatorjem. Prvi so obljubili, da bodo takoj naslovili interpelacijo o najbolj očitnih krivicah, ki jih je slovenska šola še pred kratkim utrpela. Nato se je deputa-cija šolnikov odpravila k šefu kabineta prosvetnega ministra. Le temu je tajnik Sindikata ponovno in podrobno opisal in dokumentiral problematiko slovenske šole. Šef kabineta se je obvezal, da čimprej določi dan za tehnični razgovor s predstavniki sindikata ter da bo v stiku s poslancem Škerkom.
Manifestacijo pred sedežem sellata je «on sodelovanju» sil javnega reda in izven načrta zaključila skupinica «neoboroženih» demonstrantov, ki so hoteli oditi mimo zastražene palače. Policijska veriga in veriga čez prečno ulico. Protesti in zbadljivke proti absurdni prepovedi : državljani se ne bodo odpovedali pravici, da se svobodno premikajo po vsem teritoriju republike, zato se bodo napotili no tisti ulici, in svoje napise odnesli s seboj, pa tudi obrnjene navzdol, če policija tako ukaže. Ljudje se ustavljajo in sprašujejo, nekateri protestirajo. Končno telefonira «superiore», naj se ure hod dovoli.	' H
Demonstracija v Rimu bo verjetno pospešila rešitev kakega bolj perečega vprašanja slovenske šole, njen politični pomen pa presega šolsko območje, saj je odmevala v vsej slovenski in tudi širši javnosti, kot prva demonstracija kake narodne manjšine v prestolnici te države.
učiteljev in o naporih za obnovitev slovenskega šolstva sta govorila Drago Pahor, bivši šolski nadzornik za srednjeprimorslko okrožje in podpredsednica SPD Tabor, učiteljica Stanka Hrovatin. V imenu vseh prisotnih partizanskih učiteljev sta se prirediteljem tako pomembne manifestacije in vsem, ki so na njej sodelovali, zahvalila partizanska učitelja Miro Prešel in Mirko Kapelj.
Stanka Hrovatin je v nagovoru podčrtala naslednje:
«Naše društvo se je želelo vključiti v praznovanja 25-letnice obnovitve slovenskega šolstva, zato je priredilo srečanje s partizanskimi učitelji, prostovoljni prispevki pa, ki jih bomo na tej prireditvi nabrali, so namenjeni skladu za gradnjo šo-le-spomenika v Cerknem, ki bo potrdila tudi našo zvestobo idealom NOB.
Več kot 25 let je minilo odkar so po vsej Primorski začele lasti partizanske šole, odkar so zavedni učitelji in mladinci začeli obnavljati šole uničene po fašizmu.
Boj partizanskih brigad ne bi mogel biti zmagovit, da ni stala za njim velika večina našega ljudstva, da se ni slovenski človek uprl nasilju in se vključil v partizansko gibanje,
Taka je naša zgodovina, pisana s krvavimi črkami. Zato smo ponosni na svojo preteklost, na naše partizane in na partizanske učitelje. Nekaj bistveno novega sta nam prinesla partizanski boj in partizanska zmaga. Mi nismo več manjšina, ki se bori za svoj obstoj, smo del slovenskega naroda, ki se bori za svoj vsestranski razvoj.»
Drago Pahor je pohvalil pobudo SPD Tabor na Opčinah, ki omogoča, da se prikaže v pravi luči obnovitev slovenskega šolstva, nato pa je podčrtal: «Pri sicer hvalevrednih jubilejnih prireditvah, ki jih organizirajo šolniki, so neki negativni obrobni pojavi, ki jih je treba kategorično dokumentirati. Začelo se je že ob odkritju Prešernovega kipa v veži slovenskega liceja, ko je neki gospod trdil, da moramo biti hvaležni Angloamerikancem, ki so nam dali šole. Mi zares ne moremo biti hvaležni, ker nimamo biti zakaj, šolo smo si obnovili sami in prepričani smo, da bi — če bi tudi še nadalje upravljali s šolstvom sami — naši profesorji ne čakali še danes po 25 letih, da se njihov položaj uredi.»
Zatem je govornik tako-le nadaljeval :
«Openci se dobro spominjajo slavnostne povorke 29. maja 1945, ko so otroci in odrasli šli od šolske maše v šolo, da se začne pouk v zadnjih tednih šolskega leta 1944-45. Kjer je bilo možno, se je pouk začel še prej, tam pa, kjer so tudi v času borbe delovale naše «partizan s ice» šole (primer Repentabor, Trebče, Gropada-Padriče, Bazovica), se je pouk obnovil po par dneh praznovanja osvobojenja. To so tako znane stvari, da se ne bi smelo v govoru na neki proslavi pozabiti na partizansko šolstvo in pripisati obnovo slovenske šole onim, ki so sedaj preko o-ceana.
Nesmiselna je tudi trditev nekoga, da so Nemci «dali» primorskim Slovencem šole, ker so «skušali popraviti krivice fašizma». Resnica je le, da so on uničenju slovenskega šolstva na Gorenjskem in štajerskem govo-(Nadaljevanje na 4. strani)
Prosvetni dom je bil do zadnjeg-a kotička zaseden
ooooooooooooooooooooooooooooooo oooooooooooooooooooooooooooo
Slovenski šolniki so protestirali v Rimu
4 • DELO
19. 6. 1970
Resolucija
(Nadaljevanje s 1. strani) v občinah, ki imajo več kot 5.000 prebivalcev, v pokrajinah in deželah.
Koalicija leve sredine se je po volitvah znašla še bolj razdeljena. Desničarska usmeritev Krščanske demokracije, provo-katorska in protikomunistična, protisocialistična in protisindi-kalna kampanja, katero je vodila socialdemokracija, in levičarska usmeritev socialistov sta povzročili v večini leve sredine nova in še bolj akutna protislovja. Napredovanje republikancev je pripisati kampanji v prid konservativizmu.
V sedanjem položaju obstaja važno vprašanje, vprašanje politične krize Krščanske demokracije. PSI se nahaja pred nujnostjo, da ponese naprej svoje obveznosti glede bistvenih in nujnih problemov socialne, notranje in zunanje politike.
Srečanje učiteljev
(Nadaljevanje s 3. strani) rili še o bliskoviti vojni, ki pa se jim je izmaličila v vojno potenja. In ko jih je ob spoznanju, da bodo poraženi, spreletaval mrzel pot, so Nemci skušali s postavljanjem domačih mož za župane in dovoljenjem slovenskega pouka duhot no omrtvičiti borbenost primorskih Slovencev. Toda Osvobodilna fronta in zanjo njen pokrajinski predsednik pisatelj Bevk je v odprtem pismu slovenskim učiteljem pojasnil, da se mora tudi šola vključiti v osvobodilno borbo in nikakor ne more biti nevtralna.
Primorsko ljudstvo, ki je že pred posegom novoobstoječe ljudske oblasti obnovilo mnogo šol, je v svoji ogromni večini sprejelo odločno borbeno stališče OF. Seveda je to pomenilo nove žrtve med učiteljstvom.»
Tov Pahor se je zatem spomnil učiteljev, ki so padli med osvobodilno vojno. Omenil je nekatere, tako tov. Mico Bandi iz Prebenega, ki je bila skupaj s štirimi sovaščankami ustreljena prav na Opčinah; učitelja Alojza Kokoravca-Gorazda, ki je padel v bližini Samatorce, Jožico č-hovin, ki je v dobi svojih študijev stanovala pri Ferlugih (stanovala je pri Johani in Tomažu Rupnik. Op. uredn.) in je padla kot borka v borbeni edinici, Jožka Turka, ki je kot gimnazijec učil v partizanski šoli v Hrenovicah. (J. Turka so Nemci aretirali, odvedli v zloglasni tržaški Coroneo in ga kasneje obesili kot talca na stopnišču sedanjega konservatorija v Ul. Ghega. Op. uredn.).
Govornik je nato tako-le nadaljeval :
«Odkod Primorcem tak elan pri obnavljanju šolstva? 20 let smo bili brez svojih šol, obsojeni od fašizma na narodno smrt. Zato smo se dobro zavedali, da je naš narodno osvobodilni boj, boj za politično, narodno in kulturno svobodo, zato je bila naša borba kulturna borba !
In v tem spoznanju smo ustvarjali skoraj iz niča. Saj je med učiteljstvom partizanskih šol bila komaj ena petim poklicnih učiteljev. V ostalih 4/5 so bili sicer mnogi mladinci, ki so imeli dovršene višje srednje šole ali strokovne šole, vendar so prevladovale med pomožnimi učitelji mladinke s komaj dovršeno osnovno šolo. In kakor je bila revolucionarna rast v kadrih, tako je bil tudi ves mladinski, šolski in pedagoški tisk izdelan v ilegalnih ciklostilnih tiskarnah in raznošen na ramenih kurirjev,
vodstva KPI
Spontano obnovljeno šolstvo je začela urejati šolska oblast kot del ljudske oblasti, ki je na osvobojenem in po partizanih kontroliranem ozemlju ustvarjala slovensko svobodno državnost. Ta oblast je s tiskom, konferencami, pedagoškimi tečaji dvigala strokovno raven šole. Ob predanosti partizanskega učiteljstva je to delo kljub velikim oviram vojnega časa lepo napredovalo in pokrajinska prosvetna konferenca, ki je bila decembra 1944 v Tribuši, ni pogrešila, ko je sklenila, da bo omogočeno po vojni vsem pomožnim učiteljem, da bodo nadaljevali in dokončali študije. Povsem naravno je bilo, da so tisti ljudje, ki so četudi s pomanjkljivo izobrazbo z vnemo in zvestobo dvigali slovensko šolo iz ruševin tudi za ceno smrtnih nevarnosti imeli tako odlične moralne vrline in čut dolžnosti do naroda, da so se tudi po vojni razvili v dobre učitelje.»
Obiskali smo učiteljico Amalijo Čok
Dne 11. junija smo nekdanji učenci zadnjega slovenskega razreda leta 1926 obiskali svojo učiteljico Amalijo Cok, ki te dni
slavi svoj življenjski jubilej. Hvaležno smo se spominih svoje vzgojiteljice ter ji podarili skromno darilo in cvetje. Ganjena nas je s prej ala in v prijetni družbi smo obujali spomine na težke dneve naše šole. Ob tej priliki nam je naša nekdanja učiteljica pokazala priznanje, ki ga je prejela kot prosvetarica Osvobodilne fronte. Prijeten večer pri naši učiteljici se je zaključil z zdravico.
ANDREJ KRANJEC
V počastitev visokega življen-skega jubileja učiteljice Amalije Cok bivši učenci darujejo 2.000 lir za sklad Dela.
Ob 25-letnici obnovitve slovenskih šol je SPD TABOR na Opčinah razpisalo natečaj za dijake srednje šole Srečko Kosovel in za učence osnovne šole na Opčinah na temo:
Pripovedovali so mi o naši domači govorici v težkih časih
PODELITEV NAGRAD
bo soboto, 20. junija ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah.
Najboljše spise bodo prebrali člani Slovenskega gledališča.
Vljudno vabljeni starši in prijatelji mladine!
70-letnica PD Slovenec
Prosvetno društvo Slovenec v Borštu je preteklo nedeljo svečano proslavilo svojo 70-letnico. Prireditve se je udeležilo veliko ljudi iz bližnjih in tudi oddaljenejših krajev. Sodelovali so poleg domačega mešanega pevskega zbora in šolskega zbora, tudi zbori iz Boljunca, Doline, Ricmanj in Domja ter godba iz Brega. Prosvetno društvo Slovenec je za to priliko izdalo tudi lično brošuro, v kateri je opisana zgodovina vasi in delovanje društva. Na proslavi sta govorila društveni predsednik Stevo Kosmač in podpredsednik Slovenske prosvetne zveze Kapelj.
(Na gornji sliki: nastop vaškega pevskega zbora na na-deljski proslavi.)
Jubilejna prireditev šole v Ricmanjih
V nedeljo popoldne je bila jubilejna šolska prireditev v Ricmanjih. Nastopili so šolski otroci, sodeloval je tudi moški zbor PD Slavec. V veliki učilnici je bila skrbno urejena razstava o življenju ricmanjske šole. Razstavljeni so bili originalni dokumenti iz prvih let življenje te šole, dalje dokumenti, ki pričajo o vlogi, ki jo je imela šola v temni dobi fašizma in tudi dokumenti dobe po osvoboditvi, ko je takratna ljudstva oblast skrbela za obnavljanje šolstva. Pobuda šole v Ricmanjih zasluži vse priznanje.
Slavje prosvetnega društva v Sovodnjah
Prosvetno društvo v Sovodnjah slavi 25-letnico svojega obstoja. V okviru tega slavja je bilo več pomembnih prireditev. Glavna prireditev je bila preteklo ne-daljo. Dopoldne so odprli razstavo slovenske knjige. Govoril je pisatelj France Bevk. Popoldne je bila osrednja kulturna prireditev. Govorila sta predsednik SPZ dr. Robert Hlavaty in župan Jože Ceščut. Pela sta zbora: PD Jezero iz Doberdoba in PD Oton Župančič iz štandreža sodelovala sta tudi Briški oktet iz Nove Gorice in godba Alpina iz žirov.
Gostovanje dramske skupine iz Brežic na Proseku
Preteklo soboto zvečer je kot gost dramske skupine SPD Pro-sek-Kontovel nastopila v Prosvetnem domu na Proseku dramska skupina Delavsko prosvetnega društva Bratov Milavec iz Brežic. Izvajala je Miškovo dramo v treh dejanjih Pot do zložina.
To delo je skupina iz Brežic zelo dobro izvedla. Prireditve se je udeležilo mnogo vaščanov.
Pobuda dramske skupine SPD Prosek-Kontovel je vredna priznanja.
V spomin
Just Pegan
(Salež)
Po dolgi in težki bolezni je umrl tovariš J. Pegan iz Saleža. Pogreb je bil 27. maja. Na njegovi zadnji poli ga je spremljala množica sorodnikov, tovarišev in znancev. Od pokojnega so se z ganljivimi govori poslovili župan Jože Guštin, tajnik zgoniške sekcije KPI dr. Jan Godnič in poslanec Albin Škerk.
Tovariš Just Pegan je bil vse življenje v vrstah borcev za sotti alne in narodne pravice, za svobodo in demokracijo. Ko je fašizem najbolj besnel se je tovariš Just lotil aktivnega političnega udejstvovanja.
Že leta 1931 je bil med tistimi, ki so v naj večji nevarnosti širili Delo, ki je takrat izhajalo v ilegali. Sodeloval je, tudi v akcijah za pomoč političnim prega njancem.
Med zadnjo vojno so ga odvedli v posebni bataljon, jeseni 1943 pa v internacijo v Nemčijo.
Po vrnitvi v rodni kraj se je, čeravno hudo izčrpan zaradi pre-stanega trpljenja, takoj lotil dela, tki ga je toliko let prej moral opustiti. Jeseni 1945 je vstopil v KP in od takrat dalje je bil tudi neumoren aktivist na političnem, sindikalnem in prosvetnem področju. Dekle’' so mu moči dopuščale je sodelovali tudi pri našem listu.
Leta 1949 je bil izvoljen za občinskega svetovalca v Zgoniku, mnogo let je bil tudi občinski odbornik.
Požrtvovalnega tovariša bomo ohranili v hvaležnem spominu !
Dominik Marc
(Dolina)
V starosti 89 let nas je zapustil naš zavedni tovariš Dominik Marc iz Doline. Pokojni Dominik spada prav gotovo v vrsto mnogih zavednih, delovnih in naprednih Slovencev, k? nas tiho in skromno zapuščajo. Pre-mnogokrat spoznamo vrednost in delo takih ljudi, šele ob odprtem grobu, ko ugotavljamo, da so Celo svoje Življenje gojili \ demo-
kratična čustva, ki ustrezajo želji po boljšem svetu. Takoj po prvi svetovni vojni so mu kot železničarju oblasti namenile preselitev v notranjost Italije, čemur se je uprl in iskal kruha v Ljubljani. Tu se je udeležil znane železničarske stavke, od katere poteka prav letos 50 let. ter bil član stavkovnega odbora. Zaradi svojih naprednih stališč ni prišel do zaposlitve in se je moral vrniti v Dolino.
Med NOB je tudi njegova družina dala svoj krvni davek. Ena od hčera Lojzka je padla v bo-
ju proti nacistom leta 1943. Sin Rihard pa je bil interniran v Nemčiji. Tudi pokojni Dominik in ostali člani njegove združine so sodelovali v OF.
Njegove napredne ideje, njegova odločnost v borbi za pravice delovnega človeka se danes prenašajo preko njegovih potomcev v današnji in jutrišnji čas.
Vaščan
ZAHVALA
Prisrčno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob bridki izgubi ljubljene matere
ANE ŽERJAL
Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, pevskemu zboru, darovalcem vencev in cvetja.
Zahvaljujemo se tudi dr. Laspe-ranza za vso možno zdravniško in moralno pomoč.
Boljunec, junija 1970
Žalujoča sinova, hčere in ostali svojci
V počastitev spomina pred kratkim umrle matere Ane in spomina očeta Alojza, ki je umrl točno pred štirimi leti, darujeta sinova Mirko in Slavko Žerjal 3.000 lir za sklad Dela.
Dne 17. junija poteče 17. let od smrti tov. Ivanke Furlan. V počastitev njenega spomina darujejo mož Emil in hčeri Adalija in Bian-ka 3.000 lir za sklad Dela.
DELO
glasilo KPI za slovensko narodno manjšino Direktor Marija Bemetič Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Anton Mirko Kapelj Tisk: Tip. Riva - T-st - Ul. Torrebianca 12
MI©
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE
S. p. A.
TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
GLAVNICA LIR 600.000.000 - VPLAČANIH LIR 300.000.000
Tekoči računi - hranilne vloge - krožni čeki varnostne skrinjice - neprekinjena blagajna Dopisniki po vsej Italiji
MENJAVA VSEH TUJIH VALUT
TRST - ULICA FABIO FILZI 10 - TELEF. 38-101 - 38-045 BRZOJAVNI NASLOV: BANKRED