AMANDMAJI   K   USTAVI   SRS
Besedo ste imeli občani — niste je izrabili!
Spoštovani bralci, moramo držati obljubo, da vas bomo preko glasila seznanili z razmišljanji naših kraja-nov o ustavnih amandmajih k slo venski ustavi. Ta mesec, kot vam je znano, poteka javna razprava tako po krajevnih skupnostih, kot v združenem delu. Zal pa moramo ugotoviti, da tokrat ta udeležba ni takšna, kot smo pričakovali in kot bi si tako pomembni dokument, kot je osnutek ustavnih dopolnil, zaslu-žil. Odgovor na vprašanje zakaj, ni preprost in lahek. Ko smo o tem povprašali mnoge udeležence in tudi druge, smo neredko dobili odgovor, da o tej materiji že dolgo časa raz-pravljamo, da so je občani že po maletn ,,siti" oz. da v združenem delu se ta čas soočajo s hudimi pro-blemi, uresničevanjem gospodarske reforme oziroma bijejo bitko za go-Io preživetje. Ne nazadnje so Ijudje nezadovoljni z nenehnimi podraži-tvami, ki njihovo pozornost zato usmerjajo v reševanje vsakodnevnih življenjskih tegob. Resnici na ljubo smo morali to povedati v izogib te-ga, da bi kasneje kritiko za določe-ne rešitve naslavljali samo na druge, pri tem pa pozabljali, da bi lahko s svojim ustvarjalnim sodelovanjem v javni razpravi prispevali k drugač-nim rešitvam, kot bodo morda uveljavljene.
Tudi med našimi občani je bilo mnogo takih, ki so se radi udeležili javne razprave in pokazali zavzetost in kritičnost v njej. To še zlasti velja za dolgoletne aktiviste socialistične z\'eze po krajevnih skupnostih, ki jh skrbi nadaljnja usoda in razvoj naše samoupravne socialistične skupno-sti. Izhajajoč iz konkretnih razmer in izkušenj so zato svojo pozornost usmerili predvsem na tiste amand-maje, ki naj bi prispevali k racional-nejšemu in učinkovitejšemu sistemu in demokraciji družbenega življe-nja, še zlasti pa nadaljnjemu razvo-ju krajevne skupnosti. Pozdravili so nov amandma, ki obravnava kra-jevne skupnosti, pri tem pa ponov-no opozorili, da v celoti na zadovo-ljiv način ne rešuje enega najbolj pe-rečih vprašanj, to je zagotavljanja materialne osnove za njen razvoj. Menili so, da je treba upoštevati prehojeno pot, sedanje razmere, predvidene spremembe v samou-pravni organiziranosti SIS? zato bi morali dati večjega poudarka stabil-nejšim virom financiranja, upošte-vajoč, da KS predstavlja tudi temelj našega političnega sistema. Zato je bil dan predlog, da se poleg naštetih virov, pri čemer naj ima proračun večji pomen, predvidi tlidi poseben prispevek. Pri tem niso mogli mimo obdobja, ko je v Ljubljani še bila v veljavi ,,glavarina", in mimo kritič-nih razprav o tem, ali je le-ta ustav-no utemeljena. Skratka, ustava mo-ra dati jasen odgovor na to pereče vprašanje, ki ni biJo značilno samo za KS, na območju katerih ni razvi-
tega združenega dela, temveč za vse KS — vaške, primestne in mestne.
Precej glasni so bili razpravljalci tudi glede tistih ustavnih dopolnil, ki zadevajo samoupravne interesne skupnosti. Soglasni so bili o tetn, da je treba doseči racionalnost in ure-sničevanje pravic, določenih z zako-nom, financirati na predlagan na-čin', saj sedanji sistem samouprav-nega sporazumevanja ni predstav-ljal nove kvalitete, kot smo jo priča-kovali. Seveda pa so se mnenja ra-zlikovala o tem, na katerih podro-čjih bo tudi v prihodnje potrebna ustanovitev samoupravnih intere-snih skupnosti. Mnogi so bili za ra-dikalnejši pristop, to je, da bi kot obvezne uveljavili le tiste, za katere smo se odločili z zveznimi ustavnimi dopolnili, ni jih pa bilo malo, ki so posebej izpostavili področje telesne kulture, ki ga ne bi smeli pri tem prezreti.
Razpravljalci so pozdraviJi tiste izvime rešitve, ki predstavljajo ve-čjo demokratičnost v volilnem siste-mu in zagotavljajo splošne in nepo-sredne volitve. Pričakovati je bilo, da ne bodo vsi enotnega mnenja o tem, ali na vseh ravneh delegatskih skupščin uveljavimo stalnega dele-gata ali pa na ravni občinske skup-ščine še naprej krepimo sistem dele-giranja delegata s strani temeljnih delegacij. Zagovorniki ene ali druge rešitve so pri tem opozarjali tako na dobre strani, ki bi jih posamezna re-šitev prinesla, kot tudi na slabosti. V nadaljnji razpravi bo treba zato te argumente skrbno oceniti v izogjb temu, da bi že kmalu po sprejetju ustavnih dopolnil se v praksi soočali s težavami, ki jih nismo pravočasno upoštevali.
Poseben interes so pokazali tudi za tiste ustavne rešitve, ki zadevajo volitve člana Predsedstva SFRJ iz Slovenije in Predsedstva SR Slove-nije. Nekateri so bili za krepitev skupščinske vladavine, to je, da še naprej republiška skupščina voli predsednika in člane Predsedstva, drugi pa so se tudi tukaj zavzemali za neposredne volitve.
Še posebej so bili zadovoljni s ti-stim amandmajem, ki predvideva možnost uvedbe referenduma pri ustavnih spremembah, ki določa pravico do samoodločbe slovenske-ga naroda in Prešernovo ,,Zdravlji-co" za našo himno.
Končno naj povemo, da lo tudi tokrat ponovno izrazili svojo zahte-vo, naj bi čimprej pristopili k obli-kovanju in sprejetju nove, sodobne in jasne Ustave. Priprave pa morajo potekati tako, da bodo občani re-snično imeli možnost pravičasno in na podlagi strokovnih analiz podati svoje mnenje o sprejemljivosti po-sarneznih rešitev. Za javno razpravo bi morali nameniti več časa, kot ga je bilo sedaj, ko gre za tako po-memben dokument, kot je Ustava. Anka Tominšek