Poštnina plačana v gotovini Ljubljana, ?. novembra 194«. Leto XIII. — Št. 46. m/^0/ GLASILO KR.JČAN JKEflA DELOVNEGA LJUDJTVA Svetovne In slovenske perspektive K novemu življenju! Z veliko trpkostjo v srcu zasleduje vsakdo dandanes razvoj strašne človeške tragedije, ki se odigrava z vso krutostjo. Zastonj so bila svarila vseh velikih mož pred dvanajsto uro. Kakor da leži nad človeštvom strašno božje Prokletstvo je ne glede na najmanjši Pomislek nedoglednih posledic drvelo v vojno. Plaz se je sprožil pred 14 meseci in drvi dalje v nedogled. P<>d njim ječijo narodi, razvaline štrlijo iz njega in molče govorijo o grozodejstvih in popolnem uničevanju vsegu, kar je pridna človeška delovna roka gradila dolga desetletja. Brez usmiljenja se uničujejo važne človeške pridobitve, gospodarske, humanitarne in kulturne. Za tem uničevanjem stopa pomanjkanje vsega potrebnega svojo neizprosno pot in grozi milijonom in milijonom z lakoto. S strahom gleda v bodočnost predvsem delovni človek. Že v tako zvonih letih gospodarskega procvita v Evropi se je ta človek moral boriti s kapitalistično miselnostjo modernega člove-štva, da si je priboril vsaj najpotrebnejši vsakdanji kruli, kaj pa šele sedaj, ko postajajo razmere zaradi splošnega evropskega požara neznosne in grozi velika družabna zmeda na vseh poljih. Trda človeška srca so že prej rezala skromen košček kruha pridnim delovnim rokam. Treba je bilo hudih bojev, da si je delavstvo razmeram primerno zboljševalo svoj zaslužek, la borba bo danes še težja, ker bodo nastale razmere oteževale delavstvu skrb za vsakdanji kruh in poleg tega bo imelo delavstvo v borbi prav istega nasprotnika s prav tako duhovno zakrknjenim srcem. Kapitalističen duh današnje človeške družbe onemogoča vsem in vsakomur jasen pogled v dejanski položaj. Zato bo vsak poziv trpečih delovnih ljudi na človečansko dolžnost današnje družbe, na njeno usmiljenje in dolžnost,^ brezpomemben. Ta družba, ki je daleč od Boga, daleč od osnovnih bož-J"' načel o pravični ureditvi medsebojnih odnosov, razume samo borbo. Drobtinice, ki bodo padale od bogatinove mize, ne bodo noben znak pravičnosti, ampak le prostovoljni darovi v času zadrege in velike potrebe, in še te le morda majhen odstotek velikega premoženja. In v teh razmerah, ko se bodo ob strašnem uničevanju vseli dobrin tega sveta, v trpljenju in v krvi porajali znaki nove dobe, si mora biti delovni človek povsem na jasnem, kaj mu je storiti, da bo gradil s svojo lastno odgovornostjo sebi take Zmelje v bodoče, ki bodo trdna osnova novemu življenju, v katerem bo tudi delavec človek z vsemi pravicami in dolžnostmi. V današnjem času je uničevanje tvarmh dobrin težka resničnost. Na tisoče kilometrov v ozadju bojnega polja padajo in se rušijo domovi, krvavijo deca in matere, ki ne nosijo najmanjše krivde za težak obračun Svetovne zmede. Še veliko težje vpra-s.anje je duhovna propast človeške “r«žbe v njenih najvažnejših plasteh, je med delovnim ljudstvom. Dočim Je moralna propast tako zvane odlične < fužbe pripeljala človeštvo do sedanje zaioigre je propast delovnega ljudstva grozeče nevarna propasti vsega človeštva. Z globokim prepričanjem sme-'o trdimo, da bi do usodnih krvavih **ni ne prišlo, če bi odločujoči činitelii Po vseh evropskih državah upoštevali Danes bi bili zlati časi zu preroke. Človek bi hotel naprej vedeti usodo, ki jo piše sedanja vojna. Vsakdo čuti, da se 'bo v enem ali dveh letih vse spremenilo, toda kako!’ Spremenjeni zunanji pogoji bodo liizime.njali vse stoletne osnove skupnega življenja. V strahu -se vsalk dan sprašujemo, kaj se bo zgodilo z naimi, kaj se bo zgodilo z našo staro Evropo. -Po radiu im -po -časopisih -lovimo s-traistno vsa poročila, ki nam bi mogla razodeti zadnjo besedo negotove usode. Že leta sem nejevoljno odlagamo časopise, zapiramo iraidio, naša usoda se nam noče razodeti. Toda v teh lednih se je zgodovina zgostila. Naš demon, kakor bi rekell Sokrates, nam v slutnjah pnišepetuje tisto, kar je postalo razvidno- že na koncu vijugastega razumskega kolovoza, da ise vse dogajanje približuje tre-nuitku, iko bodo padle viažine-, imorda že zadnje odločitve. Morda bomo že jutri vedeli vsi v Evropi in Ameriki, 'kakšna je itista zadnja beseda usode, kakšna bo naša 'bodočnost, temna ali sončno jasna, svobodna ali nesvobodna. Vsako zgodovinsko dogajanje se rodi, -raste, doseže svoj višek, -se postara in izgine. Po preteku nekega razvoja postane pregledno vse dogajanje, kolikor ga še ostane. Naj navedemo nekaj primerov. Španska revolucija je dolgo nos lil a imožnost zmage obeh taborov. 1 o imiinchensikem siporazumu v letu 1938, pa je obstojala samo še ena možnosit, jasno vidna in otipljiva- za političnega človeka. Kl jub teinu pa so vendar bile potrebne tako krvave ofenzivo ob Ebru, preden se je obso jeni republikanski talbor podal ter predali orožje. delovno ljudstvo in bi ga pri vseh važnejših odgovornih dejanjih pritegnili kat svoboden in neodvisen faktor z vso odgovornostjo k delu. Toda kapitalistična miselnost ni tega dopustila in odločujoči činitelji so v objemu modernega mnmonističnega duha dosledno, gluhi za vsuk resen opomin iz množice, pripravljali grob, v katerega lega danes vsa naša preteklost. Ne vemo kdaj bo konec današnje človeške žaloigre. Pogled v bodočnost je zastrt z oblaki sovraštva in maščevanja. Vemo pa to, da bo začetek novega življenja in nove dobe, tam kjer je današnja vodilna družba krenila s prave poti. In to ni nikjer drugod kot tam, kjer je pravica zgubila svojo. be-sedo. Boj med mamonoin in Bogom se je za današnjo dobo končni tam, kjer je kapitalizem v človeški družbi spodrinil Boga iz gospodarskega, socialnega, kulturnega in javnega življenja, kjer je kapitalizem odtrgal človeka od njegovih pravih življenjskih in večnih ciljev in ga podredil samo svojim nebrzdanim gonom po uživanju. Ce bi bil Ni naš namen iradovedmim čitateljem prerokovaiti, katera stran bo vajino izgubila. Taka prero rokovanj a prepuščamo cigankam in astrologom. Kar nas predvsem zanima, so le možnosti razvoja, obrisi bodočih političnih itvorb, ki -niso odvisni od slučaja ali od imuli zgodovine, temveč so vedno logična posledica poznanih, izmerljivih sil. Zanima na« le ikone,no stanje; čas in pot dogodkov pustimo vedežem in sanjskim bukvam. Nemci -so lansko leto s .|>ohodom lia Poljsko sprožili plaz dogodikov, ki jih ni mogel nihče vnaprej videti. Kar so vedeli Nemci in kar je končno vedel ve,s sivet, je bilo samo to, da se je začelo prenavljanje obličja 'zemlje, ki je že zdavnaj postalo nujno, le da nihče ni imel tolike potrebe ipo tveganju, po skoku v temo dogodkov koit Nemci v it ret jem ruj h ti, ki jih je -tiščal njihov preozek prostor. Z zasedbo Češke itn Poljske iso biile ustvarjene prve osnove -nemškega živil jen jskega prostora. Ne glede na to, da je življenjski prostor znanstveno ipo-litičen pojem, ki v minogočeun »liči astronomskemu prostoru, 'to se piravi prostoru, ki se krči in širi, pa naim poleg te-gai ideja življenjskega prostora predstav!) j a -čisto novo politično idejo. Do sedaj so vsi evropski osvajalci nehote ali hote ustvarjali rimski imperij ali i7. ,novimi besedami -sredozemski življenjski prostor: Justini ja n, Karol Veliki, Inocenc III., Napoleon, a danes še s posebnim poudainkom — fašistična Italija. O nemškem J-Lebensrauimu« trdimo lahko samo to, da ni nujno navezan -na mediteran, da je bil vedno mišljen kot nekalka vzhodna (Ukrajina) kontinentalna politična tvoirba, ki nima s kakim rimskim cesarstvom nobene organske zveze, -čeprav bo tvoril Vsak član JSZ naj skrbi, da se bo članstvo vedno bolj množilo. Le močna organizacija bo v prihodnosti lahko uspešno pomagala delavstvu. središče vsega udejstvovanja človek kot stvarstvo božje, njegovo dostojanstvo, sreča in zadovoljnost, bi človeštvo hodilo po potih Boga in njegovih večnih zakonov k svoji lastni sreči, toda korak od te poti, je bil saino korak v naročje kapitalizmu, duhovnega očeta človeške propasti. Delovno ljudstvo mora te dve poti v bodočih dneh razločevati. Zato naša pot ne sme iti vzporedno z dosedanjo miselnostjo človeške družbe, ampak vprav v nasprotno smer. Posebno mi ne smemo imeti z njo nobene skupnosti, ampak moramo ustvarjati nov čas na podlagi pravičnosti in spoštovanja delovnega človeka. Vera v končno zmago naših načel mora biti v nas tako močna, da si jo bomo ohranili v srcih naj pride knr koli. V naši delavski skupnosti naj raste armada zavednih in odločnih borcev, na katero ne bo imela nobenega vpliva današnja odmirajoča družba, prepojena z usodno kapitalistično miselnostjo. Sanio-rastlost našega delavskega gibanja, ki je preživelo že veliko težav in težkih tretji rajli njegovo osredišče. (Prvi raj h je nam reč bilo »sveto rimsko cesarstvo nemške narodnosti« 936—1806.) Potemtakem sta v nastanku dva življenjska prostora: sredozemski in evropsko kontinentalni. Tretji kontinentalni ži-vlljenjski prostor že obstoji v državni skupnosti SSSR. Ako bi bile take velike politične tvorbe zgolj delo ljudi in narodov, mam ne bi bilo mogoče -presoditi, do kam segajo človeške želje, ki po- navadi tudi v politiki nočejo poiznati meja. Poleg narodov pa so merodajni tudi geografski .činitelji, kot je bilo Sredozemsko imorje za rimsko cesarstvo. A danes odpadejo tudi ti činitelji, ko so vse razdalje premagane s strojem — novim faktorjem zgodovine. Na kontinentih ni več prostora -dovolj za več imperijev. Vsak kontinent je zase enoten življenjski prostor. To je najvažnejše spoznanje. Ko ,so Nem-ci očrta-vali svoj bodoči imperij, so jim uhajali pogledi onstran Kusipiškega morja, a v ideji svetovne .revolucije, kolikor je V njej politične vsebine, je zapopa-de-n najmanj ves kontinentalni prostor kot okvitr za uresničenje največje ideje vseh časoiv. Stara delitev -sveta na vzhod in zahod je popolnoma zgubila svojo veljavo. Saj je bila v početku mišljena zgolj z ozirom na Sredozemlje: vzhodna in zahodna rimska država. Danes nam bi tako razlikovanje kaj malo in premalo razdelilo. Kadar pa le še merimo s starimi merili v-zhod — zahod, velja le v izvezi s hemisfero, to je z zahodno hemisfero: Anglija, Evropa, in vzhodno no hemisfero: Aziij-a, Evropa. Svet se je preklal na dive polovici, na Ameriko in Azijo, na morje in kontinent, na Amgilosaksonce in Ruse; vsi drugi narodi so le trabant' teh dveh velikih narodov. Potemtakem ,se praivi nasprotniki do sedaj niso niti sipopaidli. Kar smo videli, so bile le praske predstraž, ki so se slučajno srečale zaradi oboje-s t r-a-nsk e n ep rev id nosit i. Amerika se jo letos prerodila v naj-večjo voljno silo sveta. Uvedba splošne vojaške dolžnosti je zgodovinsko najtežji dogodek 2«. stoletja. Poraz Francije ali, Poljske se s tem dogodkom ne more niti primerjati po dal.jnosežnosti posledic. Amerika, to se pravi USA, bo postala za vso ameriško celino nova Prusija pa brez pravega nasprotni-(Nadaljevanje na 2. strani) borb, mora biti v bodočnosti svetilnik vsem v današnji zmedi blodečim. Delavstvo v naši skupnosti raste duhovno samozavestno, ki odklanja vsako vabo današnje družbe, in gre premočrtno k svojemu cilju nasproti. Ce kdaj, velja prav danes vsem Krekov poziv: Žulja v e roke sklenite se! V trdno in liernzdružljivo sklenjenih vrstah se borimo v težkih dneh zn svoj gospodarski obstanek, po naših načelih pa gradimo stavbo nove družbe, ki bo stavba poštenosti in pravičnosti. S tem svojim delom bomo odmikali delovnega človeka od usodnega zastrupljanja duhovne propasti. Kapitalizem naj uniči samega sebe na svojih dosedanjih postojankah. Delovni človek naj pa prepojen z globoko vero v končno zmago večnih načel pravičnosti in človeškega dostojanstva, raste duhovno samozavestno kot bodoči zdrav ustvarjalec nove dobe in lepših dni. Le tako bomo pripravljali pot povratku človeštva preko sedanje žaloigre k novemu vstajenju v luči krščanstva. S. Ž. S-tmko-mm pe-meilcL— Mezdno gibanje papirničarjev v Vevčah in Goričanah zaključeno ka. 18 milijonska vojska žene sama po sebi v osvajanje kot teži veletok iz višine v nižino. Ameriška armada ho osvojila Ameriko, severno in južno. Orožje ibo sledilo stopinjam dolarja. V Indiji je (bilo prav talko pred 200 leti. Tako se bo izoblikoval nov življenjski prostor, večji in silmejši od vseh dosedanjih, ki se mu bodo priključili še vsi drobci angleškega carstva, raztreseni po vseh morjih z Avstralijo vred, voden od najsposobnejše anglosaksonske rase. S tem je tudi konec ameriške demokracije. Kljub demokratičnimi geslom '{»ostaja vodstvo USA že od sveto me krize sem vse bolj totalitarno, da se reši država pred 'notranjim kaosom. Zunanja nevarnosit, svetovna vojna in ustanovitev mogočne kopno vojske pa ta proces razvoja USA v totalitarno državo Je še pospešuje. Kadar koli in kjer koli ho stopila Amerika v vojino, ne 1k> tega storila, da 'reši nek politični ideal, temveč ho stopi,la v vojino. da ustvari svoj vse-ameriški imperij. Ce se ;po tem izprebodu po sve-tovmih morjih in konitiinenitih vrnemo nazaj v Evropo, potem šele vidimo, kako smo vendarle majhni in talko rekoč brezpomembni. V usodi ite velike celine je zapopadena tudi naša majhna sreča in nesreča. V zadnjem času so nam učeni teoretiki zastavili vprašanje: vzhod ali zahod? Dobro nam je znano, da isi je isto vprašanje izastavil že saim vsak politično misleč človek 'in odgovoril primerno svojemu socialnemu []X)iložaju, ne da bi pri odgovoru upošiteval razlike, ki obstoje v glavnih 'narodno političnih konceptih hodoče Evrope. Nam pa se zdi, da je ravno vprašanje zahod — vzhod vsaj praktično vzeto čisto nepotrebno vprašanje, kajti doba narodmiih plebiscitov je že minila. Nihče inas ne bo vprašal, kam hočemo in (bolje l>o talko, ker bi se najbrž tudi v tem plebiscitu zaradi pomainjkainja življenjsko udarnosti in odpornosti za sebe slabo odrezali. Naša bodoča usoda nam bo odrejena in bo taka, kot vse ostale Evrope. Tukaj se ne da ničesar dodati iin ničesar odvzeti. Piri vsej fatalnosti pa se moraimo zavedati enega: naj bo že ta usoda taka ali taka, vedno bo slovenska. Kar koli inas bo zadelo, dobroi ali zlo, nas ibo zadelo kot Slovence; prostor, ki nam bo odmerjen, pravica, ki 'n-am lw> dana, iin dolžnosti, ki nam bodo 'naložene, vse nas bo doletelo kot organizirano kulturno ljudsko skupnost, kot slovenski narod. Pri tem ne bodo igrali prav nobene viloge visi tisti neplodni vidiki, za katere smo se tepli skoraj eno celo stoletje in ki še dames gibljejo duhove v Sloveniji, pač še samo v Sloveniji. Poslanstvo naroda 'bo izadobilo v veliki družini narodov svoj očiščen pomen. Vsi nacionalizmi se nam llx»do videli le še koit hudu, a že preslana bolezen. Narodi, te največje edine im zadnje kulturne skupnosti bodo končno dohili svoj mir za nemoteno ustvarjanje duhovnih vrednot v plemeniti, nekrvavi tekmi znotraj velike politične zgradbe, ki ji bodo mejniki Karmi valovi neskončnih imorij. Kljub rte j velikanski skupnosti, v kateri bo človek kot posameznik resda izginil, bo vendar težišče vsega dogajanja prenešeno zopet nazaj r posameznika iin njegov blagor prav zaradi skupnosti, ki bo varna že sama po sebi in ne l>o potrebovala žrtev za svoj obstoj. V prividu tega sveta, pravice, ki se bo rodila, iz krvi -vsega našega stoletja, v prividu obljubljenega tisočletnega kraljestva imiiru, še posebej prav zato kot Slovenci in kot členi delovnega ljudstva prenašamo stisko današnjih dni in ise radostno pripravljamo za bodoče delo v veliki družini nurodov. Dr. P. K. Polovični popust za delavce in delavke v drami in operi. Od Delavske zbornice smo prejeli: Nu prošnjo De-lavske zbornice je uprava Narodnega gledališča v Ljubljani dovolila tudi ilc-tos polovičen popust za delavce in delavke v drami in operi. Popust velja tudi za žene delavcev. Ker so predstave v abonmaju torek, sreda iin četrtek v tej sezoni zasedene že po abonentih, prosimo delavce, naj se poslužujejo popusta za predstave izven abonmaja (z izjemo izrednih tujih gostovanj in v abonmaju reda A in B. Potrdila za polovičen popust doibe delavci in delavke v knjižnici Delavske zbornice med poslovnimi urami, to je vsak delavnik od 10 do 12 dopoldne in od 5 do 8 zvečer, ob sobotah popoldne pa že od 4 naprej. Po točno dveh mesecih se je dne 51. oktobra zaključilo mezdno gibanje pri Združenih papirnicah s 16% zvišanjem zaslužkov v obliki draginj,skih in družinskih doklad. Dne 2. septembra je delavstvo stavilo predlog za zvišanje zaslužkov, ker j e draginja od maja, ko je bilo zaključeno zadnje mezdno gibanje, narasla za nad 10 odstotkov. Delavsko zastopstvo je nato ugotovilo porast draginje do septembra 1940 za 18 odstotkov in stavilo tudi predlog za zvišanje zaslužkov v višini 25 odstotkov. Podjetje pa je trdilo, da znaša ta predlog 31 odstotkov in ker ni draginja za toliko (»rasla, se ni hotelo pogajati in ni preostajallo delavstvu drugega, kakor da .zaprosi oblast za posredovanje. Prva poravnalna razprava se je vršila 16. oktobra, ki pa je bila neuspešna, ker je podjetje vztrajalo na stališču, da 'naj se delavski predlogi gibljejo v okviru porasle draginje, zu katero se je za vkljiučno oktober 1940 ugotovil porast od 23 odstotkov Delavsko zastopstvo je pristalo na sestavo predloga v tej višini ter je bil tak predlog odobren ina sestanku delavstva dne 20. oktobra s sklepom, da so mora to doseči. Razprava 31. oktobra, ki se je vršila v Zbornici za TOI v Ljubljani, je prvotno potekala v povsem odklonilnem stališču podjetja, češ da znaša povprečna urna mezda v Vevčah s premijo in akordom 8 din in zato ni potreben nikak povišek. Nazadnje je podjetje stavilo protiprodlog za okrog 10 odstotkov. Zastopstvo delavstva pa jo po posvetu predlagalo povišek urnih mezd za 70 par in doklade za ženo 3 din in za otroke do 16. leta 2 din na dan. Ta predilog je podjetje glede družinskih doklad osvojilo v celoti. Povišek urnih mezd pa ne prizna, temveč mudi v obliki draginjiskih doki ud 4 diin dnevno. Po kratici debati se je ta predilog' podjetja zboljšal na 5 din dnevno in se draginj,ske doklade v celoti zvi- 23. septembra tega leta so pretekla štiri leta, odkar je 'tekstilno delavstvo uveljaviillo. kolektivno pogodbo za dravsko banovino, katere veljavnost je v januarju 1930 zaradi odpovedi’ prenehala. Ni važno, koliko časa je pogodba veljala, važmlo. je, kaj in koliko je delavstvo s pogodbo pridobilo. Od povojnega časa, ko se je pričela pri nas tekstilna industrija razvijati, pa do leta 1936. je bilo delavstvo v tej industriji brez pogodbe. Kakšne so bile razmere delavstva po tovarnah, bi se dailloi marsikaj napisati. Vsi dobro verno, da je biila ravno tekstilna industrija v času razvoja zelo zaščitena. Kapital, ki se zbira v tej industriji, je po veiliki večini inozemski. Malo je primerov, da je pri raznih »Jugo« itd. soudeležen domač kapital. Še manj pa je podjetij, ki so izključno, v rokah domačega kapitala. Vse tovarne so začele z malimi obrati z nekaj inad 100 delavci. Te tovarne danes zaposlujejo tisoč in več delavcev. Kdo je tisti, ki je vse te vsote za povečanje tovarn pripravil? Ali so' mogoče te imiozemiske družbe vsako leto znova določile itoliko obratnega kapitala, da iso te tovarne iz leta v leto ipovečavale? Ne smemo misliti, d,a se jo ta industrija v naših krajih naselila zairadi naših splošnih gospodarskih interesov, zlasti da je iimeia pred očmi ustvariti delovne razmere za naše delovno ljudstvo. Nikakor ne! Glavni cilj te industrije jo bil samo njen lastni proč vit in v tem pogledu je dosegla svoj cilj stoodstotno. Tekstilna industrija je dobila v naši državi zelo velike olajšave, in kar je glavno, poceni delovno silo. Iiz tega je razvidno, da je bil naš delovni človek tisti, ki je s svojim delom in nezadostnim zaslužkom največ pripomogel k tako hitremu in velikemu razvoju tekstilno industrije. To se pravi, ves demar, katerega sto tovarne prispevale za povečanje svojih obraitov pod imenom obratni kapital, se smaitra del čistega dobička, ki ga je šajo po členu 219. in 221. obrtnega zakona, to je za dajatve, ki jih v tem oziru predvideva obstoječa kolektivna pogodba. To povišanje sicer ni takšno, kakršno hi moralo biti, ker je uradno ugotovljeno z indeksi, da je draginja jx)-ratsla od septembra 1939 do oktobra 1940 za 50 odstotkov, mi pa smo dobili do sedaj poviška saino 38 odstotkov. Sedanje normalne urne mezde z dra-ginjsko 'doklado in brez družinskih so za obrat Vevče naslednje: Moški: 1. kategorija 11.50 dinarjev na uro 0 kategorija 8.50 dinarjev ina' uro 3. kategorija 8,— dinarjev na uro 4. kategorija 7.75 dinarjev na uro 5. kategorija 7.50 dinarjev na uro 6. kategorija 7.25 dinarjev ina uro kategorija 7,— dinarjev na uiro 8. kategorija 6.75 dinarjev na uro 9. kategorija 6.50 dinarjev na uro 10. kategorija 6.25 Klinarjev na uro 11. kategorija 5.75 dinarjev na uro 12. kategorija 5.50 dinarjev na uro Ženske: 13. kategorija 5.25 dinarjev na uro 14. kategorija 4.75 dinarjev na uro Mladoletni: 15. kategorija 4.50 dinarjev na uro Z uvedbo družinskih doklad pa se povprečno zvišajo te urne mezde še za 50 par. Tako je znašal sedanji povišek, če ga računamo v povprečju, nu uro 1.12 din. Ker je podjetje vezalo sedanji povišek s ix»dpisom sporazuma, so se izjavile za podpis JSZ, NSZ in ZZD. Zastopnik splošne delavske strok, zveze je predčasno odšel na drugo razpravo, zato se ni mogel izjaviti. Krajevni zastopniki te organizacije pa sporazuma, razen enega zastopnika, niso podpisali. Po dvomesečnem zavlačevanju pa tudi zaradi neizgleda na boljši uspeh ta korak ni bil primeren. ustvarilo delo. Ako računamo, da je potrebno za enega tekstilnega delavca 45.000 din Obratnega kapitala, dolbimo za 16.000 delavcev 720 mili jonov dinarjev. Kje ,so pa še letne dividende delničarjev in tako imenovane zlate rezerve, katere delavcu niso znane. Vse to je plod človeškega dela. Nihče si ne hi smel temu bogastvu prisvajati lastninske pravice, razen delo. Seveda je drugače. Kapitalistični družbi priznava lastnino kapitala. Tudi proti temu bi nihče ne imel nikakega pomisleka, a,ko bi bilo delavstvia pri vsem toliko plačano, da hi znosno živelo. S tem mora vsakemu i]x>sitati jasno, zakaj je bila pred štirimi leti 'l>orba tekstilnega delavstva in zakaj delavstvo v tej borbi ni zaupalo prav nikomur. Vse to je bila posledica večletnega izkoriščanja. Kakšen je bil konec borbe, je znano. Delavstvo je dobilo kolektivno pogodbo, ki ni bila nič kaj ugodna zanj. Pa tudi te pogodbe niso izvajali delodajalci. Posebno se je to opazijo pri akordnem dellu. Sistem raznih akordov po tekstilnih tovarnah je tako iračunan, da delavstvo niti malo' nima vpogleda, koliko mora za svoje delo dobiti odškodnine. Zato mi čudno, da so po nekaterih tovarnah po 'uveljavljanju pogodbe manj zaslužili. Tudi besedilo pogodbo je bilo dvolično in so si ga podjetja tolmačila po svoje. Nekatera podjetja iso stala tudi na stališču, da ne bodo s strokovnimi organizacijami razpravljali o v sporih zaradi delovnih in plačilnih razmer zaposlenega delavstva. Vse to je sistematično ubijalo med delavstvom smisel za Organizacijo. Svoj del so k temu doprinesli še meki časopisi, ki so si1 iz težkega položaja delavstva kovali politični kapital. Strokovne organizacije kot podpisnice pogodbe so konec leta 1938. pod-vzele pri Zvezi1 tekstilnih delodajalcev vse |x>trebne korake za izpremembo pogodbe. Pogajanja so se vlekla skoraj štiri mesece, toda brez zadovoljivega uspeha. Delavske organizacije so zahtevale splošno in enako zvišanje plač in določitev vseli kategorij za dela pri različnih strojih. Delodajalci ina to niso pristali. Pripravljeni so bili zvišati plače različno, več ali manj posameznim kategorijam. Poleg tega so stali na stališču, da se visi spori, ki izvirajo iz delovnega in plačilnega razmerja rešujejo v Zvezi tekstilnih delodajalcev, nikakor pa z zastopniki p,ot-sameznih strokovnih organizacij. Zaradi tega so se januarja 1939 pogajanja razbila, ki se ipa zaradi razmer, ki so v času Stojadinovicevega režima obstojale, niso nadaljevala. Na ta način je delavstvo prišlo v brezpogod-bemO stanje. Kmalu nato je v tekstilni industriji pričela nastajati kriza zaradi surovin. S tem se je pričel križev pot tekstilnega delavstva. Meseca aprila 1939 je še prejšnja svobodna uprava Delavske zbornice na pobudo strokovnih organizacij sklicala v Mariboru anketo, na katero so bili vabljeni zastopniki tekstilnih tovarn, zastopniki oblasti in zastopniki Narodne banke. Anketa se je vršila, toda brez zastopnikov tekstilnih tovarni. Strokovne organizacije so prejele od pododbora Zveze tekstilnih delodajalcev v Mariboiru odgovor, v katerem navaja, da se ankete ne bodo udeležili, ker tega ne želi delavstvo im ker strokovni organizaciji ure predpostavljajo delavstva. K temu bi saiino to pripomnili, da organizacijami ni šlo zu številčno moč, ampak za bistvene koristi delavstva. Že lansko leto se je predvidevalo, da bo v tekstilni industriji nastala kriza. Na ta način je delavstvo ostalo brez vsake zaslombe, prepuščeno samemu sebi. Vsi dogodki, razvijajoči se deloma po okoliščinah, ki so jih lansko leto narekovali zunanji politični dogodki, pa so se reševali brez delavstva. Vse povsod, kjer so se reševala bistvena življenjska vprašanja delavstva — posebno tekstilnega, je bilo delavstvo ob strani. Nihče od merodajnih činiteljev ni zaslišal o teli važnih vprašanjih delavstva, čeprav bi se to moralo po državljanskih pravicah 'storiti. Tako je prišel čas, ko se zaradi nastalih razmer, zlasti zaradi porasta draginje, prav tekstilno delavstvo nahaja v najbolj občutni krizi. Gclrje, ki so gu strokovne organizacije napovedovale damsko leto, je z višo isil<> ,)r|. Usnik). S tem se je pokazalo napačno mnenje tistih, ki vedno na ves glas napovedujejo naši javnosti, da so strokovne organizacije samo zato, da hujskajo delavstvo in da je v časih, v katerih se nahajamo treba reda in poslušnosti. Mirinim srcem lahko rečemo, da je prav tekstilna delavstvo bilo’ najbolj poslušno. Za vse to mora prav to delavstvo najbolj trpeti. Ni še to zadosti! Delavstvo niti tega ne ve, ali bo sploh moglo biti še vnaprej zaposlenci, saj slišimo stalno govorice o preseljevanju. Tako delavstvo nima pred seboj nikake bodočnosti iin ga tak položaj tira v brezupnost. Pa bodo zopet prišli gotovi ljudje in izjavljali, da strokovne organizacije hujskajo. V korist javnosti in slovenskega naroda je, da izpremeni ipoložaj, četudi z radikalnimi ukrepi. Ako se to ne bo storilo, bo naše gospodarsko življenje popolnoma ubito. S tem, da bi tekstilna industrija pri nas prenehala s svojim obratovanjem, bi me bilo prizadeto le delavstvo, temveč tudi naši gospodarski krogi. Plaz, ki bi se sprožil v tekstilni industriji, bi potegnil za seboj tudi ostale gospodarske panoge. Seveda bo pri vsem tem najbolj prizadeto delavstvo, ki bo primorano, da si poišče zaslužka drugod, ali pa bo v breme domačim občinam. Čas, v katerem živimo, je izredno težak. Kakor je bilo delavstvo v času svetovne krize tisti činitelj, ki je nosil vsa bremena na svojih ra/menih, tako je tudi sedaj. Res je, da so i|w)d-jetja zvišala delavske mezde, vendar ne v razmerju s porastom draginje. Draginji se je zaradi poman jkanja surovin pridružilo še skrajšanje delovnega časa. lo so vprašanja, katera je treba resno vzeti v pretres. Dolžnost vse javnosti je, da se z vsemi razpodožljiviimi silami zavzame za rešitev skupnega položaja, v katerem se nahaja tekstilno delavstvo. Smatramo, da niso časi za razne izmenjave misli, potrebni so hitri ukrepi, ker bo drugače nastal tak položaj, katerega konec čisto gotovo ne bo dolbro vplival na naše javno življenje. To naj bi bil pregled let, ki so minula po borbi tekstilnega delavstva. Leta, ki so pretekla, niso bila dolbra za delavstvo. Tekstilno delavstvo od svoje preteklosti mirna drugega, kakor izčrpane življenske sile in pokvarjeno (Nadaljevanje na 3. strani) Po štirih letih borbe našega tekstilnega delavstva DELAVSKA PRAVICA m milimi —■ — zdravje. Delavstvo se pa mora zavedati, da bo moralo prej ali islej ivizeti v roke to vprašanje, samo in ga samo rešiti v organizirani borbi. Ne smemo prikrivati, da si je tudi delavstvo samo krivo, da mu usodo krojijo drugi, največ taki, ki 'niti malo ne poiznajo delavčevega položaja. Naj bi .po štirih letih mrtvila nastopila doba razgibanosti med tekstilnim delavstvom. Ne smemo pa živeti v prepričanju, da bo to lahko delo, ali da bo mogoče delavstvo samo prišlo v strokovni po-kret. Treba bo temeljitega dela, žrtev in is aiinoz at a j o v a n j a tistih, ki stojijo v strokovnem pokretu. Vztrajati bo treba pri delu toliko časa, dokler tekstilno delavstvo vzgoje za borbo. To naj bo inaša naloga, katero moramo v bodoče čim popolneje izvesti. J. Pestotnik. (Hazgledi___ Seja Strokovne zveze rudarjev Y sredo, dne 30. oktobra se je v Trbovljah v prostorih tamkajšnje jsku-pine rudarjev jSZ vršila seja ožjega odbora Strokovne zveze rudarjev JSZ. Sejo je vodil predsednik toiv. Kralj Franc, za centralo je biil navzoč tajnik Rozman, ijroileg odbornikov Seja je podrobno obravnavala položaj v revirjih z ozirom na zadnje mezdno gibanje 'pri TPD. Prav tako je odbor razpravljal tudi o položaju, v katerem ise nahajajo staro- in novo upokojenci Bratovskih skladnic. Ker ni upanja, da bi se moglo dobiti kakih sredstev iz centralnega—sanacijskega fonda, je »krajini čas, da sami tu doma rešimo to pereče vprašanje. Odbor zveze sta. vij a zahtevo na odločujoče čim it el je, da je čim prej po-kreniti akcijo, da se najdejo potrebna sredstva in ivsaj nekoliko dvigne pokojnine. Predvsem pa naj bi se dalo za to potrebna sredstva iz bednost-nega fonda. Do sedaj rudarji, pa tudi kovinarji, ki razmeroma .največ prispevajo v ta fond, niso dobili iz njega skoraj nič. Končna pa je ta denar namenjena ravno za take svrhe. Zato bi bilo prav, da se najprej da nekaj sredstev iz tega fonda, nato pa skuša najti še kje drugje, da bo mogoče to težko vprašanje vsaj nekoliko omiliti. Poleg tega je bilo na seji poročano, kako delajo posamezne skupine. Poročila so biil a zelo zadovoljiva iin je videti, da JSZ tudi v revirjih pridobiva na ugledu in članstvu. Razne plakate, ki krožijo po revirjih, večina rudarjev ne vzame za resno. Aiko bi še neorganizirano delavstvo toliko storilo in delalo kot dela organizirano, bi bil položaj me samo rudarskega, temveč vsega delavstva znatna boljši. Tega naj 6e zavedajo vsi plakaterji. Jarško tekstilno delavstvo vztraja pri svojih zahtevah Tekstilno delavstvo v tovarni »Indo-plat« se nahaja že dalje časa v mezdnem gibanju. Med vodstvom podjetja in predstavniki organizacije je v začetku oktobra že prišlo do končnega sporazuma. Podjetje je bilo pripravljeno vsemu delavstvu zvišati plače za 45 par na uro. Ta doseženi sporazum je odklonila Zveza tekstilnih delodajalcev. Delavstvo je na svojem sestanku sklenilo, da hoče pri svojih zahtevah vztrajati. Ta sklep je bil sprejet po posebni resoluciji, katero so delavski zaupniki predložili vodstvu podjetja. Preteklo sredo je vodstvo tovarne sporočilo delavskim zaupnikom, da je pripravljeno vsemu delav-r^V|1 zvi.šu*> iptače za 0.25 din na uro. Delavski zaupniki so sporočilo vodstva podjetja vzeli na znanje z izjavo, da D rez pristanka zaposlenega delavstva ponujenega zvišanja plač ne morejo sprejeti. V ta namen so zaupniki sklicali se-stainek, ki je bil ob veliki udeležbi delavstva v nedeljo 3. novembra 1940 ob pol 3 popoldne. Za zaupnike je poročal tov. Škofič, ki je navzočim obrazložil zvišanje plač od strani vodstva podjetja. Nato sta podala poročili zastopnika strokovnih organizacij, ki sta pojasnila dejanski položaj delavstva v času visokega porasta draginje. V tem položaju je delavstvo ]>opol-norna upravičeno, da zahteva zvišanje svojega zaslužka. Vendar mora delavstvo saimo sodelovati pri vseli mezdnih podvigih. Zato naj delavstvo samo odloči, alco je pripravljeno pristati pu lK>i' iid.be od strani vodstva podjetja. ™ poročilih se je delavstvo odločilo, zahtevah. S tem je dalo svojim zastop- nikom tudi pristanek, da v njegovem imenu nadaljujejo boirbo za zvišanje plač. Jarško delavstvo je s to svojo odločitvijo pokazalo, da od zahtev, ki so bile že sprejete, nikakor ne more odstopiti. Tudi je šlo v nadaljnjo borbo z zavestjo, da borba ne lxi lahka, kakor tudi, da je do teh zahtev popolnoma upravičeno. Tekom več let si je jarško delavstvo v strokovni organizaciji tudi privzgojilo smisel za skupnost. Večletna borba za svoj življenjski obstoj je dala temu delavstvu tudi odločno voljo, s katero tudi v svojih gibanjih dosega uspehe. Želeti bi bilo, da bi tudi tekstilno delavstvo po drugih tovarnah začelo borbo za uveljavljanje svojih pravic. Vzgled ima, samo pričeti je treba! Sl/Isft&MtItC' smo dodali Delavskemu koledarčku, s čemer smo gotovo vsem ustregli. — Zaradi tega in drugih nepredvidenih stroškov smo morali povišati ceno Del. koledarčku na Kljub temu ostane naš koledarček naj-cenejši izmed vseh letošnjih koledarčkov. Koledarček je izšel ter ga že razpošiljamo. Vsak delavec naj ga takoj kupi! 9dUv Vojna za premoč v Sredozemlju v zadnjem tednu ni pokazala velikega razvoja. Voijm.i požar je za enkrat ostal omejen na g ršiko- it a 1 ij anska boje. Bolgarija in Turčija sta ostali še mirni. Italijanska ofenziva iz Libije proti Egiptu se ni razvila. V ostalih delih Sredozemlja, zlasti okrog Gibraltarja, niso nastali nikaiki novi dogodki. Ravna -tako pa tudi ni bilo znakov, da bi se v zapadneim delu Sredozemlja izvršilo kake priprave za začetek vojnega delovanja. Diplomatska delavnost v vzhodnem Sredozemlju daje sikutiti, da se tu pripravlja močna nova fronta sedanje vojne. Posvetovanja vseh balkanskih držav, odhod von Papena iz Ankare na poročanje v Berlin, posveti med Grčijo in Turčijo, konference med Anglijo in Turčijo, številni posveti balkanskih zastopnikov v Moskvi, poito,vanje angleškega vojnega ministra Ede-na po Egiptu, Palestini in Turčiji, vse to so znamenja, da ni gotovo, koliko časa bo grško-italijanska vojna ostala omejena na sedanji olbseg. V zvezi s posveti diplomatov pa se istočasno vršijo tudi posveti zastopnikov generalnih štabov. Anglija bo nudila vso pomoč Grčiji, so izjavili angleški ministri že ponovno. Zadnji teden se je že ugotovilo, da so se v večjih grških središčih pojavili višji angleški častniki, obenem pa so so ma Kreti že začele izkrcavati angleške čete. V vseh grških vodah so bile tudi že angleške vojme ladje. V ponedeljek so prišla prva poročila, da je prišlo že do pomorske bitke pri Krfu. Posveti zastopnikov angleškega generalnega štaba za skupni nastop z grško vojsko so stalni. Razvoj vojnih dogodkov v Grčiji ni prinesel v prvem tednu nikakih presenečenj. Italijanska vojna poročila vedo povedati, da je vreme za vojne operacije zelo slabo in da je zemlja, na kaiteri se boji premikajo, zelo te-žavma za prodiranje. Predvsem niso kraji primerni za tanke in avtomobile;. Grki nudijo hraber odpor na celi črti. Nekatera grška poročila iso v ponedeljek objavila, da se vrše boji tudi na albanskem ozemlju. Na vsak .način vojne operacije za enkrat ni®o pokazale presenečenj. Italijani so bombardirali mnogo grških mesit, žrtve so zelo velike med civilnim prebivalstvom, ki je pred zračnimi napadi slalboi zaščiteno in mirna tudi še nobenih skušenj za obrambo. V delo so stopila tudi grška letala, ki so rušila predvsem letališča v Albaniji. Zanimivo je bilo poročilo, da so angleška letala napadla luko v Neaplju. Močne vojne priprave Turčije dokazujejo, da Turčija resno računa s tem, da je laliko v kratkem času zapletena v vojno. Izjave turških državnikov dokazujejo, da bi Turčija takoj posegla v vojno, kakor hitro bi razvoj pokazal, da jo tudi za turške koristi nastopila kaka nevarnost. Za enkrat bo Grčijo podpirala s tem, da čuva Bolgarijo pred kakim izpadom proti Grčiji. Turški predsednik je sam izjavil, da 1)0 Turčija izpolnila vse obveznosti zavezniške pogodbe nasproti Grčiji, ka- Pri sostrski KDM V Sostrem pri Ljubljani je mladinsko delavsko gibanje zelo razgibano. Podružnica Krščanske delavske mladine v Sostrem šteje sedaj 45 članov. Njeni člani so mladi delavci in delavke, vajenci in vajenke. Posvetili so se Ve\ z največjim veseljem din elanom ^°c'ialnemu vprašanju. Stalini sestanki to mladino združujejo v poglabljanju najvažnejših vprašanj sodobnega delavskega gibanja. Razdeljeni so v posamezne odseke, ki potem po svoje izoblikujejo določani krožek v zavedne delavske borce itako duhovno močne in praktično usposobljene. V svojem velikem delu rastejo popol no m a samostojno in tako rekoč sami iz sebe. Podlaga v njihovem delu so jim krščanska načela iin pereče delavsko vprašanje današnjega časa. Zanimivo v njihovem udejstvovanju je dejstvo, da so lokal-1K). Prišli prav 'tako pod udar žiga nepristnega katoličana, kot je naša Jugo-■ <)vanska strokovna zveza. Vsaj dobro poznamo dragocenost vsake človeške duše in vemo, da bi morali tudi stoto dušo z ljubeznijo privabljati k sebi, čeprav bi bilo potrebno 99 dobrih za trenutek popustiti. Toda temu vprašanju sestrska krščanska delavska mladina ne posveča toliko skrbi in si ne dela nobenih uit var, zavedajoč se v polni meri, da je vprav krščanska ideja njihova gonilna sila v težnji reševati delavsko socialno vprašanje po krščanskih načelih. Živimo v času, ko je kapitalistična miselnost zašla tako gloilioko tudi v vrste katoličanov, da ti niti več ne razumejo velikega socialnega poslanstva. Zal, današnji ijiovprečm katoličan misli, da je vise delo na stvarnem in pozitivnem reševanju socialnega vprašanja najmanj materialistično socialistično, če ne naravnost komunistično. Toda kljub temu je dosledno krščansko, saj se bori za gmotni in duhovni dvig delovnega človeka, proti brezverskemu kapitalizmu, ki smatra današnjega delovnega človeka samo za izko-riščevalno sredstvo brez višjih vrednot. Na tej življenjski prelomnici med staro in novo življenjsko dobo, med starim in inovim življenjem, med starim in mladim rodom vidimo šele pravo skupnost celotnega inašega gibanja, kor tudi nasproti Angliji. Obenem jo tudi objavil, da se je razmerje Turčije do Rusije izelo zboljšalo in da jo nastalo razmerje že prijateljsko. Rusija bi Turčiji prišla na pomoč, če bi jo. kdo na njenem ozemlju napadel. Veliki posveti zaradi Balkana iin političnega .položaja po razvoju italiiljan-sko-grško vojne so se te dni končali v Berlinu. Nemški Hsti so pri tem poudarjali. da ne bosta na Balkanu dovolili nobenega vmešavanja kateri koli tretji državi. Nemčija in Italija sta se glede vseh političnih vprašanj ina jugovzhodu popolnoma sporazumeli. Izkoristili bosta vsako priliko tudi na Balkanu, da udarita na Anglijo. Obenem pa ne želita, da bi v bodoče prišlo do kakih novih zapletijajev. Primer v Romuniji je pokazan kot najboljši dokaz, da se vsa sporna vprašanja laliko vršijo na imiren način. To jo dokazala nedavna »bliskovita politika Nemčije v Romuniji«. Grčija je seveda napravila veliko napako, ker ni sprejela italijanskih zahtev in pristopila k novemu redu v Evropi, kako r jo to storila Danska. Po po roč iin o presoji položaja iz Berlina je zelo jasno in pove zelo veliko o stališču Nemčije in Italije do vseh balkanskih držav. Vise bodo še postavljene pred vprašanje, alii se odločijo tako, kakor se je Danska ali tako, kakor ise je Grčija. Jugoslavija upa, da z nadaljnjim razvojem dogodkov na Balkanu njeni interesi ne bodo ogroženi od nobene strani. Stalno je vzdrževala korektno razmerje nasproti sosedom, zaradi česar je takoj dobila odločno in odkrito priznanje Berlina in Rima. Tako pravi uradna objava vladne izjave v Bel-gradu, ki pove, da si bo Jugoslavija prizadevala, da ostane še naprej nevtralna. Italijani pravijo, da ni res, da bi v Albaniji bili izbruhnili kaki nemiri in da bi bili uporniki razrušili ceste. Res je le, da je bilo navdušenje med Albanci za osvoboditev Albancev na grškem ozemlju zelo veliko, tako. da je morala vlada preburne manifestacije prepovedati. Tako pišejo italijanski listi in pravijo, da se je bajka o uporih izmislila angleška propaganda. Švicarski listi kršijo nevtralnost, ker pišejo tako, da je videti, kakor da bi bila Italija napadalec v itej vojni. Tako odgovarja italijanski časnikar Gajda na pisanje švicarskih listov in pravi, da bi moralo švicarske liste bolj zanimati angleško letalstvo, ki tako pogosto loti čez švicarsko ozemlje. Vojna z Grčijo pa je utemeljena, ker se Grki obnašajo kot imperialisti ter zatirajo drugo narodnosti, ki ne marajo postati Grki. Vojna ima namen osvoboditi albanske manjšine in Grčija je to vojno naravnost izzivala. Nadalje je Grčija bila pravočasno opozorjena, da bodio nadaljnji napadi na albansko prebivalstvo pomenili vojno. Bilo je dovolj časa za premislek, da bi si bili lahko izbrali mir. Noben javni lokal v delavskem kraju ne sme biti brez našega glasila »Delavske pravice«/ kar naši nasprotniki tudi saimd dobro poznajo. Le tako si moremo razumeti tudi dejstvo, da iste udarce, kot jih doživlja naša JSZ, doživlja tudi krščanska delavska mladina. Sositrska krščanska delaivsika mladina je imela preteklo nedeljo svoj občni zbor. Zbrali so se fantje in dekleta, poleg njih tudi nekaj starejših tovarišev, v majhnem, toda ličnem prostoru, ki ga imajo v najem. V sobi visita na steni Krekova iin Jegličeva slika, vmes pa preprosto narejen križ, delo člana domače KDM, s trnjevim vencem. V tej sobi se zbira delavska mladina in še pripravlja za nov čas in novo življenje. Občni zbor je potekel tako lepo in v medsebojnem popolnem, razumevanju, da bi bil lahko marsikomu za zgled. Po izbranih, lepili poročilih, katere so podali mladi funkcionarji od predsednika do nadzorstva, je _ spregovoril nekaj besed tudi predsednik JSZ tov. Žumer. V svojih besedah je označil važnost sedanjega časa za naše gibanje, vso njegovo hudobijo in veliko potrebo'močnih, vztrajnih in nesebičnih delavcev v boju .za novi čas in novo življenje. Naj nas ne motijo vsakovrstne ovire, ki nam jih sedanja družba stavlja v vseh mogočih oblikah na poti za našim ciljem. Vedeti mora- mo, če bi nas ta družba hvalila, prav gotovo bi ne bili na pravi poti. Zato pa nas vsa nasprotovanja morajo le veseliti in nam dajati inovega ognja v delu za pravice delovnega človeka. Za Žumrom se je oglasil tov. Štefan Pavšič, ki je zbor pozdravil v imenu centrale KDM in izrekel še nekaj vzpodbudnih besed. Oglašati so se nato začeli. člani in članice. Med njimi je pozdravila zbor tov. Tončka Tacar v imenu gameljske mladine. Kdor je potem poslušal sostrske fante din dekleta v starosti do 16. leta, kako so z navdušenjem govorili o mladinskem gibanju, je imoral dobiti vtis, da je v teh mladih ljudem neizmeren zaklad idealizma in borbenosti. Vesel in zadovoljen sem ise vračal z občnega zbora, poln vere v bodočnost našega gibanja. Edina želja me je navdajala, da bi naše mladinsko gibanje imelo v Sloveniji polno takih mladinskih skupin. Potem se nam bodočnosti ni bati. Naše celotno gibanje mora biti mogočno drevo, ki ima korenine edinole v načelih krščanskega socializma in raste popolnoma samostojno. Le na ta način bomo res pravi kovači nove 1 bodočnosti in lepših dni slovenskega delovnega ljudstva. Udeleženec. 41 — Št. 46 — 1940 DELAVSKA PRAVICA f()o Muik km.fik Zadružna tiskarna Ljubljana, Tyrševa cesta 17, tel. 30-67 izmlu^e aSLak&ar&tne. tiskovine za or-q.anizaelf€. in dtultaa Uftfr, laiidna in pjyetni a eno- ali ae.elmwne*n tizkii Jesenice Vse tukajšnje delavsko organizacije so na pobudo vsega delavstva, .zaposlenega ipri K1D, zaradi ponovnega porasta draginje imele pretekli teden razgovore s podjetjem iza ponovno zvišanje draginjskih doklad. Ti razigoi-vori pa iniso bili uspešni in ise ibodo v kratkem .zopet nadaljevali. Podjetje trdi, da so se plače njihovega delavstva dvignite za 1% več, kot pa draginja. Delaivsko zastopstvo pa je trdilo, da so plače zaostale za draginja in je zahtevalo za štiri mesece za ina-zaj doplačilo v .znesku 845.220 'd,im ali 2.93% na čiste mezde. Za v bodoče pa je zahtevalo zvišanje dragi n jskih doklad za 6.98%, to je 503.376 din na dosedanje doiklade. Upati je, da bo na prihodnjih razpravah prišlo da čiim ugodnejše irešitve dellavskih zahtev. — Opozarjamo vise maše člane in prijatelje, da si pravočasno nabavijo naiš Delavski koledarček, ki ga boste lahko dobili pri vseh odbornikih in zaupnikih inaše 'skupine, Ikakor >tudi v pisarni. Tstotam naj si vsak nabavi tudi naš znak, kdor ga se nima. Nobem član ne isme biti brez znaka, katerega naj tudi vedno nosi na vidnem mestu. Kranj V nedeljo, dne 10. novembra 1940 bo v prostorih JSZ pri Lukežu sestanek organizacijskih zaupnikov iz Ju-gobrune in Inteksa. Vse tovariše zaupnike opozarjamo, da se sestanka sigurno udeleže. Po sestanku se vrši seja vseh odborov JSZ v Kranju. Vsi odborniki strokovne skupine delavcev in nameščencev, strokovne skupine gradbenih delavcev in strokovne skupine tekstilnega delavstva so obvezni, da se širše seje udeleže. Na seji bomo razpravljali o zelo važnih vprašanjih, ki se v glavnem nanašajo za nadaljnji pok ret JSZ v Kranju. Tovariši odborniki! Zavedajte se važnosti in odgovornosti, ki jo zavzemate v pok ret ti JSZ, kakor tudi napram delavstvu. Ako boste to imeli pred očmi, 'bodo tudi odpadli vsi izgovori. Škofja Loku V nedeljo, dne 30. novembra t. J:, bo ob 9 dopoldne članski sestanek strokovne skupine oblačilnega delavstva v Škofji Loki. Koit zastopnik oblasti je bil navzoč pod načelnik gosp. Fajs. Sestanek je vodij predsednik Polenec Polde. Sestanek je bili {pomemben zaito, ker se je pokazalo, da je delavstvo JSZ organizirano v šeširj.u, še zmeraj trdno iin odločno, kakor pred osmimi leti. — Poročilo o organizaciji in o uspehih in neuspehih intervencij, je podal glavni obratni zaupnik Franc ljogonder. Posebno je poudarjali, kako se zadnje čase v tovarni šešir kar na debelo krši kolektivna pogodba in delovni red tako s strani podjetja im tudi delavstva. Nekateri delavci in delavko delajo po 8 in pol ure, drugi po 9 in pol ure, tretji protizakonito in proti kolektivni pogodbi brez vsakega glasovanja celo pa 10 in 11 ur na dan. Grobo se je začela kršiti ter/ko priborjena angleška isobota, zajamčena po kolektivni ipogodbi. Lahko se reče, da ima vsak delavec in delavka v Šešir ju svoj delovni red ter .zakonito uveljavljen v 'podjetju sploh ne drži. Nadalje je poročal tov. Logonder o pritožbi ravnateljstva, -češ da delavstvo samovoljno med delom naredi malo odmora za mailico. Poročali je, da je to od podjetja prepovedano in je za zdravje škodljivo jesti med delom v tovarni. Poudarjal je, naj vsak pazi na svoje zdravje, ker se je itak ugotovilo pri zadnjem zdravniškem pregledu, da je deset primerov zastrupi j en ja z živim srebrom. — Poročal je tudi o intervenciji glede pogreba za našo članico Stanovnik Ivano, pa ravnateljstvo ni dovolilo delavstvu« ki je delalo ipopoldne, udeležbe pri pogrebu kljub it emu, da je bila po 'kolektivni pogodbi zajamčena angleška sobota. Delavstvo je iz razumevanjem vzelo ina znanje poročilo o delovanju svojih zakonitih in svobodno izvoljenih zaupnikov. Nadalje se je poročalo, da je na našo vlogo glede zvišanja plač ravnateljstvo odgovori ALI OGLASI POSAMEZNA BESEDA 50 PAR LETOS POZOR! »Diirkopp«, »Triumpf« »Styria«, »Austrodaimler« in kolesa drugih znamk da je po najnižji ceni na obroke Ciril Kmetič v Dobu 110 riilo, da mora tudi manjšinska organizacija ZZD vložiti svojo vlogo, nakan-šele da bo ravnateljstvo poslalo na upravni svet naše zahteve. Delavstvo se je enoglasno izrazilo, da naj naša organizacija vztraja na poslani vlogi, ter naj dela na zvišanju plač za svoje člaimstvo. Ako pa manjšinska organizacija ne čuti potrebe po zvišanju plač, jih mi ne bomo silili v kakšno akcijo, ker mi bomo delali za naše članstvo, katero nas za to pooblašča. Delavstvo je pooblastilo svoje predstavnike, naj delajo v tem smislu naprej. Kot .zastopnik centrale nam je tov. Rozman podal 'smernice za nadaljnje delo organizacije. — Sestanek jo bil zaključen v dobrem razpoloženju iter je delavstvo od.šte, zavedajoč se svoje skupnosti ter da bo treba še bolj paziti na težko delovanje organizacije. Pripravljeno bo pa. moralo biti še naprej nuditi svojim zaupnikom v njihovem težkem delu vso oporo in da bo le v enotnem nastopu izboljšalo svoj položaj. V soboto 2. novembra je bil naš prapor prvič ovit z žailnim itraikom. Spremili smo z njim k večnemu spanju tovarišico Stanovnik Ivano. Bila je zvesta članica naše JSZ od ustanovitve do smrti. Nakopala si je bolezen v nezdravem delu in v pomanjkanju. V trpljenju zadnjih let se je je vsemogočni usmilil in jo poklical k sebi po plačilo, ki si ga je zaslužila. Zapušča nepreskrbljenega sirna, ki je izročen na milost dobrih ljudi. — Draga tovarišica! V sloivo Ti naj napišem samo to, da si imela na svoji zadnji poti prijatelja samo imed delavstvom pod praporom križa in kladiva. — Naj večni Bog da pokoj Tvoji duši. Zagorje Enkratna draginjska doklada za rudarske upokojence. Po dolgotrajnem času je dobila GBS v Ljubljani dovoljenje od ministrstva za šume in rude, da sme n alk a za ti svojim u.|»okojencem in upokojenkam ter sirotam enkratno podporo iz presežka tekočega leta pri pokojninskem .zavarovanju 500.000 din. Gilaivnii uipravni odbor je ipa na svoji seji dne 29. oktobra poviSal ta zneseik še za 500.000 di.n, itako da bodo prejeli sedaj skupaj 1 milijon din. Ta znesek se bo takoj izplačal. Nadalje je upravni odbor ponovno nakaza, 1 400.000 din za staroupoko jence iz fonda prejšnjega 'pokrajinskega sklada. Staroupokojenci bodo tako dobili od julija dalje še nad 1 milijon din vsega skupaj. Vsekakor jim bo s tem sedaj na zimo za silo pomagano. Pripominjamo, da so ti prispevki še samo od GBS dani do sedaj. Pereče vprašanje pa s tem še ni (rešeno in bo moralo biti vsekakor rešeno čimprej. Kakor izg,leda, se je začela tudi industrija resno za to zanimati. Saj je ta tudi njena dolžnost. Toliko smo obveščeni s strani medorajnih krogov, kar tudi sporočamo prizadetim! Poročil se je tov. Robiljšek Ivan z gdč. Grčar Maliči iz ugledne krščanske družine. Zavednemu članu im njegovi spremljevalki v življenju želimo obilo sreče in zadovoljstva! Tržič V nedeljo, dne 10. novembra bo ob ijw>1 10 dopoldne delavski sestanek, in sicer v prostorih Mostne kleti v Tržiču. Vse tovariše vabimo, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Hrastnik V torek 12. novembra bo članski sestanek naše skupine, in sicer ob 4 popoldne pri Logarju. Sestanek je zelo važen, zato vsi točno pridite! Člane pozivamo, da prineso na sestanek izpolnjene pole, katere ste dobili na zadnjem sestanku. Na sestanek pride zastopnik centrale. Obravnavali, in spoznali bomo razne rudarskoi-policij-ske predpise. — Odbor. Trbovlje Strokovnn skupina rudarjev sklicuje članski sestanek za ponedeljek 11. novembra ob 5 popoldne v tajništvu. Vse člane, ki še niso poravnali letos 6 din za Krščansko delavsko mladino kot enkratni prispevek, sklenjeno na občnem zboru,, prosimo, da ta na sestanku poravnajo. — Vse člane ponovno prosimo za redno poravnavanje članarine. Ako pa zaide kdo v finančne tež-koče, naj to pravočasno ,sporoči odboru in zaprosi za kratek odlog. Vsako zadrževanje članarine otežikoea poslovanje. prav tako pa tudi delo v centrali JSZ, ki me prejema rednih pri- spevkov in naročnine za list »Delavsko pravico«. Vsak čas dobimo Kale-dairflke, katere naj člani čimprej odkupijo. Vsak naj vzame koledarček svoje strokovne oirganizaciije JSZ. Vise prečiitajte in ne pozabite! — Odbor. Planina pri Rakeku Ker sestanka v nedeljo 3. novembra ni bilo, smo v sporazumu s centralo sklenili, da bo ponoven sestanek v nedeljo dne 10. novembra 1940 ob 3 popoldne v prostorih gostilne Franc Ko-mavc v Lazah št. 42. Na sestanek bo prišel zastopnik centrale in nam poročal o novi odredbi o minimalnih mezdah, kakor tudi o obrtnem zakonu. Z ozirom na to vabimo vse tovariše, da se sestanka polnoštevilno udeleže. Nazarje V nedeljo 17. novembra 1940 ob 9 dopoldne bo v delavski sobi obrata 1 sestanek lesnega delavstva. Na ,sestan- Urednikova pošta M. V. Laze. — Mislim, da se ne izplača o ljudeh kot je Ogrin, še kaj govoriti. Sami so se obsodili in žanjejo med delavstvom samo .posmeh. J. Mahnič. — Žal, zaradi velike stiske s prostorom nisem mogel priobčiti. V. K. M. — Tvoj prispevek bom nadaljeval prihodnjič. K., Trbovlje. — Poročilo o seji je ,to pot imoiralo izostati. Upam, da prihodnjič še ne bo prepozno. Večkrat smo že opozorili, da ipoši- 1 ja j te prispevke iza »Pravico« pravočasno, to je tako, da jih ima uredništvo v rokah vsaj v torek pojpoldne. Zadnji čas so nekateri zamerili, ker njihovih dopisov ni bilo v »Pravici«. Ce bi se ravnali po gornjih navodilih, bi ne imeli povoda za jezo. Prosimo torej, da to upoštevate! Zapiski_____________________________ »Kdo je kriv za razkroj v Jugora- su«. Ped tem naslovom poroča »Hr-vaitski radnik«, glasilo HRS-a o sporih, ki so nastali v Jugorasu in s tem v izvezi o nekem 'letaku, ki so iga izdali ustanovitelji Jugorasa, ki so pa danes iz organizacije izključeni. Letak posebno napada posjovedečega voditelja Jugorasa Lj. Mitiča in B. Ama-stajsijeviča, o katerih pravi, da sta komunista in da sta izrinila /. vodilnih položajev vse prave »nacionalne« delavce. Pišejo tudi o velikih osebnih zaslužkih imenovanih gospodov pri raznih propadlih mezdnih gibanjih, tako v bonskih rudnikih 18 milijonov din,, v Slavonskem Brodu 2 milijona din, na tinski progi 5 milijonov din itd. »Delavcev v Jugorasu ni več. Vsa naša javnost ve, da ta organizacija ku borno .razpravljali o položaju delavstva, pri čemer bo lahko vsak delavec ali delavka .razodel svoje težave, .ker naše delavstvo izven obrata vedno godrnja in kritizira g>ledo delovnega časa in raznih nevšečnosti v obratih, bi prosili, da bi se vse delavske razmere, pritožbe, prošnje, krivice iin razne želje, obravnavale in reševale samo na članskih sestankih. Sestanke prirejamo zato, da ima priliko vsak tovariš razodeti svojo težave in vse, kar mu ne ugaja pri .podjetju. Postransko nerganje je brez pomena; korist od organizacije imaš samo takrat, če prideš na članski sestanek in tam prineseš na dan, kar ti ni všeč. O splošnem delavskem položaju bo poročal tov. Bore. Na sestanek vabimo tudi nove člane, ki jih bomo ob tej priliki se-znalili z delovanjem strokovne organizacije. Pričeti je treba s temeljitim delom, če hočemo, da bo organizacija rastla, kar je v sedanjem času nujno potrebno. nima nikakega vpliva več na delavce.« — K vsemu temu pristavlja »Hr-vatski radini.k«; »V teh dokumentih so popolnoma upravičene naše trditve, da Jugoras ni delavska organizacija, da je delavcem vsiljena, da nikjer nikogar ne predstavlja in da .potemtakem ni partner za HRS. ..« (Op. ur.: To zadevo samo registriramo kot ocvirek na trditve »Slov. delavca«, da .bodo zelenci kmalu v druščini s HRS-om, obenem nas pa to spominja na zadnje »čistke« v ZZD, Ne domišljamo si pa, da bomo s tem spreobrnili tiste naivne zaslepljence, ki mislijo, da so take organizacije krščanska prva straža med delavstvom. »Kdor ima ušesa za po-slnšanje, naj razumel«) Najmanj, kar moraš storiti za delavstvo, je, da točno vsak mesec plačaš članarino. Organizacija brez sredstev za borbo je le mrtvo telo brez življenja. $ka^_____ •L...10 PRAVICA KRŠČANSKEGA DELOVNEGA LJUDSTVA Izhaja vsak četrtek popoldne, v primera praznika dan prej. in oprava je v Ljubljani, Miklošičeva centa 2*2-1. — Offlasi, reklamacije in naročnina na upravo, Miklošičeva 2*2-1. Oglasi po cenika. — Telefon 8tev. 4948. Številka pofit. čekovuega računa 14.900. Posamezna Številka 1 din. Naročnina: sa 1 mesec 4 din, za četrt leta 10 din, za pol leta 20 din, za vse leto 40 din. Zamejstvo mesečno 7 din, letno 70 din. List urejuje in zanj odfrotarja Tone Fajfar v Ljubljani. Izdaja za konzorcij »Delavske pravice« Srečko 7amer, Ljubljana. Tiska Zadružna tiskarna r.1.10.1. v Ljubljani, Tyr8eva o. 17 (Makt Bleje*) fJ)fr£eJjlka zoeza Delo v organizaciji. Prihodnje ,strokovno predavanje bo v četrtek, dine 7. novembra ob 20.4". Predaval bo g. Joško Rozman o strokovni organizaciji za služkinje. — Tretjo nedeljo v novembru, 17. novembra, bo pa predavanje ob 5 popoldne s skioptičnimi slikami o izseljenstvu. — V nedeljo, dne 24. novembra bo v Domu služkinj ob 5 popoldne igira »Kaiznovana nečimur-nost«. — Prvo nedeljo v decembru, dne 1. decembra, bo predavanje ob 5 popoldne o. kuhi (hraniilozinanstvo). — Služkinje, vljudno Vas vabimo vse, da prav pridno posečaite vse te prireditve, katere Vani prireja Vašu organ i Zine i j H in Vas noce s tem izobraziti v potrebnih vprašanjih. — Vsa predavanja bodo v služkinjskem doimiu v Križevniški ulici 2. Služkinje! Ali ste že organizirane v Vaši Poselsiki zvezi? Ce še niste, se takoj zglasite v naši pisarni, da Vas vpišemo med redne članice. Zanimajte se za svoja lastna vprašanja, katera bo5|te mogle pravilno reševati le v svoji lastni .strokovni organizaciji!