ZPMS NOVICKE December 2018 Januar 2019 . 70. OBLETNICA DEDKA MRAZA . PLAKETE DRŽAVENGA SVETA RS . FACA LETA 2018 . SPREJEM HUMANITARNIH ORGANIZACIJ NFHOS PRI PREDSEDNIKU BORUTU PAHORJU . SPREJEM PRI VARUHINJI CLOVEKOVIH PRAVIC VLASTI NUSSDORFER OB DNEVU CLOVEKOVIH PRAVIC . NOVI SODELAVKI NA ZPMS 70-LETNICA PRAZNOVANJA DEDKA MRAZA V Muzeju narodne osvoboditve Maribor smo v torek, 4. decembra 2018, ob 18. uri odprli razstavo Siva kucma, bela brada. Razstava je nastala v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije in je posvecena 70-letnici praznovanja dedka Mraza. Odprtja razstave se je udeležil tudi dedek Mraz osebno. Dedek Mraz je pravljic no bitje, ki ob novem letu razveseljuje in obdaruje otroke, z dedkom Mrazom pa smo poimenovali sklop s tevilnih kulturnih prireditev za otroke v decembru. Prva praznovanja dedka Mraza zasledimo v letu 1948. Zlasti v vec jih mestih je bilo tem prireditvam posvec eno veliko pozornosti. Poleg centralne prireditve v mestu ali kaks nem vec jem kraju so bile razlic ne oblike praznovanja tako v podjetjih, s olah in drugih ustanovah; na okrajih so se formirali posebni odbori za praznovanje novoletne jelke, od leta 1953 pa so te prireditve izvajali v Zvezi prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) skupaj z društvi in zvezami po vsej Sloveniji. Na sestanku aktivistov in sodelavcev pri organizaciji novoletne jelke 19. januarja 1953 na republis ki ravni se je razvila tudi daljs a diskusija, ali naj bo osrednja figura novoletne jelke uvoz ena ali domac a – dedek Mraz ali kaj drugega. V Kranju naj bi to leto uvedli »oc eta Triglava«, v Rus ah »Pohorskega drvarja«, na Dolenjskem pa stric ek izpod Gorjancev. Na koncu so ugotovili, da se je dedek Mraz med otroki z e tako priljubil, da lika ne kaz e spreminjati. Praznovanju novoletne jelke je takratna oblast posvec ala veliko pozornosti in vsako leto tudi ocenjevala programe prireditev in njihovo izvedbo. Prireditve ob prihodu dedka Mraza naj bi imele javni znac aj s poudarkom na kulturi in zabavi, samo novo leto pa na naj bi bil druz inski praznik. Program dedka Mraza se je z leti spreminjal, vedno pa je zajel veliko s tevilo otrok. Prva povojna leta so bili obdarovani vsi otroci; najprej na osrednji prireditvi, nato po delovnih organizacijah. Propagirali so skromno obdarovanje ter spodbujali bogate kulturne vsebine prireditev. O prvem sprevodu dedka Mraza poroc ajo leta 1950 in od takrat tudi o s tevilnih obiskih tega pravljic nega moz a v podjetjih, s olah in vrtcih in drugih prireditvah. Da bi se pribliz ali z eleni kakovosti in obsegu ter vsebini prireditev, je ZPMS leta 1957 izdala posebno publikacijo Dedek Mraz prihaja, ki naj bi bila v pomoc pripravljavcem prireditev ob prihodu dedka Mraza. V njej so bila besedila za kulturni program – pravljica in pesmice, ki jih je napisal Janez Bitenc; med njimi znamenita Siva kuc ma. K publikaciji, v kateri so bila priloz nostna besedila, so dodali s e nekaj skic kostumov, scenskih elementov, okraskov, modelov za novoletno pecivo in drugo. Osnutke za scenske elemente je pripravil inz . arh. Niko Matul, nac rte za okraske in modele za pecivo inz . arh. Jakica Acetto, kostume I. Dularjeva. Kostum dedka Mraza je nastal po upodobitvi akademskega slikarja Maksima Gasparija. Koz uh je iz ovc je koz uhovine, bele ali rjave barve z navznoter obrnjeno dlako. Sega nekoliko c ez kolena, na hrbtni strani pa ima vezenine ali usnjene aplikacije. Vezenina je iz raznobarvne volne ali bombaz a, motivi pa so zajeti iz rastlinskega sveta. Vezenine so na hrbtu, spredaj in spodaj, na rokavih v beli, rdec i, zeleni in rumeni barvi. Aplikacije stiliziranih cvetnih listov so iz raznobarvnega usnja ter obrobljene z rdec o, c rno ali drugo barvno debelo volneno nitjo. Ovratnik je velik in spredaj polkroz no rezan. Kroj koz uha je nekako oblike H, spodnji del pa zvonc asto krojen. Na glavi je polhovka z dokaj visokim robom, s tula pa gleda kar precej iznad roba. Za rob polhovke je vtaknjen s opek smrec ja, brina, s ipka ter trakovi v narodnih barvah. Brki in brada so kratko pristriz eni. Ker je mraz, ima dedek Mraz na rokah usnjene ali volnene palc nike. V rokah ima grc avo palico, na katero je pripet enak s opek, kot je na polhovki. Torba, bisaga ali gorenjski cekar mu visi c ez ramo ali pa ga nosi na palici. Na nogah ima c rne visoke s kornje, praviloma zavihane c ez kolena. Kako so dedka Mraza pric akovali in praznovali v razlic nih krajih po Sloveniji ter kdo je v resnici dedek Mraz – vse to boste videli na razstavi. Ob odprtju bo za najmlajs e obiskovalce organizirana delavnica, na kateri bodo ustvarjali in se veselili, obiskal pa nas bo tudi dedek Mraz osebno. Avtorici razstave sta Majda Struc, Društvo prijateljev mladine Maribor in Iris Furlan, Zveza prijateljev mladine Slovenije. PODELITEV PLAKET DRZ AVNEGA SVETA RS NAJZASLUZ NEJS IM DRUS TVENIM DELAVCEM IN DELAVKAM – PROSTOVOLJCEM IN V Državnem svetu RS je v petek, 7.decembra 2018, potekala podelitev plaket Državnega sveta RS najzaslužnejšim društvenim delavcem in delavkam – prostovoljcem in prostovoljkam z razlicnih podrocij delovanja. Zbrane je nagovoril podpredsednik Drz avnega sveta, Matjaz S vagan. Med prejemniki plaket sta bila tudi ga. IVA DEVETAK in g. NACE BREITENBERGER. Iva Devetak je aktivna prostovoljka na podroc ju socialnih programov in na podroc jih dela z otroki z e vse od svoje mladosti. Od leta 2009 je upokojena. Danes je predsednica Medobc inskega drus tva prijateljev mladine za Goris ko. Od leta 1982 je kot zaposlena v ZPM Nova Gorica tudi ves svoj prosti c as namenjala razvoju in napredku organizacije v lokalnem okolju in na nacionalni ravni. V Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) je prevzemala s tevilne odgovorne funkcije. V dveh mandatih tudi podpredsednica ZPMS. Iva Devetak je s e vedno aktivna prostovoljka pri razvoju in napredku nevladnega sektorja v Sloveniji. Njeno delo je prepoznavno v krogih drugih nevladnih organizacij tako na lokalnem kot na drz avnem nivoju. Je c lanica in tudi pobudnica strokovnega telesa pri Mestni obc ini Nova Gorica za podroc je socialnega varstva. Aktivno je sodelovala pri razvoju CNVOS-a in njegovih prizadevanjih za uveljavitev NVO v drz avi. Bila je tudi med ustanovitelji UNICEF Slovenija in vec mandatov c lanica IO. S e vedno je predsednica Sveta NVO v severnoprimorski regiji, ki uspes no vpliva na prepoznavanje potreb tega sektorja znotraj lokalnih skupnosti. Je idejni vodja zasnove in razvoja projekta Druz inski center Trojka, kjer poleg humanitarne pomoc i druz inah nudijo tudi brezplac ne vsebine za njihovo opolnomoc enje. Je med pobudniki in ustanovitelji info pisarne za ranljive skupine v regiji. Nace Breitenberger, rojen v Idrs ku, se je po konc ani osnovni s oli, ki jo je obiskoval v Ledinah in Z ireh, na uc iteljis c u v Kopru izs olal za uc itelja. Z e z izbiro poklica, je svojo z ivljenjsko pot usmeril v delo z otroki. V Zvezo prijateljev mladine se je vkljuc il z e na uc iteljis c u in od tedaj dalje je ves njegov prosti c as namenjen mladim v z elji, da bi bila njihova otros ka leta leps a in bogatejs a. Od leta 1967 je sodeloval pri nac rtovanju poc itnis kih dejavnosti v ZPM Idrija. Bil je pobudnik enote organizacije in financiranja poletne s ole v naravi za vse c etrtos olce v obc ini, ki je zgledno organizirana delovala 23 let in je danes v obveznem programu osnovnega izobraz evanja. Kolonije so prav po njegovi zaslugi tako organiziranem da je poskrbljeno za varnost, bogato kulturno in rekreativno dejavnost vse vec jega s tevila otrok. Posebno skrb je namenjal socialno in zdravstveno ogroz enim otrokom. V letu 1993 se je prikljuc il TOM telefonu®, ki deluje v okviru ZPMS, in je do danes aktiven svetovalec otrokom in mladostnikom. Za svoje prostovoljno delo je prejel najvis ja priznanja. Leta 1979 ga je ZPMS odlikovala z zlatim znakom, leta 1993, ob s tiridesetletnici delovanja, pa s e s posebnim priznanjem. Leta 1998 je prejel Nagrado Joz efa Mraka obc ine Idrija, revija Nas a z ena pa ga je leta 1999 razglasila za dobrotnika leta. V letu 2018 je postal c astni c lan ZPMS. PODELITEV PRIZNANJ FACA LETA 2018 Kdo so otroci, ki spreminjajo svet okoli sebe? Otroci so neizcrpen vir navdiha, pa vendar njihovo navihanost in srcnost, razigranost in predanost pogosto spregledamo ali jemljemo za samoumevne. Zakaj torej ne bi poiskali, prepoznali in nagradili tudi otroke, ki izstopajo, ki imajo poseben talent, ki so navdih mladim, pa tudi starejšim? Otrokom, ki so si med letom prislužili priznanje faca meseca, so v cetrtek, 27. decembra, v Lutkovnem gledališcu Ljubljana podelili še priznanje Faca leta 2018. Nagrajencem jih je izroc il c astni pokrovitelj izbora predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Dobitniki priznanja so: · Eva Maler, faca januarja, s estos olka iz Radovljice, ki je s svojimi recenzijami knjig in intervjuji s pisatelji pokazala, da otroci z elijo knjige in znajo pisati o njih; · Urban Lecnik Spaic, faca februarja, ki je v raziskovalni nalogi podrobneje raziskal pojav laz nih novic ter opozoril na obsez nost problema; · dvojcka Prohor in Matvej Rjazanov, faci marca, ki sta se v Celje, kjer obiskujeta drugi letnik Gimnazije Celje – Center preselila januarja, se v kratkem c asu nauc ila dovolj slovensko za osnovno sporazumevanje, marca nastopila za Slovenijo na mednarodnem boksarskem turnirju na Madz arskem in z e dosegla najboljs i rezultat za Slovenijo doslej v svojih kategorijah; · igralci predstave Vihar v glavi, face aprila, ki so gledalcem pokazali, da je najstnis tvo eno najbolj vznemirljivih in najleps ih obdobij v z ivljenju; · Kristjan Valencic Rožmanec, faca maja, ki z eli postati s portni komentator in ki pravi, da se navadis na z ivljenje, kot ga z ivi, c e drugega ne poznas ; · Rock mulcki, face junija, ki so na Kongresnem trgu v Ljubljani priredili dobrodelni koncert s s tevilnimi znanimi glasbenimi gosti, nato pa za svoja prizadevanja prejeli tudi priznanje Jabolko navdiha; · avtorji pouc nega kratkega filma Gospodarica pametnih telefonov; face julija, ki so med poletnimi poc itnicami posneli film o tem, kako postanes zombi, c e ves c as visis na mobitelu; · Nejc Sedej, faca avgusta, ki je eden redkih deskarjev z Downovim sindromom na svetu; · Tara Milharcic, faca septembra, ki je kot glavna junakinja filma Gajin svet znala slikovito predstaviti spletne pasti; · Oskar Hudolin, faca oktobra, ki je znal opisati, zakaj je igra fortnite tako priljubljena med otroki na tak nac in, da je pomiril vsaj nekaj stars ev; · Julija Osojnik, faca novembra, ki je skupaj s svojimi prijatelji, junior ambasadorji Unicefa, na svetovni dan otrok prevzela poloz aje v razlic nih podjetjih; · Manu Nonkovic, faca decembra, sedmos olka, ki se je z izraznim plesom uvrstila v polfinale oddaje Slovenija ima talent. Podelitev priznanj, ki jo je napovedala igralka Alenka Tetickovic, je sledila predstavi Vihar v glavi rez iserja Primoža Ekarta; igralci v predstavi so bili tudi face aprila. Faca leta je priznanje, ki ga v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije v spletnem c asopisu za otroke Casoris letos podeljujejo prvic . Komisija, ki so jo sestavljali raper Nipke, pisatelj Primož Suhodolcan, psihologinja Mateja Štirn, predsednica ZPMS Darja Groznik in odgovorna urednica C asorisa dr. Sonja Merljak Zdovc, je vse leto izbirala face meseca. Tudi organizatorji izbora Faca leta so sprva razmis ljali, da bi po zgledu podobnih izborov osebnosti leta izmed vseh fac meseca podelili zgolj eno priznanje Faca leta 2018. A z e kmalu so ugotovili, kako si prav vsi nominiranci zasluz ijo, da jih predstavijo najs irs i javnosti in da jim za njihova dejanja in talente izroc ijo priznanje Faca leta 2018. Dr. Sonja Merljak Zdovc: Imamo osebnost leta, ime leta, s portnika leta, dijaka leta. Zakaj ne bi imeli s e otroka leta, smo se vpras ali in zasnovali izbor Faca leta. A z e kmalu smo ugotovili, da se bo nas izbor razlikoval od drugih. In sicer po tem, da ne bomo iskali enega otroka, ampak da bomo soj z arometov usmerili v vse tiste otroke, ki si zaradi svojega delovanja ali talentov zasluz ijo, da jih spozna najs irs a javnost. Veliko je izjemnih otrok, ki nas navdihujejo in ki so lahko zgled tudi odraslim. Prav je, da jim izrec emo priznanje in da obenem s tem pokaz emo, kako je vc asih skupina moc nejs a od posameznika, kako je morda sodelovanje pomembnejs e od tekmovalnosti. Darja Groznik: Z akcijo, ki jo bomo nadaljevali tudi prihodnje leto, z elimo s iriti med otroke pozitivne vrednote, kot so sodelovanje, nudenje pomoc i, upos tevanje razlic nosti. Med odrasle pa z elimo s iriti zavedanje, da so otroci vir znanja, ustvarjalnosti in navdih za dobre medosebne odnose. Mateja S tirn: Sodelovati v komisiji za izbor Face leta mi je bilo v veselje, sem se pa skoraj vsak mesec sooc ala z izzivom odloc anja, komu dati moj glas. V C asorisu so nam vsak mesec predstavili nominiranke in nominirance, ki so na razlic nih podroc jih ustvarjanja, delovanja dosegali uspehe in zmage, prispevali za pozitivne spremembe, dokazovali, da je z zavzetostjo, pogumom, vztrajnostjo, ljubeznijo … mogoc e premikati meje in uresnic evati sanje. Vsi so bili izjemni, zato se je bilo vedno znova tez ko odloc iti, kdo je »ta mesec« najboljs i med najboljs imi. Moj prvi korak do prave odloc itve je bil, da sem si vzela c as in v miru in s pozornostjo spoznala njihove zgodbe. Neredko sem ta korak ponovila. Vc asih je kdo od kandidatov ali kandidatk s s e posebej izjemno zgodbo hitreje pritegnil mojo pozornost. Takrat je bila odloc itev nekoliko laz ja. Hvalez na sem za priloz nost, da sem spoznala izjemne fante in dekleta, ki so lahko vzor svojim vrstnikom in vrstnicam in tudi nam odraslim. Informacija o predstavi Vihar v glavi Produkcija Lutkovno gledalis c e Ljubljana, ki letos praznuje 70 let. Gledalis ko avanturo Vihar v glavi je rez iser Primoz Ekart zasnoval na podlagi dramskega besedila Brainstormavtorjev Neda Glasierja in Emily Lim. Originalno besedilo je nastalo v londonski produkcijski his i Company Three v sodelovanju s trinajstimi najstniki-igralci, ideja zanj pa je izhajala iz najnovejs ih znanstvenih odkritij na podroc ju nevroznanosti oz. ugotovitev o tem, kako se delovanje moz ganov v najstnis ki dobi razlikuje od njihovega delovanja pri odrasli osebi. Ustvarjalna ekipa predstave je v zac etku letos nje sezone prek avdicije, na katero se je prijavilo vec kot 100 mladih, izbrala skupino sedemnajstih mladostnikov med 14. in 19. letom. Besedilo slovenske uprizoritve je nastajalo sproti, tekom s estmesec nega procesa, v njem pa se originalna predloga prepleta z osebnimi izkus njami in zgodbami sodelujoc ih najstnikov. Foto: Mas a Kores VARUHINJA OB DNEVU C LOVEKOVIH PRAVIC Varuhinja clovekovih pravic Vlasta Nussdorfer je v petek, 7. 12. 2018, na sprejemu v pocastitev dneva clovekovih pravic, ki ga obeležujemo 10. decembra, sprejela najvišje predstavnike vseh vej oblasti, diplomatskega zbora, civilne družbe, nacionalnih in verskih skupnosti. Njen celoten nagovor lahko preberete. Varuhinji je ob tej priloz nosti predsednik drz ave Borut Pahor izroc il slovensko zastavo v znak hvalez nosti drz ave in ljudi za njeno delo v preteklih s estih letih. Pojasnil je, da taks no protokolarno darilo podeljuje posameznikom in institucijam, ki povezujejo ljudi in delajo nas o druz bo boljs o. Varuhinja je v svojem nagovoru med drugim opozorila na tez ave posameznikov na s tevilnih podroc jih in nekajkrat poudarila na etiko javne besede. Kljub izboljs avam je mogoc e s e vec storiti za kakovost dela sodne veje oblasti. Prav tako meni, da kljub dopolnjeni zakonodaji s e vedno ni pravega reda na podroc ju izplac evanja plac in prispevkov ter zlasti pri zavesti delodajalcev o vrednosti c lovekovega dela in pravic nosti plac ila zanj. "Nezadovoljni in vec krat ogoljufani delavci bijejo svoj donkihotovski boj, ins pektorji in druge nadzorne institucije pa na s tevilnih podroc jih zaostajajo za pric akovanji, tudi zaradi kadrovske podhranjenosti," je dejala. Dodala je, da je morala nekaterih delodajalcev, ki jim z e lahko rec emo izkoris c evalci, poniknila v brozgi zmes njav, blodnjaku pravnih norm. In ko je treba stvari poenostaviti in ustrezneje urediti, vec krat ni ustreznega medsebojnega sodelovanja organov, je opozorila. Zahvalila se je prejs nji vladi in drz avnemu zboru, ki so uvideli, da je c as, da Slovenija po 20 letih prizadevanj vseh varuhov konc no dobi tudi pravne podlage za Nacionalno institucijo za c lovekove pravice. Zahvalila se je tudi vsem, ki so prispevali, da se je okrepilo zavedanje o pomenu in spos tovanju c lovekovih pravic, da so bile mnoge krivice odpravljene, ter da je bilo slabo upravljanje nadomes c eno z boljs im in uc inkovitejs im. "Vse s e ni tako, kot bi moralo biti, zato delamo naprej," je opozorila in pozvala k nadaljnjemu sodelovanju. Ob tem je dodala, da pric akovanja in upanja ljudi ne dopus c ajo lez ernosti, neuglas enosti institucij in vc asih mlahavega in neodgovornega odnosa. "Vsi smo tu v sluz bi ljudi in njihovih pric akovanj in potreb. Temeljno pric akovanje pa je, da bodo obravnavani spos tljivo, enakopravno, pravic no, pos teno in kar se da hitro, brez nepotrebnega odlas anja," je poudarila. Fotografija (od leve proti desni): Liana Kalc ina, Breda Kras na, Vlasta Nussdorfer, Darja Groznik, Pavla Peterle Udovic . Foto: Stane Jerko SPREJEM HUMANITARNIH ORGANIZACIJ NFHOS Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor je priredil sprejem za predstavnice in predstavnike humanitarnih organizacij Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije (NFHOS). Pred sprejemom je predsednik republike s predstavniki upravnega odbora NFHOS spregovoril o kljucnih problemih in neizkorišcenih priložnostih delovanja humanitarnih organizacij. Po podatkih Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij se je s tevilo humanitarnih organizacij, ki jih fundacija financira v dobrem zadnjem desetletju podvojilo, v letu 2018 pa je bilo v socialne programe in storitve vkljuc enih preko 700.000 uporabnikov storitev (uporabniki lahko koristijo vec storitev hkrati). V letu 2017 je 1500 prostovoljskih organizacij, s skoraj 300.000 prostovoljci opravilo 9,5 milijonov prostovoljskih ur, od tega v socialni dejavnosti dve tretjini. Predstavniki NFHOS so na pogovoru izpostavili aktualen problem zagotavljanja prostorskih moz nosti za delovanje humanitarnih organizacij, kar ima negativen vpliv na koristnike storitev humanitarnih organizacij. Ob tem so sodelujoc i kot eno od moz nih res itev omenili moz nost subvencioniranja najemnin. Predsednik in sogovorniki so spregovorili tudi o izvajanju socialnih programov ter o sodelovanju med razlic nimi delez niki na podroc ju delovanja humanitarnih organizacij, pa o tez avah pri napredovanju strokovnih delavcev in omejitvah pri opravljanju javnih del. Predsednik republike se je strinjal z mnenjem sodelujoc ih, da je za uspes nejs e delo vseh potrebno vec koordinacije, tako med prostovoljskimi nevladnimi humanitarnimi kot tudi drz avnimi institucijami. Dodal je, da bo naredil vse, kar je v njegovi moc i, da bi omenjene probleme skus ali res iti v korist zmanjs evanja stisk ljudi. Zato se bo glede kljuc nih ukrepov posvetoval tudi s s pristojnimi ministrstvi. Pogovora pri predsedniku so se udelez ili Natas a Sorko, predsednica NFHOS iz drus tva Z arek upanja; Ljuba Capuder, Beli obroc ; Milan C uc ek, podpredsednik NFHOS, Zdruz enje bolnikov s cerebovaskularno boleznijo Slovenije; Amalija Klopc ic , c lanica NFHOS, Drus tvo Altra; Breda Krašna, clanica NFHOS, ZPMS; Simona Stegne, c lanica NFHOS, Drus tvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, Ljubljana; Srec ko Brumen, c lan NFHOS, Drus tvo Novi Paradoks in Natas a Jan, c lanica NFHOS, Drus tvo za zdravje srca in oz ilja Slovenije. Predsednik republike Borut Pahor je v nagovoru ob sprejemu izrazil hvalez nost vsem strokovnim delavcem in predvsem s tevilnim prostovoljcem, ki nesebic no pomagajo ljudem. Ocenil je, da je prostovoljska pomoc nenadomestljiva. "Danes smo tu zato, da opazimo delo prostovoljcev in humanitarnih organizacij," je poudaril predsednik Pahor in dodal, da javnost obc uduje njihovo humanitarno delo, v okviru katerega so v iztekajoc em se letu opravili devet milijonov in pol prostovoljskih ur. "To je impozanten podatek," je dejal predsednik republike in dodal, da statistic ni podatki obenem kaz ejo tudi na to, kako zelo je prostovoljska pomoc pomembna. Foto: Nebojs a Tejic /STA C LOVEKOVE PRAVICE VC ERAJ IN DANES – KAJ PA JUTRI? Ob svetovnem dnevu c lovekovih pravic, 10. decembru, je v His i Evropske unije potekala okrogla miza z naslovom »C lovekove pravice vc eraj in danes – kaj pa jutri?«, na kateri so sodelovali varuhinja c lovekovih pravic Vlasta Nussdorfer, svetovalec predsednika republike prof. dr. Ernest Petric in redni profesor Pravne fakultete v Ljubljani prof. dr. Igor Kauc ic . Poudarili so, da je temelj c lovekovih pravic spos tovanje c lovekovega dostojanstva, za c lovekove pravice pa se moramo boriti vsak dan. Pri tem pa ima izjemno pomembno vlogo izobraz evanje mladih o c lovekovih pravicah, zac ens i z malc ki v vrtcu. Med s tevilnimi izzivi v s estletnem mandatu, ki se v letos njem letu izteka, je varuhinja s e posebej izpostavila pravice otrok, ki so na z alost s e vedno vse prepogosto krs ene. ŠTEVILNE DONACIJE SO POLEPŠALE VESELI DECEMBER Veliko fizic nih in pravnih oseb je v zadnjem mesecu leta z elelo storiti nekaj dobrega za druz ine in otroke v stiski. Prostor pod nas o jelko se je zapolnil s hrano, oblac ili, igrac ami, s olskimi potrebs c ina-mi, druz abnimi igrami, z ogami in drugimi dobrinami, ki so s e pred prazniki romale k druz inam po Sloveniji. Najleps e se zahvaljujemo podjetjem Eurospin, Medicopharmacia, Airabela, zaposlenim v A1, s tudentom Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo, Slovenskim specialkarkam, Veseljak TV in Radiu Veseljak in mnogim drugim, ki ste prispevali z materialnimi ali financ nimi donacijami. V de-cembru nam je na pomoc priskoc ilo tudi Drus tvo za promocijo s porta Slovenije. S portne zveze in po-samezniki so ponovno podarili z oge vseh vrst, ki so prav tako razveselile otroke v razlic nih krajih. Hvala vsem iz srca! DOBRODELNI DECEMBER DOBRODELNI VIKEND NA RTV Po lanskem izjemnem odzivu je Razvedril-ni program Televizije Slovenija v sodelova-nju z Zvezo prijateljev mladine Slovenije z e drugo leto zapored izpeljal projekt Dobro-delni vikend. Med 7. in 9. decembrom 2018 so v oddajah Vem!, Slovenski pozdrav, Vse je mogoc e in Vikend paket s pomoc jo gledalcev, tekmo-valcev in partnerja projekta, podjetja Lidl Slovenija, za osem druz in v stiski zbrali kar 43.181 evrov! HLADILNIK TOPLEGA SRCA PODRL RE-KORDE Hladilnik toplega srca je gotovo postala najvec ja dobrodelna akcija na Obali, saj je letos moc no presegla lanskoletni izkupi-c ek. Ekipa radia je skupaj s poslus alci vse do zadnjega decembrskega dneva poskrbe-la, da se je za druz ine v stiski z Obale zbra-lo kar 14.000 € in vec kot 3 tone hrane in higienskih izdelkov. Izjemna akcija je torej tudi tokrat pric arala s tevilne otros ke na-smehe in olajs ala stiske stars ev. PONATIS KNJIZ ICE MOJ OTROK MORA OSTATI V BOLNIS NICI Konec preteklega leta smo ponatisnili knjižico z naslovom Moj otrok mora ostati v bolnišnici (prvic je bila natisnjena leta 2009). Knjiz ica je namenjena stars em in otrokom, ki prvic potrebujejo zdravljenje v bolnis nici. V prvem delu so pojasnila za stars e malc kov, to je, otrok do treh let starosti. Drugi del je namenjen stars em starejs ih otrok in mladostnikov. Vsebina bo zanimiva tudi za zdravstvene delavce, njihove sodelavce in pedagoge. Prispevke sta napisali klinic ni psihologinji, Barbara Z emva in Ljubica Vrba, ki sta vec desetletij svojega strokovnega dela na Pediatric ni kliniki v Ljubljani posvetili bolnim otrokom in njihovim stars em. Knjiz ico in plakat je oblikovala in s prikupnimi ilustracijami opremila Alenka Vuk Trotovs ek. Ponatis knjiz ice je financ no podprla farmacevtska druz ba Lek d. d. Knjiz ico distribuiramo otros kim oz. pediatric nim oddelkom splos nih bolnis nic ter obema klinikama (Pediatric na klinika UKC LJ in Kinika za pediatrijo UKC MB). V primeru, da bi jo z eleli imeti tudi vi, nam sporoc ite in vam jo bomo poslali. Na povabilo Zavoda za s olstvo RS smo v lanskem letu pristopili k partnerstvu v projektu »Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje proz nega prehajanja med izobraz evanjem in okoljem v gim-nazijah« (krajs e »Podjetnost v gimnazijah« ali »Podvig«). Kljuc ni cilj projekta je razviti in preizkusiti model celostnega razvoja kompetence podjetnosti* in njenih 15-tih pod-kompetenc** pri dijakih sko-zi medpredmetno povezovanje ter sodelovanje z okoljem in s irs o skupnostjo. Prav pri povezovanju z okoljem in s irs o okolico pa vstopi nas a organizacija z nas imi zvezami in drus tvi. Glede na s tevilo srednjih s ol, vkljuc enih v projekt, so se za sodelovanje v projektu odloc ila naslednja nas a drus tva in zveze: MZPM Ljubljana, DPM Lavrica, MDPM Postojna – Pivka, ZPM Maribor, MDPM za Goris ko, MDPM Ajdovs c ina in ZPM Krs ko. S s tevilnimi programi in aktivnostmi lahko zadostimo vec kompe-tencam hkrati in ne samo eni. Poseben poudarek bo na prostovoljstvu, solidarnosti, humanitarnosti, otrokovih oz. c lovekovih pravicah, itd. Do konkretnejs ih aktivnosti do sedaj s e ni pris lo, saj c akamo, da se s ole iz doloc enega okolja povez ejo z nami. *Podjetnost = ko deluješ na podlagi priložnosti in idej ter jih pretvoriš v vrednote/vrednost (kulturne, družbene, financne) za druge. ** Opaziti priložnosti; Ustvarjalnost; Vizija; Vrednote; Eticno in trajnostno razmišljanje; Samozavedanje in samozadostnost; Motivacija in vztrajnost; Aktiviranje virov; Financna in ekonomska pismenost; Aktiviranje drugih; Prevzemanje pobud; Nacr-tovanje in vodenje; Spoprijemanje z negotovostjo, dvoumnostjo in tveganjem; Delati z drugimi; Ucenje z izkušnjami SODELUJEMO V PROJEKTU PODVIG Eden od sestankov s predstavniki srednjih šol. STRATEGIJA ZPMS - REGIJSKA SREC ANJA Na skups c ini ZPMS marca 2018 so bile sprejete usmeritve za pripravo strates kega nac rta organizacije za obdobje desetih let in dogovor o organizaciji šestih regijskih srecanj, ki smo jih organizirali v novembru in decembru: 15. 11. 2018 – Ljubljana, CPU 23. 11. 2018 – Sez ana, Ljudska univerza 26. 11. 2018 – Krs ko, ZPM Krs ko 28. 11. 2018 – Velenje, Vila Roz le 29. 11. 2018 – Maribor, DUM ZPM MB 10. 12. 2018 – Jesenice, Gledalis c e Toneta C ufarja Regijska srec anja so bila namenjena predstavitvi drus tev, aktivnostih in programov v posamezni regiji ter razmis ljanju o delovanju mrez e (zveze) s predlogi za izboljs ave in razvoj. Poroc ilo z rezultati vseh s estih regijskih srec anj bomo predstavili na nacionalnem srec anju predvidoma v prvi polovici februarja 2019. REGIJSKO SREC ANJE V LJUBLJANI REGIJSKO SREC ANJE V SEZ ANI UC ILNICA LJUDSKA UNIVERZA SEZ ANA REGIJSKO SREC ANJE KRS KO SEJNA SOBA ZPM KRS KO REGIJSKO SREC ANJE VELENJE Vila Roz le, v ozadju na stenah izdelki Male Napotnikove kolonije REGIJSKO SREC ANJE MARIBOR DUM, SEJNA SOBA KLUBSKA SOBA GLEDALIS C A REGIJSKO SREC ANJE JESENICE MEDNARODNO Splos na deklaracija o c lovekovih pravicah je bila sprejeta z Resolucijo Generalne skups c ine OZN z dne 10.12.1948. Tako danes obelez ujemo njeno 70. obletnico sprejetja. Splos na deklaracija o c lovekovih pravicah je zasnovala temelje za spos tovanje c lovekovih pravic in temeljnih svobos c in. Skupaj z Mednarodnim paktom o drz avljanskih in politic nih pravicah, njegovima dvema izbirnima protokoloma in Mednarodnim paktom o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah sestavlja Mednarodno listino o c lovekovih pravicah. C lovekove pravice so pravice slehernika, neodtujljive, medsebojno odvisne, enako pomembne. Deklaracija navaja osnovne c lovekove pravice. V 25. c lenu je zapisano, da ima vsakdo pravico do z ivljenjske ravni, ki njemu in njegovi druz ini zagotavlja zdravje in blaginjo. Materinstvo in otros tvo sta upravic ena do posebne skrbi in pomoc i. Otroci, bodisi rojeni kot zakonski ali zunaj zakonski, uz ivajo enako socialno varstvo. C lovekove pravice so pravice vseh ljudi. Otrokove pravice pa so po Konvenciji Zdruz enih narodov o otrokovih pravicah pravice oseb mlajs ih od 18 let. Opredeljene so v samostojnih dokumentih, saj je vodilo, da morajo otroci uz ivati posebno varstvo in zas c ito. Ob tako visokem jubileju Splos ne deklaracije o c lovekovih pravicah z elimo predati sporoc ilo, da otrokove pravice navkljub visokemu mednarodnopravnem varstvu in prizadevanjem drz ave morajo postati in ostati sredis c e druz benega in politic nega z ivljenja pri nas. Nikoli ne smejo postati samoumevne in izgubljene za statistic nimi podatki. Vsak otrok je pomemben in skupaj se moramo truditi, da je tudi vsak otros ki glas slis an. 70. OBLETNICA SPREJETJA SPLOS NE DEKLARACIJE O C LOVEKOVIH PRAVICAH BRALNA ZNAC KA Društvo Bralna znacka Slovenije – ZPMS je oktobra in novembra aktivno sodelovalo na nacionalnih posve-tih ravnateljev vrtcev (16. oktober), osnovnih (in glasbenih) šol (6. november) ter srednjih (tudi dijaških domov) šol (20. november). Z gradivi smo sodelovali na mini "kulturnem bazarju" na vseh treh posvetih ravnateljev, Petra Potocnik, strokovna sodelavka Društva Bralne znacke Slovenije – ZPMS in nacionalna koordinatorica Nacionalnega meseca skupnega branja 2018 pa je na posvetih (9 ponovitev) predstavljala projekt Nacionalni mesec skupnega branja 2018 ter akcijo Beremo skupaj, ki jo je jeseni 2018 izpeljalo Društvo Bralna znacka Slove-nije – ZPMS ob podpori Javne agencije za knjigo RS. Petra Potocnik se je podrobneje ustavila pri novosti, spletnem dogodkovniku NMSB, v katerega je med številnimi drugimi organizacijami svoje dogodke jeseni 2018 vpisala tudi ZPM Krško. Ob tem je strokovna sodelavka BZ opozorila tudi na pomen uspešnega skupnega delovanja razlicnih organizacij, ki bo prispe-valo k boljšemu prepoznavanju pomena bralne pismenosti in bralne kulture na nacionalni ravni ter omo-gocilo celovitejšo nacionalno skrb za to pomembno podrocje. Na posvetu so bili razstavljeni tudi plakati ambasadorjev Nacionalnega meseca skupnega branja. Pripravila: Petra Potocnik, Društvo Bralna znacka Slovenije – ZPMS BEREMO SKUPAJ – DRUS TVO BRALNA ZNAC KA SLOVENIJE - ZPMS NA POSVETU RAVNATELJEV VRTCEV, OSNOVNIH TER SREDNJIH S OL TOM TELEFON VARNI KOTIC EK Od kar so druz abna omrez ja postala del nas ih vsakdanjih z ivljenj, smo gotovo z e kdaj naleteli na opo-zorila, da bodimo pozorni, kaks ne in koliko svojih fotografij objavljamo. Predvsem pa, da naj ne ob-javljamo fotografij mladoletnih otrok. Manjkrat pa smo verjetno zasledili pojasnila, zakaj naj tega ne poc nemo, oziroma, kaj se zgodi s fotografijami, ko jih enkrat prenesemo na splet. Osnovno pravilo Facebooka je, da otroci mlajs i od 13.leta ne smejo imeti svojega profila. Kaj pa se zgodi, c e otrokove fotografije v vsaki fazi odras c anja, na svojih profilih delijo njihovi stars i? Umetna inteligenca, ki jo to podjetje trenira za svojo storitev prepoznavanja obrazov (facial recognition ser-vice), se trenira na podlagi fotografij, ki so naloz ene na Facebookovo platformo. Tudi otros kih. Na ta nac in zbira informacije o tej osebi ter jih povezuje in organizira. Uporabniki lahko onemogoc ijo to funkcijo, vendar to ne spremeni dejstva, da ima podjetje nadzor nad tehnic no analizo fotografij in ima vsa orodja potrebna za prepoznavanje posameznikov po njihovih obrazih. Prav je, da imamo ves c as, ko smo na spletu v mislih, da nic kar poc nemo na spletu, ni zares zasebno. Predvsem, ko delimo fotografije in informacije o svojih otrocih. Vir: Safe.si V c em je tez ava, c e fotografije otrok objavljamo na facebooku? Fotografija: Pixabay UTRINKI S TERENA MDPM AJDOVŠCINA ''Veseli december na MDPM Ajdovs c ina Ajdovski prijatelji mladine smo imeli res pester december. December je za MDPM Ajdovs c ina z e tradicionalno c as humanitarnih akcij in obdarovanj in tudi letos ni bilo nic kaj drugac e. Seve-da pa smo nas li c as tudi za druge aktivnosti. Z e v prvem tednu smo s li v akcijo. Otroke iz socialno s ibkejs ega okolja smo povabili na brez-plac ne Lego delavnice, His i mladih priskoc ili na pomoc z ustvarjalnico ob Miklavz evanju, za mlade parlamentarce pa smo izvedli gozdne delavnice. Ob tem smo seveda ves c as sodelovali v akcijah Trije zimski botri in Boz ic ek za en dan, pridno zbirali in sortirali darila za vec kot 250 otrok. Sodelovali smo tudi v akciji ZPMS in Alpine Podari svoj par in druz inam podarili c evlje ter v akciji ZPM Moste Polje C arobna zima, s katero smo druz ine popeljali na musical Madaga-scar. Ob vsej tej dobrodelnosti pa nikakor nismo pozabili na druge programe. Nas a Erasmus+ pro-stovoljka Diana iz Bolgarije je obiskovala s ole s predstavitvami in delavnicami, pric eli smo s s tudijskimi kroz ki, kjer smo ustvarjali palc ke, risali, slikali in starejs e v DSO Ajdovs c ina razve-selili s pisanjem vos c ilnic. Vrhunec decembra pa je bila zagotovo novoletna prireditev z obda-rovanjem in Dedkom Mrazom, ki smo jo imeli 21. decembra. Pred nami so bile s e novoletne po-c itnice, ko smo za otroke v Ajdovs c ini pripravili 2 dni ustvarjalnih delavnic. Zakljuc ek leta je bil res super in polni lepih vtisov smo se odpravili v novo leto.'' Naj bo srec no 2019! Mas a C ibej ZPM DOMŽALE BOZ IC NI BAZAR V soboto, 15. decembra 2018, je potekal prvi Božicni bazar, ki so ga organizirali clani Mladinskega kluba STIK v sodelovanju z Društvom prijateljev mladine Lukovica. Boz ic ni bazar je potekal na Starem trgu v Lukovici od 16. ure dalje, kjer so se obiskovalci lahko druz ili v mrzlem, a praznic nem vzdus ju, uz ivali v domac ih dobrotah lokalnih pridelovalcev in se prepustili pestremu glasbeno - kulturnemu programu. Poleg toplega c aja, kuhanega vina in »c apalink« so nam na osrednjem trgu v Lukovici mraz pomagali pregnati romantic ni duet Peta romanca in Klapa Con Moto. V sklopu prireditve so na toplem v Pungartnikovi his i potekale brezplac ne likovne delavnice, na katerih so izdelovali novoletne c estitke. Otroci, ki so v ugankarskem kotic ku ugibali uganke, so dobili za nagrado knjigo. Najbolj pridne otroke, pa tudi tiste malo starejs e, pa je Dedek Mraz obdaril s sladkimi dobrotami. V obc ini Lukovica nimamo le pridnih otrok, temvec tudi motivirane in zagnane c lane mladinskega kluba STIK in c lane DPM Lukovica, ki so bili pripravljeni organizirati Boz ic ni bazar. Upamo, da bo bazar postal tradicionalen. Zahvala za uspes no izpeljan dogodek pa gre vsem lokalnim pridelovalcem in predelovalcem, umetnikom in prostovoljcem, ki so se odzvali nas emu povabilu ter skupaj z nami ustvarili praznic no vzdus je. Vidimo se naslednje leto! Klavdija Strms ek OSNOVNOS OLCI NA TABORU KREPILI SOCIALNE VES C INE Uc enci OŠ Venclja Perka so z e tradicionalno krepili socialne ves c ine na taboru, tokrat pa so se jim pridruz ili tudi uc enci OŠ Domžale (POŠ Ihan), OŠ Rodica, OŠ Dob in OŠ Trzin. Tabor, ki so se ga udelez ili predstavniki skupnosti uc encev s ole, predstavniki otros kega parlamenta in ostali socialno moc ni uc enci, je od 23. do 25. 11. 2018 potekal v CS OD Rak v Rakovem S kocjanu. Tabor je organizirala ZPM Domz ale. 47 uc encev petih osnovnih s ol je v druz bi sedmih mentoric krepilo socialne ves c ine in se ukvarjalo z letos njo temo otros kega parlamenta – s ola in s olski sistem. Sedmo-, osmo- in devetos olci so tako ves vikend iskali prednosti in dobre strani nas ih s ol in s olskega sistema. V petek popoldne so se uc enci najprej preko socialnih iger spoznali, nato pa so si ogledali film Podaj naprej. Film govori o sedmos olcu Trevorju, ki uc iteljevo domac o nalogo, kako spremeniti svet in nekaj za to narediti, vzame zelo resno – sproz i verigo dobrih del in jo poimenuje »daj naprej«. Po ogledu filma so uc enci podajali mnenja, iskali sporoc ilo filma in se predvsem zelo c ustveno odzvali na samo zgodbo. V soboto so vsi uc enci sodelovali na treh delavnicah: orientaciji, medsebojnih odnosih ter s oli in s olskem sistemu. Spoznali so, kako pomembna je pozitivna komunikacija pri medsebojnih odnosih, kaj se zgodi, c e je komunikacija otez ena, kako se s pomoc jo kompasa, karte in lastne glave znajdemo v naravi, katere so pozitivne stvari s ole in s ol. sistema, c esa si v s oli s e z elijo ter kako bi stvari v s oli lahko s e izboljs ali. Uc enci so podali konkretne predloge, kaj bodo v prihodnjih mesecih na svojih s olah izboljs ali in kako bodo to naredili. Tako lahko pric akujemo, da bodo sami stopili do ravnateljev in jim predlagali izdelavo uc ilnice na prostem, da bodo oni uc itelje seznanili s tehnologijo, da se bodo devetos olci povezali z mlajs imi uc enci, da bodo uc itelje in ostale ljudi prosili, naj jih pouc ijo o stvareh, ki jih bodo v z ivljenju potrebovali (plac evanje poloz nic, dvig denarja z bankomata, kuhanje …) ipd. V soboto zvec er so se uc enci zabavali ob socialnih igrah in hkrati spoznali osnove gledalis ke pedagogike. V nedeljo dopoldne smo naredili zakljuc ke in pripravili nac rte za izvedbo s olskih parlamentov. Uc enci so izpostavili, da si tudi v prihodnosti z elijo sodelovanja med s olami, za kar so pripravili nekaj konkretnih predlogov, ki jih bodo s pomoc jo mentoric tudi udejanili. Tabor smo zakljuc ili s spoznanjem, da je v nas ih s olah in s olskem sistemu z e veliko dobrih stvari, da pa imajo mladi tudi veliko idej, kako stvari s e izboljs ati. Ugotovitve, sporoc ila in predloge, ki so jih uc enci oblikovali na taboru, bodo prenesli vsak na svojo s olo, tabor pa bomo predstavili tudi na medobc inskem parlamentu. Jasna Zorenc OS Domz ale USTVARJALNI V PRAZNIC NEM DECEMBRU V soboto, 7. 12. 2018, smo po ogledu dveh animiraih filmov o Zverjascu in Zverjas c ku, v Kulturnem domu Franca Bernika ustvarjali in se zabavali. Otroci so lahko izdelovali razlic ne praznic ne vos c ilnice iz okrasnega papirja in bles c ic ter okraske, ki bodo popestrili njihove smrec ice. Z veseljem so sodelovali tudi v ugankarskem kotic ku. Kdor je sodeloval pri ugibanju, je za nagrado dobil pravljico. Otroci so bili nad delavnicami in ugankarskim kotic kom navdus eni. Sabina Osolin DPM TRBOVLJE Za nami je en cudovit pravljicen december, ki se je zacel s Pravljicno deželo, ki jo organiziramo v sodelovanju z Obcino Trbovlje in Delavskim domom Trbovlje. V drugem tednu decembra je z obiski že pricel dedek Mraz in njegovo pravljicno spremstvo, ob božicnih praznikih se mu je pridružil še Božicek. Obiskali smo vse osnovne šole, vrtce, podjetja, organizacije in marsikaterega otroka tudi na domu. Skupaj s CSD in OZRK smo organizirali vsakoletno obdaritev otrok. V casu novoletnih pocitnic smo skupaj s 4.dritl in Kino Trbovlje pripravili zanimive delavnice, ustvarjalni smo lucke, poslikave obraza, modelirali z baloni in risali. Skozi ves december pa smo tudi pridno izdelovali novoletne vošcilnice in darilca. December smo zakljucili s sprevodom dedka Mraza. Bil je krasen zakljucek leta, sedaj pa novim projektom nasproti. DPM Trbovlje Sekretarka Lavra Izgoršek Sprevod dedka Mraza, Foto: Matjaž Kirn Pravljicno spremstvo na Deželi pravljicnih nasmehov, Foto: DPM Trbovlje VESELI DECEMBER 2018 MDPM ZA GORIŠKO image.png Ponedeljcice - ustvarjalne delavnice za otroke v decembru 2018 - okraski za jelko image.png Ponedeljcice - ustvarjalne delavnice za otroke v decembru 2018 - vošcilnice DECEMBER 2018 MDPM ZA GORIS KO NAPOVEDUJE Vsak ponedeljek, med 17. in 19. uro – PONEDELJCICE Ustvarjalne delavnice za otroke, mladostnike in starše 7. januar – Štirje letni casi v letu 2019 14. januar – Izdelajmo pticjo hišico 21. januar – Hišica iz škatlice 28. januar – Veseli smucar Ponedeljek, 14. 1. 2019, ob 17.30 ŠOLA ZA STARŠE – SPREMEMBE PRI VZGOJI IN MOC VZGOJE Predavanje z delavnico za otroke, mladostnike, starše in posameznike vodi Marina Marinic Sreda, 16. 1. 2019, ob 17.30 TRENING SOCIALNIH VEŠCIN – Igre spoznavanja Socialno kognitivne igre vodi Marina Marinic in Maja Peršic Ponedeljek, 21. 1. 2019, ob 10.00 UPORABA, NAMEN IN VPLIV NOVIH INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ Srecanje v Centru za dnevne aktivnosti starejših, v Šempetru vodi Marina Marinic Sreda, 30. 1. 2019, ob 17.30 ŽIVETI PO SVOJI MERI – Drugacnost nas bogati Predavanje z delavnico za starše, mladostnike in posameznike vodita Marina Marinic in Maja Peršic Dobimo, na sedežu MDPM za Goriško, Bazoviška 4, Nova Gorica Vljudno vabljeni! v MDPM za Goris ko smo 65. letnico delovanja obelez ili s povabilom 65 in vec druz inam z otroki na novoletno druz enje z dedkom Mrazom. Po krajs em kulturnem programu in razdelitvi daril, so se posamezni otroci in stars i s e dolgo zadrz ali v spros c enem in ustvarjalnem vzdus ju. Nekateri so si izdelali tudi snez ne krogle za dobre z elje v letu ki prihaja. V drus tvu smo se v teh prednovoletnih mesecih razveselili tudi donacije C&A podjetja, ki smo jo namenili izobraz evanju mladih parlamentarcev in novoletnemu druz enju z ranlji-vimi skupinami. Z nadvse prijazno novico pa smo zakljuc ili tudi leto 2018, ko je nas a pred-sednica Iva postala osebnost Primorske v mesecu decembru – akcijo z e 14. leto zapored vodijo Primorske Novice, Radio Koper, Radio Trst A in Primorski dnevnik. ZPM IDRIJA VESELI DECEMBER Z ZVEZO PRIJATELJEV Mesec december je tisti pravljic ni c as leta v katerem si obic ajno vzamemo vec c asa za nas e najbliz je in se udelez imo tudi vec dogodkov za katere med letom morda nimamo toliko c asa. Cilj Zveze prijate-ljev mladine Idrija je, da je vsak otrok delez en vsaj ene prireditve. Zato smo skupaj s prostovoljci in drugimi organizacijami, z upnis c i, drus tvi in lokalnimi skupnostmi pripravili pester decembrski pro-gram, ki je na usta nas ih najmlajs ih in tudi tistih malo starejs ih, pric aral srec o in nasmeh. V zac etku meseca so otroke razveselile ustvarjalne delavnice, organizirana pa so bila tudi Miklavz e-vanja, glasbeni koncerti Vesele note in gledalis ke predstave. V drugi polovici pravljic nega decembra je Dedek Mraz s svojim spremstvom otroke obiskal v vec kot 15 krajih. Pred prihodom Dedka Mraza so si otroci ogledali razlic ne predstave. Lutkovno gledalis ki kroz ek OS Idrija je s predstavo »Dedek Mraz prihaja« razveselil otroke na 11 lokacijah. Dedek Mraz s spremstvom je obiskal in razveselil tu-di stanovalce Doma upokojencev. Otroci so sodelovali na ustvarjalnih delavnicah kjer smo ustvarjali koledarje, pekli pis kote, izdelovali naravna mila itd. Uc ence od 7. do. 9. razreda in dijake gimnazije Jurija Vege Idrija pa je razveselil koncert Marka Hatlaka z bendom, ki jim je predstavil glasbo, ki je v danas njem svetu otroci niso prav veliko delez ni. V decembru je bilo za otroke in mladino organiziranih preko 70 dogodkov. Vse nas e prireditve so bile dobro sprejete in obiskane, kar nam daje nov zagon za nadaljnje delo. Sabina Vidmar MZPM VELENJE »Vzgoja za internet – kako skupaj varno in odgovorno soustvarjati internet« Na drugem predavanju na temo »Otroci so nas e najvec je bogastvo« v novi sezoni smo v Vili Roz le prisluhnili odlic ni predavateljici Zali Bricelj. V sodelovanju s Safe.si in MISSS izvaja delavnice in predavanja varne rabe interneta, mobilne tehnologije in spletnih orodij za otroke, mladostnike, stars e in uc itelje. Zala Bricelj je digitalna strateginja in specialistka za uporabo sodobnih tehnologij za nastop na spletu in druz benih omrez jih, mednarodno certificiran NLP praktik in NLP Master Coach. Svetovni splet (internet) je postal nepogres ljiv. Mnogi stars i se spras ujejo, kako poskrbeti, da bodo njihovi otroci varni na spletu, kako se znajti na druz abnih omrez jih, ki jih uporabljajo njihovi otroci …? Na predavanju so udelez enci na praktic nih primerih spoznali vsebine, spletna mesta, druz abna omrez ja ter spletne in mobilne igre, ki jih otroci in najstniki najvec uporabljajo, kaks ne izzive in trende opaz ajo strokovnjaki pri njihovi uporabi in kako delovati, kaj narediti in kam se obrniti po pomoc , ko se pojavijo izzivi ali incidenti na spletu. Hkrati je bil poudarek tudi na internetu kot me-stu uc enja – kako varno uporabljati internet in sodobno tehnologijo, kako prepoznavati resnic ne ali ne-resnic ne, laz ne informacije, kako prepoznati verodostojne in zanesljive vire informacij na spletu in kako skrbeti za spletni ugled S OLA ZA STARS E »OTROCI SO NAS E NAJVEC JE BOGASTVO«; PONEDELJEK, 3. DECEMBRA 2018, OB 17. URI, V VILI ROZ LE Joj, spet prišel je med nas … V S ales ki dolini so otroci tudi letos tez ko c akali na prihod Dedka Mraza. Doc akali so ga na mrzel c etr-tek, 13. decembra. Na velenjskem Titovem trgu je dobrega moz a pric akala ogromna mnoz ica otrok in stars ev, saj je bil trg poln. Dedkov prihod so napovedale snez inke, ki so se po vrveh spustile iz stavbe Mestne obc ine Velenje. Po praznic no okras ene sredis c u mesta se je Dedek Mraz pripeljal s koc ijo, spremljali so ga palc ki in cela povorka pravljic nih junakov. Po tem, ko so otroci skupaj z dedkom za-peli nekaj pesmi, se je pomes al med njih in jim delil bombonc ke, pomagali pa so mu tudi palc ki. Oder je zavzela skupina C uki, ki je, kot vedno, naredila pravi z ur, velenjski z upan Bojan Kontic pa je poskr-bel za brezplac en c aj za vse obiskovalce dogodka. Dedek Mraz je z e dan po prihodu zac el z obiskom mestnih c etrti, krajevnih skupnosti, vrtcev, s ol in drugih ustanov. Do konca leta je opravil vec kot 100 obiskov, od otrok pa se je poslovil 31. decembra, na otros kem silvestrovanju na Titovem trgu. Na skupaj 24 prireditvah po vsej s ales ki dolini je letos obdaril 2000 otrok v starosti od 3 do 6 let, darila pa smo mu pomagali pripraviti na MZPM Velenje. V njem je bila letos knjiga Nez e Maurer »Ti si moje srce«, igrac ka, letni druz inski planer, tatoo in sladko presenec enje. Darilo otrokom je bila tudi igrana predstava, ki so si jo pogledali pred druz enjem z dobrim dedkom. Avtor slik (prihod Dedka Mraza): Roman Bor PRIHOD DEDKA MRAZA V S ALES KO DOLINO IN OBDARITEV OTROK; C ETRTEK, 13. DECEMBRA 2018 OB 17. URI, NA TITOVEM TRGU VELENJE Da spomin na kiparja Ivana Na-potnika ne zamre, smo zaslužni tudi na Medobcinski zvezi prijate-ljev mladine Velenje. V letu 2018, ko v Šoštanju praznujejo 130 obletnico kiparjevega rojstva, je zveza v sodelovanju z obcino Šoštanj v zacetku oktobra pripra-vila jubilejno, 45. Malo Napotniko-vo kiparsko kolonijo. V okviru Na-potnikovega leta je potekala v Šoštanju, na prenovljenem trgu Svobode. Sodelovalo je 9 osnov-nih šol iz Velenja ter Šoštanja, gostujoca osnovna šola iz Prebol-da in prvic tudi velenjska umetni-ška gimnazija. Vecino ekip so sestavljali trije mladi kiparji. Sku-paj jih je bilo 28, ustvarili pa so 13 lesenih skulptur. Te so do 14. ja-nuarja 2019 skupaj z razstavo, ki smo jo pripravili v sodelovanju z Muzejem Velenje in kustodinjo Barbaro Drev, na ogled v razstavi-šcu Soncna stena v Mestni knjiž-nici Velenje. Spoznajte zgodovino v svetu in pri nas edinstvene ki-parske kolonije in si oglejte, kako kreativni so mladi kiparji. RAZSTAVA »45 LET MALE NAPOTNIKOVE KIPARSKE KOLONIJE«, 19. DECEMBER 2018, NA OGLED V VELENJSKI KNJIZ NICI DO 14. JANUARJA 2019 Sonc ni park smo za en dan spremenili v pravljico. Prva je mnoz ico otrok in stars ev razveselila Snez -na vila s kamis ibajem, potem so s petjem navdus ili otroci iz vrtca Tinkara. Njun namig ni pomagal, da bi nas li dedka Mraza, zato smo se skupaj odpravili iskati toc ko, ki bi razkrila, zakaj se je Sonc ni park nekoc imenoval Park z ena. Tam smo spoznali zimske eksotic ne plesalke Magnolije, potem pa nam je Mali princ pri Atlantidi zaupal, da je »bistvo oc em nevidno«. Delili smo objeme in se odpravili proti Sonc ni uri, kjer smo se razmigali s snez inkami in palc ki iz plesne s ole M dance. Pri Vili Roz le nam je Snez na vila zaupala s e zgodovino Vile Roz le, ki je razkrila, da se dobri dedek skriva v njej. Otroci so ga bili zelo veseli, peli in rajali so z njim, se ogreli s c ajem in za spomin naredili s e nekaj fotografij z Dedkom Mrazom, Malim princem in Snez no vilo. PRAVLJIC NI LABIRINT, 20. DECEMBRA 2018, SONC NI PARK IN VILA ROZ LE V mesecu decembru smo izvedli s tiri Torkove pete, tri v Velenju in eno v S os tanju. Torkove pete smo zac eli praznic no. Iz razlic nih materia-lov smo izdelali vos c ilnice z zimskimi in praznic -nimi motivi. Na drugi decembrski ustvarjalnici smo s slanim testom okrasili plastic ne posodice in vanje posejali boz ic no z ito. Mesec smo zaklju-c ili z izdelavo snez ene krogle in tako pric arali vsaj malo zimskega vzdus ja. TORKOVE PETE Tekst in slike pripravili: Bojana, Katarina, Simona in Dušan MZPM VELENJE NAPOVEDUJE 7. januarja 2019, ob 17. uri – S ola za stars e, "Otroci so nas e najvec je bogastvo" Vila Roz le, Velenje Tema: Vzgoja za reševanje konfliktov 8. januarja 2019, ob 17. uri – Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in stars e, »Postani glasbena zvezda«; Vila Roz le, Velenje 15. januarja 2019, ob 17. uri – Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in stars e, »Muzej na obisku – prazniki in obicaji«; Vila Roz le, Velenje 22. januarja 2019, ob 17. uri – Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in stars e, »Pravljicna pekar-na«; Vila Roz le, Velenje 29. januarja 2019, ob 17. uri -– Torkova peta, ustvarjalnica za otroke in stars e, »Mini in Miki na obisku«; Vila Roz le, Velenje Petek, 14. 12. 18 - MH Pliskovica, ob 18h, gledalis ka predstava »Mojca Pokrajculja« ( Gledalis c e Mravljice) in obisk dedka Mraza Sobota, 15. 12. 18 - Kulturni dom S TORJE, ob 17h, gledalis ka predstava "Moj prijatelj, dobri moz " (Gledalis c e Smejc ek) in obisk dedka Mraza - Vas ki dom GORENJEpri Povirju, ob 17h, gledalis ka predstava VS Gorenje in obisk dedka Mraza Nedelja, 16. 12. 18 – Gasilski dom S TJAK, ob 16.30, gledalis ka predstava »Mojca Pokrajculja« (Gledalis c e Mravljice) in obisk dedka Mraza Sreda, 19. 12. 18 - Osnovna s ola SENOZ EC E, ob 10h, gledalis ka predstava »S kratka na delu« (Druz insko gledalis c e Ko-lenc) in obisk dedka Mraza - za s olo, vrtec in izven Cetrtek, 20. 12. 18 - Osnovna s ola S TANJEL, ob 8.10, gledalis ka predstava "C igavo je darilo" (Druz insko gledalis c e Ko-lenc) in sprejem dedka Mraza - za s olo, vrtec in izven - Kulturni dom KOMEN, ob 10.15, gledalis ka predstava "C igavo je darilo" (Druz insko gledalis c e Ko-lenc) in sprejem dedka Mraza - za s olo, vrtec in izven - Vec namenska dvorana FAMLJE, ob 17h, Otros ka gledalis ka skupina TKS D Urbans c ica, nastop uc en-cev podruz nic ne s ole Vreme, nastop Maz oretk iz Povirja in obisk dedka Mraza Petek, 21. 12. 18 – Osnovna s ola DUTOVLJE, ob 10h, gledalis ka predstava »Moj prijatelj, dobri moz « (Gledalis c e Smej-c ek) in obiskdedka Mraza - za osnovno s olo, vrtec Tomaj in Dutovlje in izven - Vas ki dom na Padulu DANE PRI SEZ ANI, ob 18h, gledalis ka predstava «Odsmojeni praznic ni pis ko-ti« (Klovnesa Cilka) in obisk dedka Mraza Sobota, 22. 12. 18 - Vas ki dom KAZLJE, ob 16h, gledalis ka predstava »Tisoc z elja in en sam zvezdni utrinek« (Gledalis c e Pravljic arna) in sprejem dedka Mraza – Vas ki dom DOL PRI VOGLJAH, ob 16.30, gledalis ka predstava »Cilkastic ne igrarije« (Klovnesa Cil-ka) MDPM SEŽANA PRAZNIC NI DECEMBER IN PRIREDITVE ZA OTROKE KRAS IN BRKINI 2018 7.1.2019 - Zac etek projekta »Uc na pomoc za socialno s ibke otroke« v c asu podaljs anega bivanja v Osnovni s oli Srec ka Kosovela v Sez ani. Prostovoljka drus tva in izvajalka uc ne pomoc i v so-delovanju s s olsko svetovalno sluz bo in razredniki pomaga pri uc enju izbranim uc encem do konca s olskega leta. Predstavitev preds olskega letovanja za otroke Vrtca Sez ana in podruz nic v sredo, 16.1. v Vrtcu Lehte Sez ana ob 16:45 za enote, ki delujejo na obmoc ju obc ine Sez ana in ob 18:00 za zuna-nje enote. 14.1.2019 - Zac etek projekta »Skupinske uc ne ure« za pomoc uc encem iste generacije s tez ava-mi pri uc enju na osnovi minimalnega prispevka stars ev v popoldanskem c asu 2 x tedensko po dve uri. Prostovoljci in izvajalci uc nih ur bodo do konca s olskega leta nudili pomoc pri uc enju skupinam (najvec 5 otrok v skupini) iste generacije iz glavnih predmetov. Projekt so-financirajo stars i. MDPM SEZ ANA NAPOVEDUJE – Balinarski dom ORLEK, ob 18h, gledalis ka predstava »Cilkastic ne igrarije« (Klovnesa Cilka) in obisk dedka Mraza - Vas ki dom AVBER, ob 18h, gledalis ka predstava »Tisoc z elja in en sam zvezdi utrinek« (Gledalis c e Pravljic arna) in obisk dedka Mraza Nedelja, 23. 12. 18 - Stara s ola TABOR– Vrabc e, ob 17h, gledalis ka predstava »Mojca Pokrajculja« (Gledalis c e Mrav-ljice) in obisk dedka Mraza Sreda, 26.12.18 - Vas ki dom Kriz KRIZ , ob 17h, gledalis ka pred-stava »C arobni snez ak« (Gledalis c e Smejc ek) in obisk dedka Mraza Cetrtek, 27. 12. 18 - Kosovelov dom SEZ ANA, ob 17h, gledalis ka predstava »Potepuh na obisku« (Druz insko gledalis c e Kolenc), Plesna skupina Mavrica in obisk dedka Mraza. V Sežani, Povirju, Divaci in Naklem pri Divaci so v krajevnih domovih v decembru ob petkih popoldne potekale ustvarjalne de-lavnice izdelovanja praznicnih vošcilnic in okraskov. Avtor fotografije: Ana Pangos V cetrtek, 15. novembra 2018, so vrtec pri OŠ Bizeljsko, Enota Kekec vrtca Krško in ZPM Krško pripravili menjavo Zelenega nahrbtnika z Zmajckom Jurckom. V vrtcu pri OŠ Bizeljsko je zmajcek bival od 25. oktobra do 15. novembra. Otroci so skupaj z Zmajckom Jurckom spoznavali vse o jabolkah. Obiskali so sadovnjak in iz jabolk pripravili sok in cežano. 15. novembra so se otroci skupaj z vzgojiteljicami in Zmajckom Jurckom odpeljali v vrtec Kekec Na Resi, kjer so jih veselo pricakovali otroci z vzgojiteljicami. Otroci z Bizeljskega so zaigrali igrico o Ježku, zaplesali in zapeli. Nato pa so jim skupaj z Zmajckom Jurckom predali naloge, ki so jih morali opraviti v okviru gostovanja Zmajcka Jurcka. Spoznavali so gledališce. Skupaj z njim so si ogledali predstavo v kulturnem domu in bili pozorni na bonton lepega vedenja na kulturni prireditvi. Izdelali so tudi sencne lutke in pripravili svojo predstavo. 20. decembra 2018, sta vrtec Krško – enota Kekec in vrtec pri OŠ Brestanica pripravila menjavo Zelenega nahrbtnika z Zmajckom Jurckom v vrtcu pri OŠ Brestanica. Otroci iz Krškega so prikazali predstavo s sencnimi lutkami, ki so jih sami izdelali. Skupaj z Zmajckom Jur-ckom so svojim vrstnikom v Brestanici dali nalogo s temo Ledeno kraljestvo. Otroci v Brestanici že nestrp-no cakajo sneg, saj bo ta rdeca nit njihove naloge. Ob koncu srecanja so se družili in igrali, manjkalo pa ni niti sadja in peciva. ZPM KRŠKO ZMAJC EK JURC EK POTUJE PO POSAVSKIH VRT-CIH Predaja Zelenega nahrbtnika v vrtcu Kekec Krško V soboto, 17. novembra 2018, je Zveza prijateljev mladine Krs ko izvedla strokovno ekskurzijo za prostovoljce in prostovoljke ZPM Krs ko ter c lane drus tev prijateljev mladine iz obc ine Krs ko. Nas e potovanje smo pric eli na Senovem od koder smo se skozi Celje napotili proti Gornji Radgoni. Tam so nas sprejeli prijatelji iz DPM Gornja Radgona. Dus an Zagorc, dolgoletni predsednik DPM Gornja Radgona, nam je pred-stavil prostore v katerih deluje drus tvo in programe, ki jih izvajajo. Pred-sednik ZPM Krs ko, Vinko Hostar, je gostiteljem na kratko predstavil delo-vanje nas e zveze in drus tev. Druz enje se je nadaljevalo z izmenjavo pri-merov dobrih praks in zakljuc ilo s povabilom v Posavje. Ogled Radgone smo nadaljevali do Doma penine, kjer smo si ogledali s e kleti Radgonskih goric v katerih zorijo penine. Vodic ka nam je praktic no prikazala, da kletarjenje in pridelava penin zahtevata tudi veliko fizic ne-ga dela. Steklenice je potrebno dnevno obrac ati. Iz Gornje Radgone smo se odpeljali proti Goric kemu in Gradu, kjer smo si najprej ogledali Grad Grad, najobsez nejs i grajski kompleks na Sloven-skem s 365 sobanami. Sledil je spust v vulkan in raziskovanje Zemlje v doz ivljajskem parku Vulkani-ja. Strokovno ekskurzijo smo zakljuc ili z bograc em in prekmursko gibanico. STROKOVNA EKSKURZIJA ZPM KRS KO V soboto, 24. 11. 2018, so se ljubiteljice in ljubitelji branja osnovnih šol krške obcine udeležili nagradne ekskurzije, ki jo je organizirala Zveza prijateljev mladine Krško. Na Slovenski knjižni sejem v Cankarjevem domu so bili povabljeni ucenke in ucenci, ki že osem let uspe-šno berejo v okviru programa Bralna znacka. V Cankarjevem domu so si ogledali tudi razstavo Ivan Cankar in Evropa. Predstavljen je pogled na Cankar-jevo umetnost z vplivi in interpretacijami, še zlasti pa z njegovimi evropskimi literarnimi sodobniki. Vizual-no domišljena arhitekturna in graficna postavitev razstave, podprta z avdiovizualnimi mediji, predvsem pa z umetniškimi instalacijami in razlicnimi likovnimi poudarki, obenem pomeni tudi pripoved o Cankarjevi odlicnosti, njegovi vsestransko vrhunski estetiki in vizionarstvu. Ekskurzije se je skupaj udeležilo 38 osnovnošolcev in njihovih mentorjev. BRALNA ZNAC KA OBISK KNJIZ NEGA SEJMA Razstava Ivan Cankar in Evropa Zveza prijateljev mladine Krško je s Slovesno akademijo 30. 11. 2018 na Senovem obeležila 65 let delo-vanja. Ob tej priložnosti je predsedniku Vinku Hostarju in prosto-voljcem ZPM Krško cestitala tudi predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik. Direktorica Obcinske uprave Krško, Melita Copar, je prav tako cestitala ob jubileju in zaželela še veliko ustvarjalnih aktivnosti. Dogodka so se udeležili tudi sevniški župan Srecko Ocvirk, breži-ška podžupanja Katja Canžar, podpredsednica ZPMS Pavla P. Udo-vic in predstavniki društev in zvez prijateljev mladine. Kulturni program se je pricel s pevskim vložkom 8-letne Aline Julie Jagic in zakljucil s predstavo Teatra Rajhenburškega »Vecer na va- 65 LET ZVEZE PRIJATELJEV MLADINE KRS KO Zveza prijateljev mladine Krs ko je v so-delovanju z drus tvi prijateljev mladine in Obc ino Krs ko od 17. do 20. decembra 2018 pripravila prihod Dedka Mraza in obdaritev vseh preds olskih otrok v ob-c ini Krs ko. Po posameznih lokacijah v Krs kem, Leskovcu, Brestanici, na Seno-vem, v Koprivnici in Podboc ju ter na Raki so se izvedle igrane predstave s prihodom Dedka Mraza. Skupaj je bilo tako obdarjenih skoraj 1500 otrok. Za darilo, ki ga je zagotovila Obc ina Krs ko, so prejeli leseno ptic jo krmilnico ter sli-kanico Brin in ptic ja his ica. Skupaj s stars i bodo otroci sestavili krmilnico in s pomoc jo slikanice opazovali katere ptice stalnice z ivijo v njihovem okolju. Osnovnos olski otroci so si za uvod v praznic ni december ogledali brezplac ne predstave, ki jih je financirala Obc ina Krs ko. V sredo, 5. 12. 2018, so si uc enci od 3. do 5. razreda ogledali gledalis ko igro Zeleni fantek, v izvedbi Kulturnega drus tva Leskovec pri Krs kem. V petek, 7. 12. 2018, je bila lutkovna predstava Krojac ek Hlac ek v izvedbi DKD Svoboda Senovo za uc ence 1. in 2. razredov. Uc enci od 6. do 9. razreda pa so si v sre-do, 12. 12. 2018, ogledali gledalis ko igro Jaz, Batman, v izvedbi KD Leskovec pri Krs kem. Zveza prijateljev mladine Kr-s ko je organizirala tudi brezplac ne pre-voze za vse osnovnos olce, kar je tudi financirala Obc ina Krs ko. OBDARITVE PREDS OLSKIH OTROK S PRIHO-DOM DEDKA MRAZA V OBC INI KRS KO IN BREZ-PLAC NE PREDSTAVE ZA VSE OSNOVNOS OLCE Dedek mraz na Senovem Zveza prijateljev mladine Krško je že šesto leto sodelovala v vseslovenski akciji Božicek za en dan. V ob-darovanje smo vkljucili 81 otrok iz Posavja. V sredo, 20. decembra 2018, so se v Dvorani v parku v Krškem zbrali otroci s starši in si ogledali igrico Zakaj Mihca boli trebuh?, v izvedbi otrok OŠ Koprivnica pri Brestanici in v sodelovanju z Društvom prija-teljev mladine Koprivnica. Po koncani predstavi so nastopajoci pomagali Božicku, da je vsakemu otroku izrocil darilo. Pripravil Uroš Brezovšek, ZPM Krško BOZ IC EK ZA EN DAN 20. 12. 2018 Mesec december, mesec najleps ih misli, z elja in sanj smo poleps ali tudi otrokom v obc ini Metli-ka. Kar trideset razlic nih dogodkov smo pripra-vili zanje v sodelovanju z otros kim vrtcem, osnovnimi s olami Metlika, Suhor in Podzemelj, Ljudsko knjiz nico, Belokranjskim muzejem in Plesnim drus tvom Krokar: novoletne ustvarjal-ne delavnice, plesna Zimska pravljica, filmske predstave, lutkovne in gledalis ke igrice, pohod z luc kami, c ajanke, novoletni sejem, s olska novo-letna rajanja, pet predstav z obdaritvijo preds ol-skih otrok in dva izleta v Ljubljano. Prvi je bil z ogledom lutkovne igrice, namenjen druz inam s preds olskimi otroki in mlajs imi s olarji, drugi pa za vis je razrede z ogledom filma, ki so ga izbrali mladi c lani DPM v Koloseju. Obakrat smo vklju-c ili doz ivetje praznic no okras ene Ljubljane. Vse predstave, s e posebej oba izleta, so bile do-bro obiskane, saj smo se za c asovne termine in organizacijo dogovarjali z vrtcem in s olami, da so bile vsem otrokom, kljub prevozom, dostop-ne. Za vsakega je bilo nekaj, in tako so tudi otro-ci na tej strani Gorjancev zac utili praznic no vzdus je Veselega decembra. DPM METLIKA KAKO SMO PREZ IVELI VESELI DECEMBER V METLIS KI OBC INI Otroci in starši se veselijo lutkovne predstave v Mini teatru V obcinski hiši, v stari Ljubljani. Zaljubljena pravljica v Kulturnem domu Metlika Novoletno rajanje na OŠ Podzemelj z DJ Funaki Pripravila Vladka Škof Veseli december smo tudi tokrat zakljuc ili s petimi predstavami za preds olske otroke v obc ini Metlika (tri v Metliki, ena v Suhorju in ena v Gradcu), da bi bile skupine manjs e in da bi se vsak otrok lahko srec al z Dedkom Mrazom. Veliko dela je bilo z zbiranjem izjav zaradi novih doloc il o varovanju osebnih podatkov, da smo lahko ob koncu novembra poslali vsem otrokom vabila Ded-ka Mraza na prireditev z obdaritvijo in program Veselega decembra v nas i obc ini. Letos smo povabili v goste Piko nogavic ko, ki je zabavala otroke in jim pomagala priklicati Dedka Mraza. Kot je z e v navadi, je Dedek Mraz obdaril z enakimi darili vse preds olske otroke od enega leta starosti do vstopa v s olo. V darilu je bila vrec ka s kockami za sestavljanje, velika slikanica, veli-ki zvezek, barvice, zobna s c etka s pes c eno uro, mala brisac ka, pis koti in c okoladna banana. Za otroke je bilo izjemno zanimivo srec anje s Piko Nogavic ko in s e posebej jih je prevzelo srec anje z Dedkom Mrazom, ki jih je najprej nagovoril, jim zaigral in skupaj z njimi tudi zapel. Vsakemu otro-ku je podal roko, mu izroc il darilo in se slikal z njimi. Za s olarje smo pripravili mlec no c okolado, za prvos olce pa poleg te s e zanimivo knjigo o igrac ah. DEDEK MRAZ IN PIKA NOGAVIC KA Zaigral je dobri stari Dedek Mraz v družbi Pike Nogavicke in snežink Dedek Mraz pozdravlja in izroca Tomu darilo Dedek Mraz s svojo ekipo v Metliki Predavanje Zavestno stars evstvo Napovedujemo Predavanji Zavestno starševstvo v januarju V novem letu nadaljujemo s predavanji Zavestno stars evstvo, ki jih izvajata dr. Albert in Leonida Mrgole iz Zavoda Vezal. S predavanji gostujemo po razlic nih krajih Slovenije, v letu 2018 smo organizirali 8 predavanj, v letu 2019 jih nac rtujemo s e 5. Prvi dve od nac rtovanih bosta v januarju, in sicer: 10. 1. 2019 v Novem mestu (S olski center Novo mesto) in 31. 1. 2019 v Trbovljah. Predavanja so brezplac na! Vljudno vabljeni k udelez bi. PREDSTAVITEV NA STOJNICI OB 20. LETNICI Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) v letu 2018 belez i 20-letnico delovanja, celo-dnevna prireditev »Dan odprtih vrat« pa bo 17. 1. 2019 v Cankarjevem domu v Ljubljani. ZPMS bo na dnevu odprtih vrat imela stojnico, kjer bo predstavila svoje programe, s poudarkom na tistih, ki jih sofinancira FIHO. Pomembni datumi v januarju ZPMS Novicke pripravile: Strokovne sodelavke ZPMS: Darja Lovšin, Iris Furlan, Petra Zega, Zdenka Švaljek, Pika Potocnik, Sara Geiger Smole, Maša Blaznik, Sandra Murk, Sabina Kotar Roglic, Nina Urataric Malnar, Lea Štumberger Generalna sekretarka: Breda Krašna Uredila: Lea Štumberger Rok za oddajo novick za mesec januar je 5. februar 1. januar Novo leto, svetovni dan miru 16. januar Svetovni dan religij 27. januar Svetovni dan spomina na z rtve holokavsta 29. januar Svetovni dan indigo* otrok * indigo otroci so otroci z visoko razvito intuicijo, s katero prepoz-najo neiskrenost, laž, koristoljubje in imajo mocno zavedanje, da so vredni spoštovanja drugih. K reše-vanju problemov pristopajo zelo ustvarjalno in se hkrati težko znaj-dejo v ustaljenih sistemih NOVI SODELAVKI NA ZPMS C e boste imeli kakrs nokoli projektno idejo, sem pravi naslov za vas! In c e vas bo kdo gnjavil s kaks nim razpisom, bom tudi to najbrz jaz. Prebiranje razpisov, pisanje projektnih prijav in vodenje projektov je namrec moja glavna delovna naloga pri ZPMS. Po izobrazbi sem sicer novinarka, a me je pot takoj zanesla v odnose z javnostmi; s e posebej blizu mi je interno komuniciranje, kot urednica pa sem podpisana pod s tevilne publikacije. Po delu v gospodarstvu in javnem sektorju sem »s la med nevladnike«, kjer sem se srec ala s projekti in razpisi – vodila sem komunikacijo na dveh mednarodnih projektih in pripravila vec ducatov prijav na raznorazne razpise. Dodobra sem spoznala tudi delovanje nevladnih organizacij v praksi, pridobila znanstveni magisterij iz menedz menta neprofitnih organizacij in aktivno delovala na podroc ju krepitev zmogljivosti NVO. Vodnarka, rojena na petek, 13., v z ivljenju sledim nac elu »dejanja govorijo glasneje od besed«. Zelo rada kuham, se druz im s prijatelji, ples em, pojem, gledam filme, kolesarim in drsam, trenutno pa mi prosti c as do zadnje minute zapolnjuje moj enoletni sinek. mag. Nina Urataric Malnar NINA URATARIC MALNAR LEA S TUMBERGER Zelo verjetno boste presenec eni, ampak uvodoma naj vam povem, da sem kljub z e kar nekaj letnemu delu na podroc ju odnosov z javnostmi, marketinga, organi-zacije dogodkov (predvsem v show biznisu)… doštu-dirala na Fakulteti za socialno delo. Na prvi pogled sta s tudij socialnega dela (dodala sem mu s e diplomo na Londonski šoli za odnose z javnostmi) in delov-ne izkus nje, popolnoma nasprotna si pola, pa vendar, vse je za nekaj dobro. Je pa res, da sem po vsem tem c asu, v svetu bles c ic, kamer, glamurja, igre, glasbe … vse bolj iskala nac in, da strast do dela z mediji, pisa-nja in komuniciranja, zdruz im s socialnim c utom, ki je svojo teoretic no in izkustveno podlago nenazadnje tudi z e dobil v s tudentskih c asih. Zato sem pogumno vstopila c ez vrata ZPMS. Z elela sem se vrniti tja, kjer je moje srce. Delati in unovciti znanje v zgodbah, ki imajo socialno težo in humanitarno moc. Pravijo, da to kar si iskreno želiš, tudi dobiš. In tako sem danes z vami tu, na ZPMS. In koncno so pred mano zgodbe, ki bodo imele vecji in višji smisel, kot samo priznanje na-rocnika za super popularno kampanjo. Pred mano so zgodbe, za katerimi lahko stojim moralno, eticno in na nek nacin tudi zelo osebno. Kot pripravnica na Centru za socialno delo Moste Polje sem intenzivno delala na podroc ju var-stva invalidov, seznanila sem se pa tudi s prenekaterimi drugimi podroc ji, ki jih CSDji urejajo. V c asu s tudija sem bila aktivna v mnogih nevladnih organizacijah, nekako najmoc nejs i pec at pri delu z ranljivimi skupinami ljudi pa mi je pustilo Društvo Kljuc, center za boj proti trgovini z ljudmi. Danes sem po kar nekaj prehojenih kilometrih v PRju, organizaciji dogodkov, marketingu … na Zvezi prijateljev mladine Slovenije. Prvi obc utki so izjemni, in seveda gredo na rac un ekipe, ki me je z odprtimi rokami prijazno sprejela medse. Zato tudi vem, da mnogi izzivi, ki me s e c akajo, ne bodo tez ki, jih bo pa resnic no veliko. Toliko, koliko je zgodb ljudi v stiski in tudi toliko, koli-kor je vseh tistih, ki z elijo pomagati. Veselim se! Za zakljuc ek pa s e vsem, ki ste se namenili brati ta zapis, naj se dotaknem s e mojega hobija, ki ga prav tako prenas am »na papir«. Zelo rada se spogledujem z vrhovi. In glede na to, da mi kot Prekmurki gore niso bile poloz ene v zibelko, bi lahko nas li razlog za hojo navkreber v neki pode-dovani sili, prac loves kem veselju do premagovanja ovir in sebe. Na vis ini najdem mir, neurbani-ziran utrip narave, divjost, preprostost, izzive ... V gorah se mi z ivljenje odvija zelo hitro ali zelo umirjeno. Kakor mi pas e. To je kar umetnost, ki jo v dolini tez ko ujames . Vsekakor pa vedno ta-ko, da iz gore pridem boljs i c lovek. Kako to izgleda, vse je dokumentirano tukaj. Vabljeni k bra-nju. Hvala vsem za sodelovanje v naprej, resnic no upam in verjamem, da nam bo dobro s lo!