cTf^?/^». 
%t/<Mfl 
/i. 
t*^,   ***r**f**r*//jr****/s > 
Č* ///, 
Vss+tJ*'. 
si — v 
>/?A <&S* 
•^ 
f   * w Si 
r*£*£f-,l rA"/i»*«-A» * ^V» +t/'"**+-*,*S7r\ 
***** >*> 
%r/u£ ^t**is\ r  Xf. 
** **s?S*ftj 
> 

ZGODOVINA ZA VSE 
I inž # i 
«••»»/os«1* 
••• Z4 ZGODOVINO 

ZGODOVINA ZA VSE, leto XII, 2005, št. 1 
ISSN 1318-2498 
VSEBINA 
Zgodbe, ki jih piše življenje 
Aleksander Žižek 
POL OČENAŠA ZA UMOR 5 
EIN HALBES VATERUNSER FÜR EINEN MORD 
Alenka Kačičnik Gabrič 
SERILNIK- PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE 13 
Kako lahko tudi najbolj potrebna skrita reč pripomore k bogastvu knjižnega jezika 
„SERILNIK" [ABORT] - EIN EINFACHER AUSDRUCK FÜR KLOSETT 
Wie auch die notwendigste verborgene Sache zum Reichtum der Schriftsprache beitragen kann 
Miha Seručnik 
PODZEMELJSKA POŠAST 24 
EIN UNTERIRDISCHES MONSTER 
Damir Globočnik 
TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA 46 
TAGBLATTS RASIERTER UND ANGEMALTER SCHWEINSKOPF 
Martin Moll 
KAJ POMENI NACIONALNI BOJ? 65 
Primer iz Spodnje Štajerske okoli leta 1900 
WAS BEDEUTET NATIONALITÄTENKAMPF? 
Ein Fallbeispiel aus der Untersteiermark um 1900 
Teorija 
Tita Porenta 
ZGODOVINA SMO LJUDJE 79 
Značilnosti slovenske biograf ike 
DIE GESCHICHTE SIND WIR MENSCHEN 
Charakteristika der slowenischen Biographik 
Zapisi 
Marko Mugerli 
ŠOLSKA LETA MARIJE KONSTANCIJE 89 
DIE SCHULJAHRE VON MARIA KONSTANCIA 
S knjižne police 
Tone Kregar 
PRIZORIŠČA GROZE 93 
Andrej Studen 
SVETA ZAKONSKA ZVEZA KOT ŽRTEV KARIERIZMA IN MELANHOLIJE 94 
Aleksander Žižek 
VRNITEV ODPISANIH 99 
Tatjana Lutar 
KAKO IZDELATI RODOVNIK ALI VSE, KAR MORATE VEDETI 100 
ZA RAZISKOVANJE PREDNIKOV 
Februar 1834 ni bil pravi zimski mesec. Name- 
sto snega se je po travnikih in pobočjih Savinjske 
doline kazala krmežljava trava, kmetje pa so ta 
oddih zime hvaležno izrabili tudi za povsem ne- 
pričakovana opravila - nekateri so celo grabili in 
pripravljali listje za steljo, ki je je že začelo zmanj- 
kovati, ta ali oni pa je dni brez snega izrabil tudi 
za spravilo drv iz gozda. 
Sorčanov ali Šmercev, kot so jim pravili, go- 
stačev iz Rečice ob Paki, se ta delovna vnema 
ni pretirano dotaknila. Odkar so prodali hubo v 
Preserjih in porabili denar za pot v Trst, kjer se je 
oče Blaž več kot eno leto vdinjal kot »fakin«,1 in se 
nato pred štirimi leti neslavno vrnili domov, saj 
se je izkazalo, da je v tistem mravljišču še manj 
možnosti za spodobno življenje kot doma, so 
kmetovali le še za druge in se skušali preživeti 
na najrazličnejše načine. Najstarejša sinovajožef 
in Vincenc sta služila pri okoliških kmetih, hčer- 
ka Marija pa je bila zaenkrat še doma.2 Sorčano- 
va Blaž in Marija tako kljub grenkemu padcu iz 
uglednega trškega3 v preziran gostaški stan ne 
bi imela prehudih skrbi, če jima ne bi sivil las 
najmlajši, štirinajstletni sin Blaž. Fant je bil sicer 
bister - že pred odhodom v Trst se je v šoli v 
Braslovčah naučil črkovati, v Trstu med dvome- 
sečnim šolanjem tudi nekaj italijanščine, po vr- 
nitvi v Savinjsko dolino pa so ga leta 1830 vpisali 
v šolo na Polzeli, kjer pa je moral razred pona- 
vljati4 -, kljub »odprti glavi« pa so ga bolj prite- 
govale igre in barabinstva kot pa resno in trdo 
delo. Fanta so najprej dali za »pestrno« k Jakobu 
Travnerju - Greglu v Kamenče, kjer je začel delati 
po veliki noči leta 1832. Dvanajstletniku družba 
Greglovih poscančkov seveda ni dišala, ves čas 
se je potikal po vasi, do gospodarjevih otrok in 
svojih vrstnikov pa je bil precej jezljiv. Čez čas je 
postal neposlušen in je celó zbežal domov, ven- 
dar ga je oče privedel nazaj. Pred šentjanževim,5 
ko je Blaž spet pobegnil, pa ga mati ni več hotela 
poslati v Kamenče.6 
Prvotni pomen te izposojenke iz italijanščine (facchino) 
označuje pristaniškega delavca (težaka) oziroma nosa- 
ča. Zaslišanje Blaža Sorčana 3- 3- 1834 na deželskem so- 
dišču Šoštanj. ZAC 474 - Deželsko sodišče Šoštanj, a. š. 1, 
sig K 4. Signatura fonda, navedba arhivske škatle in sig- 
natura zadeve veljajo za vse gradivo o primeru Sorčan, 
zato teh podatkov ne bom ponavljal. 
Zaslišanje Blaža Sorčana 30. 4. 1834 v Šoštanju. 
VBlaževem krstnem listu (19- 2. 1834) je zapisano, da so 
bili njegovi starši in botra tržant Braslovč. 
Zaslišanje Blaža Sorčana 30. 4. 1834 v Šoštanju. Pisme- 
nost je bila kljub že uveljavljenemu šolskemu sistemu še 
vedno precej redka dobrina - oba rihtarja in večina prič 
v naši zgodbi je nepismena, tako da ličen in pravilen Bla- 
ževpodpis na zapisnikih dobi še poseben pomen. 
Služil je torej od 22. 4. do 27.12. (god sv. Janeza apostola). 
Dopis okrajne gosposke Žovnek krvnemu sodniku celjske 
četrti 15. 4. 1834. 
ZGODOVINA £\ VSE leto XII. 2005, št. 1 
Novo delo mu je oče našel v mozirski Foramit- 
tovi opekarni, kjer je pet mesecev prelagal ope- 
ko. Njegov mojster Anton Graher ga je pohvalil 
kot dobrega delavca, ki je znal pljuniti v roke, če 
se mu je ravno ljubilo, sicer pa je venomer iskal 
izgovore, kljuboval, se pretepal in precej igral na 
srečo (metal krajcarje v klobuk).7 Videli bomo, 
da je bilo to »opekarniško obdobje« zanj prava 
mala šola barabij. 
Blaža so po petih mesecih, prebitih »v pravi 
službi«, dali za pastirja. Pasel naj bi krave v lasti 
gosposke Novi Klošter, vendar so ga že čez tri 
mesece zasačili pri tatvini zaklepov za puške, ki 
jih je sicer ob odkritju tatvine vrnil, vendar so ga 
seveda kljub vsemu kaznovali z 10 udarci s šibo 
in ga odpustili.* Poslej si je Blaž tu in tam oprtal 
koš s kruhom, ki ga je oče pekel za prodajo in se 
podajal v okoliške zaselke, da ga spravi v denar. 
Tudi v sredo, 19. februarja 1834, zjutraj je tri- 
inpetdesetletni Blaž Sorčan svojega najmlajšega, 
kot že nekajkrat prej, poslal prodajat kruh, ki ga 
je pravkar spekel.9 Tokrat mu je v koš nadeval za 
32 krajcarjev kruha in mu zabičal, naj si ne drz- 
ne goljufati pri obračunu, kar je Blaž nekajkrat 
že storil, potem ko so ga v roke dobili braslovški 
barabini in ga obrali pri metanju krajcarjev v klo- 
buk."' Blaž, oblečen v lodnasto, ponošeno jopo, 
telovnik iz rdečega žameta s črnimi gumbi, dol- 
ge platnene črne hlače, visoke kmečke škornje 
in star klobuk," se je s košem na ramah počasi 
odpravil proti Podvinu pri Polzeli, kjer je okrog 
osmih zjutraj srečal svojega nekdanjega sošolca 
Boštjana Svetka, »Grajfovega poba« iz Podvina. 
Boštjan in Blaž sta se po zaključku šolanja mo- 
goče le še dvakrat videla, saj sta živela kar uro 
hoda vsaksebi.12 Svetko mu je važno povedal, da 
ga oče Janez pošilja pobrat dolg h gostilničarju 
na Gomilsko in da se lahko po opravljenem delu 
dobita blizu »šinterja«, da bosta šla skupaj do- 
Blažu tega dne prodaja v okolici Braslovč ni šla 
od rok - do pol desetih je prodal manj kot pol- 
ovico kruha, kljub temu pa je na kraj srečanja z 
Boštjanom prišel prvi." Svetko je imel več sreče 
- dolg je uspešno izterjal, pobran denar pa je 
Blažu tudi ponosno pokazal6 in si s tem verjetno 
podpisal smrtno obsodbo. Fanta sta nato z bro- 
dom prečkala Savinjo, brodar pa je od Sorčana 
odkupil za 6 krajcarjev kruha."' Ob desetih sta 
bila že v bližini Braslovč, saj sta z zvonika slišala 
zvonjenje braslovškega zvona. 
 JM~/-~ jf*Ah )l/.^j. 
Zlomljen nož, s katerim je bil umorjen 
Boštjan Svetko (ZAC 474 - Deželsko sodišče 
Šoštanj, a. š. 1.) 
Svetko je Sorčanu predlagal, naj skuša kruh 
prodati v hribih nad Podvinom, od koder mu bo 
nato pokazal bližnjico domov. Sorčan je pristal in 
zavil s Svetkom v hribe proti Podvinu. Fanta sta 
kmalu prišla do Zagoričnikove kmetije. Gospo- 
darjev brat Franc je nedaleč od hiše grabil listje 
7 Zaslišanje opekarniškega mojstra Aniona Graha ja 17. 5- 
1834. 
"   Spisa z dne 25. 4. 1834 in 19. 8. 1834. 
'J   Zaslišanje Blaža Sorčana starejšega 10. 4. 1834. 
'" Zaslišanje Blaža Sorčana 20. 2. 1834 na okrajni gosposki 
Novi Klošter. 
"   Osebni opis Blaža Sorčana. 
12 Zaslišanje Blaža Sorčana 30. 4. 1834 v Šoštanju. 
" Kraj srečanja je bil eno uro hoda daleč od Svetkovega in 
še četrt ure dlje od Surčanovega doma. Zaslišanje Blaža 
Sorčana 30. 4. 1834 v Šoštanju. 
" Zaslišanje Blaža Sorčana 20. 2. 1834. 
" V mošnji sta bili dve desetici, ena petnajstica, papirnati 4 
krajcarji in nekaj dvajsetic - skupaj nekaj manj kot 6goldi- 
narjev. Zaslišanje Blaža Sorčana 30. 4. 1834 v Šoštanju. 
"• Zaslišanje Blaža Sorčana 20. 2. 1834. 
6 VSE ZA ZGODOVINO 
Aleksander Žižek, POL OČENAŠA ZA UMOR ZGODOVINA ZA VSE 
na kup, Sorčan pa je vstopil v hišo in njegovemu 
bolnemu bratu prodal za šest krajcarjev kruha.17 
Medtem ga je Svetko čakal pri hruški nedaleč od 
hiše. Po opravljeni kupčiji sta fanta skupaj kre- 
nila dalje. Boštjan je med počitkom, ki sta si ga 
okoli enajstih privoščila v zaraščeni kotanji pri 
obcestni lesi, nedaleč od Zagoričnika, potožil, da 
je lačen. Blaž je z njim delil svojo malico (kruh) 
in se v trenutku odločil, da ga ubije in se polasti 
njegovega denarja. Ko sta po jedi še malo pose- 
dela, je Boštjanu sklenil pokazati priljubljen trik 
- z nožem mu bo na dlan »narisal« križ. Svetko je 
igro sprejel in napeto opazoval pot noževe koni- 
ce po koži.18 Blaž je nenadoma sunkovito izprožil 
roko in Boštjana zabodel v trebuh. Svetko se je 
sključil in skorajda nejeverno zastokal: »Kaj si mi 
storil?!« Vstal je, si pritisnil roki na rano, potem 
pa se sključeno opotekel skozi leso in po treh 
korakih padel na tla. Tedaj je Blaž skočil za njim 
in ga začel zabadati v vrat in glavo. Boštjan je v 
bolečini zavpil »Jezus, Marija in Jožef, kako me 
boli!« in z rokami grabil v travo pod seboj. Kma- 
lu je obmiroval leže na hrbtu in bolščeč v nebo. 
Sorčan je nato vtaknil nož v režo plotu, ga zlomil 
in vrgel na truplo, nato pa je Svetku iz desnega 
hlačnega žepa urno pobral denar in zbežal, pre- 
pričan, da ga ljudje, čeprav so ga videli skupaj z 
njim, ne bodo imeli za njegovega morilca, saj ga 
zaradi poraščenega pobočja in odmaknjenosti 
kraja nihče ni videl moriti.19 
Blaž je bil že pred poldnem doma. Mošnjo z 
naropanim denarjem je skril v slamo, pojedel, 
izročil materi denar od kruha in se zlagal, da 
je nož pozabil pri kmetu Kronovšku. Mati ga je 
nato poslala pomagat očetu, ki je odšel po žito v 
Spodnje Gorče. Oče je bil ob enih šele v mlinu 
v Spodnji Rečici, kamor mu je prišel naproti sin, 
da je nesel pol moke. Blaž je bil vesel in se je 
med potjo veliko smejal.20 Okoli dveh sta bila z 
očetom že doma, Blaž pa je s sestro Marijo nato 
odšel v gozd po drva.21 
Opoldne je dvajsetletni Matevž Parfant iz Pod- 
vina, nečak podvinskega rihtarja Urbana Nova- 
ka, odjezdil od doma, da bi iz gozda v Kopavniku 
zvlekel dve podrti debli. Ob četrt čez poldne, ko 
je bil že na stranski cesti v bližini Zagoričniko- 
ve hiše, je njegova kobila nenadoma obstala in 
ni hotela več naprej. Parfant se je presenečeno 
razgledal naokoli ter 6 ali 7 korakov naprej nad 
cesto uzrl truplo v krvi. Ko je premagal prvi strah 
in presenečenje, je obrnil žival in odjezdil k Za- 
goričnikovi hiši, kjer je gospodarjevemu bratu 
Francu povedal o svoji grozljivi najdbi. Parfant se 
je bil pripravljen vrniti na kraj umora šele potem, 
ko mu je Zagoričnik obljubil, da ga bo spremil. 
Truplo, na katerem sta ugotovila dva vboda,22 sta 
oba takoj prepoznala kot Svetkovega sina Boštja- 
na, mimoidočemu Janezu Sevčnikarju pa naroči- 
la, naj gre po Svetka in mu vse pove. Janez Svetko 
je kmalu prihitel na kraj najdbe trupla in z Za- 
goričnikovo pomočjo prestavil mrliča. Na kraju, 
kjer je ležalo truplo so odkrili nož za kruh z zlo- 
mljeno konico, tla pa so bila prepojena s krvjo 
in poteptana. Nož je nato vzel s sabo Zagoričnik, 
truplo pa so na njegovih nosilih prenesli v Svet- 
kovo hišo.23 
Vest o tej »nesreči« se je bliskovito razširila med 
ljudmi, ki so takoj vedeli, da ga ni mogel umori- 
ti nihče drug kot Sorčan, ki so ga pred kratkim 
videli z njim na poti iz Braslovč. Blaž Sorčan je 
namreč veljal za skrajno pokvarjenega fanta. 
Rihtar Novak je Sorčana skušal ujeti, a ga ni na- 
šel, rečiškemu rihtarju Petru Luknerju pa je naro- 
čil, naj ga prime, takoj ko se bo prikazal.24 Takoj 
ko je rihtar Lukner dobil to prijavo, je dal opazo- 
vati Sorčanovo kajžo, zvečer pa je ob vrnitvi iz 
gozda ujel in aretiral Blaža. Vprašal ga je po Svet- 
kovem denarju, ki ga ob truplu seveda niso našli, 
Sorčan pa je priznal, da je denar vzel domov in 
ga skril v slamo, kjer je rihtar našel 16 dvajsetic, 
1 kovanec za 15,2 za 10 in 4 krajcarje. Vse skupaj 
je naslednje jutro s pripornikom predal okrajne- 
mu gospostvu Novi Kloster in zaprosil, da fanta 
ustrezno kaznuje.25 
Blaža Sorčana so že tisti dan (20. 2.) v Novem 
Kloštru prvič zaslišali, o zločinu pa so povpra- 
šali tudi oba vpletena rihtarja - Urbana Novaka 
in Petra Luknerja. Primer so nato odstopili de- 
17 Sorčan jo na zaslišanju sicer trdil, da se je pogovarjal s 
Francem, ki naj bi ga napotil v hišo, vendar je ta to za- 
nikal. Prim.: zaslišanje Blaža Sorčana 20. 2. 1834 in za- 
slišanje Franca Zagoričnika. 
'" To igro so se fantje šli seveda brez noža. »Risar» je s prstom 
risal po »žrtvini« dlani, ta je napeto opazovala početje, 
risar pa je nenadoma boksnil »žrtev« v trebuh, da se je 
le-ta v veselje gledalcev od presenečenja in strahu skoraj 
scsedla. 
n Zaslišanje Blaža Sorčana 20. 2. 1834 in 30. 4. 1834. 
-"" Nadaljevanje zaslišanja Blaža Sorčana 1. in 3- 5- 1834 
ter zaslišanje Blaža Sorčana starejšega 10. 4. 1834. 
21 Zaslišanje podvinskega rihtarja Urbana Novaka 20. 2. 
1834. 
i¿ Prav tam. 
-,f Zaslišanje Matevža Parfanta 10. 4. 1834. 
-*' Zaslišanje podvinskega rihtarja Urbana Novaka 20. 2. 
1834. 
JJ Zaslišanje rečiškega rihtarja Petra Luknerja 20. 2. 1834. 
VSE ZA ZGODOVINO 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005. št. 1 
želskemu sodišču Šoštanj, ki je za vodenje pre- 
iskave poklicalo krvnega sodnika celjske četrti 
Franca Malleja. 
Naslednji dan (21. 2.) sta v Podvinu celjski 
okrožni zdravnik dr. Avgust Beran in okrajni ra- 
nocelnik Janez Ernst opravila obdukcijo umor- 
jenega Boštjana Svetka. Sorčan je sodniku na 
zaslišanju povedal, da je Svetka zabodel največ 
dvakrat, obducenta pa sta na truplu naštela pre- 
cej več ran in poškodb. Zapisala sta, da je bilo 
truplo oblečeno v srajco in hlače, zelo umazane 
s krvjo. Na levi strani čela sta odkrila trikotno, 
pol palca26 dolgo in tretjino palca široko, do lo- 
banje segajočo rano, na levem sencu pa sedem 
nepomembnih prask (ran). Na desni strani grla 
sta v bližini ščitastega hrustanca ugotovila tri če- 
trt palca dolgo in tri črte27 široko zevajočo rano, 
ki sta jo označila kot smrtno (poševen vbod na 
grlu je namreč presekal mišice, vezi, živce in 
žile). Dve rani na sredini tilnika, tri četrt palca 
dolgi in tri črte široki, segajoči do vratne hrbte- 
nice, sta označila kot težki poškodbi (presekali 
sta mišice in žile). V srednjem predelu trebuha 
sta našla in opisala še drugo smrtno poškodbo 
- en palec od prsnice je namreč ležala tri četrt 
palca dolga in tri črte široka, široko zevajoča 
rana, skozi katero se je dalo s prstom brez težav 
prodreti v trebušno votlino. V rani so bila vidna 
vlakna trebušnih mišic, vbod pa je poškodoval 
(ranil) trebuh na zgornjem delu, tako da se je v 
trebušno votlino izlilo približno 4 funte2" krvi in 
ostankov hrane.29 Kot morilsko orožje sta skoraj- 
da neizpodbitno identificirala nož. Še isti dan so 
nesrečnega Boštjana pokopali. 
Primer Sorčan je nato, razen nekaj izmenjav 
dopisov med graško deželno pravdo in šoštanj- 
skim deželskim sodiščem, miroval do konca apri- 
la, ko se je zasliševanja lotil krvni sodnik Malle. 
Ta se je znašel pred podobno enigmo kot večina 
ljudi, ki so imeli opraviti s tem krutim in neraz- 
ložljivim zločinom. 
Blaž Sorčan je bil zagotovo vse prej kot poni- 
žen in bogaboječ fant, toda umor na tako grozo- 
vit način je kljub vsemu krepko presegal njegove 
dotedanje »podvige«. Celo oče umorjenega Bošt- 
jana Janez Svetko, ki je Blaža označil kot hudob- 
nega in nagnjenega h krajam, v podkrepitev svo- 
je oznake ni omenil nič hujšega kot krajo piva s 
Foramittovega gostilniškega vrta v Braslovčah in 
Blaževo togotno metanje kamenja v nasprotnike 
pri pretepih.-10 Med zaslišanjem je Sorčan Malle- 
ju priznal, da je rihtarju Luknerju iz Rečice v po- 
stnem času leta 1833 iz odprte posode z ribami 
ukradel 3 do 4 precej velike bele ribe, jih odnesel 
domov, domačim pa se je zlagal, da jih je ujel. Na 
isti način je hotel priti do posladka tudi kmalu 
po novem letu 1834, vendar sta ga mimoidoča 
Mihael Veršan in Matevž Benko ob poskusu kra- 
je prijela in privedla v Luknerjevo hišo.31 Lukner 
je pod prisego izjavil, da se je Sorčan lotil nje- 
govih rib kar dvakrat - prvič naj bi ukradel 40 
funtov,32 drugič pa okrog 15 funtov33 rib; zanje se 
je Lukner odpovedal odškodnini. Sorčan je po- 
vedal tudi, da je pred dvema letoma doma vzel 
enak nož, kot ga je uporabil pri umoru, in ga za 
6 krajcarjev prodal nekemu fantu, vendar ga je 
njegov oče dobil nazaj. 
Sorčana so v zaporu budno opazovali, že 4. 
marca 1834 pa so z deželskega sodišča Šoštanj 
šoštanjskega župnika zaprosili, naj on ali kaplan 
priprtega poučujeta verouk, pri čemer bi bil 
navzoč en uradnik sodišča.34 Vzgojno zanemar- 
jenost Blaža Sorčana je omenil tudi sodnik v svo- 
ji opombi ob zadnjem zaslišanju, ko je opisoval 
Blaževo obnašanje v zaporu - mladi morilec je 
bil miren; razen nekajkrat, ko ga je premagal jok, 
je bil vseskozi dobro razpoložen, vesel, živah- 
nega značaja, trdne volje, a neprijazen in zakrk- 
njen. Med zaslišanji je bil vseskozi ravnodušen, 
razen tedaj, ko so mu pokazali nož in je zardel v 
obraz ter ob končni prošnji za milost, ko je jokal 
in padel na kolena. Njegove izprijenosti naj bi 
bila kriva zanemarjena vzgoja.35 
Istega dne (4. 3.) je upravnik deželskega sodiš- 
ča Šoštanj Jožef Govedič o čudnem priporniku 
pisal okrožnemu uradu v Celje. Sorčan je včasih 
v zaporu pel ter marljivo molil zjutraj in zvečer. 
Ljudje, ki bi se naključno srečali z njim, mu sploh 
ne bi prisodili tega dejanja. Kmalu po priprtju je 
Blaža obiskal tudi oče in ga vprašal: »Siti moj, kaj 
si storil?!«, takrat pa so ju premagala čustva in sta 
oba zajokala. Kriva za njegovo obnašanje naj bi 
bila tudi po Govedičevo slaba vzgoja in nepre- 
•"•'  1 palce ja približno 2,6 cm. 
17 1 Crta jo približno 2 milimetra. 
-'" Dobra 2 litra. 
-"> Obdukcijski zapisnik 21. 2. 1834. 
• Zaslišanje Janeza Svetka 10. 4.1834. 
f/ Nadaljevanje zaslišanja Blaža Sorčana 1. 5. 1834 in za- 
slišanje Petra Luknarja 25. 4. 1834. 
" Približno 22,4 kilograma. 
ff 8,4 kilograma. 
M Prošnja deželskega sodišča šoštanjskemu župniku 4. 3- 
1834. 
15 Sodnikova pripomba po nadaljevanju zaslišanja Blaža 
Sorčana 6. 5. 1834. 
8 VSE ZA ZGODOVINO 
Aleksander Žižek. POL OCENAŠA ZA UMOR ZGODOVINA ZA VSE 
' tbttiočje Uraslot t. 1'olzi'k', (Juinilskcgci, 
Ločice, Šmarlnega ob Petki in Rečice ob Petki 
konec 18. stoletja (Karti št. 163 iti 174 (Sloveni- 
ja na vojaškem zemljevidu 1763-1787. Karte, 
5. zvezek (tired. Vincenc Rajšp et al.), ARS, ZRC 
SAZU, Ljubljana 1999)) 
stane selitve staršev, saj naj bi fant prehitro moral 
skrbeti sam zase, zaradi česar je v njem odmrl 
moralni čut.36 
Franc Malle je z Blažem v času od 30. aprila 
do 6. maja 1834 opravil več zaslišanj, pri postav- 
ljanju vprašanj pa je sledil enemu samemu cilju 
- osvetliti motiv za samo dejanje in vzrok za tako 
kruto izvedbo zločina. 
Blaž Sorčan je pred njim ponovil zgodbo o sre- 
čanju z Boštjanom, njuni skupni poti do morišča 
in svojem obnašanju med umorom in aretacijo, 
Malleja pa je zanimalo tudi njegovo obnašanje 
do vrstnikov in drugih ljudi nasploh. 
Najzanimivejši so odlomki zaslišanj, ki se ukvar- 
jajo s samim umorom. Sorčan je namreč sprva tr- 
dil, da je Boštjana Svetka zabodel samo dvakrat, 
po soočenju z rezultatom obdukcije pa je mirno 
sprejel možnost, da mu je razen priznanih dveh 
(resda najhujših) vbodov zadal še najmanj pet 
poškodb. Sorčan se je zavedal, da je bil verjetno 
smrten že prvi vbod v trebuh, od ljudi je namreč 
slišal, da so Svetku izstopila čreva, doma pa je ne- 
koč prisluškoval pogovoru, v katerem so modro- 
vali o tem, da človek, zaboden v trebuh zaneslji- 
vo umre, vseeno pa je skušal sodnika prepričati, 
da je Svetko po njegovem pobegu še živel, saj naj 
bi ga ljudje slišali vpiti - rihtar Novak, ki ga je 
Sorčan omenjal s tem v zvezi, je to seveda od- 
!;"-"'aä -*.   • ":••'    •'' 'J-'ti'/^'/Wp 
ločno zanikal.'" Za več vbodov je našel razlago 
celo v svoji usmiljenosti, saj naj bi Boštjana me- 
šaril zato, »da se ne bi tako dolgo matral in bi bil 
kmalu kin«. Sam umor je Blaž izvršil zelo hitro 
- vse skupaj naj bi namreč ne trajalo več kakor 
»pol očenaša«,3" po umoru pa sta ga prevzela kes 
in žalost, zaradi česar je zlomil nož, ga odvrgel 
in zbežal, doma pa se je moral delati veselega, 
da ne bi bil sumljiv. Kasneje se je sicer zavedel, 
cla ga lahko ob odkritju trupla izda njegov nož, 
vendar je bil preveč prestrašen, da bi se vrnil na 
kraj zločina in odstranil dokaz.39 
Dopis upravnika deželskega sodišča Šoštanj okrožnemu 
uradu Celje 4. 3- 1834. 
Nadaljevanje zaslišanja Blaža Sorčana 3 5. 1834. 
Predstavnemu svetu tedanjih ljudi so bila tuja krajša ča- 
sovna obdobja -pri merjenju časa, krajšega od četrt ure 
(to so poznali po zvonjenju), so pogosto uporabljali takš- 
no »molilno kronologijo«. 
ZasliSanje Blaža Sorčana 30. 4. in l. 5. 1834. 
VSE ZA ZGODOVINO 9 
ZGODOVINA %/\ VSI] loto XII, 2005, št. 1 
Območje umora blizu Zagoričnikove kmetije in Grajfova (Suelkova) kmetija v Poduinu na/ran- 
ciscejskem katastru 1825 (Digitalizirane karte arhivskega fonda AS 177 Franciscejski kataster za 
Štajersko so na voljo na strežniku Arhiva Republike Slovenije http://tviviv.gov.si/arhiv/kataster/ 
imgb/c/c100a01.jpg) 
Sorčanu so skušali dokazati umor z naklepom, 
čeprav se je ves čas branil, da se je za umor od- 
ločil na mah. Zatrdil je, da bi si v nasprotnem pri- 
meru pač izbral kak bolj odročen kraj, ne pa ko- 
tanje, samo 200 korakov oddaljene od najbližje 
in 400 korakov od žrtvine hiše."' 
Prvega maja 1834 je Malle dobil tudi odgo- 
vor na ključno vprašanje - zakaj? Blaž Sorčan je 
končno razkril, da si je z naropanim denarjem 
hotel od sina braslovškega kovača Stachla kupiti 
puško, ki jo je ta prodajal za 7 ctvajsetic." Ta cilj 
je imel torej pred očmi ves čas, odkar se mu je 
tragičnega dne zjutraj Boštjan Svetko pohvalil s 
svojo potjo na Gomilsko. V perspektivi te vse- 
kakor močne želje nam postanejo jasni tudi vsi 
tisti, prej nemara nekoliko nelogični morilčevi 
postopki - Blaževa odločitev, da preneha s pro- 
dajo in se vrne kljub temu, da je prodal komaj 
polovico kruha, njegova naglica, ki ga je prive- 
dla na kraj srečanja celo pred Boštjanom, ki je 
na Gomilskem samo pobral denar in se vrnil, 
naposled pa tudi precej otročja igra z nožem in 
križem na dlani, ki jo je izvedel, da bi žrtev umi- 
ril in ji odvrnil pozornost od svojega dejanskega 
naklepa. Njegova veselost po umoru vsekakor ni 
bila zaigrana, bila je pač pristna veselost nekoga, 
ki si je z nesprejemljivim dejanjem kupil sanje in 
ni bil sposoben dojeti dokončnosti svojega po- 
sega v življenje sovrstnika - to izpričuje morda 
samotolažba, da naj bi bil Svetko po njegovem 
odhodu še živ, da se je premikal in da so ga ljudje 
slišali vpiti. 
Na zadnjem zaslišanju 6. 5-1834 je Blaž Sorčan 
sodišče zaprosil za milo kazen in se pokesal svo- 
jega dejanja. Obljubil je, da po prestani kazni ne 
bo več kradel in se bo lepo obnašal. Krivdo za 
umor je videl v svojem načrtu za nakup puške, 
sicer pa je bil prej vseskozi Svetkov prijatelj.42 
'" Zaslišanje Matevža Parfanta 10. 4. 1834. 
" Zaslišanje Blaža Sorčana l. 5. 1834. 
'-' Zaslišanje Blaža Sorčana 6, 5. 1843- 
10 VSE ZA ZGODOVINO 
Aleksander Žižek. POL OČENAŠA ZA UMOR ZGODOVINA ZA VSE 
Po zaključeni preiskavi in zaslišanjih je Franc 
Malle poslal spise v zadevi Sorčan graški deželni 
pravdi, da izreče sodbo. Le-ta je v sodbi z dne 10. 
6. 1834, zlasti upoštevaje storilčevo mladost, Bla- 
žu Sorčanu prisodila 12 let težke ječe in povrnitev 
sodnih stroškov.43 V sodbi vsekakor niso pozabili 
opozoriti na Blaževo izprijenost, zanemarjenost 
in hudobijo ter resignirano ugotovili, da iz njega 
»za človeško družbo nikoli ne bo nič prida«. 
Notranjeavstrijsko in primorsko apelacijsko in 
višje kazensko sodišče je 27. junija 1834 Blažu 
Sorčanu zvišalo kazen na petnajst let težke ječe, 
medtem ko je določilo o plačilu kazenskih stro- 
škov ostalo nespremenjeno.44 
Zdravnik, ki je pregledal Blaža pred napotitvi- 
jo na prestajanje kazni v Gradiško, kamor so po- 
šiljali hudodelce, ki so prestajali kazni nad 10 let, 
je zapisal, da je obsojenec zdrav, vendar slabotne 
konstitucije, sposoben pa naj bi bil prestati tele- 
sno kazen 10 do 12 udarcev s šibo ter poostritev 
prostostne kazni s postom ob kruhu in vodi dva- 
krat tedensko.45 
možak, precej pa vsekakor fantova trma in slaba 
družba, ki si jo je Blaž znal vedno in povsod po- 
iskati. S prestajanja kazni (če jo je sploh preživel) 
se je verjetno vrnil kot zakrknjen pridanič, pri- 
pravljen, da v življenju preizkusi vse tisto, kar je 
absolviral na univerzi kriminala, za kar bi lahko 
označili Gradiško in njej podobne institucije. 
Blaž in njemu podobni so nekdaj služili kot 
ilustracija poučnih zgodbic o tem, kam lahko za- 
brede mladenič, če ga v življenju »izkušnjav« ne 
»obvarjeta« dobra krščanska vzgoja in ljubeči, a 
vendarle strogi starši, jaz pa sem to prigodo opi- 
sal predvsem zato, da opozorim na nespremen- 
ljivost človeških značajev (ne, mladoletniški kri- 
minal ni posledica potrošništva ali brezbožnega 
komunizma) in ovržem lep, a za lase privlečen 
mit »o dobrih starih časih, ko je bilo vse drugače 
in boljše«. 
Zusammenfassung 
EIN HALBES VATERUNSER FÜR EINEN MORD 
Po prejemu sodbe Notranjeavstrijskega in pri- 
morskega apelacijskega in višjega kazenskega 
sodišča so se začele priprave na Sorčanovo pot 
v jetnišnico. 30. 9.1834 so določili maršruto zanj 
in njegovo spremstvo, ki so ga sestavljali: sodni 
uradnik šoštanjskega deželskega sodišča, štiride- 
setletni Maks Weithauser, ter trije vojaki - člani 
oboroženega spremstva (desetnik in dva vojaka). 
Na pot so krenili 5.10., potovali pa so od Šoštanja 
na Vransko, čez Krašnjo v Ljubljano (tam so bili 
6. 10.), nato naprej v Postojno (8. 10.), Vipavo in 
Gorico, kamor so prispeli 9.10., še isti dan pa ga 
je Weithauser predal jetnišnici v Gradiški.46 
Ko so se za Sorčanom zapahnila vrata kaznilni- 
ce, je bilo verjetno tudi konec z njegovimi dobri- 
mi sklepi in mislimi na poboljšanje ter pošteno 
življenje »po kazni«. Komajda štirinajstletnega 
(ob umoru je bil star slab mesec več kot 14 let, 
kar je bila sploh meja za kazensko odgovornost) 
je pogoltnil sistem, ki pogosto spremeni in usod- 
no zaznamuje tudi precej starejše, trdnejše in iz- 
kušenejše ljudi. Blaž Sorčan je že na prostosti 
dokazal, da je za slabe vplive zelo dovzetna in 
labilna osebnost, ki je v družbi rada izstopala in 
se »uveljavljala« na večinoma nesprejemljive na- 
čine. Domačim (zlasti očetu) je fant hitro zrasel 
čez glavo - morda je bila tega kriva popustljivost 
do zadnjega otroka, ob rojstvu katerega je bil 
oče (za tedanje pojme) v bistvu že precej star 
Der Autor untersucht und schildert die Ermor- 
dung des vierzehnjährigen Boštjan Svetek, der 
wegen sechs Gulden von seinem ehemaligen 
Schulkollegen Blaž Sorčan erstochen wurde. Das 
" Za roparski umor je bila sicer zagrožena smrtna kazen, 
vendar pa je bilo moč namesto nje izreči storilcu prosto- 
stno kazen 10 do 20 let težke ječe, in to v primeru, daje 
bil storilec v času dejanja star manj kot 20 let, ali pa če je 
od storitve dejanja minilo več kot 20 let (§431). Povračilo 
stroškov je reguliral S .537, kije določal, daje sodišču dol- 
žan povrniti stroške tudi tisti, proti kateremu so sicer za- 
radi pomanjkanja dokazov odstopili od pregona. Povra- 
čilo pa ni smelo ogroziti njegove eksistence ali preužitka 
njegovih bližnjih, kot tudi ne njegove obveznosti plačila 
morebitne odškodnine žrtvam kaznivega dejanja. Prim.: 
KZ iz leta 1803- Za dragoceno pomoč pri pridobivanju 
podatkov iz tega vira se zahvaljujem dr. Andreju Studnu. 
Prim, tudi njegovo delo Rabljev zamah. K zgodovini kri- 
minala in kaznovanja na Slovenskem od 16. do začetka 
21. stoletja, Slovenska matica, Ljubljana 2004; str. 96. 
" Preizkus oziroma potrditev sodbe v primeru veleizdaje, 
upora, nasilništva, zlorabe položaja, ponarejanja denarja 
in vrednostnih papirjev, umora, uboja, dvoboja in požiga 
s strani višjega kazenskega sodišča je določal § 433 KZ. 
" Spis dež. sod. Šoštanj 19. 8. 1834. 
•"' Maršruta 30. 9. 1834 in osebni opis 5. 10. 1834. Kraj pre- 
stajanja kazni je določal § 458 - veleizdajalci in ponare- 
jevalci vrednostnih papirjev, obsojeni na ječo, so kazen 
prestajali v utrdbah, za druge hudodelce, obsojene na več 
kot desetletno zaporno kazen, je kraj prestajanja kazni do- 
ločilo višje sodišče, obsojenci s krajšo kaznijo od 10 let pa so 
le-toprestajali v deželnih kaznilnicah. § 459 je določal na- 
čin napotitve na prestajanje kazni - ponavadi je to orga- 
niziral okrožni urad, izjema je bila le v primeru, koja bila 
napotna kaznilnica bližja sodišču kakor okrožni urad. 
VSE ZA ZGODOVINO 11 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
Verbrechen ereignete sich am 19. Februar 1834 
in Savinjska dolina in der Nähe von Podvin, dem 
Heimatort des Ermordeten. 
Blaž lebte nach zwei kurzzeitigen Beschäfti- 
gungen (in einer Ziegelei; später auf der Grund- 
herrschaft Novi Kloster, von wo er wegen Dieb- 
stahls vertrieben wurde) wieder zu Hause. Von 
Zeit zu Zeit schulterte er einen Korb mit Brot, das 
von seinem Vater zum Verkauf gebacken wurde, 
und begab sich in die umliegenden Weiler, um 
es zu verkaufen. Am 19. Februar morgens traf er 
auf seinem Weg nach Braslovče Svetek. Dieser 
erzählte ihm stolz, daß sein Vater Janez ihn zum 
Gastwirt nach Gomilsko schickte, um dort Schul- 
den einzutreiben. Nach getaner Arbeit könnten 
sie sich in der Nähe des „Schinders" treffen, um 
gemeinsam nach Hause zu gehen. 
Sorčan nahm den Vorschlag von Svetek freu- 
dig an und kam noch vor ihm zum vereinbar- 
ten Treffpunkt. Svetek versprach, ihm eine Ab- 
kürzung nach Hause zu zeigen, wobei er am 
Weg auch sein Brot verkaufen könnte. Sorčan 
gelüstete es nach Sveteks Geld, das er sich un- 
ter allen Umständen aneignen wollte. Während 
einer Jause, die sie an einer einsamen Stelle am 
Straßenrand teilten, stach Sorčan mehrmals auf 
Svetek ein, stahl sein Geld und flüchtete nach 
Hause. 
Die Ermittler fanden den Täter sehr rasch, da 
er in seiner Umgebung als problematisch, wild 
und böse galt. Mehrere Leute hatten ihn am be- 
sagten Tag auch mit Svetek gesehen. Seinen be- 
tagten Eltern wuchs Sorčan schon früh über den 
Kopf. Er trieb sich herum, spielte Glücksspiele 
und stahl auch gelegentlich. Während der Unter- 
suchungversuchte der Cillier Richter Franz Malle 
alles, um das Tatmotiv zu ergründen, das einen 
zugegebenermaßen problematischen, erziehe- 
risch offensichtlich verwahrlosten Vierzehnjäh- 
rigen zu einem Mord bewegt hatte. Das Motiv 
war gar zu prosaisch: Blaž wollte mit Boštjans 
Geld ein Gewehr kaufen, das der Sohn Stachels, 
des Schmiedes von Braslovče, zum Verkauf an- 
bot. Blaž Sorčan wurde nach der Ermittlung zu 
15 Jahren schwerem Kerker verurteil. Die Haft- 
strafe - so er sie denn überlebte - zerstörte den 
jungen Mörder sicherlich restlos und machte 
aus ihm endgültig einen Geächteten auf der an- 
deren Seite des Gesetzes. 
12 VSE ZA ZGODOVINO 
Kulturno-zgodovinske zbirke v muzejih danda- 
nes vsebujejo predvsem predmete (muzealije), 
povezane z življenjem in zgodovino višjih social- 
nih plasti in razredov (meščanstva in plemstva). 
Nekoliko se je raziskovanje vsakdanjega življenja 
širših in strukturno nižjih družbenih slojev razši- 
rilo šele v novejšem času, kjer pa se vedno tesneje 
prepleta z dognanji etnološke znanosti. V teh ok- 
virih so imeli do nedavnega prednost predvsem 
likovno atraktivnejši predmeti, ki imajo tudi trž- 
no priznano antikvarično vrednost.' Slabša raz- 
iskanost pa je evidentna predvsem na področju 
vsakdanjega življenja kmečkega prebivalstva, ki 
je manj odvisno od velikih zgodovinskih dogod- 
kov. Ti so na spremembe na teh področjih vpliva- 
li le posledično in predvsem dolgoročno. 
Eno slabše raziskanih področij je prav goto- 
vo odnos do lastnega telesa in osebne čistoče. 
Danes si npr. težko predstavljamo, da v hišah in 
stanovanjih ne bi imeli tekoče vode ali kopalnic 
in stranišč, od koder odplake odtekajo v kanali- 
zacijo, ne da bi nam bilo treba o tem sploh kar- 
koli misliti. Vendar to do nedavnega za nikogar 
ni bila samoumevnost, o kateri je nesmiselno iz- 
gubljati čas celó za razmišljanje, kaj šele za opra- 
vila v zvezi s higieno.2 Slabo je bilo že v urbanih 
naseljih, na podeželju pa se za nekatere zadeve v 
zvezi s higieno sploh niso brigali. 
Do začetka 19. stoletja stranišč ponekod na 
slovenskem podeželju niso poznali, niti najpre- 
prostejših ne,3 do srede 19. stoletja pa Slovenci 
niti izraza za stranišče še nismo imeli.4 Za ozna- 
čevanje »posvečenega prostora« so uporabljali 
večinoma tuje izraze, npr. Abtritt, Retirad, Privet. 
Od slovenskih izrazov je bil znan izraz vstraniše, 
vendar na splošno še ni bil uveljavljen, saj so v 
Bleiweisovih Kmetijskih in rokodelskih novicah 
leta 1844 najustreznejši izraz šele iskali.5 
Sedej, Ivan: Vsakdanjo življenja večinskega prebivalstva 
na Slovenskem v 19. stoletju. Slovenski etnograf XXIII- 
XXXIX, 1988-1990 (ur. dr. Ivan Sedej). Ljubljana: Sloven- 
ski etnografski muzej, 1991, str. 9. 
Studen, Andrej: Proces higienizacije urbanih središč in 
podeželja od druge polovice 19- stoletja do druge svetovne 
vojne. Zbornik Tehnološke novosti spreminjajo življenje. 
Seminar za mentorje zgodovinskih krožkov, Ljubljana, 3- 
oktober 2002. Zveza prijateljev mladine Slovenije, komi- 
sija za raziskovalno delo zgodovinskih krožkov na osnov- 
nih šolah. Ljubljana: 2002, str. 11. 
Studen, Andrej: Stanovati v Ljubljani. Ljubljana: Institu- 
tum studiorum humanitatis, 1995. (Studia humanitatis. 
Apes; 4), str. 44. 
Prav tam. Glej tudi Studen, Andrej: Slovenci dobimo bese- 
do stranišče. Slovenska kronika XIX. stoletja, 1800-1860. 
Ljubljana: Nova revija, 2001, str. 271 in Keršič, Irena: Oris 
stanovanjske kulture slovenskega kmečkega prebivalstva 
v 19. stoletju. Slovenski etnograf XXXUI-XXX1V, 1988- 
1990 (ur. dr, Ivan Sedej). Ljubljana: Slovenski etnografski 
muzej, 1991, str. 376. 
Studen, Andrej: Stanovati v Ljubljani, str. 44. 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
Skrb za čistočo nekdaj 
Da je bilo vzdrževanje higiene nekdaj velik pro- 
blem, je znano. Tako in drugače so ljudje telesu 
nekoč posvečali kar se da malo skrbi.6 Tudi za- 
pisanega o tem je malo, objavljenih pa je že bilo 
nekaj raziskav, ki nam osvetljujejo stanje higie- 
ne v mestih na Slovenskem v 19. stoletju, zlasti v 
Ljubljani. Viri o snažnosti so precej razdrobljeni 
in predvsem fragmentarni, ker ljudje o tem niso 
radi in podrobno pisali, kaj šele razlagali ali raz- 
pravljali.7 Zlasti je o odnosu do čistoče telesa malo 
znanega tam, kjer je moralne norme postavljala 
Cerkev in determinirala odnos ljudi do vsega, 
celó odnos človeka do samega sebe in lastnega 
telesa. Tako so bile intimne zadeve, kamor oseb- 
na higiena prav gotovo sodi, še do pred nekaj de- 
setletji precej zanemarjen del zgodovine ne le pri 
nas, pač pa tudi v tujem zgodovinopisju. 
Dejansko stanje na področju higiene se je prav- 
zaprav v neurbanih okoljih v resnici razkrilo šele 
takrat, ko so jih uradniki po naključju opazili na 
terenu in o tem poročali višjim uradom, ponavadi 
pa so bile ugotovitve v pravem nasprotju s pred- 
videvanji. Ko so pred naborom leta 1771 nadzorni 
uradniki hodili po češkem podeželju in popisova- 
li število potencialno sposobnih mož za vpoklic v 
vojsko, so opisovali oblačila, ki so jih kmetje no- 
sili. Bila so iz grobega platna, ki se je slabo sušilo, 
kadar jih je premočil dež. Popisali so kajpak tudi 
nezadostno hrano, umazanijo po kočah, povsod 
gomazeč mrčes, prebivanje kmetov in živine s 
perutnino kar v istih prostorih, slabo zdravstveno 
stanje, telesno šibkost prebivalstva, njihovo votlo 
pokašljevanje zaradi trdovratnih pljučnih bolezni, 
zadah, ki je vel iz njih. Nesporno je bilo, da je veli- 
ka večina živela v strahotni revščini.8 
Na slovenskem ozemlju ni bilo nič drugače. Po 
navedbah v virih so bile higienske razmere ob- 
upne. Vrsta bolezni, ki se je širila v mestih in na 
podeželju, je vzbujala resno skrb. Zlasti epidemi- 
je kolere, ki se je pri nas prvič pojavila v prvi pol- 
ovici 19. stoletja, so veliko prispevale k urejanju 
razmer, pri tem pa je podeželje zelo zaostajalo za 
urbanimi naselji.9 Zaradi izredno slabih higien- 
skih razmer so se nalezljive bolezni najbolj širile 
na kmetih, kjer so terjale tudi največ smrtnih žr- 
tev. Umrljivost dojenčkov je bila na kmetih večja 
kot v delavskih in mestnih okoljih. Na kmetih je 
bilo tudi več tuberkuloze.10 
Novosti in pogledi na higieno, ki so si celó v 
deželnih glavnih mestih zelo počasi utirali pot, 
so na podeželje korakali še z večjo težavo. Smeti 
in fekalije izven urbanih naselij verjetno niso bile 
tak problem kot v gosto naseljenih območjih, 
ker je bila koncentracija poseljenosti prebival- 
stva bistveno manjša," je bilo pa zato drugačne 
vrste zanikrnosti več. Na umazanijo okoli kmeč- 
kih domov so v kratkih zabeležkah opozarjali že 
nekdaj, upoštevati pa moramo, da se je pojmova- 
nje čistoče in umazanije tako in tako dojemalo s 
precej drugačnimi, predvsem blažjimi merili kot 
dandanes. 
Nasploh je bilo življenje na vasi zelo skromno, 
enako skromna je bila tudi podoba vasi in vaških 
hiš.12 Za čas okoli leta 1700 nekateri raziskoval- 
ci domnevajo, da so kmečki prebivalci živeli v 
nekakih dimnicah, ki so se v najznačilnejši ob- 
liki kot kmečka bivališča pojavljale predvsem na 
severu in vzhodu s Slovenci poseljenega ozem- 
lja, medtem ko so v njegovem osrednjem delu 
prevladovale hiše s črno kuhinjo in ognjiščem, 
na zahodu pa kaminske hiše.13 Še za leto 1770 je 
vojaška popisovalna komisija poročala, da štajer- 
ski kmetje žive v zakajenih kočah, bolni in zdravi 
skupaj z živino.14 O čistoči ali kakršnikoli udo- 
bnosti je ob tem komajda možno govoriti. 
6 Zonabend, Françoise, Dolgi spomin. Časi in zgodovine 
v vasi. Ljubljana: Studia humanitatis. ŠKVC, Filozofska 
fakulteta, 1993, str. 29- 
7 Več o zdravstvenih in higienskih razmerah v Ljubljani v 
prvi polovici 19. stoletja glej tudi Lipič, Fran Viljem: To- 
pografija c- kr. Deželnega glavnega mesta Ljubljane z 
vidika naravoslovja in medicine, zdravstvene ureditve in 
biostatike. Ljubljana: Znanstveno društvo za zgodovino 
zdravstvene kulture Slovenije, 2003. 
" Tapió, Victor L.: Marija Terezija. Od baroka do razsvetljen- 
stva. Maribor: Založba Obzorja. Maribor, 1991, str. 301. 
,J Studen, Andrej: Epidemije kolere in njihov vpliv na večjo 
higieno mest. Slovenska kronika XIX. stoletja 1800-1860 
(ur. Janez Cvim). Ljubljana: Nova revija, 2001, str. 217- O 
koleri na Slovenskem glej tudi Keber, Katarina: Epidemi- 
je na Slovenskem:primer kolere v 19- stoletju, magistrsko 
delo. Ljubljana: 2003- 
'" Studen, Andrej: Proces higienizacije urbanih središč in 
podeželja od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne 
vojne. Zbornik Tehnološke novosti spreminjajo življenje. 
Seminar za mentorje zgodovinskih krožkov, Ljubljana, 3. 
oktober 2002. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slove- 
nije, komisija za raziskovalno delo zgodovinskih krožkov 
na osnovnih šolah, 2002, str. 5. 
" Feltgen, Ernest, Higijena na kmetih, Krško: Tisk Zadruž- 
ne tiskarne v Krškem, 1910, str. 21. 
" Simoniti, Vaško: Fanfare nasilja. Ljubljana: Slovenska 
matica, 2003, str. 179. 
"  Prav tam. 
" Vilfan, Sergij: Kmečka hiša. Gospodarska in družbena 
zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog I. Slo- 
venska akademija znanosti in umetnosti. Inštitut za zgo- 
dovino, sekcija za občo in narodno zgodovino. Ljublja- 
na: Državna založba Slovenije, 1970, str. 588. 
14 VSE ZA ZGODOVINO 
Alenka Kačičnik Gabrič. SERILNIK - PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE ZGODOVINA ZA VSE 
 1 
Vstraniše. 
«.t ,K"!Iarse"'sazida, narmanjsi reč, en kamen- 
ček veliko pomeni. Tako ima tudi rast in razpad 
kmetovanja svoj vzrok sploh v majhnih rečeh, frer 
aoDnm kmetystvi se narmanjsi reč ne spregleda, 
nobena stvarca se v ncmar ne pusti. Zato že pri- 
govor uci, de gospodinja tri vogle deržf, 
ae si se ravno le z malimi opravki peča. Mi bo po 
tem takim kdo zameril, de od reči govorim, za ktero 
se m lahko gospodarju v misel prišlo, se meniti? 
oaj se imena med Slovenci nima, takö malo se zme- 
nijo za njo. Kdor jo imenuje, ji pravi po ptujih jezikih: 
Abtr.tt, Retirad, ßrivct; in če ji sckret 
reče, misli, de jo je imenoval po slovensko. Jas 
ji za to dobo vstraniše rečem zavoljo tega, ker 
se vse v njo v stran spravlja, kar nikamur dru- 
gam ne kaze. Oznani kdo boljši ime v novicah, mi 
bo všeč. 
, In to vstraniše, pravim, de bi per vsaki hiši 
moralo biti: ni tako za nič, kakor marsikdo med 
kmeti misli. Sitno mi je reči, pa še sitne]! se pre- 
bivavcam tacih hiš godi, kjer vstraniša nimajo. 
Kolikokrat mora človek, ki memo take hiše gre, 
obraz na drugo stran oberniti'—! Pa tudi dober 
želodez mora imeti, ki se taki nesnažnosti bliža. 
Kako sitno je pa tudi to za domače ljudi, sosebno 
za take, ki bolehajo. Večkrat bi se kdo rad po- 
mudil per taki hiši, pa potreba ga sili, de odrine. 
Zc poti okoli takih vasi, kjer vstraniš ni, so več- 
krat take, de ni izreči. 
Hazun nesnage in mnogotere sitnobe. je pa tudi 
se zguba per kmetovanji, ako je hiša brez vstra- 
niša. Koliko se jih premrazi, ki hodijo na veter in 
dež k potrebi. Lahko, de še svinje včasi od tega 
zbolijo, ko okoli voglov takih nesnažnih hiš letajo; 
sosebno, ako je kak bolchen človek per potrebi bil. 
Mendc tudi svinskimu želodcu vse ne tekne. In po- 
tem pride narboljši gnoj v nič. Vprašajte ka- 
kiga učeniga kmelovavca, in povedal vam bo, kako 
visoko angležki kmetovavzi človeški gnoj cenijo, 
in kaj vse z njim počnejo, de jim več verze: vi ga 
pa puflite v nič priti, in večkrat slabejiga zmn- 
skiga za dragi dnar kupite! •    • 
Naredi naj si tadaj vsak, kdor ga se nima, 
vstraniše blizo hiše, ako se da tako? de bo tudi ob 
dežju mogoče, do njega v suhim priti: tode na ta- 
kim mesti! de ne bodo zamogle svinje blizo. Zadel 
se naredi precej globoka jama, de se elo nie gnoja 
ne razgubt in de ga dež ne odpeljA. V to jamo se 
mečejo «mc'ti, »tare cunje, oglodano kosti, obnošeno 
usnje, in večkrat kako betvo listja ali slame: tako 
t" ne pride nikdar smrad v hišo, inkar hoces nar- 
bolje pTgnojiti, s tem gnojem pognoj, ..._bo_rastlo, 
de bo veselje. _ 
Članek o stranišču o Bleiiveisouih Kmetijskih in 
rokodelskih novicah z dne 25. septembra 1844. 
Notranja oprema prostora je bila temu pri- 
merno borna. Vendar je ob i/teku 18. stoletja 
postajalo tudi v kmečkih hišah skromno udobje 
nekoliko bolj dosegljivo. Do tedaj enoten bival- 
ni prostor, v katerem so vsi pripadniki razširjene 
družine skupaj živeli, jedli, spali, se je začel čle- 
niti. Živali so začeli spravljati v od človeških biva- 
lišč ločene prostore v istem ali drugem poslopju, 
v sami hiši pa so poslej spali ločeno otroci, osta- 
reli in posli.15 Od večjega bivalnega prostora se 
je ločila kuhinja in z njo dim, v majhni oddeljeni 
kamri pa sta običajno dobila ločen spalni pros- 
tor gospodar in gospodinja, ponavadi lastnika 
posesti."' Dimnice v prvi polovici 19. stoletja kot 
bivalne hiše srečamo le še   izjemoma.17 
Tudi v kratkih opisih razmer po posameznih 
katastrskih občinah najdemo ponekod v cenil- 
nih operatih franciscejskega katastra iz prve pol- 
ovice 19- stoletja opombe zapisnikarjev in cenil- 
cev, da je bilo okoli kmečkih stanovanjskih hiš 
opaziti veliko nesnage.18 
Primernih stanovanj je bilo premalo tako v 
mestih kot na podeželju, prenapolnjene sobe so 
bile hud problem.w Mnoga bivališča so bila vlaž- 
na, zatohla in temna. Kot bivalni prostori so bila 
zato nekatera od njih popolnoma neprimerna. 
Vsi novi ukrepi in intervencije države, ki je sku- 
šala poseči tudi na področje gradnje kmečkih 
hiš, pa so bili v prvi vrsti namenjeni preprečeva- 
nju požarov v kmečkih bivališčih.20 
Predvsem po petdesetem letu 19. stoletja so se 
lesene kmečke hiše vidno umikale zidanim (vsaj 
na določenih območjih Slovenije), slamnate kri- 
tine pa so na hišah hitro menjavali. Delno je tak 
razvoj pogojevala tudi modernizacija kmetijskih 
opravil, ki so jih sicer počasi, pa vendarle za- 
čeli opravljati strojno. Kjer so začeli uporabljati 
mlatilnice, slama ni bila več uporabna za kritje 
streh, ker je bila nasekljana. Zato so zlasti pri no- 
vogradnjah stavbo raje pokrili sicer z dražjo, a 
bolj vzdržljivo, trajnejšo in pred požari varnejšo 
opeko.21 
Za čiščenje kmečkih hiš so navadno skrbele 
ženske. Kmečka stanovanja so bila v popolnem 
" Sandgruber, Roman: Die Anfänge der Konsumgesellsc- 
haft. München: R. Oldenburg Verlag, 1982, sir. 556. 
'"  Prav lam, sir. 555- 
17 Dibie, Pascal: Etnologija spalnice (prerod Gregor Moder, 
spremna beseda AndrejStudeu). Ljubljana: Založba/'cf. 
1999, str. 511 
'" AS 176, I'rauciscejski kataster za Kranjsko, k. o. Trojane, 
L 299. 
19 Studen, Andrej: Bedno življenje v prenapolnjeni sobi. 
Slovenska kronika XIX. stoletja. 1800-1860. (ur. Janez 
Criru). LJubljana: Nora revija, 2001, str. 447. 
•"' Vilfan, Sergij: Kmečka hiša. Gospodarska in družbena 
zgodovina Slovencev. Zgodovina agrarnih panog i, str. 
586. 
-'' Keršič, Irena: Oris stanovanjske kulture slovenskega 
kmeCkega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski elnograf 
XXIII-XXXIV, 1988-1990. (ur. dr. Ivan Sedej). Ljubljana: 
Slovenski etnografski muzej, 1991, str. 551- 
VSI: /.A ZGODOVINO 15 
ZGODOVINA •• VSE leto XII, 2005. št. 1 
nasprotju z načeli higiene, ki je predpisovala 
suha, topla, zračna, svetla, prostorna in snažna 
bivališča, kmečka pa tem zahtevam navadno 
niso zadostila v nobeni, ali pa vsaj v večini po- 
stavk ne. 
Higienska kultura med Slovenci sredi prejš- 
njega stoletja je bila še zlasti na podeželju na 
zelo nizki ravni. Kmetom je predvsem manjka- 
lo osnovnih pojmov o higieni, potrebe po čis- 
toči in snagi okoli sebe niso imeli privzgojene. 
Osnovne nasvete o negi telesa in skrbi za čistočo 
je na kmetom dojemljiv način prinesla Stoletna 
pratika devetnajstiga stoletja 1801-1901, ki je 
izšla leta 1847.22 Vendar so bili prav kmetje tisti 
del prebivalstva, ki je nasprotoval vsaki »novo- 
tariji«.23 Največ pozornosti so higieni telesa ter 
notranjih in zunanjih prostorov posvečali pred 
vsakim cerkvenim praznikom.-'4 
Kmetje se za svoje zdravje navadno niso dosti 
brigali, dokler zadeva ni postala urgentna. Takrat 
so običajno zaradi finančne stiske pa tudi zaradi 
tradicionalizma najprej na pomoč poklicali samo- 
uškega mazača ali zdravilca, šele nato uradnega 
zdravnika. Mazači in zdravilci so imeli v tem času 
tako pomembno vlogo pri pojmovanju skrbi za 
zdravje kot uradno zdravilstvo in veterina.23 
Predvsem hrana večinske populacije je bila 
enolična in zaradi tega popolnoma neprimerna 
za fizično dejavno kmečko prebivalstvo. Jedi so 
bile preproste in praviloma brezmesne. Uživali 
so v glavnem pridelke, ki so jih pridelali doma: 
krompir, sočivje, močnate jedi, kruh, mleko ozi- 
roma belo kavo, jajca in redko tudi meso.26 Jedi 
večinskega prebivalstva so se v 19. stoletju komaj 
kaj spreminjale, spreminjalo se je le razmerje se- 
stavin v prehrani in količina. Opuščali so sirek, 
bar, pirjevico in proso, vedno večji delež pa so 
predstavljala druga žita, koruza in krompir.27 Se- 
stave obrokov so se razlikovale glede na social- 
ne plasti in družbene skupine, pokrajine, letne 
čase, navade posameznih domov in dobre ozi- 
roma slabe letine.28 Jedilniki premožnejših plasti 
prebivalstva so bili seveda bolj pestri, porcije pa 
obilnejše, osnovni problem kuhinje večinskega 
prebivalstva pa še vedno ni bila kakovost, pač pa 
zadostna količina hrane.29 
Higienske in bivalne razmere so bile v veliki 
meri odvisne od materialnih možnosti posamez- 
nika,30 tudi socialna neenakost v posameznem 
družbenem sloju je bila zelo očitna. Skrb za telo 
nekdaj pa je bila pri večini prebivalstva zadnja v 
vrsti zadovoljevanja potreb in zato nasploh zelo 
pomanjkljiva. Jakob Alešovec,31 ki je kot otrok 
gostača na Skaručni šel v šolo v Kamnik ter sta- 
noval najprej pri neki gospodinji, nato pa v sa- 
mostanu, se je moral najprej naučiti in privaditi, 
da je sestavni del opreme v sobi umivalnik, v 
katerem se je treba umiti vsako jutro: »'Pa se mo- 
raš vendar prej umiti, '« - me opomni gospodinja 
- »'saj je v sobi skleda z vodo. Umiti se boš moral 
vsak dan, da veš.«' 
Grem nazaj in se umijem v skledi. Prej nisem 
vedel, daje za umivanje. Doma se nisem umival 
vsak dan, in kadar sem se, sem vzel korec in si 
vlil vode v roke, sklede pa zato ni bilo treba.«02 
Sprva so tudi vsa oblačila kmetje izdelovali 
sami doma, saj so lan za izdelavo platna sejali 
skoraj povsod, precej pa so gojili tudi ovac, od 
katerih so dobivali volno. Celo usnje za obutev 
so strojili sami.33 Poročila o oblačilni kulturi naših 
prednikov iz okoli leta 1840 pravijo, da so doma 
izdelana oblačila nosili povečini le še starejši 
ljudje.34 Kot kupci oblačil v novejšem času pa so 
npr. računali na to, da bodo obleko nosili več let, 
zato so že ob nakupu kupili nekaj številk večje, 
•" Nanjo meje opozorit dr. Andrej Studen, za kar se mu na 
tem mestu iskreno zahvaljujem. 
" Feltgen, Ernest: Higijena na kmetih. Krško: Tisk Zadruž- 
ne tiskarne v Krškem, 1910, str. 4-5. 
•" Destovnik, Irena: Moč šibkih. Ženske v času kmečkega 
gospodarjenja. Slovenska prosvetna zveza. Celovec: Zalo- 
žba Drava, 2002, str. 60. 
•" Sedej, Ivan: Vsakdanje življenje večinskega prebivalstva 
na Slovenskem v 19. stoletju. Slovenski etnograf XXXI- 
II-XXXIX, 1988-1990. Ljubljana: Slovenski etnografski 
muzej, 1991, str. 11. 
• Feltgen, Ernest: Higijena na kmetih. Krško: Tisk Zadruž- 
ne tiskarne v Krškem, 1910, str. 47. 
27 Makarovič, Gorazd, Prehrana v 19. stoletju na Sloven- 
skem. Slovenski etnograf XXIII-XXXIV, 1988-1990. (ur. 
dr. Ivan Sedej). Ljubljana: Slovenski etnografski muzej, 
1991, str. 128. 
JS Prav tam, str. 130. 
20 Prav tam, str. 146. 
w Laporte, Dominique: Zgodovina dreka (prevod Suzana 
Koncut). Ljubljana: Študentska založba, 2004, str. 79. 
" Zadnji urednik časopisa Triglav in urednik satiričnega li- 
sta Brencelj. Več o njem glej Slovenski biografski leksikon, 
prva knjiga (ur. Izidor Cankar, Franc Ksavcr Lukman). 
Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925-1932, 
str. 6. 
u Alešovec, Jakob: Kako sem se jaz likal. Povest slovenske- 
ga trpina. Redna knjiga Prešernove družbe za leto 1973- 
LJubljana: Prešernova družba v Ljubljani, 1973, str. 66. 
" Sandgruber, Roman: Die Anfänge der Konsumgesellsc- 
haft. München: R. Oldenburg Verlag, 1982, str. 269. 
'•' Granda, Stane: Prcdmarčno obdobje. Slovenska kronika 
XIX. stoletja 1800-1860 (ur. dr. Janez Cvirn). Nova revija, 
Ljubljana: 2001, str. 118. 
16 VSE ZA ZGODOVINO 
Alenka Kačičnik Gabrič, SERILNIK - PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE ZGODOVINA ZA VSE 
Pratika 
«levetuajflig» ftoletja 
od 
t$@s. - 
diiiOTe, desMlfke fliisliabnike in 
kmete. 
Pole«   neiHfliklga. 
v 
*      i 
~~"~~ 
Drim'ya natifa. 
V LJUBLJANI  18#* 
prodaj  por'l^poldu  K* e m «jß ifj, /buKvou^u 
kupzhevavau H baloni. 
'   Natifiiil Joshef BIa*nifr. 
Stoletna pratika devetnajstiga stoletja s podučili za kmete iz leta 1847. 
VSI-ZA ZGODOVINO 17 
ZGODOVINA ZA VSI] leto XII, 2005, št. 1 
~WM ,v.,i;.i.i' ; ../"¡i.;-.''• i' '•» 
Prew f drugi polovici 19. stoletja (V: Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, 
Kärnten undKrain. Wien 1891, str. 399.) 
da bi bile novemu lastniku dalj časa prav. Varčne 
navade so se dobesedno vtkale v vsakdanja de- 
janja, saj so dnevno perilo obdržali na sebi tudi 
ponoči. Preoblekli so si ga le enkrat na teden, na- 
vadno ob nedeljah, rjuhe pa so menjali enkrat na 
mesec.35 Ob velikih cerkvenih praznikih ali ob 
žegnanjih v domači fari na god cerkvenega pa- 
trona so ljudje oblekli sicer čista svečana oblačila 
»za boljše«, ki so jih hranili v skrinjah in se niso 
utegnila znebiti vonja po naftalinu. Predvsem v 
manjših cerkvah in kapelah je bilo zatohlo, slab 
zrak se je mešal z naftalinom, človeškim potom 
in z vonjem po česnu, ki so ga kmetje radi jedli, 
ker da je zdrav, zato ni bilo redko, da je komu 
postalo med mašo slabo in je omedlel. Na gradu 
Hmeljnik so nekoč med mašo v grajski kapeli 
omedleli vsi štirje ministranti hkrati, pater pa je 
bral mašo naprej, kakor da se nič ni zgodilo.36 
Podobno slab zrak je bil v cerkvah, kjer so maši 
prisostvovali furmani, ki so zaradi svojstvenega 
načina življenja in omejenih možnosti v obcest- 
nih furmanskih gostilnah in prenočiščih še težje 
skrbeli za snago. Ob glavnih transportnih in pre- 
hodnih poteh so se ustavljali v soboto proti veče- 
ru, pot pa so nadaljevali v ponedeljek zjutraj. Ne 
glede na to, da so si pred nedeljsko mašo očistili 
škornje in skrtačili obleko, je v cerkvi smrdelo 
po znoju, konjih, hlevu in usnju.37 
V cerkvah, ki so bile poleg šole in gostilne eni 
najbolj obiskanih objektov na vaseh, bi po mne- 
nju Ernesta Feltgena morali dosti bolj skrbeti za 
red in čistočo. Poleg že omenjenega smradu, ki 
se je širil od neumitih teles ter preznojenih, ne- 
prezračenih in neopranih oblačil, je opozoril še 
na nagnusno in nevarno razvado pljuvanja po 
tleh, čemur je delno pripisoval hitro širjenje v ta- 
kratnem času usodne jetike in nekaterih drugih 
bolezni.38 
" Zonabcnd, Françoise, Dolgi spomin. Časi in zgodovine 
v vasi. Ljubljana: Studia humanitatis. ŠKUC. Filozofska 
fakulteta, 1993, str. 213. 
•*> Potočnik, Bernarda: Hmeljnik. Način življenja plemiške 
družine Wambolt von Umstadt med prvo in drugo sve- 
tovno vojno. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fa- 
kultete, 1994, str. 38. 
17 Trobič, Milan: Furmani skozi Postojnska vrata do morja 
in naprej Logatec: Občina Logatec, 2003, str. 83- 
•** Feltgen, Ernest: Higijena na kmetih. Krško: Tisk Zadruž- 
ne tiskarne v Krškem, 1910, str. 14. 
18 VSE ZA ZGODOVINO 
Alenka Kačičnik Gabrič, SERILNIK - PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE ZGODOVINA ZA VSE 
Kopalnica in stranišče na podeželju 
Kopalnic v običajnih kmečkih hišah navadno 
ni bilo. Še celo pri imovitejših slojih, ki bi si jo 
lahko omislili, je bil mnogo večji problem kot iz- 
datki za njeno izgradnjo miselni preskok, ali je ta 
danes samoumevna pritiklina stanovanja sploh 
potrebna.39 Za ureditev angleškega stranišča na 
splakovanje je bilo namreč treba najprej nape- 
ljati vodovod in urediti kanalizacijo za odplake, 
česar pa pred koncem 19. stoletja v glavnem tudi 
večja urbana središča še niso imela. Podeželje je 
v tem pogledu seveda še bolj zaostajalo. Mara 
Žura, samska pisarniška delovna moč na grašči- 
ni Snežnik, je bila verjetno zelo redka izjema, ko 
si je dala poznega leta 1932 v svoje najeto sta- 
novanje v enem od poslopij ob gradu pripeljati 
kopalno kad, za kar je špediterski firmi Domicelj 
iz Rakeka plačala 24,50 din.4" 
Na gradu Hmeljnik je gospodarica dobila pra- 
vo kopalnico s tekočo vročo in mrzlo vodo šele 
leta 1929. Osebju v gradu pa hišni vodovod ni 
prinesel sprememb, še naprej so se umivali v la- 
vorjih (umivalnih skledah) na stojalih, ki so stala 
v vseh njihovih sobah. Pred letom 1929 so bila 
še vsa stranišča v gradu na pomolih na severni 
strani v prvem in drugem nadstropju, spodaj 
na kuhinjskem dvorišču pa so bile betonirane 
greznice, od koder se je vsebina razlivala v gozd 
izven obzidja. Driska je bila poleti na Hmeljni- 
ku dokaj pogost pojav, otroci pa so imeli veliko 
opravka s spremljanjem bolezni pri vsakem, ki 
je odšel na stranišče, ko so opazovali izloček pri 
prostem padu.41 
Tudi na drugih gradovih so imeli podobne te- 
žave. Na Snežniku npr. so leta 1928 razmišljali, ali 
bi popravili staro, skoraj dotrajano vodovodno 
napeljavo v straniščih za 500 din ali pa bi raje 
naredili novi angleški stranišči na splakovanje, 
za kar bi plačali 300 din.42 
Na kmetih pa so bila prava legla kužnih bolez- 
ni neurejena stranišča brez primernih greznic.43 
Sicer so stanovalci opravljali svoje potrebe kje 
za vogalom ali v kakšnem kotu, kamor ni segal 
sosedov pogled, otroci, ki sramežljivosti še niso 
imeli privzgojene, pa so počepnili kjerkoli.44 Še 
v drugi polovici 19. stoletja so bila stranišča na 
kmetijah, kjer so jih sploh imeli, vedno izven 
hiše. Običajno so stanovalci do tja prišli pod na- 
puščem. Večina stranišč je bila takšnih, da se ni 
dalo usesti, »na štrbunk«. Največkrat je za straniš- 
če služila blizu svinjaka izkopana jama, ki so ji 
na vsako stran položili po eno desko, na katerih 
so počepnili. Kasneje so ta »posvečeni« prostor 
še ogradili z deskami in ga pokrili. Ponekod so 
imele hiše stranišče na koncu ganka, prostor 
pa ni bil vedno ograjen do tal, kamor je padalo 
blato. Drugod so na enem oglu hiše za silo zbili 
nekaj desk v obliki pokončnega zaboja, pogosto 
pa je bilo stranišče kar ves dvor, kar pomeni, da 
posebej določenega prostora za stranišče sploh 
niso imeli. Pa tudi tam, kjer so ga imeli, je bilo 
pred hišami in ob poteh vse polno gnoja,45 saj se 
je po kmečkih dvoriščih poleg ljudi prosto spre- 
hajalo tudi veliko domačih živali. Do prehoda na 
njivsko predelavo brez prahe se kmetje pomena 
živalskega gnoja niti niso dobro zavedali, zato ga 
tudi pospravljali niso. Ko so začeli rediti živino v 
hlevih, pa je preteklo še nekaj časa, da so ugoto- 
vili, da to povleče za seboj tudi ureditev hlevskih 
gnojišč. Kot se je v nekaterih predmestjih v Ljub- 
ljani gnojnica pretakala po mestnih ulicah in tr- 
gih,46 so gnojne luže stale tudi po kmečkih dvo- 
riščih. O pomembnosti ureditve hlevskih gnojišč 
je veliko pisal predvsem zdravnik in veterinar dr. 
Janez Bleiweis, saj so se v številnih vaseh kmet- 
je neprestano samozastrupljali z onesnaženo 
vodo, ki je pronicala v vaške vodnjake.47 
Večkrat so se ljudje na račun stranišč tudi za- 
bavali. V ustnem izročilu domačinov Bleda še 
dandanes živi pripoved, kako so pri Bdenikovi 
hiši imeli z zunanje strani hiše prislonjen lesen 
skret (stranišče), ki ga je vsako noč nekdo pre- 
kucnil. Ko je tako stanje trajalo kar nekaj časa, 
sta se osebno prizadeti Bdenik in sokrajan Kateš 
m Za cesarja Franca Jožefa ni bilo kopalnice ne v Hofburgu, 
niti v Schônbrunnu. Banki, Hans: Bolni Habsburžani. 
Bolezni in počutje vladarske rodbine, str. 96. 
•'" Gozdni urad Snežnik, šk. 302, št. 4033- 
" Potočnik, Bernarda: Hmeljnik. Način življenja plemiške 
družine Wambolt von Umstadt med prvo in drugo sve- 
tovno vojno. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fa- 
kultete, 1994, str. 26. 
'" Gozdni urad Snežnik, šk. 327, št. 4546. 
• Studen, Andrej: Proces higienizacije urbanih središč in 
podeželja od druge polovice 19. stoletja do druge svetovne 
vojne. Zbornik Tehnološke novosti spreminjajo življenje. 
Seminar za mentorje zgodovinskih krožkov, Ljubljana, 3- 
oktober 2002. Ljubljana: Zveza prijateljev mladine Slove- 
nije, komisija za raziskovalno delo zgodovinskih krožkov 
na osnovnih šolah, 2002, str. 17. 
'" Feltgen, Ernest: Higijena tía kmetih. Krško: Tisk zadružne 
tiskarno v Krškem, 1910, str. 28. 
" Keršič, Irena: Oris stanovanjske kulture slovenskega 
kmečkega prebivalstva v 19. stoletju. Slovenski etnograf 
XXXIU-XXXIV, 1988-1990. Ljubljana: Slovenski etno- 
grafski muzej, 1991, str. 377. 
v% Studen, Andrej: Stanovati v Ljubljani, str. 44. 
17 Granda, Stane: Predmarčno obdobje. Slovenska kronika 
XIX. stoletja 1800-1860 (ur. dr. Janez Cvirn). Nova revi- 
ja, Ljubljana: 2001, str. 117. 
VSE ZA ZGODOVINO 19 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 
odločila, da bosta ponoči pazila, storilca ujela in 
mu jih za kazen naložila. Ko sta se pozno pono- 
či naveličala čakanja, sta skupno ugotovila, da 
nepridiprava to noč ne bo, ker je že prepozno. 
Složno sta odkorakala vsak proti svojemu domu, 
za vogalom, kjer ga Bdenik ni več videl, pa se je 
Kateš obrnil, se vrnil ter spet prevrnil leseno stra- 
nišče. Čez leta se je slednji rad postavil, da je bil 
prav on tisti, ki je tako vneto prevračal Bdenikov 
leseni skret.• 
Medsosedski spori zaradi nesnage niso bili 
nobena redkost, saj je nekatere nesnaga motila, 
drugim pa je bilo vseeno, kako zaudarja okoli 
njihovih domovanj. 
Sodni postopki med strankami, ki so se razvili 
iz prerekanj in sporov, so bili zlasti v malih krajih 
silno neprijetni. Težko je bilo namreč najti priče, 
ki bi lahko objektivno in nepristransko pričale 
na sodišču, saj je bilo mnogo potencialnih kan- 
didatov obremenjenih s sorodstvenimi vezmi 
oziroma prijateljskimi ali neprijateljskimi sosed- 
skimi odnosi. Dejstva, ki so jih priče navajale, so 
si velikokrat nasprotovala, saj je spomin pri na- 
vajanju zaporedja dogodkov zelo relativna stvar. 
Priče pa je obremenjevala še starost s svojimi de- 
mentnimi posledicami, zato so bila nekatera pri- 
čanja zelo vprašljiva. Tako je bilo tudi v primeru, 
ko sta se leta 1861 na sodišču tožila sokrajana iz 
Ilirske Bistrice. 
\ 
Obogaten slovenski besednjak 
Že pokojni Michael Bile naj bi hišo št. 44 v Bi- 
strici kupil že vsaj rjred 30 leti (po nekaterih pri- 
čanjih pa že leta 18l8 ali 1819) in se takrat vanjo 
tudi vselil. 
Že vsaj pred štiridesetimi leti pa je Anton Lav- 
renčič od Jožefa Samse kupil hlev na sosednjem 
zemljišču, ga podrl in si na njegovem mestu zgra- 
dil stanovanjsko hišo. Pred 10 ali 12 leti, torej sre- 
di stoletja, je po različnih navedbah prič to hišo 
št. 80 od svoje mačehe Jožefe Valenčič odkupil 
Jožef Ličan. Vmesne spremembe lastništva spor- 
nega zemljišča niso znane. 
Pričanje Andreja Lavrenčiča, po domače Blatni- 
ka iz Bistrice, navaja nekoliko drugačna dejstva, 
predvsem nekoliko natančnejše podatke (pri 
tem se postavlja vprašanje, ali so bili tudi bolj 
zanesljivi). Da je bilo zemljišče, zaradi katerega 
sta se soseda sprla, v lasti tistega, ki je bil lastnik 
hiše št. 44 v Bistrici, ni bilo sporno. Lavrenčič pa 
je dejal, da je čez navedeno parcelo, ki je lastnik 
nikoli ni uporabljal kot dvorišče, do pred 16 ali 
17 leti vodila pot, po kateri so nekateri prebivalci 
vasi hodili v cerkev v Trnovo. Takrat se je v hišo 
št. 44 preselil Martin Žnideršič49 in prehod zaprl, 
da bi si na dotičnem zemljišču uredil vrt. 
Prepiri med sosedi so se vrstili več let, problem 
pa ne bi bil toliko pereč, če Ličan ne bi imel na 
zadnji strani hiše v vogalu med zidom sosedo- 
vega vrta in svoje hiše gnojne jame, kamor so 
se odvajale fekalije iz stranišča ob njegovi hiši. 
Straniščna gnojna jama naj bi bila po pričevanju 
Jakoba Rojea, ki jo je pomagal oblikovati in iz- 
delati, narejena že leta 1837. Zanjo so uporabili 
en in pol čevlja globoko (po drugem pričanju pa 
štiri čevlje globoko) in eno in pol klaftre široko 
ter prav toliko dolgo luknjo, ki se je nahajala tik 
ob zidu za hišo v Bistrici št. 80 in v kateri se je 
že od nekdaj nabirala voda. Gnojna jama je bila 
narejena precej v naglici in brez dodatnih prič. 
Za delo je lastnik stranišča z Rojčevo pomočjo 
porabil dobre četrt ure. Dostop do greznice je 
bil možen le preko dvorišča ob hišah Bistrica št. 
80 in 44. Po izpovedi Jakoba Samse se soseda o 
gnojni jami nikoli nista pogovorila ali sklenila 
kakega dogovora.50 
Jamo je bilo treba redno čistiti, za kar pa njen 
lastnik naj ne bi bil preveč vnet. Zato je stanoval- 
cem hiše in sosedom iz nje neprijetno zaudar- 
jalo, pa tudi nevarnost širjenja bolezni se je z 
nesnago povečevala. Na dotično stranišče naj bi 
hodilo okoli 20 ljudi, zato je imela greznica zelo 
velik obseg. Jama za povrh sploh ni bila pokrita. 
Okoli nepočiščene greznice so se začele prega- 
njati tudi podgane. Kadar je močneje deževalo, 
je voda straniščno jamo popolnoma zalila. 
Prehod med hišama je lastniku Janezu Biku slu- 
žil le za obhod in popravila hiše z zadnje strani, 
posebnega dodatnega ekonomskega pomena pa 
za hišno gospodarstvo ni imel. Za enak namen je 
prehod koristil tudi Jožef Ličan. Zaradi prepirov je 
Bile Ličanu prepovedal prehod preko zemljišča, s 
tem pa mu je onemogočil tudi redno praznjenje 
in čiščenje gnojne jame in njene okolice. Ker se v 
** Zupan, Marjan: Moč besede ljudskega pripovedništva. 
Bled 1000 let. Blejski zbornik 2004. Radovljica: Didakta, 
2004, str. 239. 
49 Predvidoma najemnik hiSe, njegovstatus nikjer v listinah 
ni eksplicitno naveden oziroma določneje pojasnjen. 
"' Gradivo, ki ga hrani Andrej Hodnik iz Ljubljane (naprej 
Hodnik), fotokopije za pripravo prispevka pa hrani avto- 
rica; po popisu gradiva št. 99. 
20 VSE ZA ZGODOVINO 
Alenka Kačičnik Gabrio, SERILNIK - PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE ZGODOVINA ZA VSE 
Kmečko dvorišče (V: Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild, Kärnten und 
Krain. Wien 1891, str. 401.) 
18 ali 19 letih nista uspela sama dogovoriti, kako 
rešiti spor, se je Ličan odločil za tožbo proti Jane- 
zu Biku51 in problem je po dolgotrajnem prereka- 
nju dokončno pristal na sodišču. 
Sodni postopek se je vlekel več let, ker se stran- 
ki v postopku nikakor nista mogli dogovoriti, 
kako bi zadrego zaradi stranišča razrešili. 
Pričanje nekaterih drugih prič med ugotovit- 
venim postopkom na sodišču je razkrilo še ne- 
katere druge podrobnosti. Proti sosednji hiši 
Jožefa Špelarja je bil iz greznice skopan še jarek 
za odtekanje tekočih odpadnih voda.52 Ker zara- 
di nasprotovanja prehajanju zadnjega dvorišča 
greznice ni bilo mogoče redno prazniti, naj bi 
se kanal za odvajanje usmeril in podaljšal proti 
hiši Bistrica št. 80, fekalije pa so po tem pričeva- 
nju začele odtekati pod vogal hiše, o čemer pa 
večina na sodišče poklicanih in zaslišanih prič 
ni vedela ničesar. Priča Jakob Samsa pa je poznal 
približno 45 let obstoječi kanal pod hišo št. 80, 
ki je tekel na jug proti hiši Jožefa Špelarja. Kanal 
so lastniki te hiše naredili sami in vanj naj bi se 
stekala nesnaga po jarku iz sporne greznice. 
Nobena od prič tudi ni vedela nič o morebit- 
nem soseskinem zemljišču, ki naj bi bilo nekdaj 
med hišami, kjer je bila tedaj greznica, zaradi 
katere sta se sprla soseda, zato tudi nihče ni iz- 
podbijal lastništva nad spornim zemljiščem. Ja- 
kob Samsa pa je med pričanjem dejal, da naj bi 
se lastnika obeh hiš nekdaj o rabi dvoriščnega 
prostora že dogovorila.53 
Vse priče so potrdile, da je Ličan zemljišče 
uporabljal le ob večjih vzdrževalnih delih na svo- 
ji hiši. Zato se je zaslišanim zdelo nedopustno in 
dobrih sosedskih odnosov nevredno, da lastnik 
Bile ne bi dovolil sosedu prehoda preko dvoriš- 
ča. Nekateri med njimi so menili, da bi morala 
sprta soseda zemljišče koristiti brez omejitev kot 
do tedaj. 
Sodišče je 29. oktobra 186l odločilo, da mora 
lastnik prehoda Bile svojemu sosedu Ličanu do- 
voliti dostop na dvorišče za hišo, v 14 dneh pa 
"  Hodnik, št. 97. 
,J Prav tam, št. 99. 
51 Prav tam. 
VSE ZA ZGODOVINO 21 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 
mu mora poravnati tudi stroške v višini 19 goldi- 
narjev 26 krajcarjev, ki jih je imel sosed s tožbo, 
sicer mu grozi rubež. 
Po dolgih letih tožb pa sta tudi sprta soseda 
sama uvidela nesmisel prepiranja ter ugotovila, 
da brez popuščanja na obeh straneh ne bo šlo. 
Končno sta se dogovorila, da bo Jožef Ličan spor- 
no gnojno jamo opustil in skopal novo na delu 
svojega vrta, »da bode od njegovega serilnika, ki 
se u zidu u zadnim dejlu njegove hiše številka 
80 znajde, noter blatu naberalo.« Če fekalije ne 
bi odtekale, bo smel Jožef Ličan prosto »rečeni 
svoj serilnik prelošiti na svoj vert ino si ena vrata 
is kuhinje na pervim podi svoje recene hiše na- 
rediti, koker tudi si narediti en gank al mušovš 
sadaj svoje sa jimejtiprihod na svoj serilnik«. Ja- 
nez Bile pa je dovolil Jožefu Ličanu prosto pot 
na vrt peš ali z vozom za svojo hišo do zemljišča, 
zaradi katerega sta se do tedaj prepirala in tožila. 
Jožef Ličan si bo v obzidju svojega vrta naredil še 
ena vrata, skozi katera bo imel še en dostop do 
svojega vrta po lastnem zemljišču. Janez Bile je 
še obljubil, da prehoda do sporne gnojne jame 
in vrta nikakor ne bo več omejeval.. Jožef Ličan 
bo Janezu Biku odstopil del svojega vrta v traj- 
no last, da si bo lahko Bile povečal svoje dvoriš- 
če, »de bode on Bile jimel veči prostor • svojim 
dvoru ali Borjaču« tako, da bo pomaknil zidano 
vrtno ograjo toliko nazaj, da bo Bile lahko ome- 
njeni prehod združil s svojim dvoriščem. Če bi 
kdaj v prihodnje hotel Ličan na svojem vrtu se- 
zidati skedenj, mu bo Janez Bile dovolil, da nov 
zid nasloni na vrtno ograjo. Kar se tiče davčnih 
prepisov, sta oba udeleženca v sporu ugotovila, 
da morajo davki ostati za oba isti, ker se zemlji- 
ško pravno stanje za njuno posest ni popolnoma 
nič spremenilo. Pogodbo sta podpisala oba pred 
notarjem, prebrali pa so jo tudi pred prisotnimi 
pričami 54 
Z ureditvijo razmer so si verjetno tako toženec 
kot tožnik, pa tudi bližnji sosedje, precej oddah- 
nili. Soseda sta se pobotala, prepirov ni bilo več, 
zmanjšal se je psihični pritisk na priče, pa tudi 
sosedje v vasi, ki so jim napeti odnosi gotovo 
zbujali neprijetne občutke, so verjetno lažje za- 
dihali. Z rednim vzdrževanjem gnojne jame je 
bila tudi nevarnost kužnih bolezni, ki so se jih 
bali in bi se bile lahko začele širiti okoli nje, pre- 
cej zmanjšana. 
Pri vsem skupaj pa je tudi slovenski jezik po- 
stal za besedo bogatejši. Vsa dokumentacija, na- 
stala med sodnim postopkom, je sicer napisana 
v nemščini, kot je bilo tedaj običajno. V vseh sod- 
nih zapisnikih so zapisovalci uporabljali izraz 
»die Senkgrube« za greznico in »der Abtritt« za 
stranišče. Na koncu spisa priložena izjava strank 
ob koncu postopka pa je slovenska. V njej se je 
pojavil nov izraz za stranišče, ki do tedaj še ni bil 
širše znan ali vsaj zapisan. Kot poznan preprost 
izraz za stranišče ga navaja Pleteršnikov slovar,55 
medtem ko ga v nekoliko starejšem Wolfovem56 
iz leta I860 ni najti, niti ga ne navaja nekoliko 
mlajši Janežičev slovar.57 Izraz serilnik kot ozna- 
ka za današnje stranišče se je očitno uporabljal 
le v ozkem krogu uporabnikov, mogoče celó kot 
beseda v dialektu, ki se za širšo uporabo ni uspel 
uveljaviti, vsa druga, do takrat znana imena pa so 
bile tujke, pobrane iz drugih jezikov, npr. Sloven- 
cem najbližje nemščine áli pa nekoliko bolj od- 
daljenih angleščine in francoščine. V istem tek- 
stu je bil zapisan trikrat, torej gre domnevati, da 
so ga razumeli vsi vpleteni in ni bilo le slučajno 
ali po pomoti zapisano poimenovanje. Danda- 
nes za vsakemu od nas nujno potrebni prostor 
uporabljamo izraz stranišče, ki se je oblikoval iz 
že prej omenjenega vstraniše, ostali izrazi pa so 
sčasoma utonili v pozabo. 
Zusammenfassung 
„SERILNIK" [ABORT] - EIN EINFACHER AUS- 
DRUCK FÜR KLOSETT 
Wie auch die notwendigste verborgene Sache 
zum Reichtum der Schriftsprache beitragen 
kann 
Bis zum Beginn des 19. Jahrhunderts kann- 
te man mancherorts auf slowenischem Gebiet 
nicht einmal die einfachsten Klosetts und bis zur 
Mitte des 19. Jahrhunderts gab es in der sloweni- 
schen Sprache auch keinen Ausdruck dafür. Für 
die Bezeichnung des „geweihten" Örtchens ver- 
wendeten unsere Vorfahren größtenteils Fremd- 
wörter. 
54 Prav tam. 
55 Slovensko-nemški slovar, izdan na troške rajnega Antona 
Alojzija Wolfa, uredil M. Pleteršnik. V Ljubljani, založilo 
knezoikofijstvo, tiskala Katoliška tiskarna, 1894, repro- 
duciran ponatis, Cankarjeva založba, P-Ž, str. 471. 
"' Dcutsch-slovenisches Wörterbuch. Herausgegeben auf 
Kosten des hochwürdigsten Herrn Fürstbischofes von La- 
ibach, Anton Alois Wolf Laibach 1860. Gedruckt bei Josef 
Blasnik. 
57 Deutsch-slovenisches Hand-Wörterbuch von Anton Jane- 
žit Vierte, umgearbeitete und vermehrte Auflage bearbe- 
itet von Anton Dartel. Klagenfurt, 1905- 
22 VSE ZA ZGODOVINO 
Alenka Kačičnik Gabrič. SERILNIK - PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE ZGODOVINA ZA VSE 
Die Aufrechterhaltung der Hygiene war einst 
ein großes Problem. Dem Körper widmete man 
recht wenig Fürsorge. Die Wohnhäuser am Land 
waren verwahrlost, feucht, muffig und dunkel. 
Mancherorts gab es nur einen größeren Raum, 
in dem Vieh und Menschen, Gesunde und Kran- 
ke lebten. Auch die Ernährung der physisch ak- 
tiven bäuerlichen Bevölkerung war mangelhaft. 
Der Küchenzettel war eintönig und das Essen 
einfach. Man aß vor allem zu Hause erzeugte 
Nahrung; Fleisch als Haupteiweißquelle stand 
nur selten am Speiseplan, meist sonntags oder 
an größeren Feiertagen. 
Aufgrund der schlechten Hygieneverhältnisse 
verbreiteten sich ansteckende Krankheiten, die 
insbesondere im ländlichen Gebiet sehr viele 
Opfer forderten. Die Kindersterblichkeit war am 
Land höher als in der Stadt; es gab auch mehr Tu- 
berkulose. Neue Erkenntnisse und moderne An- 
sichten zur Hygiene konnten sich am Land noch 
schwieriger durchsetzen als in den Städten. 
Die Bauernhäuser hatten in der Regel keine 
Badezimmer und Toiletten. Die Bewohner ver- 
richteten ihre Grundbedürfnisse hinter irgend- 
einer Ecke, wo sie niemand sehen konnte. Kin- 
der, die noch ohne anerzogenes Schamgefühl 
waren, hockten sich einfach irgendwo nieder. 
Als man Toiletten einzurichten begann, waren 
diese immer außerhalb des Hauses, im besten 
Fall am Ende eines Ganges. Meist diente ein in 
der Nähe des Schweinestalles ausgehobenes 
Loch mit Brettern auf beiden Seiten, auf denen 
man sich hinhockte, als Toilette. Später wurde 
der Raum eingefriedet. 
Die Unordentlichkeit der Toiletten störte eini- 
ge, anderen war es hingegen egal, wenn rund 
um die Häuser unangenehme Gerüche wehten. 
Diesbezügliche Streitigkeiten unter Nachbarn 
waren keine Seltenheit. 
Im Jahr 1861 klagten einander zwei Nachbarn 
aus Ilirska Bistrica wegen einer unordentlichen 
Abortgrube. Aufgrund der anfänglichen Unver- 
söhnlichkeit zog sich der Prozeß über mehrere 
Jahre, in denen sich die Hygienezustände rund 
um die Grube, in welche die Fäkalien flössen, 
nur noch verschlechterten. Nach langen Jahren 
des Streits und der Anklagen sahen die Nach- 
barn ein, daß sie am Ende selber eine Vereinba- 
rung treffen müssen. In ihrer abschließenden 
Erklärung findet sich für die Bezeichnung des 
Klosetts der heute unbekannte Begriff „serilnik" 
[Abort], der offenbar in der Alltagssprache der 
Bewohner von Ilirska Bistrica gebräuchlich war, 
sich aber über den örtlichen Rahmen hinaus 
nicht durchsetzen konnte. 
VSE ZA ZGODOVINO 23 
Miha Seručnik 
PODZEMELJSKA 
POŠAST* 
Uvod 
Slovenskega vinogradništva v zadnjih dveh de- 
setletjih devetnajstega in na začetku dvajsetega 
stoletja ni nobena stvar tako močno zaznamova- 
la kakor boj proti trtni uši. Tema je z zgodovi- 
narskega vidika še vedno praktično neobdelana. 
O trtni uši najdemo nekaj malega v Zgodovini 
agrarnih panog, gradivo Kranjske kmetijske 
družbe pa je obdeloval dr. Jože Maček. Gradivo 
Deželnega zbora in odbora za Kranjsko, ki sem 
ga obdelal sam, je bilo še nepregledano. Ob tem 
naj poudarim, da sem delo na omenjenem gra- 
divu komaj začel, saj Arhiv Republike Slovenije 
hrani praktično vse spise, ki sta jih obravnavala 
kranjski deželni zbor in odbor od leta 1874 pa do 
konca habsburške monarhije. Zaradi obsežnosti 
in raznolikosti gradiva sem se omejil na vpraša- 
nje, kako se je deželni odbor spopadal s krizo, 
zastavil pa sem si tudi časovni okvir. Zgornjo ča- 
sovno mejo sem postavil v leto 1891, ko začne 
količina spisov skokovito naraščati. Do tega časa 
se je izgradil sistem deželne in državne pomoči, 
ki je nato z manjšimi spremembami ostal do raz- 
pada Avstro-Ogrske. 
Zgodba o odkritju trtne uši in spoznavanju nje- 
nega škodljivega delovanja na vinske trte se bere 
kot detektivski ali vohunski roman. Trtna uš je 
drobna parazitska žuželka, ki je doma v severni 
Ameriki. Izvorno je živela na ameriških domo- 
rodnih vinskih trtah. Prehranjuje se z rastlinski- 
mi sokovi trte. Prvi jo je opazil Asa Fitch leta 1854 
v Združenih državah Amerike. Fitch je bil ento- 
molog in je novo vrsto žuželke opisal, poimeno- 
val in uvrstil v živalski sistem. V času, ko je odkril 
trtno uš, je po nalogu zvezne države New York 
raziskoval kmetijstvu koristne in škodljive žužel- 
ke. Novo vrsto, ki jo je opazil v šiškah na spodnji 
strani trtnih listov, je po analogiji z žuželkami, ki 
povzročajo Šiške na brestovih ali topolovih listih, 
poimenoval Pemphigus vitifoliae. Fitch je menil, 
da je žuželka neškodljiva. Leta 1866 sta v zvezni 
državi Missouri trtno uš našla raziskovalca Riley 
in Walsh. Slednji jo je označil za škodljivo.1 
Ko je Fitch prvič opisal trtno uš, se je le-ta mo- 
rala že nahajati v Evropi. Značilno za njeno šir- 
jenje je, da ne moremo z gotovostjo ugotoviti, 
kdaj se je zgodil prenos preko Atlantika. Očitno 
se je na staro celino zanesla na ameriških trtah, 
ki so jih vinogradniški raziskovalci uvažali, da bi 
Poslanec Pfeifer na X. seji kranjskega deželnega zbora 
dne 12. januarja 1887 o trini uši. Obravnave deželnega 
zbora kranjskega v Ljubljani od 9. decembra 1886 do 24. 
januarja 1887 26. zvezek. 
Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux 
de la vigne, tome 2, Les parasites animaux, sir. 1088. 
Miha Soručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSI] 
Šiške trtne uši 
na njih izvajali poskuse v evropskih podnebnih 
razmerah. 
Ameriške trte so gojili po botaničnih vrtovih že 
v prvi polovici devetnajstega stoletja. Galet nava- 
ja, da so v Evropi imeli trgatev na sorti izabela že 
leta 1830. Pozneje, med leti 1856 in 1862, v času 
oidijske krize (glivica oidij prav tako izvira iz No- 
vega sveta), so evropski vinogradniki na veliko 
uvažali ameriške trte - predvsem iz zvezne drža- 
ve Georgie.2 Iskali so sorto, ki bi bila odporna na 
oidij, pri tem pa so očitno nehote uvozili tudi no- 
vega škodljivca. Galet navaja, da je v Franciji naj- 
verjetneje prišlo do vnosa trtne uši s prihodom 
ukoreninjenih sadik v vasico Roquemaure (blizu 
Avignona), ki so jih nakupili v zvezni državi New 
York in so jih množili ter prodajali v zasebni trs- 
nici v bližini Tarascona/ 
Več raziskovalcev iz devetnajstega stoletja, ki 
jih navaja Galet, daje zanimivo sliko. V razmaku 
nekaj let - in očitno ločeno - trtno uš opazijo 
najprej v Veliki Britaniji (1863) v nekem zastek- 
ljenem rastlinjaku in nato v Franciji, v vinogradih 
na planoti Pujaut v bližini Roquemaura (1865).' 
Opažanja nove nadloge so se v prvih štirih le- 
tih hitro množila. Okužba se je pojavila v obliki 
zaplat. V letu 1866 so poleg povečanja izvorne 
zaplate javili okužbo v celi vrsti vasi severno od 
Avignona in prvi primer južno od tega mesta, 
pri kraju Saint-Remv. V tretjem letu so okužena 
območja obsegala že dve obsežni ozemlji: večje, 
severno od Avignona, nekoliko manjše pa južno, 
z izhodiščem v Saint-Remyu. Leta 1868 je okužba 
obsegala že celotno regijo na jugu, vse do Sredo- 
zemskega morja.5 
Sprva nihče ni vedel, kaj napada trte. Francoski 
vinogradniki so v svojih nasadih opažali hiranje 
rastlin, ki se je pojavilo nekako sredi poletja in 
se je nadaljevalo brez premora še v zimo. Odmi- 
rali so tako nadzemni kot koreninski deli rastlin. 
Število napadenih rastlin se je nezadržno večalo 
tudi med zimskim časom. Napadeno območje 
Jean-Pierre Calci, Les maladies el les parasites animaux 
dela i'igiie, lome 2, Les parasites animaux, str. 1059. 
Prav tam. 
Prav tam. 
Prav tam, sir. 1060 in 1063 - glej zemljevide. 
VSE Z/l ZGODOVINO 25 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 
se je bliskovito širilo, znotraj njega pa so rastline 
obolevale vse do zadnje in na koncu odmrle.6 Za 
vinogradnike katastrofa ne bi mogla biti popol- 
nejša. Njihovi vinogradi so v času nekaj kratkih 
let popolnoma propadli. 
Vinogradniki so na začetku na koreninah na- 
padenih rastlin iskali micelij.7 Strokovnjaki so na- 
mreč menili, da hiranje povzroča gliva." Zmoto 
je končala odprava Poljedelske družbe Héraulta 
v Montpellierju (Société d'Agriculture de l'Héra- 
ult), ki so jo na poziv več posestnikov iz Crauja 
julija 1868 poslali v Provanso. Med njimi je bil 
tudi profesor z naravoslovne fakultete (Faculté 
des Sciences) Planchón, ki je postal eno od veli- 
kih imen na področju raziskovanja trtne uši. Prav 
on je pri pregledu vinograda na izkopani kore- 
nini prvi opazil mlado trtno uš, ki se je hranila, 
pritrjena na korenino.9 
Planchón je odkriti žuželki dal začasno ime 
Rhizaphis vastatrix. V sledečem letu si je zelo 
prizadeval, da bi našel letečo obliko žuželke, 
kakršna obstaja pri hrastovi šiškarici. Njegova 
predvidevanja so bila potrjena naslednje leto, 
žuželko so takrat tudi umestili v rod Phylloxera, 
kot sorodno hrastovi šiškarici (Phylloxera quer- 
cus). Leta 1869 so končno odkrili tudi Šiške na 
trtnih listih, kot jih je bil opisal Fitch. Sprva spo- 
rni sklep, da gre za isto žuželko, je bil dokončno 
potrjen leta 1871, ko je Američan Riley prišel v 
Evropo potrdit dognanja, do katerih se je samo- 
stojno dokopal v Ameriki.10 
V sledečih nekaj letih je več evropskih strokov- 
njakov raziskalo biološke značilnosti trtne uši 
in njen življenjski cikel. Gledano s časovne di- 
stance, je bilo leto 1868 odločilno, saj so žuželko 
identificirali kot vzrok nove bolezni.11 Planchón 
je istega leta vpeljal poimenovanje Phylloxera 
vastatrix,'2 ki se je obdržalo do danes.13 
V času enega desetletja se je trtna uš razširila 
tudi po drugih evropskih deželah. Naj navedem 
nekaj letnic prvih odkritij: Portugalska - 1865, 
Švica - 1871, Avstrija - 1872, Španija - 1874, Nem- 
čija - 1874, Ogrska - 1875, Italija - 1879, Luksem- 
burg - 1907." 
Avstro-Ogrska je bila med prvimi državami, 
kjer so potrdili okužbo. Vendar morejo zgoraj 
navedene letnice služiti le kot orientacijske toč- 
ke. Trtna uš se je pojavljala sporadično, najprej 
na enem, nato na povsem drugem koncu države. 
Zato sem Ogrsko navedel posebej. Leto 1872 je 
le datum prvega zabeleženega pojava trtne uši v 
Klosterneuburgu pri Dunaju, kjer je bila držav- 
na poskusna postaja za vinogradništvo in sad- 
jarstvo. Tja je škodljivec prišel s trtami, ki jih je 
vodja šole v Klosterneuburgu baron von Balbo 
nakupil v Angliji. Von Balbo je iskal sorte, od- 
porne na oidij. Maja 1872 je trtno uš odkril že 
njegov naslednik Rosier.15 
Slovenske dežele so postale žrtev trtne uši sko- 
raj celo desetletje pozneje. Najprej so jo opazili 
na Štajerskem leta 1880 (na Bizeljskem). Šlo je 
očitno za okužbo, ki se je zanesla preko meje s 
Hrvaške. Pri tem je nenavadno, da je območje 
na kranjski strani Save, se pravi na Dolenjskem, 
ostalo brez zabeleženih znakov bolezni še na- 
daljnja štiri leta. Za pojav okužbe na Kranjskem 
torej velja letnica 1884. Današnja Primorska je 
imela prvo okuženo območje v okolici Pirana 
prav tako že leta 1880. 
Še besedo ali dve o citiranju. Spise sem navajal 
s signaturo in polnim imenom fonda ter številko 
škatle. Nato sledi vpisna številka spisa in letnica. 
Gradivo je lepo urejeno po kronološkem zapo- 
redju. 
Obravnave deželnega zbora kranjskega so 
urejene na način, ki danes ni več običajen. Vsak 
vsebinski sklop se začne šteti na novo. Na začet- 
ku zvezkov so vezani zapisniki sej kranjskega 
deželnega zbora. Tem sledijo razne priloge. Gre 
za poročila o delu različnih odsekov deželnega 
zbora. Kranjski deželni odbor je vsako leto poda- 
jal posebno poročilo o svojem delu v preteklem 
letu. Nekaj časa so ga šteli k prilogam, pozneje 
pa so ga uredili kot ločen sklop in mu šteli stra- 
ni od ena dalje. Pri citiranju iz Obravnav sem se 
odločil, da bom v opombah sledil njihovem zgle- 
du in številke strani sejnih zapisnikov označil s 
krepkim tiskom. Ko sem navajal priloge, sem to 
v opombi tudi označil. Iz letnih poročil o delu 
'•   Prav tam, str. 1061. 
7 Preplet hi/, vegetativna steljka mnogih gliv in nekaterih 
bakterij; Veliki slovar tujk, Cankarjeva založba, Ljublja- 
na 2002, 
* Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux 
de la vigne, tome 2, Les parasites animaux, str. 1061. 
9   Prav tam, str. 1062. 
'" Prav tam, str. 1063- 
" Prav tam, str. 1064. 
u Grško-latinska skovanka: <¡>v\\ov - list, (tjpeiv - posušiti, 
vastatrix - uničevalka. 
11 Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux 
de la vigne, tome 2, Les parasites animaux, str. 1089- 
" Prav tam, str. 1189-1205. 
" Prav tam, str. 1206. 
26 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
deželnega odbora nisem navajal ničesar. Pri delu 
z Obravnavami je v veliko pomoč stvarno kaza- 
lo vsebine, ki ga ima vsak posamičen zvezek. 
Trtna uš prvič v 
habsburški monarhiji 
Rihard Dolenc je v Bleiweisovih Novicah leta 
1884 zapisal, da so trtno uš prvič opazili v Klo- 
sterneuburgu leta 1871.16 Sprva očitno ni bilo naj- 
bolj jasno, kaj storiti glede tega. Do prve infor- 
mativne akcije na ravni celotne države so minila 
tri leta. 1874. je poljedelsko ministrstvo na Du- 
naju poslalo deželnim kmetijskim družbam do- 
pis, naj pošljejo svoje predstavnike v Klosterne- 
uburg, da se bodo poučili o trtni uši in to znanje 
nato prenesli v svoje dežele oziroma deželnim 
kmetijskim družbam.17 Dežela Kranjska je posla- 
la zgoraj omenjenega Riharda Dolenca.1" 
Leta 1875 so na Dunaju začeli področje trtne 
uši urejati z zakoni. Aprila 1875 je bil sprejet dr- 
žavni zakon o ukrepih zoper trtno uš. Z njim je 
avstrijska država reagirala na grožnjo, ki jo je 
trtna uš predstavljala vinogradništvu in gospo- 
darstvu vinorodnih območij. Paragrafi tega za- 
kona prinašajo ukrepe v smislu preprečevanja 
širjenja okužbe oziroma prepoved trgovanja z 
deli trte.19 
Vinogradniki so bili sami dolžni pregledovati 
vinograde, in če so kje odkrili sumljiva zname- 
nja, so morali to naznaniti županu, ki je poročal 
nadrejenemu okrajnemu oblastvu. Župan je bil 
dolžan oklicati začasno prepoved trgovanja z 
rastlinskimi deli trt na tem območju (§ 1). 
Sumljive vinograde so pregledali »zvedeni mož- 
je« (§ 14), ki so, če niso odkrili trtne uši, prepoved 
preklicali. Če so okužbo potrdili, je moralo okraj- 
no oblastvo začasno prepoved trajno potrditi. 
Komisija izvedenci) je morala razširiti pregledo- 
vanje vinogradov na širše območje (§ 2). 
Če je okrajno oblastvo na predlog komisije 
odredilo krčenje napadenega vinograda, da bi 
se uničilo trtno uš, ali še zdravih okoliških nasa- 
dov, da bi preprečili širjenje okužbe, je zakon za 
vinogradnika predvideval odškodnino. Ta naj bi 
se prištela k rednemu zemljiškemu davku za vse 
še zdrave vinograde v deželi (§ 5 in 8). Kratki § 
19 je omogočal razbremenitev uradnikov s stra- 
ni dežele: »Deželnim zastopstvom je pridržano, 
najdene odškodnine (§§ 7, 8 in 10)2"prevzema- 
ti na deželni zalog (fond).«21 
Kranjski deželni zbor je glede zakona po po- 
svetovanju s Kranjsko kmetijsko družbo zavzel 
stališče, da odškodnin ne morejo plačevati iz de- 
želnega zaklada. Kranjska kmetijska družba je v 
svojem elaboratu celó predlagala, da je prevzem 
stroškov škode dolžnost države. Ob tem je pred- 
sedstvo kmetijske družbe izrazilo mnenje, da je 
zatiranje škodljivcev samo po sebi jalov posel. 
Škodljivci namreč povzročajo veliko trenutno 
škodo, nato pa jih iztrebijo njihovi naravni sov- 
ražniki. Stroški za pesticide in druge ukrepe naj 
bi bili potemtakem popolnoma nesmiselni. 
Takšne so stvari ostale do leta 1880, ko so trtno 
uš opazili na Štajerskem in Hrvaškem. Deželni 
zbor in odbor sta s skrbjo spremljala razvoj do- 
godkov. Na Dolenjskem so ustanovili lokalne ko- 
misije, ki naj bi opazovale teren in nemudoma 
javile prve znake hiranja trt. Te komisije so bile 
laične in verjetno ne preveč dobro informirane. 
Zato tudi niso bile ravno uspešne. Ko je prispela 
prva novica o znakih trtne uši z Dolenjske, je sle- 
deča preiskava vinogradov odkrila že obsežne 
površine, kjer so vinogradi kazali znake hiranja. 
Značilen je vzorec prihoda trtne uši v sloven- 
ske dežele. O njenem pojavu na Hrvaškem je 
kranjski deželni odbor preko Kranjske kmetijske 
družbe obvestil Franc Kuralt, tajnik Slavonsko- 
hrvaške kmetijske družbe. 
Zapisal je, da so bili okuženi vinogradi v lasti 
posestnika Sigmunda, barona Raucha in grofa 
Jelačiča. Sumili so, da je trtno uš tja zanesel Sig- 
mund, ki je pred nekaj leti nakupil trte v Kloster- 
neuburgu.22 Od tam se je razširila na Štajersko 
in malo pozneje še na Kranjsko. Glede istrskega 
"' Novice gospodarske, obrtniške in narodne, List 46, 12. 
november 1884, Kaj se proti trtni uši na Ogerskem, in kaj 
pri nas stori, Spisal Rihard Dolenc, str. 363-364. Galet Je 
v svoji knjigi, ki sem jo v gornjem poglavju obširno nava- 
jal, kot datum navedel maj 1872. (Jean-Pierre Galet, Les 
maladies et les parasites animaux de la vigne, tome 2, Les 
parasites animaux, str. 1203) 
" Andrej Črnič, Trtna uš na Kranjskem, Diplomsko delo, 
Ljubljana 2001, str. 16. 
'" Rihard Dolenc je bil vodja Deželne sadje- in vinorejske 
šole na Slapu pri Vipavi. Položaj Je obdržal tudi po letu 
1886, ko so šolo v povezavi s trtno itšjo prenesli na Grm 
na Dolenjskem. 
» RGB, 1875/61 (3- april 1875). 
J" Prav tam, S 10. ••10 omenja možnost ukrepov na zemljiš- 
čih, ki niso namenjena vinarstvu, če bi se s tem omogočilo 
izvrševanje ukrepov po S 5- 
•" Prav tam. 
•" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, i- 918, 
4783/1880. 
VSE ZA ZGODOVINO 27 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005, St. 1 
žarišča ni tako natančno navedel verjetnega iz- 
vora okužbe. 
Trtna uš je prišla na novo ozemlje s pomočjo 
premožnega in osveščenega vinogradnika, ki 
je poskušal posodobiti svoje nasade. Za ostalo 
sta poskrbela trgovanje s sadikami in neobveš- 
čenost. 
Za konec uvoda še nekaj kratkih besed o me- 
todah boja proti trtni uši. Vsi načini uničevanja 
škodljivca izvirajo že iz devetnajstega stoletja. 
Najprej so tu kulturni postopki oziroma ohranja- 
nje populacije trtne uši na nizki ravni s pesticidi. 
V Avstro-Ogrski se je večidel uporabljal t. i. »oglje- 
ni ali ogljikov žveplenec« (CS2). Gre za izredno 
hud strup, ki se ga vbrizgava v zemljo. Postopek 
je sicer pobil trtno uš, vendar nikoli popolnoma, 
zato so ga morali ponavljati iz leta v leto. 
Drugi način je zasaditev ameriških trtnih sort, 
ki lahko preživijo, čeprav trtna uš parazitira na 
njih. Na ameriško trto je potrebno cepiti evrop- 
ske sorte, saj prve rodijo sadove, ki niso primer- 
ni za izdelavo kakovostnih vin. 
Tretji način je uničenje napadenih rastlin, tudi 
njihovih koreninskih delov s sežigom. Tla se 
nato prepoji s pesticidom. 
Četrti način je najbolj nenavaden. Tako ime- 
novane fizikalne metode vključujejo vsakoletno 
poplavljanje nasadov na eni strani in urejanje 
vinogradov v močno peščenih tleh (nad 60 % 
peska). Za oba načina so glavni pogoj naravne 
danosti, ki jih na primer v Sloveniji ni - ravnin- 
ske lege vinogradov ali peščena prst. 
Končno so tu še administrativni ukrepi, kamor 
sodijo omejevanje trgovine s trtnimi rastlinami 
in razni carinski ukrepi. 
Vse metode so povezane z velikimi stroški. Ra- 
zen zasajanja ameriških trt in njihovega ceplje- 
nja so jih povečini opustili, čeprav ponekod še 
vedno uporabljajo fizikalne metode. Za izvajanje 
vseh metod so v devetnajstem stoletju po priza- 
detih deželah organizirali državno pomoč. 
Trtna uš na Kranjskem 
Na Kranjskem so trtno uš prvič zabeležili v za- 
četku junija 1884. O tem je kranjski deželni od- 
bor 10. junija prvi obvestil Rihard "Dolenc, ki je 
novico prejel od učitelja v Veliki Dolini Florjana 
Rosmana.23 O zadevi je obvestil Deželno vlado v 
Ljubljani, o tem pa so 18. junija pisale tudi Novi- 
ce.24 Deželno vlado v Ljubljani je obvestilo tudi 
okrajno glavarstvo v Krškem.25 
Dolenc je takoj nato poslal še eno pismo, kjer 
je na prošnjo kranjskega deželnega odbora opi- 
sal, kaj bi bilo priporočljivo storiti glede trtne 
uši. Na kratko je povzel postopek izkrčitve vino- 
grada, nato pa še dodal, da bi bilo priporočljivo, 
potem ko so trte že izkopane in sežgane, tla, v 
katerih je trta rasla, prepojiti z »žveplenim ogljen- 
cem«. Takoj nato je dodal, da je izredno težko 
uničiti prav vse žuželke, saj da je dovolj že, da se 
jih ohrani le nekaj v kaki grudi zemlje. Ob tem je 
opomnil še na dejstvo, da so bližnji vinogradi na 
Štajerskem in Hrvaškem stalen vir novih okužb; 
tudi če bi se zatrlo ta izbruh, bi sledil naslednji. 
Edino rešitev je videl v zasajanju vinogradov z 
odpornimi ameriškimi sortami, ki bi se jih cepilo 
z evropskimi cepiči, saj same ameriške trte ne 
rodijo grozdja ali pa dajejo vino slabega okusa. 
Hkrati je predlagal, da bi na Dolenjskem naredili 
posebno ustanovo, ki bi skrbela za vzrejo ame- 
riških trt. Posebej je poudaril, da bi ta ustanova 
morala biti prav na Dolenjskem.26 
Podzemna ubiikui trine uši 
¿1 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
4205/1884. 
M Andrej Črnit, Trtna uš na Kranjskem, Diplomska naloga, 
Ljubljana 2001, str. 22. 
a AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
4459/1884. 
* AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
4657/1884. 
28 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik. PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE! 
Poljedelsko ministrstvo na Dunaju je na po- 
ročila o trtni uši odgovorilo z ukazom o pregle- 
du vseh vinogradov na območju občine Velika 
Dolina.27 Skupino, ki je preiskovala razširjenost 
okužbe na Dolenjskem, so sestavljali strokovnja- 
ki, in sicer adjunkt vinogradniške šole v Maribo- 
ru J. Hansel, tajnik Kranjske kmetijske družbe 
Gustav Pire, dr. J. Namroš in Anton Ogulin. Za 
njihovo nalogo je poljedelsko ministrstvo na Du- 
naju nakazalo 1000 gld.2" V obvestilu o tej zadevi 
kranjskemu deželnemu odboru je Deželna vlada 
v Ljubljani dodala še, da jo je okrajno glavarstvo 
Krško v zadnjem poročilu z dne 30. junija obve- 
stilo, da je bila trtna uš potrjena tudi v občini Sve- 
ti Križ.29 Zapisali so še, da Hansel meni, da odkri- 
ta nahajališča trtne uši ne dopuščajo nobenega 
dvoma več, da je uš napadla celotno vinogradni- 
ško območje na desnem bregu Krke - od bližine 
Kostanjevice do izliva Krke v Savo, ob desnem 
bregu Save pa vse do Bregane.30 Zato so opustili 
pregledovanje vinogradov okrog Velike Doline, 
ki naj bi bila že od vseh strani obdana z okuže- 
nimi parcelami in se osredotočili na omenjeno 
območje ob Krki, od Kostanjevice navzdol. 
Poljedelsko ministrstvo na Dunaju je s taistim 
odlokom, ki je ukazoval pregledovanje območja 
Velike Doline, ukazalo tudi, naj se ustanovi de- 
želna komisija za zadeve trtne uši.31 
Novomeško komisijo za ugotavljanje trtne uši 
je, tako kot pozneje deželno komisijo, ustanovila 
Deželna vlada v Ljubljani in ji je tudi odgovarja- 
la. Filokserne komisije, kot so jih takrat imeno- 
vali, vsaj tiste deželne, niso sodile v pristojnost 
kranjskega deželnega zbora in odbora. Situaci- 
ja je bila torej precej zanimiva. Komisija je bila 
strokovno posvetovalno telo deželne vlade, torej 
del državne uprave, vendar je dejansko komisija 
dajala smernice za reševanje problemov na de- 
želni ravni. Stališča, ki jih je zavzemala, je kranj- 
ski deželni zbor zelo zvesto sprejemal. Po drugi 
strani jim je poljedelsko ministrstvo na Dunaju 
večkrat oporekalo ali pa jih zavračalo. Konec 
koncev to niti ni bilo tako presenetljivo, saj sta 
bila pomembna člana deželne komisije Rihard 
Dolenc in Josip Vošnjak, ki sta se v svojih pogle- 
dih ujemala in večkrat s svojimi predlogi dajala 
ton sklepom komisije. 
Na Dunaju se je pod okriljem poljedelskega 
ministrstva sestajala centralna filokserna komisi- 
ja, ki jo je skliceval poljedelski minister.32 Vloga 
in sestava teh komisij je bila nato tudi zakonsko 
določena; najprej z odlokom dunajskega minis- 
trstva za poljedelstvo,33 leta 1885 pa še z zako- 
nom,34 ki je ustanovitev filoksernih komisij po- 
stavil kot obvezo, poleg deželne pa je predvidel 
tudi okrajne in podmestne (lokalne).35 Lokalne 
komisije so zbirale vse podatke s terena in jih po- 
šiljale na Deželno vlado v Ljubljani. Le-ta jih je 
nato v dopisih posredovala kranjskemu deželne- 
mu odboru. Lokalnim komisijam so predsedo- 
vali župani, člani pa so bili nekateri (uglednejši) 
posestniki. 
Deželno filokserno komisijo so sestavljali: 
načelujoči deželni predsednik, tajnik Kranjske 
kmetijske družbe, stalni izvedenec o zadevah 
trtne uši, dva posestnika vinogradov, med svo- 
jimi člani pa je morala imeti tudi predstavnika 
kranjskega deželnega odbora. Na to mesto so že 
avgusta 1884 predlagali dr. Josipa Vošnjaka, ki se 
je že od 1880. s tem problemom ukvarjal kot de- 
želni odbornik.36 Vošnjak je v spisih kranjskega 
deželnega odbora v veliki meri naveden kot po- 
ročevalec. Zato se mi zdi še toliko bolj zanimivo, 
da te teme sploh ni omenil v svojih Spominih.37 
Morda se mu je zdelo, da je ta tema bolj stvar 
strokovne literature in ne memoaristike - konec 
koncev je bil tudi avtor Umnega kletarstva. 
Značilen za ta čas je tudi sklep XIII. seje dežel- 
nega zbora z dne 17. oktobra 1884. Pod točko 7 
dnevnega reda je kranjski deželni zbor predlog 
Riharda Dolenca, da bi se začelo na Dolenjskem 
zasajati »amerikanke«, zgolj vzel na znanje, saj si 
stroka v tistem trenutku še ni bila edina, ali so 
ameriške trte res odporne na trtno uš.3lt 
Tudi pozneje, ko je obnova z ameriškimi trtami 
že bila v teku, se v jeziku dokumentov obdrži 
21 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
4843/1884. 
•** Prav tam. 
•"> Prav tam. 
v> Prav tam. 
11  Prav tam. Gre za ministrski odlok z dne 26. junija 1884, 
št. 8315. 
1J AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1X/3, š. 918, 
1956/1883. 
11 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
5663/1884. 
u Andrej Črnič, Trtna uš na Kranjskem, Diplomska naloga, 
Ljubljana 2001, str. 23. 
" Prav tam. 
v' AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
5663/1884. 
i7 Josip  Vošnjak,  Spomini, Slovenska matica,  Ljubljana 
1982. 
M Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 24, str. 
249-250. 
VSE ZA ZGODOVINO 29 
ZGODOVINA XA VSE leto XII, 2005, št. 1 
izrazje, ki bi se ga moglo razumeti kot ostanek 
prvotnega nezaupanja. Ameriške trsnice in ma- 
tičnjake imenujejo poskusne: »Versuchsanlagen« 
in »Versuchsweingärten«. 
Pomoč Kranjski je poljedelsko ministrstvo na 
Dunaju zasnovalo tako, da se je deloma oprlo na 
Štajersko, ki je imela nekaj izkušenj pri reševa- 
nju krize. Tako je bila na primer v Brežicah že 
zasajena državna trsnica in od tam so nameravali 
dobiti del potrebnih trt za »poskusni vinograd« 
na Kranjskem. Za ureditev trsnice je bil izbran 
krški okraj.39 
Ob tem je poljedelski minister nastavil še po- 
sebnega »tehničnega vodjo del proti trtni uši za 
Kranjsko in Štajersko« Karla Reichla, ki so ga po- 
klicali iz pokoja.40 Njegov sedež je postalo Krško 
in on je bil pravzaprav zadolžen za zbiranje po- 
datkov s terena. Letna poročila o razširjenosti 
trtne uši v deželi je pošiljal Deželni vladi v Ljub- 
ljani, ta pa je potem pošiljala prepise na kranjski 
deželni odbor. 
Tako se je začela izgrajevati mreža za zbiranje 
podatkov, ki je bila neodvisna od Kranjske kme- 
tijske družbe oziroma njenih podružnic. 
Deželna vlada v Ljubljani je menila, da si je pri 
delih v poskusnem vinogradu v Brežicah in na- 
črtovanem vinogradu v krškem okraju priporoč- 
ljivo pridobiti nasvet izvedenca s slapske šole.41 
Kranjski deželni odbor je v odgovoru za to delo 
predlagal Riharda Dolenca, vendar pa je med- 
tem pri Deželni vladi v Ljubljani očitno prišlo do 
spremembe stališča, saj z Dolencem niso nave- 
zali stika.42 
Pozneje je prihajalo do razhajanj med strokov- 
nimi mnenji Riharda Dolenca, ki se je zavzemal 
za čim hitrejše uvajanje ameriških trt, in Karla 
Reichla, ki je bil tehnični vodja del proti trtni uši. 
Med ta dela so spadale tudi izkrčitve okuženih 
vinogradov (Rodungsverfahren). Prav za te ukre- 
pe je zakon iz leta 187543 predvideval odškodni- 
ne za vinogradnike. V brežiškem okraju so proti 
trtni uši nastopali z iztrebljanjem celotnih okuže- 
nih vinogradov,44 kar je moralo biti povezano s 
precejšnjimi stroški. 
Leta 1887 najdemo Dolenčevo pismo, ki v 
njem nejevoljno odgovarja kranjskemu deželne- 
mu odboru glede predvidenih korakov pri po- 
moči prizadetim vinogradnikom: 
»Prepokorno podbileženo vodstvo nima k obe- 
dvem kaj omeniti oziroma nasvetvati, kajti do- 
kler bodo možje alla Reichel v višjih krogih 'Sach- 
verständige' ne zadostijo vsi istinito strokovnja- 
ški nazori nič.«** 
V tem primeru je šlo za pridobitev ameriških 
trt z Ogrskega, kar pa dejansko ni bilo mogoče, 
saj je to marca 1880 prepovedal ministrski ukaz.46 
Poljedelski minister je ob potrditvi pojava trtne 
uši v skladu z zakonom o ukrepih zoper trtno uš 
iz leta 187547 izdal prepoved trgovanja s trtami, 
kar naj bi preprečilo širjenje okužbe. Te prepo- 
vedi so odredili povsod, kjer so opazili okužbo. 
Bolj problematično pa je bilo, da so te prepo- 
vedi ostajale v veljavi tako dolgo. Na Kranjskem 
so tako povsem zavrle prizadevanja za uvedbo 
ameriških trt. 
Očitno je prišlo do razhajanja v stališčih glede 
možnih ukrepov. Kranjski deželni odbor je sto- 
pil v akcijo, da bi na Kranjskem čim prej zasadili 
poskusne trsnice »amerikank«. V dopisu na De- 
želno vlado v Ljubljani iz julija 1885 se omenjajo 
dvajsetletne izkušnje iz Francije, ki da so poka- 
zale, da je edino učinkovito orožje v boju proti 
Phylloxeri zasajanje vinogradov z ameriškimi 
sortami. V dopisu so zapisali, da bi bilo zato naj- 
bolj smotrno v prizadetih občinah urediti trsnice 
ameriških trt, hkrati pa vprašali Deželno vlado v 
Ljubljani, če so kje le-te že uredili in koliko trt bi 
se moglo iz njih pridobiti naslednje leto. Dežel- 
no vlado so tudi obvestili, da nameravajo na pri- 
hodnjem zasedanju deželnega zbora predlagati 
delitev podpor za vinogradnike, ki bodo zasadili 
svoje vinograde z ameriškimi trtami.4" 
V letu 1885 je med deželnimi odborniki dozo- 
rela odločitev, da se deželna sadjarska in vinar- 
ska šola iz Vipavske doline preseli na Dolenjsko. 
M Omenjena v spisu AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranj- 
sko, IX/3, š. 918, 1580/1885 
•"> Prav tam. 
" Prav tam. 
4J AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
4567/1885. Dolenc odgovarja deželnemu odboru, da ga 
deželna vlada glede omenjene zadeve še ni kontaktirala. 
•" RGB, 1875/61 (3- april 1875). 
4 ' Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, str. 52. 
I! AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
3100/1887. 
•'r' AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
2531/1887. RGB, 1880/29 (16. marec 1880). 
•" RGB, 1875/61 (3- april 1875). 
*» AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡- 918, 
4343/1885. 
30 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik, PODZEMEUSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
Kdaj natančno se je to zgodilo, nisem uspel ugo- 
toviti, saj pri zadevi trtna uš niso odložili nobe- 
nega spisa v zvezi s tem sklepom. Če bi želel naj- 
ti točen datum te odločitve, bi moral pregledati 
stenografske zapisnike sej kranjskega deželnega 
odbora za to leto. Nameravana selitev šole se 
omenja v spisu AS 38, Deželni zbor in odbor za 
Kranjsko, IX/3,5.918,6023/1885, kjer dr. Vošnjak 
predlaga, da dežela sama nabavi ameriške trte. 
Tu je v besedilu uradnega predloga zapisana mi- 
sel, ki razkrije že omenjeno nasprotje v stališčih 
glede ukrepov: »Vinogradstvo se bo dalo le rešiti, 
ako se sčasoma vsi vinogradi zasade z ameriški- 
mi trtami. Sicer bi morala vlada nekaj storiti, a 
predno bo ona prišla do potrebnih sklepov, bodo 
lehko že vsi vinogradi pokončani.«*1* 
Omenjeni spis je obravnaval ponudbo Ivana 
Geršaka iz Ormoža, ki je bil lastnik enega redkih 
nasadov ameriške samorodnice york madeira. 
Težava je bila, kako Deželno vlado v Ljubljani pre- 
pričati za sodelovanje pri nakupu. Vošnjak je me- 
nil, da bi vlada v Ljubljani sodelovala, če bi kranj- 
ski deželni zbor bil pripravljen nakazati določeno 
vsoto za nakup. Zato je predlagal, naj Geršakovo 
ponudbo oceni Rihard Dolenc in če bo sorto 
odobril, naj si gre ogledat Geršakov vinograd. 
Dolenc je sorto ocenil kot odporno proti trtni 
uši, strinjal pa se je tudi z Vošnjakom, da je pri- 
merna za (prvo) obnovo na Dolenjskem, saj je 
šlo za samorodnico, ki je ni bilo potrebno cepiti. 
Kot taka naj bi bila privlačna za dolenjskega kme- 
ta, ki bi mu prihranila trud zahtevnega cepljenja. 
Vendar je Dolenc nato dodal še, da samorodnice 
v resnici niso prava, se pravi dolgoročna rešitev, 
saj dajejo vino slabše kakovosti. Edino cepljene 
trte dajejo kakovostno vino, ki je tudi tržno za- 
nimivo.50 
York madeiro je Dolenc torej podprl, hkrati 
pa je kranjskemu deželnemu odboru predstavil 
tudi novico o obstoju državne vinogradniške po- 
skusne postaje (štacije) na Ogrskem in ocenil, 
da bi si bilo vredno ogledati tudi tamkajšnje na- 
sade.'51 Kranjski deželni odbor se je strinjal in Do- 
lenčevo potovanje se je precej raztegnilo. 
Dolenc je o svoji poti obsežno poročal. Mad- 
žarska poskusna postaja je takrat obstajala že 
polni dve leti in je dala mnoge poučne izkušnje. 
Med drugim je Dolenc na Ogrskem spremenil 
svoje mnenje o sorti york madeira, saj so tam- 
kajšnje izkušnje kazale, da je le delno odporna 
na nadležnega škodljivca. 
Madžari so poskuse z »amerikankami« zastavili 
širokopotezno. Iz Francije so kupili za »42.000 
Forintov a. v.« sadik, od tega so jih Hrvatom od- 
stopili 200.000, poroča Dolenc.52 V dveh letih jih 
je poskusna postaja v Kecskemétu stala »9606 
for, 42,5 kr. a. tu53 
»Gospod Koritsánszky54 meje sploh v dobrem 
zaupanji, kater sem do ameriških trt gojil močno 
doflegmiral; v še večji meri storil je topa gospod 
Dr. Horvat Geza v Pešti«, pravi Dolenc. Rezultati 
poskusnih postaj na Ogrskem so pokazali, da je 
le sorta solonis popolnoma odporna na trtno uš, 
pri tem pa je treba upoštevati še kemično in fizič- 
no zgradbo prsti ter podnebne pogoje.55 
Po tem poročilu je padla odločitev, da se opu- 
sti načrtovani nakup samorodnice york madeira, 
ker da bo Kranjska rajši kupila sorti vitis riparia 
sauvage in vitis solonis rupestris?6 
Kljub temu so pozneje dosti zasajali tudi sorto 
york madeira. V mnogih primerih so namreč de- 
lali poskuse s kombiniranjem; del vinograda so 
zasadili s sortami, ki jih je bilo potrebno cepiti, 
del pa s samorodnicami, ki se jih je le zasadilo 
in nato obrezovalo. Pri masovni vzgoji plemeni- 
tih cepljenk predstavlja ozko grlo prav cepljenje 
podlag, saj izkušenih cepilcev vedno primanj- 
kuje. Od slednjih pa je odvisen uspeh cepljenja, 
t. j. koliko cepljenk se dejansko »prime«. Danes 
si v trsnicah pri tej zagati pomagajo s cepilnimi 
stroji, ki so bili sicer že takrat na razpolago, a so 
bili zelo dragi. 
V letu 1885 so kupili parcelo v Kostanjevici. 
Poljedelsko ministrstvo na Dunaju jo je najelo 
od verskega sklada in začelo graditi prvo držav- 
no trsnico na Kranjskem.57 Zadnji pomemben 
sklep za to leto je bila odločitev deželnega zbo- 
ra za oblikovanje deželne filokserne komisije za 
Kranjsko.58 
''•> AS 38, Deželni 
6023/1885. 
50 AS 38, Deželni 
6172/1885 
"  Prav tam. 
" AS 38, Deželni 
7067/1885 
" Prav tam. 
"  Vodja postaje v 
55 AS 38, Deželni 
7067/1885 
v" AS 38, Deželni 
7977/1885 
57 AS 38, Deželni 
7242/1885. 
zbor in odbor za 
zbor in odbor za 
Kranjsko, IX/3, š. 9• 
Kranjsko, IK/3, š. 918, 
zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
Kecskemétu. 
zbor in odbor za 
zbor in odbor za 
zbor in odbor za 
Kranjsko, IX/3, š. 918, 
Kranjsko, IX/3, š. 918, 
Kranjsko, IX/3, š. 918, 
VSE ZA ZGODOVINO 31 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005, št. 1 
Leto 1886 je prineslo dve novosti: deželna sad- 
jarska in vinogradniška šola se je s Slapa prese- 
lila na Grm pri Novem mestu, deželni zbor pa je 
sprejel zakon, da se tretjina odškodnin za ukrepe 
proti trmi uši prenese na deželo, kar je po zako- 
nu z dne 27. junija 1885 pomenilo, da drugo tret- 
jino prispeva Dunaj. Preostala tretjina se je seve- 
da še naprej izplačevala po starem postopku. § 1 
novele zakona o trtni uši je določal sledeče: 
»Zaukazati, kako po §u 5 postaue od 3- apri- 
la 1875 (Drž. zak. št. 61) dopuščeno naredbo v 
zator trtne (vinogradske) uši pridržuje se poli- 
tičnemu deželnemu oblastvu, katero naj pri tem 
- dovprašavši svoj strokovni svet, kimujevrečeh 
trtne uši (§ 9)pridan, - v porazumu z deželnim 
odborom postopa; kadar seporazum z deželnim 
odborom ne doseže, tedaj razloča stvar minister 
poljedelstva. 
Takšna naredba, katera edino ali pretežno 
meri na lo, da se ohrani donosnost vinogradov, 
katerih seje trtna uš lotila, a ne meri ob enem na 
to, da bi se ta bolezen z njih odpravila, ne more 
biti predmet prej omenjenega zaukazovanja; 
taka naredba je mariveč prepuščena posestniku 
samemu, ako mu se vzvidi uporabiti jo, a on pri 
tem ne sme nikakor delati proti prepovedim iz- 
voza, izdanim v zmislu §§ov 1 ali 4 postave od 
3- aprila 1875za to, da ne bise vinogradska uš 
dalje širila.«'"' 
Prvi odstavek se nanaša na ukaz za uničenje vi- 
nograda, ki ga je bilo ob določenih pogojih dolž- 
no izdati deželno oblastvo, torej v tem primeru 
kranjska Deželna vlada v Ljubljani. 
Drugi odstavek govori o ukrepih, katerih cilj 
ni uničenje trtne uši, ampak ohranjanje rodno- 
sti vinogradov kljub prisotni uši. Sèm se umešča 
tudi zasaditev ameriških trt, ki pa je bila odvisna 
od svobodne izbire posameznega vinogradnika. 
Videti je, da je bila država varčna ob napačnem 
trenutku. 
Pri tem naj poudarim, da se je vinogradnik lah- 
ko brez ovir odločil za drago obnovo vinograda 
z ameriškimi trtami, vendar v tem primeru ni bil 
upravičen do nikakršne gmotne podpore s stra- 
ni države. Ameriške trte tudi ni mogel uvažati z 
območij, ki so bila razglašena za okužena, saj je 
tam veljala prepoved izvoza trt, torej karantena. 
Hkrati so bila to območja, kjer so se urejale trsni- 
ce, ki so masovno vzgajale ameriške sadike in jih 
ponujale po nizki ceni. Za kršenje teh uredb je 
bila že z zakonom iz leta 1875 predvidena visoka 
denarna kazen.60 
Na neoporečnih območjih so se nahajali red- 
ki vinogradi zasebnikov, ki so ponujali sadike in 
ključe61 po visokih cenah; njihove trte so bile po 
črki zakona pač »čiste«. Od kod so dobili te sa- 
dike za svoje nasade, nam namigne vsestranski 
Rihard Dolenc v svojem članku iz Bleiweisovih 
Novic. Tam je zapisal: »/.../ imajo Ogri uže veli- 
kanske zavode, v katerih amerikanske trte sku- 
šajo, pomnožujejo, cepijo in tako dalje. Pri nas 
pa seje začelo še le seme amerikanskih trt, kate- 
ro je pa skoro čisto nekaljivo, uvažati/.../.<č2 
Šola na Slapu je leta 1885 zaključila tekoče šol- 
sko leto, medtem pa je vodstvo že urejalo zadeve 
za prenos. Na Grmu so kupili posestvo in grašči- 
no,63 kjer so jeseni že začeli s poukom. Ob koncu 
tega leta so se začela prizadevanja glede nakupa 
trt za šolski vinograd.64 Slednji je imel nalogo 
matičnjaka v lasti dežele, ki tako, kar zadeva po- 
deljevanje sadik in ključev, ni bila več popolno- 
ma odvisna od Deželne vlade v Ljubljani in pol- 
jedelskega ministrstva na Dunaju. 
Če so glede prenosa vinogradniške šole pri 
zadevi trtna uš odložili le dva spisa, pa je gle- 
de sprejema deželnega zakona o plačevanju 
odškodnin vinogradnikom preteklo precej več 
črnila. Poljedelsko ministrstvo na Dunaju je janu- 
arja 1886 prek Deželne vlade v Ljubljani prosilo 
kranjski deželni odbor, da se izjasni, ali deželni 
zaklad, kot je to omogočala novela zakona, lahko 
prevzame tretjino odškodnin za ukrepe proti trt- 
ni uši. V kranjskem deželnem odboru so menili, 
da je takšno določilo nepotrebno, saj se takrat 
za zaustavitev trtne uši nikjer več ni iztrebljalo 
vinogradov.6,5 Taki ukrepi so bili očitno predra- 
gi in neuspešni. Kranjski deželni odbor je zato 
ocenil, da bi moral v primerih, ko pride do od- 
• AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1•/3, š. 918, 
8063/1885. 
59 RGB, 1885/3 (27 junij 1885). 
'•" RGB, 1875/61 (3- april 1875), § 17. 
• Ključi so enoletne rozge trte, dolge približno 25 do 40 cm, 
debeline od 6 do 12 mm, kijih uporabljamo za vegeta- 
tivno razmnoževanje trt. Povzeto po: TU Doberšek, Vino- 
gradništvo, DZS, LJubljana 1978. 
r'J Novice gospodarske, obrtniške in narodne. List46,12. no- 
vember 1884, str. 363-364. 
61 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
5805/1886. 
M AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
7732/1886 
65 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
581/1886 
32 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
loka o uničenju vinograda, po posvetu s svojimi 
strokovnjaki, npr. z deželne šole na Slapu, sam 
podati dovoljenje. Deželni vladi v Ljubljani so 
odpisali, da pritrdijo »pogojno in s pridržkom, 
da dež. zbor pritrdi«.66 
Odgovor Deželne vlade v Ljubljani je prispel 
marca in je kranjski deželni odbor opozoril, da 
deželna sadjarska in vinorejska šola ni pristojna 
za odločanje o primernosti iztrebljanja vinogra- 
dov. Svoje stališče so podprli s sklicevanjem na 
zakone v zvezi s trtno ušjo; odločanje o uničenju 
vinogradov - so zapisali - je v izključni pristojno- 
sti deželnega oblastva in njegovega strokovnega 
telesa, t. j. deželne filokserne komisije. Kranjski 
deželni odbor je nato odgovoril, da bo predložil 
zadevo v odločanje deželnemu zboru.67 
Kranjski deželni zbor je potem na svoji četrti 
seji 7. decembra 1887 sprejel sklep, ki je dovolje- 
val plačilo tretjine odškodnin iz deželnega zakla- 
da. Pri tem so govorniki poudarili, da dežela tako 
ali tako ne bo trpela denarne škode, ker se vino- 
gradi nikjer več ne iztrebijo zaradi trtne uši.6ii 
Zakon je bil torej sprejet, ni pa bil funkciona- 
len. Pri tem je bilo v razpravi in tudi v prilogi k 
poročilu izrecno rečeno, da se o zadevi odloča 
na vztrajanje poljedelskega ministrstva na Du- 
naju.69 Ta ukrep bi bil smiseln trinajst let poprej, 
če bi se poskusilo vpeljati za davkoplačevalce 
ugodnejši način poravnavanja škode, ki so jo 
povzročila iztrebljanja vinogradov. Kakorkoli, 
kranjski kmetje so imeli srečo, da se je trtna uš v 
deželo zanesla razmeroma pozno, saj se je unič- 
evanje vinogradov takrat že opustilo. Kranjskim 
vinogradnikom, ki jih trtna uš še ni prizadela, je 
bilo tako prizanešeno, saj so se ognili dodatnim 
denarnim obremenitvam, ki bi jih k zemljiške- 
mu davku prispeval dodatek za kritje stroškov 
odškodnin, predviden v zakonu o trtni uši iz 
leta 1875. Ugodnost je seveda trajala le do neiz- 
ogibnega trenutka, ko se je trtna uš razširila tudi 
k prej neprizadetim. Takrat so se vinogradniki 
iznenada hočeš nočeš morali soočiti z velikimi 
stroški kulturnih postopkov ali pa obnove z ame- 
riškimi trtami. 
Ko je bilo plačevanje tretjine odškodnin vino- 
gradnikom, ki so jim po ukazu Deželne vlade v 
Ljubljani uničili vinograde, da bi tako zatrli trt- 
no uš, v deželnem zboru sprejeto, je poljedelsko 
ministrstvo na Dunaju poslalo odlok, s katerim 
je natančneje pojasnilo določila zakona iz leta 
1885,70 kot je bilo v tem zakonu tudi predvide- 
no.71 Ministrski odlok je natančno opredeljeval, 
kaj vse se mora upoštevati pri odmeri odškodni- 
ne: od stopnje poškodovanosti vinograda zara- 
di trtne uši pred uničenjem do ugodnosti lege 
zemljišča in kakovosti prsti. Namen teh določil 
so bile višje odškodnine za vinograde z večjim 
in kakovostnejšim donosom. Odškodnina se je 
izplačevala za škodo, ki jo je vinogradniku pov- 
zročil ukrep izkrčitve vinograda. 
Kot sem zapisal že zgoraj: veliko papirja za 
malo koristi! Ukrepi izkrčenja se niso več izvajali, 
so pa imeli vsaj sprejeto zakonodajo, kako bi se 
moralo ukrepati, če bi se. 
Ameriški vinogradi in trsnice 
Vinarska, sadjarska in kmetijska šola Grm je 
odprla svoja vrata septembra 1886, prizadevanja 
za ureditev ameriškega vinograda pa so se zače- 
la tisto zimo. Za lasten matičnjak je bilo seveda 
potrebno dobiti sadike »amerikank«, ki pa so 
bile v avstrijskem delu monarhije redke. Čas je 
tekel in dlje ko je trajalo, da se začne z urejanjem 
matičnjaka, dlje so vinogradniki ostajali brez edi- 
ne prave pomoči. Težava je bila tem večja, ker 
je potrebno kar nekaj časa, preden je nov nasad 
sposoben dati prve ključe za oddajo. 
Naj tu na kratko opišem postopek vzgoje v ma- 
tičnjaku. Sadike v matičnjakih se prvo leto pušča- 
jo prosto rasti, brez obrezovanja; da razvijejo les. 
V drugem letu se začne vzgoja rastline, za katero 
poznamo dve metodi: na glavič in na reznike. Pri 
vzgoji na glavič se pri rezi odgrne trs do korenin- 
skega vratu in poreže mladike na kratko, na slepo 
oko. Tako se dobijo močne mladike, ki poženejo 
iz trte na isti višini. Ista rez se ponovi v tretjem 
in četrtem letu. S tem se zagotovi podlaga za raz- 
voj glaviča, na katerem se vsako leto reže rozge 
na kratko, pri čemer se glavič dokončno formira. 
Pri postopku na reznike se glavič vzgaja 20 do 30 
cm nad zemljo.72 
66 Prav tam. 
13 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
2170/1886. 
'" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, s. 
53- 
'° Prav tam, s. 53 in priloga 34, str. 264. 
70 RGB, 1885/3 (27 junij 1885). 
71 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1X/3, š. 918, 
5890/1888. 
7J Svoje vinogradniško znanje dolgujem knjigi: TU Dober- 
šck, Vinogradništvo, DZS, Ljubljana 1978, str. 166-172. 
VSE ZA ZGODOVINO 33 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005. št. 1 
Odrezane rozge se imenujejo ključi. Te nato 
cepimo s cepiči plemenitih trt. V devetnajstem 
stoletju so kombinirali oddajo necepljenih klju- 
čev in sadik cepljenk. V prvem primeru so mo- 
rali vinogradniki, če niso zasadili samorodnic, 
trte sami cepiti. To je pomenilo dodatno kom- 
plikacijo, saj je cepljenje precej zahtevno delo. V 
ta namen so organizirali t. i. tečaje plemenitenja 
(Veredlungskursen). Z njimi so po posameznih 
območjih usposabljali cepilce, ki so svoje znanje 
prenašali naprej ter obenem cepili trte svojim 
sosedom. 
Trsnica je prostor, kjer cepljene sadike vzgo- 
jimo, da poženejo korenine. To se doseže tako, 
da cepljenke pod kotom vložimo v jarke, kjer jih 
cele zasujemo z več plastmi različnega materiala. 
V trsnico se vlaga od srede aprila do prvih dni 
maja, pridelek pa se izkoplje jeseni, takoj ko od- 
pade listje in pred zmrzaljo. Danes se trte obi- 
čajno ne sadijo jeseni, čeprav je tudi to možno. 
Zato se cepljenke do pomladi hranijo v mivki ali 
drobnem pesku.73 
Zadnje mesece leta 1886 in v začetku 1887. 
je Rihard Dolenc poskušal zagotoviti sadike za 
ureditev matičnjaka v novi deželni šoli na Grmu. 
S pomočjo njegove korespondence z deželnim 
odborom lahko sledimo urejanju te zadeve, ugo- 
tovimo pa tudi težave, ki so jih pri tem imeli. 
Deželni zbor in odbor sta bolj ali manj zaupala 
Dolenčevi strokovni sodbi in si prizadevala, da 
bi njegove zamisli uresničili. Po drugi strani so 
prizadevanja za ureditev nasada na Grmu nale- 
tela na gluha ušesa na dunajskem ministrstvu za 
poljedelstvo in posledično tudi pri Deželni vla- 
di v Ljubljani. V svojem pismu se Rihard Dolenc 
novembra 1886 pritožuje deželnemu odboru 
v Ljubljani, da je plemeniti gospod Pretiš, »na- 
čelnik filokserne agende v visokem • kr. kmetij- 
skem ministerstvu (na Dunaju) /.../popolnoma 
nasproten ameriškim trtam«.7* 
Potrebne sadike so nameravali pridobiti iz ogr- 
skih trsnic, ki so letno pridelale velike količine 
ključev. Po nasvetu Riharda Dolenca in sklepih 
kranjske deželne filokserne komisije je kranjski 
deželni zbor januarja 1887 sklenil, da v tekočem 
letu pridobijo 200.000 »amerikanskih ključev«." 
Edina ovira je bila, da so bili v veljavi karantenski 
ukrepi za kraljevino Ogrsko in je bilo torej od 
tam nemogoče uvažati sadike na Kranjsko. Zato 
je ljubljanski deželni zbor naslovil prošnjo na 
Deželno vlado v Ljubljani, da izposluje spregled 
prepovedi uvoza na Dunaju.76 
V svojem odgovoru na prejeti zapisnik kranjske 
filokserne komisije je poljedelsko ministrstvo na 
Dunaju prošnje gladko zavrnilo s pojasnilom, da 
občina Grm velja za neokuženo {reblausrein) 
in se zaradi nevarnosti vnosa trtne uši ne dovoli 
uvoza »amerikank«.77 Pobude deželne filokserne 
komisije in deželnega zbora za razširitev držav- 
ne trsnice v Kostanjevici in za brezplačno delitev 
ključev ter sadik vinogradnikom so v istem do- 
pisu zavrnili s sledečim pojasnilom: 
»/.../ es sich /.../ nicht darum handelt, durch 
unentgeltlichen Abgabe Propaganda für die fra- 
glichen Reben zu machen, sondern nur darum, 
den Weingartenbesitzern die Möglichkeit nicht 
zu verschließen, neben den in den ärarischen 
Pflanzstätten im Zuge befindlichen Versuchen 
auch selbstständig nach Kraft und Lust die Eig- 
nung der Reben für seine speziellen Verhältnisse 
zu erproben.«• 
Kostanjevica torej v očeh poljedelskega minis- 
trstva na Dunaju ni bila vir ameriških ključev za 
obnovo vinogradov v deželi, ampak naj bi pred- 
vsem omogočala zasebne preizkuse ameriških 
trt. Zaradi tega je bilo po mnenju dunajskega 
poljedelskega ministrstva bolj priporočljivo, da 
se ne vzgaja prevelikih količin ključev.79 
Konec leta 1886 so prispele na deželni odbor 
naslovljene prošnje za podelitev ključev in ure- 
ditev ameriških nasadov, ki so jih poslala župan- 
stva dolenjskih občin Sveti Križ, Cerklje, Velika 
Dolina, Kostanjevica, Šentjernej in Semič.80 V ne- 
katerih od teh občin še niso opazili trtne uši, ko 
so bile te prošnje oddane. Župani so se hoteli 
pripraviti na neizbežno in imeti ameriške trte v 
svojih občinah še pred izbruhom bolezni. Toda 
tudi za njih je veljalo isto pravilo: dokler trtna uš 
ni potrjena, se ne bo tvegalo z ameriškimi sadi- 
kami. 
7i Prav tam. 
71 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š- 918, 
7723/1886. 
" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
540/1887. Zapisnik sklepov X. seje deželnega zbora 12. 
januarja 1887. 
r' Prav tam. 
77 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
4113/1887. 
78 Prav tam. 
79 Prav tam. 
*> AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
540/1887. 
34 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik. PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
Leta 1887 je tako kranjski deželni nasad dobil 
le 14.000 ključev, ki jih je Dolenc naročil pri Iva- 
nu Geršaku.81 
Kranjska je od poljedelskega ministrstva na 
Dunaju dobila po odloku z dne 29- marca 1887 
še 12.000 ključev riparije in 5.000 ključev solo- 
nis, ki jih je moralo glavarstvo v Krškem po 1.000 
od vsake sorte oddati državni trsnici v Kostanje- 
vici, ostale pa razdeliti med vinogradnike, ki bi 
želeli delati »kulturne poskuse«. Hkrati se je iz 
trsnice v Brežicah glavarstvu v Krškem oddalo še 
dodatnih 4.000 ključev riparije in 3.000 ključev 
york madeire. 1.000 ključev slednje se je moralo 
oddati Kostanjevici, ostali pa so bili namenjeni 
vinogradnikom."2 
Vinogradniki so morali za državne ključe ame- 
riških trt brez izjem plačati po 10 gld za tisoč ko- 
sov. Če pa vendarle ne bi podelili vseh ključev, 
so ostanek predvideli za oddajo v kostanjeviško 
trsnico. O uspehu razdeljevanja naj bi na Dunaj 
poročal Reichel.83 Vsega skupaj je na Kranjsko 
prišlo 24.000 ključev, od tega jih je Kostanjevica 
dobila 3.000. 
Zakonodaja 
Pomemben vidik obravnavane teme so avstro- 
ogrske zakonske uredbe glede trtne uši. Pred- 
stavljajo okvir, v katerem so delovale državne in 
deželne institucije. V primeru Kranjske je zako- 
nodaja precej dolgo ustavljala večino pobud, ki 
so prišle z deželne strani. Šele v začetku devet- 
desetih let devetnajstega stoletja je Dunaj vpeljal 
zakonske spremembe, ki so omogočale svobod- 
nejšo trgovino s trtami in vpeljavo večjih količin 
ameriških sort na Kranjsko. 
Toda avstrijska vlada v svojih stališčih ni bila 
osamljena. Tudi ostale države so pri boju proti 
trtni uši stavile večino svojih prizadevanj na po- 
skuse zaustavljanja širitve okužb. Temu je botro- 
vala predvsem stroka, ki ni jasno ovrgla upanja, 
da je trtno uš mogoče zaustaviti s karantenskimi 
ukrepi. 
Mednarodno politiko na področju zatiranja trt- 
ne uši sta določali dve mednarodni konvenciji, 
ki ju je podpisala tudi Avstro-Ogrska. Njuna do- 
ločila kažejo način razmišljanja takratnih evrop- 
skih vlad. 
Mednarodni dogovori 
Prvi mednarodni dogovor, h kateremu so pri- 
stopile Nemčija, Francija, Portugalska in Švica, je 
bil podpisan 17. septembra 1878 v Bernu.84 Av- 
strijski cesar ga je ratificiral 17. decembra 1879, 
potrdila o ratifikaciji pa so si države podpisnice 
izmenjale 31. decembra. Pogodba je stopila v ve- 
ljavo petnajst dni po izmenjavi potrdil. 
Podpisnice so se dogovorile, da bodo dopolni- 
le svojo zakonodajo v smeri zagotavljanja skup- 
nega varstva pred širjenjem trtne uši. Posebej naj 
bi se pazilo na vinograde, brajde ipd. Dogovorili 
so se tudi okrog določanja meja okuženih zem- 
ljišč v posameznih državah. Sklenili so urediti 
prevoz trtnih sadik, trtnih odpadkov in izdelkov, 
torej vsega, kar bi moglo prenašati trtno uš. V to 
kategorijo so spadale tudi vrtne rastline in gr- 
mičje z okuženih območij. Zadnji sklop določil 
je opredeljeval načine transporta trtnih materia- 
lov, ki naj bi bili varni.85 
»Vino, namizno grozdje brez listja in trtnih 
delov, vinskipečki alipelki/.../<• so ostali v pro- 
stem prometu. Te stvari so morale biti po členu 
3 opremljene s posebnimi potrdili, ki so morala 
izkazovati poreklo pošiljke. Jasno je moralo biti 
označeno, da prihaja iz neokuženega kraja in da 
v izvorno območje pred nedavnim ni bilo kakš- 
nega sumljivega izvoza. 
»Grmičje in druge pridelke sadišč, vrtov, rastli- 
narnic in oranžerij« je bilo v državo dovoljeno 
uvažati le preko posebnih carinskih uradov. 
Izruvane trte in trtna suhljad so bili izločeni iz 
mednarodnega prometa. Trtne sadike so se mo- 
gle prevažati le z izrecnim dovoljenjem države in 
pod strogimi pogoji, ki so določali razkuževanje 
in hrambo trt. Potrebno jih je bilo zaviti v platno, 
»tako da ne more ni drobtina odpasti in da do- 
puščajo potrebno preiskovanje«.*7 Vse skupaj je 
*' Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, pri- 
loga 33, s. 260. Spisa z obvestilom o nakupu pri Geršaku 
v gradivu Deželnega zbora in odbora za Kranjsko nisem 
našel. V Obravnavah prav tako ni navedena nobena de- 
lovodniška številka, koje beseda o tem nakupu. 
<" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
2510/1887. 
"•' Prav tam. 
*' RGB, 1878/19 (17. september 1878). 
ss Prav tam, člen 2. 
m Prav tam. 
"7 RGB, 1878/19(17. september 1878), § 3- 
VSE ZA ZGODOVINO 35 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 
bilo potrebno dati še v trdno zaprte zaboje, ki so 
morali omogočati pregledovanje na carini. 
Če kakšen transport ni ustrezal predpisom, so 
ga na carini morali zaustaviti in poslati nazaj. Če 
so našli trtno uš, ga je bilo potrebno nemudoma 
uničiti. 
Poleg teh pravil so se države podpisnice zave- 
zale, da se bodo medsebojno obveščale o spre- 
jetih zakonih in ukazih zoper trtno uš. O spreje- 
tih ukrepih naj bi izmenjavale poročila notranjih 
in obmejnih organov, ustanovljenih za boj proti 
uši. Enako naj bi izmenjevali poročila o širjenju 
trtne uši, pa tudi o novih spoznanjih s področja 
njenega zatiranja. 
Vprašanja, ki bi se porodila glede izvajanja tega 
dogovora, bi reševali na mednarodni konferenci 
v Bernu. Tu je bilo predvideno tudi dogovarjanje 
glede sprememb dogovora, ki bi bile potrebne 
zaradi novih znanstvenih dognanj. 
Temu dogovoru je sledil novi, sprejet 3. no- 
vembra 1881, ki je bil v Avstro-Ogrski ratificiran 
19. aprila 1882.88 Potrdila o ratifikaciji so izme- 
njali 29. aprila, s Portugalsko pa naknadno - 8. 
julija. V uvodu so zapisali, da pristopajo k novi 
pogodbi zaradi pritožb več podpisnic in zaradi 
sprememb več členov starega dogovora. 
Povečini so določila ostala nespremenjena. 
Nekaj sprememb je bilo le glede stvari, ki so bile 
prjpuščene v mednarodni promet ali pa so bile 
iz njega izvzete. So pa dodali nekaj novih določil 
in dodatek s pojasnili k nekaterim členom. Do- 
dano je bilo na primer določilo, da je treba zem- 
ljišče, na katerem so izkrčili okuženi vinograd, 
po večkrat razkuževati in ga vsaj tri leta zapored 
skrbno pregledovati, da se zagotovi resnično 
uničenje uši. Šele nato se je lahko pridelke in 
material iz takega zemljišča prepustilo v medna- 
rodni promet s potrdilom, da izvira iz kraja, kjer 
ni trtne uši. Natančneje so tudi določili stvari, o 
katerih so se bile podpisnice dolžne medseboj- 
no obveščati. 
Kot posebej zanimiv se mi zdi vredno omeniti 
zadnji odstavek 10. člena, ki pravi: »Države s pri- 
čujočim dogovorom zavezane ne bodo smele z 
državami ne pogodnicami postopati ugodneje 
nego z državami pogodnicami.«*0 
Ta drugi dogovor je bil torej v veljavi, ko se je 
reševalo težave s trtno ušjo na Kranjskem. Vztra- 
janje dunajske vlade na ukrepih, ki bi morali za- 
gotoviti ustavitev širjenja trtne uši, tako postane 
bolj jasno. Po določilih trtni material in celó sa- 
dovi niso mogli biti predmet proste trgovine, če 
so izvirali z območij, ki jih je prizadela trtna uš. 
Če se je vinograd zasadil z ameriškimi trtami, se 
trtne uši seveda ni izkoreninilo; sadike, ključi, 
plodovi in kar je še ostalega, kar je bilo lahko 
predmet trgovine, pa so seveda padli pod strogo 
prepoved preprodaje, saj so bili očitni prenašal- 
ci trtne uši. 
Kot zanimivost naj omenim še, da je po nače- 
lu pravne sukcesije mednarodna konvencija iz 
Berna ostala pri nas v veljavi vse do leta 2000. 
Šele takrat je namreč Republika Slovenija ratifici- 
rala mednarodno konvencijo o varstvu rastlin.90 
Konvencija, ki jo je davnega leta 1881 podpisala 
Avstro-Ogrska, je bila pravzaprav začetek med- 
narodnih dogovorov o varstvu rastlin. To je lepo 
razvidno iz sodobnega sporazuma, ki v XIV. čle- 
nu našteva predhodnike, ki jih nadomešča: 
»Mednarodna konvencija o ukrepih, ki jih je 
treba izvajati proti trtni uši Phylloxera vastatrix, 
podpisana 3- novembra 1881, dodatna konven- 
cija, podpisana v Bernu, 15- aprila 1889, in Med- 
narodna konvencija o varstvu rastlin, podpisa- 
na v Rimu, 16. aprila 1929.*)X 
Zemljarina 
Dotakniti se moram še pomembnega vidi- 
ka avstro-ogrske zakonodaje - uredb o zem- 
ljiškem davku. Osnova na tem področju za za- 
dnjo četrtino devetnajstega stoletja je bil zakon 
o zemljiškem davku92 iz leta 18Ó9.93 Zemljarini 
(Grundsteuer) so bile podvržene vse kmetijske 
površine, ki so tako ali drugače služile za goje- 
nje pridelkov. Davka proste so bile razne nero- 
dovitne površine, lahko pa so bile razglašene 
tudi za samo začasno davčno proste. V primeru 
naravnih nesreč, ki so zemljišče napravile začas- 
no nerodovitno, so običajno odredili desetletno 
davčno prostost.94 
Sem bi seveda spadali tudi primeri pustošenja 
trtne uši, kljub temu pa je bil zakon očitno pre- 
m RGB, 1881/105 (3- november 1881). 
89 RGB, 1881/105 (3- november 1881). 
'•*' Uradni Ust RS, 84/2000, 22. september 2000. 
" Prav tam. 
'" Oziroma zemljarini, da uporabim slovenski termin tiste- 
ga časa. 
<" RGB, 1869/88 (24. maj 1869). 
w RGB, 1869/88 (24. maj 1869), S 3. 
36 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik. PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
ohlapen, zato so mu sledili posebni zakoni o trt- 
ni uši. 
Prva natančnejša določila je prinesel zakon o 
trtni uši leta 1885, ki je v § 7 določal osemletno 
davčno prostost za tiste primere, ko je bil vino- 
grad uničen bodisi po uradnem nalogu ali pa ga 
je prostovoljno z uradno privolitvijo uničil kar 
vinogradnik sam.95 
Novost tega zakona je bila, da je govoril o pri- 
merih, ko so bile vinogradniške površine unič- 
ene po človeški roki in ne zaradi naravne ujme, 
o kateri je govoril stari zakon o zemljarini. Po- 
novna zasaditev s trtami se je odrejala le v prime- 
rih, ko na zemljišču res ni mogla uspevati kakšna 
druga kultura. 
Kot je bilo zapisano v uvodu zakona iz leta 1885, 
so natančna določila prinašale dodatne, podza- 
konske odredbe. V primeru opisanih dveh členov 
je nadrobnosti urejal decembrski ukaz avstrijske- 
ga finančnega ministrstva: ponovno zasaditev s 
trtami ali spremembo namembnosti zemljišča je 
bilo potrebno javiti v štirih tednih po opravljenih 
delih, sicer se je davčna prostost oziroma ponov- 
na ocena donosa zamaknila za eno leto.96 
Glede teh določb je na 12. seji deželnega zbo- 
ra 22. oktobra 1888 spregovoril Josip Vošnjak in 
opozoril na očitne težave. Kmetje naj ne bi pri- 
javljali opustošenih vinogradov. Država, ki ni za- 
znala spremembe statusa zemljišča, ker je niso 
prijavili, je terjala davek »eksekutivnim potom« •7 
Določbe sedmega člena so spremenili leta 
1890, ko je bila vpeljana desetletna davčna pros- 
tost za obnovljene vinograde.98 
Nov zakon o trtni uši je bil sprejet junija 1890 in 
je poljedelskemu ministru dopuščal, da je razgla- 
sil spreglede prepovedi trgovanja s trtnimi deli, 
ki bi mogli služiti za prenos trtne uši. Po novem 
je bilo potrebno v primerih spregleda prepovedi 
le še upoštevati varnostne ukrepe.99 
Nauk, kako zasajati ameriške trte, 
podeljevanje denarnih premij in 
brezplačnih sadik 
Kranjski deželni zbor je na svoji 5. seji 12. de- 
cembra 1887 obravnaval poročilo kranjskega de- 
želnega odbora o trtni uši v minulem letu in nje- 
gove predloge glede nadaljnjega ukrepanja.1"0 
Poljedelskemu ministrstvu na Dunaju so izrekli 
zahvalo za ustanovitev kostanjeviške trsnice, 
nato pa so nanj naslovili tudi celo vrsto prošenj. 
Poleg Kostanjevice naj bi se še na vsaj dveh 
krajih napravilo državne ameriške trsnice, in si- 
cer v mokronoškem in metliškem okraju.101 
Lokacijo v okolici Metlike so predlagali, ker so 
julija 1887 opazili trtno uš v črnomaljskem okra- 
ju, natančneje v vinogradih pri Draščicah. Po po- 
ročilu okrajnega glavarstva so odkrite okužene 
trte izkopali in zažgali.102 
Občinam, bolj oddaljenim od Grma, naj bi ure- 
dili avtonomno preskrbo z ameriškimi sadikami 
iz občinskih vinogradov.103 
K tej točki je poslanec Pfeifer dodal predlog, 
da bi bilo primerno »/.../ napraviti zaposkušnjo 
sajenišnico ameriških trt na nekem nevtralnem 
zemljišči, to je malo dalje od krajev, kjer trta ra- 
ste, in sicer zaradi tega, da bi se ne plašili oni, 
ki so čuli ali čitali, da seje zanesla in se morda 
zanaša ravno z ameriškimi trtami ta nesrečna 
uš tje, kjer je še ni bilo.«104 
Za poskusni vinograd je kranjski deželni zbor 
predlagal dve lokaciji v Ljubljani: vrt Kranjske 
kmetijske družbe in grajski grič. 
Najpomembnejši sklep te seje je vsekakor 
bil, da kranjski deželni odbor pooblastijo po- 
deljevati premije malim vinogradnikom, ki svoj 
uničeni vinograd pravilno obdelajo in zasadijo 
z ameriško trto. Po nasvetu kranjskega deželne- 
ga odbora, zapisanega v poročilu o trtni uši na 
Kranjskem, so tudi zahtevali, da se zemljišče, na 
katerem je kdo načrtoval obnovo z ameriškimi 
trtami, rigola (prekoplje zemlja do 1 m globoko, 
pri čemer se premešajo njene plasti). Premije za 
obnovo so bile že od osnutka dalje zamišljene 
95 RGB, 1885/3 (27. junij 1885). 
'*' RGB, 1885/4 (20. december 1885). 
'" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 29, str. 
264. 
»» RGB, 1890/143 (15. junij 1890). 
"> RGB, 1890/142 (15. junij 1890). 
'"" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, str. 
69-73- 
"" Prav tam. 
"u AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1X/3, š. 918, 
4690/1887. 
m Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, str. 
69-73- 
m Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, str. 71. 
VSE ZA ZGODOVINO 37 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005. št. 1 
kot sorazmerne z velikostjo načrtovane obnove. 
Za naslednje leto so za premije iz deželnega »kul- 
turnega« zaklada predvideli znesek 500 gld.105 
Poslanec Stegnar je ob tem predlagal, da izdajo 
poseben spis, ki bi ljudi poučil o potrebnih delih 
za uspešno nasaditev ameriških trt. Spis naj bi 
financirali iz deželnih sredstev in ga nato brez- 
plačno delili »med narod na Dolenjskem«. Posla- 
nec Vošnjak je k predlogu dodal, da bi bilo naj- 
bolje, če bi spis nastal pri učiteljih na deželni šoli 
na Grmu, plačalo pa bi se ga iz zneska, namenje- 
nega za premije. Pravilno je namreč predvidel, 
da prvo leto ne bo prevelikega števila prosilcev. 
Iz predloga poslanca Stegnarja je nastala knji- 
žica Riharda Dolenca Nauk kako zasajati ame- 
riške trte, da j ih trtna uš ne more uničiti, ki jo je 
napisal že do februarja 1888.106 Kranjski deželni 
odbor je dal natisniti 5000 izvodov.107 Razdelje- 
vanje je potekalo preko občin oziroma župan- 
stev, ki so prejemala po 100, včasih tudi več ali 
pa manj izvodov. Nekaj pa se jih je prodalo po 
knjigarnah.1• Prodajna cena je bila 3 krajcarje, 
knjigarnarjem so dovolili 3 % »rabata«. V sle- 
dečem letu je razdeljevanje Dolenčeve knjižice 
predstavljalo največji del obravnavanega gradi- 
va pri zadevi trtna uš. 
Kot zanimivost naj dodam še, da je med gra- 
divom kranjskega deželnega odbora ohranjen 
njen originalni rokopis s popravki.109 
110 Vipavska 
Leta 1888 so trtno uš prvič potrdili tudi na ob- 
močju vipavskega davčnega okraja. Prvi spis v 
zvezi s tem pa ni dopis Deželne vlade v Ljubljani, 
ki bi obveščal o pojavu žuželke, kot je bilo obi- 
čajno, npr. na Dolenjskem ali v Beli krajini, pač 
pa se je najprej oglasilo županstvo občine Pod- 
draga. Zaprosilo je za 100 izvodov Dolenčevega 
priročnika, ker se je tudi pri njih pojavila trtna 
uš.111 Tej prošnji je takoj sledila enaka prošnja 
županstva Sveti Vid.112 Župan je zapisal, da so za 
Dolenčev priročnik izvedeli iz popotnega pre- 
davanja Gustava Pirca in da je zanimanje za knji- 
žico veliko.113 Kranjski deželni odbor je obema 
dopisoma ugodil. 
Šele nato se je z dopisom oglasila Deželna vla- 
da v Ljubljani, ki je zelo na kratko sporočala, da 
se je v Vipavski dolini prikazala trtna uš in da 
bi bilo dobro poslati okrajnemu glavarstvu večje 
število izvodov Nauka. Kranjski deželni odbor je 
odgovoril, da je že dobil prošnji v zvezi z brošu- 
rico iz dveh občin z Vipavskega in jima ugodil. 
Če se bo trtna uš prikazala še v kakšni občini, je 
zapisal, bo knjižice poslal tudi tja. 
Uradno obvestilo so z Deželne vlade v Ljublja- 
ni poslali šele nekoliko kasneje, hkrati z obve- 
stilom, da bodo tudi v Beli krajini uredili občin- 
ski vinograd z ameriškimi trtami.114 Naslovnik, 
Kranjski deželni odbor, je odgovoril, češ, naj se 
naprosi poljedelsko ministrstvo na Dunaju, da 
bi tak državni vinograd (trsnico) uredilo tudi na 
Vipavskem. 
Precej natančne podatke o stanju na Vipav- 
skem nudi popis okuženih parcel tega območ- 
ja.• Seznam navaja 84 napadenih parcel v katas- 
trski občini Veliko Polje,116 103 v občini Lozice, 
liv občini Šentvid in po eno parcelo v občinah 
Lože in Erzelj.117 Čeprav vir največkrat omenja 
Vipavsko dolino, gre tu predvsem za kraje v Vi- 
pavskih Brdih. 
Kakorkoli že, obseg okužbe je bil v trenutku, 
ko so žuželko opazili, že precejšen. To pravza- 
prav ni bilo nič posebnega, saj je tudi v drugih 
primerih okužba redoma prehitela obveščanje. 
Podobno se je zgodilo že na Dolenjskem in Hr- 
vaškem. Poleg problemov z informiranostjo in 
osveščenostjo je takemu stanju botrovalo tudi 
neprijetno dejstvo, da se trtne uši v vinogradu 
takoj po naselitvi niti ne da opaziti in ostaja pri- 
krita do trenutka, ko je praktično že prepozno za 
učinkovite ukrepe. 
"" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 27, pri- 
loga 33, str. 262. 
""' AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡- 918, 
1328/1888. 
"" Obravnave deželnega zbora kranjskega, zvezek 29, pri- 
loga 30, str. 202. 
m AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
3566/1888. 
m AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
1328/1888. 
"" Ime, ki ni v splošni rabi, uporabljam, ker hočem skupaj 
zajeti območji Vipavske doline in Vipavskih Brd. 
'" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
4508/1888. 
"J Danes Podnanos. 
'" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, S. 918, 
4661/1888. 
'" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
4794/1888. 
"! AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
6785/1888. 
"<• Pri Vrabčah v Vipavskih Brdih. 
"? AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
6785/1888. 
38 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
Prošnje za deželno pomoč 
S sklepi deželnega zbora z 10. seje 12. januarja 
1887 je bila ustvarjena podlaga za reševanje za- 
gate, v kateri so se znašli revnejši posestniki. Ko 
so postavili pogoj, da mora vinogradnik doka- 
zati, da je parcelo rigolai, preden se mu odobri 
denarna podpora, so ustvarili morda malce za- 
muden postopek. Toda prav ta zahteva je zago- 
tavljala, da so prejemniki ustvarili vsaj minimal- 
ne pogoje za uspeh občutljivejših ameriških trt. 
Ko je kranjski deželni odbor prejel vinograd- 
nikovo prošnjo, je le-to najprej poslal v potrditev 
na pristojno županstvo. Župan občine je nato s 
svojim podpisom in z žigom občine zagotovil, 
da je dotični vinogradnik dejansko rigolai zem- 
ljišče, namenjeno za obnovo, in svoje potrdilo 
skupaj s prošnjo poslal nazaj v Ljubljano. Kranj- 
ski deželni odbor je nato pisal pristojnemu davč- 
nemu uradu, naj vinogradniku nakaže denarno 
podporo, prošnjo in potrdilo županstva pa je od- 
ložil v registraturo. Poleg teh dveh dokumentov 
so hranili tudi posebne pole, na katerih je bil za- 
beležen sprejem prošnje in dopis na županstvo. 
Te pole so imele lastno delovodniško številko in 
so se prav tako ohranile. Vse to skupaj pomeni 
resnično velik porast spisov o zadevi trina uš. 
Prva prošnja za brezplačno podelitev ame- 
riških trt je na kranjski deželni odbor prispela 
poleti 1888. Poslal jo je vinogradnik Janez Kirer, 
ki je imel vinograde v katastrskih občinah Bela 
cerkev in Vrhpolje, in to v obsegu enega orala 
in 718 kvadratnih sežnjev.uti Parcele v katastrski 
občini Bela cerkev da je že napadla trma uš, po- 
jasnjuje Kirer, tiste v Vrhpolju pa da od okuženih 
zemljišč loči le vozna pot, zato bodo, če še niso, 
vsak hip postale žrtev škodljivca. Na javnem pre- 
davanju da je izvedel, da se da vinograd rešiti, če 
se zasadijo odporne ameriške trte, še zapiše. Ker 
je izvedel, da se bo iz trsnice na Grmu oddajalo 
ameriške trte, je zaprosil za 400 do 500 ključev 
od tam. 
Kranjski deželni odbor je prošnjo poslal vod- 
stvu deželne vinogradniške šole Grm, da bi po- 
dalo mnenje, ali lahko ugodi prošnji.119 Rihard 
Dolenc je odgovoril, da v trsnici še ni dovolj klju- 
čev, da pa bi se dalo ugoditi prošnji z dvoletni- 
mi bufami (sic).120 Ob tem odgovoru je kranjski 
deželni odbor naročil šoli na Grmu, da ugodi 
Kirerjevi prošnji.121 Gre za prvo brezplačno po- 
delitev ameriških trt iz sredstev dežele Kranjske, 
vsaj kolikor o tem priča gradivo. 
Decembra istega leta je sledila podobna proš- 
nja iz Vipavske doline. Kot zadnji spis leta 1888 
je odložen zapis o prejemu prošenj osemintride- 
setih vinogradnikov iz občine Slap pri Vipavi.122 
Posestniki iz občine Slap in dva iz občine Erzelj 
so napisali prošnje kot posamezniki, hkrati pa so 
napisali skupno spomenico. Vse prošnje so tako 
odložene skupaj s spomenico in odgovorom žu- 
panstva Slap.123 Med prosilci je tudi slapski župan 
Andrej Kobal. Prosili so za denarno podporo in 
za brezplačne sadike oziroma ključe. Prošnje je 
kranjski deželni odbor poslal nazaj na občino 
Slap, da bi le-ta potrdila upravičenost prosilcev 
do podpore. 
Župan je odgovoril nekako takole: nekateri od 
prosilcev so dninarji, ki nimajo svojega vinogra- 
da, drugi so lastniki vinogradov, ki zaradi hude 
konkurence ne morejo prodati svojega vina in 
nimajo denarja za najem delovne sile, potrebne 
za rigolanje, ali pa imajo delavce, ki jih morajo 
uporabiti za obdelovanje svojih obstoječih vino- 
gradov in jih poskušajo obvarovati pred propa- 
dom.124 Do odškodnine naj bi bili torej upravi- 
čeni vsi. 
Kranjski deželni odbor je zadevo rešil tako, da 
je posameznemu vinogradniku nakazal po 5 gld 
za 100 kvadratnih sežnjev. Ker na Grmu še ved- 
no ni bilo dovolj ključev za oddajo, je kranjski 
deželni odbor svetoval, naj se Deželno vlado v 
Ljubljani zaprosi, da odda želene ključe iz držav- 
nih trsnic. 
"" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
5473/1888. 
",J AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
5273/1888. 
'•>" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡- 918, 
5473/1888. Izraz »bilfa« pomeni ukoreninjeno trto in se 
še danes uporablja na Primorskem za necepljene siljen- 
ke, torej rozge, ki jim s siljenjem vzgojijo korenine. Za to 
pojasnilo se moram zahvaliti dr. Zori Korošec - Koruza. 
'•" Prav tam. 
112 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
9066/1888. 
• AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 91 
153/1889. 
'•" Prav tam. 
VSE ZA ZGODOVINO 39 
ZGODOVINA •• VSE leto XII, 2005, št. 1 
Tabela 1: Seznam prosilcev s Slapa in Erzelja v 
Vipavski dolini'2^ 
Ime Naslov Površina Ključi 
Ivan Malik Slap 4 300 sežnjev 1800" 
Josip Volk Erzelj 47 300 sežnjev 1600" 
Ferdinand Malik Slap 92 100 sežnjev 500 
Martin Domenik Slap 39 100 sežnjev 500 
Andrej Kobal, župan Slap 91 300 
Josip Ferjančič Slap 78 100 sežnjev 500 
Stefan Ferjančič Slap 17 100 sežnjev 1000 
Alojz Ferjančič Slap 33 400 sežnjev 2000 
Matija Nusdorfer Slap 34 100 sežnjev 500 
Janez Žorž Slap 15 400 
Kasp Petrič Slap 26 100 sežnjev 1000"' 
Matevž Terbižan Slap 10 100 sežnjev 600 
Janez Uršič Slap 30 100 sežnjev 500 
Janez Ambrožič Slap 46 100 sežnjev 500 
Jernej Žorž Slap 60 100 sežnjev 2000 
France Volk Slap 73 100 sežnjev 500 
Janez Bizjak Slap 32 100 sežnjev 600 
Franc Kette Slap 59 100 sežnjev 600 
Leopold Jež Slap 6 100 sežnjev 600 
Jakob Grilj Slap 19 100 sežnjev 500"" 
Franc Bario Slap 50 100 sežnjev 500 
Jernej Cigoj Slap 28 100 sežnjev 500 
Lovro Vidrih Slap 95 200 
Franc Bizjak Slap 89 100 sežnjev 500 
Andrej Curk Slap 103 300 
Janez Nusdorfer Slap 48 100 sežnjev 500 
Franc Ambrožič Slap 88 100 sežnjev 500 
Jernej Curk Slap 69 100 sežnjev 1000 
Janez Furlan Slap 57 100 sežnjev 1000 
Josip Uršič Slap 51 100 sežnjev 500 
Andrej Žorž Slap 62 100 
Jernej Furlan Slap 96 100 sežnjev 500 
Matija Židanik Slap 93 100 sežnjev 500 
France Žorž Slap 8 200 
Ivan Barič Slap 29 100 sežnjev 1000 
Jakob Žorž Slap 40 100 sežnjev 700 
France Nusdorfer Slap 74 100 sežnjev 500 
Valentin Uršič Slap 61 100 sežnjev 500 
Josip Ferjančič Erzelj 29 100 sežnjev 500 
*   Prosil za 1000 ključev riparije, 1000 solonis in 800york 
madcire. 
" 500 riparije, 500 solonis in .500 samorodnice, torej 1600 
(sic) ključev. 
"" 500 riparije in 500 solonis. 
""Sorta jaques je samorodnica. 
Zgodba z ameriškimi ključi je dobila epilog v 
letu 1889, ko je poljedelsko ministrstvo na Duna- 
ju sklenilo ugoditi prošnji za ključe, vendar jih je 
Vipavcem prodalo in ne podelilo. Deželna vlada 
v Ljubljani je konec marca 1889 sporočila, da je 
poljedelsko ministrstvo na Dunaju odobrilo »kä- 
ufliche Überlassung« ameriških ključev vipav- 
skim vinogradnikom.126 Sorti riparija in solonis 
naj se oddata, kolikor jih prosijo, york madeire 
pa naj se odda v skladu z zalogami v Kostanjevici 
in Brežicah. Ključev sort riparija in solonis naj bi 
predvidoma ostalo dovolj, da bi se jih moglo po 
želji kranjskega deželnega odbora oddajati mo- 
torično revnim« dolenjskim vinogradnikom.127 
Kranjski deželni odbor naj torej pošlje imena in 
naslove upravičenih od 38 prosilcev, da bi se jim 
moglo prepustiti trte. Razdeljevanje naj bi vodil 
Kari Reichel, vinogradnikom pa bi se od pro- 
dane zaloge prepustilo po 50 do 100 ključev ob 
prevzemu stroškov ovoja in prevoza.128 
Količina prejetih trt je bila precej manjša, kot 
so si obetali vipavski vinogradniki, toda to jih ni 
odvrnilo, da bi pozneje ne poskušali znova. Mar- 
sikatero ime se pozneje spet zasledi med prosil- 
ci, takrat pa je nasad na Grmu že zmogel pride- 
lati dovolj ključev, da jih je lahko oddajal vsem 
upravičencem. To je bilo možno šele nekako z 
letom 1891. Pred tem proizvodnja Grma nikakor 
ni ustrezala povpraševanju. Državne trsnice so 
imele določene cene, ki so bile sorazmerno niz- 
ke, vendarle pa nič ni bilo zastonj. 
Podeljevanje ameriških ključev in denarne 
podpore so pripeljali do prave inflacije spisov 
in predstavljajo od tega časa glavnino gradiva 
pri zadevi trtna uš. To lepo ponazarja arhivska 
ureditev gradiva. V prvi arhivski škatli so spisi za 
obdobje od leta 1874 do konca leta 1889. Nasled- 
nja škatla je namenjena letoma 1890 in 1891, tret- 
ja pa zgolj letu 1892 itd. Vzrok takemu porastu 
spisov tiči v načinu pisarniškega poslovanja; vse 
prispele prošnje vinogradnikov so v registraturi 
odlagali neposredno k ostalim spisom zadeve 
trtna uš. 
Zadeva Phylloxera vastatrix je bila prvič na- 
tančno popisana v indeksu registraturnega ura- 
da leta 1891. Menim, da so šele takrat v registra- 
"5 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
153/1889. 
••"• AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡. 918, 
2336/1889. 
'•" Prav tam. 
• Prav tam. 
U'J AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1•/3, l 918, 
2448/1889. 
"" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1•/3, š. 919. 
40 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik. PODZEMEUSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
Tabela 2: Seznam prejemnikov ameriških trt po odloku poljedelskega ministrstva na Dunaju12'-1 
Ime 
kupca 
Bivališče ce • 
Naročene ameriške sorte (kosov) Cena 
za 
1000 
kosov 
Pripombe .s 
¡s. «s « .S- 
>       trn 
JU s 
e 1 
ca 
(D •S "3 
S. E 
a. 
Pripauajubi 
prispevek 
gld kr 
1 Janez Kodre Lože 100 100 lOgld 1 korenjaki 
2 Anton Jež Lože 39 100 100 10gld 1 isto 
3 Jakob Furlan Manče 100 100 200 6gld 1 20 ključi 
4 Janez Nabregoj Lože 37 100 100 200 6 gld 1 20 isto 
5 Janez Bencina Poddraga 50 50 50 100 6gld 60 isto 
6 Janez Furlan Poddraga 84 200 200 6 gld 1 20 isto 
7 Jožef Vidrih isto 7 100 100 10 gld 1 korenjaki 
8 Franc Žgur isto 10 100 100 6 gld 60 ključi 
Skupaj: 450 650 1100 7 80 
Tabela 3- Pregled deželne pomoči za leto 1890• 
Št. spisa Ime Bivališče Površina Trte Sorta Denar 
718 Jernej Žorž131 Slap 60 600 m2 2000 riparija 10 
929 Franc Kerin132 Sveti Križ pri Kostan- 
jevici 
30 
1126 Valentin Uršič Slap 61 400-500 m2 500 kovči 10 
1135 Alojz Ferjančič'33 Erzelj 33 500 m2 30 
1777 Matjaž Jamšek Lože 100 kvadratnih 
sežnjev 
2412 Ivan Malik Slap 4 10 
2554 Leopold Terčelj Erzelj 1 400 m2 700 kovči in 
100 biff, že naročil 
10 
3045 Jožef Uršič Slap 51 100 sežnjev2 10 
3282 Ferdinand Malik Slap 92 100 sežnjev2 10 
3949 Franc Kavčič'34 Šentvid 70 
3949 Ivan Malik135 Slap 4 70 
3950 Janko Skvarče Budanje 530 m2 70 
8339 Janez Cigoj'36 Slap 28 1000 sežnjev2 kolikor je potrebno 30 
8712 Johann Stalzer Nemška Loka 
9046 Franc Legat 
9529 Anton Nabregoj Lože 4 600 m2 30 
9720 Milko Dragoš Dolence pri Adlešičih 500 sadik 
9793 Anton Nabregoj Lože 4 200 m2 10 
9833 Jožef Menk Toplice 500 york madeira 
10454 Franc Žorž Slap 8 400 m2 15 
10711 Andrej Škrl Slapi 200 m2 10 
10712 Matej Terbižan Slap 10 300 m2 15 
10713 Štefan Ferjančič Slap 17 200 m
2 10 
10714 Janez Barič Slap 29 300 m
2 15 
10715 Alojzij Ferjančič Slap 33 800 m
2 30 
10716 Janez Furlan Slap 57 300 m
2 15 
VSE ZA ZGODOVINO 41 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
turnem uradu uredili posebno podenoto za to 
zadevo in na enem mestu zbrali spise, ki so prej 
ležali drugod. Naj navedem še pregled prejemni- 
kov deželne pomoči za leto 1890. 
V seznam sem uvrstil samo vinogradnike, ki so 
dobili pomoč od kranjskega deželnega odbora 
oziroma iz deželnega zaklada. 
Podatki o površini, namenjeni za obnovo, so 
povzeti iz besedil prošenj in zato tudi niso po- 
polni; vsi jih pač niso navedli. Kar se tiče ameri- 
ških trt, moram opozoriti, da jih za oddajo v se- 
zoni 1889/1890 na Grmu še ni bilo dovolj. Zato 
so prosilcem v odgovoru običajno svetovali, naj 
se obrnejo na Deželno vlado v Ljubljani, ki bi jim 
morda mogla ustreči s ključi iz Kostanjevice ali 
Brežic. Vsi pa niti niso prosili za trte. Nekateri so 
se zadovoljili že z denarno podporo. 
Rihard Dolenc je že takoj na začetku leta 1890 
poročal o količini zaloge ameriških ključev na 
Grmu.157 V letu 1889 so na Grmu pridelali 7800 
ključev riparije. Od tega so jih decembra 1000 
kosov po naročilu kranjskega deželnega odbora 
oddali občini Sveti Vid v Vipavski dolini. 5000 
ključev je Dolenc potreboval za širjenje matič- 
njaka na Grmu, ostanek pa naj bi služil za rezer- 
vo. Prav vsi vloženi ključi se niso prijeli. Poleg 
tega jih je nekaj potreboval še za tečaj cepljenja, 
ki ga je načrtoval za pomlad. 
Prošnjam, ki so prihajale na kranjski deželni 
odbor od jeseni 1890, je matičnjak na Grmu že 
mogel ustreči, vendar še vedno malce zadržano. 
Zahtevam vinogradnikov so na Grmu mogli bo- 
lje ustreči šele z letom 1891, ko je pridelava klju- 
čev že dosegala večje količine. 
V drugi polovici leta 1890 so bili vinogradniki 
iz Vipavske doline že toliko seznanjeni s pogoji 
kranjskega deželnega odbora, da so sami daja- 
li prošnje v potrjevanje svojim županom in jih 
nato pošiljali v Ljubljano. To je precej pospešilo 
postopek. Pomenilo je manj papirja za posamez- 
no prošnjo, vendar gradivo zaradi tega nikakor 
ni izgubilo na obsegu. Vinogradniki so očitno 
sprevideli, da denarne pomoči prihajajo do njih 
in da se z ameriškimi trtami da doseči zadovolji- 
ve uspehe. Leti 1891 in 1892 pomenita dejanski 
razmah denarnih podpor. Od tega časa število 
obravnavanih prošenj skokovito raste. 
Med gradivom so tudi prepisi pogodb med 
Deželno vlado v Ljubljani in posamezniki, ki so 
se zavezali na svoji zemlji vzdrževati občinske vi- 
nograde. Dve taki pogodbi so sklenili zjakobom 
in Feliksom (von) Lenk iz Rake138 in zakoncema 
Emilijo in Ignacom Wutscher iz Brezovice pri 
Šentjerneju.139 V obeh primerih so se lastniki za- 
vezali, da bodo iz nasada na svoji parceli vsako 
leto, in to deset let, brezplačno oddajali polovico 
pridelanih ključev naročnikom s poljedelskega 
ministrstva na Dunaju.140 Pogodba je določala 
površino, ki jo je bilo potrebno rigolati in v kakš- 
nem razmerju zasaditi ključe, ki jih je v ta namen 
poljedelsko ministrstvo na Dunaju brezplačno 
prepustilo vinogradniku. K temu je pripadala 
tudi denarna podpora. 
V primeru gospodov Lenk je znašala 400 gld. 
Pogodba Deželne vlade v Ljubljani z lastnikoma 
posestva Raka, verjetno bratoma ali očetom in si- 
nom, je za dobo veljavnosti pogodbe poleg brez- 
plačne oddaje ključev urejala še ceno grozdja. Ta 
naj bi znašala 10 krajcarjev za kilogram.141 
w
 Kranjski deželni odbor mu je odobril denarno podporo, 
glede ameriških trt pa je poizvedel pri šoli na Grmu, če 
imajo dovolj sadik. Ker je bil odgovor negativen, je dežel- 
ni odbor Žoržu svetoval, naj za trte prosi deželno vlado v 
Ljubljani. Več o ton spodaj. 
• Kerinu potrdila o opravljenem rigolanju ni napisalo žu- 
panstvo, ampak podružnica Kranjske kmetijske družbe v 
Kostanjevici. 
<" Alojz Fcrjančič je pisal prošnje na deželni odbor že prejš- 
nje leto, ko se je ponudil, da uredi na svoji posesti občin- 
ski vinograd (AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 
IX/3, š. 918, 9799/1889), za brezplačne trte paje poslal še 
dodatne tri prošnje naslednje leto. 
lu Gre za rešitev spisa AS 38, Deželni zbor in odbor za 
Kranjsko, IX/3, š. 9• 2000/1890, kjer sta se Kavčič in 
Malik ponudila, da vipavska podružnica Kranjske kme- 
tijske družbe na njunih parcelah uredi »po predpisih de- 
želnega odbora' svoja vinograda. 
«' Idem. 
'*> Cigoj se je ponudil za ureditev občinskega vinograda in 
pri tem prosil za 50 gld. Deželnemu odboru seje to zdelo 
odločno preveč in muje podelil 30 gld. Pri tem je opomnil 
županstvo, da naj preverja, če bo Cigoj res tri leta brez- 
plačno oddajal ključe svojim soobčanom. 
"7 AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
891/1890. 
«* AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, i- 919, 
8972/1890. 
iW AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, 1X/3, S- 919, 
9037/1890. 
'"> AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, ¡- 919, 
8972/1890. 
'" Prav tam. 
42 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik, PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
Dva primera domače 
»inovativnosti« 
Že pri Ivanu Bolletu beremo, da so številni 
nepoučeni ljudje neprestano poskušali odkriti 
učinkovito sredstvo za boj proti trtni uši. Sred- 
stvo bi moralo biti vsestransko uporabno in za- 
nesljivo ter ekonomsko upravičeno. To so bili 
v grobem pogoji, ki jih je postavila francoska 
vlada za pridobitev nagrade 300.000 francoskih 
frankov.142 
Tudi Slovenci smo imeli vsaj dva izumitelja, ki 
sta kranjskemu deželnemu odboru ponujala svo- 
ja dognanja, seveda proti razumni odškodnini. 
Prvi se je javil Janez Bürgl iz Pečovnika pri Ce- 
lju. V pismu kranjskemu deželnemu odboru je 
zapisal sledeče: »Kot slišim, se pogubna trtna uš 
čedalje bolj širi po Dolenjskem. Jaz pa sem na- 
šel sredstvo, ki temeljito ustavi nadaljnje širjenje 
trtne uši v zdravih ali še ne močno napadenih 
vinogradih /../<•<•I43 
To sredstvo, ki naj bi ne terjalo kakih posebno 
umetnih ali dragih postopkov, naj bi letno stalo le 
3 do 4 goldinarje na oral. Poleg njegove uporabe 
naj bi bilo po Bürglovih zagotovilih potrebno le 
še rahlo okopavanje, in to v jeseni, takoj po trgat- 
vi. Vsakoletna uporaba sredstva naj bi vsekakor 
ne terjala več kakor tri leta. Glede učinkovitosti 
svojega sredstva v močno napadenih vinogradih 
je Bürgl skromno dvomil. Po njegovih besedah 
si takšni vinogradi tudi po popolnem iztreblje- 
nju trtne uši le redko popolnoma opomorejo. 
Kranjski deželni odbor je pismo poslal Rihardu 
Dolencu na Grm, da bi presodil o zadevi. Dolenc 
je precej pikro odgovoril, da bi Bürgl, če bi bilo 
njegovo sredstvo kaj vredno, ne pisal v Ljublja- 
no, ampak v Pariz, kjer so ponujali 300.000 fran- 
kov nagrade.144 
Kranjski deželni zbor je na podlagi tega in ta- 
kega mnenja zadevo zaključil. 
Drugi, ki se je s podobnim, vendar manj nadro- 
bnim pismom obrnil na kranjski deželni odbor, 
je bil Martin Blaj iz Vrhovega pri Ratečah, ki je 
zatrjeval, da mu je v njegovem vinogradu uspe- 
lo zatreti trtno uš.145 V Ljubljani tokrat sploh niso 
pisali na Grm, ampak so se bolj posvetili dejstvu, 
da za okolico Rateč še niso imeli podatkov o pri- 
sotnosti trtne uši. Zato so nemudoma pisali na 
Deželno vlado v Ljubljani, da je poslala Karla Re- 
ichla pregledat Blajev vinograd. Reichel ni našel 
nobenega sledu trtne uši. 
Letna poročila 
Zelo informativen in zgoščen vir, zanimiv za 
vsako raziskovanje trtne uši, so letna poročila o 
širjenju trtne uši, ki jih je izdajalo poljedelsko 
ministrstvo na Dunaju. Za njih sem izvedel iz 
gradiva kranjskega deželnega odbora. Ko so jih 
prevzeli, so tudi o njih odložili zapis na posebni 
referatni poli. Letno poročilo so dali na vpogled 
pristojnim odbornikom, včasih tudi poslancem 
deželnega zbora, nato pa je odšlo v knjižnico 
Deželnega zbora in odbora za Kranjsko. 
Knjižnica Biotehniške fakultete hrani na Od- 
delku za agronomijo nekatera poročila, ki so se 
ohranila po naključju in si ne sledijo v časovnem 
zaporedju. Uporabljene izvode navajam pri osta- 
li literaturi. 
Poročila sestavljajo v strnjenem besedilu opisa- 
ne pokrajine in dežele, v katerih je bila v letu pred 
izidom prisotna trtna uš. Poznejše izdaje imajo 
tudi preglednice. Poleg navajanja okuženih ob- 
močij poročajo tudi o vremenskih razmerah mi- 
nulega leta in o posebnostih pri pojavljanju trtne 
uši. Nekatera poročila imajo dodatke, kjer je na 
enem mestu zbrana vsa zakonodaja v zvezi s trtno 
ušjo do trenutka izdaje. Na koncu večine se nahaja 
zemljevid razširjenosti trtne uši v Avstro-Ogrski. 
Zemljevidi so bili izrisani na podlagi dolo- 
čil mednarodne konvencije o trtni uši iz leta 
1881.146 Poročila o razširjenosti so si torej izme- 
njavale posamezne podpisnice konvencije in so 
predstavljala način dokaj ažurnega obveščanja 
o stanju okužb v Evropi. Po vsej verjetnosti so 
podatki o stanju v Avstro-Ogrski v devetnajstem 
stoletju, ki jih navaja Galet, prvotno izvirali iz teh 
poročil. Galet se na začetku poglavja, ki opisuje 
razširjenost okužb trtne uši v svetu, opraviči, ker 
navaja imena krajev, ki so bila po Evropi ob spre- 
membah meja marsikje spremenjena, uporablja 
namreč tista, ki so bila v uradni rabi pred letom 
"J Ivan Dolle, Die Mittel zur Bekämpfung der Reblaus, Buch- 
druckerei des österreichisch-ungarischen Lloyd, Triest 
1882, str. 4. 
'" AS 38, Deželni zbor in odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
9026/1887. 
"'' Prav tam. 
m AS 38, Deželni zbor iti odbor za Kranjsko, IX/3, š. 918, 
6936/1887. 
'"' RGB, 1881/105 (3. november 1881). 
VSE ZA ZGODOVINO 43 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
19I8.147 Tako na njegovem zemljevidu najdemo 
kraje z imeni Gurkfeld (Krško), Rudolfswerth 
(Novo mesto), Laibach (Ljubljana), Tschernembl 
(Črnomelj), Adelsberg (Postojna) itd.14" 
Zaključek 
Od pojava trtne uši na Hrvaškem in Štajerskem 
je deželni odbor posvečal del svoje pozornosti, 
pa čeprav majhen, tudi problematiki trtne uši. 
Prvo obdobje po pojavu žuželke na Kranjskem 
zaznamujejo prizadevanja obeh organov dežel- 
ne avtonomije za vpeljavo ameriških trt in njiho- 
vo brezplačno razdeljevanje. Temu je dunajska 
oblast nasprotovala in preteklo je šest let, pre- 
den je obnova vinogradov z »amerikankami« za- 
čela dobivati svoje obrise. Za prizadeta območja 
je počasno reševanje pomenilo resno krizo, za 
mnoge revne vinogradnike pa uničenje eksi- 
stenčne podlage. Rigoroznost davčnega sistema 
je naravnost presenetljiva. Kdor iz teh ali onih 
razlogov ni prijavil škode v svojem vinogradu, je 
bil deležen davčne eksekucije. 
Spremembe se začnejo kazati konec osemde- 
setih let devetnajstega stoletja, ko se je izobliko- 
val sistem pomoči prizadetim vinogradnikom. 
Sledeče desetletje nikakor ni prineslo konca 
krize, saj se je trtna uš širila še na nova območ- 
ja. Po drugi strani pa je zakonodaja postala bolj 
prijazna do prizadetih državljanov. Zakon o trtni 
uši iz leta 1890 je pomenil mejnik, saj je prizade- 
tim vinogradnikom prinašal desetletno davčno 
prostost in hkrati sproščal trgovino s trtami. Z 
Dunaja so potiho prenehali nasprotovati obnovi 
vinogradov z »amerikankami«. Ameriške trte je 
bilo laže dobiti, hkrati pa so deželna trsnica na 
Grmu in številne občinske počasi dobivale ob- 
seg, ki je lahko pokrival znaten del potreb po 
ameriških sadikah. 
Obnova vinogradov je trajala ves čas obstoja 
Avstro-Ogrske. Prav temu obdobju se moramo 
zahvaliti za današnjo vinogradniško podobo 
Slovenije. Vinogradi dobijo današnjo podobo s 
trtami, sajenimi v urejene vrste. Poveča se osveš- 
čenost vinogradnikov. Tako lahko zaključim, da 
je kljub katastrofi, ki jo je v gospodarskem in so- 
cialnem pogledu trtna uš nedvomno povzročila, 
le-ta hkrati pomenila tudi začetek sodobnega vi- 
nogradništva pri nas. 
'" Jean-Pierre Galet, Les maladies et les parasites animaux 
dela vigne, tome 2, Les parasites animaux, str. 1189. 
"* Prav tam, str. 1206-1207. 
Zusammenfassung 
EIN UNTERIRDISCHES MONSTER 
Die Reblaus ist ein Schädling, der in der zwei- 
ten Hälfte des 19. Jahrhunderts allen Weinbau- 
gebieten in Europa immensen Schaden zufügte. 
Sie wurde aus Amerika von den Winzern selbst 
mitgebracht, als sie eine gegen Echten Reben- 
mehltau immune Sorte suchten. Mit den Pflan- 
zen, die die Probleme mit diesem Pilz beenden 
sollten, wurde auf den alten Kontinent eine noch 
viel schlimmere Plage eingeschleppt als jene, ge- 
gen die man kämpfte. 
In die Doppelmonarchie kam die Reblaus mit 
Setzlingen aus Großbritannien, und zwar mit 
Hilfe von Fachleuten aus Klosterneuburg bei 
Wien. Die dortige staatliche Obst- und Wein- 
bau-Versuchsanstalt war der ideale Ort für die 
Ausbreitung der Reblaus in die Weinbaugebiete 
Österreich-Ungarns. Trotz scharfer Maßnahmen, 
die eine Verbreitung unterbinden sollten, gelang 
es dem Insekt, große Entfernungen zu überwin- 
den und sich in fast alle Gebiete auszubreiten, in 
denen Weinreben wuchsen. 
Auf slowenischem Gebiet wurde die Reblaus 
zum ersten Mal im Jahr 1880 beobachtet, zeit- 
gleich in der Gegend von Piran sowie von Bi- 
zeljsko. Das Infektionsgebiet um Bizeljsko war im 
Grunde nur die Fortführung des befallenen Ge- 
bietes in Kroatien; von dort verbreitete sich die 
Reblaus dann auch nach Unterkrain. Erstmalig 
wurde sie im Sommer 1884 bei Velika Dolina be- 
merkt. Im selben Jahr stellte sich heraus, daß das 
gesamte Gebiet von Kostanjevica bis zur Grenze 
zwischen Krain und Kroatien betroffen war. 
Zu jener Zeit war die Gefährlichkeit der Reb- 
laus schon so weit bekannt, daß ihr Auftreten in 
der Nähe der Landesgrenze die Landesorgane 
beunruhigte. Als das Vorkommen des Insekts 
auch innerhalb der Krainer Landesgrenzen be- 
stätigt war, bekam es eine bedeutende Stellung 
in der Arbeit des Krainer Landtages und Landes- 
ausschusses. Sofort zu Beginn schlug Richard 
Dolenc die Einführung reblausresistenter ame- 
rikanischer Reben vor, die die Fortführung des 
Weinbaues in den betroffenen Gebieten ermög- 
lichen sollten. 1884 urteilte der Landtag noch, 
daß die Meinungen der Fachleute über die Er- 
folge der Anpflanzung amerikanischer Reben 
zu geteilt sind, als daß man sich in Krain zur An- 
pflanzung entschließen könne. 
44 VSE ZA ZGODOVINO 
Miha Seručnik. PODZEMELJSKA POŠAST ZGODOVINA ZA VSE 
In Jahr darauf fand der Vorschlag von Dolenc 
die Unterstützung des Landtages. Es spießte 
sich aber an der Hilfe von Seiten des Staates, 
der offensichtlich den amerikanischen Reben 
nicht vertraute. Dieses Mißtrauen der Wiener 
Regierung bzw. ihres Landwirtschaftsministers 
bedeutete auch in den folgenden Jahren ein 
Hindernis für die Bemühungen des Kronlandes 
Krain, selbst eine Anpflanzung amerikanischer 
Reben einzurichten, von der diese kostenlos an 
die Betroffenen abgegeben würden. Die größ- 
te Schwierigkeit waren Verordnungen über das 
Verbot des Rebenhandels, die die Ausbreitung 
der Reblaus zu verhindern versuchten. 
Der Staat richtete zwar auf eigene Kosten eine 
Anpflanzung amerikanischer Reben in Kostan- 
jevica an der Gurk ein, doch wurden die dort 
angebauten Reben verkauft und nicht kostenlos 
verteilt. Die Anpflanzung des Landes entstand 
bei Grm, wohin die Landesobst- und Weinbau- 
schule im Herbst 1886 übersiedelte. Diese An- 
stalt konnte erst 1889 die ersten Reben abgeben 
und erst ab 1891 die tatsächliche Nachfrage be- 
friedigen. 
Parallel zur Verbreitung des Anbaus amerika- 
nischer Reben bei Grm wurden in den betrof- 
fenen Gemeinden auch Gemeinde-Anpflanzun- 
gen errichtet, um Orte zu versorgen, die von 
Grm weiter entfernt waren. 
Neben kostenlosen Reben verteilte das Land 
auch finanzielle Unterstützungen, welche die 
Vorbereitung des Bodens für die empfindliche- 
ren amerikanischen Reben ermöglichten. Diese 
Vorbereitung - das Rigolen - war Voraussetzung 
für den Erhalt der Landesbeihilfe. Durch diese 
Verpflichtung und durch Schulungen der Bau- 
ern über das richtige Anpflanzen, Schneiden 
und Veredeln der Reben begann im Grunde der 
moderne Weinbau im slowenischen Gebiet. 
Zu Beginn der neunziger Jahre des 19- Jahr- 
hunderts fing auch der Staat an, die strengen 
Quarantänevorschriften zu lockern, und ermög- 
lichte den freieren Handel mit Reben, was die 
Erneuerung der Weingärten vereinfachte. Auf 
lange Sicht erwies sich die Einführung ameri- 
kanischer Reben als richtig. Die Unterstützung 
durch das Land war vermutlich der einzig mög- 
liche Weg, auf dem die teure Erneuerung über- 
haupt verwirklicht werden konnte. 
VSE ZA ZGODOVINO 45 
• lb¿»¿>^g>oc»oooo>04>ooo>p¿xj-oooooo^po¿»ao¿>r^^ 
Damir Globočnik 
TAGBIATTOVA 
OBRITA IN POMALANA 
SVINJSKA GLAVA 
::•GCNC<?C4^COCC«C4?C«CG<ïC<Z«C?COG4?«4?«?O^ 
Laibacher Tagblatt (1868-1880), časnik kranj- 
skih liberalnih Nemcev oziroma nemške Usta- 
voverne stranke, ki so ga Slovenci zaničljivo 
imenovali tudi »ljubljanski blatni list«, »Blatnik«, 
»Blatovec«, »tak' blat«, »takblatovič«, »list ljubljan- 
ske inteligencije«, »ljubljanski škandalni list«, 
»ljubljanski nemški butelj«, »'liberalski' organ«, 
»organ nemčurske stranke«, »trobentar konštituc. 
stranke«, »Lügenblatt« in podobno, je v 95. števil- 
ki z dne 28. aprila 1870 v nekem dopisu »izpod 
Triglava« (»Vom Fuße des Triglav«) objavil nena- 
vadno zgodbo, ki naj bi se dogodila na Brezjah 
na Gorenjskem. 
Zgodbica (»Der verwunschene Wirth«), ki jo 
je spisal Tagblattov dopisnik, naj bi potrjeva- 
la, kako globoko je praznoverje zakoreninjeno 
med podeželskim prebivalstvom. Temeljila je na 
govorici, ki se je pred nekaj tedni razširila v ti- 
stih krajih. Neki premožen in razsvetljen krčmar 
iz koroškega trga Ratzendorf (Ratzendorf blizu 
vasi Gospa Sveta (Maria Saal) na Gosposvetskem 
polju) je želel zaklati veliko svinjo. Enega izmed 
hlapcev je poslal k župniku, češ da je pri njem 
bolnik, ki zagotovo ne dočaka jutrišnjega dne, 
zato da naj mu župnik podeli poslednje zakra- 
mente. Čez nekaj časa je res prišel župnik v ko- 
retlju (kratko belo liturgično oblačilo katoliških 
duhovnikov) in stoli (liturgično oblačilo v obliki 
širokega traku za okoli vratu, kot znamenje du- 
hovništva pri opravljanju bogoslužja) ter z viati- 
kom (»sveta popotnica«, obhajilo za umirajoče- 
ga). Gostilničar ga je napotil v svinjsko stajo, kajti 
tam da je bolnik, ki ne doživi prihodnjega dne. 
Ko je župnik uvidel, da se iz njega norčujejo, je 
preklel krčmarja, ki se je na njegov ukaz spreme- 
nil v svinjo. 
Vsi hišni posli so padli na kolena in prosili 
župnika, naj nesrečnemu krčmarju vrne njegovo 
prejšnjo podobo, a vse je bilo zaman. Obrnili so 
se tudi na škofa, ki pa je bil nemočen. Naposled 
so merodajne ustanove »moško Kirko« vendarle 
pripravile do tega, da prekliče prekletstvo, če mu 
to dovoli sveti oče. Hitro so pisali v Rim. V treh 
dneh (!) je prišlo papeževo lastnoročno pismo, 
v katerem je ukazal, naj zakleto svinjo ženejo na 
Brezje (fara Mošnje, okraj Radovljica). Na pri- 
prošnjo Materi božji (ta je tu storila že več čudo- 
delstev, kar naj bi potrjevalo tudi nešteto bergel, 
ki visijo v cerkvi) naj bi se znova zgodila preob- 
razba. Ta novi čudež naj bi še bolj okrepil vero 
kranjskega ljudstva, ki je že dotlej vneto verovalo 
v čudeže na Brezjah. 
Takšna je bila torej govorica o tem. Resnično 
dejstvo (»Faktum«) pa je - je poudaril dopisnik 
Laibacher Tagblatta -, da so iz vseh krajev Kranj- 
Damir Globoćnik. TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
ske in Koroške začeli na Brezje vreti ljudje, da 
bi videli zakleto svinjo. Ker je o njej iz dneva v 
dan povpraševalo vedno več ljudi, je dal tam- 
kajšnji cerkovnik (op. p.: v nadaljevanju te raz- 
prave uporabljam pogovorni izraz mežnar, saj je 
dosledno uporabljen tudi v vseh na ta zanimivi 
primer nanašajočih se dokumentih, razen tega 
pa tudi ustrezneje izraža duh dogajalnega časa) 
neki svoji svinji glavo dodobra obriti in jo pisano 
pobarvati; tako obrito in pomalano svinjo je po- 
tem za 10 krajcarjev kazal ljudem, ki so res verje- 
li, da vidijo zakletega krčmarja. 
Dopis se je nadaljeval z opisom dogodka, ki 
naj bi primerno osvetlil krščansko ljubezen du- 
hovščine (»Eine verweigerte Beerdigung«). 
Na veliko soboto je v kajži v kamnolomu (t. i. 
»Lorenzischen Steinbruch«) umrla žena nekega 
berača. Kajža je bila ena izmed kajž, ki so bile v 
lasti kamnoseškega mojstra Kocijančiča (najbrž 
Lovrenca Kocijančiča (1798-1870), po katerem 
se je imenoval kamnolom) iz Dobrega Polja (Gu- 
tenfeld) v fari Mošnje (Moscnach). Ker je stala na 
parceli, ki je pripadala katastrski občini Srednja 
vas, ta pa fari Begunje (Bigaun), je bil begunjski 
župnik dolžan opraviti pokop, še zlasti, ker je bila 
neka oseba, ki je leta 1851 umrla v isti kajži, že 
pokopana v Begunjah. Ko je soprog prosil žup- 
nika, naj pokoplje njegovo ženo, ga je ta zavrnil 
in mu dal košček papirja, na katerega je s svinč- 
nikom zapisal, da mora pokop opraviti župnik v 
Mošnjah. Berač sprva ni upal v Mošnje, na veliko- 
nočni ponedeljek popoldne pa se je le odločil, 
da bo s pomočjo sočustvujočih ljudi tja kar takoj 
prenesel truplo soproge. Na poti do župnišča je 
sprevod pri posestvu Podvin (Podtvein) naletel 
na župnika in še nekega duhovnika. Župnik ni 
hotel nič vedeti o pogrebu in je nadaljeval svoj 
sprehod. Ljudje so bili zbegani, naposled so se 
odločili nesti truplo v župnišče in ga tam pustiti. 
Toda župnikov hlapec, ki je to slišal, je pohitel in 
zaprl župnišče. Ko so nosači krste naleteli na za- 
prto župnišče, so s krsto enostavno razbili vrata, 
jo postavili pod hišne arkade in odšli. Zaleglo je: 
naslednjega dne je bilo truplo pokopano v naj- 
večji tišini. Toda med obema duhovnima gospo- 
doma se je razvil spor, ki ga velja prepustiti kne- 
zoškofijskemu ordinariatu. Bi bilo stanje enako, 
če bi namesto beračice umrla bogata žena?1 
Župnik v Mošnjah, Janez Sajovic (1831-1917), 
kasnejši ljubljanski kanonik in stolni prost, ki je 
med drugim napisal spomine na pesnika Fran- 
ceta Prešerna,2 je uredništvu Laibacher Tagblatta 
poslal popravek, nanašajoč se na drugi del dopi- 
sa. Vendar so pri Laibacher Tagblattu menili, da 
se popravek samo delno nanaša na dopis; doti- 
kal naj bi se namreč vrste nebistvenih okoliščin, 
vseboval protislovja in nikakor ni bil v skladu s 
paragrafom 19 tiskovnega zakona. Kljub nezado- 
stni obliki pa bi poslani »odgovor« vseeno obja- 
vili (s pridržkom možnosti, da ga avtor dopisa 
popravi), če ga župnik v nasprotju z uveljavljeno 
navado ne bi istočasno objavil v nekem drugem 
listu. Zato pač niso imeli nobenega povoda, da 
bi se posvečali pismu župnika Sajovica, dodali 
so le, da bo dopisnik Laibacher Tagblatta najbrž 
že našel priložnost, da sam pojasni dejansko sta- 
nje.3 
Resnici na ljubo, je tisti del poročila Tagblatto- 
vega dopisnika, ki govori o »v obritega rudeče 
pobarvanega prešiča spremenjenem krčmarju 
iz Korotana«, bil izmišljen; šlo je pač za »obre- 
kljivo laž«, za »ostudno in neumno kvanto«,4 za 
sleparsko početje, ki sramoti poštenega človeka 
pred svetom. Zato je 70-letni cerkovnik (mežnar) 
France (Franz) Miklavčič tožil Laibacher Tag- 
blatt oziroma njegovega založnika in odgovor- 
nega urednika, ljubljanskega tiskarja Ottomarja 
Bamberga (1848-1934), »za kaljeno poštenje«5 
oziroma zaradi »razžaljenja časti, ktere si oskru- 
niti nikdo ne more pustiti in to tem manj mež- 
nar Miklavčič, ker na Brezjije božja pot, kamor 
pobožno ljudstvo v revah hodi pomoči iskat, in 
da bi cerkovnik res bil tak slepar, kakor ga ta 
dogodba popisuje, lahko bi se mu podtaknilo še 
druzih sleparij, po takem pa vsa božja pot pride 
pred svetom v zasmehovanje.«6 
Pisanje dopisnika Laibacher Tagblatta se danes 
zdi satirično ubrano, vendar je bilo pogojeno s 
tedanjimi narodnimi in političnimi nasprotova- 
nji med Slovenci ter Nemci in nemškutarji, med 
slovensko in nemško oziroma vladno stranko na 
Kranjskem ter med zastopniki konservativnih in 
liberalnih nazorov. Na Brezjah se je v tem času 
razvijala božja pot, ki je imela slovenski značaj. 
Brezje so po prvem čudežnem ozdravljenju leta 
Po: »Vom Fuße des Diglav, 26. April. (Der venvunschene 
Wirth. - Eine verweigerte Beerdigung); Laibacher Tag- 
blatt, 1870/95. 
Po: Maks Miklavčič, »Sajovic Janez«, Slovenski biografski 
leksikon, 9. zvezek, Ljubljana I960, str. 185. 
Po: »Von Herrn Pfarrer Johann Sajovic...; Laibacher Tag- 
blatt, 1870/107. 
Po: »Kača hude vesti; Zgodnja dánica, 1870/44. 
Po: »Pravda zoper Tagblatt zarad obrite in pomalane 
svinjske glave«, Zgodnja dánica, 1870/44. 
Po: »Zoper ljubljanski Tagblatt'; Novice, 1870/19. 
VSE ZA ZGODOVINO 47 
ZGODOVINA /A VSE leto XII. 2005. št. 1 
1863 namreč obiskovali predvsem slovenski 
verniki. Kranjski Nemci in nemškutarji - večina 
izmed njih je živela v Ljubljani in v manjših sku- 
pinah v drugih krajih ter bila liberalnega prepri- 
čanja - so imeli Slovence za nevedno in zaostalo 
ljudstvo. Najbrž so z nejevoljo spremljali primere 
slovenskega »praznoverja«, povezanega z Layer- 
jevo sliko Marije Pomagaj v kapelici Matere bož- 
je na Brezjah. Zato je politični dnevnik kranjskih 
Nemcev Laibacher Tagblatt objavil inkriminirani 
dopis, sodna obravnava, v katero sta bila vplete- 
na njegov odgovorni urednik in mežnar z Brezij, 
pa je naposled dobila političen značaj. Ne glede 
na nenavadnost vzroka za sodno obravnavo je 
ta zbudila veliko zanimanje, zastopnik tožnika 
in zagovornik obtoženca (»za tožen ca«) pa sta 
zasedala visoko mesto v hierarhiji slovenske in 
nemške stranke. Oba sta se na obravnavo dobro 
pripravila. 
Obravnava, ki je potekala 27. oktobra 1870 
pred deželno sodnijo v Ljubljani, naj bi bila tretja 
porotna razprava v Ljubljani po ponovni uved- 
bi porotnih sodišč7 in prva obravnava proti La- 
ibacher Tagblattu nasploh.8 Obravnavo je vodil 
predsednik c. kr. deželnega sodišča dr. Andrej 
Luschin (1807-1879), sodnika sta bila Perko in 
Kapretz (Kaprec). Priimki članov porotnega zbo- 
ra, v katerem je bilo 12 porotnikov oziroma »pri- 
sež(e)nih mož« i]un\ Auer ml., Karol Boschitz 
(Božič), Jurij Dachs (Daks), Heinrik Kaiser, Fer- 
dinand Ludwig (Ludvik), Josip Reich (Raih), Ni- 
kolaj Schemed (Šemerl), Josip Schlaffer (Šlafer), 
Karl Schlechter (Siebter), Matias Treun (Matevž 
Trevn), Feliks Weidinger (Vajdingcr), Valentin 
Zeschko (Češko) in namestnik Jožef Strzelba), so 
govorili, da večina med njimi sodi med »ljubljan- 
sko inteligencijo«, »verfassungstreuerje«, »ustavo- 
verneže« oziroma ustavoverne kranjske Nemce. 
Novice so zapisale, da je toženi urednik Ottomar 
Bamberg zavrgel 10 drugih porotnikov,1-1 »med 
njimi vsacega, hterije bil količkaj sumljiv, da ni 
Tablattovevere, zastopnik tožencagosp. dr. Raz- 
lag je zavrgel 6 znanih podpornikov 'Tagblalto- 
Vih', cvet konšt. društva je vendar-le še ostal«."' 
Slovenski narod pa je postregel s podatkom, da 
je Schlaffer »Bambergov vrstnik pri 'feuerscheu'« 
(pravilno pač Feuerwehr, prostovoljna ljubljan- 
ska požarna straža, ki je bila turnarska domena, 
Slovenci so nemško gasilsko društvo namreč za- 
čeli imenovati »Feuerscheu«)," Treun pa je plačal 
kavcijo za Laibacher Tagblatt.1-2 
Slovenska poročila o porotni razpravi »ubo- 
zega,   vseskozi poštenega  starčka   mežnarja 
Dr. Jako!) Radoslav Rttllg. 
Odvetnik dr. Jakob Radoslav Razlag 
Po: »Aus dem Gerichtssaale. Preßprozeß des 'Laibacher 
Tagblatt'; Laibacher Tagblatt, 1870/246. 
Po: »Dr. 13.<r, »Ljubljanska pisma*, III. in V. del, Slovenski 
narod, 1870/129 in 140. 
Poroto za tiskovne delikte je vpeljal cesarski patent 14. 
marca 1849, prav tako jo je postavljal Kazenski procesni 
zakon z dne 17. januarja 1850, odpravljena pa je bita s 
cesarskim ukazom z dne 11. januarja 1852. Poroto za 
težje tiskovne delikte je ponovno uvedel državni osnovni 
zakon o sodniški oblasti z dne 21. decembra 1869, poroto 
za tiskovne delikte je vpeljal zakon z dne 9. marca 1869 
(Po: Jelka Melik, Kazensko sodstvo na Slovenskem s po- 
sebnim oziram na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v 
Ljubljani, Ljubljana1994, str. 21, 22 in 27). 
Na voljo so bili porotniki, ki so bili izžrebani lik pred 
porotno obravnavo (15. oktobra 1870): Jurij Aucr, Jožef 
Bernard, Karol Božič, Aleksander Dreo, dr. IStbin Hen- 
rik Costa, Valentin Češko, Anton Gnezda, Franc Golč, 
Anton Gvajc, Jožef Haufen, Otojenač, Valentin Konšek 
(oče dopisnika Konschegga!), Peter Lasink, Jožef Matev- 
že, Alojz Paušin, Valentin Pesjak, Raimund Pirker, dr. 
Josip Poklukar, dr. Oskar Pongratz, Matija Kanih, Josip 
Reich, Florijan I(iedl,Jos. Schlaffer (Jožef Šlafer), Andrej 
Schleyer (Šreier), Mihael Stroj, Jožef Strzelba, Nikolaj Še- 
merl, Karol Šlehtei; Pidelis Terpinc, Matija Treun, Feliks 
Weidinger, Mihael Winner, Alojzij Zagorec, Janez Zillerer 
in Stefan Žužek. Namestniki pa so bili: Gustav IHscher, Ka- 
rol Galle, Heinrich Kaiser, Anion Kotnik, Karol Leskovec, 
Ferdinand Ludwig, dr. Anton Pfefferer, France SantISt. in 
France Vovk (Po: »Porotniki za tiskarnih pravdah za pri- 
hodnje porotno döbo«, Novice, 1870/42, in »Ljubljanski 
porotniki«, Slovenski narod, 1870/120). 
Po: »Porotna obravnava ljubi/. Tagblalla'«, Novice, 
1870/44. 
Po: »Iz Ljubljane 18. sept.«, Slovenski narod, 1870/109. 
Po: »Iz Ljubljane 28. okt. (Iz. dop.)«, Slovenski narod, 
1870/127. 
4» VSE ZA ZGODOVINO 
Damir Globočnik. TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
na Brezji«B so bila objavljena v tednikih Novice 
(1843-1902), Zgodnja dánica (1849-1902) ter v 
Slovenskem narodu (1868-1943). Laibacher Tag- 
blatt je razpravi posvetil mnogo več pozornosti 
kot slovenski tisk in ji sledil z malone stenograf- 
skim posluhom. Poročila se med seboj nekoliko 
razlikujejo, vendar nudijo dokaj popolno pred- 
stavo o poteku razprave. Poročevalci so ponekod 
pretiravali in marsikaj zamolčali, kar posredno go- 
vori o težnjah obeh vpletenih strani. Slovenski čas- 
niki razkrivajo identiteto dopisnika in podrobneje 
opisujejo nastope zastopnika tožnika, Laibacher 
Tagblatt pa je večjo pozornost posvetil besedam 
zagovornika lastnega odgovornega urednika. 
Javna zaključna obravnava se je začela ob 9. uri 
dopoldne. Oblikovanje porotne klopi je trajalo 
do 10. ure. Avditorij je bil napolnjen s predstavni- 
ki vseh stanov, poročevalec Laibacher Tagblatta 
je opazil sorazmerno veliko duhovnikov in štu- 
dentov, poročevalec Slovenskega naroda pa je 
menil, da je med poslušalci zastopana vsa »Tag- 
blatt-ova inteligencija, kot zagovorni odbor pod 
predsedništvom dr. Pfefferer-a z nalogo slabemu 
spominu zagovornika pomagati z malimi listki 
in še manjšimi na njih napisanimi sveti.« »Sicer 
je bilo občinstvo navadno, kakor pri deželnem 
zborovanji, samo da sedaj g. Dežman ne bo ra- 
bil izraza johlende Galerie', marveč cvet inteli- 
gencije in kapitala, kakor je ravno za njegovo 
malho prav.«14 
Ker državno pravdništvo tožbe ni hotelo pre- 
vzeti,15 je tožitelja (zasebnega tožilca) Miklavči- 
ča zastopal dr. Radoslav (Josip) Razlag (1826- 
1880),16 ki je maja 1870 advokatsko pisarno iz 
Brežic preselil v Ljubljano (Stari trg št. 168).17 Raz- 
lag je slovel kot izvrsten govornik v slovenskem 
jeziku. - »Njegovi govori so se jako simpatično 
slišali, ker so ga podpirali impozantna postava, 
prijeten glas, gladek jezik.«1* Razlag je sicer izda- 
jal list Slovenski pravnik (1862, 1870-1872), leta 
1871 je bil kranjski deželni glavar, zastopal pa je 
zmerna liberalna načela. Zagovornik Ottomarja 
Bamberga je bil ljubljanski advokat dr. Robert 
Schrey (Schrei) plemeniti Redlwerth (1837- 
1893). Tudi dr. Schrey je užival sloves duhovite- 
ga in spretnega govornika.19 Bil je odbornik in 
pozneje tudi predsednik nemško-liberalnega 
Ustavovernega društva (Konstitutioneller Ver- 
ein). Njegova advokatska pisarna je bila v »špi- 
talski ulici« št. 266. 
Dr. Luschin (Lušin) je obravnavo začel z jav- 
nim branjem paragrafa 226 zakona o kazenskem 
postopku in posebej poudaril, da so prepoveda- 
ni vsi znaki pritrjevanja ali neodobravanja. Nato 
je sledil splošen opomin pričama Ignazu (Na- 
četu) Erženu in Heinrichu Klanderju, ki sta po- 
trdila resničnost svojih izjav. Obtoženi Ottomar 
Bamberg je bil zaslišan glede splošnih vprašanj. 
Predsednik je opomnil porotnike na velik po- 
men njihove dolžnosti. Zapisnikar je prebral ob- 
tožnico, ki je Bamberga dolžila razžalitve časti in 
morebitnega delikta »zanemarjanja dolžnostne 
paznosti« (Ehrenbeleidigung und eventuell Ver- 
nachlässigung der pflichtgemäßen Obsorge). 
Med zaslišanjem je odgovorni urednik Ottomar 
Bamberg izjavil, da se ne ukvarja dosti z uredni- 
štvom, vprašljivega dopisa pa da ni bral; šele ko 
je bil natisnjen, je izvedel, kaj je v njem. Povedal 
je, da zaradi svojih obsežnih poslov preprosto 
ne more prebrati vseh rokopisov in krtačnih od- 
tisov pred tiskom, zato pa da mora pač zaupati 
dopisnikom in sodelavcem (op. p.: zatrjevanje, 
da urednik spornih člankov ni bral, je veljalo za 
pogosto uporabljeno obrambno sredstvo: odgo- 
vorni urednik je bil s tem lahko kriv samo pre- 
stopka »zanemarjanja dolžne pažnje« oziroma 
pozornosti).20 
" Po: »Kača hude vesti; Zgodnja Danica, 1870/44. 
" »Iz Ljubljane 28. okt. (Iz. dop.)", Slovenski narod, 
1870/127. 
a Po: »Porotna obravnava proli Tagblattu'», Novice, 
1870/42. 
"' Pesnik, pisatelj, politik in predsednik prvega slovenskega 
tabora v Ljutomerju dr. Radoslav Razlag je bil tudi zago- 
vornik članov Južnega Sokola, ki so bili obtoženi zaradi 
nočnega izgreda 23/24. julija 1867 v Ljubljani. V pravdi 
proti Slovenskemu narodu leta 1869 mu je uspelo doseči, 
daje bil urednik Anton Tomšič oproščen. Prav tako je na 
prvih dveh porotnih obravnavah v Ljubljani septembra 
1869 uspešno zagovarjal urednika Brenclja in Triglava, 
Jakoba Alešovca (Za ti dve porotni obravnavi glej: D. Glo- 
bočnik, »Ričet izžabjeka«, Zgodovina za vse, 2004/1, str. 
19-32). 
17 Po: Oglasnik št. 16, priloga Novic, 1870. 
'" Josip Jurčič, »Dr. Jakob Razlag +», Slovenski narod, 
1880/129. 
r> Po: Dragan Matic, »Dr. Robert Schrey, pi. Redlwerth (Edler 
von Redlwerth)', Nemci v Ljubljani 1861-1918, Ljubljana 
2002, str. 406. 
J" Odgovornost zaradi zanemarjanja dolžnostne paznosti 
sla uvedla kazenski zakon in tiskovni red iz 1852, ome- 
jila pa stajo tiskovni zakon z dne 17. decembra 1862 in 
kasneje novela k tiskovnemu zakonu z dne 15. oktobra 
1876, kije ukinila odgovornost avtorja in izdajatelja in 
ohranila samo odgovornost odgovornega urednika (Po: 
Vladimir Knaflič, »Postanek in vsebina tiskovnega prava 
do 1914 /Avstrija", Traktat o tisku, I. del, Zgodovinska in 
primerjalna studija opričetkih, razvoju In zaprekah tiska 
in o vsebini in pomenu tiskovnega prava In tiskovne svo- 
bode, Ljubljana 1930, str. 71-73 in 84-87. 
VSE ZA ZGODOVINO 49 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
Zapisnikar je prebral prvi del grajanega do- 
pisa. Obtoženec je razložil, da imena avtorja 
dopisa ne bo povedal in da sam prevzame od- 
govornost. Na vprašanja predsednika je odvrnil, 
da izhaja Laibacher Tagblatt v nakladi okrog 800 
izvodov, tiskajo ga večinoma med 4. in 5. uro, iz- 
ide pa uro kasneje, rokopise pa da odlagajo na 
posebno mesto v knjigarni, od koder jih kurir 
prinaša v tiskarno. Povedal je še, da časnik vodi 
faktor Karl Rüting (Rutting), pri stavljenju pa da 
so zaposleni štirje stavci, medtem ko se detajlov 
in tega, na kakšen način je bil objavljen vprašljivi 
dopis, ne spominja, prav tako ne more navesti, 
ali je kateri od sodelavcev pred tiskom prebral ta 
dopis. Izjavil je, da ga je sam prebral šele po iz- 
idu in razširjenju dotične številke, za Tagblatt pa 
da je položena kavcija 3000 fl. v obveznicah. 
Sledil je dokazni postopek. Predsednik je 
predlagal, da bi za pričo poklicali Karla Rütinga, 
vendar je temu nasprotoval Bambergov zago- 
vornik, dr. Robert Schrev. Zastopnik tožitelja dr. 
Radoslav Razlag pa je bil za Rütingovo zaslišanje. 
Sodišče se je po krajšem posvetovanju odločilo 
izročiti Rütingu poziv. 
Dr. Schrev je menil, da bosta priči Eržen in 
Klander lahko pričali o pomembnih okolišči- 
nah, med drugim tudi o identiteti tožitelja, ki na 
obravnavi ni prisoten. Dr. Razlag je dodal, da so 
njegovo identiteto ugotovili že med predhodno 
preiskavo, poleg tega pa da lahko svetuje tudi 
mošnjanski župnik Sajovic, ki je v Ljubljani.21 
Sledilo je zaslišanje prič. »Gojzdarski in s 25 
gold plačani srenjski pisač«22 Ignac Eržen, ki je 
bil gozdni kanclist v-Radovljici (Vorstands-Kan- 
zellist beim Forst- und Sequestrationsamte in 
Radmannsdorf), je v glavnem povedal podobno 
zgodbo, kot je bila objavljena v Tagblattovem do- 
pisu. Sam jo je izvedel od ženske, pri kateri je 
stanoval, in njene tete, ki mu je zaradi izraženega 
dvoma očitala nevero. Tovrstne govorice so bile 
razširjene v Radovljici in drugih krajih in so bile 
nekaj časa tema pogovorov. Nekateri ljudje so 
verjeli zgodbi, ki so ji dodajali vsakovrstne po- 
drobnosti, npr. da svinja nosi očala in kadi ciga- 
re. Nekateri pa so menili, je povedal, da gre samo 
za mežnarjev trik. Ljudi, ki bi videli svinjo, Eržen 
ni mogel imenovati. Na vprašanje dr. Razlaga, če 
pozna dopisnika, je odgovoril, da bi neko dolo- 
čeno osebnost lahko označili za dopisnika, česar 
pa sam z gotovostjo ne more reči. O upokojenem 
kaplanu Ambrožiču je dejal, da je ta izjavil svoji 
kuharici: »Bog še vedno živi, Bog je kaznoval.« 
Svinjska prevzetnost. 
<w*% 
„Ljublj. Tagblatt." Jas nisem svinja, jaz se ne 
valjam po blatu, kakor drugo sviaje, ticaveS jai sem 
preaič, ker sem obrit. 
O Brezjah pa je povedal, da so priljubljena božja 
pot, kjer so naprodaj t. i. čudodelne slike, od Mo- 
šenj do Brezij pa da je pol ure hoda. Izjavil je še, 
da mežnar zaradi dopisa ni izgubil spoštovanja 
ali utrpel škode, ljudje mnenja o njem niso spre- 
menili. Mnenje radovljiškega krčmarja Heinricha 
Klanderja je bilo dokaj podobno Erženovemu. 
Dodal pa je, da so se govorice širile predvsem iz 
Koroške, ob izidu dopisa v Laibacher Tagblattu 
pa so že pojemale.23 
Novice so vseeno zapisale, da je Eržen nave- 
del priimek dopisnika: »Ersehen pravi, da ga je 
pisal menda neki Konschegg, kterije šole na kol 
obesel, zdaj pa je odgojitelj pri gosp. J. Ker se je 
iz Bambergovega zagovora videlo, da pravi vo- 
ditelj vredništva ljublj. 'Tagblatta' je g. Rutting 
faktor v Kleinmayer-jevi tiskarnici, rojen v Me- 
klenburgu na severnem Nemškem in luteran, ga 
predsednik brž pozove k obravnavi.«2* 
Tretja priča je bil Prus Karl Rüting, ki naj bi 
delo faktorja v Kleinmayerjevi tiskarni opravljal 
za 20 goldinarjev na mesec.25 Navedel je, da se 
članki pogosto tiskajo, ne da bi jih urednik videl. 
Rokopisa tega dopisa da ni dobil od urednika 
Bamberga, temveč od enega izmed sodelavcev, 
a ne ve več, od katerega. Spominja pa da se, da 
so se pogovarjali glede dopisa, vendar Bamber- 
ga takrat ni bilo zraven. 
•" Po: »Aus dem Gerichtssaale. Schwurgerichtsprozeß des 
'Laibacher Tagblatt'; Laibacher Tagblatt, 1870/245- 
•" Po: »Volitev v Radovljici in Tržiču /Iz Gorenjskega, l.jul. 
(Izv. dop.); Slovenski narod, 1870/77- 
•" Po: »Aus dem Gerichtssaale. Preßprozeß des 'Laibacher 
Tagblatt'*, Laibacher Tagblatt, 1870/246. 
•" Po: »Porotna obravnava ljublj. Tagblatta'; Novice, 
1870/44. 
•" Karl Rüting je bil član nemškega telovadnega društva 
Laibacher Turnverein. Marca 1870 sta se Rüting in Oto- 
mar Bamberg udeležila zloglasnega izleta tumorjev na 
50 VSE ZA ZGODOVINO 
Damir Globočnik, TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
Med diskusijo o prisegi prič je dr. Razlag menil, 
da Erženu in Klanderju ni treba, Rüting pa mora 
priseči, o čemer pa odločitev prepušča sodišču. 
Dr. Schrey je zaprosil, da priči Eržen in Klander 
vendarle prisežeta, menil pa je, da je Rütingova 
prisega odveč. Sodišče je končno sklenilo, da naj 
prisežejo vse tri priče. 26 
Razlag naj bi po zatrjevanju Zgodnje danice 
med drugim dejal, da pripoved obeh prič ni nič 
drugega kot »babje kvante (Weibergeklatsch), ki 
sta jih pri pericah in sicer pri kaki babici slišala, 
kakor sta sama rekla, in pa le kakor pravljico; 
daje kdo gledat hodil, ali daje mežnar razkazo- 
val glavo, tega nihče ni vedil poterditi. Tedaj je 
tisti faktum, ' ali daje to resnična dogodba, po- 
polnoma izmišljen. /.../ Tagblatt bi bil potem ta- 
kem babje kvante'za resnične dogodbepo svetu 
razširjal, ker ni odveč lepo za list, ki se hvali, da 
umno in olikano gospodo zastopa.«21 
Predsednik je prebral dovoljenje za izdajanje 
Laibacher Tagblatta, potrdilo o odredbi kavcije, 
protokol okrožnega sodišča v Radovljici o mež- 
narju Miklavčiču in spričevalo o reputaciji. Dr. 
Razlag je menil, da je dokazilo o identiteti pred- 
loženo, zato je umaknil zahtevek za izročitev po- 
ziva, ki pa ga je prevzel dr. Schrey. 
Ker je zagovornik dr. Schrey dvomil, da je mež- 
nar France Miklavčič istoveten s tožiteljem, je 
sodišče ustno k pričanju povabilo »fajmoštra v 
Mošnjah« Janeza Sajovica (Sajevca, Sajovca), ki je 
bil navzoč na razpravi. Razpravo so prekinili in 
nadaljevali ob 4. uri popoldne. 
Predsednik deželnega sodišča dr. Andrej Lusc- 
hin je začel z branjem aktov. Obtožbi je bilo doda- 
no Miklavčičevo pooblastilo za dr. Razlaga, prav 
tako poznejša izjava, v kateri se strinja z obtožbo. 
Protokol okrožnega sodišča v Radovljici o zasliša- 
nju tožnika je bil najprej predstavljen v izvlečku, 
nato pa na prošnjo zagovornika v celoti.28 
Med akti je bilo tudi pismo stražmojstra Sebe- 
nikarja (Sebenikerja, Sebenica) iz Erdeljskega 
»do njegovega prijatelja, kteremuje bil priložen 
izrezek iz dunajskega lista 'der Freimüthige' 
(op. p.: Der Freimüthige - »Politisches Volksblatt 
für Jedermann« (1869-1916)); v tem je Tagblat- 
tov 'svinjski' dopis skoraj ponatisnjen od besede 
do besede. Žandar kot Kranjec se jezi, da se o 
njegovih sorodcih pišejo take vraže ter pravi, da 
po svetu vsled tega imenujejo Kranjce 'ein blitz- 
dummes, abergläubisches Volk' (neumno, praz- 
noverno ljudstvo). « Pismo je povzročilo v dvora- 
ni pravcato senzacijo. Dr. Razlag je omenil, da so 
se enaki izrazi lahko brali tudi v graškem dnevni- 
ku Tagespost (1856-1945), dunajskih Die Presse 
(1848-1896) in Neue Freie Presse (1864-1939), 
Kärntnerblattu (Kaertner-Blatt, 1869-1875) in v 
več drugih časnikih.29 
Mošnjanski župnik Janez Sajovic je povedal, da 
je za vprašljivo pravljico izvedel od radovljiškega 
učitelja še pred objavo dopisa. Imel jo je za vari- 
acijo navadnih pustolovskih pravljic, ki jih širijo 
berači ali potepuhi, da bi z njihovo pomočjo na- 
leteli na boljši sprejem. Na vprašanja Kapretza in 
dr. Schreya je odgovoril, češ da je dopis prebral 
in o njem seznanil mežnarja, ki da je bil zelo je- 
zen. Da ne bi izgubil svoje službe, je mežnar pri 
njem poiskal nasvet, kako naj opere svojo čast. 
Dr. Schreya je potem zanimalo, ali so se na 
Brezjah res pripetili čudežni dogodki. Sajovic 
mu je odgovoril s svojim osebnim mnenjem: ču- 
deže morajo potrditi cerkvene oblasti. Sajovcu ni 
bilo potrebno priseči. Predsednik ga je odpustil 
z obvezujočo opazko o vnemi, s katero da - gle- 
de na lastno izjavo - skrbi za cerkvene interese 
in izpolnjuje dolžnosti dušnega pastirja.30 
Predsednik deželnega sodišča je po sodnij- 
skih zapisnikih ugotovil, da je Miklavčič sam 
zahteval tožbo, ne pa nekdo drug, kot je menil 
Bambergov zagovornik. Župnika Sajovca je zato 
pohvalil, ker »daje o tem, daje cerkvenika pozor- 
nega storil na oni članek, spolnil svojo dolžnost 
kot duševni pastir, kteri ne trpi, da bi na časti 
oskrunjen človek bil še dalje cerkvenik«. Sajovcu 
je dejal, da je storil prav, ker se je potegnil za čast 
Janče (Po: Anton Slodnjak, opombe k Fran Levstik, Zbra- 
no delo, Deveta knjiga, politični spisi, Ljubljana 1961, str. 
491-492). 
Po: »Aus dem Gerichtssaale. PreJiprozcJŠ des 'Laibacher 
Tagblatt'; Laibacher Tagblatt, 1870/246. 
Priče so morale priseči v uvodnem postopku ali po odgo- 
vorih na splošna vprašanja med zaslišanjem. Če sta se 
obtoženec in tožilec zedinila, se je prisega lahko odložila 
do konca zaslišanja ali celo opustila (Po: Jelka Melik, Ka- 
zensko sodstvo na Slovenskem s posebnim ozirom na ar- 
hivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani, Ljubljana 
1994, str. 56). 
Po: »Pravda zoper Tagblatt zarad obrite in pomalane 
svinjske glave«, Zgodnja dánica, 1870/44. 
Po: »Aus dem Gerichtssaale. PreJšprozcJŠ des 'Laibacher 
Tagblatt'; Laibacher Tagblatt, 1870/246. 
Po:  »Porotna   obravnava   ljublj.   Tagblatta';   Novice, 
1870/44. 
Po: »Aus dem Gerichtssaale. Prejšprozejš des 'Laibacher 
Tagblatt'; Laibacher Tagblatt, 1870/246. 
VSE ZA ZGODOVINO 51 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005, št. 1 
Cerkve. Sajovic je po mnenju Novic s svojim pri- 
čanjem odstranil vse dvome: »Pravljico je imeno- 
val nesramno laž, in štel jo je med navadne ve- 
storije, kakoršne raznašajo berači in potepuhi.« 
»Mežnar je bil očitno nejevoljen in se je posve- 
toval, kako bi se mogel opravičiti.« Na vprašanje 
dr. Schreya, kaj misli o Laibacher Tagblattu, pa 
je odgovoril: »Tagblatt' se mi zdi škandalozen 
list, namen njegov je razširjati škandal.« Novice 
so dodale, da se je dr. Schrey ob tem ugriznil v 
ustnice, nekateri poslušalci pa so pobesili oči.31 
Dokazovalna obravnava je bila končana. Sledil 
je zagovor. Zastopnik tožitelja dr. Radoslav Raz- 
lag je menil, da obravnava nudi zanimivo podo- 
bo delovanja novinarjev v ustavni državi. Vsi mi, 
svobodni možje, - je poudaril - smo zagotovo 
za svobodo tiska, ki pa je sreča za svobodne dr- 
žavljane samo, če jo pojmujemo na resen in mo- 
ralen način. V primeru zlorabe spravi v nesrečo 
narode in generacije, lahko bi dejali, vseh celin. 
Obžalovati je treba zlorabe v novinarstvu, kajti 
njegovo poslanstvo je poučevanje narodov. 
Ker da vsebina dopisa povezuje izobrazbo in 
razsvetljenstvo, to dragoceno dobrino človeštva, 
z bogoskrunstvom, vsak bralec mora zaključiti: 
To je blasfemija! Primerjava s Kirko govori o naj- 
večji propadlosti. Kirka je bila v klasični mito- 
logiji nasladna ženska, ki so jo častili Odisejevi 
tovariši. Te je iz nagnjenja k nasladi spremenila v 
svinje. Dopis - je menil Razlag - govori o svetem 
očetu v nerazumljivem tonu, govora je tudi o ču- 
dežni priprošnji Materi božji. 
V nadaljevanju je ugotovil, češ, gospodje, v 
mestih imamo gledališče, plese, koncerte, na ka- 
terih poiščemo počitek po vsakodnevnem tru- 
du. Podeželsko ljudstvo tega nima. Delno zaradi 
razvedrila in delno zaradi religioznih potreb se 
podaja na romanja. Katoliki imamo pravico za- 
htevati svojo čast, ni nam treba zardevati zaradi 
naših verskih nazorov. 
Kot dejstvo je prikazano - je dejal - češ, mež- 
nar Miklavčič se je okoristil z govorico, obril in 
pobarval svinjo ter jo kazal ljudem za 10 krajcar- 
jev. Toda, o trditvi, ki je imela namen zmanjšati 
mežnarjev ugled, sta priči lahko povedali samo, 
da gre za govorice. 
Spomnil je, kaj da kazenski zakon zahteva v 
primeru dejanske razžalitve časti z namenom 
zmanjševanja ugleda neke osebe v javnosti, in 
poudaril, da prav to zadeva mežnarja, ki da je 
častno preživel 70 let. Zato je dr. Razlag vztrajal 
pri obtožbi in zatrdil, da takšne obdolžitve niso 
možne, dokler se njihov avtor ne prepriča o nji- 
hovi resničnosti. Še en razlog za vztrajanje je na- 
šel v dejstvu, da Ottomar Bamberg nikakor ni 
hotel izdati imena dopisnika. 
Če zapriseženi gospodje ne bodo našli vseh 
momentov - je pristavil -, da bi obtoženca raz- 
glasili za krivega razžalitve časti, je gotovo, da 
je zagrešil prestopek zanemarjanja dolžnostne 
paznosti (Vernachlässigung pflichtgemäßer Ob- 
sorge). Dr. Razlag je še poudaril, da njegov go- 
vor nima namena doseči obtoženčeve obsodbe, 
temveč oprati ime ubogega preprostega moža.32 
Razlag je v govoru temeljito, a mirno in nepri- 
stransko dokazoval hudobnost članka, »kteri v 
vvodu nesramnega dopisa meri na to, ne le za- 
smehovati katoličane in katoliško cerkev, tem- 
več tudi oskruniti moža, kteri je bil do svojega 
66. leta pošten in je še dandanes«. »Ves članek 
je blasfemija na katoličanstvo in cerkvene na- 
prave, ktere morajo imeti varstvo v Avstriji, v 
kteri prebiva do 30 milijonov katoličanov. Kar 
pa se pße posebno o cerkveniku, je tako, da ga 
mora žaliti in mu odvzeti poštenost, kajti ob- 
dolžen je goljufivega djanja in to iz dobičkarije 
za-se. Naši sorodci zunaj dežele so se jezili, da 
se kaj tako sramotnega o naši deželi, o našem 
ljudstvu piše; celó sram jih je bilo, da so Kranjci. 
Dalje šiba nemarnost pri vredovanji 'Tagblatta', 
kterega vrednik zaupa pokvarjenemu dijaku, 
kterega dopise, kakor je rekel, 'nezapečatene' v 
tiskarnico pošilja. Daje dopisnik hotel žaliti, se 
ne da dvomiti, ker piše, da sefaktum (resnični 
dogodek) more navesti, kar je cerkvenik s svojo 
svinjo storil. Slednjič se nadja, da bodo porotniki 
rešili čast starega moža, in zadostili razžaljeni 
postavi vsaj z globo (denarno kaznijo), v ktero 
se tukaj sme telesna kazenpremeniti.«i} 
Govor dr. Schreya je bil še bolj temeljito argu- 
mentiran kot Razlagov. Laibacher Tagblatt ga 
je objavil v celoti. Dr. Schrey je menil, da je pri 
prvih dveh porotnih razpravah šlo za obtožbo 
državnih organov zoper dva časnika, tokrat pa 
za pritožbo privatne osebe zaradi razžalitve čas- 
ti. To da potrjuje tudi odločen odgovor držav- 
<;  Po:  »Porotna   obravnava   ljublj.   Tagblatta';   Novice, 
1870/44. 
,J Po: »Alis dem Gerichtssaalc. Preßprozeß des 'Laibacher 
Tagblatt'', Laibachcr Tagblatt, 1870/246. 
" Po:  »Porotna  obravnava  ljublj.   Tagblatta';  Novice, 
1870/44. 
52 VSE ZA ZGODOVINO 
Damir Globočnik, TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
nih organov na neupravičeno zahtevo tožnika, 
naj prevzamejo vodenje tožbe (10. maj 1870, Z. 
3941). Pri obeh omenjenih časnikarskih proce- 
sih so se hvalevredni državni organi - je opozo- 
ril - hoteli postaviti po robu ekscesu, porotniki 
pa so bili drugačnega mnenja o dovoljeni meri 
tiskovne svobode, zato so se odločili za opro- 
stilno sodbo. Tokrat pa da se bo odločalo, ali je 
časnikarski eksces dejansko prizadel občutek 
časti privatnega tožnika. Porotnike je pozval, naj 
znova upoštevajo možnost svobodne besede, ki 
jim pripada, da bo časnikarstvo lahko razkrivalo 
družbeno škodo in pomagalo pri uveljavitvi raz- 
svetljenstva. 
V nadaljevanju je povedal, da tožba Franca 
Miklavčiča ni tožba posameznika, temveč tožba 
klerikalne stranke, ki da ji je ljubeznivo prepustil 
svoje ime, kar pa je povezano z njegovo mež- 
narsko službo. Na dan da niso prišli mežnarjevi 
občutki, temveč je klerikalna stranka dala duška 
svojemu sovraštvu do Tagblatta, ki zastopa raz- 
svetljene ideje novega časa. Poudaril je, da kle- 
rikalci uporabijo prav vsako priložnost, da bi 
Tagblatt postavili na laž, prispevati k temu pa se 
ni sramoval niti župnik iz Prema (pod psevdo- 
nimom Sebastian Kulovitsch/Boštjan Kulovič). 
Dolgo da so čakali, da bi Tagblattu, katerega ob- 
stoj in delovanje so prištevali k »Gräuel gegen 
Rom« (Anatema zoper Rim), pripravili to nepri- 
jetnost. Schrey je nadalje menil, da je dopis kle- 
rikalnim listom dal želeni povod za škodoželjna 
poročila, mežnar pa da je pri vsem tem le voljno 
orodje, saj da mežnar, ki živi v čudodelni samoti 
na Brezjah, nima pojma o hudodelskih napadih 
nanj. Zatrdil je, da se je mežnar očitno na pobu- 
do in v spremstvu župnika podal v Ljubljano ter 
v pisarni svojega sedanjega zastopnika podpisal 
prazen papir, na katerem je kasneje nastala ob- 
tožnica. Mežnar je potemtakem pač sledil intere- 
som župnika, ti pa so obenem izraz interesov 
strastnosti stranke, ki ji pripadajo župnikovi so- 
mišljeniki, namreč izraz sovraštva klerikalcev do 
prekletega Tagblatta. 
Izrazil je mnenje, da ne gre za zadoščenje to- 
žitelja, temveč za obsodbo principov in drže 
Tagblatta. Klerikalci da hočejo, da bi o njegovi 
eksistenci presojala v inkvizicijsko sodišče spre- 
menjena porotna postava, ki svoj obstoj dolguje 
liberalni zakonodaji. To bi se zgodilo v primeru, 
če bi popustili temu mežnarju milostnega kraja 
in bi izrek obsodbe potrdil anatemo, ki jo po- 
božni tajni tožniki izgovarjajo zoper Tagblatt, ki 
so ga dali na indeks. Schrey se je čudil, da ravno 
tista stran, ki zaničuje nove zakone, išče njihovo 
zaščito. Tudi oni se borijo z našimi sredstvi, ven- 
dar na svoj način - je menil - in izrazil prepriča- 
nje, da se bo z odločitvijo o obtoženčevi krivdi 
izkazala za utemeljeno sodba o prekletstvu, ki 
da jo imajo pobožnjakarji o Tagblattu; krivda bo 
tvorila del kranjske verske zgodovine, razlagali 
si jo bodo kot nebeško kazen in jo imeli za za- 
straševalen primer. 
Tagblatt - je odločno zatrdil Schrey - ni mis- 
lil napasti mežnarja, temveč le pokazati, kakšne 
posledice ima močan vpliv ultramontanskih fa- 
natikov na poneumljanje ljudstva, če se tovrstne 
govorice širijo po deželi. Krivi so torej tisti, ki 
zlorabljajo verski čut ljudstva, da mu vsiljujejo 
nesmiselne pojme in predstave o rečeh, ki jih ne 
more dojemati, njihov namen pa je, da bi ljudstvo 
- ne glede na verski nauk - verjelo v neverjetno 
možnost čudežev, z eno besedo: da bi zapadlo v 
praznoverje. 
Schrey je potem spomnil na dejstvo, da se pač 
ne gre čuditi, da je krčmarjeva kazenska spre- 
memba v neestetsko svinjo obveljala za mogo- 
čo, če pa na sv. Višarjih (Luschariberge) kažejo 
okamnele lovce, ki so priklicali nase pregreho 
zaradi dolgov, če vidimo, kakšne čudežne moči 
so pripisane slikam, kipom itd. na različnih bož- 
jih poteh, če z lebdečimi devicami, opremljeni- 
mi s preroško jasnovidnostjo, ravnajo kot z nad- 
zemskimi bitji, če je obisk božjih poti predpisan 
za zanesljivo zdravilo vseh možnih bolezni, če 
za reklamo takšnih krajev prodajajo čudodelne 
podobe in rožne vence, če bergle in druga orto- 
pedska orodja obešajo na oltarje in se tako zdi 
čudežna moč takšnih skrivnostnih krajev ver- 
jetna. Ali je za nekega mežnarja nečastno, če za 
vstopnino kaže prekletega krčmarja, če papeži 
drago prodajajo odpustke za storjene grehe, če 
poteka živahna trgovina s čudodelnimi podo- 
bami in relikvijami, če kosti in druge odpadke 
prodajajo kot relikvijo, če se širijo molitveniki s 
slikami, na katerih so strasti človeškega srca po- 
nazorjene s podobami živali, kač, svinj, krastač 
ipd.? Dolžnost neodvisnega časnikarja je, da se 
postavi po robu takšnemu početju in opozori 
na kričeče primere praznoverja ter na negativne 
posledice, ki jih le-to ima na narodno-ekonom- 
ske odnose in ljudsko omiko. 
Znova je odločno zatrdil, da ta dopis pač ni 
razžalil tožnikove časti. V tožbi je sicer resda 
omenjeno, da vprašljiv dopis grobo blati mež- 
narsko službo, toda zdi se, da položaj mežnarja 
VSE ZA ZGODOVINO 53 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005. št 1 
potrebuje posebej obzirno obravnavo, saj da 
mu očitno poskušajo nadeti svetniški sij. Iro- 
nično je pristavil, da čaščenja mežnarja pač ni v 
katoliškem katekizmu, razen tega pa mežnarska 
služba ni nujno povezana z naravo bogoslužnih 
opravil, temveč je običajna obrtna zaposlitev. 
Tudi mežnarji na milostnih poteh so običajni 
ljudje, ki jih ni treba bolj spoštovati ali jim bolj 
prizanašati kot drugim osebam. Kritike na tožni- 
kov račun si zato ne moremo razlagati kot napad 
na cerkveno institucijo, kar da poskuša tožba, 
gre bolj za vprašanje, ali je bila z dopisom raz- 
žaljena civilna čast Franca Miklavčiča. Opozoriti 
velja - je nadaljeval Schrey -, da mežnar do iz- 
ida dopisa 28. aprila v Tagblattu ni bil znan niti 
njegovim bralcem niti širši javnosti, torej tudi 
zdaj ni zapisan nič boljše ali slabše kot prej. Kar 
pa se tiče tistih, ki so se imeli zadovoljstvo po- 
bliže seznaniti z mežnarjem, zagotovo ne berejo 
Tagblatta, če pa so za članek izvedeli na drug 
način ali že prej slišali za govorice in jim verje- 
li, se jim je vstopnina 10 krajcarjev za začarano 
svinjo zdela skromna. Tudi če govoricam niso 
verjeli, napada preziranega Tagblatta niso imeli 
za razžalitev časti, temveč prej za prvo stopnjo 
zasluženega mučeništva, ki se ga pogosto lahko 
razveselijo mežnarju podobne osebe v stolpcih 
dandanašnjih listov. Čast tožnika, ki je brez dvo- 
ma poštena oseba, torej ni ogrožena. 
Schrey je ocenil, da je mogoče pogrešati po- 
zitivne znake kaznivega dejanja razžalitve časti. 
Tožnik da se sklicuje na paragraf 487 in eventual- 
no tudi na paragraf 488 Državnega zakonika, ker 
da naj bi v Tagblattovi informaciji videl očitek 
goljufivega in zato kaznivega, eventualno tudi 
nečastnega dejanja, ki naj bi ga izpostavil prezi- 
ru in zmanjšal njegov ugled v javnosti. Vendar o 
takem dejanju ne more biti govora, saj da Tag- 
blatt pač ni trdil, da je Miklavčič kazal svinjo z iz- 
govorom, da je krčmar v začarani obliki, temveč 
nasprotno - Miklavčič se je zaradi naraščajoče- 
ga povpraševanja različnih oseb, ki so za vsako 
ceno želele videti svinjo, odločil le-to tudi zares 
pokazati. Ni bilo torej govora o tem, da bi mež- 
nar komu dejal ali namignil, da gre za začarane- 
ga krčmarja. Če pa so romarji temu verjeli, to ni 
Miklavčičeva krivda. Sicer pa tudi ni bilo rečeno, 
da je on kakorkoli širil to prazno vero. Očitek 
kaznivega dejanja - je poudaril Schrey - ne bi 
obstajal tudi v primeru, če bi Tagblatt pisal, da 
je mežnar z Brezij to storil. Bistvena značilnost 
goljufije je namreč zavajanje. Kot pa so potrdile 
priče, skoraj nihče ni resno mislil, da ima pred 
seboj začaranega krčmarja, vsakdo si je ogledal 
skrivnostno svinjo le zaradi zanimanja za njene 
posebnosti, ne da bi zares verjel v mežnarjeve 
navedbe o predhodnem hokuspokusu. 
Z eno besedo, če se je zadeva dogodila tako, 
kot se o njej govori, obstaja mežnarjevo kazen- 
sko dejanje. Podobno da je, če sejmarji priporo- 
čajo zdravila z nezmotljivim učinkom ali če t. i. 
čudežni otroci in drugi monstrumi za denar pri- 
kazujejo očitno neverjetne sposobnosti. 
Kljub predpostavki, da se je vprašljiv dogodek 
zares zgodil, potemtakem ne more biti govora o 
tem, da bi bila komu povzročena škoda. Z ma- 
lenkostno vstopnino (10 krajcarjev) tisti, ki so 
jo plačali, niso bili oškodovani, kajti obiskovalci 
romarskih poti so tako in tako odprtih rok za po- 
božne izdatke. Omenjenih 10 krajcarjev bi tudi 
sicer zaradi kakšnega drugega namena mirno 
spolzelo v žive ali nežive nabiralnike za darove. 
Pogosto je slišati - je nadaljeval svojo dolgo in 
podrobno obrambo dr. Schrey -, da Laibacher 
Tagblatt nima nobenega vpliva na javno mnenje; 
če je tako, potem tudi ta v njem objavljeni dopis 
ne more škoditi mežnarjevemu ugledu v javno- 
sti. Za čudež pa je mogoče imeti, da je v obtož- 
bi mežnarjevo delovanje, za katerega ga je Tag- 
blatt obtožil po krivem, označeno za nečastno. 
Schrey se je vprašal, ali je tožnik pozabil, da so 
na Brezjah naprodaj čudodelne slike, o katerih 
preverjeni čudežni moči obstaja še marsikateri 
dvom. Kako je prišlo do tega, da si je tožnik in- 
formacijo o drugem čudežu, ki naj bi se dogodil 
na Brezjah, razlagal za očitek nečastnega delova- 
nja, medtem ko v cerkvi na Brezjah vsakodnev- 
no sprejemajo žrtvene darove zaradi čudežnih 
del te božje poti, ki niso nič manj neverjetna kot 
zgodba o začaranem krčmarju? Če ni mogoče 
označiti za nečastno trditev, da vernike zaupanje 
do božje poti nagradi z ozdravljenjem bolezni 
ipd., potem to velja še toliko bolj za domnevo, 
češ da božja pot po drugi strani lahko čudežno 
učinkuje tudi na kaznovanje nevernikov. V tem 
primeru je namig na primer duhovnega linčanja 
zgolj informacija o nadaljnjem čudežu, ki ni nič 
bolj ali manj verjetna kot druge o tem milostnem 
kraju v ostalih listih, posebej trditve o čudežih v 
Zgodnji danici. Čast mežnarja ne more biti oško- 
dovana z informacijo o dogodku, katerega skriv- 
nostnosti ustreza samo tista krajevna čudežna 
moč, ki jo brez dvoma priporočajo mežnarjeve- 
mu poklicu. 
54 VSE ZA ZGODOVINO 
Damir Globočnik, TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
O zadevah „Tagblattove" pravde. 
Dečko Bamberg: AU, idaj »va pa pai nekam 
zabređla- 
Oča Grabljan: Ne boj •• dečko, saj •• možje 
meso natega mesa, tedaj te ne bodo anedli. 
Schrey je ponovno zatrdil, da obtoženca ni 
moč obdolžiti namena razžalitve časti, in to zato, 
ker pač ni prebral dopisa pred izidom in ker tudi 
potem v njem ni mogel prepoznati kaznivega 
dejanja. Če bi bil ta članek kazniv, bi kaznivost 
odpravil paragraf 1 kazenskega zakona, ki za 
kaznivo delovanje zahteva obstoj zlobnega na- 
mena, prav tako paragraf 2 točka • kazenskega 
zakona, ki h kazenskemu delovanju ne prišteva 
primera, če oseba ni zmožna prepoznati pre- 
stopka ali prekrška. 
Povedano torej zadošča, da se ugotovi, da ne 
gre za kaznivo razžalitev časti po kazenskem za- 
koniku, temveč da gre za informacijo o primeru, 
ki sledi principom Tagblatta: opozarjati na ob- 
žalovanja vredne posledice praznoverja. V inter- 
esu naše dežele in vsakega pravega vernika je, da 
ljudstvo ne bi prizadelo tisto religiozno navduše- 
nje, ki je največji sovražnik razsvetljenstva, vede- 
nja in ljudske blaginje. Schrey je izrazil upanje, 
da bo Tagblatt še naprej nadzoroval zlorabe v ro- 
marskih krajih, tako da revno kmečko prebival- 
stvo ne bo tako močno pritegnjeno k plačevanju 
kontribucij za vzdrževanje odvečnih romarskih 
cerkva. Vprašal se je, kateri kranjski list bi lahko 
izpolnil to nalogo, če se Tagblatt ne bo zavzemal 
za takšne principe. Dobronamerna prizadevanja 
za napredek duhovne blaginje ljudstva zaslužijo 
priznanje in ne kazni! 
Tudi očitek glede zanemarjanja »dolžne paž- 
nje« - je menil - ni v obtoženčevo breme, saj 
Bamberg dopisa ni prebral. Zaradi obilice po- 
slov v knjigarni je pismo s pisavo dotlej zanes- 
ljivega dopisnika z ostalo korespondenco odpo- 
slal v tiskarno, ne da bi vedel, da njegova vsebina 
lahko koga tudi razzali. Opomnil je na dejstvo, 
da je strankino glasilo pač odvisno od pomo- 
či dopisnikov, zato pa da je tudi razumljivo, da 
urednik zaupa sodelavcem; njihovih pošiljk ved- 
no boječe ne pregleduje z lupo, saj pogosto niti 
nima priložnosti za preverjanje. Pa četudi bi do- 
pis pazljivo prebral, ne bi imel povoda dvomiti v 
točnost informacij o preseljevanju duše krčmarja 
iz Ratzendorfa v ščetinasto kožo človeške svinje, 
niti ne bi mogel osebno preveriti točnosti pripo- 
vedi. Kaj bi bilo - se je glasno spraševal dolgo- 
vezni dr. Schrey - s časopisnimi uredniki, če bi 
morali najprej poizvedovati o točnosti dopisov? 
Na ta način bi bilo urejanje nekega časopisa po- 
polnoma nemogoče. 
Ponovno je zatrdil, da so govorice o čudežni 
metamorfozi bile razširjene že pred objavo v 
Tagblattu, zanje so vedeli po vsej Kranjski, pro- 
drle so v Ljubljano. Še vedno pa je ob tem odprto 
vprašanje, ali se je to zares pripetilo, kajti osebe, 
ki so sprva za vsako ceno hotele videti svinjo, so 
kasneje to zanikale. Ironično je k temu dodal še, 
češ, saj vemo, kako je dandanes z izjavami prič 
pri podobnih procesih. Značilno je, da sveti duh 
večinoma razsvetli priče tako, da o tem, kar so 
prej trdile, nenadoma nočejo ničesar več vedeti. 
Čeprav da dokaza resnice ni mogoče zagoto- 
viti, je bilo ugotovljenih veliko razlogov za upra- 
vičeno sprejetje verjetnosti in verodostojnosti 
dogodka na Brezjah, tako da ni mogoče pred- 
postavljati urednikove krivde zaradi sprejetja 
takšne informacije. Še toliko manj je potrebno 
vedenje današnjega obtoženca soditi s tako stro- 
gega stališča. Njegov list v več kot dvoletnem 
obstoju in kljub vrsti napadov danes dejansko 
tožeče stranke, zaradi katerih je skrajno težko 
ostati zmeren v obrambi - ter kljub fanatičnim 
sovražnikom, ki so plaho prežali na priložnost za 
sodno pozornost, še ni bil nikoli grajan. 
Schrey se je nato obrnil naravnost na porot- 
nike, češ, če si, gospodje porotniki, predočite 
napade na Tagblatt s strani listov, ki so po mež- 
VSE ZA ZGODOVINO 55 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
narjevem okusu, če imate psovke Danice, izpade 
Triglava, plehke šale Brenclja, če imate z eno be- 
sedo sramotenja teh listov na račun uredništva 
Tagblatta za enakovredna in priznate, da se mo- 
rajo ti listi samo potrpežljivosti in velikodušnosti 
osramočenih zahvaliti, da ni prišlo do nešteto 
podobnih procesov zoper omenjene liste - po- 
tem, gospodje porotniki, morate priznati, da bi 
bila obsodilna obsodba današnjega obtoženca, 
ki je častno prevzel vso odgovornost za članek in 
dopisnika ni imenoval, krivična. Izrek obsodbe 
- je znova poudaril Schrey - bo zadel nedolžne- 
ga, ki ga bremenijo samo nesebično podpiranje 
Tagblatta, zaupanje v zanesljivost sodelavcev in 
diskretnost, s katero ni združljivo razglašanje 
imena dopisnika. 
Če se vam zdi - je nadaljeval - dober glas, ki ga 
uživa obtoženec, primeren za izrek krivde, verje- 
mite, da je svoboda tiska previsoka dobrina, da 
bi jo lahko pokopali majhni prekrški, dvomite z 
menoj o čistosti za lase privlečene obtožbe, pri- 
znajte koristi, ki jih ima javna, odkrita beseda za 
splošni blagor, in naposled priznajte, da bo kaz- 
novanje obtoženca imelo posledice, ki nimajo 
primere, zato se z vso silo notranjega prepričanja 
izrecite za njegovo brezpogojno nedolžnost. To 
pa tembolj, ker je nastopilo zastaranje kaznivosti. 
7. maja vložene tožbe tožnik ni podpisal, temveč 
je dodal svoj podpis na prazno polo. Da je bila 
tožba predložena pravočasno in z njegovim po- 
oblastilom, je Miklavčič trdil šele v protokolu z 
dne 23. junija 1870. Da je bilo res tako in da tožnik 
ni šele kasneje izvedel, zakaj je šlo, bi bilo potreb- 
no dokazati na drug način, kar pa ne bo mogoče, 
saj je bila tožba datirana v Mošnjah, medtem ko 
Miklavčič trdi, da je polo podpisal v Ljubljani. Ve- 
liko govori za to, da Miklavčič ni vedel za vsebino 
7. maja 1870 predložene tožbe, in da dejstvo, da 
bi bila tožba predložena z njegovim pooblasti- 
lom, ni dokazano. Samo tožbo v protokolu z dne 
23. junija 1870 je tožnik izvršil sam. Vendar pa 
je ta zastarala, saj je od izida dopisa v Tagblattu 
28. aprila, ki je bil tožniku znan najpozneje do 
7. maja, do v protokolu z dne 26. junija 1870 za- 
pisane tožbe, že poteklo šest tednov. Tožba se je 
v vseh ozirih izkazala za zlonamerno in kdor ji je 
stal ob strani kot boter, nima razloga za triumf. 
Moji gospodje porotniki, - je zaključil razgreti 
Schrey - klerikalna gonja, ki traja že od začetka 
izhajanja Tagblatta, naj bi se danes zaključila, da- 
nes naj bi uplenili dirjajočo divjad in zatrobili naj 
bi halali (op. p.: znak z rogom pri večjem lovu s 
konji in psi, da je divjad uplenjena). Upam, da pri 
tem ne boste sodelovali.34 
Zgodnja dánica je poudarjala, da je zagovornik 
obtoženega Bamberga dr. Schrey poskušal čisto 
osebno tožbo zasukati na politično polje, »češ, 
da se take nesramnosti v politični obleki ne vidi- 
jo tako ognjusne, kakor v privatni«. Zatrdil da je, 
da ne gre za tožbo privatnega človeka, temveč 
za tožbo cele slovenske klerikalne stranke zoper 
Laibacher Tagblatt. »Zagovornik dr. Schrey je 
pričel z natolcevanjem o nekakem počenjanji' 
klerikalcev, češ, da oni tožijo, ne pa brezniški 
cerkvenik, ter svojo jezo spušajo zoper Tagblatt, 
kteripa zastopa 'razsvitljene misli' (aufgeklärte 
Ideen) nove dobe. Povedal je prav mičnih reči! 
Tagblattje na Index djan; - klerikalci hočejo iz 
porotnije narediti 'inkvizicijo'; - ko bi bil Tagbl. 
obsojen, bi se reklo, da je kazen z nebes prišla 
itd. - Dalje maha po božjih potih, češ, da se vraže 
pasejo: - ponavlja lOOOkrat overžene luteran- 
ske čenče o prodajanji odpustkov za pretekle in 
prihodnje grehe in še veliko enacega, doktorju 
prava ne odveč dostojnega. 
Dokazoval je dr. Schrey, da omenjeno kriviče- 
nje (kako je mežnar pobiral po 10 kr. za kazanje 
vprešiča spremenjenega človeka) ni bilo nič kaj 
žaljivo za poštenje, sej n. pr. 'češenje mežnarjev 
ni v naših katekizmih zapovedano!' (Pač da, iz- 
versten argument! Ako so res gospodje 'omikan- 
ci'ta govor 'in gremio ' vredovali, kakor se natol- 
ceva, ta 'fraza' še bolj pojasnjuje, kakošne misli 
ima ta 'inteligencija' o priprostih ljudi vredno- 
sti!)« Danica je tudi izpostavila Schreyevo misel, 
da urednik pri sprejemanju omenjenega spisa 
glede »dolžne opazljivostU {»skerbljivosti« oziro- 
ma »dolžnepažnje«) ni nič zamudil.35 
Schreyeva primerjava tožbe s pravdo Triglava 
in Brenclja - je zapisala Zgodnja dánica - je v 
sodni dvorani pobudila glasne klice: »Ni res!« 
Schrey naj bi omenil, da so klerikalci že zdavnaj 
prežali na Laibacher Tagblatt, zdaj pa so potisnili 
ubogega mežnarja kot »mašino« naprej. Mežnar 
je bil bojda samo tako vljuden, da se je dal po- 
rabiti za tožbo, njeni »nagibljivci« pa da so bili 
tisti, ki od nekdaj črtijo Tagblatt, ker je ta list za 
omiko ljudstva. »Govor njegov ali bolje rekoč be- 
rilo njegovo je bil po odseku za brambo 'Tagblat- 
tovega ' vrednika spisan, gosp. Schrey se gaje bil 
nekaj iz glave naučil, vrh tega pa še veči del bral, 
tedaj mu je bil, kar se tiče fraz in 'Tagblattovih' 
11 Po: »Aus dem Gerichtssaale. Preßprozeß des 'Laibacher 
Tagblatt'', Laibacher Tagblatt, 1870/246. 
" Po: »Izpravde Tagblattove obrite svinskeglave'; Zgodnja 
dánica, 1870/4.5. 
56 VSE ZA ZGODOVINO 
Damir Globočnik. TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
ovinkov, prav gladek, le škoda, da gospod doktor 
gledé ugovorov tožnika, ni bil pripravljen in se 
je tedaj jako slabo branil; sicer ni se bil dal nje- 
gov govor prav dobro porabiti kot vvodni, kleri- 
kalcem zabavljivi članek v 'Tagblattu'. O svinji 
ne vé nič gotovega povedati, temveč preskoči to 
brezno na birgljah znanih Dežmanovih fraz; 
vendar upa, da bodo porotniki oprostili vredni- 
ka onega lista, kterise trudi, da bi prinesel svetlo- 
bo in omiko v deželo, ter jo očistil babjeverstva! 
Predrzni tožnik (sic!) pa naj se obsodi, da plača 
stroške obravnave.« 
Dr. Razlag, ki je bil nad takšnim perfidnim be- 
sedovanjem »razkačen«, pa naj bi v repliki zago- 
vornika krepko zavrnil. »Za žurnalistične ropar- 
je in zalezljivce - pravi - ni prostost tiska, kajti 
nihče bi si potem ne bil svojega poštenja svest. 
Tisti, kteri vedno žvečijo besede 'klerikalec' in 
'ultramontanec', večidel še ne razumejo teh be- 
sedi. Bojstranek mora biti pošten; rabiti se mora 
pošteno orožje, •••• laž, kakor tukaj. 'Katoliški 
stranki' ni treba se za borega cerkvenika skrivati 
in izrek zagovornika je predrzen, da cerkveni 
časniki občinstvo na krivo pot vodijo (irrefüh- 
ren). Odkar Čutimo, da peša vera in morala, se 
množijo samomori, goljufne krivde in druge hu- 
dobije, tako da šaljivi dunajski časniki podobe 
prinašajo, kako je treba čuvaja že v vsaki ognjo- 
varni Wertheimovi blagajnici. Poglejmo vendar, 
kako deluje ta 'Irreführung'pri drugih časnikih. 
Nekteri svoje bralce res na krivo pot napeljuje, 
na priliko, gledé na šolski pouk. Ako se premisli, 
koliko desetletij je potrebno, da se prava omika 
in znanosti za življenje potrebne med narode 
razširijo in kako počasiprešinjejo vse stanove, a 
vendar se nahajajo časniki, ki z zvijačnim um- 
stvovanjem ovirajo naravni poduk na podlagi 
pedagogike, na kteri imajo vendar vsi izobraže- 
ni narodi svoje dobro vredjene šole osnovane.« 
Kot primer, kako deluje »krivi napotek« v poli- 
tiki, je dr. Razlag navedel avstrijske liberalne čas- 
nike, ki pred pruskimi zmagami nad Francozi le- 
žijo na trebuhu kljub pruskemu uničenju Strass- 
burga. Čez nekaj let pa bodo Francozi morda 
to mesto terjali nazaj in meščane bo ponovno 
doletela nesreča, kar se utegne zgoditi tudi pre- 
bivalcem Ljubljane. »Naše dežele bodo posebno 
zavoljo dražega bisera, ki ga imamo na jadran- 
skem morji, Prusom jako priljubljene in če jih 
potem hoče laška republika tem odvzeti, da se 
Italija raztegne po že napravljenem zemljovidu 
do Drave, bodo naši potomci to isto vojno srečo 
v drugič imeli in poznejše enkrat, ko pride kteri 
vzhodni sovražnik. In če so razprtije v deželah 
velike, se tem lože privabi vnanji sovražnik, to- 
ra/ prusoljubni časniki zelo nepatriotično rav- 
najo in ljudi zares motijo.« Poleg tega pa namen 
omenjenega Tagblattovega dopisa - je povzela 
Razlagovo trditev Zgodnja dánica - ni bil politi- 
čen, temveč je njegov pisec hotel zaslužiti nekaj 
soldov. Članek je škandalozen, njegov slab vpliv 
se je pokazal povsod. Če hoče Tagblatt po deželi 
razširjati omiko, naj si poišče drugačne pomoč- 
nike, od pokvarjenih dijakov kaj takega ne more 
pričakovati. 
Zgodnja dánica je nato opisala tudi nadaljnji 
potek razprave: dr. Schrey da je ugovarjal, na po- 
moč pa naj bi mu priskočil tudi advokat in mest- 
ni odbornik dr. Anton Pfefferer (op. p.: Fran Lev- 
stik in Jakob Alešovec sta njegov priimek šaljivo 
prevedla v Poprovič), ki naj bi vodil »odsek za 
brambo Tagblattovih'napak«. Na Pfeffererjevem 
listku naj bi pisalo, naj dr. Schrey reče, da je tožba 
zakasnila, »kar pa ni res in tudi noben pravnik 
ne verjame, v Radolici so le cerkovnika na tezo 
djali«. - »Videlo seje iz vsega, daje bil dr. Schrey 
le načelnik odbora za zagovarjanje toženca; od- 
bor mu je bil tik za hrbtom.«^ 
Dr. Schrey je vztrajal pri formalni napaki, kajti 
tožba naj ne bi bila vložena v zakonskem roku, in 
poudaril, da za očitano podcenjevanje Kranjske 
zaradi razširjanja tovrstnih zgodb v časnikih, pač 
ni prepričljiva razlaga, da naj bi mežnar z Brezij 
zastopal vso deželo. Sodeč po najnovejši praksi, 
bi takšen slučaj sicer ne bil nemogoč. Toda da- 
nes - je rekel Schrey - gre samo za čast tožitelja, 
ne pa za čast dežele Kranjske, ki so jo kompromi- 
tirale pripovedi o čudežnih zgodbah, o katerih 
obvešča Zgodnja dánica, in početje klerikalcev, 
ne pa Tagblatt. Že res, da bi lahko zanikali pokli- 
canost časnikov, naj ocenjujejo tovrstne zadeve, 
vendar le v primeru, če duhovščina ne bi obra- 
vnavala prižnice kot primernega mesta za poli- 
tiko. Torej je še manj mogoče odreči časnikom 
pravico pisanja o verskih temah. 
Obramba da ni nikoli trdila, da je mežnar spro- 
žil tendenciozen proces, temveč da so se uvelja- 
vili tuji vplivi. Zagovornik je znova opozoril na 
odnos klerikalnih listov in zaključil govor s proš- 
njo, naj obtoženca razglasijo za nedolžnega in 
tožitelja obsodijo na plačilo nadomestila sodnih 
stroškov. 
v' Po: »Pravda zoper Tagblatt zarad obrita in pomalane 
svinjske glave*, Zgodnja dánica, 1870/44. 
VSE ZA ZGODOVINO 57 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 
Po končanem dokaznem postopku in posveto- 
vanju s sodnim zborom je predsednik porotni- 
kom postavil naslednja vprašanja. Prvo, glavno 
vprašanje: Alije obtoženi Ottomar Bamberg kot 
odgovorni urednik Laibacher Tagblatta kriv, 
da je del dopisa pomotoma obdolžil mežnarja 
Franca Miklavčiča nečastnega dejanja, zaradi 
katerega je mežnar vzbujal sum in izgubil ugled 
v javnosti? 
Drugo, dodatno vprašanje (v primeru zanika- 
nja prvega vprašanja): Ali vsebina dopisa pomo- 
toma dolži mežnarja z Brezy nečastnega deja- 
nja, zaradi katerega je vzbujal sum in izgubil 
ugled v javnosti? 
Tretje, dodatno vprašanje: Alije Ottomar Bam- 
berg kriv zanemarjanja dolžne pozornosti ured- 
nika? 
Dodatno vprašanje (v primeru pritrdilnega 
odgovora na prvo vprašanje ali v primeru zani- 
kanja prvega vprašanja in pritrdilnega odgovora 
na drugo in tretje vprašanje) se je glasilo: Alije 
s tem, ko je tožitelj Miklavčič, ki seje z dopisom 
seznanil najkasneje 1. maja 1870, 7. maja 1870 
izročil začasno, prazno, neizpolnjeno in pozneje 
ustrezno definirano tožbo pri ljubljanskem sodiš- 
ču (Landes- und Preßgerichte), ugasnila njegova 
pravica, da toži najpozneje v šestih tednih?1" 
Porotniki so se umaknili na posvet v posebno 
sobo, »kamor ne sme brez dovoljenja predsed- 
nikovega noben drug človek, pa tudi priseženi 
mož ne sme te sobe zapustiti«}* Po tričetrturnem 
posvetu je njihov predsednik, gospod Schemed, 
prebral razsodbo. Odgovor na prvo vprašanje je 
bil: enoglasno ne, na drugo vprašanje: 9 glasov 
ne in 2 da, na tretje vprašanje: 6 glasov ne in 6 
glasov da in na četrto vprašanje: enoglasno da. 
Ker zastopnik tožitelja in branilec nista imela 
ugovorov na odločitev porote, se je sodni zbor 
umaknil na krajši posvet. Predsednik je razglasil 
oprostilno sodbo: obtoženec Ottomar Bamberg 
ni kriv razžalitve časti in zanemarjanja dolžne 
pozornosti, tožitelj pa mora plačati stroške ka- 
zenskega postopka.3* 
Tretja obravnava pred porotnim sodiščem v 
Ljubljani je bila končana malo pred polnočjo, 
prav tako kot prvi dve z oprostilno sodbo. V 
uredništvu Laibacher Tagblatta so bili tokrat z 
izidom sojenja zadovoljni. »Zatoženec« Ottomar 
Bamberg ni bil spoznan za krivega, mežnar Mi- 
klavčič pa je moral plačati stroške obravnave. 
»Tedaj je on vendar-le svinjo obril, kakor pravi 
'Tagblatt', dasiravno niti on, niti kdo drug za to 
ne vé. Ali pa ni razžaljena čast tistega, o kterem 
se taka laž skuje? Zlegal pa seje 'Tagblatt', to je 
gotovo; obravnava je danes to jasno dokazala, 
torajse tudi slabo veseli Pyrrusove zmage, ktero 
v srci vsi poslušalci tudi iz nasprotnega tabora 
pripisujejo cerkovniku. Porotniki pa naj si za- 
pomnijo resnoben opomin cerkovnikovega za- 
stopnika dr. Razlaga, da se v dvomljivih rečeh 
od porotnikov pričakuje oprostenje zatoženega, 
v jasnih, nedvomljivih pa oprostenje, kedar ni 
kriv, ali obsojenje, kedar je kriv, sicer pridejo 
porotniki v nasprotje se svojo prisego in občnim 
mnenjem ter bi pokazali, da še niso zreli za po- 
roto, ki bode po takem škodo trpela.«40 
Zgodnja dánica je zapisala, da so porotniki jav- 
no dokazali, da v zasebne zadeve mešajo poli- 
tično strast, »da niso porotniki, ampak zarotniki, 
kajti porotnikov namestnik je med posvetova- 
njem dejal: 'Bird ja nichts. Bir hoben uns schon 
früher besprochen. Ist schon früher beredet.' 
- Saj so jih pa tudi dobro obdelovali, zlasti dr. 
Schaffer [op. p.: najbrž pravnik dr. Adolf Schaffer 
(1840-1905), od leta 1871 tajnik Ustavovernega 
društva; tako dr. Schaffer kot dr. Schrey sta bila 
sodelavca Laibacher Tagblatta] in enaki velikaši, 
ter pripravili porotnikom, zagovornikom i.t.d. 
pojedino v kazini, da so svinjsko lažpoplaknili. 
Tagblatt ima tedaj za zadnje dni svojega življe- 
nja še prisojeno pravico: Seinen Lesern Schwei- 
ne aufzubinden.«^ 
17 Paragraf 520 kazenskega zakona z dne 27. maja 1852 je 
določal, da mora zasebni tožilec vložili tožbo v šestih ted- 
nih od dneva, ko Je zvedel za kaznivo dejanje (Po: Jelka 
Melik, Kazensko sodstvo na Slovenskem s posebnim ozi- 
rom na arhivsko gradivo Deželnega sodišča v Ljubljani, 
Ljubljana 1994, str. 42). 
• Po: »Porotne sodbe zapregreške tiska», Novice, 1869/13- 
1• Po: »Aus dem Gerichtssaale. Preßprozeß des 'Laibacher 
Tagblatt'«, Laibacher Tagblatt, 1870/247. 
Zgodnja dánica piše, da so se porotniki izrekli na nasled- 
nja vprašanja: »1. da O. Bamberg kakor odgovorni vred- 
nik ljubljanskega Tagblatta ni razžalilpoštenja tožniko- 
vega - vsi enoglasno; - 2. da omenjeni spis ni bil zmožen 
tožnika na poštenji razzatiti v zmislu kazenske postave 
- z 9 zoper 3 glase; - 3- da vrednik ni dolžne vredniške 
skerbljivosti zanemaril - s 6 glasovi proti 6" (»Pravda 
zoper Tagblatt zarad obrite in pomalane svinjske glave; 
Zgodnja dánica, 1870/44). 
40 Po: »Porotna obravnava ljublj. Tagblatta'. - Konec, Novi- 
ce, 1870/45. Poročilu Novic je dr. Janez Bleiweis pripisal, 
da sam porotne obravnave ni poslušal, čeprav tako trdi 
dr. Friedrich Keesbacher v Laibacher Tagblattu. 
41 »Iz Ljubljane 28. okt. (Iz. dop.); Slovenski narod, 
1870/127. 
58 VSE ZA ZGODOVINO 
Damir Globočnik. TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
VZSC !!Kiinjozum!!"^8 
1KŽ" Kuj tnccgn pa HV ne!!! "S»    , 
Íí3r Lo main dni ¿• za videti!!! -**•» "**>•    ¿ 
/.•-ri Tagblatovi dopisnik izpod Triglava je poslal v bjubljaro'ca 6>!c(! 
íotogral rano glavi ticte evinje, ktero je bil oa i a lirezijalt ovohal ¡V EtaVlil 
Vidi •• v magazini», l.jcr hranijo eta'c in i ej.roib-..- liete !jubl¡. „Tagblatt a" 
Da ti VEO od veêcga do malega to resnično, pravo, čudno íofogre,- 
tiruno o-, i^njsko glavo zamoglo videti je \atopmnn prav nizko po 
btavljcna Cisti doliodck je ramenjen \atano\i, ¡z ktert- bodo vlekli laCni 
,Ta(;ljlatt !• i" I.oreípcnrifr ti iz de'r'o c\r,. -. n-irfrcctj". ('• ¿C driirega 
iic, r.a|  Vj.j  blj^-i   ••••-:  <.\¡\: ,   tu::.c ;;'':• .v t-kii|-a|  pnvalu. 
Pri komentarju procesa v rubriki »Lokal- und 
Provinzial-Angelegenheiten« oziroma »Lokal- 
Chronik« je Laibacher Tagblatt najbrž znova dal 
besedo avtorju spornega dopisa. Dopis »Vom 
Fuße des Triglav« z dne 30. oktobra 1870 je po- 
ročal, da so ljudje povsod napeto spremljali čas- 
nikarski proces in njegov izid sprejeli z odobra- 
vanjem. Pozornost da je tendenciozen proces 
vzbujal zlasti v krajih, kjer ljudje poznajo njegove 
akterje. Nekomu, ki se je ponudil za tolmača po- 
deželskemu prebivalstvu, ki ne govori nemško, 
pa da je neki kmet iz fare Mošnje dejal: »Prese- 
netljivo, ne mine nobena nedelja, da ne bi žup- 
nik pridigal o številnih ozdravljenjih, ki naj bi 
se dogodila na Brezjah, cerkev krasi vedno večje 
bogastvo bergel in spominskih podob, zdaj pa se 
sramuje izjaviti, da se na Brezjah dogajajo ču- 
deži.« 
Nenavadno - je menil dopisnik - je tudi, da je 
bilo prav na dan procesa izredno veliko duhov- 
nikov na Brezjah, posebej čudna in ne naključna 
je bila prisotnost kaplana B. M., ki je najbolj za- 
služen za vzpon božje poti, čeprav je ta nasta- 
njen v Kamniku (op. p.: najbrž Blaž Muhovec 
(1827-1901)).42 Duhovni gospodje, katerih naj- 
lepša upanja se niso izpolnila, so ljudem govorili 
o izidu procesa, neki posebej izstopajoč duhov- 
nik pa je izjavil: »Dopisnik, urednik in sodelavci 
Tagblatta so zaslužili, da bi jih v okolici pobožne- 
ga občestva Brezje bičali s šibami tako dolgo, da 
bi prosili odpuščanja za sramoto, ki sojo storili 
Materi božji in cerkvi.« Škoda, da je Kranjska iz- 
gubila tovrsten prizor.43 
Ker naj bi dr. Schrey pri obravnavi »zastran 
Tagblattove obrite in pomalane svinjske glave« 
»med vraže potlačil, kar je Zg. Danica sem ter 
tje pisala o osebah, ki so bile na Brezjah ozdrav- 
ljene«, je katoliški cerkveni list Zgodnja dánica 
objavil mnenje dopisnika z Gorenjske: »Osebe, 
ki so zdravje zadobile, so še žive, in tudi ljudje, 
ki so jih pred in potlej vidli. Po samem sem jih 
tudi še posebej spraševal, in so mi poterdile, da 
je vse res tako, kakor je pisano.« - »Svetovali bi 
zraven tega dr. Schreyu, naj stopi o priliki s to- 
varišem Tagblattom v rokah v Ganjiče, soseske 
sv. Križa, v Šmarski dekaniji in naj reče hišniku 
Ant. Padarju: 'Slišite oče! Vi in vaša žena in vaši 
otroci in vsi sosedje ste hotli uno leto vrediti, da 
vaša že skoraj triletna Johanica ni ne hodila ne 
besedice spregovorila: na Brezje obljubljena in 
pripeljana pa je v cerkvi spregovorila in drugi 
dan doma pričela tudi hoditi. (Gl. Zg. Dan. 1869 
l. 9). Oče, alise vam v glavi meša, ali kaj je? Vaša 
Johanica nič ni spregovorila, nič hodila, vi ne 
vidite prav, vi ne slišite prav: tudi potlej je ona 
molčala in nepremakljivo čepela, kakor poprej! 
To vam povem jest - dohtar Schrey, in priča mi 
je Tagblatt', ki nikoli ne laže!«44 
Satirični list Brencelj (1869-1875, 1877-1886), 
ki ga je urejal obtoženec prvih dveh porotnih ob- 
ravnav v Ljubljani -Jakob Alešovec (ta je bil spr- 
va pisal v nemščini in bil nekaj časa korektor pri 
Laibacher Tagblattu),45 se je ponorčeval iz »ska- 
za dijaka«46 Konschegga v prispevku »'Tagblat- 
tova' obrita svinja«. To sporno bitje naj ne bi bilo 
izmišljena pošast, »timveč stvar je čisto naravna 
in skozi resnična, kakor je izvedel 'Brencelj' iz 
verjetnega vira. Čujte, kako je prišla omenjena 
svinja iz Brezja v ljublj. 'Tagblatt'. 
'Tagblattovi' dopisun je šel ko drugi pobožni 
ljudje na Brezje. Tam je vohal in vohal, da bi bil 
kaj nabral za 'Tagblatt', a ves trud je bil zastonj. 
Cerkvenik, zvita dušica, kteri se je včasih malo 
norca podelal iz 'gospodskih' prenapetežev in 
posebno iz takih, kteri so trdili, da se dandanes 
čudeži ne godé in daje ljudstvo neumno, da se 
da slepariti, sklene mu eno zagosti, da bo omolk- 
nil in se tje pobral, od koder je prišel. Stopi tedaj 
pred bahača inteligencije ter mu reče, da se v 
njegovi sobi vidi obrita svinja, ktera je prav za 
prav človek. 
'Aha, nekaj za 'Tagblatt', si misli dopisun, jo 
gremo pa gledat'. 
Da bi šala ne bila prav zastonj, zahteva cer- 
kvenik 10 krajcarjev, ktere mu dopisun, nadjaje 
se dobre plače za zanimivo novico, brez ugovo- 
Blaž Muhovec je bil kaplan v Begunjah od I860 do 1864, 
v Mošnjah od 1864 do 1867, nato ja bil kaplan v Radovlji- 
ci. Po upokojitvijo živci v Kamniku (Po: Kronika župnije 
Mošnjo / Kaplani in pomočniki v Mošnjah, Fara Mošnje 
skozi 850 let, Mošnje 2004, str. 77). 
Po: »Vom Fujšo des Triglav, 30. Oktober (Eindruck der letz- 
ten Schwurgerichtsverhandlung)', Laibacher Tagblatt, 
1870/250. 
»Pclinovec«, Zgodnja dánica, 1870/48. 
Po: Josip Jurčič, »Zoper slovensko revolver-žurnalistiko 
Brencelj-Aleševčevo II; Slovenski narod, 1880/218. 
VSE ZA ZGODOVINO 59 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
ra da, potem ga pelje v sobo, kjer je v kotu videti 
neka zagrnjena stvar. 
'Obriti ste?'ga vpraša še poprej. 
'O se vé da, saj je danes nedelja!' odgovori do- 
pisun. 
Na to razgrne cerkvenik zakrito stvar in reče 
dopisunu, da bližje stopi in poglede. Radoveden 
uboga dopisun, željno pogleda stvar - ter hiti 
dolgih korakov godrnjaje iz sobe, spremljen po 
smehu zvitega cerkvenika. 
Kaj pa je bilo pod zagrinjalom? Nič druzega 
kot - zrkalo, v kterem je dopisun videl, kar je 
'Tagblattu ' sporočil. 
Pa pravite, da 'Tagblatt' laže.«47 
»!! Kurijozum !! - Kaj tacega pa še ne!!! - Le 
malo dni še za videti!!!« - s temi besedami je 
Brencelj napovedal nenavadno Tagblattovo sen- 
zacijo. »Znani Tagblatovi dopisnik ispod Trigla- 
va je poslal v Ljubljano na ogled fotografirano 
glavo tiste svinje, kteroje bil on na Brezijah ovo- 
hal in staknil. Vidi se v magazinih, kjer hranijo 
stare in neprodane liste ljublj. 'Tagblatt-a'. Da bi 
vse od večega do malega to resnično, pravo, čud- 
no fotografirano svinjsko glavo smoglo videti, je 
vstopnina prav nisko postavljena. Čisti dohodek 
je namenjen vstanovi, iz ktere bodo vlekli lačni 
'Taglatt-ovi' korešpondenti z dežele svoje remu- 
neracije. Če še druzega ne, naj vsaj blagi namen 
obilne trume gledalcev skupaj privabi.«4* 
Na provokativno časopisno notico in porot- 
no obravnavo sta opozarjali dve karikaturi v 
Brenclju. Na karikaturi »O zadevah Tagblattove' 
pravde« iz 20. št. v letu 1870 sta bila predstavlje- 
na Ottomar Bamberg in »oča Grabljan« (Karel 
Dežman (1821-1889), ki naj bi bil odgovoren za 
lokalno rubriko v Laibacher Tagblattu).49 »Dečko 
Bamberg«: »Ata, zdaj sva pa pač nekam zabre- 
dla.«»Oča Grabljan«: »Ne boj se dečko, saj so mož- 
je meso našega mesa, tedaj te ne bodo snedli.« 
Ottomar Bamberg je bil leta 1870 star 22 let. 
»Bamberg je več ko Konschegg kajti zadnji je di- 
jak, kterije moral študije na kol obesiti - prvi pa 
jih je obesil prostovoljno,« je pisal avtor Ljubljan- 
skih pisem, ki so leta 1870 izhajala v Slovenskem 
narodu. »V šoli je bil Otomarček prav bore dečko, 
videlo se mu je, da ni našel Amerike in da ne bo 
napravljal nikdar svetu stroškov s tem, da bi se 
mu postavljal kak monument. Že ko deček z buk- 
vami pod pazduho je slabo govoril nemščino; 
ker pa se je pridružil napredovalni stranki, ni 
ostal na starem mestu, napredoval je tedaj tudi 
v nemščini, dokaz temu, dajo zdaj mnogo slabše 
govori. Kar je slabo, mora postati slabše, to je na- 
predek. Sicer paje prav nedolžna duša, ni črhnil 
niti besedice, temveč prepustil govorjenje in od- 
govore svojemu 'irofu' dr. Schreyu. Saj dečko1 ni 
govoril nikdar, še manj pa je pisal, Tagblatt'laže 
brez njega, kako bi tedaj vedel, po kterem potu je 
prišla svinja v list?! 
Vendar, dragi Otomarček, bi ti nekaj svetoval. 
Nikjer ni zapisano, da bo sestava porotnikov 
na večne čase ali vsaj tako dolgo ta, kakor boš ti 
dežnik Tagblattov': ako bi bili drugačni porotni- 
ki, bi morda druga pela, morda bi se hudih nad 
tabo, da se za tvojim hrbtom gonijo svinje v 'kon- 
traband', v Tagblatt'; morda bi ti moral plačati 
kazen ali Verzerungssteuer' od nje in to bi bilo 
sitno, ker bi plačeval nekaj, kar se je vpeljalo in 
snedlo brez tvoje vesti, tedaj bi moral ti, kakor 
pravi Nemec, 'deine Haut für andere zu Markte 
tragen'. Menim, da toliko še umeš nemščine, da 
me boš razumel. Drugi pot morda med porotni- 
ki ne bo več tvoj 'speci' Schlaffer, s kterim v svitli 
čeladi laziš po strehah, kader ne gori, se vé da. 
Bodi pameten, Otomarček, da kej ne stakneš, da 
bise mama po tebi ne jokala.«''0 
Na drobni karikaturi »Svinjska prevzetnost«, 
objavljeni v 13. št. Brenclja iz leta 1871, je »Ljub- 
ljanski Tagblatt«, upodobljen kot prašič, ki se 
hvali pred drugimi svinjami: »faz nisem svinja, 
jaz se ne valjam po blatu, kakor druge svinje, 
timvečjaz semprešič, ker sem obrit.« 
Tagblattov dopisnik se je torej pisal Konschegg 
in naj bi bil leta 1870 v Begunjah (kot vzgojitelj 
»pri gosp. f.«, »v podstrešji Begunskega grada« 
- najbrž pri družini Viktorja Jermana, ki je ime- 
la v lasti gospostvo Kamen z gradom in velikim 
posestvom). Novice so o »svinjskem ali svinjar- 
skem dopisovalcu 'Tagblattovih'laži« Konscheg- 
gu zapisale, da o njem krožijo govorice, da je v 
prejšnjih letih sošolcem kradel knjige, zdaj pa si 
prizadeva ljudem krasti poštenje, kar potrjuje, da 
se tat nikoli ne poboljša. Vendar pa tega ne dela 
•M PQ. »¡zpravde Tagblattove obrite svinskeglave'*, Zgodnja 
dánica, 1870/45- 
•" »Tagblattova'obrita svinja«, Brencelj, 1870/20. 
48 Brencelj, 1870/14. 
49 Po: »IzLjubljane 22. nov.; Slovenski narod, 1870/138. 
50 »Dr.  •.;  »Ljubljanska pisma III.«,  Slovenski narod, 
1870/129. 
60 VSE ZA ZGODOVINO 
Damir Gtobočnik. TAGBLATTOVA OBRITA IN POMAUWA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
zastonj, saj za vsako vrstico dobi 5 soldov, kar je 
zares krvavo zasluženo plačilo za tako umazan 
posel. »Za denarje dandanašnji hudó, v Poljčah 
tudi vina ne dajo zastonj, še tnanjpa v Radolici 
piva in kave; toraj le pridno pisariti in mazati, 
bodisi že resnica ali laž, da se le kaj zasluži.«51 
»Ničla«, »časnikarski rokovnjač« Konschegg 
naj bi kot »misijonar nemčurske kulture na 
Gorenjskem«• deloval tudi v letu 1871. Nekate- 
ri izmed »pisačev« po deželi so mogoče še bolj 
neumni in še bolj zagrizeni nemčurji kot glavni 
matadorji Laibacher Tagblatta, so namreč leta 
1871 poudarjale Novice. Tako kot druga mesta in 
trgi ima tudi Gorenjska neprecenljivo srečo, da 
je v njeni sredi nek fantalin, ki za dober honorar 
služi za »handlagerja« (op. p.: pomožnega delav- 
ca, pomagača, podajača) ljubljanskim nemčur- 
skim bogovom. Bralcem Novic ga ni treba znova 
predstavljati, saj si je pridobil nevenljivo slavo že 
s tem, da je »brezijsko svinjo« obril in pomalal, 
med svojimi pajdaši in prijatelji pa je tudi dosti 
poznan. »Ta Poštenovičje nakidalpreteklo leto v 
'Tagblattu' toliko smeti in laži, da bi bilo gnoja 
več ko zadosti za vse njive in travnike gosp. fer- 
manove v Begunjah.« 
»Svinjska« razprava še ni bila pozabljena, ko je 
Konschegg, namesto da bi se opravičil, da je svo- 
jim sošolcem nekdaj kradel knjige, začel udrihati 
po cestnem odboru, pošti v Lescah in radovlji- 
škem župniku. Gospod Sturm ali Jernejec v Polj- 
čah (op. p.: domače ime lastnika gostilne v Polj- 
čah Gregorja Šturma je bilo Jerneje), h kateremu 
rada zahaja radovljiška inteligenca, je dobil 8 
funtov težko postrv. Njeno glavo je kazal radov- 
ljiškim gospodom, eden izmed njih mu je sveto- 
val, naj jo pokaže tudi Konscheggu in mu reče, 
da je bila ujeta v potočku, ki teče skozi Poljče. 
»Ta potočić izvira nad Begunjami izpod zemlje, 
al tako majhen je, da take ribe, kdor ni prismo- 
jen, nikoli ne bode iskal v njem.« Kmalu zatem 
je ribjo glavo videl »presrčni korespondent« pri 
učitelju in poštarju v Begunjah Gogali in ga brž 
vprašal, od kod je takšna riba. »Omenjenigospod 
mu resno pripoveduje pravlico o podzemeljskem 
jezeru, iz kterega potočić izvira, ter da so se že 
enake ribe ondi večkrat vjele. Vse prav tako, ka- 
kor se je bilo dogovorilo. In par dni pozneje je že 
'Laibacherica' osupnjenemu svetu povedala ču- 
dež o velikanski ribi, in zdajci ta riba že zvonec 
nosi po 'Tagespošti'in 'Gemeindezeitungi' [op. 
p.: dunajska Gemeinde-Zeitung (1862-1890)], 
srečni Konschegg pa, ki ima o tej slavi 'Begunj- 
ske ribe' največje zasluge, sme se nadjati, ako 
izvedo podzemeljske Vile, kako veliko zaslugo 
ima on ravno v njihovi slavi, ga še utegnejo priti 
iskat ter nam ga po nepoznanih podzemeljskih 
potih odnesti tje na Prusko, in tako morebiti on 
še postane Jona novega testamenta, ktero ime bi 
mu dokaj bolj pristajalo nego njegovo staro te- 
stamentalno Jozve Rehfus'.«55 
Gorenjski »novi Jonas« Konschegg naj bi obe- 
nem s korespondenco poslal Karlu Dežmanu 
(op. p.: domnevnemu uredniku rubrike »Lokal- 
und Provinzial-Angelegenheiten« v Laibacher 
Tagblattu) tudi glavo tiste čudovite ribe, da bi ta 
gorenjski čudež postavil v muzeju (op. p.: Dež- 
man je vodil kranjski deželni muzej) na neko 
vzvišeno mesto. »Še ves pijan slave, ktero mu je 
donesla njegova velikanska riba iz majhnega 
potočića, duhta in duhta v svojej temni in od- 
Ijudni izbi v podtrešjt Begunskega grada o no- 
vem gradivu za 'Tagblatt', kar nenadoma nekdo 
potrka na vrata in v izbo stopi tisti mož temnega 
obraza in grdega pogleda, ki mu je lani obsoraj 
pomagal malati brezijsko svino. Ta mož, pleno 
titulo [op. p.: lat.: »s polnim naslovom«] 'vohun 
radoljški', začne mu pripovedovati o beraču, kte- 
rega radoljški župnik, o groza! ni hotel pokopati, 
ofarški nestrpljivosti in več druzem. Precej je bil 
zopet dopis za 'Tagblatt'gotov, v kterem na cente 
laže in obrekuje gospoda Bononija - se vé da 
pa marsikaj prav po nekršansko zamolči, mar- 
sikaj pa po judovsko zavije. Ne morem si mis- 
liti bolj zaničljive kreature, nego je tak časnišk 
rokovnjač, ki resnico naravnost previja v laž!« 
Radovljiški dopisnik Novic je zapisal, da je Lai- 
bacher Tagblatt moral preklicati lažnivo notico 
o beračevem pokopu v Radovljici. Berač je umrl 
pri kmetu Rotarju, ki je glede pokopa prišel k 
radovljiškemu župniku Jožefu Bononiju (op. p.: 
župnik v Radovljici od 1868 do 1889, bil naj bi 
trn v peti tamkajšnjih liberalcev).54 Župnik mu je 
naročil, naj gre zaradi krste in drugih potrebščin 
k svojemu županu, račun za stroške pa naj pošlje 
ovsiški srenji, kateri je pripadal mrlič, ker mu iz 
radovljiške ubožne blagajnice ne more povrniti 
stroškov. Naročil mu je tudi, naj gre k zdravni- 
ku, ki bo napravil mrliški list, brez katerega se ne 
sme nihče pokopati. O plačilu za pokop ni bilo 
govora, dopisnik je dodal, da je radovljiški žup- 
nik že marsikoga zastonj pokopal. Drugi dan ob 
"  Po: »Izpod Begunšice. 12. nov.; Novice, 1870/46. 
u Po: »Dr. •.; »Ljubljanska pisma III.«, Slovenski narod, 
1870/129- 
" Po: »Radoljica; Novice, 1871/6. 
" Po: »IzpodBegunšice. 12. nov. Železnica v Lescah. Poseka- 
na jagneda v Radovljici; Novice, 1870/47. 
VSE ZA ZGODOVINO 61 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005. št. 1 
pol dveh popoldne so kmetje prinesli v Radovlji- 
co mrliča, ki je bil mrtev komaj 30 ur, in zahtevali, 
naj ga župnik pokoplje. »Na vprašanje: je H ima- 
jo mrtvaški list in alije jama skopana (v Radoljci 
nimajo grobokopa, ampak sosedje ali pogrebci, 
kteri mrliča na pogreb nesó, morajo tudi jamo 
skopati ali pa sami najeti delavca, da jim jamo 
skoplje), odgovore mu, da od vsega tega ni nič. 
Župnik jim veli nesti mrliča na mirodvor, ter ga 
tam djati v mrtvašnico, ker ga brez mrtvaškega 
lista ne pokoplje; dalje zaukaže mežnarju, naj 
zvoni se tremi zvonovi, kakor je navada.« Še isti 
popoldan je mrliča pregledal zdravnik Wolf, na- 
slednji dan je bil berač po cerkvenih predpisih 
pokopan. Župnik je ravnal pravilno, radovljiški 
vohun, ki zdaj tako gori za blagor človeštva, naj 
odgovori na vprašanje, zakaj ni bolnemu beraču 
poslal kaj v podporo, dokler je bil še živ, po smrti 
mu vsa bratovska ljubeznivost nič ne koristi.55 
Radovljiški dopisnik Novic je iz zanesljivega 
vira celo izvedel, da naj bi se Tagblattov »oče« 
Karel Dežman pri grofu Thurnu zanimal za kon- 
duito (vedenje) gorenjskega korespondenta »ali- 
as 'Jonasa' recte 'Jozua Rehfuss-a'», saj naj bi ta 
»dopisač« uredništvo že tolikokrat speljal na led 
in spravil v zadrego.56 
Dopisnik Laibacher Tagblatta - »pokvarjeni 
dijak« »Korel(n)« Konschegg je bil najbrž Carl 
(Karl) Konschegg, »ljubeznivi sin še Ijubeznive- 
jegaprestavljalca na slovensko p. Konšeka«57 - • 
kr. gimnazijskega profesorja za naravoslovje v 
Ljubljani Valentina Konschegga oziroma Konška 
(1816-1899). Carl Konschegg, ki naj bi bil leta 
1870 star zgolj 13 let, je moral soditi med redne 
sodelavce Laibacher Tagblatta.5" Avgusta 1880 
je namreč postal urednik naslednika Laibacher 
Tagblatta - tednika Laibacher Wochenblatt,54 ki 
je začel izhajati v Gradcu. Deželni predsednik 
Andrej Winkler je tedaj dal tiskarni Ottomarja 
Bamberga (tiskarna Kleinmayr & Bamberg) na 
izbiro, ali naj tiska vladni časnik Laibacher Zei- 
tung ali pa Laibacher Tagblatt. Bamberg se je 
odločil za uradni list, zato so ljubljanski Nemci 
začeli v Gradcu tiskati nov list Laibacher Woc- 
henblatt. 
Ko je bil Laibacher Tagblatt tik pred preneha- 
njem izhajanjaleta 1880 zaplenjen, je Carl Konsch- 
egg iz Ljubljane poslal telegram, naslovljen na 
Allgemeine Zeitung, Deutsche Zeitung, Frem- 
denblatt, Presse, Neue Presse, Vorstadtzeitung, 
Extrablatt in Tagblatt. Telegram, ki je sporočal, 
da je deželni predsednik Andrej Winkler prepre- 
čil tiskanje Laibacher Tagblatta v Bambergovi ti- 
skarni, je vodja telegrafskega urada zadržal in ga 
izročil Winklerju. Winkler je Carla Konschegga 
v poročilu ministrskemu predsedniku in notra- 
njemu ministru Taaffeju z dne 10. 8. 1880 ozna- 
čil z naslednjimi besedami: »Je mlad človek 22 
let, neuspešni študent, kije - potem ko so ga pri 
maturitetnem izpitu spet vrgli - poskusil srečo 
kot sodelavec Laibacher Tagblatta. Pri tem ima 
še vedno namen opraviti državni računovodski 
izpit, saj računa na državno službo. Tako ljudje 
torej med drugim krojijo javno mnenje v deželi 
in nastopajo kot branitelji ustave.«60 
Porotna obravnava, ki jo je sprožil mežnar z 
romarskih Brezij zoper odgovornega urednika 
kranjskega nemškega časnika, sodi v obdobje 
boja med slovensko in nemško stranko na Kranj- 
skem. Obe stranki sta v tem času uspeli obliko- 
vati organizacijski aparat (časniki, društva, javna 
zborovanja). Slovenska stranka je imela dokaj 
konservativen značaj, medtem ko je nemška 
stranka sledila liberalnim tendencam v habsbur- 
ški monarhiji. Liberalci so želeli zmanjšati vpliv 
rimskokatoliške Cerkve, npr. v šolstvu, bili so za 
ukinitev konkordata z Vatikanom (1867-1870) 
in zoper zlorabo prižnic v politične namene, 
udeležbo duhovščine na volitvah in dogmo o 
papeževi nezmotljivosti, ki jo je 1869-1870 raz- 
glasil vatikanski koncil. Boj za ukinjanje cerkve- 
nih privilegijev in njihova obramba, pri kateri je 
bila zlasti odločna Zgodnja dánica, sta imela na 
Kranjskem marsikdaj mnogo hujše sodne posle- 
dice61 kot porotna obravnava, ki nas posredno 
opozarja, da k priljubljenosti romarske poti na 
Brezjah niso prispevali samo verski, temveč tudi 
" Po: »Radoljica», Novice, 1871/7. 
56 Po: »Radoljca, 19. sveč.; Novice, 1871/9- 
" Po: »Iz Ljubljane 28. okt. (Iz. dopis); Slovenski narod, 
1870/127. 
• Zadnji urednik Laibacher Tagblatta je bil Franz Müller 
(+1893) Nasledilje dr. Hansa Krausa, ki naj bi tik pred 
prenehanjem izhajanja nemškega časnika odšel iz Ljub- 
ljane (Novice so zatrjevale, daje »kopita pobral inpobeg- 
nilmed Vlahe, Novice, 1880/32). Franz Müller je bil tudi 
dolgoletni urednik Laibacher Wochenblatta, kije kmalu 
po njegovi smrti prenehal izhajati. 
" Po: »Pobirki iz časnikov», Novice, 1880/46. 
'•" Po: Dragan Matic, »Kako so se ustavoverci odzivali na 
svojo izgubo položajev», Nemci v Ljubljani 1861-1918, 
Ljubljana 2002, str. 218-219. 
• Kaplan Jan. Koprivnikar iz Šenčurja je bil npr. leta 1870 
zaradi pridige zoper brezversko ustavo, cesarja, ministre 
in državni zbor, v kateri je »svoje /arane od pokorščine 
odvezoval«, obsojen na dvomesečno zaporno kazen. Ko- 
privnikarjev zagovornik je bil dr. E. H. Costa (po: »Zoper 
gosp.J. Koprivnikarja», Novice, 1869/49, in »Najvišja du- 
najska sodnija», Novice, 1870/18). 
62 VSE ZA ZGODOVINO 
Damir Globočnik, TAGBLATTOVA OBRITA IN POMALANA SVINJSKA GLAVA ZGODOVINA ZA VSE 
narodnostni elementi. Raziskave, ki bi segle ne- 
kaj let v čas pred taborskim gibanjem, bi najbrž 
lahko podrobneje osvetlile povezave med prvi- 
mi množičnimi narodnostnimi srečanji (npr. na- 
rodna shoda na veliki šmaren 1861 in 1862 na 
Bledu) in verskimi prazniki. 
Zusammenfassung 
TAGBLATTS RASIERTER UND ANGEMALTER 
SCHWEINSKOPF 
Die Zeitung der Krainer liberalen Deutschen 
bzw. der deutschen verfassungstreuen Partei Lai- 
bacher Tagblatt (1868-1880) publizierte im Jahr 
1870 in einer Zuschrift „Vom Fuße des Triglav" 
die ungewöhnliche Geschichte eines verhex- 
ten Wirtes aus Ratzendorf in Kärnten, der sich 
wegen eines Fluchs angeblich in ein Schwein 
verwandelt hatte und nur durch die Muttergot- 
tes von Brezje erlöst werden konnte. Der dorti- 
ge Mesner soll die Verbreitung dieses Gerüchts 
ausgenützt haben und den Wallfahrern gegen 
ein kleines Entgelt ein rasiertes und angemaltes 
Schwein gezeigt haben. Der letzte Teil der Zu- 
schrift berichtete über das Begräbnis einer Bett- 
lerin in Mošnje. 
Der Pfarrer von Mošnje Janez Sajovic (1831- 
1917), späterer Kanonikus und Dompropst von 
Ljubljana, wollte im Laibacher Tagblatt eine 
Richtigstellung veröffentlichen. Der Mesner aus 
Brezje verklagte das Laibacher Tagblatt bzw. des- 
sen Verleger und verantwortlichen Redakteur 
Ottomar Bamberg (1848-1934) wegen Ehren- 
kränkung. 
Die Zuschrift, die auch die Aufmerksamkeit ei- 
niger anderer deutscher Zeitungen weckte, hat- 
te ihren Ursprung in den damaligen nationalen 
und politischen Gegnerschaften von Slowenen 
und Deutschen bzw. Deutschtümlern sowie von 
Vertretern konservativer und liberaler Ansich- 
ten. In Brezje entwickelte sich zu jener Zeit ein 
Wallfahrtsort mit slowenischem Charakter, denn 
Brezje wurde nach der ersten Wunderheilung 
1863 vor allem von slowenischen Gläubigen be- 
sucht. Die Krainer Deutschen und Deutschtüm- 
ler - die Mehrheit von ihnen lebte in Ljubljana 
(in kleinerer Zahl auch in anderen Orten) und 
war von liberaler Gesinnung - hielten die Slo- 
wenen für ein unwissendes und rückständiges 
Volk. Mit Unwillen beobachteten sie wohl auch 
die Beispiele slowenischen „Aberglaubens", der 
mit Layers Bild Maria Hilf in der Muttergottes- 
Kappelle verbunden war. Auch die Gerichtsver- 
handlung am 27. Oktober 1870 - es war die dritte 
Verhandlung vor einem Geschworenengericht 
in Ljubljana nach der neuerlichen Einführung 
der Geschworenengerichte und die erste Ver- 
handlung gegen das Laibacher Tagblatt - bekam 
politischen Charakter. Die Vertreter des Klägers 
und des Angeklagten bereiteten sich akribisch 
auf die Verhandlung vor. 
Slowenische Berichte über die Verhandlung 
im Oktober 1870 erschienen in den Wochen- 
zeitungen Novice (1843-1902) und Zgodnja 
dánica (1849-1902) sowie im Slovenski narod 
(1868-1943). Das Laibacher Tagblatt widmete 
der Verhandlung deutlich mehr Aufmerksam- 
keit als die slowenische Presse und verfolgte 
sie minutiös. Die Berichte unterscheiden sich 
ein wenig, bieten aber ein recht vollständiges 
Bild vom Ablauf der Verhandlung. Die Bericht- 
erstatter haben mancherorts übertrieben und 
manches verschwiegen, was mittelbar auch die 
Bestrebungen der involvierten Seiten zeigt. Die 
slowenischen Zeitungen enthüllten die Identität 
des Verfassers der Zuschrift (es handelte sich 
um den Schüler Karl Konschegg) und schilder- 
ten die Auftritte des Anklagevertreters genauer. 
Das Laibacher Tagblatt hingegen widmete dem 
Verteidiger des eigenen verantwortlichen Re- 
dakteurs mehr Aufmerksamkeit. Da die Staats- 
anwaltschaft die Anklage nicht übernehmen 
wollte, wurde der (Privat)Kläger - der Mesner 
Miklavčič - von Dr. Radoslav Razlag (1826-1880) 
vertreten. Ottomar Bamberg wurde vom Laiba- 
cher Anwalt Dr. Robert Schrey von Redlwerth 
(1837-1893) verteidigt. Beide Rechtsanwälte 
galten als wortgewandte Redner und nahmen 
hohe Positionen in der politischen Hierarchie 
der slowenischen bzw. deutschen Partei ein. Die 
Geschworenen entschieden sich für einen Frei- 
spruch. Ottomar Bamberg wurde vom Vorwurf 
der Ehrenkränkung und der Vernachlässigung 
der nötigen Sorgfalt freigesprochen. Der Kläger 
mußte die Prozeßkosten übernehmen. 
Das Gerichtsverfahren war Teil des Kamp- 
fes zwischen der slowenischen und deutschen 
Partei in Krain. Beiden Parteien gelang in die- 
ser Zeit die Ausbildung eines Organisations- 
apparates (Zeitungen, Vereine, öffentliche 
Versammlungen). Die slowenische Partei hatte 
einen recht konservativen Charakter, während 
die deutsche Partei liberalen Tendenzen in der 
Habsburgermonarchie folgte. Der Kampf für die 
VSE ZA ZGODOVINO 63 
ZGODOVINA ZA VSE iato xii, 2005, st. i 
Abschaffung kirchlicher Privilegien bzw. deren der Taborbewegung reichen würden, könnten 
Verteidigung hatte in Krain oft noch schlimme- die Verbindungen zwischen den ersten natio- 
re gerichtliche Folgen als der geschilderte Pro- nalen Massenzusammenkünften (z.B. nationa- 
zeß, der indirekt auch darauf verweist, daß zur le Versammlungen am Großen Frauentag I86I 
Beliebtheit des Wallfahrtsortes von Brezje nicht und 1862 in Bled) und religiösen Feiertagen nä- 
nur religiöse, sondern auch nationale Elemente her beleuchten, 
beitrugen. Untersuchungen, die in die Zeit vor 
64 VSE ZA ZGODOVINO 
V 19. in 20. stoletju, obdobju cvetočega nacio- 
nalizma in šovinizma, so bili na dnevnem redu 
spopadi med različnimi narodi in narodnostmi 
znotraj ene države in med več državami. Vsepov- 
sod so jih vodili s sklicevanjem na domnevne ali 
resnične historične, kulturne, politične in sicerš- 
nje pravice lastnega naroda, ki jih je bilo treba 
uveljaviti proti nasprotnim zahtevam, pa naj 
stane kar hoče.1 O teh, s strastnim ogorčenjem, 
neredko tudi z nasiljem izbojevanih konfliktih je 
na voljo obsežna literatura, ki je je medtem že 
za več knjižnic.2 Iz teh del povzemamo nasled- 
nje: skoraj vedno je šlo za poskus manjšine, da 
bi dosegla več pravic ali pa sploh enakopraven 
položaj. Ravno tako redno so te težnje naletele 
na večino, ki se ni hotela sprijazniti s slabljenjem 
doslej privilegiranega položaja. Ta večina je bila 
precej bolj odločena, da svoje predpravice brani 
z zobmi in kremplji. O miroljubnem sožitju, kaj 
šele o multikulturni družbi v 19. in zgodnjem 20. 
stoletju ni moglo biti govora. 
V večnacionalni državi, kakršna je bila habs- 
burška monarhija, ki sta ji dejansko vladala dva 
vodilna naroda, nemški Avstrijci in Madžari, so 
morali biti ti spopadi še posebej siloviti.3 K njiho- 
vi ostrini je seveda prispevalo narodnostno pre- 
bujanje dotlej brezpravnih manjših narodov, do 
katerega je prišlo zlasti v 19. stoletju.4 Tega pri- 
čakovanega spora ni razrešila niti načelna ena- 
kopravnost vseh narodov v cislajtanskem delu 
avstroogrske države, ki jo je leta 1867 določala 
»decembrska ustava« cesarja Franca Jožefa I.5 Od 
teorije k praksi je bila še dolga in trnova pot. Če 
so bili centralni organi na Dunaju v desetletjih 
pred 1. svetovno vojno načeloma še pripravljeni 
udejanjati zahtevo po enakopravnosti, pa se je 
na regionalni in lokalni ravni, v kronovinah in 
občinah, proti temu pogosto dvignil upor. Bil 
Prim, ludi: Monika Flacke (Hrsg.), Mythen der Nationen. 
Ein europäisches Panorama, München-Berlin 2001. 
Kot zgoščen uvod z nadaljevalnim pregledom literature 
prim.: Hans-Ulrich Wehler, Nationalismus. Geschichte, For- 
men, Folgen. Beck'sche Reihe, Band 2169, München 2001. 
O ozadju: Peter F. Sugar, Government and Minorities in 
Austria-Hungary - Different Policies with the same Re- 
sult, v: Der Donauraum 37, 1997, str. 7-46. 
Še vedno je vredno prebrati naslednje delo: Miroslav 
Hroch, Das Erwachen kleiner Nationen als Problem der 
komparativen sozialgeschichtlichen Forschung, v: Hein- 
rich August Winkler (Hrsg.), Nationalismus. Neue Wis- 
senschaftliche Bibliothek, Königstein/Taunus 1978, str. 
155-172. 
Prim.: Dietmar Baier, Sprache und Recht im alten Öster- 
reich. Art. 19 des Staatsgrundgesetzes vom 21. Dezember 
1867, seine Stellung im System der Grundrechte und 
seine Ausgestaltung durch die oberstgerichtltche Recht- 
sprechung. Veröffentlichungen des Collegium Carolinum, 
Band 45, München-Wien 1983. Gerald Stourzh, Die Gle- 
ichberechtigung der Nationalitäten in der Verfassung 
und Verwaltung Österreichs 1848-1918, Wien 1985. 
ZGODOVINA ZA VSI] leto XII. 2005, št. 1 
*^Žfe'. 
Pozdrav z »nemškega« Ptuja (Zgodovinski arhiv Ptuj) 
je usmerjen v ohranitev dotedanje - večinoma 
nemške - prevlade in v večje ali manjše sabotira- 
nje te osrednje točke decembrske ustave.6 
Da bi uresničile te pretenzije, so vodilne nem- 
ške elite v kronovinah vzele v zakup celo ostre 
spopade z državo. 
Na Štajerskem je potekal boj med nemško go- 
vorečo večino in na tedanjem Spodnjem Štajer- 
skem živečimi »Slovenci, ki so okoli leta 1900 s 
približno 400.000 ljudmi še vedno predstavljali 
resda številčno manjšino enemu milijonu nem- 
ških Štajercev.7 Čeprav je na to temo medtem 
izšlo že veliko podrobnih in na vire oprtih del, 
še dandanes težko razumemo motive in teme, o 
katerih so se tu nekoč prepirali in kakšnih metod 
so se pri tem posluževali." Kdor ima pred očmi 
današnje razveseljivo harmonične in dobroso- 
sedske odnose med Republiko Slovenijo in zvez- 
no deželo Štajersko oziroma Republiko Avstrijo, 
si težko predstavlja, s kakšno ognjevitostjo so se 
še pred približno 100 leti borili za »nacionalno 
posest« obeh narodnostnih skupin, ki sta tedaj 
živeli oziroma morali živeti v skupni domovini 
- Vojvodini Štajerski. 
Da bi bolje razumeli te zgodovinsko tako po- 
membne in usodne pojave, je po moje najbolj- 
še, da se ukvarjamo s konkretnimi primeri. Šele 
na osnovi resničnih usod ljudi, ki so živeli v naši 
bližnji okolici, bomo lahko razumeli, kakšne stra- 
sti in sovraštva so nekdaj prežemala naše predni- 
ke in s kakšno trdovratnostjo so se borili za tisto, 
kar so imeli za svoj prav. Takih primerov ne manj- 
ka. V spisih oblasti so se nam ohranili nešteti pri- 
meri, v katerih je šlo za uveljavitev narodnostnih 
pravic pred sodiščem, pred uradi civilne uprave 
in v šolah, kot tudi za zasedbo javnih služb v ura- 
dih. Iz tega gradiva naj v nadaljevanju predsta- 
Dodatno k tej temi: Gerald Stourzh, Länderautonomie 
und Gesamtstaat in Österreich 1848 bis 1918, v: Bericht 
über den 19. österreichischen Historikertag in Graz 1992. 
Veröffentlichungen des Verbandes österreichischer Histo- 
riker und Geschichtsvereine, Band 28, Wien 1993, str. 
38-59. 
Kot primer: Emit Bri.x, Zur nnlcrstcirisclien Frage in der 
Nationalitätenstatistik, tx Stefan Karner-Gerald Schöpfer 
(Hrsg.), Als Mitteleuropa zerbrach. Zu den Folgen des 
Unibruchs in Österreich und Jugoslawien nach dem Er- 
sten Weltkrieg. Veröffentlichungen des Instituts für Wirtsc- 
haf ts- und Sozialgeschichte der Karl-Franzens-Univcrsität 
Graz, Band 1, Graz 1990, str. 119-132. 
Iz obsežne literature naj omenim le: Janez Cviru, Trd- 
njavski trikotnih. Politična orientacija Nemcev na Spod- 
njem Štajerskem (1861-1914), Maribor 1997. Martin 
Moli, Volkstiimskampf als Ideologie und Praxis. Steirisc- 
her Deutschnationalismus und slowenische Nationalbe- 
wegung in den letzlen/ahren der Habsburgermonarchie, 
v: Zeilschrift des Historischen Vereins für Steiermark 94, 
2003, str. 277-313- 
66 VSE ZA ZGODOVINO 
Martin Moll, KAJ POMENI NACIONALNI BOJ? ZGODOVINA ZA VSE 
vim samo en primer, ki pa vsekakor v marsičem 
izstopa. Soočimo se s primerom, ki se je vlekel 
skozi več let, pri katerem je s stališča današnjega 
opazovalca šlo za malenkosti in v katerega so bili 
polnih 15 let vpleteni vedno isti ljudje. Izbrani 
primer izvira s področja sodstva. To je imelo po 
eni strani za posledico, da primer sodni spisi še 
posebej izčrpno dokumentirajo, kar zgodovi- 
narja seveda toliko bolj razveseli. Po drugi strani 
pa to kaže, da je postalo celo domnevno nestran- 
karsko in zgolj zakonu zavezano sodstvo, na ka- 
terega ne vpliva nacionalni konflikt, prizorišče 
nacionalnih spopadov med nemškimi Štajerci 
in Slovenci. Ta spor bomo skušali zasledovati na 
primeru konkretnega posameznika. 
Ptujski odvetnik dr. Anton Brumen, ki je bil ob 
izbruhu prve svetovne vojne leta 1914 star 57 let, 
je odigral glavno vlogo v bizarnem sporu, ki se 
je vlekel od preloma stoletja do zadnjih mesecev 
prve svetovne vojne. Brumen je bil politično ak- 
tiven vse od svoje mladosti, med študijem prava 
v Gradcu pa je pripadal poudarjeno slovenske- 
mu študentskemu društvu Triglav.9 Potem ko se- 
je kot odvetnik ustalil na Ptuju, je delno tudi pod 
psevdonimi za spodnještajerske (tako nemške 
kot slovenske) časnike in časopise ter »Allgeme- 
ine österreichische Gerichtszeitung«10 pisal šte- 
vilne članke politične vsebine. S temi političnimi 
članki pa si je nakopal tudi številne sovražnike. 
Med njegovimi sovražniki je zasedal posebno 
mesto ptujski župan Josef Ornig. Pri vsem skupaj 
pa ni šlo izključno za nacionalne spopade med 
Nemci in Slovenci. Brumen je bil namreč glavni 
kritik Ornigovega političnega sistema v mestni 
občini, ki je bil mešanica brezobzirnega uveljav- 
ljanja nemške nadoblasti ter s sorodstveno-klien- 
telističnimi odnosi prežetega pokroviteljstva. To 
je bil sistem, ki je sicer podpiral nemške interese, 
kot jih je razumel Ornig, zaradi njegove korum- 
piranosti, ki je v rednih razmakih prihajala na 
površje v obliki škandalov, pa so ga kritizirali v 
obeh narodnostnih taborih. Če zanemarimo ne- 
štete polemike v tisku, so konflikt reševali zlasti 
s pravnimi sredstvi - z neštetimi tožbami. Tej več 
kot desetletni tradiciji so ostali zvesti celo leta 
1914, ko Brumna za razliko od ostalih Ornigovih 
sovražnikov niso priprli. Ornig se mu je mašče- 
val z denarno kaznijo. Kot bomo videli, je bil 
Brumen takšnih sankcij že vajen. 
Ena izmed Brumnovih značilnosti je bilo vla- 
ganje pravnih sredstev (pritožb in prizivov), 
polnih osebnih žalitev sodnikov, ki so spisali 
spodbijane sodbe. Obstaja resen dvom, če je s 
to svojo taktiko sploh kaj koristil svojim klien- 
tom. Kmalu na okrajnem sodišču Ptuj ni bilo več 
nobenega sodnika, ki se z odvetnikom še ne bi 
udaril. Okrajnemu sodniku dr. Traunu je Bru- 
men v neki pritožbi na primer očital: »Vsiljuje se 
mi vtis, kakor da je gospod sodnik sodil preveč 
v skladu z besedami pesnika Goetheja, ki nekje 
svetuje: 'Ne daj si preveč opraviti ...'«n Zaradi te 
in drugih »prijaznosti« je Brumen prišel pred dis- 
ciplinski svet štajerske odvetniške zbornice, ki 
pri takih besednih spodrsljajih ni bil pripravljen 
pogledati skozi prste. Zaradi kršitve stanovskih 
obveznosti so »delikventu« naložili denarno ka- 
zen v občutnem znesku 400 kron. Šele vrhovno 
sodišče je globo znižalo za polovico. Oteževal- 
na okoliščina je bilo dejstvo, da nikakor ni šlo 
za prvi Brumnov spodrsljaj - že najmanj dvakrat 
Ptujski župan Josef Ornig z ženo 
(Fototeka Zgodovinskega arhiva Ptuj) 
Günter Ccrwinka, Die Anfänge der nichtdeutschen Stu- 
dentenvereine in Graz, v: Isti,... und heraus mit mut'gem 
Sang. Beiträge zur österreichischen Studenten- und Stu- 
dentenvereinsgeschichte Schriftenreihe des Instituts für 
Geschichte, Band 13, Graz 2002, str. 45-69; tu str. 64. O 
Triglavu"prav tam, str. 50 in nasi. 
Slovenski biografski leksikon. 1. zvezek, Ljubljana 192S, 
str. 62. 
Vprašanje poslanca dr. Ravniharja in kolegov pravosod- 
nemu ministru glede jezikovne enakopravnosti pri c. kr. 
okrajnem sodišču Ptuj dne 25. 9. 1917. Anhang zu den 
Stenographischen Protokollen des Hauses der Abgeordne- 
ten des österreichischen Reichsrates 1917. XXII. Session, 3. 
Band, Wien 1918, str. 2399 in nasi, (citat str. 2399). Dalje: 
Anhang. 
VSE ZA 'ZGODOVINO 67 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005, št. 1 
[•\ •1•• '-•:^•$$•$•[ • •   .    -  «bet    ' /t'^Jf 
'"'-. • .VW • •• erlu'nj'l 
_•. 'if    /irft/A I si  •.       •.'.   .     • •   . V    -~ 7'i'í   .       * •-•   j  .   .»_•1 ,     .' -    (l'I .••*7•,..   •/ ..   /.....     1~•.' J .•  ! 
^'À^iy; ïAMV., -f^/^f •J^^y^xß/if-l ,••^•,]/••^^••1^<•1•^.: 
•  ^Wl-vWr^-j/Vl'   /ùi*,   -ty^Jul s.líJjX ••^^^••••• ,-W"   ,-••^•^•.\ '[' 
, ',••," '.'/." 
i.ív   '! >Jp 
5/••• iz ptujske kronike za leto 1904 z zapisom o še eni Brumnovi »eskapadi« 
(Zgodovinski arhiv Ptuj) 
68 VSE ZA ZGODOVINO 
Martin Moll, KAJ POMENI NACIONALNI BOJ? ZGODOVINA ZA VSE 
so ga zaradi podobnih prestopkov disciplinsko 
kaznovali.12 
Samo na prvi pogled gre v tem primeru za ba- 
nalnosti, ki z nacionalnim bojem nimajo nobe- 
ne zveze, saj je Brumen svoje spise posredoval 
slovenskim politikom, ki so zadeve obravnavali 
v državnem zboru in jim priskrbeli publiciteto. 
Izjave vpletenih sodnikov prav gotovo niso po- 
večevale simpatij do Brumna. Razen tega so bile 
interpelacije slovenskih poslancev vložene kot 
odraz neupoštevanja jezikovne enakopravno- 
sti na okrajnem sodišču Ptuj. To se da pojasniti 
s stalnimi Brumnovimi poskusi, da je napačne 
oziroma zavajajoče nemške zapise izjav svojih 
klientov, ki so znali le slovensko, navajal kot nič- 
nostne razloge. Svojim navedbam je zagotovil 
potrebno dramatičnost tudi s trditvijo, da naj 
bi enega teh klientov od samega strahu zaradi 
popačeno zapisane izjave do smrti zadela srčna 
kap.13 Vehementno je očital, da se z vso silovitost- 
jo spravljajo nanj, ki je le odkrival nepravilnosti, 
namesto da bi poklicali na odgovornost sodni- 
ka, ki je imel na vesti smrt nekega človeka. 
Na njegovi mizi so se vedno znova znašli pri- 
meri, pri katerih ni bil sporen le razpravni jezik, 
ampak s pomanjkljivim jezikovnim znanjem in 
nejasnimi zapisniki pogojene hude zadrege.14 
Brumen, katerega klienti so bili verjetno samo 
Slovenci, je tovrstne afere izrabil tudi za to, da 
je s pomočjo svojih političnih prijateljev postavil 
na sramotni steber načelno zlo - nemško urado- 
vanje okrajnega sodišča Ptuj, navkljub različnim 
odlokom pravosodnega ministrstva.15 Na osnovi 
tega političnega interesa lahko domnevamo, da 
so Brumnova izvajanja problematiko prikazova- 
la napihnjeno. Vse skupaj lahko obravnavamo 
kot upravičeno obrambo pred nemško arogan- 
co ali pa kot brezvestno zaostrovanje nacional- 
nega boja na plečih lastnih klientov. 
Ko prebiramo neštete vloge, pritožbe in prizi- 
ve izpod odvetnikovega peresa, mu ne moremo 
odreči prepirljivega značaja. Seveda moramo 
imeti v mislih, da je lahko postalo zanj kot šib- 
kejšega udeleženca vsako pravno vprašanje tudi 
načelno. Njegovi dolgovezni dokazni postopki, 
njegova nagnjenost k temu, da je znova načenjal 
že leta končane procese z zanj neugodnim izi- 
dom, njegova pravna sredstva in predlogi za ob- 
novo postopkov so ga v očeh oblasti naredili za 
težavnega otroka. Politično se je manj izpostav- 
ljal, čeprav ga je župan Ornig prišteval med »vo- 
ditelje slovanskih liberalcev ptujskega okraja«.16 
Res je, da je Brumen svoje s poslanskim man- 
datom preskrbljene soborce zalagal z gradivom 
iz svoje prakse, ki so ga le-ti nato politično izrab- 
ljali. Posel je temeljil na vzajemnosti, saj je Bru- 
men lahko upal, da bo pravosodni minister kori- 
giral za odvetnika ali njegove kliente neugodne 
odločitve. Iz množine gradiva lahko izluščimo le 
nekaj epizod, ki nam pokažejo, s kakšno zagri- 
zenostjo so se leta in leta prepirali o razmeroma 
nepomembnih stvareh. Pri tem moramo upošte- 
vati, da te praske niso bogatile samo ptujskega 
lokalnega kolorita, temveč so se izražale tudi v 
dnevnem tisku obeh strani in poleg centralnih 
dunajskih uradov zaposlovale tudi državni zbor. 
V začetku leta 1905 se je začela ena od več 
tiskovnih pravd med Brumnom in županom 
Ornigom. Ta je skupaj s svojim svakom, odvetni- 
kom dr. Augustom von Plachkim, ter skoraj celo- 
tnim občinskim svetom tožil Slovenca Brumna 
in nekega kranjskega politika zaradi objave, ki je 
kritizirala Ornigovo opravljanje županske dolž- 
nosti.17 
Konflikti s slovenskimi nasprotniki ne bi bili 
nič nenavadnega, če se Ornig v tovrstne dvoboje 
'-' Prav tam, str. 2399 in nasi., kot tudi: Odgovor pravosod- 
nega ministra z dne 21. 12. 1917. Anhang 1917/18. XXII. 
Session, 1. Band, Wien 1918, brez navedbe strani (Anfra- 
gebeantwortung Nr. 23V- 
" Anhang 1917 XXII. Session, 3. Band, Wien 1918, str. 2399 
in nasi. 
" O še enem Brumnovem procesu govori vprašanje poslan- 
ca dr. Ravniharja in kolegov pravosodnemu ministru, ki 
se nanaša na neresničen odgovor z dne 21. decembra 
1917 na vprašanje poslanca dr. Ravniharja in kolegov na 
seji državnega zbora dne 26. septembra 1917, št. 790/1, 
posredovan 8. 10. 1918. Anhang 1918. XXII. Session, 7 
Band, Wien 1918, str. 8615 in nasi. 
" Prim.: August Pitreich, Slovenisch und Deutsch in der 
österreichischen Justiz. Geschichtlicher Überblick über 
die Einbürgerung der slovenischen Sprache in den Ge- 
brauch bei den Gerichten Krains, Untersteiermarks und 
Kärntens, v: Zeitschrift des Historischen Vereins für Stei- 
ermark 22/23, 1926/27, str. 31-51. 
"' Magistrat Ptuj, Ornigov dopis deželnemu predsedstvu v 
Gradec, 9. 9. 1914. Štajerski deželni arhiv Gradec. Statt- 
halterci-Präsidium E 91 ZI. 2059/1914. Dalje: ŠDA StH. 
Präs. 
" Prim, tudi omembo procesa v delu: August Plachki, Die 
Deutschen in Untersteiermark. Geschichte und Schick- 
sal des steirischen Unterlandes. Schriften des Deutschen 
Schulvereines Südmark über das Grenz- und Ausland- 
deutschtum, Graz 1928, str. 8. Plachki, dolgoletni vodja 
krajevne skupine ¡Südmark« na Ptuju, piše, daje Brumen 
njega samega v članku označil za »največjega prevaran- 
ta in sleparja». Plachki je sicer trdil, da mu je s takšno 
oznako v slovenskem časniku izkazal čast, kar pa se ne 
sklada s tem, daje bil eden izmed pobudnikov tožbe zo- 
per Brumna. 
VSE ZA ZGODOVINO 69 
XftOIIOVIV\ £\ YSH leto XII, 2005. št. 1 
Ptujska mestna hiša (Fototeka Zgodovinskega arhiva Ptuj) 
ne bi spuščal tudi z vsenemškim državnozbor- 
skim poslancem Vinzenzom Malikom.18 
Da bi dogajanje prav ovrednotili, se moramo 
zavedati, da je tedaj veljalo precej bolj togo poj- 
movanje časti in da so se politiki čutili razžalje- 
ne zaradi z današnjega stališča nepomembnih 
vzrokov. Razreševanje konfliktov z dvobojem ni 
bilo več dopustno, ker pa je bilo pojmovanje čas- 
ti uveljavljeno še naprej, so za vsako malenkost 
tekli na sodišče in sprožali procese zaradi razža- 
litve časti. Pri tem so računali tudi na to, da bi 
nasprotnika uničili s poplavo tožb, saj so sodišča 
za tiskovne delikte izrekala občutne denarne in 
celo zaporne kazni. Iz tega je, kot bomo videli v 
naslednjem primeru, izhajala tudi drugotna ko- 
rist: poražena stran ni popuščala in je neugodno 
sodbo pristašem predstavljala kot dokaz zapo- 
stavljanja pristranskega državnega aparata. 
Tiskovna pravda se je začela kot povsem obi- 
čajna provincialna burka na ptujski način, zara- 
di različnih okoliščin pa je kmalu zaposlovala 
oblastne organe in javnost po vsem cesarstvu. 
Brumen je zopet kritiziral Ornigovo opravljanje 
županske funkcije, kar so imeli županovi pri- 
staši seveda za najhujšo žalitev.19 Brumen je za 
objavo svojih člankov prebrisano izbral časnika 
Slovenski narod in Slovenski Štajerc, ki sta izha- 
jala v sosednji deželi Kranjski. Zlasti zadnji list 
je bil Ornigu in njegovim tovarišem iz različnih 
razlogov trn v peti. Po eni strani sta naslov in vi- 
dez varljivo spominjala na «Štajerca, ki ga je nekaj 
let pred tem ustanovil in izdajal Omig kot gla- 
silo nemštvu naklonjenih Slovencev, tako rekoč 
kolaborantski list.20 Po drugi strani pa je bil čas- 
nik, ki je sicer stalno poročal o spodnještajerskih 
razmerah in je izhajal na Kranjskem, prav zaradi 
kraja izhajanja izvzet izpod jurisdikcije štajerskih 
sodišč. Tiskovne tožbe zoper ta časnik so morali, 
prav tako kot tiste zoper Slovenski narod, vlagati 
pri deželnem sodišču v Ljubljani. To pa ni bilo 
samo zamudno in povezano z višjimi stroški. 
Predvsem je bilo jasno, da so večinoma slovenski 
porotniki, ki so bili pristojni za odločitev v takih 
Lothar Hobelt, Hochverräter aus Größenwahn oder Don 
Quixote ton der Weinstraße.' Vinzcnz Malik - ein "Origi- 
nal" der altösterreichischen Politik, V. Zeitschrift des Hi- 
storischen Vereins fur Steiermark 93, 2002, str. 255-277. 
Grazer Tagblatt St. 77, 18. 3- 1905, str. 1. Dalje: GT. 
Iran Rihtarič, Die Stajcrc-Partei in den Jahren 1914 bis 
1918, V.Signal Zweisprachig ist besser, Winter 2001/2002, 
str. 18 in nasi. Isti, Der „Štajerc'' und die „deutschfreun- 
dlichen Slowenen" im ersten Wellkrieg. Disertacija. Celo- 
vec 2002. 
70 VSI: ZA ZGODOVINO 
Martin Moll. KAJ POMENI NACIONALNI BOJ? ZGODOVINA ZA VSE 
primerih, gojili simpatije do Brumna in njegovih 
soborcev, medtem ko se je lahko Ornig od nem- 
ških porotnikov na okrožnem sodišču Maribor 
nadejal zase ugodnejše sodbe.21 
Zaradi omenjenih vzrokov, predvsem pa zara- 
di poenostavitve (vsi sodelujoči so stanovali na 
Ptuju) so tožniki (Ornig in 17 njegovih občinskih 
svetnikov) zahtevali delegacijo procesa iz Ljub- 
ljane na okrožno sodišče Maribor. Pri tem so na- 
vajali, da opravlja izdajatelj Slovenskega naroda, 
ljubljanski državnozborski poslanec dr. Tavčar, 
na Kranjskem toliko uradnih in častnih funkcij, 
da si ga nobena porota ne bo upala obsoditi. 
Tavčar je na to odgovoril, da ima deželnozborski 
poslanec Ornig v uradnem okolišu okrožnega 
sodišča Maribor tudi sam podoben položaj.22 
Delegacija procesa v Maribor je pomenila za Slo- 
vence pravi »sodni škandal«, saj je šlo za »sovra- 
žen poskus«, da bi »slovanske časnikarje poslali 
pod sekiro nemških porotnikov«. Višje deželno 
sodišče v Gradcu, pristojno za Kranjsko in Šta- 
jersko, je ugodilo prošnji za prestavitev, veselje 
tožnikov nad to delno zmago pa je bilo kmalu 
skaljeno. 
Na Brumnovo pritožbo je vrhovno sodišče 
prestavitev razveljavilo in proces so morali vse- 
eno izvesti v Ljubljani. Že ta formalnopravni pre- 
pir je v javnosti sprožil precejšnje zgražanje. Še 
pred odločitvijo vrhovnega sodišča je zadeva 
prišla pred državni zbor, kjer se je pravosodni 
minister postavil na stran graških sodnikov.23 Za- 
vrnil je Tavčarjevo kritiko, saj kot minister sploh 
ni imel pravice vplivati na sodno prakso. Tavčar 
pa naj se ne bi mogel pritožiti, saj proti njemu 
kazenski postopek ni bil mogoč, ker je užival 
imuniteto. 
Odločitev vrhovnega sodišča je na nemški stra- 
ni sprožila val protestov. Nemško nacionalni tisk 
je iz vseh topov užgal po »sivih teoretikih, polnih 
abstraktnega mišljenja na deželi odtujenem in 
tujerodnem dunajskem vrhovnem sodišču«.24 V 
tej odločitvi niso slutili le blamaže višjega dežel- 
nega sodišča v Gradcu in pravosodnega ministr- 
stva, temveč zavrnitev zahteve po pravni odločit- 
vi.25 Tožnike naj bi prepustili »razsodbiporote, se- 
stavljene iz fanatičnih sovražnikov nemštva«. In 
v tem grmu je tičal zajec. Ne brez razloga so pred- 
videvali, da ob nadaljevanju Brumnove taktike 
ljudje kot Ornig ne bodo imeli nobene možnosti 
za vlaganje tiskovnih tožb. Na ta način je grozila 
nevarnost, »da bodo Nemci na Spodnjem Štajer- 
skem brez obrambe izročeni na milost in nemi- 
lost strupenim puščicam ... zmerjaškega in huj- 
skaškega tiska«, je zapisal Grazer Tagblatt. Malo 
kasneje je v nekem dopisu iz Spodnje Štajerske 
pisalo: »S to odločitvijo smo Nemci na Spodnjem 
Štajerskem popolnoma nemočno izpostavljeni 
določenim slovenskim pamfletom«.,26 Marburger 
Zeitung je povedel napad na ljubljanske porot- 
nike, katerih znana usmerjenost je že marsika- 
terega Nemca odvrnila od tega, da bi si s tožbo 
povrnil čast, ki so mu jo umazali Slovenci.27 
Značilnost teh polemik je bila solidarnost z 
Ornigom in njegovimi soborci, katerih interese 
so predstavljali kot vsenemško zadevo, pa tudi 
znova okrepljen predsodek o večini dunajskih 
osrednjih uradov in najvišjih sodišč, ki naj bi da- 
jali prednost Slovencem. Časopisni komentarji 
so bili nezaupnica nepristranskosti pravosodja, 
ki se je še okrepila, potem ko se je Ornig odločil, 
da zaradi domnevne brezizhodnosti razprave 
pred ljubljansko poroto tožbo umakne. 
S tem se je burka samo navidez končala. Mor 
bilizacijski učinek, ki ga je imel spor med posa- 
mezniki na obeh straneh, je poskrbel za to, da se 
na vse skupaj ni pozabilo. Še deset let zatem je 
imel začasni zmagovalec Brumen zadevo za tako 
pomembno, da jo je v svojih vlogah na dolgo in 
široko opisoval.28 Sredi svetovne vojne se mu je 
zdelo primerno popravljati nekdanje ravnanje 
pravosodnega ministra, ki je podprl sklep viš- 
jega sodišča v Gradcu o prestavitvi obravnave. 
Značilnost konfliktov med Brumnom in Orni- 
gom je bila, da so se razrasli v neskončno storijo. 
Vzroka za to sta bila trmoglavost obeh naspro- 
tnikov, združena z nagnjenjem k izkopavanju že 
končanih zadev in vlaganju predlogov za obno- 
vo postopka, s katerimi bi zadeve obrnili sebi v 
•"  GTšt. 77, 18. 3- 1905, str. 1. 
•" Stenographische Protokolle über die Sitzungen des Hauses 
der Abgeordneteit des österreichischen Reichsrates. XVII. 
Session. 30. Band, Wien 1905, str. 27055-27059. Seja dne 
10. 2. 1905, Izvajanje poslanca dr. Tavčarja. Dalje: Sten- 
Prot AH. Izčrpna objava v: GTšt. 42, 11. 2. 1905, str. 1. 
•" StenProt AH. XVII. Session. 30. Band, str. 27119-27122. 
Seja z dne 14. 2. 1905. Izvajanja pravosodnega ministra 
dr. Kletna. Izčrpna objava v: GTšt. 46, 15. 2. 1905, str. 
17 
Jl Marburger Zeitung (dalje: MZ) 25 3- 1905, str. 1. Uvod- 
nik „Vogelfrci?". 
» GTšt. 77,18.3 1905, str. 1 in nasi. 
* GTšt. 87, 28. 3 1905, str. 2. 
• MZ 25- 3- 1905, str. 1: „Denn welcher Deutsche wird in 
Laibach eine Prejiklage gegen ein Pervakenblatt einbrin- 
gen?" 
2S Brumnovi spisi konce leta 1914 in v začetku leta 1915 v: 
ŠDA SIH. Präs. E 91 Zi. 2059/1914. 
VSE ZA ZGODOVINO 71 
ZGODOVINA Z/% VSi: leto XII, 2005, št. 1 
mM0.   U*1CLC& h 
Razglednica s ptujskimi motivi (Zgodovinski arhiv Ptuj) 
prid. Ob tem je treba omeniti tudi to, da je vedno 
znova trčila med sabo ista peščica ljudi, kar v ma- 
lem mestu, kot je bil Ptuj, niti ni presenetljivo. 
Zagrizenost, s katero so se prepirali, bi moral 
pojasniti psiholog. Z zgodovinarskega stališča 
pa moramo pripomniti, da se Brumen ni bo- 
jeval samo proti županu osebno, temveč tudi 
proti njegovim pristašem, ki so bili vključeni v 
Ornigov sistem, zaznamovan s številnimi prija- 
teljskimi in sorodstvenimi vezmi. Ravno tako je 
znal Ornig izrabiti svoje zveze in z njimi zaple- 
sti nasprotnika v majhno vojno na več frontah. 
Zato je težko ločiti dejstva od izkrivljenih, celo 
paranoidnih interpretacij Brumna in njegovih 
slovenskih podpornikov. Kot ilustracijo naj opi- 
šemo še eno grotesko, ki je zaposlovala najvišje 
državne organe več kot 15 let, skoraj do konca 1. 
svetovne vojne. Ornig se je v tem primeru držal 
precej v ozadju in vlekel niti, v boj pa je pošiljal 
svoje pomožne čete. 
Že začetek je bil naravnost smešen. Mladolet- 
no natakarico Julijano Mustafa iz Hajcline, skoraj 
popolnoma slovenske občine v okolici Ptuja, naj 
bi leta 1902 užalili tako v Marburger Zeitungu 
kot tudi v Pettauer Zeitungu. Oba lista sta pisala 
o romanci (Spitsi; op. M. M.) - prijetnosti življe- 
nja, ki se je razcvetela med Mustafovo in nekim 
hlapcem Antonom. Poanta je bila v tem, da je 
Anton nekega dne svojo najdražjo z nožem za- 
bodel v roko, nož obrnil, pri tem pa ji prerezal 
kite v zapestju. K temu so v časnikih dodali ne- 
kaj sarkastičnih komentarjev o stilu tega ljube- 
zenskega odnosa.29 Dvomljivo je, če je bila tve- 
gana tiskovna tožba zaradi nekajvrstične notice, 
ki je bila prej mučna za surovega Antona kot za 
Mustafovo, ki je v njej nastopala kot žrtev, prime- 
ren odziv. Šlo je za še eno klasično pretiravanje z 
usodnimi posledicami. 
V imenu Julijane Mustafa je njen skrbnik Blaž 
Osenjak vložil tožbi zoper urednika obeh li- 
stov. Prav tako je zaradi žalitve časti tožil lastni- 
ka tiskarne Blankeja, ki je bil po naključju še en 
Ornigov svak.30 Graško višje deželno sodišče je 
moralo, ker je bila tožnica mladoletna, postopek 
Odgovor pravosodnega ministra, 29- 5. 1918. Anhang 
1917/18. XXII. Session, 1. Band, Wien 1918, brez navedbe 
strani (Anfragebeantwortung Nr. 672). Dobesedni prepis 
v: Pettauer Zeitung 13. 7. 1902, str. 4, kot tudi MZ 19. 7. 
1902, str. 4 in nasi 
Interpelacija poslanca dr. Ravnikarja in kolegov proti 
pravosodnemu ministru zaradi zaplembueprakse c. kr. 
državnega tožilstva v Ijubljani, 26. 11. 1912. Anhang 
1912. XXI Session, 9. Band, Wien 1913, str. 12421-12423. 
Interpelacija je temeljila na zaplenjenem članku v ljub- 
ljanskem časniku Slovenski narod, ki je bil objavljen v 
celoti. 
72 VSE ZA ZGODOVINO 
Martin Moll. KAJ POMENI NACIONALNI BOJ? ZGODOVINA ZA VSE 
predhodno odobriti. Marburger Zeitung je proti 
tožnici takoj sprožil polemiko, tako da je proti 
njegovemu uredniku Norbertu Jahnu državno 
tožilstvo v Mariboru vložilo obtožnico zaradi 
ščuvanja in poskusa vplivanja na poroto. Tedaj 
je na sceno stopil tožničin zastopnik, nihče drug 
kot dr. Brumen, in zahteval delegiranje postopka 
na drugo sodišče, ki ga agitacija v tisku ni oku- 
žila. Njegovo zahtevo so zavrnili. Proces je po- 
tekal pred okrožnim sodiščem Maribor in se je 
končal z oprostilno sodbo, kar je slovenska stran 
označila za »politično sodstvo«. Po tej razumljivo 
spodbijanj sodbi - vrhovno sodišče je zavrglo 
Brumnovo pritožbo o ničnosti sodbe - je primer 
dobil politično razsežnost. 
Sodba je bila sprejeta in na vrsti je bilo plačilo 
stroškov obrambe in tožbe. Stroške zmagovitih 
tožencev je okrajno sodišče Ptuj izplačalo iz zato 
načetega premoženja tožnice. Zopet so se sreča- 
li dobri stari prijatelji: sodnik v skrbniških zade- 
vah na Ptuju je bil neki dr. Bračič, pri Slovencih 
zaradi narodnega odpadništva in renegatstva še 
posebno osovražena figura, ki ga bomo kasneje 
srečali kot vodjo državnega tožilstva v Celju.31 Vse 
«••• 
Gruss aus Peftau 
>'. V* 
//"Pfi 
je kazalo na nov vihar, saj je Bračič leta 1902 tožil 
Brumna zaradi žalitve časti, ker je ta kritiziral nje- 
govo opravljanje funkcije in na drugi stopnji izgu- 
bil. Se posebej nerodno je bilo, da je Bračič svo- 
jo zmago na prvi stopnji raztrobil podolgem in 
počez, tako da je bil kasnejši poraz še toliko bolj 
sramoten. Nazadnje je prišlo še do enega pravne- 
ga spora zaradi plačila procesnih stroškov zmago- 
vitega Brumna, čemur pa se je Bračič na osnovi 
dvomljive odločitve graškega višjega deželnega 
sodišča uspel izogniti.32 A vrnimo se k mladoletni 
Julijani Mustafa, ki jo je neuspešno zastopal Bru- 
men, preden popolnoma izgubimo nit. 
Stroške zmagovite nemške strani je Bračič iz- 
plačal iz tožničinega premoženja. Odprto pa je 
ostalo še vprašanje Brumnovega honorarja, ki 
ga je okrožno sodišče v Mariboru julija 1904 do- 
ločilo v višini 850 kron. Baje je tožnica že tedaj 
izjavila, da ji je Brumen sicer ponujal brezplačno 
zastopanje, po drugi strani pa ji je zaračunal celo 
vrsto nepotrebnih in dragih procesnih aktov, nji- 
hovo plačilo pa je tožnica zavrnila. Temu višje 
deželno sodišče ni prisodilo nobenega pome- 
na." Brumnove stroške so torej pravnomočno 
določili. Toda ponovno je nastopil Bračič. Blo- 
kiral je Brumnovo zahtevo za izplačilo pravno- 
močno prisojenega honorarja, bodisi da je s tem 
hotel obvarovati premoženje mladoletne tožnice 
ali pa zgolj poravnati račune s starim nasprotni- 
kom. Skrbnika Julijane Mustafa Blaža Osenjaka 
so poklicali na okrajno sodišče Ptuj. Tam so od 
njega hoteli izjavo, da mu je Brumen obljubil 
brezplačno zastopanje v izgubljeni tiskovni tož- 
bi, čeprav je veljala takšna dobrodelnost glede 
na predpise odvetniške zbornice za nedopust- 
no. Tu pa je bilo konec šale - Osenjak ni zdržal 
pritiska. Še preden je podal izjavo, si je vzel živ- 
ljenje. Vseeno je Bračič zavrnil izplačilo honorar- 
ja in Brumna napotil na pot pravde.34 
Ta afera je med Slovenci sprožila vihar prote- 
stov, ki je prišel do izraza v številnih, večinoma 
Mestni stolp na Ptuju {Zgodovinski arhiv Ptuj) 
Presenetljivo je Bračič kljub vsemu ostal v Celju tudi po 
prevratu 1918/19, kot se da razbrati iz njegove korespon- 
dence ki jo je v letih 1936/37 vodil s Štajerskim zgodovi- 
narjem Hansom Plrcheggerjem v Gradcu. ŠDA Gradec, 
Pircheggerjeva zapuščina. Karton 13, Heft 411. 
Interpelacija poslanca dr. Ravnikarja in kolegov proti 
pravosodnemu ministru glede ravnanja dr. Bračiča, c. kr. 
državnega tožilca v Celju, 26. 2. 1918. Anhang 1917/18, 
.5. Band, Wien 1918, str. 6443. 
Odgovor pravosodnega ministra 29. 5- 1918. Anhang 
1917/18. XXII. Session, 1. Band, Wien 1918, brez navedbe 
strani (Anfragebeantwortung Nr. 672). 
Prav tam. 
VSE ZA ZGODOVINO 73 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
zaplenjenih člankih. V obliki državnozborskih 
interpelacij so škandal še leta in leta vedno zno- 
va pogrevali. Kritika se je usmerila na »moralno 
odgovornost« okrajnega sodišča Ptuj, ki mu je 
po naključju predsedoval še en Ornigov bližnjik. 
Govorili so o »zločinih in lumparijah«, zaradi do- 
puščanja le-teh pa naj bi bil pravosodni minister 
- takrat je bil to štajerski nemški nacionalist dr. 
Richard von Hochenburger - »zrel za zatožno 
klop«.35 Medtem se je spor zaradi še vedno ne- 
izplačanih Brumnovih stroškov nadaljeval. Po 
samomoru Blaža Osenjaka, ki ga je Bračič malo 
pred tem odstavil kot skrbnika Julijane Mustafa, 
je prišel sodnik na drugo idejo. Ker okrajno so- 
dišče Ptuj (torej Bračič sam) ni potrdilo proces- 
nega pooblastila mladoletne tožnice Brumnu, je 
Bračič ne le zavrnil izplačilo honorarja, marveč v 
njenem imenu tožil Brumna za ničnost njegove- 
ga zahtevka.36 Za zastopnika mladoletnice v pro- 
cesu proti njenemu nekdanjemu odvetniku pa ni 
imenoval nikogar drugega kot dr. von Plachkega, 
ki »po poklicu« ni bil le Ornigov svak in nemško 
nacionalni občinski svetnik na Ptuju, temveč tudi 
eden izmed branilcev obtožencev v tiskovni tož- 
bi, ki je sprožila vse skupaj. Plachki, ki je tožnico 
na prvem procesu najostreje napadal in poskrbel 
za nekaj neprijetnih izjav prič o njenem življenju, 
naj bi sedaj zastopal njene interese proti Brum- 
nu! Za povrh so enega izmed Plachkijevih konci- 
pientov imenovali za njenega skrbnika. Tožba za 
ugotovitev ničnosti Brumnove zahteve po hono- 
rarju je uspela na vseh stopnjah.37 
Zgodilo pa se je nekaj še boljšega. O tem do- 
godku je celjski Narodni dnevnik septembra 
1910, kar 8 let za ostalimi časniki, ki so poroča- 
li o Mustafovi in Antonu, objavil poročilo, ki se 
je usmerilo na Bračičevo dvomljivo vlogo v tem 
procesu. Omembe vredno se zdi, da na članek 
izpod peresa liberalnega slovenskega deželnoz- 
borskega poslanca dr. Vekoslava Kukovca cenzu- 
ra ni reagirala.3" Polnih sedem let kasneje, poleti 
1917, je Brumen tožil dediče samomorilca Blaža 
Osenjaka, ki je kot skrbnik Mustafove podpisal 
njegovo pooblastilo, za svoj medtem že 13 let ne- 
izplačan honorar. Namesto da bi navedel pravno 
edino pomembno dejstvo - obstoj svojega po- 
godbenega razmerja z Osenjakom, je v uteme- 
ljitvi tožbe v celoti citiral pravkar omenjeni ča- 
sopisni članek, da bi podkrepil svoje navajanje 
prejšnjih napak okrajnega sodišča Ptuj. Dodal je 
še celo vrsto sfabriciranih napadov na Bračiča 
- govoril je o »odporu in gnusu« do sodnika, ki 
zaradi maščevalnosti »sprevrača, zatira in pona- 
reja resnico«.3y 
Tega Brumen ne bi bil smel storiti. Sodnik mu 
je pri priči naložil globo v višini 100 kron, Brum- 
novo pritožbo zoper to sankcijo pa je okrožno 
sodišče Maribor zavrglo. Če je Brumen kdaj pri- 
šel do svojega honorarja, ne vemo, omenjena 
globa pa je državni zbor vsekakor zaposlovala še 
v zadnjem letu vojne. Eskalacija te nepomembne 
zadeve v petnajstletno zagrizeno vojno na naj- 
višji ravni, v neskončno izmenjavo vprašanj, od- 
govorov in ponovnih replik40 vsekakor ilustrira 
vzdušje, ki je vladalo med nemškim taborom in 
slovenskim odvetnikom. Nikogar ni presenetilo, 
da je župan Ornig po izbruhu vojne leta 1914 iz- 
rabil prvo priložnost in se ponovno znesel nad 
svojim nasprotnikom. Pri tem pa je ostal zvest 
preizkušenemu načinu - spet se je obesil na ma- 
lenkosti, za državnega sovražnika ali veleizdajal- 
ca pa Brumna niso razglasili, še za srbofila ne. 
Sredi avgusta 1914, za prvi cesarjev rojstni dan 
v vojni, je Ornig ukazal Ptujčanom, naj okrasijo 
svoje hiše z zastavami. Dva častnika sta ga men- 
da posvarila, da bi se lahko njuni z domoljubjem 
prežeti vojaki znesli nad stavbami brez zastav.41 
Kot je Ornig pričakoval, »posamezni lastniki, 
Nemci in Slovani -posebno ti zadnji, niso upoš- 
tevali moje spodbude, kije seveda imela značaj 
naročila«. Eden izmed njih je bil kajpak Brumen. 
Njega in druge grešnike je mestna straža zasliša- 
la, povabila na magistrat in jih opozorila na ne- 
domoljubnost njihovega prestopka. Brumen se 
je menda (če verjamemo Ornigovemu poročilu) 
pokesal in za v bodoče obljubil, da se bo pobolj- 
šal. Konkretno, obljubil je, da bo izobešal črno- 
žolto zastavo. Premirje pa je bilo varljivo. 
Komaj se je odvetnik vrnil v svojo pisarno, je 
storil natančno to, kar je bilo po doslej poveda- 
15 Anhang 1912, 9. Danci, str. 12423. 
« Anhang 1917/18, 5. Band, str. 6444. 
v Odgovor pravosodnega ministra 29. 5. 1918. Anhang 
1917/18. XXII. Session, 1. Band, Wien 1918, brez navedbe 
strani (Anfragcbeanttvortung Nr. 672). 
w Anhang 1917/18, 5. Batid, str. 6443. 
v' Odgovor pravosodnega ministra 29- 5. 1918. Anhang 
1917/18. XXII. Session, 1. Band, Wien 1918, brez navedbe 
strani (Anfragebeantivorlung Nr. 672). 
"' Poleg navedenih virov prim, tudi vprašanje pravosodne- 
mu ministru o neresničnih podatkih v odgovoru na vpra- 
šanje državnozborskegaposlanca dr. Ravniharja pravo- 
sodnemu ministru na seji državnega zbora 26.2.1918 o 
opravlja nju funkcije dr. Bračiča, prvega • kr. državnega 
tožilca v Celju 25- 7. 1918. Anhang 1918. XXII. Session, 6. 
Band, Wien 1918, str. 7799 in nasi. 
" Dopis magistrata Ptuj predsedstvu deželnega namestni- 
štva v Gradec 9- 9. 1914. ŠDA Gradec SlH. Präs. E 91 Zi. 
2059/1914. 
74 VSE ZA ZGODOVINO 
Martin Moll, KAJ POMENI NACIONALNI BOJ? ZGODOVINA ZA VSE 
Ornigovo nabrežje v ptujskem mestnem parku (Zgodovinski arhiv Ptuj) 
nem moč pričakovati od njega: napisal je pritož- 
bo deželnemu namestništvu. Motilo ga je, ker po 
njegovem obešanje zastav ni bilo obvezno. Glede 
na to so bili uradni poziv na magistrat, zaslišanje 
in poduk protizakoniti. Nato je kritiziral, ker magi- 
strat izobeša poleg habsburške črno-rumene tudi 
nemško nacionalno črno-rdeče-rumeno, prepo- 
veduje pa slovenske zastave. Brumen svojega pre- 
pričanja ni prav nič skrival: "Magistrat Ptuj je še 
najmanj poklican ali primeren za to, da mi pre- 
dava o ljubezni do očelnjave ali domoljubju, /.../ 
Magistrat Ptuj daje s temi zastavami na cesarjev 
dan slab zgled in na ta način kvari dobre nava- 
de. Dvomim, če bo magistrat Ptuj mene in mojo 
hišo uspel zavarovati pred ptujsko drhal jo. «'i2 
Ko so z namestništva zahtevali izjavo, je Omig 
pobesnel. Glede velikonemške zastave je za- 
pisal, da je «ta očitek popolnoma neutemeljen, 
saj si mesto z 99 % nemških meščanov vendarle 
lahko dovoli na svojem rotovžu izobesiti simbol 
nemškega rodu in običajev. V nasprotju s tempa 
je seveda nesramna provokacija, če hoče posa- 
mezen slovansk* prebivalec krasiti svojo hišo s 
slovansko tribarviiico«. 
Beseda provokacija je bila nasploh iztočnica 
izjave, kajti »tona ter načina« pritožbe si Ornig v 
imenu magistrata in občinskega sveta ni mogel 
dovoliti, bila sta namreč »nadvse žaljiva«, tako 
da je bil »prisiljen« Brumnovo pisanje, ki mu ga 
je namestništvo poslalo v odgovor, obdržati »za 
tuuradn i sodni pregon«. Dokaz pa ni dolgo ostal 
na Ptuju. Ornig ga je poslal državnemu tožilstvu 
v Gradec zaradi pregona po členu 5 nekega za- 
kona iz leta 1862 (»žalitev časti urada«), saj je bil 
magistrat Ptuj, če citiramo Ornigov spremni do- 
pis, »žaljen na najbolj grob način«. B 
Še enkrat je dvojec Brumen - Ornig deloval na 
ustaljeni način. Slovenec je ubral oster ton, župan 
pa si je domišljal, da gre za razžalitev njegove in 
časti meščanov, ki jih je zastopal, ter pognal ob- 
lastni aparat, ki ga je imel na voljo za take prime- 
re. Namesto rešitve svoje pritožbe, za katero je 
večkrat posredoval, je Brumen dobil drugačno 
pošto. Državno tožilstvo v Gradcu, kamor je Slo- 
venec izročil svojo »polemiko«, je dejansko vloži- 
•'-' Državno tožilstvo Maribor višjemu državnemu tožilstvu 
Gradec (koncept) 6. 6. 1918. Pokrajinski arhiv Maribor 
(dalje: PAM). Državno tožilstvo Maribor 1914-1918. Spisi 
Praes/18; štev 34. Präs. 152/3/18. Citirano po Brumnovi 
pritožbi. 
" Dopis Brumna deželnemu namestništvu Gradec, 22. 1. 
1915. ŠDA Gradec, Stil. Präs. E 91 Zl. 2059/1914. Kopija 
Ornigovo ovadbe. 
VSE ZA ZGODOVINO 75 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, 5t. 1 
lo kazenski predlog. Brumen je nanj odgovoril 
z značilnimi, pretiranimi zahtevami za izvedbo 
dokazov. Njegov poskus, da bi ponovno načel 
svoj proces proti Ornigu iz leta 1905 (!) in kot pri- 
če zaslišal vse tedaj vpletene, začenši s tedanjim 
pravosodnim ministrom, je ostal brez možnosti. 
Okrajno sodišče za kazenske zadeve v Gradcu 
ga je 18. novembra 1914 obsodilo na denarno ka- 
zen 80 kron.44 
Samoumevno je, da se Brumen, kljub temu da 
je svoje očitke med razpravo umaknil in se izrec- 
no opravičil,45 ni predal. 
Zagrenjeno je ugotovil, da so bili njegovi (teda- 
nji in sedanji) nasprotniki zaradi zanje neugod- 
ne odločitve vrhovnega sodišča v zadevi delegi- 
ranja procesa leta 1905 do najvišjega sodišča in 
pravosodja nasploh izredno žaljivi, pa se zato ni 
zmenil noben državni tožilec, medtem ko pro- 
ti njemu nastopajo z vso ostrino.46 Deželno na- 
mestništvo je priganjal, naj reši njegovo pritož- 
bo, da bi lahko spodbijal sodbo. Tam so najbrž 
zahtevali kazenski spis,47 pred pravnomočnostjo 
sodbe pa niso mogli odločati, čeprav je bil med- 
tem Brumen sprejet pri notranjem ministru na 
Dunaju in je posredoval za hitro rešitev svojega 
postopka.4" V Gradcu so nato sklenili, da »od- 
ločbe ne tnorejo sprejeti«. Brumnov »ministrski 
rekurz« je bil neuspešen.49 V svojem poročilu 
notranjemu ministru je deželni namestnik grof 
Manfred Clary und Aldringen ugotovil, da je 
Ornig v opisu svojega intimnega sovražnika za- 
del žebljico na glavico - tudi v Gradcu so poznali 
Brumna »kotprepirljivca /.../, ki deželno namest- 
ništvo ob vsaki priložnosti zasipava z večinoma 
neutemeljenimi pritožbami in vlogami«.• Ornig 
je zapisal, da sodi Brumen »med tiste osebnosti 
našega mesta, ki dajo uradom nasploh, še zlasti 
pa magistratu veliko opravka.«*1 
Komaj je bilo to poročilo odposlano, je Bru- 
men okrajnemu sodišču v kazenskih zadevah 
v Gradcu podal predlog za obnovo postopka 
in akti so se spet začeli kopičiti.52 Spis je še več- 
krat romal na Dunaj »zaradi izdelave poročila z 
napotki«?0 Tam so kot neutemeljeno zavrgli pri- 
tožbo proti deželnemu namestništvu z zahtevo 
po strokovnem nadzoru.54 Medtem je odvetnik 
spremenil taktiko in pojasnil, da je »v smislu že- 
lje z najvišjega mesta« opustil krašenje hiše z za- 
stavami za cesarjev rojstni dan, da bi prihranek 
daroval Rdečemu križu! Bil naj bi žrtev na Ptuju 
pogostega »fabriciranja srbofilov in veleizda- 
jalcev«. Znova je obširno opisal dogodke iz leta 
1905, kar se je moralo zdeti v zvezi z obsodbo s 
konca leta 1914 zelo neprepričljivo. 
Vseeno pa je takšna povezava obstajala. Brez 
dvoma je Ornig z obema rokama pograbil pri- 
ložnost, da enega svojih najstarejših sovražnikov 
zvleče pred sodnika, še zlasti, ker pri tem sam ni 
ničesar tvegal in je lahko pregon prepustil držav- 
nemu tožilstvu. Ce se ozremo na dolgo predzgo- 
dovino, ugotovimo, da je stal Brumen na čelu 
tistih, ki niso bičali le posameznih nepravilnosti, 
temveč nemško nadoblast na Ptuju in njen ob- 
lastnopolitični temelj - Ornigov sistem. Ne mo- 
remo reči, da so bili ti napadi uspešni. Precej bolj 
kot odločujočemu naskoku so bili podobni dol- 
goletnemu uničujočemu »obstreljevanju«. Brum- 
nov poraz ter njegov oslabljen položaj zaradi 
slabega slovesa zmedenca in prepirljivca mogo- 
če pojasnita dejstvo, da ga niti po začetku vojne 
v glavnem ni nihče nadlegoval. Medtem ko so 
druge iz družbe Ornigovih intimnih sovražnikov 
po kratkem postopku zapirali, je Brumen ostal 
na svobodi. 80 kron denarne kazni zaradi »ža- 
litve časti urada« ter vpis v seznam osumljenih 
»srbofilstva« - veljal je za »Slovenca najradikal- 
nejše usmeritve« - je v okrajnem glavarstvu Ptuj 
naposled predstavljalo edino maščevanje temu 
doslednemu borcu za slovenske nacionalne in- 
terese.55 
Prevedel: Aleksander Žižek 
44 CT, 2. Morgen-Ausgabe, 19- 11. 1914, sir. 5- Deutsche 
Wacht 25. U. 1914, str. 7. 
45 Državno tožilstvo Maribor višjemu državnemu tožilstvu 
Gradec (Koncept), 6. 6.1918. PAM. Državno tožilstvo Ma- 
ribor 1914-1918. Spisi Praes/18; Štev 34. Präs. 152/3/18. 
Brumen naj bi priznal, daje presegel meje dovoljenega. 
<ft Brumen deželnemu namestništvu Gradec, 22.1.1915. ŠDA 
Gradec StH. Präs. E 91 ZI. 2059/1914. Nemški nacionalisti 
naj bi si privoščili „poniževanje najvišje sodne oblasti, ki 
je mejilo na blaznost". 
47 Predsedstvo deželnega namestništva okrajnemu sodišču 
v kazenskih zadevah Gradec, 30. 1. 1915. Prav tam. 
4* Interna pripomba deželnega namestništva Gradec, 12. 4. 
1915. Prav tam. 
49 Brumen deželnemu namestništvu Gradec: Ministerialre- 
curs, 24. 4.1915. Prav tam. 
50 Clary notranjemu ministru (Koncept), 12. 4. 1915- Prav 
tam. 
" Magistrat Ptuj predsedstvu deželnega namestništva Gra- 
dec, 9. 9.1914. Prav tam. 
,J Okrajno sodišče v kazenskih zadevah Gradec predsedstvu 
deželnega namestništva Gradec, 16. 4.1915. Prav tam. 
Si Na primer notranje ministrstvo Claryju, 7. 5- 1915- Prav 
tam. 
54 Notranje ministrstvo Claryju, 12.6.1915- Prav tam. Brum- 
nova nadzorstvena pritožba z dne 12. 2.1915. Prav tam. 
55 Okrajno glavarstvo Ptuj, Verzeichnis • 1, 9. 8. 1914. ŠDA 
Gradec StH. Präs. E 91 Zi. 1782/1914. 
76 VSE ZA ZGODOVINO 
Martin Moll, KAJ POMENI NACIONALNI BOJ? ZGODOVINA ZA VSE 
Zusammenfassung 
WAS BEDEUTET NATIONALITÄTENKAMPF? 
Ein Fallbeispiel aus der Untersteiermark um 1900 
Im 19. und 20. Jahrhundert, dem Zeitalter 
des blühenden Nationalismus und Chauvinis- 
mus, waren Auseinandersetzungen zwischen 
verschiedenen Völkern und Volksgruppen in- 
nerhalb eines Staates und zwischen mehreren 
Staaten an der Tagesordnung. Sie wurden über- 
all geführt mit Berufung auf angebliche oder 
wirkliche historische, kulturelle, politische und 
sonstige Rechte der jeweils eigenen Nation, die 
es gegen konkurrierende Ansprüche durchzu- 
setzen galt, koste es, was es wolle. Über diese 
mit leidenschaftlicher Erbitterung, nicht selten 
auch gewaltsam, ausgetragenen Konflikte liegt 
eine reichhaltige Forschungsliteratur vor, die 
mittlerweile ganze Bibliotheken füllt. Wir ent- 
nehmen ihr Folgendes: Fast immer ging es um 
den Versuch einer Minderheit, mehr Rechte 
oder überhaupt einen gleichberechtigten Sta- 
tus durchzusetzen. Ebenso regelmäßig trafen 
diese Bestrebungen auf eine Mehrheit, die kein 
Interesse hatte, Abstriche von ihrer bislang privi- 
legierten Position hinzunehmen. Vielmehr war 
diese Majorität entschlossen, ihre Vorrechte mit 
Zähnen und Klauen zu verteidigen. Von einem 
friedlichen Nebeneinanderleben, erst recht von 
einer multikulturellen Gesellschaft, konnte im 
19. und frühen 20. Jahrhundert keine Rede sein. 
In der Steiermark verlief die Front zwischen 
der deutschsprachigen Mehrheit und den in der 
damaligen Untersteiermark wohnhaften Slowe- 
nen, um 1900 immerhin eine starke Minderheit 
von rund 400.000 Personen gegenüber einer 
knappen Million Deutschsteirer. Obwohl zu die- 
sem Thema inzwischen viele detailgenaue und 
quellennahe Arbeiten erschienen sind, fällt es 
uns heute immer noch schwer zu verstehen, aus 
welchen Motiven und um welche Gegenstände 
da einmal gestritten wurde und welcher Metho- 
den man sich hierbei bediente. Wer sich das 
heutige, erfreulicherweise, harmonische und 
gutnachbarschaftliche Verhältnis zwischen der 
Republik Slowenien und dem Bundesland Stei- 
ermark beziehungsweise der Republik Öster- 
reich vor Augen hält, der kann sich kaum vorstel- 
len, mit welcher Leidenschaft noch vor rund 100 
Jahren um den „nationalen Besitzstand" der bei- 
den Volksgruppen gekämpft wurde, die damals 
in einer gemeinsamen Heimat, dem Herzogtum 
Steiermark, lebten oder leben mussten. 
Um zu einem besseren Verständnis dieser hi- 
storisch so bedeutsamen und folgenreichen Er- 
scheinungen zu gelangen, ist es meiner Meinung 
nach am besten, sich mit konkreten Fallbeispie- 
len zu befassen. Erst anhand realer Schicksale 
von Menschen, die in unserer näheren Umge- 
bung gelebt haben, wird es möglich sein zu be- 
greifen, welche Leidenschaften und Hassgefüh- 
le unsere Vorfahren einst erfassten, mit welcher 
Zähigkeit sie um das kämpften, was sie für ihr 
Recht hielten. 
Das ausgewählte Beispiel stammt aus dem Be- 
reich der Justiz. Dies hat zum einen den Grund, 
dass Justizakten den Sachverhalt besonders 
ausführlich dokumentieren, was dem Histo- 
riker Freude bereitet. Es zeigt, zweitens, aber 
auch, dass selbst die angeblich unparteiische, 
nur dem Gesetz verpflichtete, vom nationalen 
Streit unbeeinflusste Justiz zum Schauplatz des 
Volkstumskampfes zwischen Deutschsteirern 
und Slowenen geworden ist. Wir wollen diesen 
Streit nun anhand einer konkreten Person ver- 
folgen. Es konfrontiert uns mit einem Fall, der 
sich über viele Jahre hinzog, bei dem es für den 
heutigen Betrachter um Kleinigkeiten ging und 
in den durch rund 15 Jahre hindurch die immer 
gleichen Personen verwickelt waren. 
Der bei Kriegsausbruch im Jahre 1914 57-jäh- 
rige Rechtsanwalt Dr. Anton Brumen in Pettau/ 
Ptuj spielte die Hauptrolle in einem bizarren 
Streit, der sich von der Jahrhundertwende bis in 
die letzten Kriegsmonate hinzog. Brumen war 
seit seiner Jugend politisch tätig gewesen und 
gehörte während seines Jura-Studiums in Graz 
dem betont national-slowenischen Studenten- 
verein „Triglav" an. Nachdem er sich später als 
Anwalt in Pettau niedergelassen hatte, verfasste 
er, teilweise unter Pseudonymen, zahlreiche Ar- 
tikel politischen Inhalts für untersteirische Zei- 
tungen und Zeitschriften (sowohl deutsch- als 
auch slowenischsprachige) sowie für die „All- 
gemeine österreichische Gerichtszeitung." Mit 
diesen politischen Artikeln schuf er sich eine 
Menge Feinde. 
Inmitten seiner Feinde nahm der Pettauer Bür- 
germeister Josef Ornig einen herausgehobenen 
Platz ein. Bei all dem ging es nicht ausschließ- 
lich um nationale Auseinandersetzungen zwi- 
schen Deutschen und Slowenen. Brumen betä- 
tigte sich nämlich als der Hauptkritiker an dem 
von Ornig errichteten politischen System in der 
Stadtgemeinde, einer Mischung aus rÜcksichtS- 
VSc ZA ZGODOVINO 77 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 
loser Handhabung der deutschen Vorherrschaft 
mit einem aus Verwandtschafts- und Klientelbe- 
ziehungen gespeisten Patronagesystem. Es war 
ein System, das zwar naturgemäß die deutschen 
Belange - so, wie sie Ornig verstand - begün- 
stigte, wegen seiner Korruption, die in regelmä- 
ßigen Abständen in Form von Skandalen an die 
Oberfläche schwappte, aber in beiden natio- 
nalen Lagern Kritiker fand. Sieht man von den 
unzähligen Pressepolemiken ab, so wurde der 
Konflikt hauptsächlich mit juristischen Mitteln 
ausgetragen: mittels zahlloser Klagen. An dieser 
mehr als zehnjährigen Tradition wurde sogar 
1914 festgehalten, da Brumen anders als die üb- 
rigen Intimfeinde Ornigs nicht inhaftiert wurde. 
Eine von Brumens Spezialitäten waren die von 
ihm eingebrachten Rechtsmittel (Rekurse und 
Berufungen), die immer von persönlichen Be- 
leidigungen jener Richter, die das bekämpfte Ur- 
teil ausgefertigt hatten, strotzten. Nur auf den er- 
sten Blick handelt es sich um Banalitäten, die mit 
dem Nationalitätenkampf in keinem Zusammen- 
hang stehen. Dies war sehr wohl der Fall, denn 
Brumen trug seine Niederlagen an slowenische 
Politiker heran, welche die Angelegenheiten im 
Reichsrat thematisierten und ihnen öffentliche 
Aufmerksamkeit verschafften. 
78 VSE ZA ZGODOVINO 
Uvod 
Biografika je veda, ki se ukvarja z zbiranjem 
(sestavljanjem), obdelovanjem, vrednotenjem 
in razvijanjem teoretičnih podlag biografije. Kot 
veda s svojo metodologijo, predmetom razis- 
kovanja, institucionalnimi okviri in bibliografi- 
jo ima tudi na Slovenskem svoje značilnosti in 
tradicijo. V nadaljevanju prispevka poskušam 
opredeliti bistvo biografike in povzeti najpo- 
membnejša dela slovenskih avtorjev, ki so svoja 
dognanja in praktične izkušnje na področju et- 
nologije, zgodovinopisja in muzejske aplikacije 
tudi publicirali. 
Osnovne značilnosti biografike oz. 
njenega predmeta raziskovanja 
Biografiko zanimajo biografije, njene pojavne 
oblike in elementi. Splošne informacije o značil- 
nostih biografije najdemo v glavnih pregledih 
literarnih zvrsti in v številnih enciklopedijah, 
slovarjih in leksikonih. Etimološka razlaga bese- 
de biografija (bios - življenje, graphein - pisa- 
ti1) pojasnjuje njeno bistvo; ustreza ji slovenska 
sopomenka življenjepis ali popis življenja kake 
osebe.2 Enciklopedija Slovenije biografijo razla- 
ga kot opis zunanje življenjske poli in notranje- 
ga razvoja zgodovinsko pomembne, značilne 
ali zanimive osebnosti} Med splošne značilno- 
sti biografije sodi tudi trditev, da gre za poročilo 
ene osebe o življenju druge. 
Biografija se začne pojavljati že v antični histo- 
riografiji in filologiji, njen razvoj se nadaljuje v 
srednjem veku in renesansi, preko pozitivizma 
do novejših obdobij. V vsakem obdobju je imela 
svoje značilnosti in namen, od strogega opiso- 
vanja obravnavanih posameznikov, preko vklju- 
čevanja umetniških produktov posameznikove 
ustvarjalnosti, do ugotavljanja vzročnih zvez 
med življenjem in psihičnim ustrojem obravna- 
vanega subjekta, notranjimi ustvarjalnimi meto- 
dami, družbenimi determinantami in končnim 
rezultatom teh vzrokov in vplivov. 
Po načinu obravnave ločimo znanstveno bio- 
grafijo, ki nastane na podlagi natančnih raziskav, 
dokumentacije in metodičnega sklepanja v okvi- 
ru posameznih zgodovinskih ved, in popularno 
biografijo, namenjeno širšemu krogu bralcev, 
Drago Bajt, Pišem torej sem, Založba Obzorja, Maribor 
1993; str. 125. 
Biografija, Slovar slovenskega knjižnega Jezika I (A-H), 
SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS, Ljubljana 1980; str. 
134. 
Darko Dolinar, Biografija. Enciklopedija Slovenije 1, 
Ljubljana 1987; str. 270. 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
zaradi česar so znanstvena dognanja zapisana v 
pripovedno bolj zanimivi obliki, največkrat v ob- 
liki romana. Med različne oblike - podzvrsti bio- 
grafij, napisane za različne namene, štejemo ka- 
rakteristike, biografsko geslo (v leksikonu ali en- 
ciklopediji), jubilejni članek ali nekrolog (portret 
ob smrti), biografsko skico ali portret, umetniško 
oblikovano biografijo, kot sta denimo biografski 
esej ali roman.4 Te podzvrsti lahko služijo tudi kot 
vir oz. nudijo posamezne biografske podatke v 
širšem biografskem kontekstu. Med seboj se raz- 
likujejo glede razmerja med historiografskimi in 
izmišljenimi ali domnevnimi dejstvi, zato je pri 
njihovi uporabi potreben kritičen pretres. 
Nasproti biografije kot zgodbe iz druge roke se 
pojavlja autobiografija, torej spis, ki ga oseba na- 
piše v prvrali tretji osebi o lastnem življenju, z last- 
nimi občutji, in nudi ponavadi vrsto biografskih 
podatkov, ki jih ne vsebuje noben drug vir. Vr- 
ste poljudnega avtobiografskega gradiva so npr. 
dnevniki, memoari, spomini, pisma in izpovedi. 
• Glede objektivnosti pisanja (avto)biografije 
lahko rečemo, da nobena izmed njiju ni povsem 
objektivna in se lahko stališča biografa in avto- 
biografa o enih in istih dejstvih tudi razlikujejo. 
Ogrodje življenjski zgodbi z dragocenimi bio- 
grafskimi podatki nedvomno najlažje sestavimo 
s pomočjo avtobiografskih zapisov, vendar mora- 
mo le-te primerjati in dopolniti z literaturo, arhiv- 
skimi viri ter raznimi pričevanji sodobnikov, so- 
rodnikov ali strokovnjakov za različna področja. 
Pri prepoznavanju drugih vrst (avtobiograf- 
skih komunikacij (kot so anamneze, spovedi, 
formalni življenjepisi, slavnostni govori ...), si 
lahko pomagamo tudi s tujo strokovno in enci- 
klopedično literaturo.5 
Kdor napiše biografijo, je biografali življenje- 
pisec? Sodobnega biografa ne zanima le gola 
življenjska stvarnost velike osebnosti in njena 
telesna ter duhovna dejanja, s katerimi preobli- 
kuje zgodovinsko stvarnost okoli sebe, marveč 
tudi ljudje okoli nje, okoliščine, ki jo oblikujejo, 
duhovni vplivi dobe itd. Pomemben je torej em- 
piričen soodnos med obravnavanim subjektom 
(posameznikom ali izbrano skupino) in njego- 
vim (njenim) zgodovinsko danim okoljem, ča- 
sovno-prostorsko stvarnostjo, v kateri je subjekt 
izpolnil svoje družbeno poslanstvo. 
Na termin biografija nanašajoč se pridevnik 
biografski nas seznani s sestavinami biografije, to 
je z biografskimi podatki, ki pomenijo izhodišče 
vseh zvrsti biografije. Vnaprej podano biograf- 
sko gradivo sestavlja skupek virov, ki jih mora 
avtor prepoznati glede na koncept in obseg bio- 
grafije, glede na dostopnost podatkov in njihovo 
interpretacijo. Biografski podatki so podatki, ki 
osvetljujejo in pojasnjujejo življenjepis neke zgo- 
dovinsko pomembne, značilne ali zanimive ose- 
be. Zbiranje tovrstnega gradiva je potrebno za 
opis tako zunanje življenjske poti kot notranjega 
razvoja te osebe, namen pa je spoznati in kon- 
tekstualizirati njene osebne in javne izkušnje, s 
pomočjo katerih se lahko lotimo širših družbe- 
nih vprašanj v preteklosti ali sedanjosti. Glede na 
osnovno strukturo »običajne« življenjske zgodbe 
ali življenjskega poteka se biografski podatki na- 
našajo na značilnosti osebnih mejnih dogodkov, 
to je na rojstvo, poroko in smrt, družinski izvor in 
razmere ter otroštvo, obdobje odraščanja in šo- 
lanja, aktivnega delovnega obdobja ter staranja. 
Opis zunanje življenjske zgodbe oz. tematizacija 
družbenega okolja, v katerem obravnavana ose- 
ba živi in deluje, pa sta odvisna od intenzitete in 
področja aktivnosti te osebe. Ker si posameznik 
svoje osebne in družbene izkušnje lahko prido- 
biva samo v interakciji z drugimi osebami, so 
sestavni del njene biografije tudi vsi osebki, s 
katerimi posameznik razvije določen odnos. Ta 
razmerja so edinstvena in spadajo med zelo po- 
membne biografske podatke, s pomočjo katerih 
povsem logično odkrivamo nove horizonte živ- 
ljenjskih okoliščin posameznih generacij. 
Razvoj nacionalne biografike 
na Slovenskem 
Razvoju slovenske biografike lahko sledimo 
od prvih biografskih prispevkov Janeza Vajkarda 
Valvasorja. Poleg topografskih podatkov o prebi- 
valcih na Kranjskem je Valvasor v Slavi vojvodine 
Kranjske (Die Ehre des Herzogthums Krairi) leta 
1•89 opisal svetnike, patriarhe in škofe, plemiške 
družine, vojvode in deželne kneze.7 
4 Drago Bajt, Pišem torej sem, Založba Obzorja, Maribor 
1993; str. 125. 
5 Prim. Werner Fuchs, Biographische Forschung Eine Ein- 
führung in Praxis und Methoden, Westdeutscher Verlag 
Opladen 1984. Encyclopedia of Life Wrilting ur. Marga- 
retía Jolly, Fitzroy Dearborn Publishers, London, Chicago 
2001. 
'' Biografija, Slovar slovenskega knjižnega jezika I (A-H), 
SAZU, Inštitut za slovenski jezik, DZS, Ljubljana 1980; str. 
134. 
7 Branko Raisp, Valvasor, Janez Vajkard, Enciklopedija Slo- 
venije, 14. knjiga, Mladinska knjiga, Ljubljana 2000; str. 
134. 
80 VSE ZA ZGODOVINO 
Tita Porenta. ZGODOVINA SMO UUDJE ZGODOVINA ZA VSE 
V času narodnega prebujanja v 19. stoletju se 
slovenska biografija spet pojavi bolj intenzivno, 
in to večinoma spod peres ljubiteljev, zato le po- 
časi prehaja v znanstveno. 
Slovenska biografija ima najdaljšo tradicijo v li- 
terarnih delih. Prve biografije, katerim podlaga 
so razni biografski eseji, študije in monografije, 
so pisali starejši slovenski literarni zgodovinarji 
(Fran Leveč, Ivan Prijatelj, Avgust Žigon, France 
Kidrič, Alfonz Gspan, France Koblar idr.). Začet- 
nik znanstvene biografije na Slovenskem je lite- 
rarni zgodovinar Anton Slodnjak (1899-1983), 
ki je napisal številne razprave o posameznih 
osrednjih osebnostih slovenske književnosti in 
kulture v biografskih romanih o Francetu Prešer- 
nu," Franu Levstiku 9 in Ivanu Cankarju.10 
Poleg biografskih stvaritev se je v slovenskem 
slovstvu od 2. polovice 19. stoletja dalje razvijala 
tudi avtobiografija kot samostojen žanr. Medtem 
ko so pisatelji (npr. Jakob Alešovec, Janez Trdi- 
na idr.) pri svojem pisanju uporabljali strukturo 
prvoosebne romaneskne pripovedi, se politiki 
(Ivan Hribar, Josip Sernec, Fran Šuklje, Josip Voš- 
njak ...) v usmerjenosti na lastni življenjski raz- 
voj praviloma zatekajo k spominom kot povsem 
subjektivni zgodovini." 
V nekaterih monografskih obravnavah ustvar- 
jalcev se biografska shema umika njihovi analizi 
dela. V sodobni literarni zgodovini pa gre pri 
biografiji za opis človekovega življenja z name- 
nom »predstaviti človeka v okolju in času, kako 
sije oblikoval svoj svetovnonazorski in človeški, 
duhovni, moralni obraz in pa - kako se svet sko- 
zi takšen osebni filter kaže v književnem bese- 
V Sloveniji se z biografiko danes ukvarjata dve 
osrednji instituciji: Inštitut za biografijo in biblio- 
grafijo (v nadaljevanju: IBB) ter Center za biograf- 
ske raziskave (v nadaljevanju: CBR) v Ljubljani. 
IBB je bil ustanovljen 1999 kot naslednik Sek- 
cije za biografiko, bibliografijo in dokumentaci- 
jo Inštituta za slovensko literaturo in literarne 
vede, od leta 2000 pa deluje v okviru Znanstve- 
noraziskovalnega centra (v nadaljevanju: ZRC) 
na SAZU-ju v Ljubljani. Med najpomembnejše 
dejavnosti IBB-ja štejejo priprava Slovenskega 
biografskega leksikona, biografske in bibliograf- 
ske študije za načrtovano serijo lastnih publikacij 
Življenja in dela (biografske in bibliografske štu- 
dije) ter Slovenska bio-bibliografskapodatkovna 
zbirka, to je vnos in predstavitev biografskih in 
bibliografskih podatkov o slovenskih in s sloven- 
stvom povezanih osebnosti v elektronski obliki. 
Poleg zbiranja virov IBB z interdisciplinarnim 
pristopom izdeluje metodološke in primerjalne 
študije ter jih objavlja, razvija pa tudi moderne 
načine predstavitve in obdelave podatkov.13 Tako 
se slovenska nacionalna biografika 20. stoletja 
zrcali v Slovenskem biografskem leksikonu, ki je 
izhajal med letoma 1921 in 1991, in v znanstvenih 
izdajah slovenskih klasikov. Poljudnoznanstvene 
biografije, namenjene širokemu krogu bralcev, 
od 70. let 20. stoletja izhajajo v zbirki Znameni- 
ti Slovenci, sprva pri založbi Partizanska knjiga, 
kasneje pa pri Novi reviji. 
Slovenski biografski leksikon (SBL) je enciklo- 
pedija, ki opisuje življenje in delo za Slovence 
pomembnih oseb iz vseh obdobij, zajema vsa 
področja ustvarjanja na Slovenskem, vključuje 
pa tudi tiste Slovence, ki so se uveljavili na tu- 
jem. Prve koncepte so izdelali Izidor Cankar, 
Joža Glonar, France Kidrič in Janko Šlebinger; ti 
so uredili tudi prve tri zvezke, ki jih je založila Za- 
družna gospodarska banka, medtem ko sta po 
2. svetovni vojni vlogo založnika prevzela SAZU 
oz. njen ZRC. Doslej je opisanih okrog 5000 oseb 
v 4 knjigah oz. 15-ih zvezkih z osebnim kazalom 
v letu 1991.0 razvoju in konceptu 1. izdaje SBL-a 
ter o njegovi prihodnosti je pisal Tomaž Erzar, 
znanstveni sodelavec Inštituta za biografiko in 
bibliografijo na ZRC SAZU, in sicer v zvezi s sim- 
pozijem Tradicionalne in v prihodnost zazrte za- 
snove biografskih raziskovanj in leksikografije, ki 
ga je leta 1997 na Dunaju organizirala Avstrijska 
znanstvena akademija, leto kasneje pa referate 
izdala v zborniku.14 
Zasnova SBL-a je znanstvena, izčrpna; temelji 
na zanesljivosti bibliografskih dejstev, dopolnje- 
na pa je z literaturo, kar SBL-u daje pomen temelj- 
*   Anton Slodnjak, Neiztrohnjeno srce I-JI, Ljubljana 1938. 
9   Anton Slodnjak, »Pogine naj - pes!', Ljubljana 1946. 
'" Anton Slodnjak, Tujec, Ljubljana 1976; "Pogine naj - 
pes!; Ljubljana 1946. 
" Igor Grdina, Avtobiografija pri Slovencih v drugi polovici 
19. stoletja, Slavistična revija, let. 40/1992, št. 4, oktober- 
december; str. 341-363- 
u Matjaž Kmecl, Mala literarna teorija, Zavod SRS za šol- 
stvo, Ljubljana 1976. 
0 Spletna stran Inštituta za biografiko in bibliografijo ZRC 
SAZU: www.zrc-sazu.si/ibb/. 
" Tomaž Erzar, The Slovenian Biographical Lexicon in the 
Past and in the Future, Traditionelle und zukunftsorien- 
tierte Ansätze biographischer Forschung und Lexikograp- 
hie, (Hg. Peter Csendes, Elisabeth Lebensaft), Wien 1998; 
str. 34-37. 
VSE ZA ZGODOVINO 81 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. ät. 1 
nega vira za različne raziskave. Nekateri članki 
preraščajo celo v samostojne razprave. V glavni 
blok biografskih podatkov o osebnostih spadajo 
ime in priimek, datum in kraj rojstva, za pokojne 
tudi smrti, dejavnost oz. dejavnosti, napotilo na 
glavna slovenska bio-bibliografska dela, v katere 
je osebnost vključena. Metodologija zbiranja in 
sestavljanja posameznih gesel se je poglabljala s 
širitvijo števila obravnavanih oseb. Zato so pred 
nekaj leti na Inštitutu za biografiko in bibliogra- 
fijo na ZRC SAZU (v nadaljevanju: Inštitut) po 
tujih metodoloških zgledih oblikovali biograf- 
sko podatkovno zbirko, ki je tudi računalniško 
predstavljena na spletni strani Inštituta.15 Njen 
nastanek je povezan z izpopolnjevanjem SBL-a, 
ki bi bil v knjižni obliki predrag, preobsežen in 
neažuren. Zbirka nudi podporo pri pripravi ges- 
lovnika ter pri tehničnem in administrativnem 
delu uredništva. Poizvedbe po zbirki so možne 
na podlagi posameznih polj. Podatkovna baza 
je trenutno na voljo le na Inštitutu. O sklopih, 
v okviru katerih poteka oblikovanje podatkov- 
ne zbirke, o načinu pridobivanja informacij, še 
posebej pa o posredovaju le-teh, je pisal Martin 
Grum, višji strokovni sodelavec in upravljalec te 
podatkovne baze.16 
Dokumentacijo biografskega gradiva pa zbira- 
jo, urejujejo in posredujejo tudi v drugih insti- 
tucijah, tako nacionalnih kot regionalnih, v pro- 
fesionalnih kot ljubiteljskih krogih, vendar ne v 
okviru osnovne dejavnosti. Prvi resni konkurent 
SBL-u je Enciklopedija Slovenije,17 ki vsebuje su- 
marične predstavitve posameznih znanih Slo- 
vencev. Prvi lokalni biografski leksikon je izšel 
na Primorskem,18 biografi so se organizirali tudi 
na Gorenjskem19 in drugod po Sloveniji. 
Podatke o osebah, zbranih zaradi njihove re- 
lativne pomembnosti (po raznih časovnih, teri- 
torialnih in področnih kriterijih), hranijo tudi v 
lokalnih muzejih, društvih, v okviru številnih pri- 
vatnih zbirk genealogij in biografij. Sledimo jim 
v raznih domoznanskih spisih; poučni so tudi 
članki, ki jih na to temo objavlja časopis Dreve- 
sa, ki ga izdaja Slovensko rodoslovno društvo.20 
Glede na lastnosti življenjepisnega gradiva kot 
vira za razumevanje življenja, predvsem manj- 
šega geografsko, socialno ali generacijsko za- 
okroženega okolja, je razumljivo, da čutijo večjo 
potrebo po ohranjanju osebnih dokumentov in 
spominov predvsem v lokalnih organizacijah in 
(strokovnih) društvih, kar pomeni, da pride po- 
buda ali zanimanje za biografsko gradivo največ- 
krat iz ljubiteljskih krogov. 
V slovenskem jeziku sta izšla tudi dva svetovna 
biografska leksikona, ki vsebujeta gesla zgodo- 
vinsko pomembnih oseb, ki so oblikovale našo 
civilizacijo.21 
Znanstvena biografija 
V nasprotju z zbiranjem biografskega gradiva 
znanih, elitnih in v javnosti delujočih Slovencev 
so biografsko metodo za znanstveno proučevanje 
neznanih skupin in posameznikov v 20. stoletju v 
skladu s svojimi znanstvenimi aspekti proučeva- 
nja začele razvijati tudi humanistične in družbos- 
lovne vede na Slovenskem. Nov pomen znanstve- 
ni biografiji daje zavesten metodološki pristop z 
uporabo specifičnih virov, njihovo kritiko, ana- 
lizo, interpretacijo in dokumentiranjem trditev. 
Čeprav vsaka veda razvija svoj odnos do pripo- 
vedi kot primarnega vira - pač v skladu s svojim 
fokusom opazovanja -, pa je skupni pomen bio- 
grafskih raziskav v javnosti nedelujoče populaci- 
je v odkrivanju razmerja med posameznikom in 
družbo z zornega kota malega človeka kot inter- 
pretatorja lastnega življenja. V Evropi in drugod 
po svetu imajo že desetletja samostojne ustanove, 
ki zbirajo, hranijo in objavljajo življenjepisno gra- 
divo, pri njegovi obdelavi pa poudarjajo nujnost 
interdisciplinarnega pristopa.22 Prvi tovrstni zbir- 
ni center za biografske študije pri nas - Center za 
biografske raziskave sta leta 2000 ustanovili Mari- 
ja Makarovič in Mojca Ramšak. Ideja o ustanovitvi 
je dozorela konec 90. let 20. stoletja v Narodopis- 
nem inštitutu Urban Jarnik v Celovcu, kjer so z 
zbirko Tako so živeli začeli projekt zbiranja in ob- 
javljanja življenjepisnega gradiva na Koroškem.23 
15 Spletna stran Inštituta za biografiko in bibliografijo ZRC 
SAZU: http://www.zrc-sazu.si/ibb/zbirke.httn. 
"' Martin Grum, The Slovenian Bio-bibliographical Data 
Base, Traditionelle und zukunftsorientierte Ansätze bio- 
graphischer Forschung und Lexikographie, (Hg. Peter 
Csendes, Elisabeth Lebensafi), Wien 1998; str. 67-70. 
17 Enciklopedija Slovenije, Mladinska knjiga, Ljubljana 
1987-2002. 
;s Primorski slovenski biografski lcksikon,Goriška Mohorje- 
va družba, 1974-1994. 
ra Jože GaSperšič, Kroparske družine od 1.5. do začetka 20. 
stoletja, poskusni zvezek Gorenjskega biografskega leksi- 
kona, Občina, Radovljica 1998. 
•*' Drevesa, Časopis Slovenskega rodoslovnoga društva, ur. 
Peter Hawlina, ISSN 1318-6221. 
•" L. Menaše, Svetovni biografski leksikon, 1994. IgorAntič, 
Veliki svetovni biografski leksikon, Mladinska knjiga, 
Ljubljana 2002. 
•" Mojca Ramšak, Ustna zgodovina in življenjske zgodbe na 
poti k etnologiji, Kolesar s Filozofske: zbornik v počastitev 
90-lelnice prof. dr. Vilka Novaka, Oddelek za etnologijo 
in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, Ljubljana 
2000; str. 217-238. 
82 VSE ZA ZGODOVINO 
Tita Porenta. ZGODOVINA SMO UUDJE ZGODOVINA ZA VSE 
Doslej je v tej zbirki izšlo že H knjig s preko 200 
življenjepisi. CBR ima sedež v Slovenskem etno- 
grafskem muzeju v Ljubljani, njegov namen in 
pomen pa lahko povzamemo kot zapisovanje, 
avdiovizualno dokumentiranje, zbiranje, hranje- 
nje in publiciranje življenjskih zgodb in drugega 
biografskega in avtobiografskega gradiva, razis- 
kovanje in posredovanje znanstvenih dosežkov 
javnosti in drugim strokovnim institucijam ter 
posameznikom. CBR tudi organizira in izvaja 
strokovna srečanja, izdaja, posreduje in predstav- 
lja strokovne publikacije, nosilce zvoka in slike s 
področja etnologije, antropologije, zgodovine, 
sociologije, psihologije, filozofije, literarnih ved, 
folkloristike, glasbe, muzikologije in interdiscipli- 
narnih družboslovnih in humanističnih študij.24 
CBR ima torej značaj povezovalne institucije za 
vse strokovnjake, ki se z različnih znanstvenih vi- 
dikov ukvarjajo z ustno zgodovino in proučeva- 
njem biografskega gradiva na Slovenskem, in ob 
tem išče poti do uporabnikov. 
Pedagoško delo oz. učni programi za znanstve- 
ni študij biografike potekajo na ISH - Fakulteti 
za podiplomski humanistični študij na Bregu 12 
v Ljubljani. ISH je bila ustanovljena na pobudo 
univerzitetnih učiteljev in raziskovalcev Univerze 
v Ljubljani, skrbela pa naj bi za razvijanje manj- 
kajočih in premalo razvitih disciplin in znanstve- 
nih področij, predvsem socialne antropologije, 
zgodovinske antropologije, znanosti o diskurzu 
in epistemiologije. Vizijo so začeli uresničevati 
z »ustanovitvijo zbirke temeljnih del iz svetovne 
znanstvene literature s področja humanističnih 
in družbenih ved, ki naj bi jih v integralnih slo- 
venskih izdajah ponudili slovenskemu intelektu- 
alnemu občinstvu, zlasti študentskemu. To je bila 
zbirka Studia Humanitatis, vkaterijeodleta 1986 
do danes izšlo 90 naslovov«.25 Na ISH je trenutno 
na voljo študijski program za modul Biografija v 
mikrozgodovinskiperspektivi in Teorija subjekta 
pod vodstvom Bogdana Lešnika - interpretacije 
življenjskih zgodb v okviru psihoanalize.26 
Posamezne znanstvene stroke so svoje znan- 
stvenike in strokovnjake opisale v številnih stro- 
kovnih periodičnih publikacijah teh strok in v 
raznih knjižnih zbirkah.27 
V nadaljevanju si poglejmo, kako se biograf- 
ska metoda uveljavlja v slovenski etnologiji in 
zgodovinopisju, kot aplikacija pa vedno bolj po- 
gosto tudi v slovenskih muzejih. Možnosti, ki jih 
nudijo biografske raziskave, so ogromne in se 
širijo z demokratizacijo družbe. 
V etnologiji je bila biografija kot metoda sprva 
uporabljana predvsem pri zbiranju življenjepi- 
sov ljudskih pevcev, godcev, pravljičarjev, v za- 
dnjem desetletju 20. stol. avstralskih in koroških 
Slovencev ter kmetov in delavcev s slovenskega 
podeželja.28 Biografsko metodo pri zapisovanju 
in zbiranju življenjepisnega gradiva je doslej 
največ uporabljala etnologinja Marija Makaro- 
vič.29 (Avto)biografsko metodo kot kategorijo pa 
sta najdlje razvili Breda Čebulj Sajko30 in Mojca 
Ramšak.31 Uporabo »biografskih« arhivskih virov 
(zlasti matičnih knjig) v etnoloških raziskavah je 
ovrednotil Jože Hudales.32 
Predmet biografske metode v etnologiji so živ- 
ljenjske izkušnje neznanega in nepopularnega 
posameznika v bližnji preteklosti, pri čemer se 
podobno kot pri drugih strokah metodično lo- 
čita subjektivno (avtobiografsko) in objektivno 
(biografsko) zapisovanje življenjskega poteka in 
njegovih mejnikov. Življenjska zgodba je pod- 
zvrst ustne zgodovine in tako pomembna za 
razumevanje segmentov načina življenja tistih 
neelitnih družbenih skupin in področij, ki jih z 
drugimi viri ne moremo objektivno proučevati, 
kot na primer delo žensk, otroštvo, zgodovina 
družine ter ruralna lokalna zgodovina sedanjega 
in polpreteklega obdobja. Pri zbiranju gradiva z 
biografsko metodo so pomembni izbira pripo- 
vedovalca in strukturiranje, izvedba in transkrip- 
Marija Makarovič (ur.), Tako smo živeli: življenjepisi ko- 
roških Slovencev, Celovec 1993 - • 
Mojca Ramšak, Portret glasov: raziskave življenjskih 
zgodb v etnologiji - na primeru koroških Slovencev, Dru- 
štvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književ- 
nosti, Ljubljana 2003; str. 96. 
Spletna stran Fakultete za podiplomski humanistični štu- 
dij: http://www.ish.si/. 
Mojca Ramšak, Portret glasov: raziskave življenjskih 
zgodb v etnologiji - na primeru koroških Slovencev, Dru- 
štvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književ- 
nosti, Ljubljana 2003; str. 96. 
Npr. Biografijo in bibliografije raziskovalcev ZRC SAZU, 
Založba ZRC SAZU, Ljubljana 1976 -., Magistri znanosti, 
Fakulteta za organizacijske vede, Kranj 1997 -, Slovenski 
etnološki leksikon, Mladinska knjiga, Ljubljana 2004. 
Gradivo za Slovenski etnološki leksikon, Mladinska knji- 
ga, Ljubljana 2004 (posredovala dr. Mojca Ramšak). 
Marija Makarovič (ur.), Tako smo živeli: življenjepisi ko- 
roških Slovencev, Celovec 1993 - • 
Breda Čebulj Sajko, Etnologija in izseljenstvo, Slovensko 
etnološko društvo, Ljubljana 1999; str. 108-154. 
Mojca Ramšak, Portret glasov: raziskave življenjskih 
zgodb v etnologiji - na primeru koroških Slovencev, Dru- 
štvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književ- 
nost/, Ljubljana 2003. 
Jože Hudales, Odzibelido groba, Društvo za preučevanje 
zgodovine, literature in antropologije, Ljubljana in Kul- 
turni center Ivana Napotnika, Velenje 1997 
VSE ZA ZGODOVINO 83 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
cija intervjuja.33 Med orodji, ki jih raziskovalec 
potrebuje za interpretacijo življenjskih zgodb, 
so poleg intervjuja pomembni še terenski zapi- 
ski in terenski dnevnik. Zbrano gradivo je nato 
potrebno urediti, sledi analiziranje biografskih 
podatkov, rekonstrukcija življenjske zgodbe in 
zgodovine, mikroanaliza posamičnih odsekov 
besedila in kontrastna primerjava zgodovine in 
zgodbe. Ta stopnja je poleg transkripcije inter- 
vjuja ena najbolj zahtevnih in dolgotrajnih.34 
V etnoloških raziskavah starejših obdobij, pri 
katerih nam niso na voljo ustna pričevanja, nam 
služijo arhivski viri, kot so cerkvene matične knji- 
ge in opisi duš. Z njihovo pomočjo je izpod pe- 
resa etnologa Jožeta Hudalesa nastalo pionirsko 
delo - kvantitativna mikroštudija mesta Velenje, 
ki odpira vrsto zgodovinskih problemov, od dol- 
goročnih demografskih procesov, vsakdanjega 
življenja do miselnosti »navadnega« človeka.35 
Hudales svojo mikroštudijo primerja s statistič- 
nimi podatki za vso Slovenijo. Rezultati so poka- 
zali na zanimive regionalne razlike znotraj drža- 
ve in podrli mit o »velikih družinah« 19. stoletja, 
tako značilen za nekatere etnološke raziskave.36 
Večjo aktualnost in novo razumevanje biograf- 
skih raziskav in metode v zgodovinopisju lahko 
povežemo z razvojem zgodovinopisja ob koncu 
20. stoletja, ko so si historične študije v vseh za- 
hodnih deželah začele prizadevati, da bi prešle 
od tako imenovane »dogodkovne zgodovine« k 
»strukturni zgodovini«.37 Strukturna zgodovina 
ne našteva, ampak analizira, povezuje in inter- 
pretira predpostavke, o katerih piše. V tem kon- 
tekstu so se zgodovinske razprave začele ukvar- 
jati z novimi metodološkimi vprašanji in temami, 
kot so ustna zgodovina, zgodovina vsakdanjega 
življenja, demografska gibanja in mikrozgodo- 
vinske razprave, v katerih se pojasnjujejo vzroki 
in ozadja določenih pojavov v času in prostoru. 
Teoretičnih razlag biografije, biografske metode 
in biografskega gradiva v zgodovinopisju med 
slovenskimi zgodovinarji ni kaj dosti. Pravzaprav 
imamo na voljo samo prispevek Ota Lutharja,3" 
pa še ta se navezuje na mnenja zahodnonemških 
sociologov - fenomenologov 80. let 20. stoletja. 
Luthar z vidika uporabe biografske metode zgo- 
dovino razume kot izkustveno znanost.39 
Za proučevanje pretekle realnosti je v meto- 
dološkem smislu biografija uporabna kot model 
(vzorec) posamezne izkušnje, skozi katerega se 
lotimo posploševanja. Prvo in odločilno gibalo 
zgodovine so namreč ljudje, bodisi posamezne 
javno delujoče osebe ali skupine ljudi, ki jih dru- 
ži določena skupna ideja, ali pa zgolj anonimne 
množice, ki te ideje po svoje razumejo in živijo. 
Z interpretacijo biografskega gradiva, ki se skriva 
v do pred kratkim neuporabljenih arhivskih do- 
kumentih, kot so matične knjige, notarski zapisi, 
popisi prebivalstva, fondi upravnih in drugih in- 
stitucij, historično biografskega proučevanja ne 
razumemo kot proučevanje posameznika, am- 
pak biografije kot družbenega konstrukta.40 
Mikrozgodovinske biografske raziskave so zna- 
čilne zlasti za francosko in italijansko zgodovino- 
pisje na prehodu iz sedemdesetih v osemdeseta 
leta 20. stoletja. Ti zgodovinopisci so iskali nove 
tematike v dotlej dominantni politični historio- 
grafiji, v kateri ni bilo prostora za neelitne ljud- 
ske množice, saj je prevladovala povsem zmotna 
predstava, da tako imenovana ljudska kultura ni 
sposobna lastnih preživetvenih strategij, ker da 
jih pač le povzema od vsakokratnih višjih slojev. 
Tako slovenski zgodovinarji spoznavamo mikro- 
zgodovinsko metodo iz del francoskih, italijanskih 
in nemških avtorjev, ki so dosegljivi v naših knjiž- 
nicah. Mednje sodijo npr. francoski zbornik o no- 
vih predmetih raziskovanj v današnji zgodovini, 
ki sta ga uredila Ruano Borbolan in Jean Claude,41 
v slovenščino prevedena mikrozgodovinska Štu- 
dija piemontskega eksorcista iz 17. stoletja italijan- 
skega zgodovinarja Giovannija Levija s spremno 
besedo dr. Marte Verginelle42 in recenzija knjige 
Carla Ginzburga o heretičnem mlinarju iz Furla- 
nije, ki jo je v Zgodovinskem časopisu leta 1992 
objavil Andrej Studen.43 Tipični viri, ki jih zgodo- 
Mojca Ramšak, Biografska metoda, gradivo za Slovenski 
etnološki leksikon, 2004. 
Tita Porenta, Mojca Ramšak, Portret glasov: raziskave 
življenjskih zgodb v etnologiji - na primeru koroških Slo- 
vencev, recenzija, tipkopis, 2004. 
JosefEhmer, Predgovor, Odzibeli do groba, Društvo za pre- 
učevanje zgodovine, literature in antropologije, Ljubljana 
in Kulturni center Ivana Napotnika, Velenje 1997; str. 7- 
Prav tam. 
Prav tam. 
Oto Luthar, Biografija, nov metodološki princip?, Traditi- 
ones 19/1990, Ljubljana; str. 275-279. 
Prav tam; str. 275- 
Prav tam; str. 276. 
L'histoire aujourd'hui: nouveaux objets de recherche: co- 
urants et débats: le métier d'histoiren, Sciences humaines 
éditions, Auxerre 1999. 
Giovanni Levi, Nematerialna dediščina: življenjska pot 
piemontskega eksorcista iz XVII. stoletja, ŠKUC, Znan- 
stveni inštitut Filozofske fakultete, Ljubljana 1995- 
Andrej Studen, Carlo Ginzburg, Der Käse und die Wür- 
mer. Die Welt eines Müllers um 1600. Klaus Wagenbach 
Verlag Berlin 1990; v: Zgodovinski časopis, let. 45, št. 1, 
Ljubljana 1992; str. 134-136. 
84 VSE ZA ZGODOVINO 
Tita Porenta, ZGODOVINA SMO UUDJE ZGODOVINA ZA VSE 
vina uporablja pri rekonstrukciji anonimnih po- 
sameznikov in skupin, so razni notarski spisi in 
fondi javnih dogodkov, popisi duš in redki doku- 
menti, ki so jih zapustili pismeni posamezniki, s 
pomočjo katerih avtorji skonstruirajo mentaliteto 
in druge drobce gospodarskega in družbenega 
življenja v obravnavanem okolju. Za mikrozgodo- 
vino je značilno, da skozi obravnavo drobnih in 
ozkih fenomenov (predmetov obravnave), kot so 
posamezniki, vaške skupnosti, posamezne skupi- 
ne ali družine, oz. z rekonstrukcijo njihovega na- 
čina življenja omogočajo spoznavati makrozgo- 
dovino.44 Ob rekonstrukciji življenjske zgodbe 
zgodovinar ugotavlja presenetljive analogije med 
poglavitnimi tendencami kmečke (nižje) kulture 
in med tendencami visoke kulture; obe sta zaradi 
svoje socialne pozicije zapustili različne vire: prva 
ustno tradicijo, druga pisne dokumente. 
Tudi slovenski zgodovinarji so že ustvarili ne- 
katere mikroštudije. Marta Verginella je prouče- 
vala življenje vaških skupnosti tržaškega zaledja, 
natančneje vasi Dolina, skozi matične knjige,45 
vas Breg pa je proučevala skozi ohranjene opo- 
roke.46 Andrej Studen je o mikrozgodovini pisal 
v okviru humanističnih in družboslovnih študij 
v Kamniškem sociološkem zborniku,47 skupaj s 
Katarino Kobilico pa sta sestavila mikrozgodo- 
vinsko študijo o znanem ljubljanskem stavbnem 
podjetniku Matku Curku (1885-1953)."8 V sklop 
mikrozgodovine sodi tudi knjiga Ipavci spod pe- 
resa Igorja Grdine,49 ki skozi pet biografij petih 
ustvarjalnih članov zdravniške in glasbene rod- 
bine Ipavcev odstira čas meščanov na Sloven- 
skem v posameznih obdobjih. 
Na tem mestu velja omeniti tudi ženske študije 
in razvoj feministične teorije, ki obravnava žen- 
ske kot akterke družbenega življenja. Etnologi- 
nja in sociologinja kulture Irena Destovnik je v 
svoji etnološko-sociološki raziskavi vloge ženske 
v času kmečkega gospodarjenja v dveh južnoko- 
roških vaških skupnostih50 z analizo vladajoče 
ideologije, gospodarskih in političnih razmer na 
Koroškem opozorila na kar trikratno marginali- 
zacijo (pripadnosti nizkemu družbenemu sloju, 
spolu in narodnosti) žensk v času kapitalistične 
produkcije. Njena raziskava kaže na močno ne- 
skladje med vlogo, ki so jo ženske dejansko ime- 
le v vsakdanjem življenju, in nizkim mestom, ki 
so ga zasedale v družbeni hierarhiji kot neplača- 
na delovna sila. 
Za ustno zgodovino kot poddisciplino zgo- 
dovine, s svojim predmetom in metodo za pro- 
učevanje polpreteklega obdobja, je značilno, da 
ustni viri prevladujejo nad pisnimi oz. da nasto- 
pajo kot primarni viri. Razlogov za sumničav od- 
nos do uporabe ustnih pričevanj kot primarnega 
vira v zgodovinopisju je več. Eden med njimi je 
prav gotovo izkrivljanje informacij, posredova- 
nih z ustno tradicijo, drug pa (ne)dostopnost 
tovrstnega gradiva v arhivih in knjižnicah, saj je 
pričevanja potrebno šele pridobiti, kar ni rav- 
no običajen postopek za zgodovinarja kot ka- 
binetnega raziskovalca. Prav tako je precej več 
zgodovinskih raziskav usmerjeno v preteklost, 
saj se ustnih pričevanj na novo ne da posneti, za 
iskanje in interpretacijo redkega avtobiografske- 
ga gradiva anonimnih ljudi v arhivih pa je po- 
skrbela metoda mikrozgodovine. Metodo ustne 
zgodovine so v razpravah primorske polprete- 
kle zgodovine uspešno uporabili trije slovenski 
zgodovinarji mlajše generacije - Marta Verginel- 
la, Alessandro Volk in Katja Colja - in dokazali, 
da se s historično distanco in zgodovinopisno 
rabo ustnih virov da zapolniti arhivski vakuum 
ter ovrednotiti subjektivne izkušnje, ki so jih po- 
gojevale raznovrstne socialne, gospodarske, kul- 
turne in politične spremenljivke Primorcev med 
drugo svetovno vojno.51 
V študije vsakdanjega življenja se je v 90-ih le- 
tih prejšnjega stoletja vključil Andrej Studen s 
številnimi članki o bivanjski kulturi v Ljubljani. 
Nasproti raziskovanja kmečkega življenja v pol- 
pretekli dobi, ki je bolj domena etnologov, so 
slovenski zgodovinarji raziskali tudi nekatere so- 
cialne skupine, značilne za urbano področje.52 
Prav tam; str. 13 5. 
Marta Verginella, Družina v Dolini pri Trstu v 19- stolet- 
ju, Zgodovinski časopis, let. 44, št. 2, Ljubljana 1990; str. 
171-197. 
Marta Verginella, Ekonomija odrešenja in preživetja: od- 
nos do življenja in smrti na tržaškem podeželju, Zgodo- 
vinsko društvo za južno Primorsko: Znanstveno razisko- 
valno središče Republike Slovenije, Koper 1996. 
Andrej Studen, Iz drobnih posameznosti spisane zgodbe, 
Kamniški sociološki zbornik (ur. Bojan Čas), Šolskicenter 
Rudolf Maister, Kamnik 1999; str. 243-247. 
Andrej Studen, Katarina Kobilica, Volja do dela je boga- 
stvo: mikrozgodovinska študija o ljubljanskem stavbnem 
podjetniku Matku Curku (1885-1953) in njegovi druži- 
ni, Nova revija, Ljubljana 1999. 
Igor Grdlna, Ipavci: zgodovina slovenske meščanske di- 
nastije, Založba ZRC, ZRCSAZU, Ljubljana 2002. 
Irena Destovnik, Moč šibkih: Ženske v času kmečkega go- 
spodarjenja, Slovenska prosvetna zveza, Celovec 2002. 
Boris M. Gombač, Marta Verginella, Alessandro Volk, Kat- 
ja Colja, Ljudje v vojni: druga svetovna vojna v Trstu in 
na Primorskem, Zgodovinsko društvo za južno Primor- 
sko, Koper 1995. 
VSE ZA ZGODOVINO 85 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII, 2005, št. 1 
Življenjepisno gradivo je zelo dragocen vir tudi 
za delo v muzejih. Muzejska stroka se prvenstve- 
no ukvarja z ohranjanjem premične materialne 
dediščine, vendar je v vseh glavnih fazah dela - 
pri zbiranju, hranjenju, ohranjanju, proučevanju, 
dokumentiranju in posredovanju muzealij in 
umetnin - nujno prisoten tudi socialni kontekst, 
torej odnos ustvarjalca, uporabnika ali lastnika 
do tega predmeta. 
Življenjepisno gradivo pomaga odkrivati živ- 
ljenje in pomen posameznega eksponata in 
mu vdihne pomen ekskluzivnosti. Velja pa tudi 
recipročen odnos: s posameznimi eksponati z 
znano provenienco lahko podkrepimo oz. izpri- 
čamo okolje, v katerem se pojavljajo posamezne 
osebe. Sodoben razstavni koncept se osredoto- 
ča na prikazovanje osebnih pričevanj, osebnih 
zgodb in pogledov na zgodovinsko dogajanje 
skozi oči posameznikov; skoznje se obiskovalci 
identificirajo z dogajanjem na razstavi.53 Muzeji 
s tako naravnanimi razstavami izpolnjujejo tudi 
sodobno poslanstvo, torej vključevanje širše 
družbe v muzeje, ki skozi medij razstave odpi- 
rajo aktualne in zaskrbljujoče problematike pre- 
teklosti, sodobnosti in prihodnosti. 
Med življenjepisno gradivo v muzejih ne šteje- 
mo samo zapisov biografij oz. pričevanj, ampak 
tudi originalne osebne predmete, fotografije, 
avdio-vizualno gradivo, arhivske dokumente in 
druge vrste gradiva, ki se hranijo v muzejih. Pri 
tem nastane tudi problem, kako hraniti in doku- 
mentirati tovrstno gradivo, ki se lahko uporablja 
tudi v drugih kontekstih. 
V okviru predavanj Muzeoforum, ki jih organi- 
zira Skupnost muzejev Slovenije, je bil novembra 
2000 organiziran sklop predavanj na temo Ustni 
viri - sestavni del zbiralne politike muzejev, na 
katerem je Rob van Gaal iz Nizozemske predaval 
o načinu in pomenu zbiranja biografskega gra- 
diva igralcev in drugih gledaliških ustvarjalcev 
v Theater Institut Netherland. Ustno izročilo kot 
del zbiralne politike nastopa kot enakovreden 
del celotne politike gledališkega inštituta in se 
vključuje v različne projekte. Žal njegovo preda- 
vanje ni bilo objavljeno v reviji Argo, kjer pona- 
vadi objavljajo teme z Muzeoforuma. 
Tudi med slovenskimi muzealci zasledimo že 
precej primerov aplikacije biografskega gradiva 
tako v nacionalnih kot regionalnih, pa tudi v lo- 
kalnih muzejih in pri slovenskih manjšinah v so- 
sednjih državah. 
Slovenski šolski muzej že vrsto let zbira življe- 
njepisno gradivo učiteljev in spomine na učna 
leta, kar vse objavlja v svoji strokovni reviji Šol- 
ska kronika.54 
V Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljub- 
ljani zbirajo pričevanja domobrancev, parti- 
zanov in civilistov iz druge svetovne vojne, ki 
osvetljujejo posamezne sklope stalne muzejske 
postavitve. Zelo odmevna je bila v letu 2001 tudi 
razstava Izseljenec: življenjske zgodbe Slovencev 
po svetu, ob kateri je izšel istoimenski katalog.55 
Slovenski etnografski muzej želi življenjepise 
Slovencev vključiti v svojo stalno razstavo. Poleg 
tega želijo proučevanje življenjepisov v Sloveniji 
vključiti tudi med svoje raziskovalne naloge.56 
Tudi Tehniški muzej Slovenije je z raziskavo 
med slovenskimi tekstilnimi delavci Za tekstilni- 
mi stroji so ljudje*7 opozoril na potrebo po social- 
nem kontekstu v muzejski prezentaciji in na pro- 
blem popredmetenja človeškega sveta v muzeju. 
Avtorica raziskave, etnologinja in kulturna antro- 
pologinja Nina Vodopivec, je v raziskavi poskuša- 
la osvetliti povezavo med človekom in (tekstilno) 
tehnologijo, z razstavo pa vzpostaviti most med 
preteklostjo in sedanjostjo kot način smotrnejše- 
ga reševanja problemov v prihodnosti.58 
Življenjepisno gradivo nam ponuja tudi mož- 
nost spremljanja lokalnih načinov življenja in 
kultur, ki imajo svoje lokalne pomene in bese- 
" Andrej Studen, Pedenarca, ksel, kelnerca, žnidar : soci- 
alnozgodovinska analiza izvora in poklicne strukture 
stanovalcev izbranih ljubljanskih ulic iz let 1869-1910, 
Zgodovinski arhiv, Ljubljana 1993- 
" Marjeta Mikuž: Ubi bene, ibi patria. V : Izseljenec, Življenj- 
ske zgodbe Slovencev po svetu, MNZ Ljubljana 2001; Iz- 
seljenec, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana 2001; str. 7 
" Šolska kronika, Zbornik za zgodovino šolstva in vzgoje, 
ISSN 1318-6728, Slovenski Šolski muzej, Ljubljana. 
" Marjeta Mikuž: Ubi bene, ibi patria. V: Izseljenec, Življenj- 
ske zgodbe Slovencev po svetu, MNZ, Ljubljana 2001; Iz- 
seljenec, Muzej novejše zgodovine, Ljubljana 2001. 
5ft MojcaRamšak, Ustna zgodovina in življenjske zgodbe na 
poti k etnologiji, Kolesar s Filozofske: zbornik v počastitev 
90-letnice prof dr. Vilka Novaka, Oddelek za etnologijo 
in kulturno antropologijo, Filozofska fakulteta, LJubljana 
2000; str. 234. 
57 Nina Vodopivec, Za tekstilnimi stroji so ljudje, Glasnik 
SED, let. 40, št. 3-4, Ljubljana 2000; str. 36-43- Nina Vo- 
dopivec, Za tekstilnimi stroji so ljudje, seminarska naloga 
na temo življenja delavk in delavcev v slovenski tekstilni 
industriji po drugi svetovni vojni, Tekstilni oddelek Tehni- 
škega muzeja Slovenije, Ljubljana 2000. 
• Nina Vodopivec, Za tekstilnimi stroji so ljudje, Glasnik 
SED, let. 40, št. 3-4, Ljubljana 2000; str. 36. 
86 VSE ZA ZGODOVINO 
Tita Porenta, ZGODOVINA SMO UUDJE ZGODOVINA ZA VSE 
dišča. S pomočjo življenjepisnega gradiva lah- 
ko izluščimo značilnosti lokalnih kultur in jih 
primerjamo s širšo regionalno in nacionalno 
kulturo.59 V tem smislu je tudi zamišljena nova 
muzejska mreža,60 ki pa žal še ni zaživela. Takó 
v regionalnih in lokalnih muzejih zaradi načina 
interpretacije in stalnega nadzora lokalnega pre- 
bivalstva zasledimo drugačen koncept in bolj 
oseben odnos do biografskega gradiva. Prva 
etnološka dokumentarna razstava življenjskih 
zgodb, Podobe iz časov ječmenove kave, je bila 
na ogled v Posavskem muzeju v Brežicah leta 
I999. Muzej novejše zgodovine Celje je biograf- 
sko gradivo uporabil neposredno - kot citate - v 
stalni postavitvi. Zelo odmevni razstavi, zasno- 
vani na temeljiti raziskavi, sta nastali v Mestnem 
muzeju Ljubljana61 in v Kamniškem muzeju?1 
Mnogi manjši muzeji postavljajo razstave z bio- 
grafskim gradivom ob pomembnih obletnicah 
posameznih domačinov, ki so delovali v javnem 
življenju. Ponavadi gre za življenjske zgodbe 
učiteljev, župnikov, raznih kulturnih delavcev 
in županov, ki se refleksirajo v lokalnem okolju. 
Zaradi razpršenosti gradiva in manjših material- 
nih možnosti za delo pa le redko nastajajo večje 
monografije bolj uspešnih posameznikov, ki so 
uspeli izven domačega okolja. V Tržiškem mu- 
zeju npr. šteje za domoznanski »brevir« knjiga 
Zgodovinski drobci župnije Tržiča ki jo je leta 
1936 ob 100-letnici posvetitve domače župnij- 
ske cerkve napisal župnik tržiškega rodu Viktor 
Kragl (1883-1951). V knjigi so zbrani biografski 
in rodoslovni podatki bolj ali manj znanih Trži- 
čanov in rodbin, ki so podpirale stebre lokalne- 
ga gospodarskega in duhovnega življenja. Na 
podlagi gradiva, znanja in izdelane metodologi- 
je zbiranja rodovnikov in biografskega gradiva 
je nastala današnja zbirka osebnih in rodbinskih 
virov - nekakšna lokalna biografska zbirka, ki 
služi nadaljnjim raziskavam tako tržiških šolarjev 
kot društev in drugih uporabnikov muzejskega 
gradiva. Večina podatkov je vnesena tudi v raču- 
nalniški program BK5. V stalni čevljarski zbirki 
Tržiškega muzeja je na ogled tudi rodovnik naj- 
številčnejše tržiške čevljarske rodbine Dobrinov, 
skozi katerega smo z muzejskim jezikom želeli 
dokazati tradicijo tržiškega čevljarstva. Med bolj 
dragoceno avtobiografsko gradivo pa štejemo 
zbrane strokovne tekste strokovnega učitelja An- 
dreja Tišlerja, ki so v bistvu njegova avtobiogra- 
fija z dragocenimi opisi splošnega in tržiškega 
razvoja čevljarske stroke do 60. let 20. stoletja, ko 
je prenehal pisati.64 Dva najbolj znana biografska 
romana, ki opisujeta preteklost tržiške realnosti, 
sta Purgarji65 in Nemirne strune.66 
Zaključek 
Pregled biografskih raziskav in pojavnih oblik 
(avto)biografij na Slovenskem kaže, da ima slo- 
venska biografika najdaljšo tradicijo v literarni 
zgodovini in v zbirkah biografskih podatkov o 
znanih Slovencih, kot znanstvena kategorija pa 
se je začela razvijati v okviru posameznih druž- 
boslovnih in humanističnih ved šele proti koncu 
20. stoletja. Slovenci imamo dve osrednji institu- 
ciji, ki se ukvarjata z biografiko, naše knjižnice 
pa že hranijo nekaj tisoč naslovov vseh vrst pu- 
blikacij, v katerih se skrivajo biografski podatki 
o znanih Slovencih in raziskavah anonimnih so- 
cialnih skupin, ki večkrat ovržejo makropoglede 
na našo zgodovino in današnji slovenski druž- 
beni ustroj. V procesu razvijanja in razumevanja 
slovenske nacionalne identitete so in bodo tudi 
v bodoče biografske raziskave izrednega pome- 
na, kajti zgodovina smo ljudje, pa naj bodo to 
naše politične, gospodarske in duhovne elite ali 
pa anonimni posamezniki oz. skupine. 
Zusammenfassung 
DIE GESCHICHTE SIND WIR MENSCHEN 
Charakteristika der slowenischen Biographik 
Die Biographik ist eine Wissenschaft, die sich 
mit dem Sammeln (Zusammenstellen), Bearbei- 
ten, Auswerten und Entwickeln theoretischer 
Grundlagen der Biographie befaßt. Als Wissen- 
schaft mit eigener Methodologie, eigenem Un- 
tersuchungsgegenstand, institutionellem Rah- 
men und eigener Bibliographie hat sie auch im 
Mojca RamSak, Portret glasov: raziskave življenjskih 
zgodb v etnologiji - na primerit koroških Slovencev, Dru- 
štvo za proučevanje zgodovine, antropologije in književ- 
nosti, Ljubljana 2003; str. 95- 
Uredba o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne 
službe na področju varstva premične kulturne dediščine 
in določitvi državnih muzejev, Ur. 1. RS 97/2000 z dne 20. 
10. 2000. 
Homo sum...: Ivan Hribar in njegova Ljubljana, Zbornik 
ob razstavi Mestnega muzeja Ljubljana (ur. Taja Cepič in 
Janja Rebolj), Mestni muzej, Ljubljana 1997 
Zora Torkar: Beži Ljubljana, Gradec se skrij, Dunaj tud' 
Kamniku gliha nič ni: najpremožnejši meščani Kamni- 
ka v drugi polovici 19. stoletja, Kulturni center, Kamnik 
1996. 
Viktor Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 
1936. 
Tita Porenta, Nadja Gartner Lenac, Špela Jerala: Andrej 
Tišler (1898-1973), čevljarski mojster in strokovni učitelj 
iz Tržiča, ZKI, Tržič 1998. 
Mimi Malenšek, Kmečki glas, Ljubljana 1987. 
Nežka Mlakar, Nemirne strune, družinska saga, Pegaz 
International, Ljubljana 1999- 
VSE ZA ZGODOVINO 87 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
slowenischen Gebiet ihre Charakteristika und 
Traditionen. Sie kommt bereits in der antiken Hi- 
storiographie und Philologie vor und entwickelt 
sich über das Mittelalter, die Renaissance und 
den Positivismus bis zu den neueren Epochen. 
In jeder Periode hatte die Biographik ihre Cha- 
rakteristika und Zielsetzungen, von der reinen 
Beschreibung der behandelten Individuen bis 
hin zur Feststellung von Ursachenzusammen- 
hängen zwischen dem Leben und der seelischen 
Gestalt des behandelten Subjektes, den inneren 
Schaffensmethoden, den gesellschaftlichen De- 
terminanten und dem Endresultat dieser Ursa- 
chen und Einflüsse. 
Nach der Art der Abhandlung unterscheiden 
wir zwischen der wissenschaftlichen Biographie, 
die auf Grundlage genauer Untersuchungen, 
Dokumentationen und methodischer Schluß- 
folgerungen im Rahmen einzelner historischer 
Wissenschaften verfaßt wird, und der populären 
Biographie, die einem breiteren Leserkreis zu- 
gedacht ist und daher die wissenschaftlichen Er- 
kenntnisse auf eine anschaulichere Art schildert. 
Der Entwicklung der slowenischen Biogra- 
phik können wir seit den ersten biographischen 
Beiträgen von Janez Vajkard Valvazor folgen. In 
der Periode des nationalen Erwachens im 19- 
Jahrhundert entwickelt sich die slowenische 
Biographik intensiver. Sie wird meist hobbymä- 
ßig betrieben und geht nur langsam in eine wis- 
senschaftliche Biographik über. 
Heute befassen sich zwei zentrale Institutio- 
nen in Slowenien mit der Biographik: Inštitut 
za biografijo in bibliografijo [Institut für Biogra- 
phie und Bibliographie] und Center za biografs- 
ke raziskave [Zentrum für biographische For- 
schungen] in Ljubljana. Während sich ersteres 
vor allem mit dem Sammeln und Vermitteln von 
biographischem Material bekannter Slowenen 
befaßt, verbindet zweiteres alle Sozial- und Gei- 
steswissenschaften, die sich aus verschiedenen 
wissenschaftlichen Perspektiven mit mündli- 
cher Geschichte und der Erforschung von bio- 
graphischem Material im slowenischen Gebiet 
befassen. 
Für die wissenschaftliche Biographie ist ein 
neuer, bewußt methodologischer Zugang cha- 
rakteristisch. Die slowenische Ethnologie ent- 
wickelte biographische Forschungen vor al- 
lem im Bereich der Erforschung bäuerlicher 
Lebensweisen im 20. Jahrhundert sowie der 
Aussiedlerthematik. Am weitesten haben Dr. 
Breda Čebulj Sajko und Dr. Mojca Ramšak die 
(Auto)Biographie entwickelt. 
Parallel zu neuen, über die Ereignisgeschichte 
hinausgehenden methodologischen Ausrich- 
tungen westeuropäischer Kollegen wurden in 
der slowenischen Historiographie in letzter Zeit 
verschiedene mikrohistorische Studien verfaßt, 
insbesondere von Dr. Marta Verginella und Dr. 
Andrej Studen. Die Zeitgeschichte hat durch die 
Verwendung der mündlichen Geschichte und 
durch die Erforschung der Alltagsgeschichte 
und demographischer Bewegungen den „klei- 
nen Mann" in den Vordergrund gestellt. Dieser 
hat im Unterschied zu höheren Schichten weni- 
ge schriftliche Quellen hinterlassen, was aber 
nicht bedeutet, daß er keine eigenen Lebensstra- 
tegien entwickeln konnte, wie das die Makroge- 
schichte bisher postulierte. 
Der soziale Aspekt ist auch in musealen Ap- 
plikationen immer stärker präsent. Slowenische 
Museumsexperten haben auf Grundlage biogra- 
phischer Forschungen die Exponate neu bewer- 
tet und sie in den Ausstellungen in neue Kontex- 
te eingeordnet, die den Schöpfer, Benutzer und 
Inhaber des Museumsgegenstandes in seinem 
primären Umfeld in den Vordergrund stellen. 
88 VSE ZA ZGODOVINO 
ZAPISI ZGODOVINA ZA VSE 
Marko Mugerli 
ŠOLSKA 
LETA MARIJE 
KONSTANCIJE 
O šolanju in vzgoji plemiških deklet v obdo- 
bjih pred 18. stoletjem je bilo v sodobnem slo- 
venskem zgodovinopisju že kar nekaj napisa- 
nega. Zgodovinarji so se v glavnem ukvarjali s 
predstavitvijo vzgojno-izobraževalnih sistemov 
ženskih samostanov in posameznih šol. Pri sled- 
njih gre zgolj za omembe, da so v tej ali oni šoli 
sprejemali tudi dekleta. Primanjkuje pa prime- 
rov ženskih biografij, s pomočjo katerih bi dobili 
boljšo predstavo, kako je njihovo šolanje dejan- 
sko potekalo. 
Primer Marije Konstancije se zato zdi kot nalašč 
za predstavitev šolanja plemiških deklet. Prva 
leta njene mladosti lahko sestavimo s pomočjo 
testamenta in zapuščinskega inventarja njenega 
očeta Korbinijana Fürnfeila pi. Pfeilhaimba ter 
s pomočjo kronike marenberškega samostana, 
kjer se je Konstancija šolala. 
Marija Konstancija se je rodila leta 1643 v Škofji 
Loki. Njena rodbina ni pripadala starejšim kranj- 
skim plemiškim rodbinam, ampak je bila iz vrst 
novega plemstva. Plemiški naziv si je pridobila 
šele leta I63I. Svojega ugleda ni gradila na zaslu- 
gah svojih prednikov, ampak na kopičenju pre- 
moženja in zasedanju prestižnih delovnih mest. 
Premoženje njenega očeta je bilo popisano 
leta 1658. Komisarji deželnega ograjnega sodiš- 
ča so v njegovi hiši v Škofji Loki našli štiri vreče 
denarja, v katerih je bilo 1500 srebrnih kron, 888 
goldinarjev, 79 zlatih dukatov in še nekaj drugih 
novcev. Še več denarja je vložil v nepremičnine. 
Po Soriškem polju in po Poljanskem si je prido- 
bil vrsto desetin, v mestu in njegovi neposredni 
okolici pa od Siegesdorferjev dvorec, imenovan 
Kasarna, travnike in njive ter pristavo v Spod- 
njem Karlovcu pri Grabnu.1 
Korbinijan se ni ponašal zgolj z velikim premo- 
ženjem, ampak tudi z zelo ugledno in donosno 
službo. V letih od 1647 do 1650 je bil namreč lo- 
ški glavar. Bil je tako osrednja osebnost med na- 
meščenci freisinškega gospostva. Služboval je na 
loškem gradu in skrbno pazil na pravice zemlji- 
škega gospostva. Z dovoljenjem freisinškega ško- 
fa je postavljal in odstavljal nižje gospoščinske 
uslužbence. Kot namestnik zemljiškega gospoda 
je le-tega zastopal tudi v deželnem zboru.2 
Pri zasedbi tega delovnega mesta mu je gotovo 
nekaj pripomogla njegova kvalitetna izobrazba. 
Leta I637 ga srečamo med študenti graške uni- 
verze.3 Prizadeval si je, da bi visoko izobrazbo 
dosegli tudi njegovi otroci. Leta 1656 je v svoji 
oporoki zapisal, da je starejšega sina Veitda Fer- 
dinanda leta 1648 poslal na študij v Ljubljano in 
da je še pred tem najel nekega domačega učite- 
lja, ki ga je poučeval eno leto. Ko je končal šesti 
razred jezuitske gimnazije, mu je finančno omo- 
gočil nadaljnji študij na graški univerzi. Izrazil 
je željo, da bi študiral tudi njegov najmlajši sin 
Johann Izrael.4 
Iz vsebine njegove oporoke je razvidno, da po- 
zornosti ni namenjal le vzgoji in šolanju svojih 
sinov, ampak tudi svoje hčerke. Izbira načina šo- 
lanja deklet pa v tistem času ni bila velika. Starši 
so lahko najeli domače učitelje ali pa so jih za 
nekaj časa poslali v samostane. 
Korbinijan se je odločil, da Konstancijo pošlje 
k dominikankam v Marenberg (Radlje ob Dra- 
vi).5 Zakaj jo je poslal ravno v Marenberg in ne 
v kakšen bližnji samostan, na primer h klarisam 
v Škofjo Loko ali v Mekinje, ali pa k dominikan- 
kam v Velesovo, je vprašanje, na katerega verjet- 
no ne bomo mogli nikoli z gotovostjo odgovo- 
riti. Ni nam znano, da bi imel Korbinijan v tem 
kraju in v njegovi okolici svoje posesti ali kakšne 
sorodnike in družinske prijatelje. 
Mogoče lahko delček odgovora iščemo v ve- 
doželjnosti mlade Konstancije. Kot otrok je do- 
dobra spoznala okolico svojega doma. Z leti je 
verjetno v njej rasla želja po spoznavanju novih 
krajev in ljudi. Starši pa je niso mogli brez skr- 
bi poslati v tujino, kajti za tako čedno in mlado 
deklico bi bilo potovanje v daljne kraje zelo ne- 
varno. Ceste so bile vedno polne razbojnikov 
AS 309, Zapuščinski inventarji, fase. XIV, šk. 26, it. 12. 
Pavle Blaznik,Škofja Loka in loško gospostvo (973-1803), 
Škof ja Loka 1973, str. 256-257 
Johann Andritsch, Die Matrikeln der Universität Graz 
1630-62, Band 6/2, Graz 1980. 
Očetova volja seje uresničila leta 1666, ko se je Johann 
Izrael vpisal na artistično fakulteto graške univerze. 
Johann Andritsch, Die Matrikeln der Universität Graz 
1663-1710, Band 6/3, Graz 1987. 
AS 748, Gr. A. Krumperk, familiaria, fase. 26, Testamenti: 
Korbinijan Fürnpfeilpl. Pfeilhaimb. 
VSE ZA ZGODOVINO 89 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
in vagabundov. Zdi se, da je bil marenberški sa- 
mostan najboljša rešitev. Konstancija naj bi tako 
imela možnost spoznati novo okolje ter se na- 
učiti dobrih navad. Samostan pa tudi ni bil pre- 
daleč, da je ne bi mogli obiskovati. 
Verjetno sta igrala pri izbiri pomembno vlogo 
tudi sloves in dolgoletna tradicija poučevanja 
plemiških deklet v omenjenem samostanu. Kro- 
nika samostana, ki je nastala v letih 1686-1712, 
prinaša podatke, da so dominikanke že vrsto let 
sprejemale dekleta v oskrbo in pouk. Za njihovo 
vzgojo in učni napredek je skrbela sestra, imeno- 
vana magistra »der cost freilein.« Oskrbovanke, 
ki so prihajale iz bližnjih in daljnih krajev, so spr- 
va živele skupaj s sestrami. Leta 1641 so dobile 
posebno šolsko stavbo.6 Žal pa omenjene pri- 
dobitve niso mogle dolgo koristiti. Leta 1653 je 
izbruhnil požar, ki je povzročil ogromno škode. 
Pogorelo je šolsko poslopje. Dekleta so morali 
nastaniti v ostalih samostanskih prostorih.7 
Vse to je morala doživeti tudi Konstancija, in 
to v prvih dneh svojega bivanja v samostanu. Ta- 
krat je imela komaj deset let. V samostan so spre- 
jemali še mlajše deklice, stare tudi pet ali šest let. 
Bile pa so nekatere, ki so bile stare 24 in več let. 
Različna ni bila samo starost deklet, ki so jih 
vzeli v oskrbo, ampak tudi njihovo predznanje. 
Le-to je bilo zelo odvisno od okolja, iz katerega 
so prihajale. 
S kakšnim predznanjem je prišla v samostan 
naša Konstancija, je zelo težko natančno ugo- 
toviti. Prve črke je gotovo skušala prebrati s po- 
močjo domačega učitelja, ki je v letu 1647 redno 
prihajal k njim domov in ga je oče najel pred- 
vsem za poučevanje svojega najstarejšega sina 
Vida. Bila je še premlada, da bi vse razumela. Ta- 
krat je imela komaj štiri leta. 
Kot prvi »učbenik« so ji verjetno služile očetove 
knjige, ki jih je morala nenehno prepisovati, tako 
da se je izpopolnila v lepopisju. Očetove knjige 
so bile napisane večinoma v nemščini, ki je bila 
tudi njen materni jezik.8 Tudi drugi jeziki ji niso 
mogli biti neznanka. Mogoče ji je domači učitelj 
kdaj pokazal latinske tekste ali pa je latinščino 
spoznala pri svojem bratu. Vendar pa je to bilo 
premalo, da bi se lahko ponašala s prav bogatim 
znanjem tega jezika. Drugače je bilo z znanjem 
slovenščine, ki si ga je pridobila v stikih s sloven- 
skim okoljem. 
Samostanska kronika omenja, da je Konstan- 
cija znala odlično igrati na orgle in violino. Tega 
se gotovo ni mogla naučiti doma, saj se pri po- 
pisu očetovega premoženja ne omenjajo nobe- 
ni glasbeni inštrumenti. Težje je sklepati glede 
njenih ročnih spretnosti, ki so omenjene samo 
v očetovi oporoki. Prepustil ji je nekaj denarja 
za svilo in drugo blago, ki ga je potrebovala za 
svoje čipkarstvo in samostansko delo. Iz tega 
lahko izpeljemo različne ugotovitve. Morda se je 
čipkarstva naučila že doma ali pa šele v samo- 
stanu. Možen je tudi odgovor, da je nekaj znanja 
prinesla že od doma in ga je v samostanu samo 
še izpopolnila.9 
Dekleta, ki so prišla v samostan, so torej lahko 
svoje predznanje v samostanu utrdila ali še bolj 
poglobila. Vsekakor pa so imela možnost, da 
prejmejo versko vzgojo in se naučijo brati, pisati 
in peti. Tista dekleta, ki so se odločila za redovni 
poklic, so kasneje dobila še dodatno izobrazbo, 
predvsem na glasbenem področju, saj so morala 
znati peti koral, in to v latinščini, ki je bil jezik 
liturgije. 
Konstancija se je podobno kot številne oskr- 
bovanke odločila ostati v samostanu. Na željo 
njenega očeta naj bi ji na dan sprejema med re- 
dovnice pripravili dva slovesna obroka, vsakega 
v vrednosti 90 goldinarjev. Njegova volja je bila 
tudi, da bi njeni bratje obleke, ki jih je dobila po 
materi, zamenjali za duhovne obleke. V samo- 
stan naj bi ji prinesli še novo lepo posteljo, dva 
para posteljnine, dve odeji, dva namizna prta, 
dve brisači in dva ducata kozarcev. Oče Korbi- 
nijan je v svoji oporoki samostanu obljubil 800 
goldinarjev nemške veljave, gospe predstojnici 
šest zlatih dukatov, vsaki redovnici pa še en du- 
kat v zlatu.10 
6 Jože Mlinaric,  Marenberški dominikanski samostan 
1251-1782, Celje 1997, str. 231-233- 
7 Prav tam, str. 119- 
* Korbinijanjc imel le sedem knjig. Sloje v glavnem za knji- 
ge z versko in pravniško vsebino. Za majhnega otroka sta 
bili verjetno zanimivi le dve, in sicer Zgodovinski opis 
evropskih dežel in Zgodovina Švice. ARS, Zapuščinski in- 
ventar, fase. XIV, šk. 16, št. 12. 
9 Jože Mlinaric, Marenberški dominikanski samostan 
1251-1782, str. 278. 
"' AS 748, Gr. A. Krumperk, familiaria, fase. 26, Testamenti: 
Korbinijan Fiirnpfetlpl. Pfeilhaimb. 
90 VSE ZA ZGODOVINO 
ZAPISI ZGODOVINA ZA VSE 
• 
4f    J\n<ttt\f^S?íÍrUvtt*A.tl>uL¿
tk) ••   •($•\• 
~ , 
A^~$<Ć)b£s&*tfi4l Oils*» -^•••••> ^Qjy/^ %*$£?rrï, 
^pJ^n^ Q*$r¿£U,«¿ *À«û+* ^iûiJJ^^T**^ir^' 
jjnMJm^nh' ÇrtJf~~+j o&M+ffi* 
VSE ZA ZGODOVINO 91 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
Zusammenfassung 
DIE SCHULJAHRE VON MARIA KONSTANCIA 
Über die Erziehung und Schulung der jungen 
adeligen Mädchen ist in sloweinischer Histo- 
riographie schon etwas geschrieben. Aber die 
Historiker schreiben nur über die Schulsystem 
weiblicher Kloster oder einziger Schulen. Es gibt 
kaum etwas weibliche Biographie und man hat 
kein gutes Bild, wie die Schulung der jungen 
Mädchen wirklich / tatsächlich lief. 
Zum Beispiel des jungen Mädchens Maria 
Konstancia haben wir ein gutes Bild von wei- 
blicher Erziehung und Schulung gefunden. Die 
letzte Wille ihres Vaters und die Beschreibung 
seiner Verlassenschaft und die Chronik des Klo- 
sters, wo Maria Konstancia lebte, bringen uns vi- 
ele Informationen über sie und erste Jahre ihres 
Lebens. 
Maria Konstancia ist im Jahr 1643 in Bischofs- 
lack geboren. Ihre Familie gehörte nicht zum 
alteingesessenen mächtigen Adel, sondern zum 
neuen Adel. Sie wurde erst im Jahr 1631 zu dem 
Adel gehoben. Ihr Vater Korbinian, der ehemali- 
ge Hauptamann der Herrschaft Lack war, wollte, 
daß seine Kinder in gute Schule gehen sollen. Im 
Gesellschaft des 17. Jahrhunderts spielte Ausbil- 
dung eine wichtige Rolle. Man mußte ausgebil- 
det sein, wenn er einen guten Beruf und Renom- 
mee haben wollte. Sein ältester Sohn Veit Ferdi- 
nand hatte ein jesuitisches Gymnasium beendet 
und sich an der Universität Graz immatrikuliert. 
Korbinian wollte, daß auch sein jünger Sohn Jo- 
hann Israel in die Schule geht. Sein Wunsch ging 
in Erfüllung im Jahr 1666, wenn der Junge sich 
an der artistischen Fakultät der Grazer Universi- 
tät immatrikulierte. 
Maria Konstancia wurde auch gute Ausbildung 
bekommen. Mit Hilfe eines Lehrer, der nach Ha- 
use gekommen war, lernte sie Schreiben und 
Lesen. Zum Hause trieb sie Handarbeit. Wenn 
sie zehn Jahr hatte, wurde sie in Kost und Lehr 
in Kloster Marenberg geschickt. Sie lernte dort 
singen, Latein sprechen und Violine und Orgel 
spielen. Letztlich entschied sie im Kloster zu ble- 
iben und eine Klosterfrau zu werden. 
92 VSE ZA ZGODOVINO 
S KNJIŽNE POLICE ZGODOVINA ZA VSE 
PRIZORIŠČA GROZE 
Andrej Studen, Rabljev zamah. K zgodovini 
kriminala in kaznovanja na Slovenskem od 16. 
do začetka 21. stoletja, Slovenska matica, Ljublja- 
na 2004, 238 strani. 
Saj ste že slišali precej star vic o Ciganu (pri 
vicih najbrž ni treba tako zelo paziti na politič- 
no korektnost izrazov), ki so ga, obsojenega na 
smrt, pripeljali pod vislice? 
Kljub zavedanju, da bo prav kmalu izpustil 
svojo grešno dušo, se je možakar na veliko za- 
čudenje zbrane množice začel smejati; pa kaj 
smejati - iz vsega srca režati. Pa pri tem ni šlo 
za kakšno histeričnost predsmrtnega šoka ali 
pa morda obešenjaško objestnost, ki bi jo kdo 
utegnil pripisati značajskim značilnostim njego- 
vega rodu. Ko so ga vprašali, od kod razlog za 
tolikšno veselje nad obešenjem, je namreč zado- 
voljno in modro odgovoril: »Lahko bi bilo dosti 
huje - lahko bi me nataknili na kol!« 
Bo že držalo. Ni namreč vseeno, kdaj - in pred- 
vsem, kako umreš, še posebej, če ti kdo pri tem 
aktivno pomaga. Oziroma če za način tvoje eks- 
ekucije, še prej pa za torturo tvojega telesa, po- 
skrbi kar oblast s svojimi zakoni, predpisi, navo- 
dili in seveda izvrševalci. 
O slednjem in še marsičem govori sveže delo dr. 
Andreja Studna s povednim naslovom Rabljev za- 
mah, ki obeta (to bi si vsaj zaslužilo) postati pravi 
zgodovinarski bestseller. Čeprav smo avtorja do- 
slej poznali predvsem kot strokovnjaka za stano- 
vanjsko kulturo in odličnega poznavalca meščan- 
skih plasti prebivalstva na Slovenskem v 19. in 20. 
stoletju, pa natančnejše spremljevalce njegovega 
dela zadnji Studnov izdelek niti ne preseneča. 
S podobnimi vsebinami je nase že opozoril na 
straneh Zgodovine za vse, kot pa sam zapiše, ga 
»grozljiva zgodovina kaznovanja in kriminala« 
zanima že več kot petnajst let, v zadnjih letih pa 
je te vsebine začel tudi aktivno raziskovati, o njih 
pisati in jih predstavljati pred strokovnim avdito- 
rijem. Ta interes se mu ne zdi prav nič nenava- 
den, kajti: »Nasilje, kriminal in kaznovanje, zlasti 
s smrtno kaznijo, so od nekdaj burili domišljijo. 
Med ljudmi je za te pojave v človeški zgodovini, 
zlasti če so bili izredni, nenavadni, znameniti 
- in kar je še posebej osupljivo - izjemno okrut- 
ni, grozljivi, nasilni in nečloveški, vselej vladalo 
veliko zanimanje in živa radovednost.« 
Bo že držalo, da so med gnusom in naslado 
prav tanke meje in da človeško bitje goji posebne 
simpatije do najrazličnejših svinjarij, da prvinske 
škodoželjnosti in žlehnobe niti ne omenjamo. 
Zato ne preseneča poplava raznih del, ki v za- 
dnjem času tudi pri nas na veliko širijo zenice 
in sušijo grla bralcev. V tem Rabljev zamah prav 
nič ne zaostaja, a vendar se od večine njih pre- 
cej razlikuje. Predvsem po tem, da do potankosti 
izbrušeno pripovednost, občutek za detajle, du- 
hovitost in sočnost jezika nalaga na čvrsti temelj 
zgodovinske vede in njej pripadajoče metodo- 
logije. Deloma iz arhivskega gradiva, predvsem 
pa iz relevantne strokovne literature pridobljeni 
podatki so namreč kritično obdelani in, kljub 
posameznim belim lisam, pred bralca stopijo 
med sabo povezani ter v nadvse prepričljivi in 
verodostojni obliki. Pavšalizacije, špekulacije in 
lastna vrednotenja so skrčena na nujno potrebni 
minimum (v skladu z avtorjevim prepričanjem, 
da je določena mera domišljije nujna), Studen 
pa se je v svojem pisanju uspešno izognil, pri tej 
temi sicer skoraj »obveznemu«, mrhovinarstvu in 
sadistični nasladi rumene barve. Kar pa branja 
prav nič ne osiromaši. 
Knjigo odlikujeta tudi preglednost in struk- 
turiranost. Prvi del z naslovom Prizorišča groze 
nas kronološko popelje skozi teorijo in prakso 
kaznovanja in eksekucij v slovenskem (pa tudi 
širšem) prostoru od začetkov t. i. novega veka pa 
vse do danes in je razdeljen na dve večji podpo- 
glavji, katerih mejnik je razsvetljenstvo s svojim 
vplivom na spremembo kulturnih vzorcev in 
praktično politiko oblastnikov. Odtlej se namreč, 
kljub pogosti tozadevni protislovnosti in s sila 
postopnimi koraki, kaznovanje telesa in odvzem 
življenja vendarle »humanizira« in »civilizira« v 
tolikšni meri, da vsaj trenja na kolesu, španski 
škornji, grmade, razčetverjenja in podobne do- 
mislice izginejo iz kaznovalnega vsakdana. Kar 
pa še samo po sebi ne velja za kaznovalni spek- 
takel, ki vse do druge polovice 19. stoletja, ko se 
umakne za zidove sodnih dvorišč in mu lahko 
prisostvujejo le še privilegirana, ostane ena naj- 
bolj priljubljenih oblik ljudskega rajanja. Odnosu 
in vlogi množic namreč Studen ne odmerja prav 
nič manjše pozornosti kot ostalim akterjem tega 
»teatra groze« in po, recimo temu, psihološko-an- 
tropološki plati »gledalca« postavlja v »enako- 
praven« položaj z obsojencem in rabljem. 
Velja dodati, da se je v omenjenem pregledu 
pisec načrtno in metodološko povsem upraviče- 
VSE ZA ZGODOVINO 93 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
no, obenem pa izredno modro, izognil tematiki 
vojnega nasilja in okrutnosti. S tem je učinkovito 
razorožil dežurne patologe, se izognil soljenju še 
nezaceljenih ran, izkoristil privilegij časovne di- 
stance (nacionalnega) zgodovinskega spomina 
in bralca usmeril izključno v osnovni namen in 
fabulo knjige. In tudi zato Rabljev zamah, kljub 
svoji izrazito grozljivi vsebini, ni moreče in trav- 
matično branje. 
Drugi del knjige z naslovom Za umor visel boš 
med nebom in zemljo je zasnovan drugače, saj 
prinaša pet razvpitih sodnih primerov iz druge 
polovice 19. stoletja, ki jih avtor predstavlja v ob- 
liki pravih kriminalnih zgodb in jih s pomočjo 
ustreznih, predvsem časopisnih virov, umešča v 
aktualni družbeni in socialni prostor. Na ta na- 
čin »mikroštorije« prerasejo okvir krimiča in se 
ob napeti zgodbi pozabavajo predvsem z odno- 
som, ki ga je določeno okolje v duhu svojega časa 
gojilo do fenomena zločina in kazni. Vključno z 
vraževerjem, nestrpnostjo, »dednimi« strahovi in 
nacional,no-ideološkimi predznaki. 
Izmed petih opisanih zgodb še posebej izsto- 
pajo tiste, ki so neposredno povezane s sloven- 
skim okoljem. Pa naj gre za Ludvika Havraneka 
- »krvoločno hijeno v človeški podobi«, gornjesa- 
vinjskega morilca Sokola Čuvana ali pa nesreč- 
nega cigana Simona Helda, ki so ga zaradi umo- 
ra obesili v Novem mestu leta 1900. 
Slednjemu pa na poti do vislic, za razliko od 
našega Cigana iz u\ odnega vica, baje ni bilo do- 
sti do smeha. In tudi »Galgenhumor«, po katerem 
je prej sicer slovel, ga je v zadnjih urah življenja 
povsem zapustil. 
Tone Kregar 
SVETA ZAKONSKA 
ZVEZA KOT ŽRTEV 
KARIERIZMA IN 
MELANHOLIJE 
Dušan Kos, O melanholiji, karierizmu, nasilju 
in žrtvah. Tržaška afera Gallenberg 1740, Knjiž- 
nica Annales 37, Koper 2004, 304 strani. 
Dandanes se zdi nekaterim namišljenim in 
včasih tudi mnogo preglasnim veličinam iz na- 
ših zgodovinarskih krogov obiskovanje arhivov, 
knjižnic in muzejev zgolj postranska zadeva, ki 
jo raje prepuščajo drugim. V svoji vzvišenosti 
(navsezadnje je res vse v glavah!) se vse prema- 
lo zavedajo, da so to ustanove, kjer se iz prašnih 
dokumentov in drugih preostankov preteklosti 
dvigajo njeni akterji, ki jih je potrebno, tako kot 
je to nekoč počel že neutrudni »požiralec zgodo- 
vine« in zagnani »delavec v arhivih«, znameniti 
francoski zgodovinar Jules Michelet, ponovno 
»oživiti«. Zgodovinarji pravega kova se obiskova- 
nju omenjenih ustanov seveda niso odrekli in to 
še vedno počnejo. Njihove delovne rezultate z 
veseljem prebiramo tisti, ki se zavedamo, koliko 
truda in časa je bilo potrebno zanje. Ne nazadnje 
pa si arhivske izsledke izposojajo in se z njimi 
celo okoriščajo (brez navajanja pravih avtorjev) 
tudi prvonavedeni, veličine, ki jim delo v arhivih 
ne diši prav posebno. 
Uveljavljeni slovenski zgodovinar Dušan Kos, 
avtor številnih znanstvenih monografij in raz- 
prav, gotovo ne sodi med veličine, ki bi jim bilo 
za skrivnostno mrmranje (šepetanje šepetalcev) 
zgodovine v prašnih arhivskih dokumentih 
malo mar. Ne, v arhivih je kot pravi zgodovinar 
prebil ure in ure, saj se je vseskozi dobro zavedal 
legoffovske manire, da »zgodovino delamo z do- 
kumenti in idejami, z viri in domišljijo«. Zavedal 
se je tudi, da je, denimo, za najnovejša obdobja 
virov odločno preveč in da so težko obvladljivi, 
medtem ko se zgodovinar na svoji poti nazaj v 
vedno globljo preteklost srečuje le še s pomanj- 
kljivimi naplavinami virov, ki s sabo prinašajo 
tudi svojevrstne raziskovalne težave. Za Kosovo 
knjigo gotovo lahko najprej izpostavimo, da te- 
melji zlasti na ohranjenem arhivskem gradivu, 
pri najdbi tega dragocenega gradiva pa je na nje- 
govi strani gotovo stala Fortuna. Slepa sreča, uso- 
da ali naključje so namreč botrovali k odkritju 
izredno bogatega in povednega arhivskega gra- 
diva - zelo dobro ohranjenega plemiškega ar- 
hiva Gallenbergov, ki ga danes hranijo v sklopu 
graščine Dol v Arhivu Republike Slovenije. Kos je 
sprva iskal primerno gradivo za referat na med- 
narodni konferenci Zločini brez žrtev - žrtev v 
scenariju kazenskega procesa, ki je potekala ok- 
tobra leta 2003 v Kopru, toda čudežno odkritje 
bogatega in obsežnega arhivskega gradiva, ki 
slika življenje plemstva na Slovenskem v 18. sto- 
letju, je obetalo mnogo več kot samo znanstveno 
podlago za pisanje referata za mednarodno kon- 
ferenco. Omogočilo je širšo raziskavo nekega 
fenomena preteklosti, prispevalo je k nastanku 
minuciozne mikrozgodovinske študije o tržaški 
aferi Gallenberg iz leta 1740, poglobljene razis- 
94 VSE ZA ZGODOVINO 
S KNJIŽNE POLICE ZGODOVINA ZA VSE 
kave o karierizmu, melanholiji, nasilju in žrtvah 
v modrokrvnih vrstah provincialnega plemstva 
prve polovice 18. stoletja. 
Dušan Kos, ki svoje raziskovalno delo pojmuje 
kot kopanje v globino preteklosti in ga nadvse 
posrečeno primerja z delom grobarja, ki koplje 
v globino zemlje, je v knjigi na izredno izviren in 
zanimiv način naslikal za tiste čase dokaj nevsak- 
danjo zgodbo o neuspešnem poskusu ločitve za- 
konske zveze med kratkotrajnim predsednikom 
Komerčne intendance za Avstrijsko primorje in 
civilnim in vojaškim glavarjem v Trstu Wolfom 
Sigmundom grofom Gallenbergom ter njegovo 
ženo Marijo Jožefo grofico Gallenberg, rojeno 
grofico Sinzendorf. Slednja, triindvajsetletna vnu- 
kinja avstrijskega dvornega kanclerja Filipa Lud- 
vika grofa Sinzendorfa, se je sredi maja 1742 odlo- 
čila, da bo končala svoj mizerni zakon, ki je sicer 
že dolgo obstajal zgolj na papirju. Prek ljubljan- 
skega odvetnika Radica je na ljubljanski škofijski 
konzistorij, torej na cerkveno sodišče, naslovila 
zahtevo po razvezi svojega (od leta 1734 trajajo- 
čega) zakona. Zahtevala je ločitev od mize in po- 
stelje zaradi sovraštva in ogroženosti življenja. 
Zakon omenjenih Gallenbergov je sicer razpa- 
del že jeseni 1740, ko se je Jožefa po škandalozni 
resignaciji njenega moža s funkcije predsedni- 
ka intendance ter civilnega in vojaškega glavar- 
ja v Trstu zatrdno odločila, da ne bo več živela 
s soprogom. Po moževem nenadnem odhodu 
v Ljubljano je nekaj časa vztrajala v Trstu, nato 
zbežala v Mekinje k tastu, kmalu zatem pa se je 
preselila k materi in dedu na Dunaj. Na začetku 
leta 1741 je začela pravno bitko za premoženje 
in preživnino pred posvetnim sodiščem, leto 
kasneje pa se je opogumila in vložila še formal- 
no zahtevo za ločitev. Čeprav je Jožefa v zahtev- 
ku za ločitev zakona navajala, da je njen mož do 
nje sovražen in da se boji za svoje življenje, je bil 
pravi razlog njenega bega od Sigmunda in same 
tožbe obramba osebne in družinske (predvsem 
Sinzendorfske) časti in odprava javne sramote. 
Dejstvo, da se je Sigmund po nepolnih dveh me- 
secih leta 1740 nečastno umaknil s pomembnih 
funkcij v Trstu, ki mu jih je s svojim vplivom in 
zvezami na dvoru zagotovil Jožefin ded, državni 
kancler Sinzendorf (ob resignaciji se je Sigmund 
izgovarjal na tržaško klimo, zaradi katere da več- 
krat postane melanholičen, to je depresiven), 
je namreč za njegovo ženo in njenega deda po- 
menilo veliko razočaranje in sramoto. Z razvezo 
zakona bi lahko Sinzendorfi oprali omadeževa- 
no čast. Čast je bila namreč v zgodnjenovoveški 
družbi osrednji element kulture, zato je obram- 
ba časti v svetu takratnega plemstva igrala veliko 
vlogo. Čast, ki je bila odločilna tudi za socialno 
diferenciacijo, je krojila podobo epohe, v kateri 
je bila najvišja vrednota. Toda kmalu po vložitvi 
zahtevka za ločitev je morala Jožefa z grenkobo 
spoznati, da je formalna cerkvena ločitev - v na- 
sprotju z lahkotnim sklepanjem zakonskih zvez 
- prava redkost, izjemen uspeh za tožnico ozi- 
roma tožnika. Cerkvena ločitev zakonske zveze 
torej še zdaleč ni bila preprosta zadeva. Verjetno 
je bil ravno to tudi eden glavnih razlogov, da je 
Jožefa s formalno zahtevo za ločitev pred cerkve- 
nim sodiščem odlašala vse do maja 1742. Seve- 
da so k težavnosti Jožefine dokončne odločitve 
prispevale še nekatere druge okoliščine, denimo 
ta, da je bil predstojnik konzistorija ljubljanski 
knezoškof Sigmund Feliks grof Schrattenbach, 
bližnji sorodnik Jožefinega moža, in morda se je 
upravičeno bala, da bi mož zavoljo tega lahko pri 
škofu dosegel pristransko sojenje. Poleg tega so 
imeli Gallenbergi na Kranjskem močno pozicijo, 
mnogo znancev tako na škofiji kot v deželni hiši 
in vse to naj bi tehtnico za ugoden razplet ločitve- 
nega procesa nagnilo na Sigmundovp stran, Jože- 
fini torej tudi naklonjenost mlade cesarice Marije 
Terezije ni kaj dosti pomagala. Morda je tudi zato 
vložila uradno zahtevo za ločitev šele v času, ko 
je knezoškof Schrattenbach že umiral. Dodajmo 
še, da je Jožefa spregledala tudi dva v 18. stoletju 
še vedno zelo pomembna elementa: prvič s tem, 
da je zbežala k svoji družini na Dunaj, je namreč 
izkazala nezaupanje v institucijo svetosti zakona, 
in drugič, da je povprečnega kristjana v takratni 
družbi še vedno obvladovalo ustaljeno in sploš- 
no priznano pravilo (ali pač navada) o vztrajanju 
v zakonu in podrejanju žene možu. 
Na obravnavi pred konzistorialnim sodiščem 
je Jožefin odvetnik navajal najrazličnejše razloge 
za ločitev. Sigmund naj bi jo fizično napadel, z 
njo naj bi se poročil le zaradi želje, da pride do 
funkcije kranjskega deželnega glavarja, ne pa iz 
ljubezni. V času dogovornih porok med plem- 
stvom je bila prava ljubezen sploh samo pravljič- 
na redkost. Sigmund naj bi bil z Jožefo sploh že 
od samega začetka nezadovoljen, z njo naj ne bi 
imel poštenih namenov. O svoji »nesreči« z ženo 
je v Trstu potožil tudi znanemu merkantilistu 
Francu Henriku Rakovcu pl. Raigersfeldu, na Du- 
naju pa je v prisotnosti zdravnika Schlegelhoff- 
na izjavil, da bo ženo nekoč ubil. Poleg tega naj 
bi bil Sigmund melanholik in hipohonder, ki da 
je občasno zapadal v besnilo. (Sigmund je naj- 
brž res imel nekaj pravih simptomov občasnih 
VSE ZA ZGODOVINO 95 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005, št. 1 
napadov manično-depresivnih psihoz, ki jih je 
v kritičnem času za svojo kariero tudi načrtno 
potenciral). 
Sigmundov odvetnik je navedbe svojega na- 
sprotnika od točke do točke zavračal. S prilože- 
nimi pismi je poskušal dokazati, da je v njunem 
zakonu vladala ljubezen, da je Jožefa leta 1740 
zapustila moža in se preselila na Dunaj na svojo 
željo, da bi živela srečno in ne zaradi sovražne- 
ga odnosa svojega moža. Kajti, kot je poudaril 
Sigmundov odvetnik, melanholije, za katero naj 
bi trpel Sigmund, nikakor ne gre enačiti s sov- 
ražnim odnosom do žene. (Naloga vsake dobre 
žene naj bi bila, da skrbi za moža melanholika, 
ga tolaži, ne pa jezi!). Skratka. Ker sovraštva in 
groženj ni bilo, sodišče ločitve ne sme dovoliti. 
Kljub zapletenosti primera, ki je zanimiv tudi 
za pravne zgodovinarje, je sodišče razsodilo že 
naslednji dan. Navkljub temu, da je Jožefa opozo- 
rila, da cerkveni avtorji dopuščajo ločitev zaradi 
ogrožanja življenja, so sodniki izrekli razsodbo, 
da se mora zavoljo tega, ker ni v popolnosti do- 
kazala moževe izprijenosti oziroma zločestosti, 
vrniti k njemu. So pa pristavili pogoj, da mora 
Sigmund poprej s klavzulo »de non offendendo« 
podati jamstvo za varnost njenega življenja. S 
tem pogojem, ki je dejansko potrjeval precejšen 
del Jožefine obtožnice, ženi pa omogočal za- 
časno tudi pravno ločeno bivanje, ne eden ne 
drugi nista mogla biti zadovoljna. Zato sta oba 
takoj prosila za dovoljenje za priziv - in sodišče 
je obema ugodilo! Jožefa je bila trdno odločena, 
da se k možu ne bo več vrnila, ne glede na od- 
ločitev priziva. Sigmund pa je, morda vedoč, da 
Jožefa ni ravno pri najbolj trdnem zdravju, pre- 
mišljeno zavlačeval. In zavlačevalni manever se 
mu je obrestoval, saj je Jožefa leta 1743 za vedno 
zatisnila oči. 
Kosova privlačna pripoved o nekem na prvi 
pogled vsakdanjem zakonskem paru iz vrst vi- 
soke aristokracije, ki je skupno življenjsko pot 
končal zaradi spletk enega izmed zakoncev, nam 
seveda daje vpogled tudi v nekatere druge me- 
hanizme časa. Avtor se najprej zelo poglobljeno 
obregne ob karierizem, ki seveda predstavlja 
eno izmed gonilnih sil družbe v vsakem režimu 
in času. Nadvse podrobno nam predstavi intri- 
gantnost takratne plemiške družbe, podtalne 
borbe za funkcije in miselni svet provincialnega 
karierista. Na Wolfa Sigmunda grofa Gallenber- 
ga je že leta 1723 očitno naredilo velik vtis ime- 
novanje njegovega strica Wolfa WVajkarda za 
deželnega glavarja. Le-to je očitno pomenilo vrh 
rodbinskih sanj, mlademu, takrat šestnajstletne- 
mu Sigmundu, ki mu je omenjeni stric tudi oče- 
toval, pa vzbudilo iluzijo, da mu bo usojena ena- 
ka kariera. Ker je bil ideal dvorne države in tudi 
deželnih vrhov izobražen plemič - uradnik, si 
je Sigmund najprej pridobil univerzitetno izob- 
razbo. Podobno kot sodobnikom mu seveda ni 
bila lastna mentaliteta učenjaka, pač pa podoba 
elegana, elitnika z znanjem o vsem in ničemer 
posebej. Med študijem prava je stric Wolf nepre- 
stano skrbel, da dežela Kranjska ne bi pozabila 
na njegovega nečaka, ki je na Dunaju okusil tudi 
prve in morda tudi zadnje sadeže ljubezni. Stri- 
čeva podpora seveda ni povsem zadoščala za 
dosego najvišjih položajev na Kranjskem. Dežel- 
na politična kariera je bila poleg tega tudi rezul- 
tat kompleksnih strategij, elastičnih družbenih 
interakcij in simpatij. Za karieriste tistega časa so 
bile pomembne predvsem zveze, zlasti v cesar- 
ski prestolnici Dunaj. Takratne karieriste tudi ni 
posebej zanimalo splošno zdravje države. Vse- 
kakor so jih bolj zanimali lastni cilji. 
Za Gallenberge lahko rečemo, da so uživali v 
skorajda idiličnem življenju vse do smrti kranj- 
skega deželnega glavarja, Sigmundovega strica 
Wolfa Vajkarda leta 1733, osebnosti, ki je v njiho- 
vi nemajhni zadolženosti vse do tedaj uspešno 
odbijala bolj ali manj tečne upnike. Potem ko je 
mogočni stric umrl, pa se je razcefral tudi do- 
tlej gladko rastoči karierni načrt prepotentnega 
Sigmunda. Nadaljevanje Sigmundove kariere, t. 
j. postati deželni glavar na Kranjskem in imeti 
službo doma, torej v Ljubljani, se je spremeni- 
lo v pravo kalvarijo. Kos nam lepo prikaže vse 
intrige okrog bojevanja za to donosno funkcijo, 
samozaverovanost Sigmunda, da je edini sposo- 
ben in najprimernejši kandidat za to mesto, kot 
tudi podtalno obrekljivo delovanje proti Anto- 
nu Jožefu grofu Auerspergu, ki je bil najresnejši 
kandidat za mesto kranjskega deželnega glavar- 
ja. Stričeva smrt leta 1733 je skratka obrnila Sig- 
mundovo življenje na veliki nogi na glavo ter ga 
spremenila v boj za materialno in statusno pre- 
živetje. Bliskovito kariero v stričevi senci je za- 
menjalo za naše provincialno plemstvo običajno 
počasno napredovanje, lobiranje, prilizovanje, a 
tudi resnično dokazovanje v službah. 
Za Sigmunda se je na srečo na dvoru zavzel ko- 
laborant pokojnega strica, dvorni kanzcler Sin- 
zendorf in mu preskrbel 2000 gld. trajne letne 
rente, ki je bila zanj več let edini redni dohodek. 
Starega spletkarja Sinzendorfa pa je Sigmund 
96 VSE ZA ZGODOVINO 
S KNJIŽNE POUCE ZGODOVINA ZA VSE 
nase še bolj navezal, ko se je poročil z njegovo 
vnukinjo Jožefo. V tem je namreč videl edino 
možnost za svoje visokoleteče karierne cilje, 
hkrati pa je zadolženemu Gallenbergu poleg ne- 
materialne prineslo tudi materialno podporo. 
Kos lepo prikaže ves mozaik kariernih iger, ki 
jih je igral Sigmund. Njegov načrt, da se bo s po- 
roko zavihtel na želeno mesto kranjskega glavar- 
ja, se ni uresničil, sanje, da bo uradoval v Ljublja- 
ni, pa so se razblinile kot milni mehurčki. Svoje 
nezadovoljstvo je kazal tudi potem, ko je dobil 
solidno plačano glavarstvo v Trstu. Izgubljena 
bitka za Kranjsko, ki je tudi eden prvih bogato 
dokumentiranih primerov o političnem intri- 
gantstvu, je vedno bolj razjedala tudi njegov za- 
kon. Razočaranje nad Sinzendorfi in propadlimi 
perspektivami je v svet zakoncev, ki nista imela 
otrok in med katerima ni bilo sledu o vsaj kan- 
čku ljubezni, vneslo nasilje in vse bolj preraščalo 
v sovraštvo. 
Skratka, Sigmund je za svoj poraz nazadnje 
okrivil še ženo. Sploh pa je več let neprekinje- 
no kuhal jezo zaradi domnevne krivice, ki je bila 
v zapisih obrnjena le proti Auerspergu. Molk o 
lastnih napakah in nesposobnost reševanja kon- 
fliktov med zanj neugodnim dogajanjem nas 
usmerjata k domnevi o njegovi iz dneva v dan 
večji histeričnosti. Podobno kot pri samooklica- 
nem geniju Sigmundu bi slednje zlahka zasledili 
tudi pri nekaterih konfliktnih in zarotniških vele- 
genijih današnjega časa. 
Leta 1738 je torej karieristični Sigmund še ved- 
no upal na cesarjevo ekspektanco za kranjskega 
glavarja, spomladi 1739 pa si je med sanjarje- 
njem o tej funkciji končno moral priznati, da z 
zadevo trenutno slabo kaže. In ravno v tem času 
so se odločili tudi na dvoru, da ga pošljejo na 
dobro plačano mesto v Trstu, kjer naj bi po vlad- 
nem načrtu združil tako gospodarsko, politično, 
civilno kot tudi vojaško namestništvo cesarja oz. 
komerčne komisije. Sigmund, ki mu je stričeva 
vzgoja in sploh plemiška tradicija vcepila veliko 
ljubezen do doma, je bil skrajno nezadovoljen in 
se je dolgo časa Trstu izmikal ter se oklepal Ljub- 
ljane. Odlašanje odhoda je pretkano opravičeval 
s svojim skritim orožjem, češ da je hudo bolan, 
glavni krivec za njegovo melanholijo pa da so 
(zlasti) tržaški zrak in vroča poletja. Naivnost in 
nepripravljenost na Sigmundov načrt, da se na 
vsak, čeprav še tako bizaren način in za ceno 
časti otrese dobro plačane cesarske službe, pa je 
prinesla tudi žrtve melanholika. Poleg najožjih 
sodelavcev in sumničavega kranjskega glavarja 
Sauraua so mu namreč nasedli še kancler Sinzen- 
dorf in tašča. Z moževim razpoloženjem pa se je 
seveda borila tudi žena Jožefa. Sigmund je konč- 
no zaigral tržaško komedijo in nečastno resigni- 
ral s funkcije v Trstu. Vsa opozorila žene, tašče 
in znancev o izgubi cesarjeve milosti in plače, o 
obubožanju, o sramoti, o negotovi karieri niso 
zalegla. S čustvenimi opravičili se je izgovarjal na 
bolezen, pri kateri da mu ne more pomagati niti 
vsemogočni Bog. Da bi bile posledice resigna- 
cije čim manj škandalozne, je prepričeval ženo, 
naj mu sledi v Ljubljano, toda neuspešno. Bistri 
melanholik pa je tudi preračunljivo igral, da se 
zaveda teže dejanja, a si zavoljo strašne duševne 
stiske pač ne more pomagati. Vsaka njegova be- 
seda je bila dobro pretehtana. Zaradi njegove re- 
signacije pa sta bila žrtvi tudi Erberg in Reaigers- 
feld. Slednji ni verjel, da je Sigmund zares bolan. 
Melanholik se tudi ni oziral na njegova opozorila 
o častivrednem življenju in službovanju cesarju, 
družbi in Bogu. Likvidacija skupnega gospodinj- 
stva z Jožefo se je dokaj hitro razpletla, večji pro- 
blem pa je predstavljala Sigmundova nerešljiva 
kronična finančna stiska, ki je bistveno pripo- 
mogla tudi k njegovi depresivnosti. 
Dušan Kos si v nadaljevanju svoje bogate pripo- 
vedi seveda zastavi še osrednje vprašanje, namreč, 
kako je lahko tržaška klima uničila Sigmundovo 
kariero, nato pa še sveti zakon. Virom zastavlja 
vprašanje, zakaj je melanholiranje mladega Gal- 
lenberga tako usodno vplivalo na njegov zakon, 
družino, kariero, službo v Trstu. V poznobaročni 
oz. klasicistični družbi so melanholijo obravna- 
vali kot vzrok za neetična dejanja v bolnikovem 
življenju. Izobraženi bolniki, kot je bil Sigmund, 
pa so bolj ali manj uspešno prepričevali javnost, 
da zaradi nje ne morejo opravljati svoje družbe- 
ne vloge. V poznem baroku je tudi niso dojema- 
li kot bolezen, ki bi škodila javnemu ugledu in 
časti. Sigmund se je že med odraščanjem srečal 
z verno sliko klasicističnega melanholika, to je 
depresivnega hipohondra v podobi njegovega 
očeta Seifrida, ki jo je pozneje lahko posnemal. 
Njegove melanholične težave so v virih in deja- 
njih opazne v letih 1739-1740 in so bile najbrž 
normalna stresno-depresivna reakcija zaradi pri- 
tiskov okolice, da za vsako ceno mora oditi v Trst. 
V času tržaške službe je bil depresivno paničen, 
prestrašen, žalosten, pesimističen, nezadovoljen, 
brezvoljen in nemirnega duha. Izrazito se je sa- 
mopomiloval, prelagal odgovornost na druge in 
Boga in fatalistično pričakoval kazen za svoje ne- 
častno ravnanje. Koliko je bilo v vsej tej igri me- 
VSE ZA ZGODOVINO 97 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
lanholiranja tudi dejanske bolehnosti, bi danes 
težko ocenjevali, toda zdi se, da je šlo samo za 
inteligentnega in pretežno zdravega pretvarjalca, 
ki je med drugim najbrž kar dobro poznal tudi iz- 
sledke poznobaročne iatrofizike s poudarjenim 
pomenom podnebja za zdravje. Šlo je za zaigra- 
no intrigo zdravega, a nezadovoljnega človeka. 
Vsekakor ni šlo za klimo, pač pa zgolj za odpor 
do tržaške službe. Otipljiva žrtev Sigmundove 
melanholije in tržaške afere pa je bila vsekakor 
osebna in družinska čast zakoncev Gallenberg, 
občutljivo in najpomembnejše pa je bilo zlasti 
častno služenje vladarju in domovini, ki je bilo 
povezano tudi z materialnim preživetjem. Skrat- 
ka. Bistri Sigmund je igro melanholika leta 1740 
dobro režiral, predvidel reakcije vseh prizadetih 
in vsakemu na svoj način pihal na dušo. 
Kos detajlno analizira tudi odnose med zakon- 
cema Gallenberg. Med njima in akterji v njuni 
okolici so se spletale različne vezi. Sigmund je 
imel še najpristnejše odnose s svojo taščo Marijo 
Jožefo; trajali so vse do tržaške afere 1740, ko mu 
je odrekla podporo. Nezapleteni odnosi so se 
vzpostavili tudi s kanclerjem Filipom Ludvikom 
Sinzendorfom. S tastovskim posredovanjem za 
njegovo kariero na dvoru se je rad hvalil in po- 
stavljal pred drugimi. Mnogo slabši so bili odno- 
si z ženo, ki pa se je dobro razumela s tastom 
Seifridom. Posplošimo lahko, da je gallenberški 
zakon dolgo umiral in končno tudi propadel. 
Jožefa je z odhodom na Dunaj podcenila prvo 
zakonsko pravilo starega režima, da morata za- 
konca po zagotovilu, da si bosta zvesta soproga, 
tudi skupaj živeti, kot tudi, da ima mož s svojo 
patriarhalno vlogo vedno prednost pred starši. 
Z begom k družini in neodzivanjem na moževe 
prošnje je torej izkazala nezaupanje v institucijo 
neločljivega zakona. Kos nam zato še podrobno 
predstavi vojno med zakoncema: Jožefino reak- 
cijo po tržaški aferi je pronicljivi Sigmund izko- 
ristil, da jo je v javnosti prikazoval kot upor proti 
moževi avtoriteti in sočutnosti v zakonski zvezi. 
Žrtve družinskega nasilja so v javnosti naletele 
na različno razumevanje, sodbe in odnos. Jože- 
fi, ki je na procesu poskušala dokazati povezavo 
med Sigmundovo melanholijo in fizičnim nasi- 
ljem nad njo, kot rečeno, manever ni uspel. Ne le 
na sodišču, tudi v javnosti, ki je bila v afero vme- 
šana, je postopoma izgubila status nedolžne žrt- 
ve svojega manično-depresivnega in domnevno 
nasilnega moža. Sigmunda znanci niso krivili za 
razpad zakona, saj nihče od njih ni želel pričati v 
korist Jožefe. Na procesu se je pokazalo, da je bil 
pravi razlog Jožefine zahteve po ločitvi, kot smo 
že poudarili, moževa škandalozna prekršitev čast- 
nega kodeksa služenja monarhu in seveda pranje 
družinske časti. Žrtve tržaške afere leta 1740 pa 
so bili pravzaprav vsi vpleteni. Tudi namišljeni 
melanholik Sigmund, ki bi se mu sanje o blesteči 
karieri morda kdaj celo uresničile, če ne bi z re- 
signacijo v Trstu napravil usodnega koraka. 
Kosova monografija je tipična mikrozgodovin- 
ska študija. Avtor se za razliko od starejše social- 
ne zgodovine, ki jo zanima samo tisto, kar je sta- 
tistično pomembno, bolj zanima za tisto, kar je 
enkratno in celo izredno ter hoče razkriti mnogo 
več od statističnega povprečja in stereotipnega 
ponavljanja. Prizadeva si za poglobljeni vpogled 
v skriti življenjski svet zakoncev Gallenberg. 
Najbolj znana dela mikrozgodovine se pravza- 
prav ukvarjajo z izrednostmi v življenju. Raziska- 
ve minipodročij vsakdanjega življenja so sicer 
nasprotne makrozgodovini, vendar jo zagotovo 
bogato dopolnjujejo. Tudi Kosova mikrozgodo- 
vinska študija, če se izrazimo z besedami Natalie 
Zemon Davis, noče biti reprezentativna, temveč 
si prizadeva pripovedovati o dogodkih, iz kate- 
rih se lahko spozna več, kot je v teh dogodkih 
samih. Vsaka dobra mikrozgodovina torej lahko 
zmeraj pove tudi kaj o širših političnih in druž- 
benih razmerah in spremembah. Sprememba ni- 
voja raziskovanja na mikroskopsko raziskovanje 
odkriva nove pomene dejstev, za katera se je si- 
cer domnevalo, da so dobro raziskana, in odpira 
novo možnost posplošitvam. Gre za gosti oz. bo- 
gati opis {thick description), intenzivno analizo 
drobnih posameznosti določene epizode ali si- 
tuacije, za »konstrukcijo konstrukcije«, ki mikro- 
skopsko analizo skrajno majhnih predmetov raz- 
iskovanja uporablja kot sredstvo, da se dokoplje 
od lokalnega znanja do splošnih vizij. 
Vse to torej velja tudi za Kosovo napeto študijo 
o tržaški aferi Gallenberg iz leta 1740. Gre za zelo 
podrobno predstavljanje življenja zakoncev Gal- 
lenberg, ki na mnogih mestih vključuje na prvi 
pogled nepomembne detajle. Številnost nepre- 
kinjeno ohranjenih preostankov preteklosti je 
Kosu omogočila karseda optimalno resolucijo 
takratnega življenjskega reliefa, popolne ostrine 
pa seveda nikoli ne bomo mogli doseči. Struktu- 
ralna zgodovina, kot pravi Kos, z abstrahiranjem 
posamičnega in ustvarjanjem povprečja - z za- 
nemarjanjem »nizkih vrhov na reliefu preteklega 
življenja« oz. banalnih preostankov nekega živ- 
ljenja - pa ne pomeni le zavestno izkrivljenega 
98 VSE ZA ZGODOVINO 
S KNJIŽNE POUCE ZGODOVINA ZA VSE 
dojemanja njenih ozadij, pač pa tudi zavestno 
poenostavljanje. To pri asketskih, čeprav geni- 
alno napisanih znanstvenih razpravah pogosto 
vodi v zanikanje vpliva ali obstoja posebnosti 
mikrosveta. Če preteklost poskušamo razumeti 
globlje, (umetno) povezano in logično, če želi- 
mo dognati fenomene, mehanizme in zakonito- 
sti, pridemo v polje interpretirane zgodovine. In 
čeprav je zgodovina že večkrat pokazala, da se 
odkloni izgubijo v povprečju in nimajo daljno- 
ročnega vpliva na splošni trend, so lahko odmiki 
prvi znanilci globljih sprememb. Rezultati, do ka- 
terih se dokopljemo z antropološko in kulturno 
zgodovino in če se le da, s psihozgodovinskimi 
diskurzi na mikronivoju, pa so nadvse privlačni 
in nam omogočajo globok vpogled v neko pre- 
teklo podobo. 
Za strukturalno zgodovino je torej značilno za- 
vestno poenostavljanje, kar pogosto vodi v zava- 
jajoče minimaliziranje mikrosveta. Iz obravnave 
namreč izpušča celo mavrico človeških dejanj in 
fenomenov, ki se v takih primerih pokažejo kot 
odločilni in dajo povsem drugačno sliko prete- 
klosti, kot pa bi jo ustvarili z maloštevilnimi dej- 
stvi in visokodonečo teorijo. 
Andrej Studen 
VRNITEV ODPISANIH 
Ivan Grobelnik - Ivo, Harmonika, škarje in Sta- 
ri pisker; Muzej novejše zgodovine Celje; 2004; 
152 strani. 
Plima najrazličnejših spominov na medvojne in 
povojne dogodke, ki je zapljusnila naš knjižni trg 
v preteklih dveh, treh letih je med številnimi na- 
slovi ponudila bralstvu tudi prvenec Ivana Gro- 
belnika, še zadnjega živega člana skupine, ki je 15. 
decembra 1944 vstopila v zloglasni celjski zapor 
Stari pisker in iz njega osvobodila večjo skupino 
zapornikov in zapornic, med njimi tudi nekaj 
takšnih, ki bi brez te intervencije že nekaj dni za- 
tem končali pred cevmi okupatorskih krvnikov. 
A pojdimo lepo po vrsti. Grobelnikovi spomini 
niso le dokument o tej noro predrzni akciji, so 
namreč tudi pričevanje o trdem, a lepem življe- 
nju predvojne obrtniške mladine, o velikih brid- 
kostih in pomanjkanju, boju za vsakdanji kruh 
v svojsko urejenem svetu rokodelskih vajencev 
in pomočnikov ter o iskanju smisla in veselja v 
drobnih stvareh. Grobelniku je to veselje najprej 
prinesla harmonika, ki se je je oprijel že kot fantič 
na paši in v domači gostilni, kjer je zaslužil prve 
dinarje, glasbilo pa ga je potlej spremljalo skozi 
vse najtežje življenjske preizkušnje - v nemško 
vojsko in kasneje v partizane. Nič manj prelomno 
ni bilo prijateljevanje s »škarjami« oziroma kroja- 
štvom. »Za šolo si za en drek, zalo se boš šel učit 
za krojača,« je bojda malemu Ivanu rekel oče, ki 
pa mu je s to odločitvijo v mnogočem naredil 
uslugo. Razen tega, da se je pri šestih mojstrih in 
s številnimi vajenci in pomočniki izmojstril v ro- 
kodelstvu, so »škarje« poskrbele tudi za to, da sta 
mimo njega brez hujših pretresov zdrknila tako 
osovražena starojugoslovanska vojaščina kot tudi 
pruski dril, ki bi ga sicer v večji meri bil deležen 
pred odhodom v klavnico. Pri obeh pustolovšči- 
nah imajo svojo vlogo seveda tudi »normalni«, 
torej dobri in človeški nadrejeni. 
V senci »harmonike in škarij« je v njem dozo- 
rela tudi (verjetno) najtežja odločitev v življenju 
- odločitev za pobeg iz nemške vojske in pri- 
ključitev partizanom. Vsakomur, kdor količkaj 
pozna nacistično medvojno zakonodajo in rav- 
nanje rajhovskih oblasti z dezerterji in njihovimi 
sorodniki, je lahko jasno, koliko poguma je bilo 
potrebnega za takšno odločitev - v primeru za- 
jetja bi bil za dezerterja in njegove odgon v kon- 
centracijsko taborišče zelo blaga sankcija... 
Dandanes seveda vemo tudi to, da s prihodom 
v partizansko enoto za nemškega dezerterja stra- 
hu in negotovosti še ni bilo konec - kaj lahko 
bi postal »plen« kakega preveč previdnega komi- 
sarja in bi za vedno izginil kje na Pohorju. Toda 
ne pravijo zaman, da pogumne spremlja sreča 
- Grobelnik jo je tudi tu pošteno skušal. 
Po krajši frontni epizodi je partizana Iva delo 
(oziroma okrajna sekretarka KPS Lenka) po- 
klicalo na »teren«, kjer se je motal okrog Celja, 
skrbel za zveze, obveščanje, preskrbo, spremstva 
in še kaj. Tisto »še kaj« pa je bila tudi znamenita 
akcija, ki jo je šesterica celjskih »odpisanih« s po- 
močjo paznika Ivana Grada izvedla v noči s 14. 
na 15. december 1944. Grobelnik v posebnem 
poglavju zelo zgoščeno in zanimivo opiše načr- 
tovanje in izvedbo te akcije brez primere, ki pa 
jo je povojno (celo tisto »ultra naše«) zgodovino- 
pisje potiskalo v pozabo in na obrobje - z vsaj 
tihim pristankom Zveze borcev, kar je še posebej 
žalostno. Spomnim se, da smo v osnovni šoli ak- 
cijo komajda omenili, v srednji pa niti to ne, če- 
prav gre za podvig, vreden filmske upodobitve 
in zgodovinskega zapisa. Gre za primer skorajda 
nesmiselne predrznosti, tveganja in poguma, 
VSE ZA ZGODOVINO 99 
ZGODOVINA ZA VSE leto XII. 2005. št. 1 
ko je šest lahko oboroženih avanturistov pred 
nosom nemške soldateske in policije vstopilo v 
predsobo pekla in pogubi otelo več deset zapr- 
tih nesrečnikov. Nekateri so pač raje kot življenje 
slavili nesmiselno in strahotno smrt kot plačilo 
za akcijo z nikakršnim učinkom (Frankolovo). 
Čudna dediščina akcije Stari pisker se je za 
Grobelnikom vlekla kot grozeča senca - vsake 
toliko so ga čudni dogodki opominjali, da bo s 
sabo še dolgo nosil ta »greh«. Šele pred nekaj leti 
so še živi udeleženci NOB in upajmo tudi pis- 
ci o medvojni zgodovini spremenili odnos do 
te akcije - za večino njenih protagonistov žal 
prepozno. Kot odločilen preobrat smemo šteti 
odlikovanje Ivana Grobelnika z Zlatim častnim 
znakom Republike Slovenije, ki ga je prejel tudi 
v imenu že umrlih soborcev, udeležencev tiste 
nočne akcije. 
Morda nam založniki zadnje čase resda stre- 
žejo s pravo poplavo spominov in pričevanj o 
medvojnem in zgodnjem povojnem obdobju 
- nekateri tovrstni izdelki so boljši, drugi slabši, 
tretji neberljivi -, a vseeno: prav je, da pride do 
besede čimveč sodobnikov teh prelomnih do- 
godkov. Čas hiti in kar naenkrat nam ne bo več 
imel kdo pripovedovati o svetu, ki ga ni več, in o 
dogodkih, ki jih bomo lahko spoznavali samo še 
skozi hladne in objektivne oči Zgodovine. 
Celjani imamo novo knjigo - knjigo o mestu, 
njegovih ulicah, hišah in predvsem ljudeh, ki so 
v nekem usodnem trenutku ravnali prav in zato 
zaslužijo vse priznanje, avtor pa za svojo tekočo 
in zanimivo pripoved nedeljeno pozornost. 
Aleksander Žižek 
KAKO IZDELATI 
RODOVNIK ALI VSE, 
KAR MORATE VEDETI 
ZA RAZISKOVANJE 
PREDNIKOV 
Janez Toplišek, Rodoslovje, Samozaložba, Tr- 
zin, 2004, 360 strani. 
V Sloveniji se vedno več ljudi ljubiteljsko ali ne- 
koliko bolj profesionalno ukvarja z rodoslovjem. 
Vse več je družin, ki se sprašujejo, kje so pravza- 
prav njihove korenine, kdo so bili njihovi pred- 
niki. Za kakih sto ali sto petdeset let nazaj lahko 
od najstarejših poznanih članov rodbine izvemo, 
kdo so bili naši predniki, kaj pa prej? 
Zaradi vsega tega se je znotraj Slovenskega ro- 
doslovnega društva, ki deluje že 10 let, pokazala 
potreba, da bi se viri in metode rodoslovnega raz- 
iskovanja prikazali sistematično, in sicer v okviru 
priročnika, ki naj vodi tako rodoslovca začetnika 
kot tudi že izkušenega raziskovalca prednikov. 
Znanje in izkušnje, ki so se v zadnjih desetih letih 
nabrali znotraj Slovenskega rodoslovnega dru- 
štva, so se tako postavili na ogled širši javnosti v 
priročniku spod peresa ene glavnih gonilnih sil 
omenjenega društva Janeza Topliška. 
Priročnik Rodoslovje se začenja tam, kjer si 
vsak začetnik postavi vprašanje: Kaj bom razis- 
koval? V prvih dveh poglavjih tako dobimo prve 
in najpomembnejše informacije, kako naj se lo- 
timo dela, da bomo delali sistematično in brez 
odvečne izgube časa. Pomembno opozorilo, ki 
ga najdemo znotraj teh dveh poglavij, je, da v 
raziskovanju prednikov nismo sami ter da bomo 
prej ali slej naleteli na osebo, za katero se je že 
nekdo prej zanimal - torej je smiselno povezo- 
vanje rodoslovcev, saj si s tem prihranimo veliko 
časa in naporov. 
Virov rodoslovnih podatkov je seveda veliko. 
Toplišek jih je razporedil v kar 17 poglavij, kar 
predstavlja polovico knjige, vsako skupino virov 
pa je obdelal v svojem poglavju. To je pravzaprav 
imenitna zbirka osnovnih podatkov o različnih 
skupinah virov: kateri so, kje jih najdemo, za kaj 
so uporabni v rodoslovju. Seveda je nemogoče 
popisati vse vire na tako omejenem prostoru, 
pomeni pa to, da so na enem prostoru zbrani 
namigi, kje lahko najdemo določeno vrsto virov 
za rodoslovje. Ti isti namigi so odlični tudi za 
mladega zgodovinarja, ki se šele začenja spogle- 
dovati s svojo raziskovalno potjo. 
Za nadaljnja poglavja bi lahko rekli, da so že 
nadgradnja prve polovice poglavij. Ko raziskova- 
nje in množica podatkov postane neobvladljiva, 
je najbolje, da pridobljene informacije shranimo 
v elektronsko obliko. To je pravzaprav tisto, kar 
omogoča rodoslovcem lažjo in hitrejšo izmenja- 
vo podatkov. Avtor priročnika opozarja na mno- 
žico različnih programov, ki jih razvijajo zlasti v 
ZDA (tam je rodoslovje skoraj nacionalni šport), 
ki pa niso vsi uporabni za naše razmere. Prav 
Janez Toplišek je prevedel tudi prvi rodoslovni 
100 VSE ZA ZGODOVINO 
SINOPSIS ZGODOVINA •• VSE 
UDK 343.61:929 Svetto •. 
343.61:929 Sorčan •. 
ŽIŽEK Aleksander, mag., arhivski svetovalec, Zgodovinski arhiv Celje, Teharska cesta 1, SI - 3000 Celje 
POL OČENAŠA ZA UMOR 
ZGODOVINA ZA VSE, 12/2005, št. 1, str. 
Avtor opisuje in raziskuje umor štirinajstletnega Boštjana Svetka, ki ga je zaradi 6 goldinarjev do smrti zabodel njegov 
nekdanji sošolec Blaž Sorčan. Zločin se je zgodil 19. februarja 1834 v Savinjski dolini v bližini Podvina, kjer je bil doma 
umorjeni. Morilca so preiskovalci zelo hitro odkrili, saj je bil v svojem okolju znan kot problematičen, divji in hudoben, 
omenjenega dne pa ga je več ljudi videlo s Svctkom. Ostarelim staršem je že zgodaj zrasel čez glavo, se klatil naokoli, igral 
na srečo in tudi občasno kradel. Z Boštjanovim denarjem si je nameraval kupiti puško. Blaža Sorčana so po preiskavi ob- 
sodili na 15 let težke ječe, ki je mladega morilca, če jo je slučajno preživel, zagotovo popolnoma uničila in ga dokončno 
naredila za izobčenca z druge strani zatona. 
_^r-_ 
UDK 628.42(497.4)" 18" 
811.163.6'373 
KAČIČNIK GABRIČ Alenka, mag., svetovalka - arhivistka za arhivsko gradivo, Arhiv Republike Slovenije, Zvczdarska 1, 
SI -1000 Ljubljana 
»SERILNIK« - PREPROST IZRAZ ZA STRANIŠČE 
Kako lahko tudi najbolj potrebna skrita reč pripomore k bogastvu knjižnega jezika 
ZGODOVINA ZA VSE, 12/2005, št. 1, str. 
Vzdrževanje čistoče je bilo nekdaj nekaj, Čemur ljudje niso posvečali nobene pozornosti, saj zavedanja o pomembnosti 
higiene predvsem med preprostim ljudstvom sploh ni bilo. Predvsem na podeželju so bile higienske razmere obupne. Da 
je bil razvoj na področju higiene zelo počasen, priča tudi podatek, da Slovenci do srede 19. stoletja tudi izraza za stranišče 
še nismo imeli. Naši predniki so za »posvečeni« prostor uporabljali tujke. Dokler pa se ni dokončno uveljavil knjižni izraz 
stranišče, so bili ponekod v uporabi tudi lokalni izrazi, uporabljani v ozkih krogih uporabnikov. Večine izrazov verjetno 
ne bomo nikoli izvedeli, en, do sedaj nepoznan, pa se je slučajno pojavil v končni izjavi ob poravnavi spora med dvema 
sosedoma v Ilirski Bistrici. 
_^••  
UDK 634.83:632(497.4)'*18" 
SERUČNIK Miha, univ. dipl. zgod., Mala Loka 21, SI -1230 Domžale 
PODZEMELJSKA POŠAST 
ZGODOVINA ZA VSE, 12/2005, št. 1, str. 
Trtna uš je škodljivec, ki je v drugi polovici devetnajstega stoletja prizadejal ogromno škodo vsem vinogradniškim 
deželam po Evropi. Iz Amerike so jo pripeljali vinogradniki sami, ki so poskušali dobiti sorto odporno na oidij. 
Trtna uš je v dvojno monarhijo prišla s sadikami iz Velike Britanije s »pomočjo« strokovnjakov državne sadjarske 
in vinogradniške poskusne postaje iz Klosterneuburga pri Dunaju, ki je bila idealno mesto za razširjanje trtne uši po 
vinogradniških območjih Avstro-Ogrske. Kljub strogim ukrepom, ki bi morali preprečiti nadaljnje raznašanjc, je žuželka 
uspela nekako premagati velike razdalje in se naseliti skoraj v vseh predelih, kjer je rasla vinska trta. 
Na Slovenskem so trtno uš prvič opazili istočasno v okolici Pirana in na Bizcljskcm leta 1880. Po začetnem nezaupanju 
in oklevanju so se začeli proti tej nadlogi boriti s sajenjem proti trtni uši odpornih ameriških trt, ki naj bi zagotovile nad- 
aljevanje vinogradništva na prizadetih območjih. 
VSE ZA ZGODOVINO 103 
ZGODOVINA ZA VSE leto ••. 2••5. št. i 
UDC 343.61:929 Svctko •. 
343.61:929 Sorčan •. 
ŽIŽEK Aleksander, M.A., Archival Advisor, Celje Historical Archives, Teharska cesta 1, SI - 3000 Celje 
IN THE TIME IT TOOK TO SAY HALF AN "OUR FATHER" 
HISTORY FOR EVERYONE, 12/2005, No. 1, p. 
The author describes - and investigates - the murder of fourteen-year-old Boštjan Svetck, who was stabbed to death for 
6 Goldinars by his former schoolmate Blaž Sorčan. The crime occurred on the 19th of February, 1834 in the Savinja Valley 
in the vicinity of Podvin - the victim's home town. It did not take long for the investigators to find the murderer, who was 
well known as a wild and wicked troublemaker in the area where he lived and several people had also testified to having 
seen him together with Boštjan Svetek on the day in question. Already at an early age, young Sorčan had proved to be too 
much of a handful for his ageing parents, becoming a vagrant, gambling, and also upon occasion, stealing. Blaž Sorčan 
had intended to use his victim's money to purchase a rifle. Following the inquest, the young criminal was sentenced to 15 
years of hard labour, which, in the unlikely chance that he survived his term, had undoubtedly left him a broken man and 
for the rest of his days branded him an outcast, who had got on the wrong side of the law. 
_àr-_ 
UDC 628.42(497.4)"18" 
811.1•3.6'373 
KAČIČNIK GABRIČ Alenka, M.A., Advisor - Archivist for Archival Material, Archives of the Republic of Slovenia, Zvczdar- 
ska 1, SI - 1000 Ljubljana 
THE "CRAPPER" - A SIMPLE TERM DENOTING THE TOILET 
How even the most necessary hidden facility can contribute to the richness of a language's vocabulary 
HISTORY FOR EVERYONE, 12/2005, No. 1, p. 
Maintaining hygiene was, in days gone by, apparently something that people simply didn't pay any attention to, as 
people in those days - particularly the so-called simple folk - had little awareness of the importance of cleanliness. The 
level of hygiene, or rather lack of it, was particularly appalling in rural areas. Proof of the slow progress made in the field 
of hygiene is the fact that up until the mid 19th century, the Slovene language had no specific term to denote the toilet. 
When referring to this "sanctum", our predecessors resorted to the use of foreign words. Until the literary Slovenian term 
"stranišče" (meaning "toilet") finally came into general use, local expressions were used which, in some places, were so 
obscure as to be understandable to only a small circle of users. The majority of these expressions will probably never be 
known to us, yet one of these terms, which up until recently lay hidden in the annals of history, came to light in the final 
verdict of a court case pertaining to a quarrel between two neighbours in Ilirska Bistrica. 
_àr:  
UDC 634.83:632(497.4)"18" 
SERUČNIK Miha, B.A. Hist., Mala Loka 21, SI -1230 Domžale 
A MONSTER FROM THE NETHER REGIONS 
HISTORY FOR EVERYONE, 12/2005, No. 1, p. 
The Phylloxera aphid, or vine louse, is a pest, which in the second half of the 19th century nearly obliterated the vine- 
yards of Europe. The Phylloxera was accidentally introduced by the European viticulturists themselves, who imported an 
American vine in their attempt to cultivate a vine resistant to the Oidium fungi. 
It entered the Dual Monarchy through infested vine rootstock from Great Britain, unwittingly assisted by experts of the 
State Experimental Station for Viticulture and Pomology at Klosterneuburg near Vienna, which was an ideal starting-point 
for the aphid's devastating progress across the vine-growing regions of Austro-Hungary. Despite the strict measures that 
were undertaken to stop it from spreading further, the aphid succeeded somehow in surmounting the large distances 
between countries and managed to spread to almost all the regions where the grape vine was cultivated. 
In Slovenia, it was first observed in 1880 both in the surroundings of Piran as well as in the Bizcljsko region. After an 
initial phase of doubt and hesitation, a way of combating this pest was found, by grafting cuttings of the European vines 
onto Phylloxera-resistant North American vine rootstock, which ultimately ensured the continuation of viticulture in the 
affected regions. 
104 VSE ZA ZGODOVINO 
SINOPSIS ZGODOVINA ZA VSE 
UDK 343.195(497.4)"18" 
323.1(-1•3.6:-•2.2)"18" 
GLOBOČNIK Damir, mag., muzejski svetovalec, Gorenjski muzej, Tomšičeva 44, SI - 4000 Kranj 
TAGBLATTOVA OBRITA IN POMAIANA SVINJSKA GI.AVA 
ZGODOVINA ZA VSE, 12/2005, St. 1, str. 
Prispevek govori o tretji porotni razpravi v Ljubljani po ponovni uvedbi porotnih sodišč, beta 1870 je časnik kranjskih 
liberalnih Nemcev Laibacher Tagblatt (1868-1880) v nekem dopisu o začaranem krčmarju iz Koroške žalil mežnarja iz 
Brezij. Ta je tožil odgovornega urednika Laibacher Tagblatta O. Bambcrga. Obravnava je zbudila veliko pozornosti v tedan- 
jih časnikih (Novice, Slovenski narod, Zgodnja dánica in Laibacher Tagblatt), saj je bila del boja med slovensko in nemško 
stranko na Kranjskem. Zastopnik tožnika je imel vidno mesto v slovenski stranki, zagovornik obtoženca pa v nemški 
stranki, ki je sledila liberalnim tendencam po zmanjševanju cerkvenih privilegijev v habsburški monarhiji. Obravnava se 
je končala z oprostilno sodbo. 
_Š5r-_ 
UDK 323.1(-163.6:-112.2)"18/19" 
MOLL Martin, prof. dr., Karl-Franzens-Universität Graz, Geisteswissenschaftliche Fakultät, Institut für Geschichte, Hein- 
richstraße 26 II/III/IV, A - 8010 Graz 
KAJ POMENI NACIONALNI BOJ? 
Primer iz Spodnje Štajerske okoli lela 1900 
ZGODOVINA ZA VSE, 12/2005, št. 1, str. 
Avtor na primeru ptujskega odvetnika in vnetega slovenskega nacionalista dr. Antona Brumna, ki je od začetka 20. 
stoletja pa vse do konca prve svetovne vojne, bojeval privatno vojno s ptujskim županom Josefom Ornigom, zastavonošo 
nemške stranke na Ptuju, raziskuje zagrizene in dolgotrajne nacionalne boje na Spodnjem Štajerskem. V teh bojih sta obe 
strani obilno zlorabljali vsa razpoložljiva pravna sredstva, s pogosto minornimi in smešnimi medsebojnimi obtoževanji pa 
sta preko svojih »ljudi« v državnem zboru »obremenjevali« tudi tedanjo visoko politiko v Avstroogrski. 
_àr-_ 
UDK 930.85(497.4) 
39(497.4) 
929(497.4) 
PORENTATita, prof. zgodovine in dipl. etnologinja, višja kustodinja, tita.porenta@gucst.arnes.si, Tržiški muzej, Muzejska 
11, Si-4290 Tržič 
ZGODOVINA SMO LJUDJI; 
Značilnosti slovenske biografike 
ZGODOVINA ZA VSE, 12/2005, št. 1, str. 
Avtorica v prispevku poskuša opredeliti bistvo biografike in povzeti najpomembnejša dela slovenskih avtorjev, ki so 
svoja dognanja in praktične izkušnje na področju etnologije, zgodovinopisja in muzejske aplikacije tudi publicirali. Ugo- 
tavlja, da ima slovenska biografika dolgo tradicijo zlasti pri proučevanju znanih in v javnosti delujočih Slovencev, medtem, 
ko so znanstveno biografijo z novimi metodološkimi prijemi proučevanja življenja tako imenovanega »malega človeka« 
razne družboslovne in humanistične vede razvile šele v zadnjih nekaj desetletjih. 
VSE ZA ZGODOVINO 105 
ZGODOVINA ZA VSE leto xii. 2005. št 1 
UDC 343.195(497.4)"18" 
323.1(-l63.6:-112.2)"18" 
GLOBOČNIK Damir, M.A., Museum Advisor, Museum of the Gorenjska Region, Tomšičeva 44, Si - 4000 Kranj 
THE TAGBLATT'S SHAVEN AND PAINTED HOG'S HEAD 
HISTORY FOR EVERYONE, 12/2005, No. 1, p. 
The article discusses the third jury deliberation in Ljubljana, following the re-introduction of jury courts. In 1870, the 
newspaper of the Carniolan Liberal Germans, the Laibacher Tagblatt (1868-1880) had apparently made libcllious com- 
ments aimed at the sexton from Brezje in a contribution it had published on a bewitched innkeeper from Carinthia. In 
response, the sextan filed a lawsuit against the editor in chief of the Laibachcr Tagblatt, Mr. O. Bamberg. The trial aroused 
considerable interest in the papers at the time (the Novice, Slovenski narod, Zgodnja dánica, and the Laibachcr Tagblatt), 
as it was seen as a part of the struggle taking place in Carniola at that time between the Slovenian and the German Party. 
The plaintiff's counsel occupied a prominent scat in the Slovenian Party, while the defendant's barrister was no less a 
prominent member of the German Party, which advocated the liberal tendency to reduce the Church's privileges within 
the Hapsburg Monarchy. The trial ended with an acquittal. 
_¿r-_ 
UDC 323.1(-163.6:-112.2)"18/19" 
MOLL Martin, Ph.D., University of Graz, Faculty of Arts and Humanities, Institute of History, Heinrichstraße 26, II/III/IV, 
A - 8010 Graz 
THF. MEANING OF THE NATIONAL CONFLICT 
A Case-Study from Lower Styria circa 1900 
HISTORY FOR EVERYONE, 12/2005, No. 1, p. 
The author examines the embittered and long drawn-out national conflicts in Lower Styria, based on the case of the 
Ptuj solicitor and fiery Slovenian nationalist, Dr. Anton Brumen. From the beginning of the 20th century and up until the 
end of the First World War, he waged a private war with the Mayor of Ptuj, Josef Ornig, the standard-bearer of the German 
Party in Ptuj. During these conflicts, both sides copiously abused all available legal means, and often also "encumbered" 
the politics of state of the Austro-Hungarian Empire by means of petty and ludicrous mutual accusations made by "their" 
men in the National Assembly. 
_§>r-_ 
UDC 930.85(497.4) 
39(497.4) 
929(497.4) 
PORENTATlta, Prof. History and U.A. Etna, Senior Curator, tita.porenta@gucst.arncs.si, Museum of Tržič, Muzejska 11, 
SI - 4290 Tržič 
HISTORY IS PEOPLE 
The Characteristics of Slovenian Biographies 
HISTORY FOR EVERYONE, 12/2005, No. 1, p. 
In her article, the author attempts to define the essence of Biographies and presents a summary of the most important 
works of Slovene authors who have also published their findings and practical experiences in the fields of Ethnology, 
Historiography and Applied Muscology. The author finds that Slovenian Biographies has a long-standing tradition, in 
particular in the study of Slovenian public figures and famous persons. However, the scientific approach in Biographies, 
with its new methodologies of studying the lives of the so-called "little person" throughout history, only developed in the 
various social sciences fields and the humanities over the last few decades. 
106 VSE ZA ZGODOVINO 
Navodila za pisce prispevkov v reviji Zgodovina za vse 
Dolžina razprav v sklopu Zgodbe, ki jih piše življenje je omejena na eno 
avtorsko polo - šestnajst strani formata A4 računalniško napisanega teksta 
z običajnim (enojnim) razmikom vrstic. Prispevki naj bodo napisani z ure- 
jevalnikom besedil Word, v naboru znakov Arial ali Times New Roman in 
v velikosti 12 pik (naslov naj bo poudarjen, v velikosti 18 pik, mednaslovi 
pa poudarjeni, v velikosti 14 pik). 
Prispevki za Zapise naj ne bi presegli polovice avtorske pole, recenzije 
knjig za sklop S knjižne police pa ne dveh strani. Recenzijo je potrebno 
opremiti z naslovom, pod katerim naj bo objavljena. 
Teksti morajo biti posredovani v tiskani (ena kopija) in elektronski obliki 
(disketa, cede). Pisci lahko svoje prispevke posredujejo uredniku tudi po 
elektronski pošti na naslov: andrej.studen@guest.arnes.si. 
Pri pisanju razprav je potrebno upoštevati pravila za citiranje. Opombe 
naj bodo na koncu vsake strani posebej (pod črto). 
Literaturo in vire navajajte v naslednji obliki: 
- Samostojne publikacije: ime in priimek avtorja, naslov dela, založba in 
kraj izida, leto izida, stran(i). 
- Periodične publikacije: ime in priimek avtorja, naslov članka, naslov pu- 
blikacije, letnik in številka (v obliki ulomka), leto izida, stran(i). 
- Arhivske vire navajajte na naslednji način: arhiv, ime in signatura arhivske- 
ga fonda, arhivska enota, ime in/ali signatura ali paginacija dokumenta. 
Posamezne enote citata naj bodo ločene z vejicami. 
Tekstu (razen besedilu za objavo v rubrikah Zapisi in S knjižne police} 
je treba priložiti krajši povzetek (približno 1 stran) in sinopsis (do pol stra- 
ni). 
Avtorji naj svoj tekst opremijo s slikovnim materialom (fotografijami, 
fotokopijami in podobnim), ki ga morajo seveda podnasloviti. Slikovne 
priloge naj bodo po možnosti v elektronski obliki (skenirane v formatu 
TIFF ali JPG v ločljivosti vsaj 300 dpi) na cedeju. Fotokopij, disket, cedejev 
in rokopisov ne vračamo. 
Za predstavitev avtorjev potrebujemo poleg osnovnih podatkov o avto- 
rju (ime in priimek) še podatke o izobrazbi, znanstvenem nazivu, zapo- 
slitvi (statusu) ter naslov (v službi ali doma). 
Uredništvo si pridržuje pravico, da prispevkov, ki ne ustrezajo tem na- 
vodilom, ne objavi. 
Avtorji odgovarjajo za znanstveno vsebino svojih del. 
• 
ZGODOVINA ZA VSE 
Izdalo: Zgodovinsko društvo Celje*5, Prešernova 17, SI-3000 Celje, 
tel. 03 42 86 412, www.zgd.celje.si 
Založilo: Zgodovinsko društvo Celje 
Uredniški odbor: Janez Cvirn, Bojan Cvelfar, Branko Goropcvšek, 
Tone Kregar, Dragan Matic, Andrej Pančur, Marija Počivavšck, 
Ludwig Steindorff, Andrej Studen, Anton Sepetavc, Aleksander Žižek 
Glavni in odgovorni urednik: Andrej Studen 
Tehnični urednik: Aleksander Žižek 
Računalniška priprava stavka: Andrej Mohorič 
Prevod v angleščino: liva Žigon 
Prevod v nemščino: Tina Bahovec 
Prevod iz nemščine: Aleksander Žižek 
Lektor: Anton Šepetavc 
Priprava UDK: Srečko Maček 
Tisk: Grafika Gracer 
Za znanstveno vsebino člankov odgovarjajo avtorji. 
Fotografija na hrbtni strani: Zgodovinski arhiv Ptuj 
Revija izhaja dvakrat letno 
Naklada: 400 izvodov 
Finančna podpora za natis revije,- 
Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije 
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije 
ISSN 1318-2498 
Letna naročnina: za posameznike in ustanove 3500 SIT, za študente 2500 SIT. 
Cena posamezne številke v prosti prodaji je 2000 SIT. 

ALEKSANDER ZIZEK 
ALENKA KAČIČNIK GABRIC 
MIHASERUČNIK 
DAMIR GLOBOČNIK 
MARTIN MOLL 
TITA PORENTA 
CENA: 2000 SIT 
ISSN 1318-2498 
771318 249009