gosp dar brtnišk naro Izhajajo vsako sredo po pol Veljajo v tiskarniei jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr pošiljane po pošti pa za leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gld. 20 kr četrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den Ljubljani v sredo 18. januarja 1865. Gospodarske stvari. Ćešplja poglaviti sad naše dežele in kako naj se suši. ^ ? sadja Naša dežela je večidel povsod reji vsakovrstnega ? zlasti pa češplji, posebno ugodna; njeni prebi- vavci to spoznavši so se poprijeli sadjoreje 7 da Je ve- selje. Večkratne razstave v Ljubljani so to dokazale do dobrega. Na Gorenskem, Notranjskem in Dolenskem se prideluje žlahnega in nežlahnega sadja na cente ; odtod njegova silno nizka cena po deželi in v mestu. vrhom mernik jabelk za 50—60 kr., 20 Češpelj za nov krajcar itd. Veliko sadja se povžije v opresnem (surovém) stanu; veliko se ga tudi za mošt spreša. Veliko zaleže pri hrani ? pa tudi lepe denarce donaša gospodarjem, zlasti po suhih hruškah in češpljah, blago, po kterem kupci močno segajo in ga drago plačujejo , ako je ugodno posušeno, namreč, da po dimu ne diši. Dragi rojaki! naša skrb naj tedaj bodi, da ta mili Božji dar tako porabimo, da nam karkoli mogoče dobička donaša. Skušajmo sušenje našega sadja tako vrediti, kakor ga sedanje okolistave tirjajo; pustimo naše dozdanje vedênje v tej zadevi v nemar, m posne- majmo bolj ugodno sušenje drugih krajev ; *) napravimo si sušilnice (pajštbe), v kterih sama vročina suši, brez dima, namesti jam, napravljenih za lan in ko- noplje sušiti. Taka sušilnica ne stori veliko stroškov, en pot narejena strpi veliko let. Sušenje sadja m v takih sušilnicah bode pridobilo našemu suhemu sadju dobro ime, ki ga žalibog zdaj še nima blago se bode iskalo in dobro plačevalo ; ne bo ga treba okoli ponu-jati in po vsaki ceni oddajati. Pa še nekaj naj vam bodi priporočeno. Kdor sušje prodaja, naj ga nikar prej ne namaka z namenom, da tudi bode več potegnilo (tehtalo). To je grdo, tudi pre- grešno, ne le da poškoduje kupca na teži, ga tudi pripravi v nevarnost, da se mu vse kupljeno blago vname in segnjije. Največo škodo pa stori tak svojim rojakom in celi deželi, ker goljufani in škodováni kupec se varuje z nepoštenimi ljudmí več barantati. Opečen otrok se od daleč boji ognja \ Dr. O. Kako se dalo kmetom pomagati * da trebi dobijo denarja na pósodo. po (Konec.) Uprava in ravnava društvena. Za ravnanje društva in za gospodarjenje njegovega premoženja je iz 12 udov sestavljen upraven odbor, kterim tretjino izvoli vsako leto véliki zbor vseh udov* Konec in opravilnega leta določi lóz, kteri od borniki imajo odstopiti, pozneje pa službena starost. Upravni odbor izvoli izmed sebe predstojnika, njegovega namestnika in denarničarja (kasirja). Za oskrbovanje pisarniških opravil in računskih bukev izvoli upravni odbor zapisovavca in mu odloČi primerno plačilo. Upravni odborima pravico, društvo visokemu varhu izrociti, za pravne zadeve kakor tudi za pravna opra- vila pa pravoslovca si izvoliti. Pravoslovec je tedaj ud upravnega odbora s pravico glasovanja. Upravni odborniki opravljajo svojo službo brez plačila. Vsak ud, ako je bil voljen v opravilni odbor, mora sprejeti volitev. Predstojnik ali njegov namestnik, denarničar ali kak drug upravni odbornik in zapisovavec podpisujejo s pravno močjó vsa društvena pisma. Upravni odbor namestuje društvo pri vseh gospo-skah in vseh druzih osebah, in namestuje ga tudi z vsemi pravicami ) za ktere posebnega pooblastenja treba. je po 1008 drž. zakonika Odbor delà svoje sklepe v zborih, v kterih je naj- manj udov po gotovi večini glasov. Upravni odbor ima najmanj vsaki mesec eno sejo, v kteri predstojnik razloži, kaj je društvo v pretečenem mescu storilo. Véliki zbor. Udje društva se snidejo vsako leto mesca januarja v velikem zboru, v kterem stori predstojnik rajtengo zastran gospodarjenja pretečenega leta, se opravi do-polnivna volitev upravnega odbora, in v kterem mora vsak ud svéte in nasvéte delati 7 kteri naj se v obrav *) Skozi in skozi resnična je ta beseda; Bog daj , da bi nam nav vzamejo in glasovanju izročujejo. To ce «pije sicer so „Novice" že veČ- Véliki zbor izvoli tudi odbor za pregled rajteng m bukev ; ta odbor irna pri naslednjem zboru svoje mnenj© ki so bili morda oddati in glasovanju izrociti nasvete storjeni. ? pregnala vse zakajene Česplje iz dežele! bolj surovih turskih Bosnjakov, kakor krat pisale, vse drugace cenjene v kupcii kakor kranjske, šta-jarske in hrvaŠke. Al nas ni sram, da lepi nas pridelek kvarimo sami in si krademo sami dobiček? In vendar, kako lahko se napravijo pametne sušilnice! Prvo je le, da vsak gospodar sprevidi, da to plota mora sušiti češpljo kakor vsako drugo stvar, ne pa smrdljivi dim! Kdor je vidil v lanski sadni razstavi suho sadje gosp. dr. Dolar ja poleg Novomesta . - . , , .. , .. .... . na Dolenskem, srce se mu je smejalo o lepem, okusnem suhem najprvo upravni odbor, na poslednji stopnjl pa veliki Prepiri druzbini, in kako se resijo Prepire, kteri iz družbenih razmér izvirajo ; ima sadji nj ego vem. Vred. zbor dovršno razsoditi. 18 Bukve tedaj prirodopisne za niže Opravilni red. Upravni odbor ustanovi opravilni red in ga na- gimnazije in da znani udom društva. 10. realke v islovenskem jeziku pisane imamo zdaj in sicer dobro pisane — ali ni tedaj velika ^velika potreba se v naše srednje šole vpeljejo? Za gotovo smo sicer slišali da sta omenjena go- Razpuscenje društva. Društvo se more samo tedaj razpustiti, če zastran tega nalaŠč poklican véliki zbor to sklene in dve tret-jini pričujočih udov to izrečete. spoda profesorja c. k. državnega minis terstva prosila, naj dopusti njuni knjigi v niže gimnazije in realke tam, kjer je većini šolske mladine materni jezik slovenski. Ministerstvo jima je odgovorilo, da ga je volja stvar vzeti v prevdarek, ako kteri učiteljski zbor Ta véliki zbor ima tudi določiti i kako tem ostanek reservenega zaloga porabi. naj se po- da je res po- li. Prenaredba pravil. (lehrkorper) prosi in razloži trebno, da se vpeljejo slovenski pisane pri rodopisné knjige v šolo. Po tem ministerskem odgovoru je tedaj od UCl Prenaredbo teh pravil more samo véliki zbor z dvema tretjinama glasov skleniti. teljev naših šoi odvisno, da dobimo slovenske knjige v šole. Solske stvari Ako tedaj gospodje učitelji naše slovenske mladine ne bodo prosili takih šolskih knjig, se potem ne bo moglo reči, da na Dunaji nočejo in da na Dunaji so protivniki slovenskih šolskih knjig, ampak reklo se bo, da pri nas domá jih nočejo Kdo mora začeti da dobimo slovens! Samo po sebi se po tem takem odgovarja na gimnazije in realke vprašanje, ki smo ga na čelo postavili temu spisu. Uči- l knji o • te li i 7 kjer si bodi na slovenski zemlji, morajo začeti, da dobimo slovenskih knjig v šole. Zato gospodje glejte, da se v pospeh vašega učenja domaćega jezika, ostanemo na veke pri tem kakor tišti, in v izgotovljenje narodne ravnopravnosti vpeljejo take pripravne. Ne pla Dokler se bo po srednjih šolah učila le slovni.ca j * r * * —v.v.v., --- ---1>----- »J . "J ki se je plavati naučil, pa vendar plavati ne more, slovenske knjige * 1 i # i « 1 v f , i 1 • v šole, ki so zato ker v vodo ne more ali kakor tišti ki ima lepo suknjo v škrinji, pa je nositi ne sme. Jezik mora v djansko rabo stopiti; potem se site se, da bi nemški jezik škodo trpěl, ker vec polja za obdelovanje njegovo 7 kakor Je se v se ve i cem u se vica za domaći jezik! Je mala dokaj nj1 Je učil. Zato Radovedni smo , ktera gimnazija ali realka se bo gledé na vse druge narode — zahtevajo oglasila prva, da spolni zahtevanje visocega državnega tudi slovanski narodi, da njih jezik stopi v djansko ministerstva? rabo najpred v šoli, kjer tu je prava prva gimna- stika za-nj Oponašali so nam Slovencem in v se nam radi opo- Poziv domoljubom našajo dandanes, da nimamo knjig za šolsko rabo. po Kanaljskem, Tominskeiii, Bovskeni in Cerk Zakaj jih nismo imeli so ,Novice" že tolikrát razla- ntskeni. da bi vodo nosile v Savo. ako bi to vnovič do- gale, kazovale. Zato pustimo to razpravo in rečemo le, da tisto oponašanje, da nimamo bukev, je dandanes piškav oreh naj Bračo! Pružimo sad nova Žrtve majki Slavi, 7 imamo že knjig za šole pripravnih, in si. vlada rece koliko jih v se hoče 7 listja in trave, rimo praznih, oholih besed. Naj poskusi, in vidila bo, v hipu jih bode kakor da inom kaz'rao, Da smo Slavjaniî Da bi jez vedil, ni od Gorice naprej do koroške ne govo- in kranjske meje še tem pa se menda strinjajo misli vseh pravih venski." Kaj neki to pomeni nobeden pristopil k „Matici slo- Predragi čveterookrajni bratje! ne dajajmo svojim šolnikov, da zlasti taki nauki naj se v gimnazijah in sobratom po Slovenskem prilike misliti, da kjer Soča realkah v domačem jeziku razlagajo, kterih predmet izvira, tam domoljubje hira, in da meja, ki loči Kranjce je dijakom znan v ze od mladih nog; o takih stvaréh od Primorcev, loči tudi domoljube od samoijubov. Saj je že poli poti storjene, ako se učijo v domačem jeziku, vendar nismo v teh 4 okrajih taki siromaki, da izmed Tù sem spada prirodopis ali natoropis (naturge- nas nobeden ne bi mogel 50 gold, če ne na enkrat i schichte), to je, popis živalstva, rastlinstva, rudninstva. vsaj v petih letih , ali če tega ne 7 Te misli, da takim naukom gré poleg kršan- leto ,položiti na oltar domovini. saj gold, vsako skega nauka — prva vstopnica v gimnazije in realke, sta gotovo tudi profesorja tE rj a v e c in Tušek bila, ki sta, kakor je našim bravcem znano, lani poslovenila mnogo in mnogo naših domorodcev še zdaj Pokorny-ovo knjigo „Naturgeschichte" , ktera ie v da -——^ Dasiravno se je že toliko pisalo o prebíagem na-menu in neprecenljivi koristi „Matice", jih je vendar 7 ki ne je v Je Matica" na svetu, in tudi med tistimi 7 ki 7 nemškem jeziku potrjena za c. k. gimnazije in'realke. nje že,kaj brali ali slišali, jih je še zmirom Učenec prinese seboj v šolo že mnogo zapopadkov in šajo: kaj je prav za prav ta: Matica? > ki vedó od pra- so imen; ta vednost mu je jnrtev zaklad, ako se na pod- lagi njeni ne vrši dalje. Ce se mu te stvari razkladajo povedati, kaj da je v maternem jeziku, vse brž in igraje zapopade; raz-kladaj pa mu jih v ptujem jeziku,* Da me vsakdo razume, bom skušal prav po domaće ime stokrát lovil metsvogel vtisne v da iv/vn, vi«, se ga po znani guuui ai der Kramrnetsvogel, der Krammetsvogel bo godbi „Matica" je 7 družba, ki bo skrbela, da pride med ljudi vsake vrste (sorte) podučilnih slovenskih bukev, der Kram- Dozdaj nismo imeli take družbe. Domoljubni možje pa revez ze samo a itd. glavo 7 brinovko pa dobro pozná in še so previdili, da brez take družbe ne bo nič. Vsi drugi narodi hitijo naprej v znanstvu m učenosti } revni Sio-To popisal jo bo nekoliko v domačem jeziku na prvi hip. venci pa zastajajo in božajo na telesu in duhu. Kjer imajo muzeje, da učitelj pokaže dijakom stvari, previdivši, začnó slovenski učenjaki iz čiste ljubezni do gré še nekoliko lože s ptujim jezikom; al kje je tacih svojega naroda, z velikim trudom znanstvene bukve muzej, da imajo obile zberke žival, rastlin, rudnin? spisovati, pa kaj se prigodi? Priprosti (gmajn) ljudje. 19 ki ne vedó, kaj so znanstva , tudi za take bukve nič ne marajo, in ma rsikaka pobožna duša je, ki celó misli, da vsake buVive, ki ne govorijo samo od božjih řečí in ki niso od škofa potrjene , so nevarne, pohujš- ljive in ne smejo s e brati. Tisti pa, ki mo do zdaj za naše ljudi znanstvene bukve spisovali, s o vecidel nepremožni, tako , da ne morejo bukev, kad.ar jih spišejo, na svoje lastne stroške natisniti dati, in m orajo s pohlevno prošnjo okoli tiskarja (drukarja) hoditi, da jim jih v natis vzame. Tako pa pridejo revni spisatelji v veliko zadrego. Tiskar hoče biti plačan, pa denarja ni, ker se natisnjenih bukev premalo razprodá; zavolj tega pa, ker se jih malo raz-prodá, jim postavijo višo ceno, da pride tiskar poprej do plačila; iz tega pa sledí, da se jih še manj prodá; na zadnje ne ostane pisavcu druzega kakor trud in tiskarjevo žuganje, da njegovih bukev nikoli več v natis ne vzame. V tacih okolinostih ni čuda, da se redko kdo loti spisovati znanstvenih bukev. In glejte, da se tem nadlogam v okom pride, se je osnovala tista, povsod, kjer je prav spoznana, mno-gohvaljena „Matica slovenska", ki bo sama bukve na svetio dajala in nepremožnim slovenskim spisovavcem njih spisana delà po spoznani vrednosti plačevala. Po tej poti pride dosti dobrih bukev na dan, in bodo, kar bo mogoče, dober kup, da si jih vsakdo lahko kupi. Tako pride znanost med nas Slovence, in drugi bolj prebrisani narodi nam ne bodo mogli več očitati, da smo surovi, neobtesani, zarobljeni in Bog vé še kaj druzega. Kadar pa bomo kaj več vedili in znali, se ne bomo dali od vsake šeme za nos voditi; tudi naš prosti člověk bo ponosno lahko rekel, da toliko vé in zná kot ljudje kakega druzega naroda. Iz tega tedaj vidite, kako dobra reč je za nas vse „Matica." Zatorej, domorodci ! podpirajmo jo vsi z všemi močmí. Naj se nam ne smili, če tudi nismo bo-gatini, 2 goldinarčkov na leto plačati, in kdor več premore, naj dá 50 gold., če ne na enkrat, pa saj v petih letih, potem bo vse svoje žive dni vse bukve, ki jih „Matica" na světlo daje, zastonj prejemal v tem, ko jih prejmejo tisti, ki vsako leto le 2 gold, plačujejo, le polovico. Dobro bi tudi bilo, ako bi se vsaka občina (komun) kakor ustanovnica z 100 gold, vpisala, ker bi potem, dokler zemlja stojí in Matica, vse bukve zastonj prejemala. Te bukve potem vsak v občini lahko bere. Predragi domorodci po Kanaljskem, Tominskem. Bovškem in Cerkniškem ! storimo tedaj v tej zadevi, kar nam je le mogoče; saj gré za čast in blagor nas, za čast in blagor naše dežele in vse slovenske zemlje. Domoljub. .^^VHIM.BH^HVHHW^^^^MV1^* ——^^ ■ 1 a ■ ■■ m • ■ i ■ ■ - Národně drobtine. Stare , vecidel vražné navade* Nabral in popisal Ozvald Dular na spodnjem Koroškem. Dragi prijatelj! Želim te v duhu postaviti med tu-kajšne hřibe in doline, in ti pokazati marsiktere običaje tukajšnjih prebivavcev. Na kratko ti jih bom popisal. Ker smo ravnokar praznovali božične praznike, naj se tudi moj popis s tem časom začne. Ko pride sveti večer, preveseli čas spomina rojstva našega Odrešenika, se mu na čast „jaslice" stavijo. Al tukaj malokje najdeš jaslic; v mnogih hišah vidiš le, da v ta spomin pogrnejo mizo z belim prtom, na sred mize pa položé po dva ali tri hlebe kruha, in potem ga zopet s prtom pogrnejo. Zraven postavijo Božjo martro in kolikor imajo svetih kipov ali podob v hiši. Nekteri nastavijo za mizo polno kmetijskega orodja, kakor sekir, ketin , jižeš , *) od vse čede zvonce, pinjo, potem neko posodo, v kteri se nahaja žito vseh plemen, da ga spomladi k semenu primešajo. Slišal sem tudi, da v starih časih so še celo oralo ali drevo za mizo přivlekli. — Nekteri tudi pod mizo prav čisto pometejo, in potem, ko odmolijo , grejo iskat, in če najdejo kakošno zrno žita, imajo vero, da bo tisto pleme prihodnje leto najbolje plodilo. — Drugi stavijo pod mizo „žehtar", posodo, v ktero se krave molzejo, polen vode, v ta namen, da bi bil potem celo leto polen mleka. Nekteri pa le zato, da se voda pogreje , da se umijejo, kadar opolnoči v cerkev grejo. —• Nekteri nic ne pogrnejo mize, ampak koj tako položé kruh na njo, in postavijo pinjo za mizo in vodo spod. — Nahajajo se tudi nekteri kmečki gospodarji, ki na sveti večer celo noč nič ne zaspijo, ampak stražijo da bi jim so-vražnik ljulike med žito ne prisejal. — Nekteri blagoslovljeno kadilo, s kterim kadijo vse tri večere : sveti večer, pred novim letom in pred sv. tremi kralji, po-stavljajo v hram ali v kak drug zatišen kraj ; potem pa pazijo, od kterega večera bolj kosmato, tô je, več pepéla na oglu ostane. Tako bo setva, zgodnja, srednja ali pozna, najbogatejša. Grledajo pa tudi, od ktere strani je pepél najbolj pometen; od tište strani in tisti veter bo prihodnje leto vladal. — Nekteri imajo tudi to vero, da na sveti večer, predno jih od kadila dim obletí, se odstranijo na kakošni skrivni kraj; tam molijo in na vse strani ušesa nastavljajo, kaj bi kaj slišali. ïn zares pravijo, da slišijo spomine: kaj se bo posebnega prihodnje leto godilo v tisti hiši ali tudi v vsi soseski: ali bo jok ali kreg, godba ženitovanja itd. Se mnogo takih in enakih ver in vraž se med ljudstvom nahaja, ktero ne pomisli, da s tem svetemu času veliko nečast delà; ai moj popis bi bil preob-širen, ako bi hotel na drobno vse to popisati. Dalje mislijo, ako na novega leta dan kdo zgodaj vstane, bo celo leto lahko zgodaj vstajal; ako pa ta dan, v cerkev gredé, Božjo službo zamudí, jo bo potem celo leto mudil. Nahajale so se tuđi v bolj starih časih in bolj redko navade, da na svečnico je gospodar moral s prižgano ali gorečo svečo iz cerkve domu priti in třikrát krog hiše iti zato, da kace, ako se tam nahajajo, odžene. Na sv. Blaža dan so blagoslovljeno svečo třikrát krog vrat živinskega hleva nesli in vsakrat ž njo križ naredili, češ, da je strupena žival ne piči. Na pustni dan je v nekterih hišah navada, da morajo opoldne vse čisto iz sklede pojesti, da potem kokoši čisto povalijo in se jajca ne pokazé itd. Nekteri tudi pustno skledo neomito hranijo, da spomlad kako seme iz nje sej ej o, ktero potem prebogato rodi. Slišal sem tudi, da bolj proti severju krog Gribinja imajo nektere kmetice navado, da na véliki petek pred solnčnim izhodom vse kokoši polovijo, jim nekoliko peruti pristrižejo, potem jih v hram (klet) zapró zato, da jih sokol ali jastreb in lesica ne vidi. (Se vé, da takrat jih res ne vidi, ko so v hramu zaprte). Pa jim tudi zelja jesti dajo, da poleti zelja ne jedó. Dalje pripovedujejo, da z m ladle t j a pred véliko nočjo ne sme nihče zunaj na zemlji in na solncu zaspati, sicer mrtvico naspi in bi celo leto koj zmiraj spal. Křesni večer je tudi polen vraž. Ženske v be-zgovec splezajo in ga tresejo, rekoc: „bezá — bezá, daj mi možá." Národna pravlica pripoveduje, da je pod neko šupo stal bezgovec; dekla ga je šla trest, hlapec pa radoveden gré skrivaj v šupo, kjer so bile po kraji škope naravnane, in na-nje zleze, da bi vidil, kaj bo počenjala. Ko je pa hlapec le bolj na kraj se plazil, ■ ii ■ ■ i n ■ i ».i ■ . i ■» *) Priprava za vole vp regati, od ji go, viaebroj jižeš a. * 20 «da bi bolj razlocno vidil, mu spodrsne in je naravnost pogled na krasno razsirjene poljane, po kterih so peva- bližnji na-njo štrbunknil. — Posli nekteri kropive solijo zvenejo; na kteri kraj se vrh nagne, tje gredo. da Tudi joči ratarji opravljali marljivo svoja delà, daljavi je stala kraj polja tudi stara eerkvica ktere v VU^J V j JUL«* IX WVI L »JL t» j UV » A AA uu ^ V j VU^/i i. UUL UU1JC% Y 1 JU OIMIC* 1X1 UJ ^ V/I | W tUUl OlUi CI V^^l £V V L\j CH » LLk aiCiC ěevlje v zrak mečejo; kamor se nazaj padši obrnejo, so se ravno mili orgelni glasovi čuli, ter se razlegali tje pa gredo. Zaljubljenci se zvečer umijejo pa nič ne pobožni napevi po široki okolici. Vse to je nekako obrišejo in gredó tako spat, pod glavo pa denejo na prevzelo mojo dušo, in probudilo v mojem srcu blaga novo oprano ruto, ponoči^pa pride, i^cic» mi menjena, da ga obriše. — Ženske tudi izpletajo ktera mu je na- čutila. Naslonim se k bližnjemu drevesu, in poslušaje iz raz- roz venec, in ga na ličnih drevesu ostane, se bo možila ; ako pa nazaj pade ne bo dobila itd. skladnoglasje pobožne množíce v cerkvi se nekako za- kako drevo vržejo ; ako na maknem ter pozabim vsega druzega krog sebe. 7 ga Med tem je bilo ljudstvo skončalo svojo cerkveno opravilo in pricelo vreti iz kapelice. Tu pregledujem zdaj , kako V VAV/ Kf 1A %At JL U VA • J/llVUlV/ T L UI L Ui IVU^VHV^I JL U J/i £J \JL C4J j XjL Cm 1». Nahaja se še dosti druzih ver med ljudmi; tako se množica razkropuje na vse strani; zapazim pa med na priliko: Ako je med božičnimi prazniki pokopališce drugim tudi neko, akoravno siromaško, vendar pa snažno odprto , tu jo y ctrvu jo im iiv-», v*« jo j chiua, aa-uj pii^rav upiavjjcuu îuiauu uicucgc* pa v i aauiiui vuga livjit; ljena, bo tisto leto veliko mrlicev. Ravno tako tudi, ki je z veliko skrbljivostjo malo detice saboj vodila to je ako je mriič da je jama za-nj priprav- opravljeno mlado ženo bledega pa vrlo zanimivega lica ako na novega leta dan koga pokopljejo. Dalje, kadar krava teleti in je tako milo gledala, oom ^ v , in jo dekla prvikrat po- bral skrb, ljubezen in strah materinski. da > sem ze v ocesu njenem Ko Je dete molze, ji mora mleka na križ vliti, da ga potem ne srečno izpeljala iz gnječe, prične vnovič plahotno ozi-more zadrževati, pa ne vsega, sicer bi ga ne môgla rati se po okolici. Bivši ne daljec od nje zapazim solzo ~ ' ? —o - » —" potem nič dati v žehtar. Ako kdo kako kravo kje v njenem očesu. Nikdar ne bo se mi izbrisal iz po- kupi in ko jo čez prvi potok žene, mora z roko trikrat minja tišti žalostni njen obraz. vode čez njo zagnati, da mleka ne zadržuje. Pri mlajših in bolj omikanih ljudéh zeló zginjujejo proti. Ginjen po britkih solzah grem žalostni ženi na- Cegavo je to lepo dete?" — vprašam jo Če- neumne vraže; želeti je, da bi popolnoma izgini le. 'Žali- ravno sem bil zastavil vprašanje svoje s prijaznim gla- bog, da vendar še preveč veljá pregovor: ,,kakor stara tica poje, tako nauči mlade svoje (( som me 7 bala me vendar žena strmo pogleda, kakor da bi se 7 nekako sramožljivo pobesi modre Slovstvene stvari iz kterih se in bleda lica. v ř KJ Ol a ULI VÍJi jl * V J^W^Oi JULI v^ui u S VOJÔ O CI v zopet vlije potok solzá čez vsahnela • • 77 Moje 7 ah moje je to dete << reče s plahim gla- Tineek Petelincek." (Prošnja.) som, pritisne iskreno otroka na svoje prsi in umolkne. Naenkrat vendar, kakor probudivši se iz težkih sanj, me pisano od strane pogleda in z drhtečim glasom za- i Vodnik je spisal šaloigro „Tinček Petelincek' ktera je bila leta 1802 v Ljubljani v gledišču igrana. Alije izvirna ali poslovenjena, nam ni znano, to pa smo iz tistih 20—30 vrstic, ki smo jih našli v Vod- revska: o „Zakaj si přišel, in mi hoćeš ugrabiti nježno moje detice, ki je življenje moje in edina tolažba moja ? Ah, usmili edinčeku!" , v.™... se clovek, oezi in niKar ne segaj po mojem beži nikar In zopet pritisne dete k srcu, kakor ▼ nikovem rokopisu } vidili 7 da je bila v stihih (vêrzih) pisana. Al več ko omenjenih 20—30 vrstic nismo mogli dobiti. In vendar bi škoda bilo, da bi se zanimivo to Vodnikovo delo zgubilo. „Županova Micika" in „Matiček se ženi" ste bile že pred „Tinčkom Petelinčkom" igrane in vendar ju imamo, ker ste bile natisnjene. obupnem strahu ter bi se bila zdajci zgrudila na zemljo ako bi ji ne bil urno prihitel na pomoč in vdržal jo s svojima rokama. Pristopivši zdaj tudi drugi ljudje po-magajo mi nesrečnico odnesti Tinček Petelinček" je ostal le v rokopisu. Kdor ga 77 H ima, morebiti v kakem přepisu, al kdor sicer kaj ve o njem, lepo ga prosimo, naj nam pové, da se dalje po-menimo o tem. Vredništvo. v bližnjo hišo, kjer se jo v malem času zopet zavedla. Popraševaje okoli stojeće, kako in kaj, zvem, kar sem že tudi po znamenjih lahko sodil, hišne matere pa, kteri sem nesrečnico izročil, čul sem ; da revica ni zdrave pameti in da blêde. Iz usé dalje, da je Lucija — tako je bilo namreč sirotici ime hči nekega imenitnega grajskega oskrbnika, ter je bila v mestu N ... pri svoji teti na izreji Ondi se Je se- Zabavno berilo. znanila z nekim mladim in vrlo bogatim plemenitašem, s prisego iskrene lju- Stefanom ki J° Je Zapeljivec. bezni in obećanjem zakona zapeljal, potem pa jo brez-vestno zapustil. Oče njen, zvedši, kako sramoto je Novela. hči nakopala sebi in njegovi hiši, ni hotel nič več ve-diti in slišati o nji, in tako je mogla zapuščena, objo- Nastalo je bilo viharno poletje 1848. Zora juterna kovanja vredna sirota v bližnji vasi pri dobrih ljudéh je bila ravnokar připlavala na višnjevo obnebje, in na- pomoci iskati. Potem, ko je nosila detice, ji je deloma znanila dan . ko se nekega jutra iz sladkih sanj pro- od sramote, deloma od stradanja in skrbi jela se pamet 7 budim. Namenil sem se v bližnje mestice N .. . 7 toraj mesati. vstanem zgodaj in vzdignjem se na pot. Ginjen milobe krasnega jutra se napotim peš proti mestu, in kmali pridem v zeleni gajiček, kjer razun mnogovrstnega drevja za-njo plačati obljubil. Čez nekoliko tednov zvem takem stanu naj del sem tudi jez ubogo Lucijo, in izročil jo domačici v oskrbovanje ter vse stroške . da nisem vidil in čul druzega kot vesele ptičice, ki so od je Lucijino dete umrlo, ona pa, od žalosti po njem vsa vejice do vejice skakljaje žvrgolele svoje mične jutranje potrta, je popolnoma obnorela. Nemila osoda nesrečne melodije. sredi gaja vsedem se na lično klop 7 pri- Lucije ganila me je tako, da sklenem tudi dalje za-njo jetno zakrito z zelenim drevjičem, da bi se nekoliko skrbeti. Po prvi ugodni priliki odpravii sem nesrecno omamljen od Ijubkega ptičjega petja opočil: tudi drugač še nekoliko dremoten, sladko liko časa me je objetega držal sladki sanj minjam 7 zaspim vec dobro; le toliko vern 7 1 . V . bivši Ko- spo- da, ko sem se zopet mater v bližnjo bolnišnico 7 kjer sem bil po svojih prijatlih preskrbel pripravno zavetje, kjer je pa tudi 7 se ne kmali skončala žalosti polno življenje svoje (Dalje prihodnjič.} probudil, je stalo solnce že precej visoko na obzorji. Nadaljuj em tedaj urno svojo pot, in kmali se mi odpré 21 Dopisi. Iz Banata 10. jan. — — Žitna cena je še zmiraj nizka in morebiti da pride vagán pšenice še celó na goldinar in pol. Ako pomislimo, da je je tukaj še na velike kupe in da je veliko tisoc in tisoc vagánov (mecenov) še iz m latili niso, se ni zavzeti nad tako nizko ceno, kakoršne nihče ne pomni. Ker pa kmet in grajšak prodajata pšenico skor po nič, tudi žitni trgovci nastavljajo ceno celó nizko, se le čudimo, ako beremo, da kruh v tej primeri ni cenejši. Bogme! ako je letošnje leto za une „suho" leto, je za peke po takem „mastno" leto. Kako to? Ali delà to morebiti „Gewerbefreiheit" (svobodna obrtnija)? Maribor 15. jan. (Iz Čitavnice.) Dne 22. t. m. ob poli 7. zvečer bode glavna skupščina, pred ktero blagajnik po društvenih pravilih položi preteklega polleta račun. Potem bode beseda; v nacrtu je med drugim tudi kratkocasna igra „Domaći prepir." Odbor. V Celji 16. jan. zu Pri današnji volitvi za deželni zbor je bil dr. Jakob Razlag enoglasno za poslanca izvoljen. Izmed 225 volivcev jih je, kar je pri tako slabem vremenu veliko čudo, 223 prišlo; le samo dva ništa bila osebno pričujoča: eden je bolan in je svoj volitni list sosednemu volivcu dal, kar pa ni bilo zadosti, ker po postavi mora vsaki volivec osebno pri-čujoc biti; drugi pa je zdravnik, in je bil nategoma k hudo bolni ženi poklican in je moral dolžnosti svojega stanu spolniti. Takošne volitve na Stajarskem —- ia menda tudi drugod — še ni bilo, posebno, če se pomisli , koliko da se je delalo za nasprotne, visoko postavljene kandidate. Tudi štajarskim Slovencem se bodo vremena zjasnile, miiejši ko zdaj jim zvezde sijale. „E pur si muovej" Slava vrlim volivcem! Drvanja na Štaj. 13. jan. — Nekako trenutkov od sv. Trojice proti večeru stoji zala hišica, mala vesela kolibica, na široko znana po svetu; ko 10. dne tega meseca tamo mimo sanjkam, ne slišim več pri-jaznega vabila mojega prijatla; žalost vlada tukaj in tihoto drami le jok zapušcene vdove in petero malih otročičev. Gospodar Jožef Peklar, pošteni in veseli krčmar in mesar, kteri je svojo slovensko domovino ljubil in bil vès mož po volji Božji, je sklenil življenje svoje že v 40. letu svoje starosti. Pokopali so ga 11. dne t. m. Naj vrlemu možu „Novice", ki jih je ranjki rad čital, postavijo ta mali spominček temveč, ker je bil deleč po deželi dobro poznan. Rad bi še tudi kritiko pisal o tem, kako je bil ozdravljan; al — ker crna zemlja več nazaj ne dá, kar je v se vzela, molčim o ledu in loji in o mrzli pesi, ki so mu jih na prsi po-kladali pri unetih pljučah! — Bodi mu zemljica lahka! J a k o p i c. V Frantu na Staj. 1. jan. J......c. — Pol ure od postaje Račke v precej široki soteski proti zahodu je vés s farno cerkvijo, po okrajšanem imenu „Fram." ïmenuje se tako po gradu „Frauheim", prej „Frei-heim", ki je nekdaj, stojé na grebenu zahodnjega brega, čul nad hišami raztresenimi po obojeplatni soteski. Sedaj samo stolp in nekaj zidovja še strmí proti oblakom. Podnožje gradu in grebeni soteske v jeseni marsikterega razveselijo in okrepijo s svojo zlato kap-ljico, dobroznano po svetu slovenskem; morebiti je tudi že marsikterega Nemca ta kapljica gotovo v prijatla Slovencev spreobrnila. Ves deli majhen potok, ki pa, akoravno precej majhen, jo vendar oživlja in bogati. Nja voda, mogočna v spomladi in v jeseni in po de-ževnem vremenu, pa tudi pozimi in poleti neusahljiva, goni mline, žage in železná kladva vzdiguje, izpod kterih prihajajo mnogovrstna železná orodja za hišno potrebo na beli dan. Pred sotesko podravsko polje, za njo veličastno staro Pohorje in postranoma rodovitni vinogradi — zares po pravem ,,pohorski biser!", kakor Tagespošta ,,Framu imenuje. Zavarovan je ta kraj hudega severja, ki ne more ne mrzlo pihati, pa tudi slovenke zavednosti ne popariti. Framčani so Slovenci ne samo v besedi, temuč tudi v djanji. Znano je, da tukajšnji župan T. K. vse soseskine zadeve slovenski opravlja ; znano je tudi, da je tukajšnji učitelj zbudil pevsko družbo , ktero so že v Mariboru, Ptuju itd. z veseljem poslušali. Zavarovan vetrov hude zime je, zavarovan tudi tukajšnjega nemškutarskega duha, zavarovan in prost tudi sitnih slovenskih slavoželj-nežev, prost častilakomnih glav, kajti tukaj vsi le v eno piko merijo: v národno zavednost. Ňe navezan na dolgočasno polje in ne z vsem trdemu Pohorju pokoren, živí člověk lahko v Framu prosto, svobodno kakor ticek med grudo in oblaki; on ima: „Freiheim = Freie Heimat." Kako pa bi se ta kraj najbolj po slovenski dal imenovati ? *) Kjer vino, tam tudi večidel pijančki rastejo. Posebno razvajeni fantalini se radi podnevi in ponoči okoli klatijo, in kakor sove v svoje skrivne, večkrat pa tudi na videz poštene — luknje zahajajo. Delo se priskuti, denarja zmanjka; kaj pa se potem iskuha? — tatvina. Taka je tudi tukaj. Bog ne daj pa, da bi kdo mislil, da Framčani so tega zlega krivi ; kakor povsod po svetu, je tudi tukaj ljulika med pšenico, ktero prav pridno trebi vse hvalevredni župan ; on je oster nož nastavil na isto strupeno gobo, da jo kmali odreže. Pošteni Framčani mu vrlo pomagajo. Način iztrebljenja je posebno šaljiv, vendar jako uspešen. V pojašnjenje sledeča prigodba: Bilo je na Stefanov večer hitro po sedmih. Strežnik gre iz štacune okrepčat se in majhno čez četrt ure izostane. Med tem prederejo v štacuno in izpraznejo dve denarnici. Ko se strežnik (commis) vrne, zapazi hitro veliko nesrećo. Urno zažene hrup in spravi sosede po konci. Zberejo se korenjaki soseske in idejo preiskavat sumljivih hiš. Kmali zasačijo enega fanta, in k sreči prav tistega, ki je bil sedaj prvikrat tat. — Strah ga tako obiđe, da se je tresel neki, kakor šiba na vodi. Kmali obstojí, pa tudi oddelelek ukradenega denarja izroči in razodene svoje pajdaše. Potem še hi-tijo po druzega in tretjega. Do jutra so že vse tri, pa tudi večidel vse denarje imeli. Sedaj še le se začne šaljivo uravnavanje. Vsi trije se zvežejo skupaj , srednjemu se posadi kapa narobe obrnjena z rudečim platnom prešita na glavo, in tako se vodijo, da jih vidi vsak, po vesi, pred njimi muzikant gode lovski marš, za njimi in vštric njih pa ljudstvo smejaje se in ploskaje. H koncu se postavijo na cerkvene stopnice (ne tik pri cerkvi, ampak na stopnice, ki čez hrib k cerkvi dr-žijo), in sedaj še le jih je ljudstvo večidel že iz cerkve přišedše zamoglo prav od obličja do obličja gledati. Pri županu se jim je vest izpraševala, ne zavoljo ome-njene tatvine, ta je bila tako dokazana, ampak zavoljo prejšnjih, zaradi kterih so že bili nekteri zaprti, in nekteri so še, pa se je celó malo zvedilo. Eden je hitro vse razodel, komaj ko je pomoćnika zagledal, drugima pa je nekterekrat po razvajenem bobnu zabobnela, pa tudi vse prejšnje tatvine razkrila in ono osebo, ki se je bila že kot n e d o l ž n a vrnila domu iz preiskave. Komaj se ta oseJ)a naznani, že so korenjaki po konci, in hajd po njo. Cez pol ure se zasliši iz daleka „lovski marš", *) Ker ta kraj ima nemško imé, bi mogel kdo meniti, da so nekdaj Nemci tukaj prebivali; pa ni tako; samo grad, sedaj razvalina, posestvo nemškega grofa Brandeisa, po gradu okolica in hiše naselnikov ali priŠebev imajo nemška imena; druge hiše in krajine pa slovenska! Kdor ne verje, naj se sam prepriča. 22 vidi se procesija ljudi vriskajoôih in glas se čuje : čitavnice so iskrenemu domoljubu skazali zadnjo čast v Štrta roza > vega tatinskega. pa ne živega sv. roženkranca y ampak Ži- li Res Je bila roža fant mlad kakor prepevaje žalostinke na grobu, ki so vsem pričujočim globoko v srce segle. uni trije, najnč 22 let ne še star, in lep kakor „gart- črna zemlja; spavaj v miru Krije Te zdaj , dragi prijatel t Ostal nam boš vse > žive roza u y vendar predrznost in hudobija ste mu iz očes dni v blagem spominu Včeraj nas je tudi zapustil priljubljeni nam zdravnik in podpredsednik čitavnice županu peljati, naše gosp. dr. Karol Bleiweis, kterega je c. k. deželna unih razodet, bi sicer govorile. Ker je tako že bil po ne bilo potrebno, ga v spovednico JUL V/ MAAV k/ V UI VU li V J ^ W Y M v/ ▼ VV% * JL 4 VVy U Vf M JLA Vt j M VA^ v^v w ^ v/ m • « -Ub v» 4 ^ 4, -i-r A VA f V VAvy y " U vendar hotli so skušati njegovo plesnjivost. Tajil je vlada v Trstu postavila za okraj nega zdravnika v To- kakor jud pred Božjo martro; ko pa je bikovica ne- minu. Gospodje čitavnicini pevci in tukaj stanujoči i Ir i r* n Q rv Ir rv 1 n í i n rv r* a n rv a /l n r^ K f a mi m a kterekrati žarke ulila, se je mutasti duh izgnal, in jezik družbeniki ,,Južnega Sokola" so gospodu dohtarju na- Je razodel, kar ste srce in roka storili v tatvini in ro- pravili v petek zvečer k odhodu serenado. panji Tudi Je ta fant povedal, da so stariši V nedeljo tatvini vedili, da so celo od tega vživali. Iz tega se o njegovi 22. dne t. m. bode v čitavnici velik ples tukajšnih „Sokolovcev", o počitnici o polnoči pa sreckanje za to veselico darovanih dobitkov. Dobil bode namreč vsak deležnik te veselice zvečer pri kasi eno številko tak sad; kar mačka rodi, od kraje živi. Po dokonča- s ktero igrá na omenjene dobitke. Nadjamo se prav nem izpraševanji in zapisanem razodenji so se po žan- veselega večera. Čitavnica tudi razpošilja svojim udom vabila k veselicam, ktere bodo razun 22. dne t. m. vidi, da so stariši, rekel bi, vsigdar krivi otrokové hu-dobije. Sad ne pade deleč od drevesa; kakoršno drevo, > darju v Maribor poslalj. Framčani pravijo: sedaj se je kaci glava odrezala, plemena zaplodile?! Ce ne bodo te rodbine novega še v nedeljo 5. februarja Vodniku v spomin, in po Ta prigodba, pravijo y bo vsem tem 19. v spominu ostala; in že zatega voljo bodo se za naprej '/. 8. februarja, 5. in 26. marca; vsaka se prične ob uri zvecer. bali. Izgledi vlečejo! Scnožeče 11. prosenca slišali razveliven in važen glas Iz Kamitika. (Naznanilo.) Da se nobeden ne more Preteklo nedeljo smo motiti, se opominja, da se na sejmu v Kamniku 20. v naši zjutranji sv. maši: naš domoljubni gosp. kaplan Anton farni cerkvi pri dne t. m. ne bo smela prodajati goveja živina y kozja pa tudi živina in ovčja ne, ker ni še preklicana prepoved Zorman so namreč s prižnice oznanili, da jih je res- prodajanja te živine na sejmnih v kranjski deželi. nična volja, našo mladino o sadjoreji podučevati. Go- C. kr. kantonska gosposka v Kamniku 12. pros vorili so častiti gospod spodbudno besedo starišem na srce, da bi Slijall , JVICiU JU \J OUOCUU1U JL C4 i. ail Uiai01l\jc VV/U iUb ^/i JV Ti VUUAOVY U V4VOVA I z znamenitim vspehom vpeljano. Pa tudi odraščeni so minut po 11. uri oddáni telegram: svoje otroke prav pridno h podučevanju po- Iz Ljubljane. ktero je po sosednih farah že marsikje več let predpoldne je vredništvu došel sledeči 1865. R o e d e r. pondeljek ob poli dvanajstih v Celii 10 y> • v volitvi deželnega bili z milim glasom vabljeni, naj se udeležijo poduka. poslanca je izmed 225 volivcev prišlo jih 223 t___i____3 _ i___ __li» ___• j - t t_ ___ ____i____________a- n __« ki t__ _ j Lepa beseda lepo mesto najde! In res ; nazoČemu se je vroča solza zadovoljnosti vsakemu enoglasno volili dr. Razlaga. Živio! z očí zdrla SO In od ust do ust kakor blisk je šla po mestu prevesela novica, tako nenavadna, da nekteri so celó dvomili, je li resnična y zarad oznanjenega že veliko let pogrešanega poduka. Nadepolno in velike hvale vredno je pa to oznanilo še dokler jim ni ravno v Ljubljani bivši g. Dav. Terstenjak zato> ker nam čast. gospod svoje učene moči po svojem dokazal, da ne more drugače biti. Pismo po telegrafu veliki prid ponujajo. Gospodove potrjuje pismo po pošti, ki smo ga danes přejeli (glej dopis lastnem nagonu v nas misli pa so tudi resnične y da ni mogoče, da bi se stan yy iz Celja u Res y tukajšnjega kmetijstva drugače poboljšati dal, kakor da kaj tacega menda še ni svet do- po živel. Ako pomislimo, da petero okrájev (kantonov) je kakor drage nam „Novice" in večletne „Pratike" *) ne- umni sadjo- in živinoreji in po zboljšanji poljedelstva, imelo voliti, ki so nekteri zeló de leč od Celja, in da grdo vreme ni člověka vabilo na pot, pa vkljub všemu prenehoma priporočajo. Bog daj vrlemu gospodu srečo! temu so prišli vsi volivci iz kmetov razun dveh po zmanjka JVovomesto 12. jan. (Gospodu X. B.) Ako gradiva vašemu Češcenemu listu, ne zabite, da enkrat tudi besedo „renegat" vzamete v razpravo y in da pes- boleznih zadržanih, in da so vsi enoglasno volili, je res to dogodba, da je v parlamentarnem življenji nima para mico napravite na motto „Tempora mutantur et nos mutamur in illis" po napevu „0 du lieber Augustin" itd. prečastna volivcem, kiso tako lepo pokazali, da se zavedajo svojih ustavnih dolžnosti in pra- prečastna izvoljencu, kteri vidi, koliko za- vic Iz Kranja 15. jan Preteklo sredo popoldne bil upanje stavi narod slovenski na-nj y pa zaupnica tudi vsem je pokop vrlega domorodca in spoštovanega, Gorenskem dobro znanega trgovca gosp. Konrada Plei- po mozem ; yy listu Novic" pokazal, očitno pred svet stopili in volivcem ki so, kakor nam je njih poziv v weisa , kteri je žalibog za blagor našega mesta prerano sklenil blago svoje življenje, kajti ni zgubila samo ro- svetovali: dr. Razlaga volite za poslanca! Vi pa, ) v njem skrbnega očeta, temuc tudi mar- dovina njegova sikaka koristna naprava v našem mestu djanskega pri- jatla in podpornika. Tudi čitavnica naša je zgubila svojega ustanovnika, kterej je kot denarničar bil do kteri mislite, da ni slovenskega naroda na svetu pa tudi vi, ki neslano godete, da narod naš še ni podučen o politiških rečéh: zapomnite si celjski dan 15. januarja! „Novice" si ga s zlatimi pismen- kami zapišejo v svojo listnico. Da mnogo pn- svojega zadnjega diha vrli podpornik. jatlev in znancev ranjega bridko žaluje po zgubi njegovi, pričala je velika množica pogrebcev iz vseh stanov, ki ga je na pokopališče spremila. Gospodje pevci naše Iz Ljubljane. seji mestnega odbora 12. kako m dne t. m. je poprašal odbornik dr. Mitteis : kaj je z mestnim proračunom (preliminarom) za leto 1865 letu x oKjUf — odbornik Horak pa, kaj delà odsek, n.^-remu je bilo izročeno, da pové svoje mnenje o mestni kte ♦ Domovina bo hvaležna Vaaemu vrlemu gospodu kaplanu, da se loti podučevanja v sadjoreji in da nastopi pot, ktero tako _ slavno hodi mnogo naših duhovnov gospodov, o kterih pač pride kmali V pretres zboru da muzik i. Župan je na prvo vprašanje odgovoril proračun ravnokar přehodil vse predpisane poti in da moremo reči, da so k povzdigi sadjo reje v naših krajih muzika, ne vé. • A A «i A /-U « A A 4B A A « A * Prvo , — kje pa se kisa mestna kar je po danih teh odgovorih največ pripomôgli. S poglavnim njih pokličem v cerkvi se prigl0 v razpravo, bila je prošnja trgovca Vikt. Bučarja, i,.,^ ^ ^^ dovoli, da svojo staro kolibo pred Mostom lepo veže njih skrb za národno omiko ljudstva in za zbolj sanje materijalnega njegovega stanja. Saj se vse tako lepo skupaj veže kakor du s a in teló! Zato čast in hvala takim možem! li MJ V/ 1X1 Lt UV T Vil ^ V4 m» ^ » VJ v/ ^ v w " olepša po prezida nj i. Zbor je dovolil y in tako Vred. " krivico poravnal, ki se je blizo 25 let godila posestni- kom te štacune, da se s svojo lastnino nikakor niso mogli ganiti. Druga razprava je bila o zadevah po nav- ijena zapazimo, da se število „Sokolovcev" čedalje bolj množi, in da se mu posebno obrtništvo in rokodelstvo ljajočih in obrtnijskih šol; al čeravno je trpělo přibližuje. Ta dva stanova, kot jedro vsake države dolgo, vendar se ni nic sklenilo, ker zapustila sta zbor- sta mu posebno dragocenjena; zato je tudi v obče želeti nico gospoda dr. Ahačič in Horak; ostalo število od- da se nikar preveč ne odmikujeta narodnemu značaju ? r bornikov pa je premajhno bilo , da bi bilo moglo kaj Prvi pustni večer v čitavnici je bil v nedeljo skleniti. Kakor današnji „Oglasnik" naznanja zvečer vrlo vesel in ) deželna vlada odločila darila (premije) tistemu je c. kr. živahen. V tem, ko slišimo, da 7 kdor strelišče ta večer avanziralo za en cel par (bilo je neki v vsem gosposki ovadi takega govedo 7 ki skupaj parov, ki so se Trpsihori uklanjali) , o v c o ali k o z o, skrivé v našo deželo zmuzal, kar bi utegnilo kugo zatrositi. Za vsako odrašeno govedo prejme e iz hrvaške dežele kako jih je bilo vkljub grđemu vremenu v čitavnici nad 20 kože ali sicer kaj tacega parov. (Iz čitavnice ljubljanske Ker napravijo v gold., eja. V-» 1 WLfUiW pw J. x.vui.j« «V J-rxvvx« x, sačene živine. Velike hvale vredna je ta postava, je vpeljana tudi na Stajarskem, da se odvrne nevarno tihotapstvo s živino iz kužnih krajev. C. k. ministerstvo kupčijstva je s sklepom od za drobnico pa gold. ki Kranji bivajoci udje „Juž. Sokola" prihodnjo nedeljo Premija se plača iz za- veliki ples v čitavnici kranjski, ne bo v nedeljo, 22. dne t. m., v nasi čitavnici malega plesa. Iz Ljubij dne t. m. dovolilo ..Matici" nasi i 77 7 da ki jih piše c. kr. oblastnijam in uredom, poštnine proste, ako se dajo na pošto z napisom: ..V zadevah Matice slovenske v Ljubljani" in so zapečatene z nje- $ef,no éastitih udov si Odbor čitavnice ljubljanske. ne. Zapustivsi kranjsko mesto, ker me poklic pelje v Tomin, ne morem si kaj, da ne bi se pri Jtci mi ga je zdravniku skazala gorenska stran, in za srčno prijazno st mnogih prijatlov in znancev, pa še po- so njene písma, odhodu ginjenega srca zahvalil za veliko zaupanje 7 nim pečatom. Ker je čitavnice kranjske in „Juznega 77 Matica slovenska" v Slovakii izvo- lila vrednika „Novic" za častnega svojega uda , mu je te dni poslala diplom. Krasna listina je; na čelu sta ji Ciril iu Metod ; okoli so alegorične slike ved in znan-stev, spodej pa slike slovenskega naroda v Slovakii v razlicni nošnji, med kterimi je deželni grb. Svetli škof poreški dr. Dobřila so 11. dne t. m., potovaje v državni zbor dunajski, prenoČili v SokolaDovolíte mi blag spomin, kakor se tudi jaz bom srčno spominjat Vas. Z Bogom! il. jan. Í865 Dr. Karol Bleiw ni še No vičar iz domaćih in ptujih dezel. Državni zbor dunajski v javnih sejah dosihmal dovršil veliko, ker za posamezne stvari izvoljeni Ljubljani pri svetlem našem knezoškofu. odseki niso še dognali svojih velicih nalog. seji nemškem Solnigradu (Salcburgu) slaven- 12. t. m. smo v zbornici poslancev slišali 4 interpela- ska „beseda" na čast Vodniku! Tako se nam piše cije (vprašanja), ki so jih poslanci Skenè, Herbst, Muhl- iz Solnograda 11. dne t. m. „Ni nas sicer mnogo Slo- feld in Schindler zastavili ministerstvu: ena Je zade- vanov tukaj se glasi pismo kar den še ni pozabil domovine svoje; Vodnik nas je, nobe- vala novo colno tarifo; poslanci zahtevajo, naj jo pa je vsem ministerstvo brž predloži ali saj pové 7 kako in kaj ; 9 zgodovinsk rodoljub. Pošljite nam pripravnih pesem, druga je zadevala o bčno avstrijsko kredit ni co deklamacij ali kar si bodi tacega da osnujemo vredno za kmetijstva; poslanci očitajo vladi, da ni še dr- vecernico. u i j\ai oi uuui target ^ vit» uouujcuiu vxcuuu u a amc bij o t v a^ puaiauoi uuiiaju viaui , m ov/ «i Da smo vrlim domoljubom brž postregli, žavnemu zboru v potrjenje dalo , kar spada v opravil- ni nam treba še posebno pritrjevati. Dobili smo ravnokar v Ljubljano stvo njegovo ; tretja je obsegala predlog z „Citalnice" ali podučilnih listov za slovenski narod", zvezek dansko vlado in kako se misli vlada vesti o šles- vik-holštajnskem vladařském nasledstvu, četrta ki jih je začel izdajati gosp. Ivan Gršak v Gradcu, pa povére (fidejkomise), ktere spadajo v postavodaj-Mnogo lepe tvarine so nam přinesli prvi podučilni listi, stvo. Ministri so obljubili odgovora. Po teh interpela- kterim na čelu stoji resnična Adam Smith-ova prišlo- cijah sta prišla v obravnavo vladina predloga 7 po kte- vica: „Nevednost pač ti listi pregnali prav je najdražja stvar v deželi." Da rih iz slovenske dežele! veliko te „nar naj se trgovske marke (znamenja 7 ki jih Drugi pot več o „Citalnici." dražje stvari" ima kupčijsko blago) tudi tuj ih fabrikantov zava- ■ ' * ' ^ y zavarstvo jemljejo tudi kU • L u^i y uu v/ ^ viiaiui^i« FUJ 6J O pODâF6 J 6 Válí J Si y jlj j v uaraiot w jv^iuij vjv/ zvezek M. Vilharjevih glediščinih iger, ki je njih ogledki (muštri) in obrazci (modeli). To poslednjo pa ravnokar na svetio přišel, obsega izvirno šaloigro v delih pod naslovom .»~uPan" 7 Giontini-u, Lerher-ji in Kleinmayr-ji po navadni ceni ktera se dobiva pri J. gediščinih iger — Današnjim „Novicam" je venca", v kterem obširno razlaga 7 priložen 1. list „Slo-kaj hoče „Slovenec", postavo je zbornica sprejela po vladinem nasvetu, o uni pa je zbornica sklenila, naj jo dotični odsek še enkrat vzame v prevdarek. Kakor smo gori rekli, posa-mesni odseki pretresajo državne stroške in dohodke, in marsiktera zanimiva novica se sliši iz njihovih preisko-vanj ; tako na priliko, da v magacinih državne tiskar- se istih pravil, kakor vsi drugi slovenski časniki. nice 4000 centov natisnjenih postav nakupičinih leží ■ËÉ li ■ WM ■ É ■ MH Pre- 7 Fabrika J. A. Vollmer-jeva je na kant prišla, ki so prišle pod ministrom Bachom na dan. Dolgovi presegajo imetek veliko veliko. Koliko bojo svitli cesar so dovolili, da naberanje mehikanskih upniki njegovi povračila dobili, ne vemo; al to vemo, vojakov v našem cesarstvu se podaljša do 15. februarja Kraljević pruski Friderik Karol je 15. u^uicki. uju^v/Yi pu y i avna uuuui j jul v^ v uiuw ^ ai tu v KsLUKJj y vjoau v da je škoda za tistih 400 gld., ki mu jih je Heimanova tega leta. stranka v mestnem odboru vkljub vsej pravični prote- dne t. m. přišel na Dunaj, z veliko častjo sprej et stacii mnogih domačih obrtnikov vrinila, da mestne stroške v razstavo londonsko. Je šel na Vsi časniki so polni ugibovanja, kaj neki pomeni prihod „Južni Sokol" bo , pruskega princa na Dunaj; da ima do vlade avstrij-kakor je že znano, od no- ske kak političen posel, ki se ne dá tako lahko pisati vega leta naprej vsaki četrtek svoj večerni shod imel, kakor razpraviti z besedo, to je gotovo; v cem na pustni torek pa hoče, kakor sv. Silvetra večer obstaja poslanstvo njegovo staro leto, sedaj pa pusta prav sjajno pokopati. bojo časnikarji v se dolgo Pre- nastavljali ušesa ajj^u v \j , k/v/jvv . ^ ' © ~ da kaj zvejo. „Wanderer" piše 15. tekli četrtek je bil prvi taki shod, prav obilno obiskan, dne t. m.: „Prusija nosi danes zvonec poln bogatega in mikavno zvršenega gradiva. ne le , da be- vese- uiJC b. lil. . „Liusijč* iiuai uauco ûvuucu ? , ^c* ^v^ remo govor kraljev, s kterim je odprl državni zbor> - 24 ~- temuc tuđi zato, da je kraljević pruski zdaj tukaj. — Denarni zapisnik Matičini. Slovanska beseda (čitavnica) na Dunaji šteje že (Dalje.) mnogo sjajnih ustanovnikov in družbenikov; lepo sre- prenesek iz l. lista „Novic".......8285 gold. 84 kr dišče bo íSlovanom v družném in duševnem oziru. — Kotustanovniki: Odbor za izdavanje Še nenatisnjenill del Vuka Ste f. Gospod Burger Jož., dekan v Šmartnem pri Litii 20 „ _ Karadžiča razpošilja poziv na narodno subškribcijo, „ Vraz Jožef, kaplan na Pilštanji ... 10 1 zaktero se potřebuje 15000fl. Glavne zapreke železnice » dr. MikloSič Franc, vitez Leopoldovega zemunsko-reške so odstranjene: po „Domobr." je reda, drž. svetovavec itd na Dunaji 50 „ - „ i v , j i v ij. 1 tt v i • • ♦ >» Grivec trance, kaplan v Precni při No- mogoce, da se zacno delà ze letos. — učena komisija vomestu ....... 10 na Dunaji je razsodila, da kelhi, ki so narejeni iz „ Vovk Šimen, dekan v Radoiici' . . 50 " — " tako imenovanega novega srebra (neusilber) , so za letni donesek: " zdravju nevarni, ker malo pozlačenje ali posreber- » Vari Juri, župnik v KraSnji v. . . . 2 „ — „ njenje od znotraj že o prvi rabi zgine in vino pride » ^rtel Jožef administrator v CeSnicah . 2 „ - „ J. J j .. 1 J , .r , 0 m* i* r /x » bajovec Jakob, duhovnik v Crnici v Istri 2 — potem V dotlko s strupenim kuprom. - TlStl list cas- » Bohinec France, fajmoJter t Kovorji pri nika „Zukunít , ki je donesel dopis „od JDrave", je v Tržiču............ 2 — prepoved djan in vredništvu tožba napovedana po §. 65, „ Levičnik Jožef, posestnik in učitelj " ker državni pravdnik vidi v oněm spisu, da zagovarja v Zeleznikih........... 2 „ „ postopanje županijskih skupščin, po kterem se same Železníka fama šola 2 „ - „ ïebe 'raipuičío. J- Vrednik Na!-. Listov" v Pragi tT^IS^T^ ? ^ I »„ = : dr. Lid. Gregr je zavoljo sestavka „zmatek nad zmatek" „ Goriáek France, kaplan v Šmartnem pri (zmešnjava čez zmešnjavo) obsojen v mesec dni v zápor Litii............. 2 „■ ■ J in 60 gold, zapadle kavcije; gosp. doktor se je do više » Jereb Matěj, kaplan v Šmartnem pri Litii 2 „ — „ sodnije pritožil. — Piše se, da bode stan političinih » Adamič Franc, učitelj v Šmartnem pri ?bxT°XexrQv7 v jecah po tistih pravilih zlajšan, ktere Rozjek inkrej , 'fajmoWr V pokoju ' 2 " " " je Njih Veličanstvo ze leta 1849 potrdilo, ktere pa do- šmartnem pri Litii ....... 2 zdaj še niso dobile veljave. — Prenaredbe o so dni- „ Stupica Lovrenc, fajmoâter v pokoju v " " ških zadevah, o kterih se je govorilo, da se bojo šmartnem pň Litii....... 2 „ „ Ogr o m oktroirale, so odložene; govori se zdaj, da se » Jerič Jožef> župnik na Dobovcu ... 2 „ — „ bojo izročile prvemu deželnemu zboru. Časnik „P. Hir- » Tavčar Matejžupnik v Pol|niku : 2 „ - n .A . .v -, i. . -i i t » Gestrm Leopold, zupmk v St. Jurji pri nokť* pa ni nic zadovoljen z govonco, d.a spomladi se Svibnu ............ 2 — začne zbor hrvaški, poleti pa zbor Ogerski; on želi „ Janša Ivan, kaplan v Št. Jurji pri Svibnu 2 ]] z obá zbora V istem času. — Govor, S kterim je 14. „ Strah Januar, župnik na Primskovem . 2 „ „ dan t. m. odprl kralj pruski državni zbor, razodeva » Wiest Viktor, c. k. novčini koncipist v z obširno besedo notranji in unanji stan Prusije: iz ïi1*6™1.,' / ' \ : \ ' ' U ' *. ! ? " ~ » , .ii , i J i. , •/. , -i. „ Potocnik Janez, fajmoster na Brezovici 2 ,, — vsega je octtno, da je vlado tr dna volja St opati tudi ^ Belar Leopold, učitelj mestne glavne učil- vprihodnje tisto pot, ktero je dozdaj vkljub všemu na- nice v Ljubljani........ 2 sprotovanju in vsem overam tako srečno hodila ; vpra- Raktelj France, učitelj mestne ucilnice sanje je le, kai bo državni zbor domaći, kaj bo nemška v Ljubljani . . . . ^..... 2 „ — „ zveza in kaj bo Avstrija v daljnem razvitku pruskega » ^entin duh. pomoćnik v Radolici 2 „ - „ J, . n/r. • p J i fi ,, Klmar Dragotin, kaplan na Jesenicah . 2 ,, — „ programa rekla. —- Minister franco z k ega denar s tva ;; Orel Jože, trgovec v Kamniku ... 2 „ je razglasil v „Moniteuru", da dohodki in stroški državni * _____ lanskega leta si bojo v ravnovagi ; ker se bojo v letoš- Skupaj 8475 gold. 94 kr njem letu armadini stroški znižali za 44 miiijonov, bojo (Dalje prihodnjič.) konec tega leta dohodki najmanj za 18 milj. presegli y Ljubljani 16. januarja 1865. Dr. Jer. Zupanec. stroške. Veselo prerokovanje, ako bode le resnično Í------------------ Ker je vlada francozka prepovedala škofom, da ne smejo Kursi na Dunaji vsega okrožnegapisma papeževaga razglasiti in je škof 17 januarja 1865 v novem denarjK Moulinski 8. dne t. m. se pregresil zoper to prepoved, n , . . . .. ... ... .. ■ A .. . i.. 1 i ri j v- Državni zaiemi ali posojila.lDruge obligaci le z lotrijami. so ga po cesarjevi volji v preiskavo^ dali. — Čudne reci 5% obli cijaJod leta 185£ Kreditni lozi po g 100. g. 126.30 mora slišati cesar ISapoleon. Iz hajguna pripovedujejo, vnovemdnar. po 100g. g. 66.0014f/a% TržaSkilozi po 100 „ 108.00 daje tamošnji car Tu Duk proglasil cesarja Napoleona 5% nar posojilo odi. 1854 „ 80.50j5°/0 Donavsko-parabrod- za svojega naslednika in mu ob svoji smrti pošlje 5% metalike . . . .„ 72.50 ski po g. 100 . . .„ 85.00 vse svoje premoženje. Od druge strani pa je prišla ^V/« » ••••»> 63.00 Knez Esterhazy.po g. 40„ 103.00 n a Anp-lp^kpm uri M Frern norčava kniiía na svitlo 4 % » . . . .„ 42.25 Knez Salmovi po g. 40 „ 31.75 na AnglesKem pri M. ^ reru norcava knjiga na svitlo, 30/ 35.00 Knez Palfjovi po g. 40 „ 29.50 ktera blodi, da se^ bo cesar ISapoleon III. leta 1867 2 % % „ . . . .„ 56.50 Knez Clary o vi po g. 40 „ 28.25 pokazal kot antikrista^ da bode postal cesar rimski i% „ . . . . „ —.—JKnezSt.Genoisovipog.40 „ 29.25 in da bo podkuril veliko vojsko na svetu! — Minister- Obiigacije zemlisn. odkupa. IKnezWindischgrâz.pog.20„ 17.50 stvo notranjih zadev na Husovském je dalo ravnokar (po 100 gold.) Grof Waldsteinovipo g. 20,, 19.00 statistiko verozakonsko ruskega cesarstva na svitlo, iz 5% doljno- avstrijanske g. 89-50|B^ge^evicevi l°040 " ^6 00 ktere se vidi, da na Ruskem je do 50 miiijonov duš pra- 'in 'slo^ansk;" 72*75 ' Denarii' " 1 li C\ • 1 • • • Dí~\r\ O fl JLirVcloKt5 1U olU V cl LIS Ji. t5 •• 4 i UI A/riiai| 1 • voslavne vere; katolicanov 2 milijona m 800.000pro- Stajarske, Cesarske krone . 158G testantov 1 milijon m 600.000, jermenskih knstjanov koroSke, istrijanske .„ 89.00 Cesarski cekini 1 „ 5.42 500.000, židov (judov) skor 1 milijon in pol, turške Državni zajemi z lotrijami. Napoleondori 20 (frankov)9.21 vere 5 miiijonov in 700.000; V Sibirii je se do 500.000 Zajem od leta I860 . . .„ 9 5.8 OIS ouvr aindori . . . .„ — paganov (ajdov). — Kralj Kafro v je Poljak. Odpřed- „ „ „ 1860 petink. „ 98.25 iRuski imperiali . . .„ 9.46 gorja Dobre nade v Africi dospěla je novica v Ham- » » » 1839 • ; • » }?6'^hms1H1^ndrikdo.rin ' " burff da ie neki Nieviadoms k i ki ie leta 1848 » » » 1839 Petmk* » 158'00 An^lezkl souvramdon . „ 11.64 Durg,