„Vrli Slovenci: Prava vera bodi vam luč, materni jezik bodi vam ključ do zveličanske narodne omike.11 A. M. Slomšek.
Izhaja vsak drugi četrtek ter velja s poštnino vred dve kroni za colo loto. Posamezne številke veljajo 8 vinarjev. — Naročnina so pošilja na upravništvo „Našega Doma“ v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. — Za oznanila se plačuje od navadno 4 redno vrstice (petit), če so enkrat natisne po 15 vinarjev, dvakrat 25 vinarjev, trikrat 35 vinarjev. Rokopisi se pošiljajo: Uredništvu „Našega Doma“ v Mariboru in se ne vračajo.
Še nekaj iz Škofjeloke.
V zadnjem „Našem Domu*1 s)cim obljubi,!, da hočem nadaljevati svoje spomine izza šhofjeloškje slavnost?. 'Kakor zadnjič, tako hočem tudi danes podati le ■ najboljša zrnca, ki so padala na zborovanju, oziromta le tiste' točke, ki nas mladino • posebno zanimajo, pa tudi to, kar;jo za nas Štajerce najvažnejše.
Obširni in temeljiti in še bolj duhoviti govor dr. Kreka, ki je oče naše krščansko-socijalne organizacije, je vreden in za naše ralzmere je tudi potrebno, 'da si ga še enkrat pr^štuilf ramo.
Krekovi nauki.
Določno je povdarjal že v začetku, da mladenič nikjer in nikdar v javnem življenju ne sme kazati preveli,k'e (ponižnosti napram našim verskim In' narodnim nasprotnikom. Ce se gre za nač(eila, ne za osebno /čast in ugledi, temveč za vero,, za družino, za narod, za državo, .tedaj) ne smemo nasprotniku odpuščati, to bi bil smrten greh; ampak če nam je Zadal v tem oziru nasprotnik KauSinico, dolžni smo, mu jih pošteno vrniti po dvoje — in troje!
„.Himna prijateljstvu bodi moja prva pesem“, je vskliknil dr. Krek. Neprecenljivo vrednosti je pravo, trajno prijateljstvo! Kakor ,za zasebno, tako tudi za javno življenje. Ko ,bi že, ,rqcimo pred 20, 30 leti naša mladina sklepala .medi seboj taka'prijateljstva, kot jih sklepa danes potom naše organizacije, kako stokrat lepše bi izgledala dandanes naša domovina! Prijateljstvo trajne vrednosti se sklepa le v mladosti, zatorej mora biti naša organizacija ros prava šola zai vzgojo resničnega prijateljstva.
iVažen faktor naše mladinske organizacije je tudi disciplina Iv naših vrsjah. ‘ Armada, ki ima vojščake, kateri; se strogo, drže discipline, ki slu-šajo vsak čas svoje poveljnike, taka armada je nepremagljiva! Mi, mladeniči, držimo se' discipline v naši Zvezi mladleničev!
Biti pa moramo tndi nesebični pri svojem delovanju. Nikdar ne gledati na to, koliko Tmamo od svojega truda in dola dobička ali izgube; tudi to nas ne sme motiti, če mas . kdo, n. pr. časniki, hvalijo ali gr-ajajo. Koristolovcev, častihlepnožev in sličnih elementov ne potrebujemo v naši organizaciji!’
Ljubezensko občevanje med mladeničem in der kletom ni šala, ni igrača! Tu bi svojimi tovarišem posebno povdarjal: Bodi ti pri tem občevanju pred očmi vedno poštenost, in vedi, da ljubezen ni za kratek Čas! Gojiti pa- moramo spoštovanje do ženskega spola. Torej tu naj velja vodilo:	Odkrito-
srčna ljubezen! Nepoštenost, Šala in igrača pa na stran !l
Dekliška organizacija.
Dekliška organizacija! Kolike neprecenljivo vrednosti je za naš narod!1 Iz vrlih, poštenih mladenki izgo-
jiti dobre gospodinje, vzhodne1 in Skrbno matere! Kaj hočemo še več? Naša organizacija pa naj vzbudi v mladenki, v ženi zavest, da ni ustvarjena za suženjstvo, ampak da je eniakpvroidua/ z moškimi ! Ztenska pa mora zadobiti tudi v, ja|v(n|e|m življenju veči enakopravnosti, to je naše načelo!
Telovadba.
Iz 'predavanja brata Jeločnika.o telovadbi,, bi povzel le to,( da je > telovadim najboljša šola . za gojitev vzor-značajev. Priporočam torej, da tudi mi Stajepci, posebno - v večjili krajih, začnemo snovati telovadne'■ odseke. Taki kraji bi bili n. pr.:	St.
Lenart, Ljutomer, Jfarenina, Šmarje, Slovenska Bistrica, Laporje, Makole, Konjice, več krajev okrog Ormoža i i. ,t. d.‘> Izpopolnimo v .tem oziru našo organizacijo! '
, Apologetika.
Fr. Terseglav je zelo obširno obdelal vele-važno snov: apologetikat| ali obramba (verskih resnic. Z brutalno silo butajo dandanes nasprotni valovi v našo katoliško cerkev. Laži-svobodomiselei sramotijo 'nauke svete . katoliške CjOrkive, naukte, ki jih je učil naš Odrešenik — Jezus Kristus. Mlar denič, ki hočeš biti pravi slovenski mladenič, moraš vedeti o pravem času braniti zveličavne nauke svete katoliške cerkve. Torej posvetimo več pozornosti apologetiki! Krasen govor Terseglavov, ki se bo gotovo v kakem časniku, natisnil, je za te, mladenič, zlata vreden. Imamo pa Slovenci tudi več takih knjig na razpolago, n. pr.: Mohorjeva „Pamet in vera.11-
Na tem', velevažnem sestanku smo se priprosti kmečki in .delavski fantje tesneje spojili tudi z vrlimi katoliškimi akademiki. Nobene razlike skoraj ni bilo:< tu je sedel vseučiliščnik, zraven njega pa priprost fant z dežele, zraven spet duhovnik, doktor,, kmet, delavec. Vsa prireditev je imela pravi ljudski značaj, demokratični značaj.- — Ideje in pa misli, izraržene na tem sestanku,, pa bomo ponesli vun med ljudstvo, bodemo jih udejstvili in s tem ilzkušali( dvigniti naš narod iz temp nevede, iz propada, v katerega sta ga pahnila pogubonosni liberalizem > in materijalizem.
Mladeniški pozdrav!
! v	,	Branislav.
Brzojavni pozdravi škofjeloškemu slavlju S.,K. S. Z. iz Štajerskega:
Maribor. Vrla slovenska. mladina! Tvoja zastava se čvrsto vzdiguj in ponosno zmaguj! Iskrene pozdrave, — Uredništvo Našega Doma.
Gradec. Prisrčne pozdrava od, slovenskega krščanskega društva „Domovine" v Gradcu. Odbor.
Ljutomer. Kakor orla čila krila, dvigaj vas krščanska sila! 1 — Bralno društvo.
St. Ilj. Bratje pozdravljeni! Hitite nam na pomoč! — Šentiljski Slovenci.
Maribor., Duh krščanskoi-socialni naj ob-vlaida vso Slovenijo. — Leskovar, Sut.
St. Lovrenc. Živela vseslovenska izobraževalna organizacija! Na zdar telovadcem m njih prvem velikem zletu. — Pušenjak.
Radenci. Pozdravljeni slovenski mladeniči, ; zbrani na vseslovenskem , mladeniškem.' shodu! Le krepko naprej do zmage! — Štuhec, Kapela.
Rogatec. Mladeniči dekanije rogaške, zbrani pri Sv. Florijanu, drage tovariše iskreno pozdravljajo. Naprej z Bogom in Marijo za slovensko domovino! — Gomilšek, Korošec.
Celj!e. Celjsko katoliško narodno društvo vas iskreno pozdravlja.
St. Jurij. Žalibog izadržani, v duhu smo z vami. Živela orgtanizalcija slovenske krščanske mladine. /Lu-'dKatofiško bralno društvo, okoliška požarna bThmfba.-St. Jurij ob juž. žel.
Križevci. Za krščansko in narodno delo vneta boritelje pozdravljamo in želimo truda primernih uspehdv. — Bralno' društvo Sv. Križ na Murskem polju.
iSt.'SJurij ob juž.j žel. Kar ste včerpjj sklenili, bo sveto tudi nam, če tudi se, nismo mogli udeCežiti. — Bralno društvo Slivnica pri Celju.
Jubilejni mladeniški shod pri Sv. Roku v Šmarju.
V	nedeljo, dne 2. avgusta je tudi šmaJrski okraj dokazal, da v mladeniškem gibanju ne zaostaja za drugimi. Mladeniški shod pri Sv. Roku jo zbral 400 mladeničev. Ponosno so prikorakali od vseh strani, odičeni z narodnimi traki in mladeniškimi znaki, mladeniči-gasilci šentjurske okoliške požarne hrambo pa so prišl’u v gasilskih oblekah. Tz župnijske cerkve v Šmarju smo šli v velikanski procesiji na hrib Sv. Roka. Pozdravljali so nas slavoloki s pomenljivimi napisi: Bog Te živi Četa mlada, naše domovine nada! — Mladenič, če ljubiš Marijo* in čuvaš nedolžno srce, vesolje največje si staršev, ponos slovenske zemljo. — Pozdravljeni srčno bodite, najboljši naroda sinovi, Bog pot vam semkaj blagoslovi, vj se Mariji posvetite!
V	slavnostni pridigi ratfoži dr. Korošec, katere čednosti naj gojijo mladeniči, da bodo res srečni. veselje Boga in domovine. Sv. mašo daruje profesor Vreže, pri kateri so peli šentjurski pevci.
Ob 1. uri otvori na prostoru pri cerkvi mladenič Cakš mladeniško zborovanje v imenu domačo-
LISTEK.
P. S. Folklorist.
Kak sta Drašekov Martinek pa Martinekov Drašsk na gostuvanje pozavala.
Prišla sta na Cven. Kumaj sta začela bobjati pa trompetati, blo je že puno dece okoli jedva. Puce pa Čehi so bili; vsi žolni viditi poziavčino* ki sta bla tak lepo oblečena. Vsaki čeh bi rad ima ali boben aji trompipto ali zfvuinček na palci* pučican pa so se skomine ,vrtele, ali želele so si na tihoti robec pa paintlne za svoje babike.
Enčas sl!ai gospoda pajdaša skakfala* trompetp-la, bobnjala,, pa zvunčeki na cifranih paicaJIi cinge-tala, to je deco veselilo, ali dere sla prišla do Kovačevega rjtrama, sta s pištol izestrelala, to pa jo je tak postrašilo, ka so vsi razbežali. Pozavčina pa sta še ednok zatrompetala, zbobjala, te pa sta odprla hižne dtfgpj,
Naj pni e - je stopa prek praga Drašekotv Martinek, za jin pa Martinekov Drašek. Martinek je srečno stopa iV priklt, Dralšek pa se je potekna za prak, te pa je opa ,po pmiklti kak ba dugi no šiirok, pa po nosi se je zapela tijanta do kuhinjskih dveri. Širom,ak si je ves nos ogiillja.
No, Draišek, reče Martinek, za pa ti je Sinja odletela!	>
Kaj te, ve srna prti Kopačevih.
Kovača pa nede trebalo, reče hižni oča, 'Anj-čika prinesi da jesenovega olja! Gospodar namoči pero v olji, pa namaže Dralšekov nos. Kumaj se je rane dotekna, je Drašeka tak speklo, kak da bi je-mi žarečo železo gor piritisna. Čute, oča, odkod pa mate vi teti šnolec? Toti šnolec je ves žareči, moj nos že s plamenom gori.
ga izobraževalnega društva im njegove mladeniške zveze. Žebot jjozdravlja kot predsednik „Zvezp sloy. mladeničev" shod v imenu vseh organiziranih mladeničev, kmet Vrečko v imenu 6. K. Z., župnjk Gomilšek v imenu „Kat. polit, društva za šmarski okr.“, šmarski rojak „Zarjan“ jurist Jesenko v imenu „Zarje" in ,„Slov. dijtaške zveze“. Vsi želijo shodu trajnih sadov. Na to krasno govori slavnostni govor predsednik shoda, Žebot, ob neprestanem pritrjevanju mladeničev. Sledeče lastnosti priporoča tovarišem: Mladenič bodi 1. radoveden, zatnimaj se| za javno življenje že sedaj. 2. Bodi predrzen. Proč s pasjo ponižnostjo nasproti nemčurjem in libehaJicem. 3. No ljubi dolga. Kar so nasprotniki škodovali, vrni podvojeno. 4. Bodi nesebičen. Ne vjprašaj, kaj dobiš za d.olo, temveč delaj iz Čiste ljubezni. 5. Bodi delaven. Slabe navade proč! Delaj v naših društvih1, ki so res naše višje šole, naša vseučilišča. 6. Imej veselje do boja z verskimi in narodnimi nasprotniki. Neizprosen boj našim škodljivcem! 7. (Bodi vegpn in na-rodo'n. Vera in narodnost ste tako združeni, da ju tudi liberalci no bodo razdražil. Kdo je dajal pogum našim prednikom v turških)bojih? Ne liberalna stranka. nego krščanska vera in duhovniki- In zmagali so. 8. Bodi značajen in ne prodaj svojega prepričanja zn šmops, guljaž, nego pojdi v boj, fle te stane tudi glavo. 9. Pospešuj medsebojno prijateljstvo. Za ta krasna navodila iskreno zahvali govornika podpredsednik shoda, Žličar, navdušeno odobravanje pa kar ni hotelo ponehati.
Sedaj še nastopijo mladrtniči iz okraja. Kovačič (Sv. Peter) priporoča tovarišem Marijino družbo iu mladeniško zvezo. Dobnik (Sladka gora) vnema zbrane, naj ljubijo sv. vero In slov. jezik. Lampreht (Šmarje) deklamuje pesem: Rodnemu jeziku. Zabu-kovšok (Ponikva) proslavlja rodoljubni vzgled škofa Slomjšeka, ki bi ga naj posnemali vsi mladeniči. „Zarjan" jurist Ogrizek govori v imenu mladeničev od Sv. Eme, in povdarja, da je le tisti pravi Slovenec, ki spolnuje dolžnosti do slovenske domovilne. Cakš (Šmarje) obžaluje rojake, ki naročajo protiverskega, nemškutarskega „Štajerca"1, in tako delajo v propast svoje domovino'. Svojo slovensko domovino moramo ljubiti; dokler jo bodemo ljubili, bodemo tudi močni in nepremagljivi. Vodi naj nals vedno geslo: Vse za Boga in domovino, vse, tudi krvco našo, ako jo tirja blagor domovine! „Zarjhin"' jurist Jesenko omenja: Naši predniki so se* borili proti kugi, mi se borimo proti liberalizmu, in v tem boju smo katoliš-
Kumaj jo Drašek vtegno to povedati, pa je vr-go palce v kot, se prijejo z obema pokama .za vanyp, pa čemeren skako po priklti. Kelkokrat je z bobjon trčjo za kaki vogel, je hrapavo zamrčalo. Vsi so se smijali, Ka so malone popokati od samega smeha. Pa ve so se l,ehko smijali, da pa je Draišek plešo kak medvid, na mesto rešeta pa je mrčo boben.
Parkrat še je Drašek kihlno, pa fternjerno nekaj zamrmro nad tin šentanin šnofcom, te pa so mu na-ednok vse bolečine minule.
Ve smo se medveda že naglednbli, za pa te ali mene poslušajte! jo roka Martinek. Veste naš mladi Ženih pa nevesta (sta naj k van poslala, ka bi vas na gostuvanje pozivala. Za pai te že ali hodima od p.unoči, pa srna še nič ne jela, pa ne pila. Hodila srna po zeldnoj trati, do kolena po blati, za pa sma to ali le prav prišla.
Ali nesma prav prišla, kaj rečete, hižni oča?
Bog zno, kan sta vidva namenjena!
Ta bi rada midva prišla* ge zaran sunce dol gre, večer pa gor.
Te pa že nesta prišla prav, pri naši sunce ne hodi gor, ne dol.
Ve se lehko previžamo, le dveri nan odprite! Vište3 ka srna prav prišla! ve pa ma teta hiža štj-ri vogle, v peten pa sltoji peč, taki ravno pa slanama ženih’ pa nevesta povedala.
Midva z gospodon pajdašem sma ali prišla, kan sma bla namenjena, za pa te postušajte sveti evanjgel, v keren so svetega evanjgeljsta Janeza na „drugo postavili" C v drujgoj postavi): „V. tislten časi je bilo v Kani Galileji gostuvanjo"* idale pa prešle ti, gospod pajdaš! Eh, ve toti e v angelih že tak na pamet znajo, reče Drašek, se prime za nos, pa po-šepeče: Ti Šentani šnolec ti!
Mi bomo vešte tudi gostixvan.j(e Služili,, je1 zaj Martinek nadaliiva, ravno tisti četrtek po petki, ki
ki vseučiliščniki vedno z ljudstvomi. Proč z liberalizmom, p roči z liberalnimi časniki iz našega ljudstva! Jurgec (Sv. Peter) omenja veliki napredek Slovencev v političnem oziru tekom GO let. Slovenski mladeniči se bodemo vedno oklepali katoliške stranke, naše Slov. kmečke zveze, in za njo zmago agitirali vsepovsod, Žličar (Siv. Jurij) prepoveduje, kako liberalci, zlasti v verskem oziru, povsod kvarijo naše mladeniče. Kaplan Žgank (Sv. Uurij) iskreno pozdravlja oba katoliška vse učil iščnika, Zarjana, rojakapiz šmarskega okraja. V skupiiiem delu kaltoliškegja razumništva in priprostoga naroda počiva naš bodoči napredek. Kaplan Sinko (Šmarje) izreka zalivalo vsem, ki so se trudili za ta shod, Stoklas (Šmarje1)! izraža svoje veselje, da se je za shod izbralo ravno Šmarje. To bo Šmarčane še bolj utrdilo v Ijiubezni do odločnega katol i škot-n a rodin ega dela.' Župnik Gomilšek priporoča mladeničem, naj! se povsod oklenejo Marijinih družb in: mladeniških zvez, predsednik Žebot pa kopčno zahvali ziasti šmarske mladeniče in mladenke za prelep vsprejem ter, sklene shod s trikratnim živio na oba letošnja jubfilarja.
Po slovesnih večernicah župnik Gomjlšek polaga mladeničem na srce, naj bodo stanovitni v ljubezni do Marije jn do nedolžnega življenja. Srčno naj branijo vjero in dušni mir nasproti vsakomur. Na to smo šli v procesiji v šmarsko cerkev M. božje, kjer smo se priporočili nje varstvu in se razšli na svoje domove.
Začetek živahnejši bodočnosti jo storjen. Mladeniško gibanje ima v šmarskem okraju že krepko oporo na mladeniških zvezah v Šmarju, pri Sv. Petru, na Sladki gori in v Slivnici in na mladeniških Marijanih družbah, ki že delujejo pni Sv. Petru, na Sladki gori in v Slivnici.
Naj ogenj navdušelnja za mladeniško organizacijo, ki ga je vžgal ;ta pomenljivi shod, stalno narašča mladeničem in domovini v korist, sovražnikom pa v strah!
Jubilejni dekliški shod na Sladki gori.
Srečen narod, jki ima ženstvo, ki je polno ro-doljubja, ki ima matere, katere uče svoje otrokb že v rani mladosti ljubiti narod in, domovino. Brez dvoma so naše slovenske žene in matere gjloboko-verne, a premalo imajo-v srcih svojih žive ljubezni do slovenskega naroda, .premalo so narodne. Od tod žalostna prikazen, da imamo po, mestih in trgih toliko odpadnikov, odpadnic. Kako vse drugače znajo odgojevati v narodnem duhu otrokic nemške, laške matere. Zato smo pač vso hvalo dolžni tistim našim rodoljubom, ki pri t mladinski organizaciji niso prezrli naših deklet. Koliko krasnih .!bis|e|rovi se nahaja med njimi, koliko krasnih talentov! 1 O tem
v soboto pride. iTe 'pa ne,, ka nebi prištli! Zadosti mo meli piti pa jesti. Vino že štirinajst dni v pivnico kotajo. PonesreČa se je samo en ipolovnjak, vu-ša jln je po štengah, fie pa se je ves pazleta. Tijan goreli po dilnicah jo vino iteklo, pa teko še ga je le ostalo, ka smo napunili eno celo pujžovo liipanjo. Keko pa še de le jestvine! Eno sinico ženske že ■štirhajst dni skiibijo, celi Tistaak je že perja pun. Tiidi prašička smo že zajklaCji. Ploven va,n, ka ba tak veki, ka ga je po čelen hlevi dekla iskala. Sib-naitnoj metloj je slednji list prevrgla, te ga je pod hujkovin šp^jon najšla, ge je lepo spla. Slanina bla tak žmetna, ka se. na,n je vože v,trgalo,, dere smo ga po vitli na nahiž vlekli, te pa vlan [je 'dol opaila, pa je pojdoč t/roje dilnic protrgala, , to še le je na epoj piavočini obvisila.
Na takšno lormo sta jedva na gostiivanje po-zavala, oni pa so jima ponudili jesti pta piiti. Na zadnjo so si segnoli v roke, jedva sta strompetala pa zbobnjala, tp pa sta šla še drugih pozavat.
Pri pragi Drašek malo poštoji, pa reče: Oča, z vašin pragon pa je ne vse v redi, pa je ne. Naj reče što kaj če, vašemi pragi je včinjeno in zaco-prano. Brščas van je nehče pddjegia zakopb:	žive
mačkice, ali pa slepe peseke, vaš šlnofec pa ne, kaj šte, kihalo se mi je resen, pa pomagalo mi je tildi. Te pa ali srečno ostante, pa Iprito ali na gostii-vanje!
jo podal prelep dokaz .dekliški shod na Sladki gori v nedeljo dne 9. < avgusta.
1500 deklet so je zbralo ta dan,na, Sladki gori iz šmarske, rogaške, konjiške • in slovenjebistriške dekanije. Privabila jih , je sladkogorska/Mfati božja in porajajoča se nadepolna dekliška organizacija. Milo so peli zvonovi, imogočno so ,pokali/ topiči v pozdrav t vrlim mladenkam. (Vtrle Sladkogor-čanko so priprav.le sestricam res l|('ip jvsprejiem.
V duhovitem cerkvenem govoru jje vnemal dr. Korošec mladenke, naj ohranijo vedno, nežno raz-metrje do1 Boga, do staršev in do siamijh sebe, da bodo res vsikdar blagega srca. Slovesno sv. daritev je opravil kaplan Jurko. Več sto mladenk se je udeležilo skupnega sv.1 obhajila, (( .
Ob 1. uri popoldne otvori v župnikovem gospodarskem poslopju dekliško zborovanje-,,dr. Korošec v imenu, S. K. S. Z. Pozdravlja, nova- bojne četo katoliško-narodnjo organizacije na užpem Štajerskem in želi, da bi bile žene, dekletai«. krepke sobojevnice * v boju za vero m domovino. V ta namen začne v kratkem delovati tudi „Zveza slovenskih deklet na Južnem Štajerskem.11
N:a to prevzame vodstvo shoda župnik Gomilšek. V navdušenih besedah pozdravi zbrane v imenu sladkogorske Marijine družba in dekliške zveze delavno somišljenica, učiteljica Ljudmila Koklič. Ob proslavi trojnega jubileja si napolnimo srca z ljubeznijo do Marije,, do Slovenske .zemlje, do avstrijsko domovine. Gobec Roza (Sladka gora) ,in Sko-dič Neža (Sv. Peter) pozdravljata v pesmicah došle hčerke Marijine. Jančič Terezija (Sladka , gora) navdušuje tovarišice, kako se naj potegujejo za Marijino čast, za družbe Marijine. Ogis .Neža (Slivnica) in Novak Marija (Šmarje) dejkkhmijeta pesmici Mariji v časL Hajnšek Marija (Sfv. Peter) poudarja:! Marijine hčerke ,smo! Ostanimo to in ljubimo Marijo zlasti v naših družbah. Slovenke)smo! Učimo s® ljubiti svoj narod i,n materni jezik ter delati za nju napredek. Vmes zapoje pevski zbor dekliške zveze od Sv. Petra na Medvedovem selu tri lepe Miarijinei pesmice. ‘
KrvŠtan Neža (Ponikva) označi, pomieh) letošnjega trojnega jubileja, Smolo (Zibika), pozdravlja shod v imenu zibiških deklet. Mehova,r Ana (S|v. Peter) v premišljenih besedah razloži/ kak pomen ima, kako važno vlogo zavzema slovenska deklica in žena v našem narodnem,\ življenju, j Deklica, ki hoče res narodu koristiti,, mora ljubiti čisto, nedolžno življenje, mora so brigati ža svojo bodočnost in si, pridobiti potrebno izobrazbo., Vrečko Ana (Šmarje) razlaga, kako na vs,eh poljih raste upliv žene. Cimerman Roza (Slitvnicia) poroča, kaj dela slivniška dekliška zveza. Pepevmiik Marija (Sladka gora) proslavlja v deklamaciji Avstrijo, Mlakar A. (Ponj k v a) pa mašn.iški j ubito j sv. Očeta,. Peedevšek Rotija (Šmarje) pravi: Bistrimo si' duha s čitanjem dobrih knjig, blažimo sl srce z nedolžnim življenjem in izobrazimo se za, svoj bodoči poklic., Verk Amalija (Sv. Peter) dekla,muje pesem), Bonaventure Suhač: Žlaitonej! Slatinšek Neža (Šmarje) pesem Pavline Pajkovo: Moj zaklad. Kaplan Jurko (Sladka gora) želi,, da hi mladenke po tem shodu res goreče ljubile Marijo in slovensko domovino, da bi v ta namen Bog, naj bogato , blagoslovil ta shod. Debelak Katka, (Sv. Peter) deklamuje pesem: Slanica. Petrške pevke vmes zapojo' šest rodoljubnih pesmic, med njimi „Slovenka sem’10 in „lifepa naša domovina.'*
Pomenljivih naukov poda . tovarišica1 in zadnja govornica Verk Amalija (Sv. Peter):	l. ''Skrbimo,
da bo vsaka župnija imela svojo Mlairijjinb družbo, vsako izobraževalno društvo svojo dekliško zvezo. V družbah bomo gojile vernost in( ..nedolžnost, v zvezah pa se bomo izobraževale. 2) Brigajmo se za svojo bodočnost. Poznati gospodinjstvo in glavna načela versko-narodne vzgoje je našab sveta dolžnost. 8. Zanimajmo se za naše Javne razmere, za katoliško politiko in postanimo zakleto sovražnico grdemu liberalizmu in liberalnim časnikom, da bomo po vlzgledu dunajskih krščanskih . žen »veliko pripomoglo k zmagi naše Slovenske kmečke zveze na vseh krajah. .4. Učimo se .agitirati za vsako dobro stvar,/ zlasti za časnike, družbe. Kažimo vsikdar v dejanju svoje rodoljubje. Vjrečko Marija (Slivnica) v slovo , pravi: Zveste ostanite Mariji, jpa tudi zvesta; v delu za krščansko omiko, Pevke
zapojejo „Slovensko dekle", predsednik Gomilšek pa zaključi prekrasno zborovanje z željo, naj bi mlar denke vsaj nekaj prelepih naukov izpolnile, pa nam res morajo napočiti boljšti časi, v vsakem toziru.:
Po večernicah v slovo priporoči župnik Gomilšek mladenkam čednost ponižnosti, ki jo podlaga vsemu čedndstnemu življenju krščansko mladenke. Dekleta se uvrste v procesija in med molitvijo in petjem odhite na vse strani polne svetega navdušenja za bodoče versko-domorodtno delo. Vrla polj-čanska deklica še jo isti večer, pisala predsedniku shoda:	„Nimam besed, s katerimi bi dovolj izra-
zila veselje, ki sem ga občutila danes na Sladki gori. Slavnost in'slavo toga praznika si ohranim v spominu vso žive dn%“ Tudi! žene in može so ganili izredno navdušenj govori deklet na tem shodu. Naj mu slede najkrasnejši sadovi — v vsestranski dekliški organizaciji in enaki shodi tudi po drugih okrajih!
Okoli po svetu.
Na ljubljanskom gradu je dne 7. t. m. strela udarila v top in ga sprožila.
Goriški deželni zbor bo sklican 20.)septembra.
V, Trstu sai dne 91. t. m. obhajali Slovenci slavnost „Narodno-delavske organizacije.Lahi so demonstrirali po mestu. Zvečer jo bil velik spopad. Policija je zaprla 100 Lakov.
V	Trstu je začel izhajati delavski list tednik „Narodni defjavec,k ki je glasilo viNarodno-delavske organizacije." Voditelj te organizacije je zdravnik dr. Jožef 'Mjandič.
V	Dalmaciji na ,19)00 m visoki gori O s jen v
Krivošiji bodo postavili jubilejni cesarski spomenik. Vogelni kamen: je že vložen.	; •
Crnogorski knez Nakita namerava v jeseni po 50 letnem vladanju odstopiti.
Na Ogrskem se pripravlja volilna reforma. Minister za notranjo zadevic An(lrassy jo izkuša tako spačiti, da vsaj mažarskemu narodu zagotovi krivično nadvlado. AndrassjrjeV načrt bo uvaja splošne volilne pravice, ampak, le razširjenje iste na širše sloje prebivalstva. Zlahteva znanje državnega jezika, namreč mažaršičine, i.n javno glasovanje. Oktobra se načrt predloži zbornici. Andrassy bo ' naletel na hude nasprotnike, tako da bo težko zmagal s to spako, ne rieflormo.
Zeppelinov zrakoplov se je ponesrečil. Pred kratkim smo poročali, kako jo grof Zeppelin po dolgom trudu naredil zrakoplov, ki se je dal voditi. Dne 4. avgusta t. 1. se je, dvignil v zrak. Ker se mu je pokvaril motor in pa ker mu je. zmanjkalo plina, se je drugi dan zjutraj izkrcal pri Echter-dingu. Okolu 3. uro popoldne, je nastala velika nevihta, ki je dvignila čoln, zrakoplov pa je eksplodiral in se, vnel; vihar ,ga je nesel kakih 500 m daleč. Gosti, oblaki so se. dvigali iz zrakoplova, ki je izginil !n jo izgubljen za vedno. Ko so Zeppelinu sporočili. nesrečo, jo ravnokar pisal brzojavko svoji hčeri, da gre vse srečno izpod rok. Grof je bil zelo ppbit, a je izjavil, da bo šel z novim pogumom na novo delo. Zdaj pobirajo zanj doneske, da napravi nov. zrakoplov, ki se poleg modela Št. 5. začno takoj graditi. Nemški ' državni 'tajnik dr. i pl. Belthmann-Holhveg je v sporazumu z vsemi ministri nakazal grofu Zeppoiinu, 500.000 mark, Doslej jo nabranega že tri in pol milijone mark. Zeppelin • ima sicer smolo, a prvi poizkus se je vendar obnesel.
V	Oldenburgu na Nemškem so imeli dne 1. t. m. shod anarhisti. Vse zborovalce, 20 oseb, so zaprli.
V	pariškem osrednjem zaporu so je uprlo 500 kaznjencev, ki so premagali paznike, porušili mreže in hoteli uiti. Pehota in artilerija sta jih zapodili nazaj.
V	Siciliji imajo toliko vina, da po gostilnah gost plača 10 centezimov (0 vin.) za eno uro, 15 centezSmov zra dve uri, pa se lahko vina napije, kolikor hoče1.
V	novem turškem ministrstvu so sedaj, trije kristjani.
Turška vlada je dala kovati 000.000 svetinj v spomin na podelitev ustave.,
Seik-il-izlam, vrhovni poglavar mohamedanske vem, se je izjavil, 'da se bo izvedla enakost med mohamedanci in kristjani.
Na Ruskem se je pojavila kolera.
V	mestu Tebrisu v Perziji so dne 8. t. m. cel dan streljali in s(e kruto med seboj borili. Revoluci-jonarji so bili poraženi.
Razgled po domovini.
Iz pravosodno službe. Imenovani. so višjim deželnovladnim svetnikom:	Dežolnosodni svetrfilk g.
Karol Martinak v Mariboru, dr. Viktor Wagneriiz Ljubljane in Viljem vitez Luschin iz Gradca* v Gradcu. Naslov In značaj višjega deželnegjai sodnega svetnika je dobil deželnosodni syetnik g. A. Levec v Novem mestu in g. Liebisch v Mariboru.
Iz pošte. Poštni nadoficijal Franc Hackl v Colju je imenovan poštnim kontrolorjem.
Iz šole. Na trirazredni ljudski šoli v Sve-tinjah p. Ivanjkovci, jo razpisano mesto stalnega ali začasnega učitelja oziroma učiteljice. Prošnje do 31. t. m.
Velikansko cesarsko jubilejno slavnost priredijo pri Sv. Petru niže Maribora, dno 30. avgusta s sodelovanjem društva „Ska,la“ bivši vojaki. Blagoslovila se bodo tudi nova zadtava bivših vojakov. Igrala bo godba od Sv. Ruperta. Popoldne bo na Gori na Lorberjfevem vrtu slavnostni govor, deklamacije, skioptične slike iz cesarjevega življenja itd. Natančni vspored v „Slov. Gospodarju".
V	zavodu čč. ss. pri Sv. Petru so igrali otroci dno 4. avgusta krajno igro „Pija“. Lcpii prizori so gledalcem povteročili marsikatero solzo. Igra zasluži, da se da tiskati. Udeležil se je 'te predstave, ki je bila V čast Marijinega jubileja, preč. g. dekan F. Moravec in mnogo duhovnikov, ki so bili pri kanonični vizitaciji.
Vojak tat in vlomilec. Pred kratkim je ušel iz garnizijske sodnije v Mariboru dragonec Leop. Keršič. Ko je šel iz Frama proti Račju, se je pridružil nekemu delavcu, ga je vprašal, koliko je ura ter jo prosil, da si sme uro pogledati. iV' tem je pokazal proti gozdu in zaklical:	„Zajec! Ziajec!"
ter odbežal z uro y gozd. — Kmalu nato je v Po-beržu udrl v Sunkovo hišo, se preskrbel z jedili in revolverjem ter z 20 patronairfi in pobegnil. Nekateri menijo, da je šel v pohorske gozde, drugi pa, da se je ,„utabori,1“ na Dravskem polju.
Hoče. Dne 30. t. m. se bo vršila prt nas povodom COletnice vladanja presv. cesarja Fnanca Jožefa T. in kot patronata starodavne farne cerkve sv. Jurija v Hočah velika slavnost, ki jo priredijo tukajšnji veteranci. Ob tej prililki dobi naš zvonik tudi novo pozlačeno kroglo. K slavnosti so vabljeni vsi farani hočke fare in tudi od drugod.
Gorica pri Račah.-Res Čudme|ga mišljenja so cirkovški štaijerčijanci! Skozi neko gorišk«' nem-Čursko žensko osebo sem izvedel, da mislijo šta-jerčijanci y cirkovški fari, da imajo oni oblast nad cerkvijo ih lahko odstavljajo duhovnike kedaj in kako se jim zljubi. - Goriško povešne klepetulje, vedite', daj' imate poštene hiše v miru puščati,_ čeravno so bolj uboge, sicer bi imiele sitnosti in bi se morale zagovarjati pred sodiščem! V—I Dne 10. t. m. je umrla-Marija Pauke. B. j. z. L!
Zgubila je neka osefba 5. t. m. na semnju ali v,bližini semnja na Ptuji 10 K.j Ako jo našla poštena oseba, naj pošlje saj 7 K pod- naslovom: „A’. D.—“, pošta restantna. Rače. Štajersko.,
Ormoški občinski odbor je imenoval višjega deželnosodnega svetnika Liebiscba ih dež. poslanca Wastiana častnim občanom.
V	Celju je umrl g. Anton Kukovič, o. kr. naddavkar v pokoju. Služboval je v Golju, na Laškem, in v Ptuju.
Dr. Muršečcvo slavlje v Bišu. Dne D. avg. t. 1. se jo jzbrjalo nad 2000-ljudi iz Slov. goric, da dostojna proslave stoletnico rojdtvial sla)v|nega/ roido-linba dr. Jožefa Muršeca. Cerkveni govdr je v vznesenih beselflah imel kn.-Sjkl dulL svet. dr. A(nt. Medved. Po večernicah sp je na pokopališču opravil sv. križev pot. Nato so se podalei nepregldtlne vrste ljudi na Biš, k Živkovemu domu, ki je bil praznično okijnčan. Slavnostni govor je govoril profesor dr. Karol Verstovšek, in označil rdr. Murše,ca kot slovenskega rodoljuba, cvet diihovstva,, slovenskega konzula v Gradcu, prvega slovenskega knjigotržca, velikega dobrotnika., sploh kot enega (izmed najzaslužnejših slovenskih mož. Po govoru je padla zavpsa. Spominska plošča nosi napis:1 „V tej hiši se Je poroditi
1. marca 1807. dr. Jože! Muršec, cvet slovenskega duhovstva in eden, najzasduženejšth slovenskih rodo-ljubov.“ Tisoč grl Je klicalo: .„Siavla Muršečevemu spominu!“ Nato je sledila ljudska veselica z naravno, neprisiljeno zabavo.
Kapela. Krasen je bčl dan 2. avgusta za naše vrle kapelskp mladeniče. Prišli so v lepem številu, a še vse premalo. Veliko smo jih že dobili, da so pristopili kot udje k M. Z. Mladeniči, kjličem vam, vsi do zadnjega se združite v mladeniški zvezi, da bodemo močni, da bodemo premogli vse sovražne siie. Mladeniška zveza vam bode dajala novo moči z dobrim berilom, s poučnimi shodi in drugimi rečmi, ki so koristne za slovenskega mladeniča. Slavnostni govornik, č. g. novomašnik S'agaj iz Ljutomera, so nam v precej dolgem in k rasnem govoru razložili mv tančno o mladeniški'i zvezah, da je moral vsak mladenič dobro razumeti. Mladenič, kateri se v mladeniški zvezi organizira je dobier in vrl mladenič. Kdor pa v resnici misli svobodno, tega pa ne moremo siliti od svobode. Razložili so nam, da se še mladeniči nikoli niso tako gibali, ko letos. To leto smemo imenovati leto mladoničejv. Nato ima besedo g. ka-iplan Bratušek od Sv. Jurija na Ščavnici. V krepkih besedah nam razloži pomen nil. zveze ter pravi, da je potrebno vsakemu mladeniču, da je v mladeniški zvezi, da tam bere dobre knjigo in časopise. Že ko stopi iz šole, moramo vsakega'pregovoriti, da se vpiše. On bode vedno večjei veselje imel do knjig. Vsakemu je potrebno, da so uči,, da bere dobre knji-ue in časopise ter drugo čtivo. Govori še mladenič Roškar od Sv. Benedikta v Slov/ goricah. Krasno je tudi govoril odbornik Z. S. M., Babič iz Ljutomera. Bog ga naj živjil' Govoril je tudi Klarbia iz Krapja pri Ljutomeru tod Korošec izVeržeja. Se svojim prihodom so nas 'tudi' počaštitii g. bogoslovec Osterc iz Bučečovec. Hvala in slava vsem govornikom, ki so tako lepo govorili; žal,, da se zavoljo premajhnega prostora govori ne morejo dobesedno naznaniti. ■' Živela Mladeniška zveza kapelska!
V	Jirežicah se misli prirediti meseca oktobra socijalni tečaj.
Koroške novice.
V	celovški okolici nameravajo kmetje mleko podražiti.
Koroški deželni zbor bo sklican na dan 14. septembra ter. bo zboroval do konca oktobra. To zborovanje jo zadnje prod razpustitvijo, ker po zimi poteče doba sedanjemu koroškemu deželnemu zboru.
Društvena kronika.
Noto društvo. Za občino Leiteraberg Karčevina se je na Vel. Šmaren 15. avgusta ustanovilo novo izobraževalno društvo, ki bo širilo v tem kraju delo narodne probuje. Novemu društvu želimo mnogo prijateljev in dobrotnikov.
Knjižnica S. K. S. Z. se je otvorda 'dne 15. aiyg., Nabirajte porabljene poštne znamke, ter jih pošiljajte Slov. kršč. soc. zvezi v Maribor, da jih ista porabi v narodne namene.
Bralno društvo pri Sv. Juriju obl 'Ščavnici priredi dne 23, avgusta t. L v svojih prostorih dve gledališki igri: „Izbiralka" in „2 zetal“. Začetek hitro po večernicah, K obilni udeležbi iviabi — odbior.
Cesarsko jubilejno slavnost bo imelo „Kmetijsko bralno društvo*1 v Staremtrgu v nedeljo, dno 23. avgusta 1908 po večernicah na vrtu Petričejvem po tem le vsporedu: 1. slavniostni govor; 2. cesarska pesem; 3. igra v petih dejanjih „Požigalčetva hči“; 4. tambhranje, druga godba in petje; 5. prosta zabava. Pri slabem vremenu vršila se bo slavnost v gostilni Petričevi.
Mladini.
V	Mariborut so je ustanovil telovadni odsek in je imel do zdaj dva sestanka. Odsek ima že lepo število članov, kar je zasluga g. Leskovarja in g. Kompana.
Mladeniški shod bo na Vidmu, dne 2B. avg.' t. 1. Služba božja se začne ob| pol 11. ur§. Popoldne bo zborovanje, pri katerem govorita dr. Iv. Benkovič terpredsilZ, Mu, Fr. Žebot. Mladeniči, pridite mnogoštevilno! Vsaka župnija v Posavju mora biti častno zastopana!
Mladeniški shod bo v Nazarjih, dne 30. avg. t. 1. Pozivl|amo naše somišljenike^ da razvijejo mogočno agitacijo. Savinjski mladeniči, ne zaostanite za dragimi navdušenimi vrstniki po zeleni Štajerski!)
Mladenkam! Menda je tdga se|daj približno petnajst let,, odkjar je bila sprejeta, — po moji priporočili, — vrla deklica naše vasi kot učenka pri trgovkinji z raznimi ročnimi deli /V bližnjem mestu. Priporočenka mi je res vedno delala čast; trgovkinja je bila ž njo v vsaktem oziiru (zadovoljna); v treh letih se je bila imenovana učenka vsestransko, tako izobrazila, da je skoraj samostalno vodila celo podjetje;1 trgovkinja je-namreč bolehala in tembolj potrebovala pošteno, zmožno in zanosj.jivo moč. Juljka — tako je bilo j deklici ime — pa ni bila vestna samo v prodajalni^, tefmvCč v prostih urah je; stregla s tako ljubeznijo svoji bolni gospodinji, da jo je ta od dne do dne bolj spoštovala in ljubila. 1 Trgovkinja je bila samica brezi' bližnjih sorodnikov ; v svoji oporoki >je /določila Jtuliko za svojo glavno dednico. Po smrti't trgovkinje jo ,bila torej Julika lastnica J dobroidoče trgovine. Jaz'sem z Ju-liko vedno ostala v zvezi; , obiskovala somi jo večkrat in tudi dopisovali sve si pogostoma. J oliki no premoženje so je množilo od dno do dne, ker je bila ona varčna, natančna in delavna; n|a pravem mestu pa je Julika tudi bila radodarna, o tem vedo govoriti siromaki, to zamorejo dokazati razna dobro-def.na podjetja. Pred tednom dni sem od nje dobila pismo, v katerem me prosi, naj ji pozvom za pobožno, pridno, dobra vzgojeno deklico, ki bi imela veselje do trgovine, ki bi imela' spretnost v ročnih delih, ki bi bila dobra računiarka; iželeTa bi tudi, da bi, dotična- imela lepo, razločno pisavo in bi bila tudi v proste;m spisju nekaj izurjena. Imela sem srečo-; v sporazumljenju s tukajšnjo učiteljico najdem kmalu primerno osebo. Bila jo to Smodiševa Barika. Letos je dovršila;Išolo. Odpustnica jo kazala same, enojke; vodenje Barike pa je bilo tudi v vsakem oziru uzorno. Hitro je bilo s stariši vse potrebno dogovorjeno, in včeraj sem sama spremila Bariko - v mesto k svoji znanki Juliki. Upam, da bo Barika 'Juliki to, kar jo bila ta nekdaj svoji dobrotnici. Vrnila sem se, danes s predpoldanskim vlakom; še dobro odložila nisem,'ko potrka in vstopi moja; soseda — nekdanja sošolka — Korenovka. „Dober dan“, mi pravi. Po mojem odizdravu nadaljuje približno tako-le: „Veš, zelo som huda na te;-ali jo to, prijateljstvo? Saj vendar veš, kako rada bi spravila svojo naj mlajšo ha kako primerno mesto; vse moje hčerke vendar no morejo ostati dor ma; kot prosto deklo pa tudi ne pustim svoje ljubljenke od!sebe. Zakaj moje Marice nisi:»priporočila juliki ?“ Korenovka je bila vsa razburjena. Na njeno očitanje ji mirno porečem: „(Tlega si |pač sama krivat; v' prvi, vrsti si ,Mari,co tako razvadila, da ji ni za nobeno rosno deloona uri kjer ne bi obetala; v drugi vrsti pa Marica, aldodarino! je zelo nadarjena., ničesar ne venn ne zna. Blpez potrebe) je zelo neredno obisko.vala šolo; čemu si jo dala oprostiti v poletnem tečaju od .obiskovanja šole? Staj imaš vendar doma ,še več oddaslih hčerk)'1 za delo. Po zinh pa je tvoja Marica tudi zelo zanemarjala šolo. Kakor mi je pravUa) učiteljica, irtla Marica vsega skupaj nad tisoč neopravičeno zamujenih pol-dnevov zaznamovanih. Kje in kako sp naj otrok; v takih razmerah kaj nauči? Tvoja nadarjena ljubljenka še odpustnice ni Robila, ker ima v krščanskem nauku in v, računstvu petko. Sramotno jo mo-IraTo z odbodnico zapustiti šolske prostore. Tako ideklice nikomur ne morem priporočati!“ Vsa potrta odšla'je Korenovka. Jaz pa kličem v svarilo in v jpremislek starišem: „Ne kratite svojim otrokom nepotrebne šolskega pouka. Domače delo izvton šolskih uiy v kolikor to ,ni škodljivo zdravju in razvitku, priporočam. Prevladati pa mora v otroških jhtih pouk. Vsaka reč ob svojem /času. Ne zabimo tega, čo mam je le nekaj ležeče da, bodočnost? nsv-feih otrok!" — M.
Cerkvene zadeve.
Umrl je č. g. Martin Brezovšok, župnik ^ri Sv. Martinu na Pohorju.
.Kronanje . marijaceljske Matere božjo so slovesno vrši dne 8. septembra. Slavnosti, se udeleži tudi papežev nuncij. Od 291. avgusta do 15. septembra se vrše tem povodom v Marijinem Celju velike . cerkvene slavnosti.. Dne 3. septembra bo v Marijinem Celju velik shod duhovnikov. Ob 549. uri \ dopoldne bodo pridigfali knezoškol dr. Mlihael Napotnik.:
V Framu bodo 23. avgusta t. 1. milosti, kuezoškof posvetili dva nova zvona, blagoslovili novo pokopališče, kip sv. Družine in nova tzastavo mladeniške družbe.
Slovenci v Marijinem Celju. iTo jei bilo veselo v marijaceljsikem svetiišču, ko so bili tam 10., 11. in 12. avgusta verni Spovenoi. Dfne 10. avgusta smo imeli med prepevanjem litanij slovesen vhod v Marijino cerkev. Romarje je takoj poz'draviil v navdušenih besedah č. g. P. Gregorc, župnik venčeselski. Opravili so vsi romarji sv. spoved šr\ prejeli sv. obhajilo. Pridi^bvali so šo: čč. gg. Fr. Muršič, župnik framski ;i Evald Vračko, kaplan jareninski in, profesor A. Jerovšek. Sv. maše so se darovaje pri milostnem agarju za rom,arje, za |sv. Očete,, za cesarja, za prja^višenega nadpastirja lavantinskega Mihaela, za vse lavantinske duhovnike in za vsljSanje prošenj pobožfiiib romarjev. Nad vse veiličaskna je bila rimska procesija s svdčamt. Mogočno je donela te dni slovenska pesem po Marijiripm svetišču. Tujci, posebno Dunaj čajni niso mogli dovolj občudovati krasnega petja, kakor so sliši v Marijinem Celju, le ob času slovenskega romanja. Zahtevali so od nas, da bi jim izročili krasne naipeve, ki so naredili nanje lako velikanski utis. V sredo, (Ine 12. avgiusta smo imeli slovesen odhod iz slavnega svetišča in smo ob C. uri popoldne dospeli navdušeni, zadovoljni, veseli in zdrajvi v Maribor. Sentlamberški predat, mil. g. I. Ralcher, pravi predstojnik marijaGeljske cerkve, je vsakemu slovenskemu romarju poklonil v spomin krasno podobo marijaceljske Matere božje, ki bo po papeževem nunciju dne 8. septembra slovesno kronana. Letošnje romanje pač ostane udeležencem v trajnem spominu.
Duhovna gredica. V priliki o cestninarju in farizeju nam je Jezus jppklazjal, kaka naj bo naša molitev, da bomo uslišani, opravičeni pred Bogom. Ginljiv prizor! Ves potrt, v molitev zatopljen, kleči cestninar v zadnjem kotičku tempelja. Obžaluje svoje pregrehe, spoznava svojo slabost in prosi. Gospoda leka in pompči: „Bog, bodi milostljiv, meni grešniku!“ Skoraj 'neviden ljudem, ki so pVihajaJi v tempelj, a Bog ga je poslušal; in uslišal. Gospod pravi: „Ta je šel opravičen v svojo hišo.“ — Spredaj se pa šopiri napihnjen in potuhnjen farizej in se hvali, kak živ svetnik da j,e že tu na zemlji in koliko dobrih del da ima. Domišfljuje si, da Bog potrebuje njegova dobra jiela in misli, da jih sam iz sobe dela, ko vendar človek ni nič in imai vse le nd Boga. Ako ni bil razbojinik, krivičnik, preŠestmk, naj bi zahvalil Boga. In ako se jo postil in dajal, desetino, je sto-lil, kar je bil dolžan storiti, če je ipa storil več in se s tem hvalil, jo prejejl plačilo 'že tu na zemlji. — Učimo se iz te prilike prav motiti, moliti skesano, ponižno, in uslišani bomo in opravičeni. Saj pravi sv. pismo: „Bog se prevzetnežem ustavlja, ponižnim pa daje milost.“ (Jak. 4, 6.) Pri naših morebitnih dobrih delih nas pa naj vodno spremlja ponižnost, da nas bo tako spremljal tudi pri vsakem delu blagoslov božji. Spomnimo se pri vseh delih iln opravilih lepega opomina Gospodovega: „Ce ste vse storili, kar sem vam zapovedal, tedaj govorite: neko-rtfstili, hlapci' smo, storži smo Ja 'to',, kar smo bili dolžni storiti." (Luk. 17, 10.)	C.
Utrinki iz Lurda.
Mali slovenski narod je letos posdal svoje odposlance k „beli Gospe" v Lurd. Nad šeststo romarjev se j&f{ pokfionilo Brezmadežni. To kajpada ni bilo po voljfi tjatim, ki ne razumejo več, kar, je božjega. Kakor Francozi imamo tudi mi Slovenci ljudi, ki so se odtujili udomači grudi, ki «o izgubili vero v Boga, v čudež e p-sploh v vse, kar je nadnaravnega. Letos je tudi Domovina nekako pomilovalno pisala o lurških Čudežih. Da bi zdravniki, in to ceh) vseuči-liški profesorji, priznavali in potrjevali čudežna o-zdravljonja, kakor poročajo katoliški časnija, to imenuje zgolj Časnikarsko raco ali laž, ki je v 'dobi kis-]ih kumar prav po volji časnikarjem, — Ne oziraje se na to, kar slepec piše o sdlnou iin barvah, hočem poročati nekaj o lurških dogodkih1, ki so se vršili letos zlasti v juniju in juliju.
Da se v Lurdu godijo čudeži, lo tem noben pameten človek več ne dvomi, Slovenci so se tega dovolj prepričali v Lurdu. Znana je romarjem Veronika Sperling. V noslih so jo prenašali, dve postrežnici je imela. V petek popoldne* Ifl. maja 1908, pri pro-
cesiji z Najsvetejšim je ozdravela. Vsi smo jo videli, eni so ž njo tudi govorili. Njeno ozdravljenje je stanovitno. Kdo popiše ra|d)ost falšJ^ih romarjev, (kdo srčna Čuvstva presrečne ozdravljene matere?
Reči, kakršne so gledale naše oči, se še vedno ponavljajo. Bolniki ozdravljajo, verni kristjani se veselijo, neverniki pa lezejo v vedno večjo zadrego.
Junija meseca so bjli v) Lurdu Belgijci. Veliko množico bolnikov so imeli s seboj. Na praznik naj-svetejšega Srca Jezusovega sta pri procesiji z Najsvetejšim ozdraveli dve osebi. Filip GaiMipr, štiriintrideset let stari delavec iz Etterbeek pri Bruselju. Omrtvele so mu noge, da ni mogel hodjti. V Lurdu je ogdravel. Druga srečna oseba je gospodična Jožefa Kornelija Joosons iz S’Gra,evenwetsel v provinciji Auvers. Imela je bolečine v grlu in želodcu. Noč in dan ni zatisnila oči. Cele štiri mesece je bila v postelji. In ozdravela je. Lahko hodi in želodec ji ne dela več nobenih težav.
-Tako Jezus še dandanes ozdravlja bolnike in izpričuje, da je resnično pričujoč v najsv. zakramentu, kjer ga dandanes že mnogi več ne poznajo.
V	prvih šestih mesecih se je v Lurdu letos odslužilo 28.200 |sv. maš. Ali niso tukaj opravičene be-sdde sv. pisma: „Resnično, Gospod je na tem kraju ! Kako strašan* je ta kraj! Tukaj ni drugega kar kor hiša božja in vrata nebeška!"
Sveto obhajilo jo v tem času prejelo 315.000 oseb! Kaj ne}, vzpodbudno za tebe, krščanska mlar dina, da se ne bodeš (Ogiblaja mize Gospodove? Lur-ški dogodki vsako leto privabijo mnogo zdravnikov. V prvii polovici leta je obiskalo Lurd 199 zdravnikov.
Izredne slovesnosti so se vršile v Lurdu meseca julija. Kakor znano, se je Marija zadnjikrat prikazala Bernardiki 16. julija ob šestih zvečer. Z ozirom na to so sv. Oče dovolili, da se sme v Lurdu letos ob petdesetletnici na istem mestu in ob isti uri služiti sv. maša. Kaj ne, to je pa že poseben dogodek? Na polnočnico smo navajeni, da bi pa bila sv. maša popoldne, proti večeru, tega še niste slišali.
Kot priprava na to slovesnost se je vršila sijajna tridesetletnica pod predsedstvom kardinala Andrije, marsejskega škofa.
Prekrasne go\ore o Mariji je vsak dan imel pamijerski škof Izart. Podam vam nekaj cvetk iz teh govorov, da se tudi vi lahko razveselite n.ad njimi.
Prvi dan tridnevnice, 14. julija, je proslavljal Marijino ponižnost in čistost.
. . Na praznik Marije Karmelske obhajamo sjJomin zadnje prikazni]! Čudno! Karmel — Lurd. Podobna sta si. Na Judovskem ni bilo 'dežja tri leta. In prerok Elija stopi na goro Karmel. Vrže pe 'na tla in moli Bioga, naj im,a usmiljenje s svojim ljudstvom. Zaporedoma šestkrat pošlje služabnika mladeniča, naj gre pogledat na morsko glaidino. S štrahom ga izprašuje, da - Ji jo ifgledal majhen obla-čič. Prerok je umel božjo znamenje. Nekaj trenutkov, in jpblaki feo zastrli nebo, krepčilen dež je pojil zemljo.
Ati ni skalovje lurško podobno skalovju kar-melskemu? Po vs|ej Franciji je nastalo viharno ve-trovje. Zapretilo je, da ugoinobi sv. vero. Posušilo je duše mnogih kristjanov. In tedaj vstame prerokinja, proseče dviga nedolžni rokici. Deklica se bliža skalam masabijelskim. In glej, svited obla,Čič, bil, bjjiš-čeč kaMor soljnce!: MiaJo Čapa, peka) mesece^, in gost dež milosti začne liti na zemljo. Čudežna ozdravljenja se množe. Beli oblačič, to je blažena Devica Marija, „bela Gospa" na skali masabijejski. —
Lurd res spominja na Nazaret, na Betlehem.
Ponižna Devica v Nazaretu! — — 'Angel jz nebes jn pozdravi —• ponižna Bernardaka v Kurdu! — — Marija jo osreči s svoj) nebeško lepoto.
Ponižna Devica in Mati! v Betlehemu! Stanovanje: borni Mevec, zapuščena votlina, toda posver čena po Jezusu in Mariji! — Skalovje masabijelsko v Lurdu, divio in zapušččno, posvečeno po nogi Brezmadežne!" —
V	svojem drugeim govoru, dne 15. julija je proslavljal Devico verpo, Mater) spoznanj,h, Matek vere1.
„'Ona brani vero z besedo: „Brezmtadeža spočeta sem!" S tem je potrdila papeževa nezmotljivost, da torej sveta katoliška cerkev uči prave, nepopače-
* strašan za neverne.
ne Jezusove nlauke. Ona brani vero z deli: čudeži/* -
Na’ dan spornima zadnje pjnilkazmi, 10. jujlijp,, je opisal Marijo kot Mater svetega upanja.
. .■ Obupati?	—i To bi so reklo tajiti
Boga!
Bog pripušča hudobijo; pustji, daj raste; pa, ko misli doseči (vdhunec, zmago, reče: Stoj! Tako je bilo vedno.
Ko so se Babilonci že ponašali z zmago, jim zmeša jezike; ko Faraon hoče pokončati Izraelce v morju, se strnejo vode in pokopljejo Egipčane; ko Baltazar v svoji predrznosti skruni svete posode, pride Cir in ga premaga; ko Ahtijoh najbolj divja zoper Boga, ga napadejo in snejo črvi; klo se Judi veselijo zmage nad Kristusom, pride iz groba; ko Julijan Odpadnik podira svetišča in moni kristjane, ga zadene pušica! Zgledofv dovolj, ki dajo upanje tudi nesrečni Franciji.
Obupali?--------To bi pe reklo, zavreči turško
Gospo! Hudobija v Franciji sicer raste, pa ko hoče slaviti zmago nevere, se oglasi Gospod: „Jaz sem Gospod!“
Lurd je božji nasmehljaj. Zrtamenje, da Bog Francije še pl zapustil. Marija bo strla glavo kači nevere! —
Lurd! Lurd! Božji nasmehljaj! Marija,, Mati! Okrog tebe se suče naše upanje! — Ne, ni mogoče! Ljudstvo, ki je počaščeno s toliktimi čudeži, ki je negovalno s tolikim usml^ejnjem,^ ki nad njim Čujejo oči in srce mogočne Device, Matere božje, to ljudstvo ne bo propadlo!
Res je, Francozi so grešili. Tri smrtne grehe zlasti imajo. Napuh, poželjivost, slajbo^t volje. Pa Marija je za te tri trojne rame podaja trojnega leka, Zdravila.
Za napuh: „Moli!“
Za poželjivost: „Pokora! Pokora! Pokora!"
Za slabost voljo: „Hočem, da pridejo sem v procesijah!" Čuda, ki jih bodo gledali, bodo okrepi-ja njih voljo.;
Lurd pomeni vstaj'enje Francije! .
Lurd je goreč Oznanjevalec Kristusa in Brezmadežne!" — — _
Ti krasni govori nam kažejo, kako zaupanje imajo Francozi do Marije, kaj pričakujejo od Lurda! Da bi se jim kmalu /izpolnile njih sladke nade! —
Šestnajstega juHija ob 6. uri zvečer je 82. letni starček, Grasselli, nadškol viterbski, služil sveto mašo v jami na prekrasnem novem oltarju. Nad sedemdeset tisoč Ijhdi in 18 nadškofov je bilo »zbranih ob gavskih bregoviii in skalah masabijplskih. Po končanem evangeliju povzame besedo tarbski škof Schoepfer.	*
„i. . . Volčeri se, dan se je nagnil, živa podoba naše nesrečno domovine. Pa upanje imamo. Sojn-ce gre za goro, pa ne za zmir|aj, ampak da drugi dan tem llopše vzhaja. Zvečerilo se je v Fralnciji, in zdi se, da gre vera k svojemu koncu. Ako gledam te velikanske množice, kako so navdušene, zdi se mi, da tudi pri nas kmalu izgine mrak nevere ip da bo tem lepše vzišlo prekrasno soilnce žive vere . . . .“
Iz 70 tisdč gri je (zaoril mogočen, veličasten „Gredo!" h- „Verujem!"
Kaj takega še niso dlišale skalp masabjijelske, tako pretresljivi, v srce segajoči glasovi se še niso razlegali ob gavskin bregovih!
(Koneo prihodnjič.)
»	• i •'( ; •;! ■ * i 'j r,
Razno blago.
V Ameriki gospodarska in denarna kriza hudo pritiska delavski stan. 6 milijonov in 305 tisoč ljudi je brefc dela, to je priblirno toliko, kakor da bi bife brez dela vse prebivalstvo Hrvatske, Dal-maeije, Bosne, Hercegovine in Srbije.
Spanje po kosilu je koristno nervoznim in takim, ki? težko. delajo, bodisi telesno ali duševno; debelim pa je Škodljivo. Sploh ne sme trajati črez pol ure.
Da ne rjavi železo In jeklo, sogrej čistega voska in terpentina enake dele, zmešaj in namoči platneno krpico tjer pomaži železo. S tem zamašiš lukinj(i(ce. in ako namazano odrgneš z mehko krpo, se sveti, kakor lakirano ali politirano.
Zdrave zobe si ohraniš, tako jih vselej po jedi splahneš z vodo., zvečer pa s krtačico in milom
ali kredo djobro osn/ažiš. Dobro je, dlesno večkrat nadrgniti z žajbeljnavim listom, to utrdi tudi zobe.
Besedna zastavka.
1a			T	11
M *		d e	h	
Ll	v r		J 1	mj
	p	n j n	1	
	0		m	
Prva vrsta od leve na desno naj označi moško ime; drnga, kar za vsakim hribom najdeš; prva od zgor na vzdol, kamen; drnga, divjo žival.
Uganka:
Ce mlada som, ostanolm mla‘d£t,
Kaj čudna moja je navada,
Ce stara, pa' ostanem tudi;
In vendar se nihče ne čudi,
Da se nič ne spremenim.
'Oči imam, pa ne i vidim nič,
Ušesa, pa ne .slišim nič/
In usta, pa ne govorim.
Kdo s)em|?
Za kratek čas.
A: „Od katerega si 'največkrat tepen, ali od mojstra al/i ,od njegove žene?" B: „To je pač tako, kateri ima več časa."
KorporaJ: „Pa kako morete vendar tako slabo streljati? Se niti tiste velike Črne pike na beli plošči ,no zadenete! (Vzame /enemu rekrutu puško iz roke, streli — ne zadene.) Tako streljate vi.
Gospod:	„Zakaj talko zamišljena, gospica?
Mislite na preteklost ali na bodočnost? Gospića: „Na oboje /skupaj, gospod." On: .„Kako pa je to mogoče?" Ona: „Jaz mislim na svojega preteklega bodočega."
Gost: „Presneto, to ni vino; to je Čist jesih! VinotoČec: „,'Jesih; kaj pa mišlite? Počakajte, prinesem kozarec jesiha iz kuhinje, potem lahko primerjate.
X: „Ali si velike bolečine čvttil, ko ti je zob izldrl?" J: „Pri izdiranju ne, pa ko sem moral za to plačati tri krone, to me je bolelo."
Gospa: „Kako je to, gospod, da vas zdaj ni nič več videti pri vaši stari prijateljici?" Baron: „Ona je oženjena." Gospa: „S kom pa|?“ Baron: „Z menoj."
Tujec: „Ali morete, /ako Itako veliko /piva pijete, tudi drugi dan pošteno delati?" Odgovor: „Tena ne smete vprašati, tegaše nisemgikoli poskušal."
Po ceni. Rabelj,' ki je imel obesiti morilca, je zadnji dan sporočil, da je zbolel. Predsednik sodnega dvora je bil v velikih skrbeh, kdo naj sedaj izvrši ta žalostni posel. Kar so mu naznanili, da je v zaporu star cigan, ki tudi ume to opravilo. Predsednik je dal poklicati cigana in ga je vprašal: Ali znate obešati ljudi ? — Cigan: To pa to, jako spretno obešam. — Predsednik: Ali ste zadovoljni, če vam damo pet goldinarjev za to? — Cigan (vesel): O, za pet goldinarjev obesim tudi vse gospode, sodnike in porotnike.
Književnost.
Družinska Pratika za prihodnje leto 190,9. je ravnokar izšla in se dobi odslej nadalje v Ljubljani v „Katoliški Bukvami", „Prodajalni katol. tiskovnega drušitva", dalje v trgovinah Ant. Krisper, Vašo Petričič in J. Kordik na drobno po 24,vin. iz/vod (pošita 10 vin. .več), na debelo pa po 17, jforop 100 komadov. — Založništvo razpošlje „Družinsko Pratiko" brezplačno na ogled vsem našim društvom širom Slovenije, obenem pa jih naprosi, da seznanijo z njo vse svoje člane. Ko bi je katepo n'ašili društev ne prejelo, naj jo kratkim .potom zahteva pto dopisnici, naslovljeno na založništvo „Družinsko Pratike" v Ljubljani; — Na deželi se dobi naša „Pratika" v vseh krjigarnoSh jn trgovinah. Koder je še ni, naj jo naši somišljeniki odločno zahtevajo. Ako bi je pa vkljub temu 'doma ne mogli dobiti, naj Jo poi več skupaj naroče y Ljubljani. — Pri nakupu naj vsak izrečno zahteva „Družinsko Pratiko" s podobo sv. Družine in s krasnimi trobarvtnim/i slikami Lnrške Matere božje, papeža in cesarja ter JKatoliš^e Bukvar-ne“. Edina ta „Pratika je prava naša „Pratika", katera naj najde letos pot v /vsako slovensko hišo! Svoji k svojim!
V malo dneh izide v založništva v Ljubljani, Kopitarjeve ulice št. 6, krasno opremljena
^—--—r--= jubilejna
Družinska Pratika
Cena kot doslej 24 vinarjev izvod.
Letošnja „Pratika“ bo presegala po svoji krasni opremi in zbrani vsebini vse dosedanje izdaje, ker bo imela poleg obilice poučnega in zabavnega berila z mnogimi slikami tudi Štiri krasno izvršene slike v trobarvnem tisku: Lnrške Matere božje, jubilantov papeža Pija X. in cesarja Franca Jožefa I. ter izložbo „Katoliške Bukvarne" v Ljnbljani. Katol. slov ljudstvo! Ta jubilejna „Pratika“ je edina naša pratika! Sezite pridno po njej ; naj jo pozna vsaka še tako oddaljena slovenska hiša 1 — Zahtevajte pri trgovcih „Družinsko Pratiko" in ne dajte si usiliti nobene druge!
Kupujte in priporočajte le našo pratiko!
Glavno zalogo imajo: „Katol. Bukvama", prodajalna „Katol. tiskovnega društva" in
nekateri večji trgovci v Ljubljani.
in. izvod, nad
Cena za razprodajalce pri naročilu do 100 kom. 17 vin.
nad ISO kom. pa po 16 vin.
Pojasnila o inseratih daje
upravništvo le tistim, ki priložijo vprašanju znamko za 10 v. DOT- Vsaka beseda stane 3 vin. "aM
Izurjenega kovača in kolarja kot najemnika išče oskrbništvo graščino Preglhof pri Pliberku na Koroškem. Postojanka jako dobra, pri okrajni cesti in dela obilo. Nastop takoj.	20
Deske (blajo) vsake vrste in drva za kurjavo trde in mehke, se dobijo po najnižji ceni pri Josip Rob. Šunko, trgovec z lesom. Razvanje pri Hočah.	18
Izurjen Cerkvenik in podvornik išče stalno službo na deželi ali pa v mestu na Štajerskem ali Kranjskem. Naslov pove uredn. 24
UUXKK**XUM
Lepo posestvo s krasno lego na deželni cesti blizu mariborskega kolodvora, lepa hiša in dve vini-čariji, lepo hišno in gospodarsko poslopje, vinograd stari in novi nasadi, lep sečen gozd, sadonos-nik, pašnik, polja, travniki, skupaj okoli 62 oralov, se takoj po ceni proda. Prekupci izključeni. Ponudbe na upravništvo lista. 17
Pozor,
kmetje in fantje!
V moji lekarniški praksi, katero izvršujem že 26 let, se mi je posrečilo s časoma iznajti sredstvo za rast brk in las, proti izpadanju las in za odstranitev prhi ja (luskin) na glavi, to je
Kapilor št. I.
Cena jo (franko na vsako pošto): 1 lončič 3 K 60 vin., 2 lončka 6 K. Prosim, da so naroči samo od mene. Naslov je: P. Jurišič, lekarnar v Pakracu, Slavonija. Denar se pošlje naprej ali s poštnim povzetjem.
3^- RAKE ~3Bhsi 's
dobre vrste prodaja do konca septembra Kašpar Krieber, p. d. Tišlar v Pazrijah, p. Brdo pri Šmohorn, Koroško.
Mgbrezplačno dopošiljatev mojega ilustrov.
ceniku z nad 14IOU Milkami.
Vsako nepopolno blago se vzame	Rorrsnpiio uop lot
nazaj za popolni znesek.	Udi dlll/IJCt VDU lt/La
Slika V« nav. velikosti. Nikelnasta Roskopf ura .... K 8-—
„	patent železničarska . „ 6'—
„	Tula z dvema pokrovoma „	6'—
Srebrna remontoir nra . . . . „	6'60
n	n n z dvema po-
'i--jUH	krovoma................„	8-60
Srebrna Tula remontoir ura z dvema
pokrovoma ..............„	12-—
Goldin remontoir ura ali jeklo . „	4-—
.Tokio remontoir nra ploščasta .	„	6'—
Zlato 14 kar. remontoir damske ure „ IS1— Zlato 14 kar. remont, gosposke ure „ 42'—
^re Da n'^a*°....................n
^	**	paVCju	Ure na nihalo z bilom . . . . „	7’—
' Eiffli Stenske ure................ 2-—
Budilke....................„	2’40
Budilke z dvema zvonoma . , . „	2’90
Srebrne verižice.................„	2’—
Zlate 14 kar. verižice .	„	20-—
Zlati 14 kar. prstani....... 4'—
Novozlati prstani........... 8-—
Anton Kiffmannf
naj večja tovarniška zaloga nr, zlatnine in srebrnine. Izvoz v vse dežele. Maribor M 1, Štajersko. 23
Pozori	Cit&jl	Pozori
Pakraške želodčne
kapljice.
Staro slovito, izvrstno delajoče sredstvo pri boleznih v želodca in črevih, osobito se priporočajo — pri zaprla in nerednem odvajanja — pehanja, — kongestiji — po-manjkanju teka, krčih i. t. d. Nedosežno sredstvo za vzdržanie dobrega prebavanja.
Delovanje izvrstno, vspeh. siguren. Cena je za 12 steklenic (1 dvanajsterica) S K franko na vsako pošto po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Maqj kot 12 steklenic se ne pošilja. Prosimo, da se naroča naravnost od:
P. Jurišićav
166	lekarnarja v Pakracu št. 201 (Slavonija).
Ljudska hranil, in posojilnica
v Celju.
(Registrovana zadrnga z neomejeno zavezo)
sriiisrja O-lavn.1 trg', štev. 5. Z. nadstropje. ■—
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo s 41/*°/p obrestmi. — Posojila se dajejo le članom na vknjižbo pri posestvih proti 5 0/0 in 5 7*% *n na osebni kredit proti 6% obrestovanju.
V pisarni se sprejemajo vse tozadevne prošnje in se brezplačno in hitro rešujejo. — Uradni dnevi so vsak torek in petek od 8—11 ure dopoldne in od 3—6 popoldne. 8
WE:
m
talni molitveniki
n

so:
Herg, Venec pobožnih molitev in sv. pesmi . . K 3 50
Rozman, Deklišlsebokvice,, 3 — Venec svetih pesmi. . „ 2— Prijatelj otroški . .	-40
Sv. Opravilo . . . „ 135
Vsi ti molitveniki se dobijo tudi v zlati obrezi in stanejo potem okoli 50 vinarjev več. Poštnina znaša 20—30 vin. za 1 knjigo.
Trgmina tiskarne si. Cirili === v Mariboru.