Leto XI. V.b.b. Dunaj, dne 28. januarja 1931 St 4. Naroča se pod naslovom: »Koroški Slovenec", Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov: pol. ia gospod, društvo, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Ust za politiko, gospodarstvo in prosveto Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 15 grošev. Stane četrtletno: 1 S 50 g; celoletno: 6 S — g Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25"—; celoletno: Din. 100*—. Volitev deželne vlade. Tik pred sejo deželnega zbora dne 22. januarja je bilo še popolnoma nejasno, kaj bo. Kandidat Kernmaier ni imel večine. Landbund se je premalo potrudil, da bi zagotovil svojemu kandidatu večino, brez večine pa kandidature ni hotel prevzeti. Mesto seje so se pričela pogajanja s strankami, ki so morala uspeti, ker pač nobena stranka ne more riskirati pri sedanjih razmerah nove deželncizborske volitve. Sicer pa so krščanski socijalci izjavili že prej, da bodo podpirali vsakega drugega kandidata, samo inž. Schumyja ne. Po krščansko-socijal-nem listu je bilo posebno opaziti pogajanja g. Schumyja s Slovenci. Kakor pri volitvi zvezne vlade, se opaža tudi na Koroškem neko zbližanje med Landbundom in socijalnimi demokrati. Znano je, da se na prvi seji novo izvoljenega deželnega zbora predsedstvo deželnega zbora ni volilo, temveč kratkomalo imenovalo po proporcu. Proti temu so se pritožili krščanski socijali, ki so videli v tem kršitev deželne ustave. Da se tej zadosti, se je izvedla tokrat volitev in so bili izvoljeni v predsedstvo že prej imenovani gg. Lukas, Sattlegger in Roth-wangl. Pred volitvijo deželnega glavarja so izjavili socijalni demokratje, da bodo v interesu dežele, da končno dobi svojega deželnega glavarja, omogočili izvolitev meščanskega deželnega glavarja, četudi bi to mogli preprečiti na podlagi svoje moči vsak čas. Pri volitvi je dobil deželni svetnik Ferdinand Kernmaier 21 glasov, in sicer 7 glasov gospodarskega bloka, 6 krščansko-socijalnih glasov, 6 socijaldemo-kraških in 2 slovenska in ne kakor pravi „Karntner Tagblatt“ 8 socijaldemokraških. Za prvega namestnika deželnega glavarja je bil izvoljen posl. Neutzler (soc.) z 22 glasovi, za drugega inž. Schumv (Landbund) z 20 glasovi. Krščansko-socijalni kandidat Leer je dobil po „Freie Stimmen“ 7 glasov in enega praznega, po „Karntner Tagblattu“ pa 6 glasov. Ostalim deželnim svetnikom so bili izvoljeni dr. Zei-nitzer (soc.), Lora (soc.), Leer (kršč. soc.) in Lagger (soc.). V deželni vladi imajo tedaj socijalni demokrati 4 zastopnike in meščanske stranke 3. Kakšen je dogovor glede sklepov deželne vlade, o tem smo že poročali. Nato je zavzel novo izvoljeni deželni glavar svoje mesto. V svojem nastopnem govoru je ugotovil, da ga je le mala večina smatrala za vrednega, da zavzema položaj deželnega glavarja. Izvolitev sprejema z ozirom na položaj dežele in bo vodil posle premočrtno, pravično in nepristransko. Dr. Lemisehu se zahvaljuje za vse, kar je storil za deželo. Njegov vladni program je v vestnem delu, ker le tedaj se bo mogoče otresti gospodarske krize; strankarske prepire je treba dejati ob stran. Vsi gospodarski krogi zahtevajo znižanje davkov. Do tega v doglednem času kljub spremembi delitve davkov še ne bo prišlo. Sem za demokracijo, je rekel Kernmaier, ker sem prepričan, da je zdrava demokratična ustava najvrednejša državna oblika za svoboden in zrel narod. Vsak od nas bo moral prispevati, da bo mogoče sodelovanje vseli deželanov in obeh v deželi živečih narodov. Kdor sam narodno čuti in ljubi svoj narod, ne bo obsojal teh občutkov pri drugih, Ali nad različno narodno pripadnostjo je skupen deželni interes in enotnost naše dežele hočemo čuvati in braniti z vsemi našimi močmi. Končno se priznava za pristaša priključitve in pošilja pozdrave Nemcem v rajhu. Pri nadaljnih volitvah so bili poslani v zvezni svet prof. dr. Pomaroli (soc.),; Sattlegger (Landb.) in Hubmann (soc.); v Koihisijo za upravo vojske so bili poslarfi: Lora, Aschgan in Werner; v deželni šolski svet' Lora, Feinig, dr. Zeinitger. Leer in profr dr. Angerer, v kura-torij fonda vojnih pohabljencev posl. Lagger; v sosvet deželne zavarovalnice proti požarom: Melcher, Dimnig, Schatzmayr. Retti. Krassnig in Wunder. Predsednik poroča nadalje, da so se sestavili odbori; načelnik finančnega odbora je dr.'ZeiniJbef, namestnik inž. Ehrlich; načelnik ustavnega in pravnega odbora inž. Ehrlich; načelnik gospodarskega odbora Neutzler; načelnik šolskega odbora dr. Plasch, namestnik dr. Zeinitzer. — S tem je bila seja deželnega zbora končana in se skliče prihodnja pismenim potom. Koroški Slovenci. (Konec.) Slovenske naselbine. Na Nižjeavstrijskem se nahajajo slovenska imena naselbin ob Dunajskem gozdu. Te naselbine so se že v 9. stol. ponemčile. Reki Pie-lach in Perschling nosita slovenski imeni. Na Gornjemavstrijskem sežejo slovenske naselbine do Steyra. A dolina Aniže in Admont že v 9. stol. ne spadata več h Koroški. Pokrajine Lungau, Lienc na Tirolskem in Windisch-Matrei so bile dolgo koroške in slovenske. Kakor se sodi, da so naselbine na gorah nastale v predslovenski dobi, tako se sodi, da so vasi ob nasipih poleg rek slovenske. Slovenec je ljubil vodo in igrajo reke v njegovih pesmih vso drugo vlogo kakor pri Nemcih. Vaški nadzornik je bil župan in so se takšni župani nahajali še v 13. stoletju na Kranjskem in Štajerskem. Župani so bili tudi na Koroškem, ime Supersberg pride od župana. V zgodovini se najde še drugo dostojanstvo. Na Štajerskem so vasi, ki se nemški imenujejo Schopfendorf, slovenski Sodinja vas. Nemški kmet je bil prost in imel je svoje kmečke sodnike, slovenski kmet se ni sprejemal v sodnike, ker ni imel prostosti. (Op. ured. Nemška pest je pač težko ležala na slovenskem sosedu. Dandanašnji vse to mirno beremo, ali zamisliti se je treba, kaj neki je pomenila postava iz tiste dobe, ki je določevala, da mora vsak Slovan imeti nad seboj gospoda, ali pa se ga izžene iz države. Slovansko ime je postalo ime sužnjega! To je bila kultura, ki je ni več širila katoliška cerkev, marveč le še politična oblast.) Nemška selitev. Nemške naselbine so tiste, katerih imena se končajo na ing; Siebending, Wimpassing, liòtting. To so bajuvarske naselbine iz 1. 800. Take naselbine so najprej nastale v srednji Labudski dolini. Potem so se Nemci naseljevali v velikovški okolici, kjer je 1. 822. daroval neki Mahther-torej Nemec, posestva brizinški cerkvi, bržkone Št. Štefan pri Vovbrah. V Labudski dolini in pri Velikovcu so se Nemci najprej vgnezdili. Slovenec se je naseljeval v vaseh. Ob obronkih naših gora pa vidimo številna posamna kmečka posestva. Tu se je selil menda Nemec in je izruval grmovje in štore, da je dobil prostora za kmetijo. Seve so trebili tudi Slovenci in take slovenske Rute imamo v Laasu, Lassali, Lassnici, zlasti v Trebinju-Treffen. V trebinjski okolici je kralj Karloman podaril samostanu Altòtting 1. 87$. 70 kmetij. Iztrebljen gozd je bilo tudi posestvo, ki ga je krška Hema podarila krškemu samostanu. Vavpotiči. Nemec je v slovenske vasi postavljal svoje I oblastnike in tako pride, da se nekatere vasi imenujejo Amtmannsdorf, po slovenski Vapčja vas-Apače. Nemške oblastnike je Slovenec imenoval Valtpot-Gewaltbote. Iz 1. 983. imamo listino, v kateri se pravi, da minister regiae potestatis, kraljevi oblastnik, Solnograda nima Pri skrninastih bolečinah, živčnih bolečinah in glavobolu, kakor pri nespečnosti učinkuje T o g a 1 izborno. Toga 1-tablete raztopijo škodljive dele v krvi in pripomorejo do hitre olajšave in popolne ozdravitve. — V vseh lekarnah. — Cena S 2,40.______________________3 nič prepovedavati v Žrelcu, ki spada k Krnskemu gradu. L. 977. se pravi, da h Krnskemu gradu pripadajo še Dravski dvor pri Tinjah, Št. Peter pri Grabštanju, Podkrnos in Vetrinj. Vainoti se torej imenujejo kraljevski oskrbniki. Kazaze-Edling. Zgodovinarja Peisker in Puntschart sta mislila, da je beseda Kazaze mongolska in da pomeni isto kakor kozak. Zgodovinar Hauptmann sodi, da so nad Slovenci za Orbri 1. 630. zavladali Hrvati, vsaj je bil še v 10. stol. okoli Št. Vida „Kroatengau'‘ — hrvaška pokrajina. Drugi to razlaganje odklanjajo. Jakš misli, da so ti Kazaki tisti kmetje, ko so se dali najprej krstiti in jih je vojvoda za to odlikoval pred pogani. Drugi zgodovinarji sodijo, da so ka-zaški Edlingi to, kar so bili lombarški Arimani — Heermiinner — vojaki, ki so bili davka prosti, pa so morali biti za obrambo dežele pripravljeni. Kazaki, bivajoči v bližini Kamna na Koroškem, se v neki pogodbi med briksenskim škofom in oglejskim patriarhom imenujejo arimani, na Frijulskem pa se arimani imenujejo adalingi-Edlinge. Kazaki morajo biti na Koroškem od dobe, ko je dežela bila pod oblastjo Longobardov. Ziljska dolina je bila skozi 100 let, od 625.—720. 1. lombardska. Da je beseda Kazaze mongolska, se s tem razlaga, da je 1. 620. pribežalo nekaj mongolskih Bolgarov li koroškim Slovencem. Morebiti so Longobardi ravno te Bolgare stavili proti Obrom, ker so bili vojske bolje vajeni in bi bili ti pradedje kazaških kmetov. Zadružna skladišča. Zadnje dni minulega leta se je vršilo na Dunaju posvetovanje 54 prednikov raznih zadružnih skladišč v Avstriji. Predsednik našega skladišča v Sinči vasi ni bil povabljen in se seve ni udeležil. Zanima nas pa. kar se je tam govorilo. Glavno poročilo je imel bivši minister Buchinger. Dejal je: ..Živimo v dobi, ko se žitni pridelek silno težko prodaja. V teh razmerah se morajo upravni stroški na ta način do skrajnosti skrčiti, da se poviša promet in se stroški skrčijo. Podružnice se smejo vzdrževati samo tam, kjer jih veliki promet zahteva. Zraven pa se mora dajati kmetom priložnost, da svoje potrebščine po zadrugah čim lažje dobavijo in za to bi bilo treba urediti posebna mesta, posebne prodajalne." Potem je minister naglašal, da bodo skladišča dobila važno gospodarsko nalogo v vsakem slučaju, bodisi da se žitni promet uredi s carino ali z monopolom ali kakorkoli že. — K temu imamo pripomniti, da je bil položaj zadružnih skladišč pri naprej padajočih cenah silno težaven, vsepovsod, ne samo pri nas. Čim večji je bil promet, tem večje izgube. Cene so zdaj prišle do neke točke, da se ne bodo več nižale. A s tem nam še ni pomagano. Ljudje morajo spoznati. da so jim zadruge potrebne in morajo spoznati, da se je treba zadrug posluževati. V danih razmerah mora naša Zadruga v Sinči vasi člane siliti, da se poravnajo dolgovi pri zadrugi, ki dosegajo višino, ki takšna ne sme ostajati. Trgovec ne more dajati posojil in Zadruga tudi ne. Zato bo šel inkasant od hiše do hiše in bo naše dolžnike opominjal na njihovo dolžnost. Kdor ni v stanu plačati naj gre do domače posojilnice in ta mu bo posodila, ako je kredita vreden. Le če se pravilno gospodari, bo Zadruga ljudem mogla služiti pri prodajanju njihovih pridelkov. 1 POLITIČNI PREGLED j Avstrija. Zvezni kancler je izjavil zastopnikom zveznega uradništva, da razume njihove želje, da pa na zvišanje prejemkov ni mogoče misliti, ker tega ne prenese gospodarstvo. Pri teh razmerah je sploh vprašanje, ali bo mogoče zadostiti vsem zahtevam proračuna. Pripravljen pa je, da se pogaja o zahtevah, ki proračuna preveč ne obremenjujejo. — Preteklo nedeljo se je mudil na Dunaju madžarski ministrski predsednik Bethlen. — Radi delitve davkov je prišlo do sporazuma. Dunaju se odvzame 28,7 milijona S od zveznih davkov in 10,5 milijona S od dunajskega davka na pivo, skupaj 39,2 milijona S in razdeli deželam in občinam. Je to velik uspeh vlade, četudi ne popoln. Svet Društva narodov. Že pred zasedanjem Sveta Društva narodov, ki se je otvorilo dne 19. t. m., je pričela dne 16. t. m. zasedati evropska konferenca, ki se je je udeležilo 27 evropskih držav. Otvoril jo je francoski zunanji minister Briand, ki je omenjal zmedo v evropskem gospodarstvu, ki ga more uravnovesiti samo složno skupno delovanje vseh odgovornih državnikov. Dr. Curtius je obrazložil nemško stališče, da se naj vsa vprašanja rešujejo na podlagi enakopravnosti, da gospodarsko krizo Nemčija, ki ima 4.3 milijona brezposelnih in vlada veliko pomanjkanje kapitala, najbolj občuti in bo zato pri njeni odpravi sodelovala. Da se Evropa ne bo delila v dva dela, je treba povabiti na konferenco tudi Rusijo in Turčijo. Tudi italijanski zunanji minister se je toplo zavzel za povabilo Rusije in Turčije. Poseben pododbor si je osvojil mnenje, da se povabijo tudi nečlani in izvenevropske članice Društva narodov. To pa more storiti samo Društvo narodov. Konferenca predlaga ustanovitev evropske poljedelske banke, ki bi imela 500 milijonov švicarskih frankov glavnice. Posojilo bo razdeljeno med južno-vshodne evropske države, ki najbolj trpe od poljedelske krize. Po načrtu bo banka osnovala podružnice v vseh v poštev prihajajočih državah, sodelovala pa bo tudi mednarodna reparacijska banka. Evropska konferenca je sprejela 5 sklepov gospodarske vsebine in izvolila 2 pododbora, ki bosta razpravljala o prodaji žita in agrarnih kreditih. — Zasedanje Sveta je na prošnjo nemškega zunanjega ministra otvoril angleški zunanji minister Henderson. Razprave potekajo hitro in je bilo sprejetih že več sklepov. Letošnje leto se skliče konferenca za omejitev izdelovanja opojnih sredstev, mednarodna konferenca za higijeno na deželi in četrta mednarodna prometna konferenca. Poročilo o suženjstvu v Liberiji se je vzelo na znanje in je zastopnik Liberije obljubil, da bo suženjstvo odpravljeno. Razorožitvena konferenca se sestane 2. februarja prihodnjega leta Razpravljalo se je tudi o pritožbi nemške vlade glede zatiranja nemške manjšine na Poljskem. O tem bomo govorili prihodnjič obširnejše. Že v Ženevi se bodo vršila medsebojna pogajanja med zastopniki Nemčije in Poljske pod predsedstvom Hender-sona glede te zadeve. Opažati je, da se Nemčija pridružuje Italiji in ni izključeno, da bosta obe državi nastopali skupno. Sliši se tudi, da bo Nemčija zahtevala spremembo Youngovega načrta. Ker je moral odpotovati Briand v Pariz, bo delo za nekaj dni nekoliko zastalo. Politične vesti. Italijani so za Julijsko Krajino prepovedali vsaR uvoz jugoslovanskih listov, tudi takih, ki so za dryge pokrajine dovoljeni. Italijani, pri katerih se ha meji najdejo jugoslovanski listi, so navadno kaznovani. — Indijska konferenca je zaključila svoje delo in sprejala resolucijo, ki pravi, da so poročila pododborov velikega pomena za sestavo indijske ustave. Indijska vlada se bo opirala na osrednjo in na pokrajinske skupščine. Po novi ustavi naj postane Indija zveza vseh indijskih držav in Britske Indije. O ustroju obeh zbornic bodo odločala kasnejša pogajanja. Zadeve, ki ne spadajo v delokrog indijske zveze, bodo predmet posebnega sporazuma med indijskimi državami in podkraljem. Generalni guverner bo vodil obrambne in zunanjepolitične zadeve, skrbel za mir in red in za manjšinsko zaščito. — Francoska vlada je podala ostavko, ker je ostala pri glasovanju o dnevnem redu v manjšini. Predsednik republike vodi pogajanja o sestavi nove vlade in je v to svrho poklical Brianda iz Ženeve. DOMAČE NOVICE Južnokoroško kreditno društvo. Interesantna nova ustanova v Celovcu. V december-ski številki nekega avstrijskega lista čitamo: Pred kratkim je bila vpisana v trgovinski register zanimava nova ustanova. Tiče se tvrdke ..Siidkarntner Kreditverein“ s sedežem v Celovcu, katerega naloga je, da daje cenene kre-dite'osebam, podjetjem in javnim korporacijam v bivšem, od Jugoslavije zasedenem glasovalnem ozemlju Koroške (takozvani coni „A), da pripomore k temu, da se popravi škoda, ki se je napravila v času glasovalnih bojev in vojaške zasedbe tega dela Koroške potom jugoslovanske vojaščine (?). Južnokoroško kreditno društvo more v to svrho izvrševati vse posle, ki pripadajo hranilnicam. Kar se tiče najemanja posojil pri tujih denarnih zavodih, je podvržena nadzorstvu pristojne državne nadzorstvene oblasti. Zaenkrat se še ne ve, odkod se bo dobil denar, ki ga potrebuje zavod za vodstvo svojih poslov, samo po sestavi posle vodečih oseb se da sklepati, da bodo predvsem javna sredstva, katerih se bo posluževalo društvo. Poslovodje so: dr. Martin Wutte od koroške deželne vlade, dr. Zojer od koroškega deželnega hipotekarnega zavoda v Celovcu in višji magistralni svetnik dr. Gratzhofer od celovške { mestne občine. — Nam pa zadeva kreditnega društva ni tako nejasna kakor nemškemu listu. Šolski položaj koroških Slovencev. Celjska „Nova Doba“ piše: Najbolj žalosten je položaj koroških Slovencev na šolskem polju. V Sloveniji ima pri zadnjem ljudskem štetju naštetih 39.631 Nemcev 40 šol, v katerih se vrši pouk v nemščini, slovenščina pa se poučuje kot obvezen predmet. Učiteljev nemške narodnosti je v teh šolah v Sloveniji 21. Na Hrvatskem je 22 šol z nemškim učnim jezikom, v Vojvodini pa, kjer Nemci pod madžarsko vladavino niso imeli niti ene svoje šole in je torej šele Jugoslavija ustvarila tu nemško šolstvo, imajo Nemci poleg 38 otroških vrtcev 136 svojih šol. Skupno število nemških šol v celi državi znaša 198, učiteljev nemške narodnosti pa 577. — Na slovenskem ozemlju Koroške je dvoje vrst šol: takozvane utrakvistične ali dvojezične in nemške šole, med katerimi ni mnogo razlike. Vseh teh šol je 104, od teh je 80 utrakvističnih. 24 pa nemških. Te šole je pohajalo lansko leto 12.320 otrok, od katerih je gotovo 11.500 slovenskih. Značilno za politiko koroških Nemcev je, da ima Schulverein Siidmark 3 šole za slovenske otroke ob jugoslovanski meji in da se morajo na 15 šolah slovenski otroci učiti tudi verouk v nemškem jeziku. H karakterizaciji utrakvističnih šol bodi povedano, da na teh ni govora o kaki dvojezičnosti. Učitelji se poslužujejo pri početnem pouku nekako 4 mesece slovenskega narečja, ne književne slovenščine, da se s tem olajša prehod k popolnoma nemškemu pouku. Slovenščina, kolikor se goji, služi torej le pouku nemščine, pozneje je pouk čisto nemški. Berila v šolskih knjigah so prikrojena za poveličevanje nemštva, ves pouk se vrši v zaničevanju in mržnji do slovenske manjšine. Na utrakvističnih šolah vzgajajo Nemci otroke po pred vojno preizkušeni nemški praksi sistematično v tem pravcu, da se prično slovenski otroci sramovati materinega jezika in ga začno polagoma mrziti. Glavni namen teh šol je, da bi slovenskega otroka vzgojile tako, da bi tudi izven šole opustil rabo svojega jezika. Takšen je dejanski položaj slovenskega šolstva na Koroškem! Na Koroškem našega šolstva ni več. Slovenska manjšina v Avstriji nima niti ene šole, ki bi odgovarjala po svojem ustroju določbam mirovne pogodbe. Pri nas pa vidimo, da je naša država takoj po prevratu otvorila vse polno nemških šol in otroških vrtcev, celo nemške meščanske in srednje šole. Če pogledamo samo za nekaj tednov nazaj, vidimo, da je sklenila naša vlada uvesti zopet nekaj novih ukrepov v prid nemški manjšini v Jugoslaviji. Določene so komisije, obstoječe iz dveh zastopnikov šolskih oblasti in dveh zastopnikov manjšinskih staršev, ki bodo reševale vprašanje priznavanja nemške narodnosti šolskih otrok. Ustanovijo se analfabetski tečaji z nemškim učnim jezikom. V šolah nemške narodne manjšine se vrši v prvem in drugem razredu pouk samo v nemščini, šele od tretjega razreda naprej se uvaža poleg nemščine kot obvezen tudi jugoslovanski narodni jezik. Naša vlada nadalje dovoljuje, da sme nemška manjšinska kulturna organizacija „Schwabischer Kulturbund", ki je bila prepovedana z 6. januarjem 1929, nadaljevati svojo delo. Nemcem je dovoljena ustanovitev zasebnih učiteljišč nemške narodne manjšine z pravico javnosti. Prezreti ne smemo, da so lahko nemški Kočevci nedavno v vsej svečanosti nemoteno obhajali 6001etnico svoje naselitve na Kočevskem in da se je ta slavnost vršila pod pokroviteljstvom jugoslovanskega prestolonaslednika. Veliko srečko SO mislili nekateri kmetje v neki gorski dolini pred kratkim, da so jo zadeli, vsled česar je zavladalo veliko veselje. Kako veliko pa je bilo njihovo razočaranje, ko se je izkazalo, da so se zamenjale številke in da so bile vse nade samo lepe sanje. Takih razočaranj ni, če naloži kmet svoj denar v dober Dahlia-posnemalnik. Dahlia posnemalnik je zelo poceni posnemalnik, ki si s svojo veliko storilnostjo pridobi zadovoljstvo svojih posestnikov. Nabava Dahlia pcsnemalnika je mogoča vsled plačilnih olajšav tudi kmetu, ki razpolaga tudi samo z malo gotovino. Tega bi se morali poslužiti vsi kmetje, ki še nimajo dobrega in stabilnega posnemalnika, ker bodo kmalu mogli ugotoviti koristi pri svojem mlečnem gospodarstvu. Tiskovine in pojasnila daje Dahlia-Gesellschaft, Wien, na zahtevo zastonj. Sele. (O naši elektriki.) Sv. Miklavž se je precej ponorčeval iz naše elektrike, ko je dejal, da je dobro, ker so v Avstriji našli nove petrolejske vrelce, saj nam elektrika slabo sveti. Te besede so jo precej zbodle in poboljšala se je, da smo zdaj z njo precej zadovoljni. Kakor čujemo, bo novi lastnik električne centrale, g. trgovec Renko v Borovljah, spomladi zgradil novo in solidnejšo in tudi močnejšo centralo, da bo mogel ustreči z električno močjo tudi onim, ki v dosedanjo centralo niso zaupali. Ko bo nova centrala stala, si bo še marsikateri nov odjemalec dal napeljati elektriko v hišo. Korajža velja! Borovlje. (Obč. seja dne 13. jan.) Poleg običajnega dnevnega reda se sklene, da se bo razpravljalo o nujnem predlogu pož. brambe v Podljubelju. Ker so postale Borovlje mesto, bomo napravili tudi svoj grb. Predložena sta bila dva načrta, vendar se želi, da se stvar še enkrat razpiše in da se naprosijo vodstva šol, da predložijo nove načrte, ki naj predvidevajo za grb združeno „puškarstvo, jeklarstvo in kmetijstvo41. — Proračun za šolo v Podljubelju se odobri, ki znaša za leto 1931 S 3828.—. Za novo nastavljeno pomožno oskrbnico gočuo Marijo Just se dovoli mesečni prispevek 50 S. — Prispevki za vodovod in pasji davek ostanejo lanski, in sicer za vodo celoletno od enega lokala S 3.—, pasji davek pa S 15.— od prvega psa, od drugega še enkrat toliko. Pri tem se omeni, da je v boroveljski občini čez 250 psov. — Sklene se, da se dosedanji dolg pri Volks-banki prekine in prepiše na komunalno posojilo pri hipotekarnem zavodu, ker s tako visokimi obrestmi, kot jih zahtevajo banke, ni mogoče gospodariti. — Nadalje se dovoli posojilo S 600.— za najpotrebnejše brezposelne naše občine, vendar se to ne bo dajalo v denarju, ampak v blagu. — Sprejme se nekaj oseb v obč. zvezo. — Privolitev za sprejem v občino, da more optirati, se da g. Mihaelu Cvarju, — Prošnja Johana Obilčnika v Borovljah za koncesijo vinotoča se ne priporoča. — Prošnja župaiia Ebnerja za vpostavitev avtobusnega prometa Borovlje—Bistrica v R. se priporoča. S tem bo dana možnost, da se bodo zanaprej lahko vozili v glavno šolo v Borovlje tudi šolarji iz gornjih vasi. — Sklene se, da se napravi na Dobravi na križišču ceste, ki pelje na strelišče, elekt. svetilka, ena pa se bo napravila ob cesti na p. d. Petrejevo hišo v Ko-žentavri. — Nato se reši še nekaj točk ubož-nega odseka. Sele. (Zaključek gospodinjskega tečaja.) Naš gospodinjski tečaj se zaključi v nedeljo S. febr. z razstavo in prireditvijo. Razstava bo v spodnjih prostorih Doma od 8. ure dopoldne do 5. pop. Popoldne ob 2. prirede tečajnice zgoraj v dvorani lepo poučno in zabavno slavnost. Na sporedu je mnogo petja, več deklamacij, govor, 3 'kupieti in trije prizori. Predmeti na razstavi se prodajajo v prid tečaju, enako se Pobira v prid tečaju tudi vstopnina in sicer za razstavo 20 g, za prireditev 70 g. Kdor hoče privoščiti svoji glavi razvedrila in svojemu želodcu dobrega okrepčila, naj gotovo pride. Kaj takega se ne vidi in užije vsak dan! Drobne koroške novice. Dr. Altrichter je odložil deželno vodstvo Heimatschutza. Vodstvo je prevzel general Hiilgerth. — Knjižničar celovške študijske knjižnice dr. Maks Pirker se je ustrelil v Spittalu, kjer si je zdravil svojo živčno bolezen. — Število podpiranih brezposelnih na Koroškem se je v tednu pred 17. t. m. pomnožilo za 317 na 13.716. — Dne 1. januarja 1931 je bilo na Koroškem 92 odvetnikov, od teh 45 v Celovcu, 17 v Beljaku, 6 v Spittalu, 4 v Trgu, 4 v Wolfsbergu, 3 v Št. Vidu, 3 v Velikovcu, 2 v Brežah, 1 v Dobrli vasi in Šmo-horu itd. — Po poročilih so v Dobrli vasi in Pliberku dne 2. t. m. zjutraj občutili 2 sekundi trajajoč potres, ki je povzročil gibanje omar. Psi so pričeli lajati. PRAVNI VESTNIK Novi cestni zakon. Dne 1. oktobra 1930 je stopil V veljavo novi cestni zakon, sklenjen od koroškega deželnega zbora. Zakon vsebuje mnogo novih določb in prometnih pravil, ki jih je treba poznati, zakaj prestopki proti določbam cestnega reda se od okrajnega glavarstva strogo kaznujejo in sicer z globo do 500 S, oziroma z zaporom do 4 tednov. Ker se tudi državno-cestni red v glavnem naslanja na določbe deželnega zakona, veljajo določbe novega cestnega zakona za vse ceste: za državne in deželne, kakor tudi za vsa javna pota. Zadnje je važno, ker določbe cestnega zakona ne veljajo samo za onega, ki vozi po glavni cesti, ampak tudi za voznike na občinskih drugih javnih potih. Vprega vozov. Voziti se sme le z vozovi, ki so v popolnem stanju in ne ogrožajo varnosti prometa. Bolne in izmučene živali se ne smejo uporabljati za vprego. Konji, ki grizejo, morajo nositi vedno nagobčnik. Zavora. Vsak voz mora biti opremljen z zadostno Pripravo za zaviranje. In sicer predpisuje zakon, da naj bo vsak voz opremljen z zavornico na vinto, tako da se v slučaju zaviranja sukanje koles sicer zadržuje, ne pa popolnoma ustavi. Dovoljena je tudi uporaba takozvanih čevljev ali cokel. Prepovedana pa je uporaba zavornih verig, ki kolo popolnoma ustavijo. Takšne verige se smejo uporabljati le v slučaju skrajne sile ali pa kadar je cesta ledena. Verige, ki se smejo uporabljati na zasneženih, oziroma ledenih cestah, ne smejo biti predebele, členki takšne verige ne smejo biti daljši 3 cm in ne širši kot 2 cm. Tudi členi verige ne smejo biti ostro oglati in ne ravni, temveč okrogli, da ne bi poškodali ceste. Tovor in teža. Vsak voz mora biti enakomerno obložen tako, da ne ogroža prometa in se ne prevrne. Splošno velja pravilo, da naložen voz ne sme biti širši od 2 metra. Vendar pa to pravilo be velja za kmečke vozove, ki vozijo domov Poljske pridelke. Tudi vozovi, ki pripeljejo v mesto, ozirom na trg seno. slamo ali trstiko na prodaj, smejo biti obloženi tako, da njih širina ne znaša več kot 3 in pol metra. Končno sme voz biti širše obložen tudi tedaj, ako se prevažajo nedeljivi predmeti, vendar pa je treba v tem slučaju dobiti dovoljenje nadzorne oblasti (občine, oziroma okrajnega glavarstva). Naložen voz ne sme biti višji kot 3 in pol Pietra. Naložen mora biti tako. da ne poško- duje morebitne žične napeljave, ki vodijo čez cesto. Ako so na vozu pritrjeni sedeži, ti ne smejo segati preko širine voza. Če se prevažajo izredno dolgi predmeti, tako da tovor sega 2 m preko zadnjega konca voza (n. pr. hlodi, trami ali tračnice), je treba na koncu tovora pritrditi šop slame ali pa kos barvastega blaga, da se zadnji konec voza že od daleč lahko opazi. Teža tovora mora biti vozu in vpregi primerna. Brez posebnega dovoljenja oblasti teža obloženega voza na noben način ne sme presegati 60 stotov. Enovprežni vozovi ne smejo biti težji od 20 stotov in dvovprežni ne težji od 40 stotov. Pri večji teži je treba vpreči toliko več vprežne živine. Pri mostovih, viaduktih in sličnih cestnih Učitelj Josip Rankl pripoveduje: „ Odkar dobijo moji fanti in dekleta Kathreinerja, se ne utrudijo več tako, ampak veliko bolj pazijo v šoli. J n jaz — ga pijem že dolgo!" stavbah se dovoljena obremenitev še lahko skrajša in omeji. Največja še dovoljena teža je razvidna iz tam postavljenih tabel. Širina koles. Ako teža voza s tovorom vred ne znaša več kot 10 stotov, mora znašati širina koles najmanj 6 in pol cm. Če je teža večja, in sicer 10 do 20 stotov, mora znašati širina koles vsaj 8 cm. Pri teži od 20 do 30 stotov morajo biti kolesa najmanj 12 cm široka. Ako pa je teža še večji, morajo imeti kolesa širino najmanj 15 cm. Ta pravila veljajo za štirikolesne vozove. Pri dvokolnicah do teže 15 stotov mora biti širina koles 6 cm in pri večji teži 10 cm. Za dvokolnice. ki s'tovorom vred niso težje kot 5 stotov, zakon ne predpisuje posebne širine koles. Vozovi, ki so bili 1. oktobra 1930 že v uporabi in katerih kolesa glede širine ne soglašajo z novimi predpisi, se lahko še naprej rabijo. Vendar pa se morajo kolesa do najpozneje 1 .decembra 1937 predelati tako, da do takrat soglašajo z novimi predpisi. Omenjeni predpisi glede širine koles pa ne veljajo za gospodarske, oziroma kmetske vozove, ki prevažajo samo lastne polske pridelke; oziroma ki prevažajo samo gospodarske pridelke za lastno potrebo in katerih teža ne znaša več kot 30 stotov; nadalje ne za vozove na vzmetih, ako niso težje obloženi kot 10 stotov. Kmetski vozovi torej, ki vozijo domov na-žeto snopje ali steljo ali kupljeno slamo, nadalje kmetski vozovi, ko vozijo polske pridelke ra sejem, imajo lahko tudi ožja kolesa, četudi vozijo po deželni ali državni cesti. Ravno tako tudi ..koleslji" in slični lahki vozovi. (Dalje prihodnjič.) 4. božja zapoved: Spoštuj očeta in mater! Spoštuj tudi jezik, zemljo in dom, ki si ga prejel od očeta in matere! lil GOSPODARSKI VESTNIKI Naši pašniki. Pašniki so med nami pa še huje zanemarjeni nego travniki. Na travnikih zagrebemo vsaj spomladi krtine, na pašnikih pa običajno niti tega ne. Tudi plevela naravnost mrgoli ponekod okrog, tako da radi plevela naša živina, ki strada na pašnikih, niti vmes rastoče trave ne more popasti. Tudi grmičevja kar mrgoli po naših pašnikih. Če se nismo jeseni spravili na to grmovje, storimo to spomladi. Ne zadostuje pa. da vzamemo s seboj samo sekiro, pustimo tudi krampu svojo besedo. Grmičevje moramo temeljito iztrebiti in to je mogoče samo s krampom. Tako izčiščena mesta pa zgodaj spomladi zasejemo s travno mešanico. Živina bo sicer posejana mesta, ko pride na pašo, pohodila, ali nekaj bo le ostalo. To je še vedno boljše, kakor S da pustimo, da bi se tam naselil plevel, oziroma slabe trave. Med plevel na naših travnikih spadajo različne rastline, ki jih živina radi slabega okusa ne žre. So med njimi pa tudi naravnost strupene. Zatirati jih moramo že radi tega, da ne bodo uničevale dobre trave. Da jih boljše spoznamo, prečitajmo Mohorjevo knjigo ..Škodljive rastline". Treba je pa tudi poznati dobre trave. Večkrat prečitajmo Mohorjevo knjigo „Trav-ništvo". Vodstvo Mohorjeve družbe je imelo gotovo dober namen, ko je dalo svojim udom ta književni dar. Radi segajte po teh knjigah, da bodo izvršile svojo nalogo: dvignile naše trav-ništvo. Zatiranje plevela je različno. Dosti ga živina sama uniči s tem, da ga pohodi ali popase. Ta^ plevel na pašnikih sam izgine. Drugega večletnega plevela se iznebimo na ta način, da ga leto za letom pokosimo v cvetju, da se ne more zasejati nanovo. Tu bi opozoril na bo-dež^ ki ga je toliko po naših pašnikih, da nam uniči velik del jesenske paše. Pokosimo ga v cvetu par let zaporedoma! Pašniška ruša potrebuje tudi zraka. Tudi tu je treba pomladi branati. Boljši od brane, kar velja tudi za travnike, je takozvani skarifika-tor, ali po domače povedano zarezovalec. Tr orodje zarezuje v travniško rušo zareze, skozi katere prihaja do travnih semen zrak in toplota. Za naše razmere lahko kupimo zarezovalec, ki nima posebno velike delovne širine in tak seveda tudi ni tako drag. Važen je zarezovalec za težke zemlje, kjer trpi travniška ruša ravno na tem, da ne dobi prepotrebnega zraka in tudi toplote je taka zemljica prav potrebna. Naši pašniki potrebujejo tudi hrane. Na to pa naši gospodarji sploh ne mislijo. Da so le sami nasičeni, kaj jim mar, če pašniki in živina na njih strada. On ne sliši klica pašnika po hrani, ne spozna iz zunanjosti pašnika, da vsak njegov del izgloda kakor izstradan berač. Ima obleko popolnoma oguljeno, da ne vidiš na nje n niti en centimeter dolge travice niti v pozni pomladi, ko šele prvič prižene živino na pašo. Bledo izgleda še začetkom maja. ko bi moral že v aprilu nuditi živini sočno in zeleno pašo. Imejmo tedaj v bodoče usmiljenje z našimi pašniki in usmiljenje z živino, ki jo ^''mo na pašo. Dajmo potrosit po pašnikih hrane, in sicer Tomaževe žlindre: na 2 dela žlindre 1 del kalijeve soli. Pomagali bomo travniku tudi, če damo samo en del soli in 3 dele žlindre. Gnojenje s umetnimi gnojili se priporoča jdseni. Posebno peščeni travniki so jako hvaležni za nasipanje. Dajmo pospravit blato po vaških potih, ki ga je po naših vaseh toliko, da bi ob jesenskem deževnem vremenu lahko obtičal v PROMESE gradbene srečke