INTERVJU KRONIKA Gornik Igor Gruber str. 26-27 Prisluškovalna naprava v St. 44 / Leto 71 / Celje, 3. november 2016 / Cena 2,50 EUR / Odgovorna urednica NT mag. Marjetka Raušl Lesjak novi tednik PROTtCT MAM C.Leona Dobrotinška 27, ŠENTJUR PRAVOČASNO ZAMENJAJTE ZIMSKE GUME S» AKTUALNO Steklina: letala odmetavajo cepivo str. GOSPODARSTVO Urejenost kraja ni dovolj Plače: ne gre samo za tri Turistična zveza Slovenije je tudi letos kar nekaj krajev ponovno okitila z na- evre str 4 slovom »naj«. Takih priznanj so bili deležni tudi nekateri kraji in ponudniki turističnih storitev v naši regiji. Vendar sta urejenost kraja in gostoljubje domačinov zgolj pogoja za morebiten turistični razcvet. Kar pri turistih šteje, je celovita ponudba. Ta pa mora ob lepem kraju ponuditi še izjemno zgodbo in domiselni izdelek. str. 12-13 ŠMARJE PRI JELŠAH Svetelšek novi direktor zdravstvenega doma? str. 8 KULTURA > Znamenita puška dobila repliko str. 10 SPORT Nejevolja okrog celjskega prvoligaša str. 17 NA PRAZNIČNEM OBISKU V — Občini Laško str. 28-33 ZA ZDRAVJE Z radiologijo se sreča skoraj vsak bolnik str. 35 2 AKTUALNO Mag. MARJETKA RAUŠL LESJAK UVODNIK Koliko smo »naj«? Turistična zveza Slovenije je oktobra razglasila »naj« slovenske kraje, poti ali hostle v več kot desetih različnih kategorijah. Seveda so župani ponosni na laskava priznanja, a vendarle je povsem na mestu vprašanje, kaj ima tisti kraj, ki je priznanje prejel, od tega? Kako znajo turistični delavci in ponudniki ta naziv unovčiti? Dober primer domače prakse je vsekakor Žalec, ki ga prejem takšnega priznanja ni uspaval, marveč mu je dal zagon za novo, svežo idejo, ki se je dobro »prijela« doma in v tujini. To je fonatna piva, ki bo brizgala hmeljski napitek še v podaljšku letošnje načrtovane sezone. Nazivi za najbolj urejen kraj, kamp ali tematsko pot so lahko samo osnova, s katero je ta turistični izdelek prejel zeleno luč za to, da zapelje na uspešno turistično pot. Če ne bodo sodelovali domačini s svojo ponudbo, če turistični delavci ne bodo poiskali »zgodbe«, ki bo ta kraj umestila na ogleda vreden kažipot na gostovi poti, lahko prejeta priznanja mirno visijo po pisarnah in nudijo prazno uteho ponudnikom, ki kljub kosu papirja ostajajo brez obiska. Odličen primer, kako iz neke regije narediti uspešno turistično zgodbo, je Štajerska vulkanska dežela v Avstriji. Ta se ni do tistega leta, ko se je genialna ideja porodila, kitila z nobenim posebnim priznanjem. Do leta 1994 je veljal ta del države za najmanj razvitega in neperspektivnega. Takrat pa je naravno znamenitost, to je ostanke približno štiridesetih ugaslih vulkanov, kjer je danes med drugim 26 vrelcev termalne, mineralne in zdravilne vode, turističnim delavcem uspelo z domačimi obrtniki povezati v enotno blagovno znamko. Ta avstrijska pokrajina se je od takrat in do danes razvila v prepoznavno turistično regijo Evrope. Ponudniki tamkajšnjih turističnih zanimivosti vam bodo vsi po vrsti ponudili enoten izdelek in vsi vas bodo napotili še k sosedu. Ponudili vam bodo kombinirane vstopnice. Ponudnikom, to so na primer čokoladnica Zotter, domača žganjarna Gölles, kmetija z mesnimi izdelki Svet šunk na tisoč kvadratnih metrih, družinski muzej v Hofu, romarska vasica Straden in grad Riegersburg, je skupno to, da jih tržijo pod imenom Štajerska vulkanska dežela. Škoda, da domači turistični ponudniki ne najdejo nekega skupnega imenovalca, pod katerim bi lahko širši, tuji in domači javnosti predstavili naše, domače zgodbe. Friderika in Veroniko na celjskem gradu ali v Jurkloštru, morda celo tematsko pot te ljubezenske zgodbe. Zakaj bi hodili v Verono občudovat nek balkon izmišljene zgodbe o Romeu o Juliji in nosili evre v Italijo, če bi lahko svoje otroke poučili o izjemni domači ljubezenski zgodbi? In zakaj zanamcem ne bi povedali zgodbe o kozjanskem Robinu Hoodu, o Guzeju? »Slovenija je majhna dežela in v majhnih škatlicah so skriti biseri,« pravi pater Karel Gržan, ki vzneseno pripoveduje o nezamenljivi domači ljubezenski zgodbi. »Naš prostor ima toliko zgodb, toliko biserov. Slovenci imamo vse danosti. Lepo naravo, bogato kulturo. Nimamo samo izmišljenih zgodb, ampak resnične. Segajmo k zakladu, ki nam je pri roki. Imamo stroko in ustanove, ki so poklicne za to, da te bisere prepoznajo, obdelajo, pravilno >zapakirajo< in jih ponudijo kot privlačne.« To je temeljni turistični kapital našega naroda. Segajmo k zakladu, ki nam je pri roki. ČETRTEK PETEK 10 7 10 0 SOBOTA NEDELJA Misel tedna Ko boš doumel bistvo življenja, boš našel lepoto v vseh stvareh (Kahlil Gibran) Hvaležnost do prednik rodov Frankolovskim žrtvam se je poklonil tudi minister Boris Koprivnikar Praznik spomina na mrtve nas vsako leto znova spomni na vse, ki jih ni več med nami. Na tiste, ki so pustili veliko praznino v našem življenju, in na tiste, ki so z največjo mogočo žrtvijo dodali kamen v temelje, na katerih kot narod stojimo. Ena osrednjih spominskih slovesnosti je bila na Stranicah. Občina Zreče in Spominsko društvo sto frankolovskih žrtev sta pripravila i komemoracijo pri grobovih. Med številnimi venci ga je v imenu države položil minister za javno upravo Boris Koprivnikar. O tragediji pred več kot sedemdesetimi leti je spregovoril v osrednjem nagovoru. Spominski park na Stranicah ohranja spomin na enega najhujših in najbolj brutalnih nacističnih zločinov v času druge svetovne vojne pri nas. Sredi zime leta 1945 so nemški okupatorji kot povračilni ukrep za smrt nacističnega funkcionarja v soteski Graben obesili sto nedolžnih ljudi. V agoniji slutnje vojnega poraza je bila maščevalnost njihove večvredno-stne ideologije brezmejna. Ostanek drevoreda, kjer so svoje življenje končali obešeni talci iz celjskega, trboveljskega in mariborskega zapora, še danes priča o grozoti, ki se ne sme zgoditi nikoli več. »Tu smo se zbrali, da se hvaležno poklonimo njihovemu spominu, saj so za svobodo, ki jo uživamo danes, žrtvovali svoje življenje. Svoboda in mir nista samoumevna, zato ju moramo ceniti,« je dejal Koprivnikar. Nasilje in sovraštvo je i. treba zatirati v kali Svet je bil po tragediji druge svetovne vojne enoten, da se kaj takšnega ne sme ponoviti nikoli več. A se je na primer na Balkanu že čez nekaj desetletij. Marsikje po svetu se ponavlja še danes. »Tudi danes prihaja do različnih negativnih ideologij, do nenaklonjenosti do manjšin, beguncev, drugače mislečih, drugače verujočih. To je nevarnost, ki se ji moramo upreti skupaj. Stremeti moramo k družbi, kjer vladajo strpnost, sodelovanje, spoštovanje različnosti, človekovih pravic in človekovega dostojanstva.« Kot je še dejal Koprivnikar, reševanja sporov po mirni poti in iskanja dialoga v morebitnih nesoglasjih nismo dolžni le sebi tukaj in zdaj, odgovorni smo generacijam prihodnosti. »Če želimo ustvariti družbo miru, strpnosti, napredka in dialoga, to lahko storimo le v medsebojnem spoštovanju in sodelovanju.« StO, foto: GrupA S Trubarjem smo iz brezimne raje postali narod Ob prazniku reformacije s profesorjem slovenščine in z ravnateljem I. gimnazije v Celju dr. Antonom Šepetavcem Slovenci smo skozi tisočletno zgodovino doživljali marsikaj. Doživljali smo vzpone, padce in poraze. Iztrebljali so nas, zanikali in poniževali. A več kot enkrat smo dokazali, da smo trdoživi. Tudi v najtrših časih smo vstali iz mraka in pepela ter obstali do današnjih dni. Kot pravi dr. Šepetavc, nam je bil jezik vedno znova ključna palica opore. V roke nam jo je dal prav Primož Trubar. »Trubar je brezimnemu alpskemu ljudstvu prvi dal ime. Zapisal je ljubi - >lubi< - Slovenci in od takrat smo Slovenci. Ko se ob dnevu reformacije sprašujemo, kaj naj bi nam ta praznik pomenil, je treba reči, da je to začetek slovenskega naroda. Da je to začetek - v pravem pomenu besede - zavesti o pripadnosti, začetek slovenske literature in kulture. In tej naši državici je treba priznati, da je poleg Čila v Južni Ameriki edina država, ki je reformaciji posvetila državni praznik,« pravi sogovornik. »Bogve če se tega kot državljani dovolj dobro zavedamo, a v astronomskem jeziku je reformacija tisti veliki pok, ki je rodil slovenski narod, njegovo kulturo, literarno zavest. Od Trubarja naprej smo, kar smo. Prej smo bili v mraku, nekje daleč zadaj, pred Trubarjem smo bili le anonimna raja zahodnega, vzhodnega, severnega ali južnega, kateregakoli že, večinskega naroda.« StO, foto: SHERPA »Podatek, ki pravi, da več kot tretjina visoko izobraženih Slovencev ne prebere skoraj nobene knjige, je posebna žalost, o kateri bi se dalo govoriti. Že pokojni pesnik Pavček je nekoč napisal, da če ne bomo brali, nas bo pobralo. Je pa res, da je v tretjem tisočletju treba na branje gledati širše. Svet obvladujejo novi, drugačni mediji. A še vedno je le knjiga tisto pravo branje. V šoli si prizadevamo mladim privzgojiti branje kot del osebne identitete. Ker samo z branjem, jezikom in s kulturo lahko ohranimo identiteto kot narod,« pravi Šepetavc. AKTUALNO 3 ov in odgovornost do prihodnjih Cvetje na grob talcev so poleg ministra položili še predstavniki občin, društev in združenj. Povprečnina ponovno prenizka V občinah nezadovoljstvo Župani slovenskih občin so bolj ali manj enotni -povprečnina, ki jo je določilo ministrstvo za finance, je prenizka. Avgusta sprva ponujeno 524 evrov visoko povprečnino so župani sicer zavrnili in uspeli izpogajati 530 evrov na prebivalca, a to je še vedno šest evrov manj, kot so pričakovali in želeli za dobro delovanje občin. Kritičen do ministrstva za finance, ki je svoj predlog o višini povprečnine poslalo neposredno v obravnavo državnemu zboru, je tudi župan Rogaške Slatine Branko Kidrič. Kot pravi, sicer od tarnanja in kritiziranja župani ne bodo imeli nič, a meni, da bi bilo primerno in korektno, da bi vlada prisluhnila občinam ter določila povprečnino, kakršno so predlagale občine, torej 536 evrov: »Glede na to, da večjih investicijskih sredstev ni na razpolago, torej ni razpisov in evropskih sredstev za občine skozi razvoj regij, v preteklih sedmih letih pa jih je bilo na državni ravni kar 620 milijonov, bi vlada morala imeti več posluha. Zdaj teh sredstev ni in to je velik razkorak.« Sicer Kidrič dodaja, da se bodo v občini morali znajti s tistim, kar imajo. Prvič bodo pristojni vse prihodke, ki občini skladno z zakonom pripadajo za zagotavljanje obveznih nalog, porabili za odhodke. To pomeni, da bodo morali za vse naložbe iskati druge vire financiranja. A do težav bo prišlo tudi na področju zagotavljanja plač zaposlenim v javnih vrtcih v občini, pravi Kidrič: »Sprostitev plačne lestvice zaposlenih javnih uslužbencev in možnost napredovanja po štirih letih za našo občino pomenita, da bomo samo za korekcijo plač v vrtcih morali zagotoviti 95 tisoč evrov dodatnih sredstev, višina primerne porabe v primerjavi z letošnjim letom pa znaša le 91 tisoč evrov. To pomeni, da bomo že pri tem, samo za to vsebino, morali iskati druge vire financiranja.« EP SASKA T. OCVIRK OB ROBU Vzemimo si odmor Če ima leto svoje razpoloženjsko dno, ga ima v novembru. Jesen ni več tako lepa in pisana, zime še ni od nikoder. Da se november začne s praznikom spomina na mrtve, ne pomaga prav posebej. Norenje čarovnic noč pred tem - eni jim očitajo potrošništvo, drugi čaščenje zla - prav tako ne. Če hočemo ali ne, je prav tišina tisto, kar nam v sodobni družbi tako zelo manjka. Pater Karel Gržan pravi, da nam je sodoben način življenja ukradel odmore. Ves čas smo dosegljivi, ves čas v pogonu, ves čas moramo biti učinkoviti in močni. Tudi ko nas zadene izguba v najbolj tragični obliki. Nekoč so naši predniki tri dni bdeli ob truplu pokojnika in tako zgolj s svojo prisotnostjo sočutno podpirali žalujoče svojce. Danes traja tri ure, da se od človeka poslovimo. Niti v najtežjih časih si ne dopustimo, da bi nas duša ujela, pravi pater Gržan. A bi bilo prav, da bi ji dali dihati. Da bi se vsaj ob večerih srečali z bližnjimi, obstali v tišini in se vsaj za trenutek zagledali. Če nimate nikogar, ki bi vas stisnil v svojo ljubečo bližino, se zaglejte v cvet, pustite mislim, da jih odnese žuborenje reke, prisluhnite šelestenju drevesne krošnje, opazujte mravljo, ki gradi svoje zavetje. Svet je poln tišine, ki zdravi in pomirja. Le oči moramo odpreti in si preprosto vzeti odmor. Prav novembrski dnevi bodo morda pravšnja priložnost za tiho pospravljanje kamrice srca, kot se je nekoč izrazil pesnik. Še preden nas povozita blišč in hrup zadnjega meseca v letu. Morda se bomo spet naučili ustaviti čas. Morda bomo vsaj dojeli, kako nam polzi med prsti. Morda bomo minevanje letnih časov opazili še kako drugače kot le v preurejenih trgovskih izložbah. Ker je minevanje naše bistvo. Od trenutka našega spočetja. Tudi stoletje namreč mine kot hipec v času. Zato je tih malce poklapan november morda največji blagoslov v letu. Vzemimo si odmor in vsaka stvar bo dobila svoj smisel in svoj prostor. Pater Gržan - v oddaji Znanec pred mikrofonom mu boste na Radiu Celje lahko prisluhnili naslednjo nedeljo - pravi, da živi molitev potrebujemo bolj kot mrtvi. Ker ima tudi besedno žebranje svoj namen. Uglasi nas s svetom duhovnosti in presežnega. Ker vsi hrepenimo po harmoniji, kjer je biti bolj pomembno kot imeti. In vera nenazadnje s tem nima prav nič. Letala odmetavajo cepivo Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je začela vseslovensko jesensko akcijo cepljenja lisic proti steklini. Proti še vedno smrtonosni bolezni bodo v upravi s posebnimi letali odvrgli 460 tisoč vab s cepivom. Posebej prilagojena letala naložijo nekaj tisoč vab s cepivom, ki jih nato po točno določenem vzorcu z višine tristo metrov odmetavajo na vnaprej določenih območjih. Odmetavanje vodi računalniški program, ki zaznava položaj oziroma točke, kamor letala vabe odvržejo. 22 do 26 vab na kvadratni kilometer je zadostna količina, da so učinkovito cepljene vse lisice, je pojasnila Jedrt Maurer Wering iz sektorja za zdravje in dobrobit živali pri Upravi RS za varno hra- no, veterinarstvo in varstvo rastlin. Vabe s cepivom so opremljene z opozorilom, da so namenjene lisicam in da vsebujejo cepivo proti steklini. Vab sicer ne odmetavajo nad naseljenimi kraji, rekami ali jezeri, lahko pa vabo bliže naselju prinesejo veter ali druge živali. »Če vabo najdete na dvorišču ali vrtu, jo z rokavico ali vrečko odvrzite v najbližji grm, kjer bo na voljo lisicam. Če jo vidite v naravi, jo pustite pri miru,« poziva Jedrt Maurer Wering. Če po naključju pridete v stik z vsebino vabe, morate obiskati zdravnika, saj se po priporočilih Svetovne zdravstvene organizacije vsak stik z vsebino cepiva obravnava kot stik s steklo živaljo. Steklina je sicer virusna bolezen, ki prizadene osre- dnji živčni sistem in je ena najstarejših znanih bolezni, ki se prenašajo z živali na ljudi in obratno. Prenaša se z okuženo slino, ponavadi z ugrizom okužene oziroma stekle živali. Bolezen je še vedno neozdravljiva - ko se pojavi, ji sledi smrt. Zaradi nje vsako leto po svetu umre več kot 55 tisoč ljudi, večinoma otrok. Preventivno cepljenje je zato toliko bolj pomemb- no, saj predstavlja edino učinkovito metodo zatiranja stekline pri divjih živalih. S cepljenjem živali strokovne službe preprečujejo širjenje bolezni in s tem skrbijo za postopno izkoreninjanje. V slovenskih gozdovih aktivno zaščitijo lisice, ki so glavni izvor stekline. Zadnji primer stekline v Sloveniji je bil ugotovljen januarja 2013 pri lisici, primeri domačih živali s steklino so še bolj časovno oddaljeni. Če pride do stika stekle živali s človekom, mora slednji takoj obiskati antirabično ambulanto. Veliko pa je ugrizov psov. Če pes ugrizne, sledijo standardni postopki opazovanja tega psa, da se zaščiti zdravje ljudi. Akcija cepljenja lisic proti steklini se izvaja dvakrat letno, v spomladanskem (maj in junij) in jesenskem času (oktober in november). Tokratna akcija bo trajala do sredine novembra. EVA POPOVIČ Foto: arhiv Uprave RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin Za steklino še vedno ni zdravila Zunanji ovoj je namenjen privabljanju lisic. Vsebuje ribjo moko, kokosovo maslo, vosek in biomarker -tetraciklin. Uspešnost cepljenja strokovne službe ugotavljajo tako, da ugotavljajo prisotnost tetraciklina v zobeh odstreljenih lisic. 4 GOSPODARSTVO Ne gre samo za tri evre Pogajanja z delodajalci o plačah se morajo končati do 15. novembra, pravijo v sindikatu Skei Poleg podjetij Novem, Odelo, Sip Šempeter, Unior, Štore Steel in Valji sodi na Celjskem med večje zaposlovalce na področju kovinske industrije tudi livarna Kovis iz Štor. Podjetja v elektroindustriji, kovinski dejavnosti ter dejavnosti kovinskih materialov in livarn poslujejo dobro. Povečujejo prihodke, vlagajo v širitev proizvodnje in povečujejo število zaposlenih. Delavce si celo kradejo, privabljajo jih z malo višjimi plačami in včasih se zdi, da bo tistih, ki bi jih lahko zaposlili, celo zmanjkalo. To je idealna priložnost, pravi predsednica sindikata Skei Lidija Jerkič, da si izborimo zvišanje najnižjih osnovnih plač. V sindikatu pričakujejo, da bodo pogajanja z delodajalci za tarifni del treh panožnih kolektivnih pogodb, ki se vlečejo že leto, končali do 15. novembra. V nasprotnem bo morda sledila stavka. V sindikatu želijo s pogajanji doseči, da bi se najnižja osnovna plača v dejavnosti kovinskih materialov in livarn zvišala za 7,1 odstotka, v kovinski industriji za pol odstotka in v elektroindustriji za 4,9 odstotka. »Izplačane povprečne plače v teh dejavnostih sicer niso slabe. Pred desetletjem so za povprečno plačo v državi zaostajale od 20 do 30 odstotkov, danes te razlike ni več. Kar nekaj podjetij je, kjer so plače nad državnim povprečjem, vendar kljub temu ostaja dejstvo, da so osnovne plače katastrofal- ne,« opozarja Lidija Jerkič. Najnižja osnovna plača za dejavnost kovinskih materialov in livarn znaša na primer le 510 evrov bruto. V Skeiju pravijo, da so izračune za dvig osnovnih plač naredili na osnovi podatkov v letih od 2008 do 2015. Pri tem so upoštevali rast dodane vrednosti na zaposlenega, gibanje najnižjih osnovnih in povprečnih plač, regresa, stroškov dela in inflacije. Osnovne plače nerazumno nizke »V marsikaterem podjetju se izgovarjajo, da so plače pri njih že zadosti visoke, vendar kdo nam lahko zagotovi, da bo tako tudi ostalo?« se sprašuje Jerkičeva. Prav relativno dobre povprečne plače so očitno razlog, da delodajalci sindikatu že skoraj leto kažejo hrbet. Kot poudarja Jerkičeva, tokrat v pogajanjih predlagajo le dvig najnižjih osnovnih plač, ki so nerazumno nizke. »Naš cilj je spraviti predstavnike delodajalcev za pogajalsko mizo in končati pogajanja do 15. novembra. S tem bi se izognili morebitnim nesoglasjem, ki ne bi bilo dobri za nikogar, ne za zaposlene ne za delodajalce,« pravi predsednica sindikata Skei. Če pogajanja ne bodo uspešna, Jerkičeva napoveduje, da bodo najprej po podjetjih pripravili zbore članstva, na katerih bodo delavcem pojasnili razmere in se dogovarjali o nadaljnjih aktivnostih. Kakšne bodo, se bodo dogovorili v začetku naslednjega leta. O stavki sicer še ne razmišljajo, vendar je ne izključujejo. Konec kolektivnih pogodb? Lidija Jerkič priznava, da pri tokratnih pogajanjih ne gre samo za plače, ampak za veliko več. »Že podatek, da se Kolektivne pogodbe, o katerih se želi pogajati sindikat Skei, urejajo delovna razmerja za skoraj sto tisoč zaposlenih v elektroindustriji, kovinski dejavnosti ter dejavnosti kovinskih materialov in livarn. Od tega jih v podjetjih na Celjskem dela približno deset tisoč, v desetih največjih znaša povprečna mesečna bruto plača 1.294 evrov. pri kovinski industriji pogajamo za tri evre višjo najnižjo osnovno plačo, pove vse. Bolj kot tarifni del kolektivnih pogodb nas skrbi trend slabljenja kolektivnih pogajanj. Delodajalcem smo prvi predlog sprememb kolektivnih pogodb poslali že novembra lani. Glede na njihovo obnašanje je mogoče slutiti, da želijo kolektivno pogajanje na ravni države izriniti, kar pomeni, da kolektivnih pogodb dejavnosti ne bi bilo več. Ostala bi le še pogajanja na ravni podjetja ali celo posameznega delavca z delodajalcem. To pa želimo z vsemi sredstvi preprečiti,« poudarja Jerkičeva. JANJA INTIHAR Foto: SHERPA V Uniorju zgradili novo proizvodno halo Zreška kovačnica v dveh desetletjih povsem spremenila podobo Zaradi povečanega obsega naročil, novih projektov in vedno večjega števila strojev so v Uniorju za svoj program Odkovki zgradili novo 1.900 kvadratnih metrov veliko proizvodno halo. Program Odkovki, iz katerega se je razvil Unior, je še danes najpomembnejši proizvodni del zreškega podjetja, saj v skupno blagajno prispeva največ prihodkov. Program Odkovki (oziroma kovačnica) je v zadnjih dvajsetih letih popolnoma spremenil svojo podobo in jo prilagodil novi tržni strategiji. Danes posluje z vsemi najbolj pomembnimi proizvajalci avtomobilov v Evropi in tudi svetu, za katere izdeluje odkovke visokih varnostnih zahtev. To so predvsem deli krmilnega mehanizma osebnih vozil, nosilni deli podvozja, ojnice in še nekateri drugi odkovki. Na področju krmilnih mehanizmov se je Uniorjev program skupaj s ENERGETIKA CELJE PREKLOPITE na PLIN kovačnico v hčerinskem podjetju na Kitajskem prebil že v sam svetovni vrh in postal največji, saj na leto izdela kar 40 milijonov evrov tovrstnih izdelkov. Konkurenco vedno bolj izpodriva tudi pri motornih ojnicah. Letna proizvodnja znaša že 18 milijonov kosov, ojnice tega podjetja pa so vgrajene v najbolj znane avtomobilske znamke, kot so Porsche, Ferrari in Jaguar. V nekaj letih želijo podvojiti prihodke Unior jeva kovačnica je v letošnjem prvem polletju ustvarila malo manj kot 50 milijonov evrov prihodkov, kar pomeni 59 odstotkov vseh prihodkov podjetja. Večino, skoraj 94 odstotkov denarja, je zaslužila na trgu Evropske unije. Letos je Uniorju za svoj program Odkovki uspelo dobiti doslej največje naročilo. Z nemškim podjetjem Zahnradfabrik je sklenil petletno pogodbo, vredno 30 milijonov evrov. Zaradi tega posla in predvsem zaradi dejstva, da jim je v podjetju uspelo pridobiti številne druge pro- Unior bo novo halo napolnil s stroji do konca leta. (Foto: arhiv Unior) V programu Odkovki je zaposlenih 953 ljudi ali skoraj polovica vseh, ki delajo v Uniorju. jekte, med drugim sodelujejo tudi pri razvoju motorjev, ki so sestavni del hibridnih vozil, so v Uniorju za ta program začrtali zelo smelo strategijo. Že do leta 2020 želijo prihodke od prodaje povečati na 102 milijona evrov. JANJA INTIHAR GOSPODARSTVO 5 Bo Polzela avstrijska? Rok za oddajo vlog za dokapitalizacijo se je iztekel - Neuradno se za prevzem zanima avstrijski Hubert Holding Bo pred polzelsko tovarno nogavic še plapolala rumeno-bela zastava? V petek se je iztekel rok za oddajo ponudbe za dokapitalizacijo tovarne nogavic Polzela. Vabilo zainteresiranim je pred dvema tednoma objavil Slovenski državni holding (SDH), ki kot solastnik družbe skrbi za njeno upravljanje. Investitor naj bi v Polzelo predvidoma vložil 2,2 milijona evrov. Po neuradnih informacijah naj bi se za nakup slovenskega proizvajalca nogavic zanimal ugledni avstrijski proizvajalec spodnjega perila, kopalk in pižam Hubert Holding, ki je v lasti enega najbogatejših zemljanov, Sin-gapurca Roberta Ng Chee Sionga. V SDH informacij o tem, ali so med prispelimi ponudbami prejeli ustrezno in ali morda že imajo izbranega strateškega vlagatelja oziroma kupca polzelske tovarne nogavic, še ne dajejo. Kot so zapisali v pisnem odgovoru, trenutno v interesu postopka tega še ne morejo komentirati. Bodo pa v naslednjih dneh javnost obvesti- li o nadaljnjih korakih. Jasno je, da bo zainteresiranim za nakup Polzele omogočen skrbni pregled njenega poslovanja, v naslednji fazi pa bodo morali ti oddati zavezujoče ponudbe. Neuradno se v Polzeli sicer govori, da naj bi holding s strateškim vlagateljem že sklenil dogovor. Po izvedbi skrbnega pregleda naj bi namero po naših neuradnih informacijah izrazil avstrijski Hubert Holding, ki se je za nakup zanimal že leta 2014. V času, ko je bila Polzela še v postopku prisilne poravnave in jo je vodila Karmen Dvorjak, naj bi predstavniki Huber Holdinga skrbni pregled že opravili. Avstrijci naj bi bili dobro seznanjeni tudi s trenutnim poslovanjem slovenskega tekstilnega podjetja. Kakšne so njihove namere v Sloveniji, v tem trenutku še ni znano, pred dvema letoma so želeli dva milijona evrov vložiti v posodobitev proizvodnje, obljubljali pa so tudi do dvesto novih delovnih mest. Poleg istoimenske blagovne znamke ima holding v lasti še blagovno znamko perila Skiny in v Sloveniji manj poznano švicarsko blagovno znamko najvišjega cenovnega razreda Hanro. Lani pa je Hubert prevzel tudi na francoskem trgu izjemno cenjenega proizvajalca moškega spodnjega perila Hom. Po finančni še poslovna sanacija Polzela se, kot je znano, že dlje časa sooča s finančnimi težavami in si želi s finančnim ter poslovnim prestrukturiranjem zagotoviti dolgoročen obstoj in razvoj. V začetku leta 2015 je bil potrjen postopek prisilne poravnave, maja letos pa je vlada sprejela nov program pomoči, ko je Polzeli podaljšala poroštveno pogodbo iz novembra 2014 in ji odobrila še novo sedemletno posojilo. Avgusta so nato delničarji na čelu s SDH in z DUTB potrdili dokapitalizacijo z denarnimi vložki in pretvorbo terjatev v kapital. Dokapitalizacijo v višini 2,1 milijona evrov sta država in SDH izvedla še isti mesec ter postala edina lastnika podjetja. »S tem je bilo vzpostavljeno stabilno finančno stanje za izvedbo prestrukturiranja in preobrat poslovanja,« pravijo v SDH in dodajajo, da so k iskanju dolgoročnega investitorja skupaj s Polzelo pristopili zato, da bi lahko celovito prestrukturiranje družbe izvedli hitreje in bolj učinkovito. Od novega investitorja, ki bo na podlagi vpisa in vplačila novih delnic v predvideni višini pridobil več kot 50-odstotni lastniški delež, v SDH pričakujejo, da bo Polzeli zagotovil nadaljnji razvoj, znanje in dostop do novih trgov. Še vedno z izgubo V Polzeli, ki jo po nenadnem odhodu Marka Klemenčiča z mesta predsednika uprave od oktobra vodi Metka Hrovat, je trenutno zaposlenih 220 ljudi. Polzela ima v Zagrebu in Sarajevu še dve odvisni družbi. V letošnjem prvem polletju je družba, katere glavni dejavnosti sta proizvodnja in prodaja ženskih, moških, otroških in športnih nogavic, ustvarila 2,3 milijona evrov prihodkov in za malo manj kot pol milijona evrov zaostala za načrtom. Polletna čista izguba je znašala približno 1,3 milijona evrov. LK, foto: arhiv NT (GrupA) Za Zupančevo jahto 46 ponudb Nakup uspel srbski družbi Optima Project - Štirje ponudniki iz Celja in Laškega Stečajnemu upravitelju celjskega podjetja PSZ Radovanu Tri-platu je v petem poskusu uspelo prodati 17-metrsko jahto Abati Portland ay 55, ki je bila pred desetimi leti narejena za to podjetje oziroma njegovega lastnika Darka Zupanca. Po štirih neuspešnih dražbah se je Triplat odločil za nezavezujoče zbiranje ponudb. Medtem ko na vseh dražbah ni bilo prav nobenega zanimanja za nakup, oglasilo se je namreč le nekaj radovednežev, je bil tokrat odziv presenetljiv. Prispelo je kar 46 ponudb, ki so jih oddali posamezniki in podjetja iz različnih krajev Slovenije, a tudi s Hrvaške in iz Srbije. Za jahto, ki je zasidrana v Zadru, od koder je bilo tudi največ hrvaških ponudb, so ponudili zelo različne zneske. Najnižji je bil 32 tisoč evrov, najvišji 200 tisoč evrov. Toliko je za jahto ponudilo podjetje City Break iz Zagreba. Med 46 ponudbami so le štiri imele žig Celja oziroma Laškega. Po javno objavljenih podatkih so jih poslali podjetje Sofran v lasti Lenarta Sotoška, družba LMZ s Teharij v lasti družine Lokmić, Jožef Janežič iz Medloga in Mla-den Pasarič iz Laškega. Za jahto so ponudili zelo različne zneske, od 80 tisoč evrov, kolikor bi za jahto dal Pasarič, do 136 tisoč evrov, ki jih je v svoji ponudbi navedel So-tošek. Med ponudniki, znanimi na Celjskem, je bilo še eno ime - mariborska družba Optimus Naložbe, ki je v lasti Romana Žnidariča, predsednika uprave Cetisa. Na koncu »boj« med tremi Stečajni upravitelj je vse ponudnike pozval k zvišanju ponudb. Na koncu so ostali trije, ki so ceno zvišali na 253 tisoč evrov. Toliko je za jahto ponudilo podjetje Optima Project iz Beograda in zmagalo. Po javno dostopnih podatkih je direktor beograjske- ga podjetja Boštjan Peterman, nekdanji izvršni direktor za finance pri Infonet Medii. Podjetje Optima Project bo lahko jahto prevzelo, ko bo s stečajnim upraviteljem podpisalo kupoprodajno pogodbo in plačalo kupnino. Zanimivo je, da je Tri-platu uspelo iztržiti le 7 tisoč evrov manj, kolikor je znašala izklicna cena na zadnji dražbi. Je pa tudi res, da bo za jahto dobil pol manj denarja, kot se ga je nadejal maja lani, ko je objavil prvo dražbo. Takrat je izklicna cena znašala 530 tisoč evrov, po kolikor se tudi sicer prodajajo nekatere podobne jahte. JANJA INTIHAR, foto: splet Vili v Slovenskih Konjicah padla cena Po neuspešni prvi dražbi, ki je bila v začetku septembra, je stečajni upravitelj Jernej Goričar pripravil nov predlog za prodajo vile v Slovenskih Konjicah, ki je bila v lasti Franca Riemerja oziroma njegovega podjetja Gradir. Sodišče je sklep o prodaji že sprejelo in če ne bo pritožbe, bo upravitelj lahko določil še datum nove dražbe. Na prvi dražbi je bila izklicna cena za 774 kvadratnih metrov veliko vilo in zemljišče okrog nje 824 tisoč evrov. Na drugi dražbi bo izklicna cena nižja, znašala bo 710 tisoč evrov. Poleg vile v Slovenskih Konjicah bo stečajni upravitelj čim prej poskušal prodati tudi apartmajsko hišo v Portorožu, ki jo je Franc Riemer, pred leti eden najbogatejših Slovencev, prav tako imel napisano na svoje podjetje. Cena za hišo s šestimi apartmaji in z bazenom je 740 tisoč evrov. Podjetje Gradir, ki se je ukvarjalo s posojanjem težke gradbene mehanizacije, je šlo v stečaj novembra lani. JI DUTB prodaja samski dom Potem ko je stečajni upravitelj celjskega Gradisa Zlatko Hohnjec potreboval kar nekaj let, da je prodal samski dom v Prijateljevi ulici na Hudinji, zdaj kupca za isti dom išče Družba za upravljanje terjatev bank. Slaba banka, ki je največja upnica propadlega gradbenega podjetja, je samski dom kupila marca lani za 920 tisoč evrov. Toliko je na dražbi znašala tudi izklicna cena. Ta dražba je bila že sedma po vrsti, DUTB pa edina dražiteljica. Slaba banka zdaj za štirinadstropno stavbo s 56 garsonjerami in z 48 sobami, v katerih so najemniki, zbira zavezujoče ponudbe. JI 6 AKTUALNO Lahko bi živeli leto dlje Tudi v Celjski kotlini še vedno izpostavljeni trdnim delcem v zraku V Sloveniji zaradi slabega zraka živimo leto manj. Trdnim delcem v ozračju, ki močno vplivajo na zdravje, so močno izpostavljeni tudi prebivalci Celjske kotline. Z odloki o načrtih za kakovost zraka, ki vključujejo ukrepe za izboljšanje, se zrak počasi, a vztrajno izboljšuje. Trde delce v zraku imenujemo PM10. Ti delci imajo premer manjši od 10 mikrometrov, a ravno zaradi tega povzročajo veliko škode, pravi Boštjan Paradiž iz Urada za meteorologijo pri Agenciji RS za okolje: »Ravno zaradi majhnosti se delci lahko prebijejo do naših pljuč in imajo zelo negativen vpliv na naše zdravje.« Najdemo jih skoraj povsod Izvor trdnih delcev PM10 je lahko naraven - veter lahko na primer dvigne prah s tal, delci so lahko posledica vulkanskih izbruhov ali gozdnih požarov. A za večino trdnih delcev v ozračju smo krivi ljudje oziroma so delci posledica človeških aktivnosti. Glavni izvori so namreč kurišča, promet in industrija. Prikrajšani za leto življenja »Dejstvo je, da imamo zaradi prekomerno onesnaženega zraka v Sloveniji skoraj za leto krajšo življenjsko dobo,« zatrjuje Paradiž. Negativen vpliv na zdravje pojasnjujejo tudi v Nacionalnem inštituta za javno zdravje. Mag. Simona Uršič, dr. med., spec. higiene in javnega zdravja, je pojasnila, da se delci, ki so večji od 10 ym, zadržijo v zgornjih dihalnih poteh (nos, obnosne votline). Delci, manjši od 10 ym, dosežejo spodnje dihalne poti, tisti, ki so manjši od 2,5 ym, pa prodrejo v pljučne mešičke. Iz slednjih lahko vstopajo v krvni obtok in s krvjo v različna tkiva in organe v telesu, kjer povzročijo vnetje. Ultra fini delci (premer manj kot 0,1 ym) lahko v nosno-žrelnem prostoru preko vohalnega živca vstopijo v možgane. Delci lahko povzročijo poslabšanje obstoječih akutnih in kroničnih bolezni dihal, pri dolgotrajni izpostavljenosti lahko pride do zmanjšanja pljučne funkcije. Izpostavljenost povišanim vsebnostim delcev v zraku je povezana tudi z večjo obolevnostjo otrok zaradi astme, dokazano povečuje tudi tveganje za nastanek pljučnega raka. Novejše epidemiološke raziskave nakazujejo, da so tudi nekatere bolezni živčevja in presnovne bolezni povezane z onesnaženostjo zunanjega zraka z delci. Ljudje lahko za zmanjševanje onesnaženosti veliko naredimo sami Za velik del delcev PM10 v ozračju smo krivi ljudje. Le tretjino delcev v ozračje spuščajo tovarne in promet, pojasnjuje Paradiž: »Kar dve tretjini trdnih delcev v ozračje sproščajo kurišča na trda goriva, za kar smo torej krivi občani sami. Čeprav ima promet nekoliko manjši delež pri izpustih, velja, da prihaja do velikih zgostitev in delcev ravno ob prometnih cestah, kjer je onesnaženje zraka zelo veliko.« Glavni poudarek je treba nameniti kuriščem. »Onesnaževanje lahko omejimo le z novejšimi napravami, na primer z napravami na lesno biomaso, ki so v Sloveniji zelo pogoste in imajo sicer pozitivne učinke, saj les ne prispeva k toplogrednemu učinku. Tudi če kurilnih naprav občani ne zamenjajo, lahko naredijo veliko. Gorivo je treba pravilno pripraviti, znati je treba tudi uporabljati kurišča,« pravi sogovornik. V pečeh je treba kuriti le čist les in ne gorljivih odpadkov, kar je v Sloveniji še vedno pogosta praksa. Treba je tudi opozoriti, da se pri kurjenju določene plastike sproščajo zelo strupene in škodljive snovi, zato s tem ne škodujemo le okolju, temveč tudi sebi. Nadalje je treba drva pravilno pripraviti. Če želimo zagotoviti primerno izgorevanje, morajo biti suha. Če kurimo suha drva namesto vlažnih, lahko izpuščanje trdnih delcev v ozračje zmanjšamo za kar polovico. S suhim lesom se zmanjša tudi poraba goriv. V posamezni kurilni napravi je treba zagotoviti tudi čim boljše izgorevanje. Velikokrat v kurilne naprave namreč nalagamo prevelike količine drv, posledično ni dovolj gorivnega zraka in del lesne biomase se sprosti v ozračje v obliki trdnih delcev. Ozračje v Celju Celje spada med mesta, ki dovoljene mejne vrednosti trdnih delcev PM10 v zraku pogosto presežejo. Za ta mesta je država sprejela posebne odloke o načrtih za kakovost zraka, ki vključujejo ukrepe za izboljšanje. Težava onesnaženega zraka je največja v kotlinah. Načrti za kakovost zraka, ki jih je Vlada RS pred leti sprejela tudi za Celje, se osredotočajo na male kurilne naprave, torej na gospodinjstva, in na promet. V veliki meri ti ukrepi naslavljajo strukturne spremembe, ki jih ni mogoče doseči čez noč. Ozračje na Celjskem se sicer počasi, a vztrajno izboljšuje. V agenciji ugotavljajo, da se v Sloveniji onesnaženost zraka zmanjšuje. Prihaja sicer do velikih letnih nihanj, a stanje je vedno boljše. »V Celju smo pred desetimi leti zabeležili sto preseganj dnevne mejne vrednosti, dovoljenih je 35, v letu 2014 je bilo teh preseganj le 41, in sicer predvsem zaradi meteorološko dobrega leta. Lani je bilo teh preseganj 71, a na splošno opažamo težnjo zmanjševanja onesnaženosti zraka,« je zadovoljen Paradiž. Izogniti se ne da Čeprav smo na dobri poti k vedno bolj čistemu zraku, se je treba zavedati, da so za nevarne delce najbolj dovzetni dojenčki in otroci, starejši, ljudje z boleznimi srca in ožilja, ljudje z boleznimi dihal in sladkorni bolniki. Zunanjemu zraku, onesnaženemu z delci, se sicer ne da ubežati, lahko pa v obdobjih povišanega onesnaženja upoštevamo splošna priporočila, kot je omejena fizična aktivnost, hkrati pa se ne zadržujemo v zaprtih prostorih, kjer kadijo tobak ali prižigajo sveče, prezračevanje zaprtih prostorov, ko je trdnih delcev v zraku manj, ves čas pa je treba kakovost zraka spremljati na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje ter živeti z mislijo, da v veliki meri sami skrbimo za svoje ozračje. EVA POPOVIČ Foto: arhiv NT (SHERPA) Bo nov dimnikarski zakon obveljal? Licence bodo zamenjale koncesije, ki omogočajo prosto izbiro Na področju dimnikarske dejavnosti bo od novega leta veljala nova ureditev. Namesto koncesij za določeno območje bodo po novem veljale licence. Tako so odločili poslanci državnega zbora pred koncem oktobra, ko so sprejeli Zakon o dimnikarskih storitvah. Nov zakon je bil v najširši javnosti težko in dolgo pričakovan, odločno mu nasprotujejo dimnikarska podjetja. Se bo res znašel pred sodniki ustavnega sodišča? Po novem letu dimnikarske službe ne bodo imele več koncesije na območju določene občine, ampak bodo morale pridobiti licenco za opravljanje svojega dela. Tega bodo potem lahko opravljale kjerkoli po Sloveniji. Uporabniki malih kurilnih naprav bodo lahko izvajalca izbrali sami, vendar jim bo ta smel zaračunati največ 25,02 evra na uro. Dimnikarske storitve bodo morali naročiti vsaj enkrat na leto, za tiste, ki tega ne bodo storili, so predvidene kazni. Sledi seznam Med prednostmi novega zakona ministrstvo za okolje in prostor omenja svobodno možnost izbire dimnikarske družbe, cenovno konkurenčnost zaradi najvišje dovoljene cene storitev ter njihovo predvideno višjo kakovost. Poleg tega naj bi nov, licenčni sistem pomenil možnost za tiste dimnikarje, ki dejavnosti doslej niso mogli opravljati. Dimnikarji bodo lahko licenco pridobili v upravnih enotah, te jo bodo lahko tudi odvzele. Ministrstvo napoveduje, da bo objavilo seznam družb, ki lahko opravljajo dimnikarsko dejavnost, v dveh mesecih od začetka veljavnosti novega ■'-■FZ, zakona. Seznam bo objavilo na svoji spletni strani. V primeru, če se bo uporabnik dimnikarskih storitev odločil za drugo dimnikarsko podjetje, bo to moral storiti do vsakega 30. junija. Če tega do 30. junija 2017 ne bo storil, bo lahko dimnikarske storitve opravljal izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe. Ta jo bo opravljal tudi do takrat, dokler ne bo objavljen seznam dimnikarskih družb. Če lastnik svoje male kurilne naprave ne uporablja, mora to sporočiti dimnikarskemu podjetju, ki je za uporabnikovo kurilno naprave skrbela nazadnje. Dimnikarska služba mora to sporočilo uvrstiti v evidenco. Dimnikarske vojne Številni lastniki malih kurilnih naprav so novo zakonsko ureditev težko pričakovali. Na redkokaterem drugem področju se je v preteklosti pojavljalo toliko gneva občanov, ki so se zaradi koncesijskega sistema počutili omejeno in včasih tudi prevarano. Po drugi strani je po Sloveniji prihajalo do dimnikarskih vojn, različnih afer in tožb na sodiščih. Kot smo poročali, je bila ena hujših dimnikarskih vojn pred več kot desetletjem v Celju. Tudi v knežjem mestu se je med drugim dogajalo, da so na ista vrata gospodinjstev trkali dimnikarji dveh različnih podjetij. Po Sloveniji so se nezadovoljni občani povezali celo v civilne pobude in med drugim protestno zavračali plačevanje dimnikarskih storitev. Hude nepravilnosti so se dogajale tudi znotraj nekaterih dimnikarskih podjetij, kjer lastniki niso plačevali prispevkov za zaposlene. Drugi lastniki so podjetja, potem ko so jih izčrpali, prepustili stečajnemu postopku. V novem podjetju, ki so ga ustanovili, so nato zaposlili iste, hudo izkoriščane dimnikarje. In še bi lahko naštevali. Na ustavno sodišče? Očitno je, da je dosedanji koncesijski sistem zelo všeč lastnikom dimnikarskih podjetij, uporabnikom malih kurilnih naprav pa sploh ne. Tudi zaradi zasoljenih cen ne, saj so se tisti, ki imajo smisel za črni humor, šalili, da se je v novih časih treba ob srečanju z dimnikarjem prijeti za denarnico namesto za gumb. Dimnikarska podjetja so spremembi zakonodaje ostro nasprotovala oziroma ji še nasprotujejo. Sklicujejo se na večjo varnost, ki naj bi jo zagotavljal uporabnikom malih kurilnih naprav koncesijski Po Zakonu o dimnikarskih storitvah je za nadzor na tem področju pristojnih več inšpekcij. Pristojne so inšpekcija za okolje, tržna inšpekcija in inšpekcija za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami. sistem. Nasprotniki koncesijskega sistema po drugi strani med drugim omenjajo, da je v Franciji in Veliki Britaniji, ki imata licenčni sistem, število smrti zaradi oporečnih malih kurilnih naprav dvakrat nižje kot v doslej »koncesijski« Sloveniji. Pri nas umre zaradi pomanjkljivosti naprav osem ljudi na milijon prebivalcev. Kljub temu da je bil nov Zakon o dimnikarskih storitvah sprejet, se lahko zgodi, da ne bo obveljal. Kot se govori, naj bi ga nekatera slovenska dimnikarska podjetja izpodbijala na ustavnem sodišču. Nov zakon naj ne bi bil usklajen z Zakonom o gospodarskih javnih službah, ki licenc ne predvideva. BRANE JERANKO Foto: arhiv NT (SHERPA) Bo bazen gradila občina? Zanimanja zasebnih soinvestitorjev za ureditev eko kampa Vrbje ni - Občina bi namesto naravnega gradila klasičen bazen ŽALEC - V osrčju Spodnje Savinjske doline zadnja leta veliko stavijo na turizem. Sorazmerno več zato žalska občina vanj vlaga denarja. Ena od želja občinskega vodstva je ureditev eko kampa na območju ribnika Vrbje. Za izvedbo projekta, ki so ga poimenovali Center zdravja in aktivnega življenja eko kamp Vrbje, v občini že dlje časa iščejo primernega zasebnega partnerja. Za zdaj brez uspeha. Občina Žalec je za širokopo-tezen projekt urejanja območja ribnika Vrbje že izdelala investicijsko dokumentacijo in projektno nalogo. Na podlagi ugotovitev lani izvedenih delavnic je projektna skupina pripravila tudi osnove za izdelavo občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Občina si že ves čas prizadeva tudi, da bi k projektu pritegnila samostojnega zasebnega investitorja ali soinvestitorja. Za zdaj neuspešno, a zaradi tega, kot pravi župan Janko Kos, projekta ne bodo opustili. »Verjamem, da bomo Območje ribnika Vrbje želi občina bolje izkoristiti v turistične namene. Poleg tega v Žalcu ni javnega kopališča, ki ga mnogi občani pogrešajo. Prve korake k ureditvi območja je občina že naredila, letos poleti je uredila in namenu predala prva štiri postajališča za avtodome. enkrat našli investitorja za to, ker vse ostale pripadajoče stvari sproti urejamo. Uredili bomo parkirišče, postajališče za avtodome smo že, urejamo sprehajalne poti, kakšno šoto- rišče še lahko uredimo in ko bo to nekdo videl, bo mogoče pristopil k projektu. Če se to ne bo zgodilo, bomo skušali urediti kopališče ob Savinji. Zakaj ne? Že pred vojno so se ljudje tam kopali, se bomo zdaj še mi. Je pa treba kopališče primerno urediti,« pravi Kos. Klasičen bazen dolgoročno bolj ekonomičen Sprva je bila v okviru projekta predvidena gradnja naravnega bazena, a so se pripravljavci projekta po preučitvi odločili, da bi bilo bolj smiselno zgraditi klasičen bazen. Gradnja tega je sicer do petnajst odstotkov dražja, a so stroški vzdrževanja veliko nižji. »Za zdaj imajo edini takšen naravni bazen v Sloveniji v Radljah ob Dravi, kjer se že pojavljajo težave glede kakovosti vode. Zakonodaja upravljavce kopališč sili k zmanjševanju števila kopalcev. Zaradi vseh omejitev se je projektna skupina tudi odločila, da bi bila gradnja klasičnega bazena primernejša. Tudi sredstva, s katerimi uravnavajo kakovost vode, so danes okolju bolj prijazna, oblika bazena pa je lahko tudi zelo prilagojena okolju,« je še pojasnil Kos. Občina bo za ureditev eko kampa v prihodnjih dveh letih namenila približno milijon evrov proračunskega denarja. Če partnerja za izvedbo ne bo našla, bo občina sama nastopila kot investitorka, ureditve parka in gradnje infrastrukture pa se bo lotila postopno. LEA KOMERIČKI Foto: občina Žalec Podaljšali obratovanje fontane piva Žalska čudežna fontana ruši rekorde - Letos samo še do 6. novembra ŽALEC - Čeprav je žalska občinska oblast napovedala, da bo fontana piva delovala do konca oktobra, so v občini odprtje zavoljo dobrega obiska, praznikov in lepega vremena podaljšali. Žalska fontana piva podira vse rekorde. Drzen projekt žalske občine, ki ga je izvedla ob izdatni pomoči lokalnih gospodarstvenikov, je presegel vsa pričakovanja. Načrtovali so, da bodo v sezoni prodali približno šest tisoč vrčkov za degustacijo piva, a so jih v prvih dveh mesecih prodali že več kot 31 tisoč. Zanimanje za obisk in degustacijo piva je še vedno veliko, zato so se v občini odločili, da bodo za konec oktobra napovedano zaprtje fontane prestavili. Kot je pojasnila direktorica žalske občinske uprave Tanja Raz-boršek Rehar, bo delovala še ves počitniški teden. »Bo pa obratovalni čas nekoliko krajši, in sicer bomo zapirali ob 18. uri.« Po 6. novembru bo pokrov fontane ostal zaprt približno do 1. aprila. V tem času bodo izvedli manjša popravila in izboljšave, za katere v tem času, kot je dejala direktorica, ni bilo časa. Aprila nova pipa Žalski župan Janko Kos je že večkrat poudaril, da mora občina ob podpori vseh turističnih delavcev projekt fontane piva nadgraditi in vsebinsko dopolniti. Idej za to, kot pravi, imajo zelo veliko. Koliko jih bodo uspeli v kratkem uresničiti, je težko reči, a nekaj novosti na fon-tani prihodnjo pomlad bo zagotovo. Največ kritik je bil projekt do danes deležen zaradi tega, ker fontana sredi parka nima strehe, zato je ena prvih nekoliko večjih investicij usmerjena prav k temu. Poleg tega želi občinsko vodstvo še bolj povezati delovanje tamkajšnje tržnice, ki bi prav tako lahko že v letu 2017 »dobila streho«. Prav tako bo najverjetneje že aprila tudi ponudba piv bogatejša. »Ponudbo želimo razširiti z vsaj še enim točilnim mestom in obiskovalcem ponuditi tudi kakovostno ter aromatično brezalkoholno pivo,« pravi Razboršek Reharjeva. Trenutno je v fontani pivo petih domačih pivovarjev. Gre za temno pivo domače blagovne znamke Kukec, temno kovaško pivo pivovarne Hotela pod Roglo, medeno svetlo pivo Kratochwill, bakreni medium ale pivovarne Adam Ravbar in rdeče lager pivo KurBier. LK Jesen ljudi ni odvrnila od degustacije piva. Obisk fontane, odete v oranžnorumeno barvo, je za mnoge še lepši. Da bo Neli imela lepše otroštvo Ves izkupiček predstave za pomoč štiriletni deklici CELJE - Leo klub Celjski vitezi bo to soboto organiziral tradicionalni dobrodelni večer, v katerem si boste lahko ogledali komedijo Staro za novo v sodelovanju z Borisom Kobalom in s Tinom Vodopivcem. Predstava bo v dvorani Celjskega doma v Celju ob 19.30. Ves izkupiček bo klub namenil družini štiriletne deklice Neli iz Podloga pri Šempetru. »Deklica se je rodila s celostnim razvojnim zaostankom. Že od rojstva se ni razvijala tako kot ostali zdravi otroci. Njen razvojni zaostanek jo ovira tako na gibalnem kot tudi na duševnem področju. Shodila je pri treh letih in pol in danes hodi s pomočjo ortoz, pripomočkov, še vedno ne govori in tudi za ostala vsakodnevna opravila potrebuje pomoč odrasle osebe,« pravi predsednik kluba Klemen Žugelj. »Želimo ji pomagati na način, da bi ji z donacijo omogočili dodatne intenzivne terapije, ki jih razvojna ambulanta ne more zagotoviti in ki jih zdravstvena zavarovalnica ne krije, saj ji bo to pomagalo pri hitrejšem razvojnem napredku in samostojnosti,« še dodaja Žugelj. Člani Leo kluba Celjski vitezi se takšne akcije ne lotevajo prvič. Njihov prednostni cilj je sicer pomoč slepim in slabovidnim, a so v zadnjih letih delovanja svojo pomoč namenili vsem, ki potrebujejo pomoč. Prednost imajo predvsem mladi v lokalnem okolju. »Želimo čim bolj pomagati pri razvoju in aktivnem življenju socialno ogrožene mladine,« pojasnjuje Žugelj. V letih svojega delovanja so tako zbrali že več kot dvajset tisoč evrov, denar pa so nato namenili različnim socialno ogroženim družinam. Do zdaj so organizirali že koncert skupine Perpetuum Jazzile ter številne predstave, kot so Fotr, Jamski človek, Star fotr, Rojen v Jugi, Mulc in Mame. Vsako leto je medijsko odmevno tudi njihovo Miklavževanje. Miklavž na njihovo povabilo namreč obišče otroke v celjski bolnišnici in z darilci privablja nasmeh na usta bolnih otrok. SŠol Senegalci v Sloveniji iskali primere dobrih praks Senegalska delegacija županov, direktorjev in potencialnih investitorjev se je ustavila v Žalcu in Velenju - Zunanji minister Karl Erjavec v zahodni Afriki vidi priložnost za slovenska podjetja z brezalkoholnim pivom. Pokazali so jim tudi najnovejšo lokalno turistično VELENJE, ŽALEC - Osemčlanska politično-gospodar-ska delegacija Senegala je minuli teden obiskala Slovenijo. Med obiskom je s podjetjem Albin Promotion iz Majšperka podpisala pogodbo za dobavo solarnih hišk, s pomočjo katerih bo podjetje v odročne senegal-ske vasi pripeljalo elektriko, pri čemer so iskali tudi primere dobro organiziranih lokalnih skupnosti. V Žalcu je goste sprejel slovenski zunanji minister Karl Erjavec. Poudaril je pomen in predvsem velike možnosti sodelovanja slovenskih podjetij pri razvoju Senegala in celotne zahodne Afrike. »Senegalski predsednik je pripravil zelo močan program razvoja na področju industrije, podeželja, kmetijstva in tehnologij. Za ta program je namenjenih 21 milijonov dolarjev. Naša podjetja, ki imajo znanje in dobre produkte, bi v okviru tega lahko Senegalcem so v Žalcu postregli pridobitev, fontano piva. vzpostavila novo gospodarsko sodelovanje,« je prepričan Erjavec. Blagovna menjava menjava med državama je trenutno še precej skromna, veliko bolje Slovenija s Senegalom sodeluje na področju diplomacije. »Že prihodnje leto bi lahko bilo drugače. Ni skrivnost, da se kar nekaj slovenskih podjetij že zanima za investicije v Senegalu. Gre predvsem za gradnjo hotela v Dakarju. Priložnosti za zdaj iščeta predvsem sevniško podjetje Stilles in velenjsko Gorenje,« je še povedal zunanji minister, ki je prepričan, da je celoten trg zahodne Afrike lahko nova gospodarska priložnost Slovenije. Izvoz hmeljarskega znanja V Žalcu so goste iz Senegala, ki jih je vodil član sene-galskega parlamenta in osebni svetovalec senegalskega predsednika Demba Diopa, ob odsotnosti župana Janka Kosa v prostorih Eko muzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije sprejeli direktorica občinske uprave Tanja Raz-boršek Rehar ter oba podžupana, Hana Šuster Erjavec in Ivan Jelen. O možnostih nadaljnjega sodelovanja sta se z njimi pogovarjala tudi direktor Razvojne agencije Savinja Stojan Praprotnik in sekretar zbornice zasebnega gospo- darstva Danilo Basle. Afričani so bili nad videnim v muzeju navdušeni in glede na to, da imajo tudi pri njih pivovarno in da jim pivo, čeprav brezalkoholno, ni tuje, se odpirajo tudi možnosti sodelovanja s Savinjsko dolino. Velenjska podjetja predstavila svoje adute Osemčlansko delegacijo županov, direktorjev in potencialnih investitorjev, med katerimi je bil tudi Amadou Thiaw, župan mesta Tassette in izvršni direktor nacionalnega programa lokalnega razvoja, so sprejeli tudi v Velenju. Podžupan Peter Dermol jih je najprej gostil v mestni hiši, vodja urada za razvoj in investicije Alenka Rednjak pa jim je kasneje predstavila še delovanje občinske uprave, značilnosti mesta, uspešne projekte in načrtovane investicije. Župan Tassette Amadou Thiaw je bil navdušen nad organiziranostjo lokalne skupnosti in urejeno podobo mesta. Kot je povedal, se v Senegalu pripravljajo na reorganizacijo lokalne samouprave in da zato želijo pridobiti čim več informacij o primerih dobrih praks. Obisk so izkoristila tudi nekatera velenjska podjetja, ki so gostom predstavila svoje delovanje in tudi morebitne naložbene priložnosti, ki bi lahko obogatile meddržavno sodelovanje. LEA KOMERIČKI, foto: TT Bo zdravstveni dom končno dobil novega direktorja? ŠMARJE PRI JELŠAH -Svet javnega zavoda Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah je na seji kot najprimernejšega kandidata za novega direktorja predlagal Aleksandra Svetelška. Zdravstveni dom je dva mandata vodila Irena Nun-čič, decembra lani sicer edina prijavljena kandidatka za mesto direktorja javnega zavoda, a je pri kandidaturi šmarski občinski svet ni podprl. Kot vršilki dolžnosti se ji bo mandat iztekel februarja, na trenutni razpis za direktorja javnega zavoda Zdravstvenega doma Šmar- Aleksander Svetelšek je pri Jelšah pa se je poleg nje prijavilo še sedem kan- Na podlagi 49. in 50. člena pravil Kmetijske zadruge Polzela Objavljamo javni razpis za delovno mesto DIREKTORJA ZADRUGE za mandatno dobo 4 let Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - visoka ali višješolska izobrazba ustrezne smeri - najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnih delovnih mestih - poznavanje stroke s posebnim poudarkom na organizaciji, komerciali in financah - priložiti živenjepis in razvojni program zadruge Prijave sprejemamo do 11. 11. 2016 na naslov: KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA z.o.o. Malteška cesta 52, Upravnemu odboru in Nadzornemu odboru zadruge, 3313 Polzela didatov. Tri od sedmih prijav so bile nepopolne, med preostalimi štirimi pa je svet javnega zavoda na seji kot najprimernejšega za direktorja predlagal Aleksandra Svetelška, Šmarčana, nekdanjega direktorja Tuša in predsednika uprave Petrola. V telefonskem pogovoru Svetelšek odločitve sveta javnega zavoda in svoje prijave ni želel komentirati. Povedal je le, da ga najpomembnejši del, torej pridobivanje soglasja občinskih svetov šestih občin šmarske upravne enote, ki so ustanoviteljice zavoda, še čaka in da bo po tem bolj zgovoren. Ali bo Aleksander Svetelšek res novi direktor Zdravstvenega doma Šmarje pri Jelšah, bo znano čez približno mesec. EP Foto: arhiv NT Zdravju prijazno delovno okolje ŽALEC - Konec meseca se je tudi uradno končal projekt Zdravju prijazno delovno okolje, ki je bil namenjen pisarniškim delavcem in osebam na podobnih delovnih mestih. Sodelovalo je 177 občin, 12 regionalnih razvojnih agencij in 16 lokalnih razvojnih agencij. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije je finančno podprl projekt, v njem je sodelovala RA Savinja Žalec. Svoja dogna- nja so predstavili na novinarski konferenci pred tednom v Žalcu. V okviru projekta je bil tudi natečaj Ful zdravju prijazna delovna praksa, ki je postregel s kar 26 pozitivnimi in zdravju prijaznimi delovnimi praksami s področja telesne vadbe, obvladovanja stresa in zdravega prehranjevanja. Natečaja se je udeležilo petnajst mikro in majhnih podjetij. VLM Sodelujoči v projektu (Foto: RA Savinja) Na pokopališču po svoje NAZARJE - V občini določa red na pokopališčih odlok, ki so ga svetniki sprejeli pred skoraj dvema desetletjema. V njem je med drugim podrobno določeno, kakšne so mere enojnih, dvojnih in žarnih grobov. V zadnjem obdobju občina opaža, da posamezniki spreminjajo velikost in druge značilnosti grobov. Na območju občine so tri pokopališča, in sicer v Nazarjah in Šmartnem ob Dreti. V Nazarjah je poleg javnega tudi zasebno pokopališče sester klaris, za katerega občinski odlok ne velja. Največ kršitev pokopališkega reda je v Šmartnem ob Dreti, kjer posamezni občani zmanjšujejo ali povečujejo obseg posameznih grobov. Občina je zato pred kratkim na vse občane naslovila obvestilo o nedopustnosti takšnega početja. Brez soglasja občine ali krajevne skupnosti grobov namreč ne smejo spreminjati po svoje. Tako so bili na primer poslani najemnikom računi za družinske grobove, vendar so se ti pritožili, da so grobovi enojni. Sami so namreč pred tem velikost najetega groba zmanjšali. V občinskem odloku iz leta 1997 so za različne kršitve pokopališkega reda predvidene denarne kazni, ki so še v slovenskih tolarjih. Občina načrtuje za področje pokopališkega reda in pogrebnih svečanosti nov odlok, vendar ga trenutno še ne namerava sprejeti. To bo storila po napovedanih spremembah na državni ravni. BJ V jubilejnem letu Resevna še bolj gostoljubna Planinsko društvo Šentjur letos v znamenju številnih obletnic ŠENTJUR - Dve dopolnjeni desetletji kovinskega razglednega stolpa na Resevni nista edina prelomnica, ki so jo v preteklih tednih slavnostno obeležili na tem priljubljenem šentjurskem hribu. Minilo je namreč tudi petinšestdeset let od ustanovitve tamkajšnjega planinskega društva in petinpetdeset let, odkar so na Resevni zgradili planinski dom. Resevna je tudi prizorišče velike vojne zgodbe in pomembne zgodovinske epizode. Hrib je bil v času druge svetovne vojne namreč zatočišče partizanskih enot in kot priča spomenik na travniku pod vrhom, za mnoge tudi poslednje počivališče. Pot na Resevno povprečnemu pohodni-ku vzame približno uro časa. To je bilo za mnoge dovolj, da so se okužili s planinstvom in z gorskimi razgledi. 24. aprila 1951 je skupina domačinov v gostišču Bohorč na ustanovnem občnem zboru potrdila rojstvo Planinskega društva Sv. Jurij pri Celju. Prvi predsednik je bil Tone Dobrotinšek. Sedanji predsednik društva Miro Rožej je v petinšestdese-tletni zgodovini društva osmi predsednik po vrsti. Zidake so otroci nosili v nahrbtnikih Resevna je bila že od začetka osrednja, domicilna točka novoustanovljenega društva, zato ni bilo posebnega dvoma, ko so iskali lokacijo za prvi leseni razgledni stolp. Tako se je bilo že leta 1953 na Resevni mogoče povzpeti nad krošnje dreves. Prihajali so planinci od blizu in daleč, pozimi pa so tudi smučali. Leta 1960 so zasadili prvo lopato za stavbo planinskega doma in jeseni leto kasneje, pred petinpetde-setimi leti, so nov planinski dom tudi slovesno odprli. Na spominski slovesnosti to jesen so učenci iz OŠ Franja Malga-ja obudili tudi spomin na to, kako so otroci v tistih časih na športnem dnevu na Resevno prinašali zidake. Lokalna skupnost z občino na čelu je gradnjo podprla že na začetku in kot je ob slovesnosti zatrdil šentjurski podžupan Robert Polnar, se pomena planinskega društva zavedajo še danes. Planinski dom je dolga leta požiral vso energijo in ves razpoložljiv denar društva in občinkih dotacij. Zato so več let lahko zgolj z obžalovanjem gledali nekdanji stolp, ki ga je neko viharno noč porušil veter. Šele v začetku 90. let prejšnjega stoletja so prizade- Ob dvajsetletnici stolpa je na njem zaplapolala slovenska zastava. V programu so sodelovali učenci iz obeh šentjurskih šol, člani kolesarskega kluba Power, pohodniki, obiskovalci, gostje iz okoliških planinskih društev in visoki planinski funkcionarji. Največ navdušenja je požel spust po vrvi s stolpa, ki ga je izpeljal gorski reševalec Ivan Šturm. vanja za obnovo postala bolj otipljiva. 21. septembra 1996 so nov kovinski razgledni stolp slovesno predali name- nu. Predsednik gradbenega odbora je bil tedanji župan Jurij Malovrh, gradnja pa je predstavljala izjemen podvig za celotno društvo, za številne donatorje in prostovoljce. StO Foto: PDŠ Glasbila za šolarje ŠTORE - V šoli je bila pred nekaj dnevi dobrodelna prireditev. V okviru dobrodelnega projekta 20 do 20, ki ga je vzpostavil glasbenik Marko Soršak Soki, je osnovna šola pridobila tri glasbila. To so komplet bobnov, bas kitara in električna akustična kitara. Ф MESTNA TRŽNICA CELJE domače dotrote sredi mesta VEM, KAJ JEM! — PRIDELANO DOMA — WWW.SIMBIO.SI I J) Kitarist skupine Elvis Jackson si v okviru projekta prizadeva za spodbujanje glasbenega izobraževanja učencev v slovenskih osnovnih šolah. Osnovna šola Štore je že trideseta šola, ki je bila obdarovana na takšen način. Ravnateljica Mojca Rožman poudarja, da je imela štorska šola vedno veliko nadarjenih mladih glasbenikov. Podarjena glasbila bodo namenjena ansamblu, ki ga v manjši zasedbi šola že ima. Denar za nakup novih glasbil je dala v okviru projekta domača družba Štore Steel. Med dobrodelno prireditvijo sta nastopila šolski otroški in mladinski pevski zbor. Nato je Marko Soršak učence povabil k igranju na glasbila. BJ Denar tudi za gasilstvo ROGAŠKA SLATINA - V občini bodo v prihodnjem letu denar namenili tudi prostovoljnim gasilcem. Del proračunskih sredstev bodo namenili nakupu novih gasilskih vozil in del skupnemu projektu s Prostovoljnim gasilskim društvom Kostriv-nica. Kljub temu da so se v občini pred časom odločili, da bodo končali večje naložbe v posodobitev gasilske opreme, so v proračunu za prihodnje leto našli prostor tudi za prostovoljno gasilstvo. Kot je povedal župan Branko Kidrič, v občini zelo spoštujejo prostovoljstvo, ki ga je ravno v gasilstvu veliko, če ne celo največ v občini. Do zdaj so nabavili oziroma zamenjali vozni park vseh štirih gasilskih društev v občini, a so kljub temu v proračunu za naslednje leto sredstva na- menili tudi za sofinanciranje projektov v gasilstvu. Kupili bodo še komandna oziroma moštvena gasilska vozila, od tega sta dve že nabavljeni, je povedal Kidrič. Prav tako bodo s prostovoljnim gasilskim društvom celovito prenovili gasilski dom v Kostrivnici, ki bo kmalu star štirideset let. »Cenimo pristop PGD Kostrivnica pri zagota- vljanju lastnega deleža, ki bo približno polovičen. Drugo polovico bomo za obnovo fasade in stavbnega pohištva zagotovili iz občinskega proračuna,« je proračunska sredstva, namenjena prostovoljnemu gasilstvu, pojasnil Kidrič. Svoj delež za prenovo bo občina zagotovila v prihodnjih dveh letih. EP C televizija celje KONTAKT: 03/42 88 266. marketing@tvcelje.si www.tvcelje.si Nova bivalna enota za dementne ŽALEC - Doma za starejše v občini za zdaj še ne bo, bo pa sodobna bivalna enota za starejše, ki imajo demenco, in dnevni varstveni center. Vse to je rezultat večletnega prizadevanja žalske občine za gradnjo doma, ki bi omogočil občanom varno in kakovostno bivanje tudi v jeseni življenja. Tam, kjer je občina že pred časom predvidela gradnjo varovanih stanovanj, bo po napovedih občinskih strokovnih služb in župana Janka Kosa glavni investitor Javni zavod Dom Nine Pokorn Grmovje ob podpori pristojnega ministrstva in žalske občine prihodnje leto začel graditi bivalno enoto za osebe z demenco. Razlog za pridobitev bivalne enote izhaja iz statističnih podatkov, ki kažejo, da število oseb z demenco strmo narašča. Zato je nujno načrtovati večje prostorske kapacitete za varstvo ljudi s to neozdravljivo boleznijo. Dom Nine Pokorn že poka po šivih in tako je nova investicija nujna. Poleg tega narašča tudi uporaba dnevnega varstva za starejše,« je pojasnil župan Janko Kos. Z novo gradnjo bodo tako v Žalcu pridobili 22 mest za ljudi z demenco in še dodatnih 20 mest v programu dnevnega varstva. Projekt predvideva energetsko varčno gradnjo dvo-etažne stavbe v velikosti približno 1.300 kvadratnih metrov. Del pritličja bo namenjen tudi lekarniški dejavnosti. »Tako bomo rešili še eno težavo, s katero se soočamo že dlje časa. Lekarna v zdravstvenem domu je za mesto Žalec, ki se širi, preprosto premajhna,« še pravi župan. Gradnjo bivalne enote Žalec bosta financirala Javni zavod Dom Nine Pokorn Grmovje, ki bo za to namenil približno šeststo tisoč evrov, in ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki naj bi k projektu prispevalo pol milijona evrov. Žalska občina bo prispevala komunalno opremljeno stavbno zemljišče, investitorja pa bo oprostila tudi plačila komunalnega prispevka. Glede na napovedi občinskih strokovnih služb bo izbran izvajalec začel graditi že prihodnje leto. LK IKI DNEVJ od ponedeljka do in 22.15 SUJETE, ponedeljek, 7.11. ob 20.00 GOST: Franc Zdolšek, župan Občine Laško жбЗ ИПНД sreda, 2.11. ob 20.00 GOSTI: Moya in Nuša Rojs kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 10 KULTURA Jure Krajšek, kustos v pokrajinskem muzeju in vodja arheoloških raziskav na Glavnem trgu, z dragocenim Stane Rozman, direktor pokrajinskega muzeja, predaja repliko arkebuze Gregorju Kralju, predstavniku odkritjem, bronasto cevjo arkebuze iz 15. stoletja. podjetja Arex, ki je uresničilo ta zahteven projekt. Znamenita puška dobila repliko Arkebuza - še ena v nizu imenitnih arheoloških najdb v Celju V okviru prenove starega mestnega jedra na Glavnem trgu je bila ob arheoloških izkopavanjih poleg ostankov rimskih vil in mozaikov odkrita še ena pomembna najdba: arkebuza, puška s kljuko, kot primer najstarejšega ročnega ognjenega orožja, doslej najdenega v Sloveniji. Originalna bronasta cev arkebuze je bila izkopana leta 2015 v v severnem delu kletnih prostorov prve mestne hiše v Celju, ki je nedaleč stran od novega paviljona arheologije in turističnoin-formacijskega centra. Oboroževanje po izumrtju Celjskih Arkebuza je primer najstarejše najdbe oborožitve Celja v njegovi zgodovini. Kot je povedal Stane Rozman, direktor Pokrajinskega muzeja Celje, so mestne oblasti po letu 1457, po izumrtju Celjskih, kupovale več orožja. »Že takoj naslednje leto so mestne oblasti kupile osemnajst arkebuz in ročnih topov za oborožitev mesta. Celje je v času najmočnejših turških vpadov na Slovenskem imelo tudi svojega puškarskega mojstra.« Original arkebuze je postal del stalne razstave Grofje in knezi Celjski, zaradi izjemnosti te najdbe pa so se v pokrajinskem muzeju odločili, da izdelajo njeno repliko. Dr. Jure Krajšek, kustos v pokrajinskem muzeju, je vodil projekt arheoloških izkopavanj na Glavnem trgu in je bil tudi vodja projekta priprave replike. »Najdbe približno petsto let starega orožja, ki je bilo uporabljano za boje in ne za paradne namene, so zelo redke. Še redkejši so kosi, ki nosijo tudi >zgodovinsko zgodbo<, in prav zaradi tega je to odkritje cevi arkebuze tako dragoceno,« je poudaril Krajšek. Kdo lahko izdela repliko? Najti izdelovalca kopije cevi arkebuze je bil zahteven zalogaj, saj so težko našli podjetje, ki bi lahko uresničilo to zapleteno nalogo. V pokrajinskem muzeju so se morali kar precej potruditi, da so našli stik z ustreznim izdelovalcem. Po posvetovanju z Janezom Hart-manom in Rokom Štuparjem iz Strelskega kluba sv. Jurij so se v muzeju odločili za podjetje Arex iz Šentjerneja, ki ima približno sto zaposlenih in se ukvarja s proizvodnjo orožja. »Veseli smo bili povabila k sodelovanju, hkrati pa smo se zavedali zahtevnosti projekta, ki povezuje sedanjost in pre- teklost. Ob vsej tehnologiji in znanju, ki ju premoremo danes izdelovalci orožja, še vedno ostaja čudenje, kako je ljudem včasih uspelo izdelati takšno orožje,« je povedal Gregor Kralj, predstavnik podjetja Arex. Kopito in sprožilni mehanizem na repliki arkebuze je sicer delo Puškarstva Kumin. Dragoceno odkritje pod drobnogledom Arkebuza (iz francoske besede arquebuse - puška s kljuko) je bila ročno strelno orožje s preprostim sprožilnim mehanizmom ter z razmeroma kratko in težko cevjo s kalibrom do približno 20 mm. Uporabljali so jo predvsem v 15. in 16. stoletju, nato so lažje in bolj natančne muškete začele počasi izrivati arkebuze. Težji primeri arkebuz so imeli ponavadi na sprednjem delu kljuko, ki so jo pri streljanju zataknili za trdno oporo, da so zmanjšali odsun. Ohranjeni arhivski viri kažejo, da so arkebuze predstavljale del celjske mestne oborožitve že sredi 15. stoletja. V mestu je v tistem času že delovalo več puškarjev in puškarskih mojstrov, v prvi polovici 16. stoletja tudi delavnica za izdelavo (ulivanje) topovskih cev. Koliko je res staro to imenitno odkritje, je po besedah Jureta Krajška težko z zanesljivostjo določiti. »Lahko pa dokaj natančno domnevamo, da osme-rokotna bronasta cev odkrite arkebuze s trombasto razširjenim ustjem in tulastim nasadiščem na zadnjem delu cevi glede na način izdelave sega v drugo polovico 15. stoletja«. Za projekt replike je Pokrajinski muzej Celje namenil petnajst tisoč evrov, kopijo puške pa si bo mogoče ogle- dati tudi v novem paviljonu arheologije na Glavnem trgu. ROBERT GORJANC Foto: RG V Velenju navduševali mladi pianisti V velenjski glasbeni šoli sta bila na 3. mednarodnem klavirskem tekmovanju Acija Ber-tonclja 2016 uspešna tudi velenjska pianista. V organizaciji društva Consortium musicae Velanensis in Glasbene šole Velenje se je pretekli konec tedna končalo mednarodno klavirsko tekmovanje, ki je bilo pred tremi leti organizirano kot spomin priznanemu slovenskemu pianistu in pedagogu Aciju Bertonclju. Apostol slovenske klavirske glasbe je med drugim več deset let poučeval na srednji stopnji v Glasbeni šoli Velenje. Pri njem so se izšolale številne generacije pedagogov, ki poučujejo v velenjski šoli. V četrtek je bila najprej predstavitev monografije, ki sta jo predstavila urednika Franc Križnar in Milan Marinič, nato je sledil recital svetovno znanega pianista Olega Marsheva. V petek in soboto je Glasbena šola Velenje gostila mednarodno klavirsko tekmovanje. »Mednarodno tekmovanje je namenjeno mladim pianistom do devetnajstega leta, ki so se predstavili v različnih starostnih kategorijah,« je povedala predsednica društva Consortium musicae Velanensis in profesorica v glasbeni šoli Katja Žličar Marin. Najmlajša kategorija je junior, kjer se predstavijo pianisti do desetega leta, nato sledijo A-, C- in I-kategorija. Vse mlade pianiste je ocenjevala tričlanska mednarodna strokovna komisija. V soboto zvečer so se na zaključnem koncertu predstavili nagrajeni pianisti. Vsi tekmovalci so morali znati svoj program na pamet. Najmlajši so imeli šestminutni nastop, najstarejši petdesetminutni. Po besedah Katje Žličar Marin se raven znanja prijavljenih tekmovalcev iz leta v leto zvišuje. Iz velenjske glasbene šole se je predstavilo kar osemnajst pianistov, precej tudi iz ostalih delov Slovenije in tudi tujcev iz šestih držav. Med tekmovalci je bil tudi Velenjčan Rok Tadej Brunšek, ki je prejel že nekaj vidnih nagrad. Med drugim je državni prvak v svoji kategoriji. Na tokratnem tekmovanju je med starimi od trinajst do petnajst let zasedel drugo mesto. Pianistka velenjske glasbene šole Pia Landeker je dobila nagrado občinstva. »Mednarodno tekmovanje ima svoje zvesto občinstvo, ki se z leti povečuje,« je dodala Katja Žličar Marin. BGO KULTURA 11 Le plesat me pelj I Domači folklorni skupini v družbi najboljših Na drugem delu državnega srečanja z naslovom Le plesat me pelji, ki sta ga pripravila Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegova območna izpostava Žalec, je nastopilo sedem najboljših skupin, ki sta jih izbrali državni strokovni spremljevalki Urša Šivic in Klavdija Žabot. Med dvanajstimi najboljšimi odraslimi folklornimi skupinami sta bili tudi dve iz celjske regije, kar je izjemen uspeh, sploh če vemo, da jih na Slovenskem deluje približno 220. Mladinska folklorna skupina Lintvar iz Šentjurja, ki deluje pod okriljem kulturnega društva Skrinja, se je na odru predstavila z odrsko postavitvijo V troje po Štajerski - štajerske trojke, katere avtor je Bogomir Brložnik. Skupino vodi Anja Lavbič. »Vsa leta sodelujemo z mladimi na teh srečanjih. Pri postavitvi spletov nam pomaga Bogomir Berložnik in kadarkoli nam je pomagal, smo se uvrstili na območna srečanja. Tudi članice, ki plešejo pri skupini, so se že udeležile izobraževanj in že lahko pomagajo pri postavitvi plesov. Prav tako pri stroki iščemo pomoč pri oblačilih,« je povedala idejna vodja in organizatorka skupine Tanja Gobec. Posebnost šentjurske folklorne skupine je tudi, da so v njej zbrani mladi, kar je redkost v slovenskem prostoru. »Da mlade obdržiš v skupini, je treba veliko truda,« Mladinska folklorna skupina Lintvar Šaleška folklorna skupina Koleda dodaja Gobčeva. »Skupine se pomlajujejo. Mladi nimajo več takšnega odnosa do preteklosti, kot ga je imela naša generacija, zato moraš malce čarati, da jim je zanimivo in jih obdržiš. Poleg starih plesov je trend tudi, da dodajaš v folkloro nekaj novejšega. Tisti, ki organizira in vodi te skupine, se mora kar malce bolj truditi kot včasih.« Godci skupine se prav tako udeležujejo regijskih srečanj in Gobčeva se pohvali, da so bili njihovi že dvakrat udeleženci. Kostumsko podobo, s katero so osvojili stroko in občinstvo, so naredili po predlogi starih fotografij, ki jim jih je zaupal nekdanji zdravnik in zbiralec starin Janez Šmid ter predstavljajo oblačila iz trškega okolja. Poljub navdušil občinstvo Na državnih srečanjih se nekatere skupine pojavljajo vsako leto. Letos je bila med njimi tudi Šaleška folklorna skupina Koleda. »Letos smo naredili novo odrsko postavitev, zato je urvstitev na državno srečanje spodbuda in potrditev, da delamo dobro,« je povedal predsednik skupine Rok Vovk. V Žalcu so se predstavili s koroškimi plesi in na koncu s presenečenjem navdušili obiskovalce. »Na koncu smo ples začinili s skupinskim poljubom, vsak par je končal ples s poljubom. Med plesom je bilo občinstvo malce zadržano, a ko je prišlo zaključno prese- nečenje, sta sledila smeh in aplavz.« V skupini je aktivnih štirideset članov. Nad folkloro se po besedah Roka Vovka v zadnjih letih spet navdušuje več ljudi. »Nekaj časa je bil tolikšen naval, da nismo vedeli, kam bomo dali vse plesalce. Potem je malce potihnilo. Ko mladi spoznajo, da lahko s folkloro vidiš veliko sveta, ko vidijo folklorne nastope in spoznajo, da to ni narodno-zabavna glasba, se nam pridružijo. Četudi niso najboljši plesalci, jih vse naučimo.« Šaleška folklorna skupina Koleda je letos praznovala 45 let delovanja in drugo leto si bo za nagrado podarila turnejo po ZDA. BGO Foto: Janez Eržen »Bogat si, če imaš jezik« Saša Pavček na osrednji prireditvi bralne značke za odrasle v Laškem Naslovne besede je napisala Saša Pavček v posmrtno izdani očetovi zbirki Domu in rodu. S temi besedami so se laški knjižničarji spomnili dneva reformacije. Hči slavnega slovenskega pesnika se v Laškem ni predstavila kot izjemna igralka, ampak kot pesnica in navdih plesalkam, saj so bili njeni verzi in verzi njenega očeta Toneta Pavčka izziv mentorici Špeli Medved ter njenim plesalkam za sodobni ples GŠ Laško-Radeče. Na čarobnem večeru lepih besed in misli je Saša Pavček spregovorila o očetu. Po njenih besedah je bil izjemno ljubeč oče, veder, svetal, takšen, kot ga poznamo iz njegove poezije. Predvsem se nas je dotaknilo sporočilo, da ji je dal za popotnico vedenje, da sta v življenju pomembni svoboda in to, kar svoboda s sabo prinaša, odgovornost. Poleg tega je izpostavila, da je bil izjemno delaven, vendar je bil tudi hedonist. Takšna je tudi ona: rada dela in rada ima življenje. »Z eno besedo: rada živim.« Spregovorila je o umetnosti in o tem, kako sta poezija in tudi ljubezen pomembni, ker je to vezivo med nami, nekaj, kar nas lahko drži skupaj, povezuje. Kar zadeva umetnost je samo najboljše dovolj Saša Pavček v pogovoru z Luko Marcenom dobro za ljudi. Vse svoje pesmi je recitirala na pamet, očetove pa je brala s svojim izjemnim glasom. Pri bralni znački za odrasle v Laškem vsako leto sodeluje približno dvesto bralcev, ki preberejo vsaj pet knjig s seznama. Letos bralni seznam sestavljajo trije sklopi: domače in prevedeno leposlovje ter sklop biografij, potopisov, poezije in poljudno-strokovnih knjig. Poezija Toneta Pavčka je vedno ena pogosteje izposojenih knjig vseh knjižnic, ne samo laške. Junija naslednjo leto bodo zaključili bralno značko letošnje sezone. BGO Foto: GrupA Liffe tudi v Celju Mestni kino Metropol bo v Celju po večmesečnih pogajanjih gostil 27. Ljubljanski mednarodni filmski festival Liffe. Med 12. in 19. novembrom se bo v Mestnem kinu Metropol predvajalo osem predpre-miernih projekcij. Tako bodo lahko tudi celjski ljubitelji filma malo bliže videli, kaj ponuja svetovna filmska produkcija. »Med ponudbo bodo nov film Kena Loacha z naslovom Jaz, Daniel Blake, ki je zmagovalec letošnjega filmskega festivala v Cannesu, dokumentarni film o skupini The Beatles v režiji Rona Howarda, nov film Ter-rencea Malicka Potovanje časa. Projekcije se bodo končale z novim filmom Wernerja Herzoga Glej in se čudi,« je o programu, ki ga bo mogoče videti tudi v Celju, povedal programski vodja Mestnega kina Metropol Samo Seničar, ki je prepričan, da bo tudi zaradi tega festivala v knežjem mestu filmsko dogajanje še bolj pestro. BGO 12 NAŠA TEMA Slovenske Konjice prvo mesto v kategoriji manjših mest To je nagrada za naše ljudi »S tem projektom smo v zadnjih dvajsetih letih ogromno pridobili, predvsem kar zadeva prepoznavnost. Glede na to, da smo že desetič uvrščeni na seznam kot najlepše manjše mesto, je to povabilo in izziv za ljudi, naj pridejo preverit, če je tudi v resnici tako lepo. Tudi zaradi te promocije si mnogi pridejo ogledat mestno jedro, gredo na Škalce, spotoma zavijejo v Žičko kartuzijo, hkrati pa še v Zreče in na Roglo. Ker govorimo o celoviti ponudbi v naši subregiji, je pomembno, da se vsak kraj v naši okolici razvija v smeri urejenosti, predvsem pa zdravega in projektnega bivalnega okolja za naše občanke in občane. Vedno govorim, da je takšno priznanje v bistvu nagrada za naše ljudi. Gostje pridejo in gredo, mi pa tu živimo. In res se imamo česa veseliti,« je povedal župan Miran Gorinšek. »Kar se ocenjevanja tiče, pa sem zelo vesel, da se je komisija začela osredotočati na pozitivne stvari in ne na napake. Slabosti s poudarjanjem dobrega tako ali tako odpravljamo vzporedno. Žal pa marsikatere črne točke občina ne more odpraviti brez sodelovanja ali vsaj interesa zasebnikov.« StO Foto: GrupA Polzela tretje mesto med manjšimi mesti Urejenost pogoj za turistični razvoj Čeprav so v občini na priznanje zelo ponosni, se, kot pravi direktorica občinske uprave Alenka Kočevar, pri razvoju turizma na to ni smiselno zanašati. »Priznanje je občini Polzela v velik ponos. Na tekmovanje se nismo posebej nismo pripra- vljali, saj občina, društva in posamezniki ves čas skrbimo, da je občina lepa, čista in urejena. Zagotovo se bomo trudili izkoristiti potencial, ki ga imamo in ki ga bomo še nadgradili. Priznanje nam bo pri tem zagotovo v pomoč.« S priznanjem ali brez se bodo v polzelski občini še naprej trudili domačim in tujim gostom pokazati številne znamenitosti, kot so grad Komenda, cerkev sv. Marjete, park in zunanjost graščine Še-nek, muzejska zbirka starih traktorjev, Cajhnov kozolec s starim kmečkim orodjem, zbirka šaljivih glinenih figuric, cerkev sv. Križa na Gori Oljki s podzemnim svetiščem. LK, foto: TT Urejenost in postajata del krč Akcija Moja dežela - lepa in gostoljubna svoje favorite našla Turistična zveza Slovenije (TZS)je na letošnjih dnevih slovenskega turizma razglasila zmagovalce v tekmovanju krajev Moja dežela - lepa in gostoljubna. Častni pokrovitelj projekta je bil tudi letos predsednik države Borut Pahor. S to akcijo si TZS prizadeva vsakega posameznika, lokalne skupnosti in ustanove redno opominjati na preprosto in znano dejstvo, da smo turizem ljudje. Peter Misja, župan ene turistično najuspešnejših občin, je tudi predsednik Turistične zveze Slovenije. Podčetrtek drugo mesto med zdraviliškimi kraji in prvo v tej kategoriji po oceni spletnega glasovanja ter tretje mesto med trškimi jedri Vsak občan je del turizma v kraju »Resnici na ljubo se na prijavljamo, a ljudje se vsee-mnoga tekmovanja niti ne no zavedajo, da nas ves čas ocenjujejo. Zadnja leta smo ogromno vlagali predvsem v ljudi in posledično se skoraj vsak občan zaveda, kaj pomeni živeti v turistični občini. Zdi se jim samoumevno, da nas ocenjujejo kot kraj in de-stinacijo ter da je posledično vsakdo odgovoren za njeno urejenost in prijaznost. Po drugi strani smo ogromno vložili tudi v infrastrukturo. Tako se lahko kot ena redkih občin pohvalimo s tem, da imamo skoraj vse večje kraje povezane s kanalizacijskim sistemom, z novim vodovodom, s kolesarskimi stezami in z obnovljenimi cestami. Skrbimo, da so travnate površine redno pokošene in da je kraj na splošno vedno urejen,« je povedal župan Peter Misja. »Posledično je Podčetrtek ena najbolj razprodanih destinacij v naši regiji tako na slovenski kot hrvaški strani. Vsak dan pri nas prenočuje več kot tisoč ljudi, ogromno je tudi dnevnih gostov. V prihodnje se obeta kar nekaj pomembnih investicij, kar bo turistični razvoj v kraju še pospešilo.« StO, foto: SHERPA Žalec - prvo mesto med manjšimi mesti > (U <üo E> x gospodarsko in družbeno vrednost.« Kot še dodaja, so v zvezi koncept ocenjevanja v zadnjem letu nekoliko nadgradili in spremenili, v korak s časom bodo šli tudi v prihodnje. »Vsekakor je tekmovanje za mnoge kraje pomembna spodbuda na področju razvoja turizma in veseli smo dolgoročnega vpliva, ki ga akcija ima.« SAŠKA T. OCVIRK, foto: Tic Najbolje ocenjeno večje mesto je Ljubljana, srednje mesto Kamnik, manjše mesto so Slovenske Konjice. Ekološka cona v prestolnici je tudi najlepše mestno jedro, med trškim jedri je prvo mesto pripadlo Veliki Polani s parkom Dežele Štorkelj, zmagovito vaško jedro ima Kapla na Kozjaku. Prvo mesto v kategoriji turističnih krajev je dobila Kranjska Gora, najlepši izletniški kraj je Bloško jezero, najboljši kamp Danica. Med zdraviliškimi kraji smo brez konkurence - po vrsti so se zvrstili Laško, Podčetrtek in Zreče. Med zdraviliškimi kraji so ljudje po spletnem glasovanju na prvo mesto uvrstili Podčetrtek. Najbolje ocenjen Petrolov servis je na Škofljici, najbolj privlačna tematska pot pa Strunjan v podobah morja. Laško naj zdraviliški kraj »Ponosni, a čaka nas še veliko dela« »Ta laskavi naziv je za občino Laško kar prijetno presenečenje, čeprav je to že drugo takšno priznanje, ki ga je naša občina prejela v zadnjih letih. Predvsem naziv pomeni obvezo za uspešen nadaljnji razvoj mesta,« je povedal župan Franc Zdolšek. Občina Laško je leta 2007 začela načrtno vlagati v turistično infrastrukturo: zgrajena je bila brv pri Ther-mani Laško, urejen je bil t. i. »laški mestni krog«, občina je tudi vsako leto vlagala znatna sredstva v ureditev fasad stanovanjskih in drugih stavb. »S skupnimi močmi smo občina, prebivalci, Turistično društvo Laško, občinski javni zavod Stik in Pivovarna Laško mesto naredili bolj prijazno. Zato smo upravičeno lahko ponosni na priznanje TZS, a čaka nas še veliko dela, da bo Laško v turističnem smislu takšno, kot si vsi želimo,« je še poudaril Franc Zdolšek. RG, foto: SHERPA Zreče tretje mesto v kategoriji zdraviliških krajev Dobri zgledi vedno vlečejo naprej »Tekmovanja so vedno dobrodošla in tudi v preteklosti smo se jih radi udeleževali in smo bili tudi opaženi. To je tudi motivacija za še boljše delo v prihodnje. Seveda nam priznanja godijo, a se hkrati zavedamo, da moramo veliko še postoriti. Ne samo občina, ampak vsi, ki sestavljamo turistično zgodbo v kraju. Res pa je težko biti konkurenčen, če nimaš primerne ali vsaj primerljive infrastrukture kot drugi. Imamo lepe vzore in primere dobre prakse, če gremo čez mejo v Avstrijo ali samo do sosednjih Konjic, ki so v zadnjih letih ogromno naredile. V lokalni turizem bomo morali vložiti še več energije in seveda materialnih sredstev, pri čemer bomo dodali tudi piko na i,« je dejal župan Boris Podvršnik. StO, foto: Tic Zreče MCC Celje naj mladinsko prenočišče »Gost pri nas ni številka, ampak zgodba« »Vsako takšno odmevno priznanje prispeva k večji prepoznavnosti našega mladinskega hotela, hkrati pa je potrditev, da delamo dobro, in je hkrati motivacija, da bomo poskušali biti še boljši,« je ob prejemu priznanja za naj mladinsko prenočišče v Slovenji povedala Tina Rosina Košir, direktorica Celjskega mladinskega centra (MCC), v okviru katerega deluje nagrajeni hostel. »Zelo se posvečamo gostu, ki za nas ni številka v sobi, ampak ga osebno obravnavamo. Vsakemu gostu poskušamo pripraviti enkratno zgodbo in mu v sodelovanju z drugimi ustanovami ter partnerji v mestu zagotoviti čimbolj celovito in prijazno storitev. Dovolj smo majhni, da si lahko to privoščimo,« je skrivnost uspeha razkril Klemen Sagadin, vodja hostla MCC Celje. RG, foto: SHERPA Mozirje - prepoznaven turistični kraj »Trudimo se, da bi bilo Mozirje čim bolj prepoznavno,« je ob priznanju za »naj« izletniški kraj Slovenije povedal župan Ivo Su-hoveršnik. »Včasih vlagamo več in včasih manj, pri čemer vlagamo v infrastrukturo, ki služi tudi vlagateljem v turizem.« Vlaganj zasebnikov je v zadnjem obdobju kar nekaj. Ti gradijo oziroma so že zgradili nove nočitvene zmogljivosti, v bližini Mozirskega gaja bo kmalu odprta restavracija. »Če sodim po številu obi- skovalcev občine Mozirje, je ta precej prepoznavna. Mozirski gaj privabi od trideset do štirideset tisoč obiskovalcev na leto, Golte jeh privabijo še več.« Kot opaža Suhoveršnik, je tudi urejena cesta na Golte prispevala, da je v poletnem času tam povečano število obiskovalcev Ti opazijo tudi pred leti celovito urejen mozirski trg in Savinjo. Med obiskovalci so tujci, ki poleti kampirajo v širši okolici. BJ Rogaška Slatina - oaza miru, zelenja in varnosti »Rogaška Slatina je zadnje desetletje, ko se je uvrščala med konkurenco, praviloma dosegala naziv najlepši zdraviliški kraj Slovenije. Zmagovalec prihodnje leto namreč ne more tekmovati. To priznanje nam veliko pomeni. To se ne zgodi čez noč, ampak gre za dolgotrajen proces. Gre tudi za ozaveščanje ljudi, da mora k temu vsak nekaj prispevati. Sam večkrat vprašam goste, kaj so prednosti Rogaške Slatine pred drugimi turističnimi kraji ter naravnimi zdravilišči. Običajno mi povedo, da so prednosti hortikulturno in in-frastrukturno urejeno središče ter mirno, varno in zeleno in okolje. V začrtani smeri vsega naštetega bomo delali tudi v prihodnje,« je povedal župan Branko Kidrič. EP Solčava - obisk se je povečal V občini Solčava, ki ima komaj petsto prebivalcev, se je projekt Solčavska panoramska cesta končal lani. Vloženih je bilo šeststo tisoč evrov »Ravno danes smo imeli sestanek s turističnimi ponudniki in vsi ocenjujejo, da je obisk povečan. Povečan obisk beležimo na celotnem Solčavskem, verjetno tudi na račun oglaševanja te poti,« je povedala Mateja Brlec Suhodolnik, direktorica Centra Rinka. Izletniki so na ponudbo ob panoramski cesti posebej opozorjeni, zato se po opažanjih ustavijo pogosteje kot pred njeno ureditvijo. »Predvsem je dosežen tudi eden od naših namenov, to je razpršitev obiska po različnih delih Solčavskega. Zato da Krajinski park Logarska dolina ni preobremenjen,« je opozorila. BJ 14 KRONIKA Včasih tragedije ne moreš preprečiti V Sloveniji veliko samomorov med starejšimi V domu za ostarele na Celjskem se je pred dnevi zgodil tragičen dogodek, saj je starejša oskrbovanka storila samomor. Dogodek je bil dokaj viden, čeprav so v domu storili vse, da ne bi vznemiril ostalih oskrbovancev. Takšni dogodki se žal dogajajo in zelo težko jih je preprečiti, pravijo tudi v Skupnosti socialnih zavodov Slovenije. In ravno starejših oseb je med tistimi, ki se odločijo na takšen način končati življenje, vedno več. O primeru samomora v domu za ostarele, kjer se je dogodek zgodil, je bila obveščena tudi policija, kjer podatkov o dogodku ne dajejo. V domovih imajo v takšnih primerih predpisan način delovanja in določene tudi smernice pri delu, kadar pri komerkoli od oskrbovancev zaznajo težnjo po samomoru. V omenjeni situaciji je šlo za osebo, ki je bila starejša od devetdeset let, osamljena in brez svojcev. Kot so pojasnili v domu, kjer se je dogodek zgodil, zadevo obžalujejo, saj je bila osebi nudena vsa pomoč. Od zdravstvene nege do pogovora s strokovnjakom psihiatrične stroke, ki je v nujnih primerih vedno na voljo. »Socialno in zdravstveno osebje v domovih starejših pri svojem delu poskuša preprečevati duševne stiske stanovalcev. Pogosto zadostuje že prijazna beseda, odkrit pogovor. S tem stanovalec spremeni pogled nase in na svojo situacijo. Če to ni dovolj, osebje stanovalca aktivno nagovori in mu pomaga do strokovne pomoči zdravnika ali psihiatra. Kljub temu se občasno žal zgodi, da posameznik vseeno sprejme takšno, zadnjo odločitev,« pravi predsednik Skupnosti zavodov Slovenije Jaka Bizjak. Takšni dogodki pretresejo tudi zaposlene, pravijo v domu, nenazadnje tudi zato, ker so delavci praviloma prvi, ki pridejo na kraj dogodka, in tudi zato, ker med delom z oskrbovanci spletejo tudi osebne odnose. »Stopnja samomorov se s starostjo poveča, še zlasti je velika po sedemdesetem letu. Razlogi za samomor so številni, a v tem starostnem obdobju izstopajo predvsem osamljenost starejšega človeka, izguba smisla življenja in pridružene bolezni. Med boleznimi gre še posebej za tiste, ki so povezane s hudo ali z dolgotrajno bolečino, s težkim dihanjem in splošno oviranostjo pri vsakodnevnih aktivnostih, tudi z demenco in depresijo. Zlasti slednja je pri starostnikih pogosto spregledana, saj jo zamenjamo s siceršnjimi psihološkimi značilnostmi staranja,« pravi Nuša Konec Juričič, zdravnica specialistka socialne medicine in javnega zdravstva ter vodja oddelka za nenalezljive bolezni v celjski enoti NIJZ. SŠol Med gašenjem poškodovan gasilec V ponedeljek zvečer je izbruhnil požar na ostrešju stanovanjskega objekta v Svetem Florjanu. Škode je za okoli 50 tisoč evrov, zagorelo pa naj bi zaradi pregretja dimnika. Požar so gasili prostovoljni gasilci iz Svetega Florjana, Steklarne Rogaška in iz Prostovoljnega gasilskega društva Rogaška Slatina. Med gašenjem se je poškodoval gasilec, prvo pomoč pa so mu na kraju nudili reševalci nujne medicinske pomoči iz Šmarja pri Jelšah. V preteklih dneh je gorelo še na Prečni poti v Preboldu, kjer so ogenj zanetile saje v dimniku stanovanjske hiše. Prostovoljni gasilci iz Prebolda so na kraj prišli pravočasno in preprečili, da bi požar povzročil večjo škodo. Foto: PGD Steklarna Rogaška Požar v Svetem Florjanu. Prekoračitev meje zdra Starši imajo možnost, da pojasnijo svoje dvome s pogovori in ne s prisluškovalnimi Vrtec Šmarje pri Jelšah Afera, ki je nastala, ko je oče deklice, ki obiskuje enoto Livada vrtca v Šmarju pri Jelšah, s podstavitvijo prisluškovalne naprave v hčerkino vrečko z igračami, zdaj čaka na epilog. Predvsem pa na rezultate preiskave specializiranih tožilcev. Ti preiskujejo domnevna kazniva dejanja, ki jih storijo uradne osebe, kar v tem primeru oče deklice kot policist je. Vendar so se tožilci zavili v molk, komentarja pa ne dajejo niti na policiji. Od tam so namreč primer poslali ravno tožilcem. Policistu zdaj grozi od tri mesece do pet let zapora, pri čemer zaenkrat še ni znano, ali je njegovo početje ogrozilo tudi njegovo službo. Kot je znano, je napravo v vrečki našla ena od vzgojiteljic in o tem obvestila ravnateljico Vrtca Šmarje pri Jelšah Jelko Kitak, ki je obvestila celjsko policijo. Oče deklice naj bi storil kaznivo dejanje neupravičenega snemanja. Nadzor ne sme nikoli uiti Kaže primer šmarskega prisluškovanja na vrh ledene gore? »Absolutno bi morali v državi nekoliko bolj pod drobnogled vzeti prodajo prisluškovalnih naprav. Sama prodaja je po mojem mnenju sporna. Drugače je pri videonadzornih kamerah, za katere se natančno ve, kdaj in pod katerimi pogoji jih na primer lahko postavijo v podjetjih in na kakšen način lahko tudi v zasebnem prostoru.« Šmarski primer jasno nakazuje, kako močna je želja po nadzoru ali preverjanju določenih okoliščin, v katerih se nekdo znajde. Toda nedovoljeno prisluškovanje v vrtcu je morda le vrh ledene gore. Samo na slovenskih spletnih straneh je ogromno ponudb za nakup prisluškovalnih naprav, ki gredo več kot očitno dobro v prodajo. Kako to, če je prisluškovanje prepovedano? Dostopnost do tovrstnih naprav, ki so cenovno ugodne (dobite jih lahko že za nekaj deset evrov), kaže na to, da je prisluškovanje zelo privlačno. A tudi kaznivo. Bernarda Škrabar, članica Detektivske zbornice Slovenije in Mednarodnega združenja detektivov, ki detektivsko delo opravlja že od leta 2006, je ogorčena zaradi dogodka v Šmarju pri Jelšah. »Gre za jasen primer prekoračenja meje, ki jo je zastavila zakonodaja. Česa takšnega si nihče ne bi smel dovoliti. A verjamem, da se ljudje - ravno zaradi dostopnosti prisluškovalne tehnike - spomnijo vsega mogočega, pri čemer >pozabijo< na zakon. Toliko huje je, ker naj bi šlo v tem primeru za uradno osebo, ki natančno pozna predpise.« Če je oče deklice sumil, da se morda z otrokom dogaja nekaj, kar bi želel razjasniti, bi se moral zadeve lotiti drugače. S pogovorom z vodilnimi v vrtcu ali celo s prijavo suma določnega kaznivega dejanja na policiji. Kako bi se tega preiskovanja lotili vi, če bi se na primer - vpraša- nje je hipotetično - obrnil na vas? Osnovna težava pri ugotavljanju, kaj naj bi se dogajalo v vrtcu, je, da je to zaprt prostor in ni javni kraj. Torej bi bilo izjemno težko zbrati dokazni material. Detektiv bi v tem primeru lahko zbiral obvestila le na javnem kraju, ko bi bili otroci zunaj ali na sprehodu, torej z opazovanjem, kako ravnajo z otrokom tisti, ki jim otroci zaupani v varstvo. Imate kdaj kakšne podobne zahteve staršev? Da. V preteklih letih se je tudi že zgodilo, da so nas starši najeli, da bi nadzorova- li mladoletne otroke. Ampak takrat je šlo za ugotavljanje, ali otrok uživa nedovoljene droge in katere. Je pri ljudeh ta želja po nadzoru pravzaprav ušla izpod nadzora? Je takšnih želja po nekem preverjanju res tako veliko? Ker se ukvarjam z detektivsko dejavnostjo, je moj pogled na to morda malo poklicno izkrivljen, ker bom rekla, da je tega veliko in da število takih primerov narašča. In nato izbruhnejo v takšni obsežnosti, kot se je zgodilo v Šmarju pri Jelšah. Dogajajo se bizarni primeri, ko nekdo pokliče in reče, da bi rad naročil štirinajstdnevno prisluškovanje telefonu svojega partnerja ali partnerice. Ko takšni stranki odvrneš, da je to nezakonito, se zgodi, da je celo osorna v smislu, češ, kakšni detektivi pa ste. Tedensko se dogaja tudi, da ljudje kličejo in želijo pridobiti izpiske telefonskih klicev svojih partnerjev ali celo sodelavcev. Mislijo, da se to da kar tako in da s tem nič ni narobe. Ljudje sploh vedo, da se tega ne sme početi? Če izhajam iz svoje dejavnosti, ki je večinoma usmerjena v sodelovanje s podjetji, ki želijo preveriti sume o kršitvah zaposlenih, moram reči, da se podjetja zavedajo, da potrebujejo pri dokazovanju strokovnjaka, ki dokaze zbere na ustrezen način. Govorim o neupravičenih bolniških staležih, notranjih krajah, goljufijah pri potnih stroških in podobnem. Drugače je s fizičnimi osebami, ki pogosto zakonodaje ne poznajo. In to je resna težava. K temu pripomorejo tudi filmi, ki kažejo izkrivljeno podobo o tem, kaj lahko nekdo, ki zbira obvestila ali preiskuje, počne. Kdaj je pravzaprav prisluškovanje dovoljeno? Prisluškovanje nikoli. Je pa dovoljeno zvočno snemanje, ampak le takrat, kadar je oseba, ki se jo posname, s tem seznanjena, kar mora biti na zvočnem posnetku razvidno. Torej če se z vami pogovarjam in vas pri tem snemam, morate to vedeti. Drugače lahko zoper mene vložite tožbo na sodišču KRONIKA 15 vega razuma napravami Njegova družina se je vodstvu šmarskega vrtca sicer že opravičila, oče in dedek deklice sta se z njim tudi pogovorila, pri čemer ne drži podatek, da naj bi domnevno oče napravo za prisluškovanje dal v vrečko, ker naj bi deklica večkrat domov iz vrtca prihajala objokana, kot se je v javnosti govorilo najprej. Kot je dejala ravnateljica vrtca Jelka Kitak, naj bi oče pred vrtcem slišal jok otroka v prostorih vrtca in domneval, da joče njegova hči. Njen dedek naj bi nato predlagal prisluškovalno napravo, da bi razjasnili, kaj se z deklico v času varstva dogaja. Razgaljeni in oropani zaupanja »Dedek je dejal, da je bila ideja o prisluškovalni napravi njegova in da je zaradi skrbi za vnukinjo storil neumnost,« je dejala Kita-kova. Ob tem ravnateljica še dodaja, da so zaposleni v vrtcu popolnoma pretre- seni. »Počutijo se razgaljeno, oropano zaupanja in dostojanstva ter menijo, da gre za pretiran poseg v avtonomijo strokovnih delavcev ter za prekoračitev meje zdravega razuma. Takšni dogodki uničujejo ugled in dobro ime vrtca ter posledično naš status. Ob tem se je treba vprašati tudi, kaj bomo kot družba s tem dali otrokom. Strah in nezaupanje ali tisto, kar jim moramo dati pri pravi vzgoji.« Kitakova še omenja, da se kaj podobnega v vrtcu še nikoli ni zgodilo in da je čas, da morajo starši in zaposleni v vrtcih vzpostaviti zaupanje, ki je temelj sodelovanja. »Drugače nastane vakuum kot v tem primeru. In v takšni situaciji ni zmagovalca,« še zaključi. Starši preveč zaščitniški? Da gre za edinstven primer, je za Novi tednik povedala tudi predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bra-tuž. Ne spominja se, da bi se v preteklosti kaj podobnega zgodilo v kateremkoli slovenskem vrtcu: »Ne vem, da bi se kadarkoli o tem pogovarjali. Glede na številne sodobne elektronske naprave oziroma možnosti se je morda celo kdaj zgodilo, a za to ni vedel nihče.« Bratuževa omenja, da imajo vrtci protokole, v katerih so zapisani in določeni postopki ter ravnanje ob različnih, vendar dokaj običajnih dogodkih. »Ker misel o prisluškovanju ni tako običajna, sploh pa ne stalnica, verjetno tega, kako ravnati ob takšnem dogodku, sploh ni.« Starši očitno postajajo do otrok preveč zaščitniški, kar sicer v vrtcih opažajo. »Od časa do časa se pojavijo tudi ideje o večjem nadzoru dogajanja v vrtcu. Tudi povečano zaščitniško ravnanje staršev je verjetno v vsakem vrtcu kdaj na vrsti. Pomembno je, da vrtec in starši najdejo pravo skupno pot in komunikacijo, da so ustvarjeni takšni odnosi, da starši zaupajo vrtcu. A vseeno morajo razumeti, da so otroka vključili v organizirano vzgojo in izobraževanje, ki ni samo individualna obravnava, ampak predvsem mnogotero funkcioniranje otroka v skupini,« pojasnjuje Bratuževa. Ob tem poudarja, da je predšolska dejavnost v slovenskem prostoru organizirana tako, da omogoča staršem zelo aktivno vlogo v vzgojno-izobraževalnem procesu. »V zelo različnih oblikah sodelovanja staršev z vrtcem, torej z vzgojiteljicami, imajo starši veliko možnosti, da izrazijo tako dvome kot morda nezaupanje ter poiščejo vzroke počutja otrok, če menijo, da je bilo kaj narobe,« še zaključuje predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA zpod nadzora ali me kazensko ovadite. Kakršnokoli prisluškovanje je prepovedano. Pri videosnemanju ali fotografiranju se sicer kot detektivi lahko poslužujemo izdelave posnetkov na javnem kraju, ko opravljamo določeno opazovanje. Pri tem je treba upoštevati zasebnost osebe, ki je ustavna pravica vsakega posameznika. Lahko na javno dostopnih krajih, a nikakor ne v stanovanjih ali hišah. Ampak ravno s prisluškovanjem bi dobili potrditve različnih sumov, ki jih imamo ljudje. Verjetno je to ravno zato toliko privlačno, čeprav je kaznivo. Vas kdo kdaj pokliče, ker bi želel preveriti, ali mu prisluškujejo? Dokaj pogosto. Podjetja ali posamezniki. Takrat opravljamo protislušne preglede. Gre za fizičen pregled prostora in nato za odkrivanje prisluškovalnih naprav s posebno tehniko, ki je sicer zelo draga in terja posebno znanje tistega, ki z njo upravlja. Kakšen primer? Partnerja se razvežeta in eden od njiju v stanovanju ali hiši nastavi prisluškovalne naprave ali celo mikrokamere ter na takšen način nadzoruje, kaj nekdanji partner počne. Takšni primeri so dokaz, da nihče več nikomur ne zaupa. Ali potem ta preverjanja sume potrdijo? Da. Bile so tudi kazenske ovadbe nekdanjih partnerjev, ki so prisluškovali ali prostor opazovali preko mikrokamer. Kadar gre za podjetja, ki nas najamejo za preverjanje kršitev zaposlenih, dokazno Koliko takšnih naprav je prodanih v Sloveniji in koliko jih ljudje tudi res uporabijo, verjetno nikoli ne bo vedel nihče. gradivo večinoma pripelje do odpovedi delovnega razmerja. A pri slednjih bi rada poudarila, da ne gre za majhne kršitve. Ne govorim o tem, da gre nekdo, ki je v bolniškem staležu in gre v trgovino ali do bankomata. Gre za hujše kršitve, ki so podlaga za nadaljnje postopke, ki jih zoper kršitelje uvedejo nadrejeni. So tisti, ki želijo dokazni material za svoje sume, kdaj presenečeni, šokirani, ko se ti sumi potrdijo? Morate vedeti, da ko nekdo želi nekaj preveriti, že obstaja pri njem sum, da se dogajajo določene nepravilnosti. Želi torej le materialni dokaz. Ne glede na to, ali gre za podjetje ali za fizično osebo, ki bi rada preverila, kaj se dogaja s partnerjem. Ravno zaradi prvega suma, ki je razlog, da se obrnejo na nas, morda šokirani niti niso toliko. Moramo pa znati takšni stranki svetovati tudi o tem, kako naprej od trenutka, ko dobi dokaz za svoje sume v roke. Detektiv mora biti dober psiholog in dober svetovalec. Predvsem pa zbirati obvestila in dokaze na zakonsko pravilen način. SIMONA ŠOLINIČ Foto: splet Kdo je strašil otroke v Novi vasi? Celjski kriminalisti še niso izsledili neznancev, ki sta pretekli teden strašila otroke na igrišču v Novem trgu na območju Nove vasi v Celju. Neznanca naj bi bila zamaskirana v bele maske in oblečena v temna pregrinjala. V rokah naj bi imela tudi palici, s katerima sta udarjala po zabojnikih za smeti. Dogodek je prijavila mama enega od otrok, ki so bili na igrišču. Pred dnevi naj bi nekdo prijavil tudi, da je opazil klovna na območju Šmartinskega jezera, vendar ob prihodu policije na kraj neznanca prav tako ni bilo več tam. Pred tedni smo že poročali o domnevnih strašljivih klovnih na območju Polzele, kjer naj bi prestrašili tamkajšnje šolarje, vendar policija o tem ni bila obveščena. Posledice nesreče so bile prehude Na glavni cesti izven Stranic se je pretekli teden zgodila tragična prometna nesreča, v kateri je umrl 58-letni voznik osebnega vozila. Ta je pripeljal iz smeri Slovenskih Konjic, nato je v desnem nepreglednem ovinkuzapeljal na nasprotni vozni pas, kjer je trčil v 38-letno voznico avtomobila, ki je pripeljala nasproti. Voznica kljub zaviranju trčenja ni mogla preprečiti. 58-letnika so zaradi hudih poškodb odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je v večernih urah isti dan umrl. 38-letnica in njen 27-letni sopotnik sta bila lažje poškodovana. Ukradel kartico in dvignil denar V teh dneh je bilo na Celjskem več vlomov v osebna vozila. Na Cesti na Dobrovo so se na primer konec preteklega tedna zvrstili kar štirje. Iz dveh vozil storilec ni ničesar ukradel, v dveh avtomobilih pa je našel in odnesel kamero za nadzor prometa, dokumente in nekaj drugih predmetov. Tudi na parkirišču pokopališča na Rečici ob Savinji se je zgodilo podobno, le da je neznanec več kot očitno izkoristil lahkovernost lastnika vozila, ki je avtomobil pustil odklenjen. Na ta način je ostal brez dokumentov in bančnih kartic. Kra-dljivcu je nato uspelo na bankomatu v Mozirju po tatvini opraviti dva dviga denarja z ukradenimi karticami. Vlom v avtomobil je lastnik prijavil tudi iz Dečkove ceste v Celju. Neznanec sicer ni odnesel ničesar, je pa povzročil večjo škodo na vozilu, na katerem je razbil steklo. Nekoliko drugačna akcija slovenskih policistov Jutri, v petek, se bo začela nekoliko drugačna policijska preventivna akcija v prometu, ki bo trajala do 13. novembra. Akcijo Slovenija piha 0,0 so slovenski policisti tokrat zasnovali tako, da bodo tisti, pri katerih bodo preverili psihofizično sposobnost in bodo napi-hali 0,0, dobili poseben letak. Če bo letak dobiten, bo ta hkrati vstopnica za koncert Policijskega orkestra, raperja Zlatka in Tanje Žagar, ki bo v Ljubljani. Namen akcije je sicer osveščanje voznikov o nezdružljivosti alkohola in volana, predvsem zato, ker se bližata martinovo in tudi veseli december, ko je na cestah več al-koholiziranih voznikov. Sočasno se začenja tudi akcija 0,0 šofer, v sklopu katere bodo prometni policisti preverjali tudi prisotnost nedovoljenih drog pri voznikih. Rešil jo je iz jezera V torek dopoldne se je ob jezeru v Šoštanju zgodila nesreča, ki bi se lahko končala tragično. Starejša občanka, ki je ob jezeru hodila s pomočjo ho-jice, je padla v vodo. Njen padec je opazil oskrbnik ribiškega doma in žensko rešil iz jezera. Na kraj so prispeli tudi šoštanjski prostovoljni gasilci, nadaljnjo pomoč pa so ženski nudili reševalci nujne medicinske pomoči iz Velenja. 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober nakuD alLodlično storitev? Zavarovanja in registracije vozil Podjetje DINO Registracija, d. o. o., se ukvarja s sklepanjem zavarovanj in registracijo vozil. ' času sejma Ambient Sklepamo zavarovanja za zavarovalnice, hitro in ugodno. Pri zavarovanjih vam svetujemo glede izbora zavarovanj ter kritji po meri posameznika. Registracija vozil vključuje postopke podaljšanja veljavnosti registracije vozil, registracijo novega vozila, spremembo lastništva, odjavo vozila in naro- čanje personaliziranih registrskih tablic. Podaljšanje veljavnosti registracije vozil je postopek podaljšanja veljavnosti zavarovanja in cestne takse na vozilu. Registracija novega vozila je vpis motornega vozila ali novega lastnika v register vozil. Sprememba lastništva vozila se opravi, ko želi lastnik zamenjati svoje vozilo in ga prepiše na novega lastnika. Pri odjavi vozila odjavimo vozilo iz prometa. Naročanje personaliziranih registrskih tablic opravimo, ko želi stranka imeti na tablici poljubno kombinacijo črk in številk. Postopke upravljamo hitro in cenovno ugodno. Naša prednost je tudi veliko parkirišče in dostopnost, saj smo le streljaj od Citycentra Celje. Pričakujemo vas med tednom med 9. in 18. uro in ob sobotah med 9. in 12. uro. Promocijsko besedilo 15 % POPUSTA se pohištvo po m .. ČEPUE SZ, SI-330S VRANSKO TRAKTOR Zetor, Imt, Ursus, Univerzal, Štore, Deutz ali Tomo Vinkovič, kupim. Letnik in model nista pomembna. Kupim tudi ostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 031 562-809. p LETOS MINEVA 560 LET OD TRAGIČNE SMRTI ULRIKA II., POSLEDNJEGA GROFA IN KNEZA CELJSKEGA. V Pokrajinskem muzeju Celje bomo dogodek obeležili s spominsko slovesnostjo in priložnostno razstavo Boj za dediščino Celjskih (1456-1461) s spremno publikacijo. VABIMO VAS, da p. novembra 2016 ob 18. uri v Barbarini dvorani Knežjega dvora NA TRGU CELJSKIH KNEZOV 8 V CELJU SKUPAJ OBUDIMO SPOMIN NATE BURNE TRENUTKE NAŠE ZGODOVINE. Spominski dogodek bosta popestrila Vokalna zasedba Hiše kulture Celje in dramski igralec Borut Alujevič. BOJ ZA t t • v v • dediščino CELJSKIH CJv Podarite spomine... Vse se spreminja, ostaneta pa nam spomin in - fotografija! UMETNIŠKO PORTRETNO FOTOGRAFIRANJE V FOTOATEUEJU IN GALERIJI PELIKAN Možnost nakupa darilnih bonov. http://www.fotopelikan.si/ BIKCA simentalca, težkega 180 kg, pro- TELICO, težko 230 kg, prodam. Telefon dam. Telefon 031 823-820. 2499 031 709-823. 2498 PRODAM KOPALNO kad (banjo), malo rabljeno, prodam za 15 EUR. Telefon 070 319-650. 2478 naroäno^noääaja \ PRODAM NESNICE rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo, prodamo. Brezplačna dostava na dom. Perutninarstvo, Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n PRAŠIČE, domače vzreje, za zakol ali nadaljnjo rejo, težke od 30 do 300 kg, prodam. Možna dostava. Andrejeva kmetija iz Jazbin, telefon 031 509061. 2347 PRAŠIČE, od 130 do 200 kg, prodamo. Telefon 041 708-978, 031 569-287. 2441 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg, prodam. Telefon 041 725-055. Š 82 KRAVO, staro dve leti in pol, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 547-769. Š 81 V četrtek, 3.11.2016, ob 20. uri v živo Navihani muzikanti JS-j&es Kumske punce © VTV - Vaša televizija, Žarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.stuidio@sioJ.net www.vtvstudlo.com, www.facebook.com/najv i za шжчшли živite ceneje! i Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu. SKINAUT smučarska Sola CELJSKA informacije Odi 616 464 —iTpfr TDPFIT center za zdravje in rekreacijo TAXI MAXI < Celjska Mohorjeva družba CELJSKA izposoja kolesa avt (j)hiša škorjanec Rezervni deli in Servis Škorjanec jшп/ava iTpfr ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI novi tednik - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur. - FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve - CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica 23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knji-garna-ce@celjska-mohorjeva.si, 5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe, razen na nove knjige. - CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno. - SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust - Avtohiša ŠKORJANEC; Mariborska 115, 3000 Celje. Telefon: 03/426 08 84, 031 609 416. Kartica velja za nakup blaga in storitev v vrednosti nad 100 EUR. Ne velja za blago v akciji. - 15% popust na njihove storitve in blago. - HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha - SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust. - TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust - AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA, Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041-698283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve - Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Zagata 6, 3000 Celje. Več vrst različnih masaž, 20% popust na vse. Tel: 051 611 078 - ROČNA AVTOPRALNICA GRAJŽL; Teharska cesta 35, Celje, pon.-pet. 9.00-16.00, sob. 10.00-16.00, ned. 10.00-14.00; dežurni telefon 070 771-262. NAROČNIKI Novega tednika 5 % popusta! - TAXI MAXI; Vsem naročnikom NOVEGA TEDNIKA ob predloženi kartici podarjamo 15% popusta na vožnjo! 070-400-200. MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 novi tednik Naročniki Novega tednika boste lahko naročniške ugodnosti za leto 2016 - 4 male oglase v Novem tedniku do 10 besed in 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celju - izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ali naročniško položnico in s svojim osebnim dokumentom. Naročniške bonitete, ki niso prenosljive, lahko koristijo samo naročniki Novega tednika, ki imajo poravnane svoje obveznosti. Neizkoriščene ugodnosti se v naslednje leto ne prenašajo. Uredništvo NT&RC ODKUP HRASTOVE HLODOVINE^ 041420111 • 041954 206 Aida d.o.o., Prekopa 3, Vransko PRAŠIČE, od 30 do 250 kg in izločene svinje, domača hrana in dostava, prodamo. Zbiramo tudi naročila za koline. Telefon 031 311-476. p DVA bikca, pasme ls in belgijsko plav, težkega približno 250 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 375-625. 2479 KRAVO simentalko, pašno, mirno, staro štiri leta, za nadaljnjo rejo, ni osem-enjena, prodam. Ostalo po dogovoru. Telefon 041 608-449. 2480 ODOJKE, od 20 do 40 kg, svinje in bike, od 70 do 120 kg, prodam. Telefon 041 916-939. 2485 KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, grahaste in črne barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545481. p KRAVO simentalko, brejo 9. mesecu, tretjega teleta, prodam. Telefon 031 298-192. 2494 KRAVO simentalko, brejo šest mesecev (drugo tele), prodam. Telefon 041 201-304. 2495 VEČ bikcev, pasme čb, težke od 130 do 190 kg, prodam. Celje, možna dostava. Telefon 041 878-806. p DVE telički, ena križana, druga simental-ka, stari 10 in 15 dni, prodam. Telefon 070 250-441. 2406 KUPIM Silver im r -Naše gore Štumf- www.silverline.si Oporne kompresijske nogavice SILVERLINE J POKLIČITE NA 27,90 EUR 0803025 • Postopna kompresija • Obdelano s srebrnimi ioni • Na voljo v črni in bež različici C "O Ф > o C Ime in priimek: Naslov, kraj: E-poštni naslov: Telefonska številka: Minile zate vse so bolečine, a v naših srcih pustil si neizmerno lepe, drage nam spomine. ZAHVALA V petek, 21. oktobra, smo se poslovili od našega dragega JOŽEFA HRASTNIKA s Trnovega hriba 24, Laško (11. 8. 1937 - 15. 10. 2016) Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v žalostnih trenutkih pomagali, darovali cvetje in sveče, izrazili ustna in pisna sožalja in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Prav lepa hvala gospodu župniku Domanjku za opravljeno sveto mašo in pogrebni obred. Posebna zahvala uniformiranim rudarjem, praporščakom, moškemu pevskemu zboru Sedraž, godbi na pihala Sedraž, gospe Magdi za tople besede slovesa, turistični kmetiji Nemec za pogostitev in Komunali Laško za opravljene storitve. Iskrena zahvala patronažni sestri Tanji za nesebično pomoč v času njegove bolezni. Še enkrat hvala vsem, ki vas nismo posebej imenovali, pa ste nam kakor koli pomagali in nam stali ob strani. Žalujoči vsi njegovi DEBELE, suhe, krave in telice kupujem. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. Š 55 Д Proizvedeno v Sloveniji! H PITANE krave in telice za zakol kupim po širši Štajerski. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p PRODAM KORUZO v zrnju, suho, prodam. Telefon 041 759-681. Š 83 ARONIJA, sok, sveži, naravni, prodam. Telefon 041 743-383. 2477 ARONIJA, sadike, 4 leta, prodam. Telefon 041 743-383. 2477 SENO ali otavo v okroglih balah prodam. Celje, telefon 070 403-057. 2486 OSTALO PRODAM REGISTRIRANO prikolico Brako prodam. Cena po dogovoru. Telefon 051 393461. 2460 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Zanimive ponudbe različnih starosti iz vse države 031 836 378 www.zau.si VSE IZ INOXA NUDI Ramainoks d.o.o., KopaliSka 3, Kidričevo Ograje, ograjni elementi, okovje za sanitarne kabine, cevi, pločevina, vijaki, dimniki. Obiščite jih! Tel.: Q2/780 99 26 www.ramainox.si BIKCA simentalca, 170 do 180 kg, telička simentalka, 180 do 200 kg in plug Imt visoki klirens, 12 col, prodam. Telefon 041 824-851. 2476 Datum rojstva: Podpis: Ostale ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, 4 male oglase v Novem tedniku (do 10 besed) In 2 čestitki s 50-odstotnim popustom na Radiu Celje. Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje. Zakaj vse tako hitro mine; kako težko je to dojeti. Pustil si nam lepe spomine, nihče nam jih ne more vzeti. V SPOMIN Minili sta dve leti, kar nas je za vedno zapustil dragi ati RUDI GRIL z Brega pri Celju (6. 4. 1949 - 4. 11. 2014) Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. Hči Irena in sin Dušan KOTEL za žganjekuho, 100 l, z ogrevanjem na gospodinjski plin, kotel je malo rabljen, prodam po polovični ceni. Telefon 041 560-539. 2487 BUKOVA drva, možnost razreza in dostave, okolica Celja, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 472-380. 2491 SEM 49-letni upokojenec s podeželja, razočaran, nekadilec, nealkoholik, višje postave, veseljak, s svojo hišo in z avtomobilom. Iščem resno pošteno delovno kuharico srednjih let, lahko s službo ali upokojenko. Ostalo po dogovoru. Telefon 031 579-068.2402 Za dobroto tvojih rok ostala je beseda hvala, ki v srcih bo ostala in večno lep spomin nate. V SPOMIN 3. novembra 2016 mineva dvajset let, kar nas je zapustila draga mama, tašča, babica in prababica FRANČIŠKA ULAGA iz Spodnje Rečice 65, Laško (24. 2. 1917 - 3. 11. 1996) Žalujoči vsi njeni, ki jim bo ostala v trajnem spominu. Smrti Celje Umrli so: Rudolf RAVLEN iz Varpolja, 88 let, Ivan VO-DOVNIK s Polzele, 66 let, Matilda MEZNARIČ iz Vojnika, 82 let, Božidar GROBELNIK iz Zabukovice, 76 let, Alojzija ZIDANŠEK iz Dramelj, 64 let, Alojz Karl ŽAGAR iz Celja, 73 let, Anton TOJNKO iz Celja, 83 let, Ivan LEBER iz Prebolda, 74 let, Ivan GODLER iz Kasaz, 69 let, Martin LORGAR iz Šmarja pri Jelšah, 59 let, Zlata ROJC iz Celja, 64 let, Terezija VERBIČ iz Žalca, 95 let, Albina JAZBEC iz Celja, 87 let, Jožef GROBELŠEK iz Verač, 51 let, Stanislava Marija OSET iz Šentjurja, 83 let. Žalec Umrli so: Marija KONO-VŠEK iz Lokovice, 92 let, Tanja JANIČ iz Gotovelj, 64 let, Venčeslav KOLENC iz Latkove vasi, 87 let, Vladimir VERDNIK iz Migojnic, 76 let. Velenje Umrli so: Danica KOTNIK iz Velenja, 57 let, Jelka STROPNIK iz Velenja, 45 let, Alojz JEŽOVNIK iz Šmartnega ob Paki, 54 let. NUDIMO obrezovanje žive meje, košnjo zelenic, hišniške storitve v hiši ali stanovanju. Apretura, Kvedrova 39, Šentjur, telefon 031 633-966. n GROBNICO na mestnem pokopališču Celje, v bližini parkirišča in glavnega vhoda, oddam. Pokličite telefonsko številko 031 252-703. p Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. 22 NAPOVEDNIK radio celje Kino CINEPLEXX 90.6 95.1 95.9 100.3 MHz TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 3. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalej- 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. ROBBIE WILLIAMS - PARTY LIKE A RUSSIAN (4) 2. BRUNO MARS - 24K MAGIC (3) 3. CALVIN HARRIS - MY WAY (5) 4. JAMES ARTHUR - SAY YOU WON'T LET GO (4) 5. LADY GAGA - PERFECT ILLUSION (6) 6. SOPHIE ELLIS BEXTOR - CRYSTALLISE (1) 7. THE WEEKND FT. DAFT PUNK - STARBOY (3) 8. ARIANA GRANDE FT. NICKI MINAJ - SIDE TO SIDE (2) 9. ROB THOMAS - PIECES (2) 10. PARSON JAMES - SAD SONG (1) DOMAČA LESTVICA 1. GUŠTI FEAT. BORUT MAROLT - SVET (5) 2. KING FOO - KRISTAL (4) 3. JEANNETTE - PERMANENTNO MOJ (3) 4. MUFF - BIT (5) 5. HAMO & TRIBUTE 2 LOVE - NAZAJ (4) 6. MISTERMARSH - ČIGAVA POJAVA ZABAVA (3) 7. MANOUCHE - RECI MI DA (1) 8. GAŠPER RIFELJ - ČAS (2) 9. VLADO KRESLIN - STARI KOMADI (1) 10. MOYA - LISTOV PLES (2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TRAIN - PLAY THAT SONG FIFTH HARMONY - THATS MY GIRL PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: NEISHA - VRHOVI LOMBARDO - MOJA KITARA Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Po slovensko s Katrco 1. IRENA VRČKOVNIK: ATI, HVALA TI ZA VSE 2. JANEZ REPNIK: SPREHOD PO TIPKAH 3. KUMSKE PUNCE: KRIV JE CVIČEK 4. OGNJENI MUZIKANTI: ŽUDEŽ ŽIVLJENJA 5. ANS. BRATOV POLJANŠEK: SLOVENSKI MATERI doskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 4. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SOBOTA, 5. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja),18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Velenje) NEDELJA, 6. oktober 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikro-fonom,11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Čestitke in pozdravi, 18.00 Pesem slovenske dežele, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PONEDELJEK, 7. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po do- mače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 9.15 Predstavitev skladb za melodije tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš zakaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbe tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) TOREK, 8. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) SREDA, 9. november 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 5.40 Domača melodija tedna, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.40 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 8.45 Poročilo PU Celje, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Melodiji tedna (slovenska, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Murski val) Spored od 3. 11. do 9. 11. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Dekle na vlaku - triler od četrtka do srede: 19.10 Dojenček Bridget Jones - komedija četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.20 nedelja: 18.50 Doktor Strange - akcijski, fantazijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.40, 20.00 petek, sobota: 17.40, 20.00, 22.20 Doktor Strange - akcijski, fantazijski, 3D od četrtka do srede: 18.40, 21.00 Inferno - triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 18.55, 21.15 nedelja: 18.50, 21.10 Jack Reacher: Nikoli se ne vrni - akcijski, triler četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.50, 20.45 nedelja: 16.50, 21.15 Katastrofa na Horizontu - drama, akcijski četrtek, petek, sobota, ponedeljek, torek, sreda: 16.10, 20.15 nedelja: 15.50, 20.15 Kubo in dve struni - animirani, sinh. četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.45 Ledena doba: Veliki trk - animirani, komedija, sinh. četrtek, petek, sobota, nedelja: 14.50 Ouija: Izvor zla - triler, grozljivka četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 18.00 petek, sobota: 18.00, 22.25 Pr' Hostar - komedija četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20 petek, sobota: 16.40, 18.30, 19.30, 20.30, 21.20, 22.30 Računovodja - triler od četrtka do srede: 21.30 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh. četrtek, petek, sobota: 14.00, 16.00 nedelja: 14.00 ponedeljek, torek, sreda: 16.00 Skrivno življenje hišnih ljubljenčkov - anim. komična pustolovščina, sinh, 3D četrtek, petek, sobota, nedelja: 15.00 Svetli potok - balet nedelja: 16.00 Troli - animirani, sinh. četrtek, petek, sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30 ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 Troli - animirani, 3D četrtek, petek, sobota: 14.30, 16.30, 17.00 nedelja: 14.30, 16.30, 16.55 ponedeljek, torek, sreda: 16.30, 17.00 Štorklje - animirani, družinski, sinh. četrtek, petek, sobota: 14.15, 15.40 nedelja: 14.10, 15.40 ponedeljek, torek, sreda: 15.40 ČETRTEK 19.00 Ustava Republike Hrvaške - drama PETEK 18.00 Kolonija - romantična drama 20.00 V rovkinem gnezdu - psihološka drama SOBOTA 16.00 Troli - animirana glasbena komedija 18.00 Ustava Republike Hrvaške - drama 20.00 V rovkinem gnezdu - psihološka drama SEZNAM DOGODKOV MED 3. in 10. NOVEMBROM ČETRTEK, PRITLIČJE 3. november, Krompirjeve počitnice z živalmi ob 8. uri Prijave na 051 386 658 in info@svetnarave.com PETEK, PRITLIČJE 4. november, Krompirjeve počitnice z živalmi ob 8. uri Za otroke od 6. do 14. leta Prijave na 051 386 658 in info@svetnarave.com PONEDELJEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 7. november, Predstavitev knjige Angel v soseski ob 11. uri Gostja bo islandska pisateljica Kristin Steinsdottir PONEDELJEK, LEVSTIKOVA DVORANA 7. november, Z biciklom okrog sveta ob 17.30 V okviru U3O predava Žiga Ogorelec SREDA, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 9. november, Glasbena predstava Zeleni škrat Ariel ob 17. uri V izvedbi Melite Osojnik ČETRTEK, KNJIŽNICA PRI MIŠKU KNJIŽKU 10. november, Pravljične dogodivščine za najmlajše ob 10. uri Za otroke do 3. leta ČETRTEK, GLASBA FILM 10. november, Ali lahko danes še sploh kaj počnemo s filozofijo? ob 17. uri Predava mag. Tatjana Rozman NE DELOVNI ČAS SPREGLEJTE! ponedeljek-petek od 8. do 19. ure sobota od 8.-13. ure NE DAN SLOVENSKIH SPLOŠNIH KNJIŽNIC SPREGLEJTE! 21. november Naš gost bo Ivan Sivec NEDELJA 16.00 Troli - animirana glasbena komedija 18.00 V rovkinem gnezdu - psihološka drama 20.00 Kolonija - romantična drama SREDA 19.00 Kolonija - romantična drama KINO VELENJE PETEK 18.00 Troli - animirana komična avantura, sinh. 20.00 Čudežni svet Belle Brown - romantična komedija 20.30 Kolonija - romantična drama 22.00 Pr' Hostar - odtrgana komedija SOBOTA 18.00 Troli - animirana komična avantura, sinh., 3D 18.30 Kolonija - romantična drama 20.00 Pr' Hostar - odtrgana komedija 21.45 Katastrofa na Horizontu - akcijski triler NEDELJA 16.00 Troli - animirana komična avantura, sinh., 3D 18.00 Katastrofa na Horizontu - akcijski triler 19.00 Kolonija - romantična drama 20.15 Kapitan Fantastični - družinska drama PONEDELJEK 18.00 Pr' Hostar - odtrgana komedija 20.00 Marguerite - drama POČITNIŠKI KINO (cena vstopnice je 3,50EUR) ČETRTEK 18.00 Štorklje - animirana komedija, 3D 20.00 Inferno - triler, kriminalka novi tednik Kulturne prireditve ČETRTEK, 3. 11. 9.00 do 20.00 Glasbena šola Velenje 4. mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije kategorija E in C ter podelitev nagrad 17.00 Vila Bianca Velenje Zbliževanja odprtje likovne razstave Saliha Biščića 18.00 Savinov likovni salon Žalec Okruški svetega odprtje razstave avtorjev Valentina Omana in Katje Oblak PETEK, 4. 11. 9.00 do 20.00 Glasbena šola Velenje 4. mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije kategorija E in D ter podelitev nagrad 18.00 Celjska kulturnica Pot odprtje slikarske razstave likovnih del članov KPD Svoboda Celje 19.00 Galerija Kvartirne hiše Celje_ Nikoli prej, nikoli pozneje odprtje slikarske razstave Mitje Ficka 19.30 Gledališče Zarja Celje Martin McDonagh: Samotni zahod Novačanova gledališka srečanja: 4. tekmovalna predstava v izvedbi KD igralska skupina pri gledališču Toneta Čufarja Jesenice NAPOVEDNIK 23 20.00 Celjski dom Moška copata monokomedija Ranka Babića 20.00 AQ galerija Celje_ Preveč obrazov odprtje razstave Jožeta Suhadolnika 21.00 Krčma TamKoUčiri Celje Moby Dick 19.30 SLG Celje Avtorski projekt Branka Završana: Dej, ne govor Aboma Torek večerni, Četrtek večerni in izven TOREK, 8. 11. 17.00 Muzej Velenje koncert SOBOTA, 5. 11. 9.00 do 20.30 Glasbena šola Velenje 4. mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije kategorija B ter podelitev nagrad 11.00 Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski javno vodstvo po razstavi 19.30 SLG Celje Avtorski projekt Branka Završana: Dej, ne govor Abonma premiera in izven 21.00 eMCe plac Velenje_ Madness of the Fall vol. II koncert 21.00 Celjski mladinski center Ekskurzija 2016 Prelude, Fed Horses in predskupina Jar of Flies NEDELJA, 6. 11. 9.00 do 19.00 Glasbena šola Velenje 4. mednarodno tekmovanje Društva harfistov Slovenije kategorija A, F in G ter podelitev nagrad 16.00 Dom sv. Jožefa Celje Ivan Cankar: Moje življenje recital ob 140-letnici pisateljevega rojstva v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje 17.00 Dom kulture Velenje Mož, ki si ne upa komedija PONEDELJEK, 7. 11. 11.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Angel v soseski predstavitev knjige in pogovor z islandsko pisateljico Kristin Steinsdottir bo vodila Simona Kopinšek PETEK, 4. 11. Voden ogled razstave Citre s Petrom Napretom 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Tako vidim življenje razstava likovnih del slikarja Branka Rupnika 19.00 Galerija sodobne umetnosti Celje Razstava dijakov Umetniške gimnazije -likovna smer GCC predstavitev projektov, ki so nastali na delavnicah v Centru sodobnih umetnosti Celje SREDA, 9. 11. 15.00 Glasbena šola Celje_ Javni nastop tekmovalcev 17.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Predstava: Zeleni škrat Ariel glasbena animacija v izvedbi Melite Osojnik 18.00 Pokrajinski muzej Celje Boj za dediščino (1456-1461) odprtje razstave avtorice mag. Rolande Fugger Germadnik; vstop prost Kavarniški večer gostja: Zarja Vršič 18.30 Glasbena šola Rista Savina Žalec 2. javna produkcija, vstop prost 19.00 Dom kulture Velenje Tamburaška skupina Klinčeci z gosti koncert Ostale prireditve ČETRTEK, 3. 11. 8.00 do 15.00 Podčetrtek Četrtkov sejem 15.00 do 18.00 Večnamenska športna dvorana Podčetrtek Krompirjeve počitnice -otroške športne urice košarka, namizni tenis, squash, plezalna stena, otroške delavnice z animator 20.00 eMCe plac Velenje_ 70s-90s Old School Party SOBOTA, 5. 11. 7.00 Ploščad centra Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 8.00 do 12.00 Gotovlje_ Kmečka tržnica pod stoletnimi lipami 18.00 Dom kulture Velenje Svečanost ob 25-letnici Odbora Islamske skupnosti NEDELJA, 6. 11. 14.00 do 20.00 Mladinski center Celje_ Fenomen Bruno Gröning dokumentarni film; vstop prost, zaželjeni prostovoljni prispevki PONEDELJEK, 7. 11. 13.00 Mladinski center Velenje Središče mladih in otrok Velenje od ponedeljka do četrtka: učna pomoč, interaktivne, kuharske, ustvarjalne, glasbene delavnice, družabne in športne igre ... 16.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v srbskem jeziku 17.00 Osnovna šola Petrovče Pravljične minute in ustvarjalnica 17.00 Mestna knjižnica Velenje Strašljivi duhec otroška ustvarjalna delavnica; namenjena otrokom od 3. leta dalje 17.00 Vila Rožle Velenje_ Kompetence otrok in kompetence odraslih predaval bo Damjan Habe 17.30 Osrednja knjižnica Celje Z biciklom okrog sveta predava: Žiga Ogorelec v okviru Univerze za III. življenjsko obdobje 10.00 do 13.00 Vila Rožle Velenje Rožle ga žura II jesenske počitnice 19.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec 18.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Utrip domoznanstva Lovska družina Vransko se predstavi 19.19 Mestna knjižnica Velenje Dr. Bojan Dobovšek: Za dobro državo gre pogovor na temo, zakaj država ne funkcionira 20.00 Narodni dom Celje_ Video prireditev o notranjem miru: Prem Rawat TOREK, 8. 11. 8.00 in 16.00 Ljudska univerza Velenje Dan odprtih vrat predstavitve brezplačnih programov za samostojno učenje tujih jezikov 14.00 Dom kulture Svoboda Griže Likovna delavnica na temo Lovstvo 17.00 Mestna knjižnica Velenje Ura pravljic v angleškem jeziku namenjena otrokom od 5. leta 17.00 Vila Rožle Velenje_ Torkova peta - jaz, mali glasboslovec novembrsko ustvarjalno druženje 19.00 Dom sv. Jožefa Celje Mohorski večer: V dom -zakaj pa ne? predstavitev nove knjige Metke Klevišar SREDA, 9. 11. 17.00 Mestna knjižnica Velenje Medvedja ura pravljic namenjena otrokom od 3. leta dalje 19.19 Mestna knjižnica Velenje Pomen časa predava: Sonja Auberšek Razstave Stari grad Celje, stolp nad Pelikanovo potjo: Svetlikanje prekletih/ Flickering of the damned, zvočna instalacija Gašperja Piana; do nadaljnjega; Prostorska postavitev Marka Požlepa Svetlikanje prekletih 2. del - fragmentacije zgodovine; do preklica Paviljon za prezentacijo ar-heoogije, Glavni trg: razstava Rimska Celeja; do nadaljnjega Galerija Niko Ignjatič Celje: Avtoportret - razstava slik in ostalih arefaktov Danija Bedra-ča; do 19. 11. Otroški muzejHermanov brlog: razstava Herman Lisjak vodi po vodi; do 10. 2. Zgodovinski arhiv Celje: razstava Začetki jadralnega letalstva v Celju; do 25. 11. Celjski mladinski center: razstava del Vanje Stojanović, do 24. 11. Železarski muzej Teharje; razstava likovnih del Erne Fer-janič Fric; do 20. 11. Galerija Volk Celje: prodajna razstava likovnih del iz stalne zbirke: olja na platno različnih avtorjev; do 30. 11. Anina galerija Rogaška Slatina: kiparska razstava Ljubezen v lesu Petra Veneta; do 20. 11. Stalne razstave Pokrajinski muzej Celje -Stara grofija: Etnološka zbirka, Kulturno- in umetnostnozgodo-vinska razstava, Od gotike do hi-storicizma po korakih (prilagojeno za osebe z motnjami vida), Lapidarij, Alma M. Karlin: Poti Pokrajinski muzej Celje -Knežji dvorec Celeia - mesto pod mestom, Grofje Celjski Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid Zgornji trg Šentjur: Rifnik in njegovi zakladi, Pesem južne železnice Ipavčeva hiša Šentjur: Ipav-ca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Pri železniški postaji Šentjur: Muzej Južne železnice Planina pri Sevnici: Kozjansko žari Ponikva, Uniše: Slomškova rojstna hiša Cerkev sv. Leopolda Loka pri Žusmu: Glažute na območju Žusma Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivovarstvo in zdraviliški turizem Otroški muzej Hermanov brlog: Brlog igrač Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti (mali nogomet, mini rokomet, košarka, borilne veščine) Informacije na recepciji 040 50 20 60 ali 03 4281440 novi tednik radio celie Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Anica Šrot Aužner Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: SHERPA, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnik odg. ur.: Robert Gorjanc E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Barbara Gradič Oset, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Eva Popovič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Eva Javoršek, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel, Klavdija L. Tomažič Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 24 ZANIMIVOSTI Zlata kuhalnica in srebrni medalji Klavdija Simler z učenkami iz OŠ Lava blestela na Gostinsko-turističnem zboru v Radencih Na gostinsko-turističnem zboru v Radencih so tudi letos ocenjevali najboljše kuharje in slaščičarje ter mnoge druge poklice v hotelirstvu in gostinstvu. Skupno se je pomerilo več kot petsto tekmovalcev. Med njimi je tudi letos blestela Klavdija Simler s Planine pri Sevnici, ki se je s profesionalnimi kuharji in slaščičarji pomerila kot edina ljubiteljica. Zlato kuhalnico so si prikuhala tudi dekleta iz ekipe, ki jo je vodila. Dnevi slovenskega turizma vsako leto izpostavijo presežke na kulinaričnem področju. Simlerje-va sicer po poklicu ni iz te stroke, a ker zna pri delu združiti tako strokovno znanje kot umetniško žilico, zdaj že po pravilu poseže po najvišjih ocenah. Tekmovanje poteka v A- in B-kategoriji. Pri prvi je treba pripraviti razstavno ploščo z deserti za šest oseb in različne vrste peciva, pralinejev ali mignonov, v drugi pa torto na temo poroke ali rojstnega dne ter dve restavracijski sladici. V slednji kategoriji je Klavdija prejela srebrno medaljo in srebrno priznanje, v kategoriji kulinarične artistike pa si je s svojimi umetniškimi stvaritvami priborila zlato priznanje in srebrno medaljo. Mojstrice za »oženjeno« kašo in ajdov krapec Klavdija je svoje znanje že doslej uspešno prenašala na mlajše generacije in tudi letos je njeni ekipi Ekipo OŠ Lava Celje, ki si je prikuhala zlato kuhalnico, so sestavljale Emma Rajtmajer, Ema Kramer in Nuša Žohar. Mentorica je bila učiteljica Ksenija Koštomaj, zunanja strokovna vodja pa Klavdija Simler. uspelo stopiti na najvišjo stopničko. Učenke iz OŠ Lava, s katerimi je sodelovala, so postale državne prvakinje in osvojile zlato kuhalnico. Za nagrado bodo šle na tečaj kuhanja in na kosilo k znanemu šefu Urošu Štefelinu v Vilo Podvin. Dobile so še posebno denarno nagrado za najboljšo organiziranost med kuhanjem in odlično medsebojno komunikacijo. »Z dekleti in s šolo je bilo lepo sodelovati. Naučila sem jih osnovnih in nadaljevalnih kuharskih tehnik. Za njih sem sestavila recepte za jedi, ki so jih skuhale in smo jih poimenovale zvitek zmešane kaše in ajdova lunca. Jedi sem strokovno nadgradila, uporabile smo domača lokalna živila, priprava pa je bila na restavracijski ravni,« je bila ponosna Klavdija. Pri njihovem krožniku se je ustavil tudi etnolog dr. Janez Bogataj, ki ni skoparil s pohvalami za izvedbo, nadgradnjo in poimenovanje narodne jedi. To pa je štelo že skoraj kot posebno priznanje. StO Foto: osebni arhiv Ker se je na tekmovanju kot edina ljubiteljska slaščičarka pomerila s samimi profesionalci, sta za Klavdijo njeni tokratni medalji toliko kot zlati. Kulinarika, ki je bolj umetnost kot hrana. FOTO TEDNA Samo eden je pravi Foto: SHERPA Ted ni ko ve zaodbe Št. 44 / Leto 71 / Celje, 3. november 2016 Ples na metli str. 45 v 1 ЧГ1 M"- "^^SS*^ I 1 41 i j > > i V?/' K» « SI Evropejka v ritmu Jesenski plod v globokem Rajsko veselje na orientalskega plesa str. 34 krožniku str. 37 domačem vrtu str. 42 26 INTERVJU Če želiš priti na cilj, moraš »iti preko« samega sebe Igor Gruber o 2.600 kilometrov dolgi poti Poleti 2015 je Velenjčan, planinski vodnik Igor Gruber, uspel uresničiti svoje sanje in prehoditi Rdečo pot Via Alpina od Monte Carla do Trsta. »Za obratno smer sem se odločil zaradi motivacije, saj dlje kot si na poti, bolj si utrujen in pešajo moči, a če veš, da greš proti domu, je motivacija močnejša.« Po opravljeni Slovenski planinski poti je želel svoje cilje nadgraditi. Izbral je daljšo pot. V »solo« izvedbi, da je imel dovolj časa za premislek o svojem življenju. Svoja spoznanja in številne fotografije je strnil v knjigi. Z njo in s predavanji po Sloveniji podoživlja življenjska spoznanja, da bi vsak od nas moral kdaj iti za več dni v samoto, da bi se bolje spoznal. Zakaj ste se odločili ravno za pot Via Alpina, ki je v slovenskem prostoru še dokaj neznana? Prvič sem se s to potjo srečal na Slovenski planinski poti (SPP), kjer sem hodil del te poti. Tam sem srečaval tujce, ki so hodili po njej. Ko sem prišel domov, sem preveril vse o omenjeni Vii Alpini, a se mi je zdela predolga. Za nekaj časa je želja utonila v pozabo. Ko so se približevala štirideseta leta, sem se marsikaj spraševal in se domislil, da potrebujem daljši odmik. Vedel sem, da bo to pohod. Poznal sem nekaj poti po ZDA, zanimala me je pot okoli Annapurne, ampak bolj kot sem obračal, bolj se je nekako jasnilo, da bo finančno in tudi glede ostalih možnosti pot po Alpah najprimernejša. Nagovorile so me tudi vrednote, ki izhajajo iz Alpske konvencije. Je pot dobro označena ali je bilo iskanje prave smeri težavno? Na nekaterih delih je bilo težavno. Seveda sem si pomagal s sodobno tehniko, z GPS in mobilnikom, na katerem sem imel naložene pohodniške poti. Zemljevidov v fizični obliki nisem nosil s seboj. V Italiji je pot ponekod slabo označena in zelo zaraščena, zato sem s težavo našel pravo. Njeno popolno nasprotje je Švica, kjer vse dobro deluje. Tudi v knjigi je mogoče zaslediti, da vas je Švica navdušila. V Švici sem že bil na turnem smučanju, ampak nisem dobil takšnega občutka, kot sem ga dobil na poti. Cel mesec sem hodil po Švici in spoznaval, kaj nudi in na kakšen način sprejema tujce. Presenetila me je odpr- tost Švicarjev, na poti so me rahlo razočarali Francozi. Obnašali so se podobno, kot pravi rek: »Drži se kot Francoz.« Zakaj ste se odločili, da se boste odpravili na dolgo pot? Najprej so bili osebni razlogi, odklop, premislek, kam sem prišel, ali je pot, po kateri grem, pravilna, ali so področja, ki sem jih zanemarjal in bi jih želel oživeti. Želel sem narediti »pregled« svojega življenja. Ob tem sem tudi razmišljal, kaj želim sporočiti javnosti v smislu preživljanja prostega časa v naravi ter kako gre tehnologija čez meje. Zagovarjam avtomatizacijo tam, kjer nam tehnologija olajša življenje, a nisem za tehnologijo tam, kjer nas izključuje. Zaradi nje so površni odnosi. Človek ima pet čutov in če štejemo šesti čut, duhovnost, lahko svet dojemamo nadvse široko. Če s pomočjo čutov spoznavaš svet, je to nekaj povsem drugega kot čez zaslon. Ogledati si kraj na fotografijah je popolno drugače kot biti tam in začutiti vse, kar se dogaja. Štiriindvajset ur na dan ste bili sami. O čem ste razmišljali na poti? Narava hoje je takšna, da njen ritem spodbuja meditacijo, da ne govorim o podzavesti, ki je naravnana tako, da ko se prekine vnos zunanjih informacij, začne procesirati, kje vse ni bilo kaj v redu. Hočeš ali nočeš je kot nekakšna sitna muha. V tišini se je težko izogniti razmišljanju o sebi. V vsakdanjem življenju vidimo stvari iz svojega zornega kota, a ko smo nekje »Ko si zadate cilj, na videz nedosegljiv, je pomembno, da ste zvesti svoji odločitvi. Ne podcenjujte nobenega koraka, ki je storjen v smeri proti cilju - naj je še tako neznaten, naj je še tako težak ali storjen z velikim odporom. Vsi koraki so potrebni, da pridemo do cilja, a na cilju štejejo majhni koraki, ker ga naredijo še bolj zaslužnega.« (Odlomek iz knjige 107 dni Alp) INTERVJU 27 Pohod Igorja Gruberja po Rdeči poti Vie Alpine v številkah -t—t, Ш 1 107 dni 0 2.640 kilometrov 8 držav јђ^ 139 kilometrov vzpona i, Џ 5 parov čevljev f 2 žulja ® 13 fcoč ... odmaknjeni od življenja, lahko situacije vidimo tudi iz drugega. Brala sem knjige Divja in Camino ter slovensko Pot od Zaplotnika. Vse govorijo o romanju k sebi. Tudi vašo knjigo dojemam nekako tako. To drži. Ker ritem hoje, samota in prekinitev vsakodnevnih informacij povzročijo, da se moraš soočiti s seboj, če želiš priti na cilj. Iti moraš preko« samega sebe. Si priznati resnico o sebi, sprejeti, kar ti ni všeč. Tisoče kilometrov stran, ko na svoje življenje gledaš od daleč, se lažje spoprimeš s težkimi stvarmi in z napakami. Izgine napuh in šele takrat se lahko srečaš s seboj, s tem, kar si v globini srca. V knjigi ste zapisali veliko razmišljanj. Recimo: »Če želimo zrasti, moramo stopiti v območje neznanega.« Že pri zastavljanju svojih ciljev moramo imeti veliko drznosti, da uspemo pogledati izven svojih omejitev. Ljudje smo podvrženi k iskanju varnosti v znanem, četudi znana situacija ni najboljša. Strah nas je sprememb in neznanega. Ne smemo si zastaviti cilja, ki ga lahko v vsakem trenutku dosežemo. Cilji morajo biti izven meja naših sposobnosti, morajo premikati omejitve v glavi, da postanemo pustolovci. To velja za različna področja našega življenja. Če cilj premika pregrade v naši glavi, potem je vreden svojega imena. Med pisanjem večkrat omenite povezanost človeka z naravo. Kako je pomembno, da starši svoje otroke odpeljejo v naravo in se z njo povežejo? S sodobnimi mediji se namreč ta povezanost malce izgublja. Zelo veliko nagovarjate starše. Težko je, če starši nimajo stika z naravo, kako jo naj potem prenesejo otrokom. Dejstvo je, da določenih sposobnosti hoje ne moremo razviti v zrelih letih, vsaj ne na tako enostaven način kot pri otrocih. Kar je bilo pred tridesetimi leti povsem normalno, je zdaj že napor. Nekoč je bil preval kot osnovni gibalni element samoumeven, pri zdajšnjih otrocih niti ni več. Motorika se izgublja. Nekaj bo treba narediti, saj bodo otroci računalniško pismeni, a stika z naravo ne bodo imeli in ne bodo znali preživeti v njej. Človeštvo je izpostavljeno naravnim katastrofam, pri čemer je preživetje vezano na to, ali bodo posamezniki znali preživeti v naravi. Veliko razmišljate o okoljskem osvešča- nju ljudi. Ko si toliko časa v naravi in ko vidiš človeške posege v naravo, se seveda zamisliš. V določenih trenutkih sem bil besedno oster, saj se včasih prehitro zadovoljimo z rešitvami, ki so kot ekološke, a niti niso. Marsikje je ekologija izrabljena v komercialne namene. Nekaj razglasimo za ekološko in z novim zamenjamo nekaj starega. A mogoče po drugi strani naredimo še več škode, kot smo je naredili z ekološko bolj škodljivim proizvodom. Morali bi gledati težavo v celoti. Od tega, kako proizvod nastane, koliko energije porabimo, koliko škode naredimo s proizvodnjo, koliko škodljivih izpustov je v času proizvodnje in v času življenjske dobe ter nato v razgradnji. Mogoče je kakšen avtomobil, ki ima trenutno večjo porabo goriva, bolj ekološki kot avtomobil, ki še ni narejen. Človek ima veliko hrepenenje po naravi, na žalost pa, takoj ko stopi vanjo, v njej pušča sledi. Ko vstopimo v nedotaknjen prostor, ga pokvarimo. Sledi so opazne. Ste bili na poti do narave prijazni? Kolikor se je le dalo. A že naši čevlji puščajo sledi. Koliko ste jih na poti uničili? Uporabljal sem pet parov planinskih čevljev, tri sem uničil v celoti, dva napol. Ste jih na poti kupovali? Žena me je obiskovala vsakih štirinajst dni in takrat sem zamenjal čevlje. Stare je žena odnesla, da so se doma posušili in da jih je čevljar popravil, če je bilo treba. Ali je žena s sabo prinesla nov motivacijski odmerek? Da. Čeprav moram reči, da je bilo srečevanje po eni strani zelo prijetno, medtem ko je bilo slovo vsakič težje. Zelo lepo ves čas pišete o ženi in vajinem odnosu, ki je na tej poti zagotovo obogatel. Tako pot poglobi odnos, četudi si ločen. Žena se ni imela toliko časa ukvarjati s tem, ker je bila v službi, ampak je kljub temu večkrat razmišljala o meni, ker sem bil v nevsakdanji situaciji. Večkrat kot takrat, ko sem varno sedel pred računalnikom v službi. Po drugi strani sem naredil v teh dneh prerez najinega odnosa, kaj sva vse skupaj doživela, kaj me navdušuje pri njej. Ko živimo od dneva v dan, vidimo trenutne težave, ne vidimo skupne preteklosti, ker v navalu informacij ni prostora. Včasih smo se sposobni spreti zaradi malenkosti, a ko odnos doživljaš celostno, z doživljanjem celotne zgodovine, je popolnoma drugače. Namesto psihoterapevtov potem svetujete pot pod noge? Mogoče. Če ste zdravi, lahko pot opravite sami. Mislim, da se lahko na takšni daljši poti marsikaj ozdravi. Omenili ste knjigo Divja - tudi glavna junakinja je na zelo dolgi poti rešila veliko večje osebnostne težave. To je način. In ni novodobna pogruntavščina. Če beremo Sveto pismo, spoznamo, da so ljudje odhajali v puščavo ^^^^^^ tisoče let nazaj in se srečali z naravo in s seboj. Na takšni poti je precej nevarnosti, ki jih ni v vsakdanjem življenju. S katerimi ste se srečevali? Nevarnosti je nekaj. Ker so visoke gore, prvo nevarnost predstavljajo razne vremenske neprilike, kot so hitre ohladitve, mraz, strele. Poleg tega so nevarni zdrsi in padci. Treba je biti pozoren in vnaprej razmisliti, kako ravnati v določeni situaciji in ali imamo s sabo primerno opremo. Treba je sprejeti določeno tveganje. Česa vas je bilo najbolj strah? Ste srečali kakšnega medveda? Medvedi bi lahko bili, a jih nisem srečal. Divjih živali me ni bilo strah. Največja nevarnost je bila, da bi kje padel in se poškodoval ter preživel več dni brez signala in hrane. Na lastni koži sem izkusil vremenske nepri-like. Na primer na naši Rodici, ki je v lepem vremenu s travo porasel in prijazen hrib. V tako neverjetnih vremenskih razmerah pa je bil zame skoraj nedosegljiv. Dež, megla, veter, združeni v ekstremnih razmerah. V petnajstih sekundah ti lahko narava vzame vse. Vsa oprema, ki jo imaš, je naenkrat vsa premočena in popolnoma neuporabna. Elektronika je prva, ki v takšnih razmerah ne pride v poštev. Ko si premočen do kože, ko je v nahrbtniku vse premočeno, moraš uporabiti izkušnje za preživetje noči. Kako ste rešili položaj? V tej situaciji mi ni bilo treba prenočevati, enostavno sem se spustil v dolino. Bil je nekakšen udarec, ki me je postavil spet na »Starši, polagam vam na srce, da otrokom omogočite, naj se naučijo gibanja v naravi po najrazličnejših terenih že v zgodnji mladosti. Ko bodo odrasli, ne bodo uspeli nikoli pridobiti ustrezne motorike, pa naj bodo še tako želeli. Tudi najnovejše raziskave kažejo povezavo med inteligentnostjo in gibanjem. Če želite, da bo vaš otrok uspešen v šoli, ga odpeljite v naravo in naj tam porabi odvečno energijo.« (Odlomek iz knjige 107 dni Alp) realna tla. Proti koncu poti se je namreč v meni začel prebujati napuh, da sem skoraj na cilju. Zato se je moralo nekaj takšnega zgoditi, da sem uvidel, da dokler ne stopiš čez cilj, še nisi tam in da proti naravi človek kaj veliko ne more. Zelo težko je preživeti človeku. Vreme vam je služilo? Nisem imel ves čas lepega vremena. Od sto sedmih dni sem imel dvajset dni zagotovo slabo vreme, a ne v ekstremnih oblikah, da bi me odvrnilo od poti. Včasih sem zaradi slabega vremen ubral katero drugo ^^^^^^ pot, ki je bila vremenu primerna. Recimo v slabem vremenu nisem prečil gorskih grebenov. Večkrat sem prečil grebene, kjer je bila možnost udara strele, ampak na srečo se ni zgodilo nič hudega. Kakšen pride človek s takšne poti? Bolj prijazen do sebe? Zagotovo sem se v treh mesecih odpočil od vsakdanjih stresov, od stvari, ki so me pred odhodom obremenjevale. Na tej poti se izluščiš iz vsakdanjih okoliščin in pridobiš spoznanja o sebi, soljudeh, svetu. Zato kasneje ravnaš drugače in se odnosi zagotovo izboljšajo. Seveda me je nekaj časa nosilo nekaj centimetrov nad tlemi, a kasneje, ko te naglica in tempo življenja posrkata vase, sem se moral boriti in se vračati k temu, kar sem na poti spoznal. Po Sloveniji sem imel več kot petintrideset predavanj, ki so mi zelo pomagala podoživeti izkustva in spoznanja. Z njimi sem se vračal v to razpoloženje in spomine. Obogaten s spomini se lahko naslednji dan spet malce drugače odzoveš. Pot nikoli ni končana, če želiš osebno rasti, pot ni končana, ko prideš na cilj, ampak je to le eden od ciljev na poti življenja. In tako sva pri Nejcu Zaplotniku in njegovi misli, da kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga bo dosegel, kdor pa najde pot, bo cilj vedno nosil v sebi. Res je. Vsak, ki pride na cilj, kakršenkoli že, je zmagovalec. Ko nehaš hoditi, te položijo v krsto. BARBARA GRADIČ OSET Foto: SHERPA, osebni arhiv L ^ J Turizem na temelju term in pivovarne Franc Zdolšek, župan Občine Laško, verjame, da je to panoga, ki lahko občini prinese nova delovna mesta Leto od lanskega do letošnjega občinskega praznika, ki je skoraj »usklajeno« z začetkom in s koncem koledarskega leta, je bilo za Občino Laško zelo razgibano. Morda kdaj preveč tudi za župana Franca Zdolška, ki sicer pravi, da je po naravi optimist. Raz-druževanje s Pivovarno Laško, kjer so zavladali novi lastniki, vroče razprave o tretji osi, plazovi, stečaji ... Laško, ki je na razvojni prelomnici, bo v prihodnje res potrebovalo optimizem, zagon in sodelovanje čim večjega števila prebivalcev za doseganje zastavljenih ciljev. Kaj je ključna prednost Laškega v primerjavi z drugimi občinami? Naša občina je srednje velika, sicer redko, podpovprečno poseljena v slovenskem merilu, vendar se zato ponaša z dolgoletno, več kot stoletno pivovarsko tradicijo. Kraj je zrasel tudi iz rudarske tradicije, ki jo želimo v bližnji prihodnosti še podrobneje predstaviti zanamcem. Mislim, da smo tudi edina občina v Sloveniji, ki ima dva različna zdraviliška kompleksa, zato smo ob razvijanju ostalih panog usmerjeni predvsem v razvoj turizma. Kaj pokažete svojim gostom, ko jih popeljete po kraju in občini? Glede razvijanja turizma smo še bolj na začetku poti do želenih ciljev. Zadnja leta v občini precej vlagamo v razvoj starega mestnega jedra. Naša prizadevanja na področju turizma so bila prepoznana tudi z nekaj priznanji, kot je bilo na primer priznanje evropske destinacije odličnosti. Načrtujemo, da bomo ob teh priznanjih in z aktivnostmi na področju turizma ustvarili nekaj delovnih mest na podeželju oziroma v mestu. Upamo tudi, da bomo ob sodelovanju dveh glavnih Prejemniki priznanj Na osrednji slovesnosti ob občinskem prazniku, ki bo v ponedeljek, 7. novembra, bo Občina Laško podelila tudi najvišja občinska priznanja. Zlati grb bo prejel Alojz Oberžan za dolgoletno ustvarjalno delo na družbenem področju, srebrni grb bo šel v roke Cvetku Privšku za uspešno delo na športnem in družbenem področju ter Francu Rajhu za požrtvovalno delo na socialno-humanitarnem področju. Bronasti grb bodo prejeli Bojan Šipek za prizadevno delo na športnem in družbenem področju, Boris Vrabec za uspešno delo na področju ljubiteljske fotografije in Jurij Šuhel za ustvarjalno delo na družbenem področju. RG Franc Zdolšek, župan Občine Laško turističnih ponudnikov -Thermane Laško in Rimskih term - uspeli prebuditi zasebne vlagatelje, da bodo investirali v dopolnilne dejavnosti za hitrejši razvoj turizma. Sicer gostom med drugim pokažemo mestno jedro, cerkev, muzej, kjer je prikazana zgodovina Laškega, in seveda pivovarno, ki tudi vzbuja največ zanimanja pri obiskovalcih. Kaj vas najbolj moti, ko ste na različnih poteh in imate opravke po občini? Veliko smo že postorili na cestni infrastrukturi, vendar naše ceste še vedno niso v zadovoljivem stanju, zato si želimo, da bi bile bolj sodobne in urejene. Zaradi nižje povprečnine in večjih ostalih obveznosti občine smo vedno težje kos njihovi ob- novi in njihovemu urejanju. Za veliko cest v občini skrbi tudi država, ki je bila pri denarju za njihovo obnovo še bistveno bolj skopa. Veliko državnih cest je v naši občini zelo poškodovanih ali celo uničenih. Kako vidite svoje občane, kako bi jih predstavili, opisali? Mislim, da se vsi krajani trudimo za prijaznejši način življenja v naši občini. Upam, da bo sodelovanje in medsebojno spoštovanje prineslo še bolj prijazno občino. Glede na to, da smo se odločili za turizem kot strateško razvojno panogo, ki je ena najbolj zahtevnih, vsak občan lahko prispeva k dobremu vtisu, ki ga turist odnese iz naših krajev in občine. Če prijazen dialog med občani dvignemo še na višjo raven, lahko dosežemo še veliko več kot zdaj. Kaj so največji izzivi za Občino Laško? Sočasen razvoj turizma in industrijske oziroma podjetniške dejavnosti. Vsem pač ni mogoče zagotoviti dela v turizmu, zato je nujno treba obdržati obstoječa podjetja v čim boljši kondiciji. Hkrati je treba zagotoviti možnosti za razvoj manjših podjetij, da je čim širši paleti poklicev, ki jih imamo ljudje v Laškem, omogočeno opravljati delo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA Občina Laško v številkah Število prebivalcev: 13 156 Število rojstev: 108 (leta 2015) Število gospodarskih družb: 899 Število zaposlenih: 5159 Število nezaposlenih: 718 Povprečna bruto mesečna plača v občini: 1357,26 evrov Vir: SURS, Občina Laško VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO d.o.o. Marija Gradec 36,3270 Laško www.veterina-lasko.com W Spoštovane občanke in občani! Ob dnevu praznovanja občine Laško vam iskreno čestitamo. Kolektiv Veterinarske postaje Laško, d. o. o. NA PRAZNIČNEM OBISKU 29 Laško kot sotočje trajnostne mobilnosti Pod streho dve javni razpravi o prometni strategiji v občini V občini Laško so opravili drugo javno razpravo o pripravi celostne prometne strategije. Na njej so govorili o analizi stanja in različnih možnostih razvoja mobilnosti v občini. Pri pripravi osnutka analize in scenarijev razvoja mobilnosti v prihodnosti je strokovna skupina pod vodstvom podjetja Locus med drugim upoštevala tudi rezultate ankete, pogovorov s predstavniki ključnih organizacij v občini ter mnenja in predloge občanov na prvi javni razpravi junija letos. Udeleženci druge javne razprave so poudarili, da bo zaradi značilnosti prostora, še bolj pa zaradi težav pri postopkih umeščanja v prostor v občini težko graditi nove prometnice. Dodatne težave predstavljajo zakoni z različnih področij in njihova togost. Vsak sektor namreč zahteva dosledno upoštevanje »svojih« zakonov, premalo je usklajevanja in dobrih skupnih rešitev. »Vsekakor Naložbene priložnosti Laškega Župan Občine Laško Franc Zdolšek pravi, da so možnosti za naložbe glede na razpoložljive površine sorazmerno omejene. »Je pa kar nekaj prostora na podeželju, kjer želimo po eni strani bolj razvijati turistično dejavnost, po drugi pa tudi kmetijsko, ki je podpora turizmu in temelj samooskrbe.« Nekaj možnosti je po njegovem mnenju tudi za razvoj obrtne in podjetniške dejavnosti: »Ti sta bolj akumulativni kot turizem, kjer so potrebna na začetku velika vlaganja, da je mogoče potem na dolgi rok računati na ustrezne finančne donose in solidno plačane službe.« RG je prav infrastruktura najbolj potrebna izboljšav, da bi dosegli večjo varnost. Poleg tega je treba v analizi še bolj izpostaviti stanje in potrebe mobilnosti invalidov,« so še menili udeleženci razprave. Na njej je strokovna skupina predstavila štiri možne scenarije razvoja mobilnosti v Laškem: nadaljevanje sedanjega trenda, »optimiziranje« sistema motornega prometa, spodbujanje hoje in kolesarjenja ter uveljavitev treh glavnih oblik trajnostne mobilnosti - javnega potniškega prometa, hoje in kolesarjenja ob zmanjšanju rabe motoriziranega prometa. V razpravi o prednostih in pomanjkljivostih predstavljenih scenarijev so udeleženci med drugim predlagali, naj bo v četrtem, najbolj želenem, trajnostnem scenariju še bolj poudarjen javni potniški promet, ki je nujen tudi zaradi hribovitega reliefa zaledja občine. »Večjo vlogo v prihodnje bi morali imeti električni in hibridni taksiji. Za bolj trajnostno mobilnost bo treba zagotoviti tudi veliko t. i. mehkih ukrepov, ki bodo povečali Eden večjih izzivov v vseh mestih, večjih ali manjših, je promet v njihovem središču. Župan Franc Zdolšek meni, da popolno zaprtje mesta za promet najbrž ni najbolj smotrna rešitev, ampak je mogoče iskati rešitve v okviru omejitve časa parkiranja, dopuščanja prometa za dostavo ... ozaveščenost občanov in jih spodbujali h gibanju - k hoji in h kolesarjenju ter k uporabi čistejših vozil. Ob koncu javne razprave je v. d. direktorica občinske uprave Sandra Barachini med občani, ki so sodelovali v anketi o mobilnosti, izžrebala nagrajenca, ki je dobil mestno kolo. Ob izpolnjevanju ankete so v občini zbirali tudi predloge za najbolj izviren slogan o razvoju trajnostne mobilnosti v Laškem. Strokovna komisija je kot najbolj domiselnega izbra- la slogan Laško - sotočje trajnostne mobilnosti, ker je najbolj povezan z značilnostmi občine in pomeni nadgradnjo že zelo prepoznavnega slogana Laško -sotočje dobrega. RG Foto: SHERPA Marija Gradec 34, 3270 Laško, tel.: +386(0)3 734 06 80 www.gostisce-cater.si MONTING SK 2D LET Podjetje MONTING SK, d. o. o., je uspešno kovinsko-predelovalno podjetje z 20-letno tradicijo. Ukvarjamo se z izdelavo specialnih jeklenih konstrukcij, s strojegradnjo ter nudenjem storitev strojne obdelave. • Izdelava tehnološke opreme za pro-izvodnjo kamene in steklene izolacijske volne • Strojna obdelava obdelovancev do velikosti 8*3 m in teže do 16 ton • Razrez in preoblikovanje pločevine, vodni razez raznih materialov • Izdelava velikih in kompleksnih zvarjencev in ter drugih konstrukcij • Neporušitvene kontrole zvarov, analiza kemične sestave materiala • Montaže, obnove in remonti razne tehnološke opreme • Razvoj in projektiranje Vsem občanom in občankam čestitamo ob občinskem prazniku! MONTING SK, d. o. o.. Spodnja Rečica 80C, 3270 Laško info@monting-sk.si 30 NA PRAZNIČNEM OBISKU Psihološka svetovalnica dobro sprejeta Tako v Laškem kot drugod največ težav zaradi partnerskih odnosov V Laškem približno leto in pol deluje svetovalnica za psihološko pomoč, ki je bila vzpostavljena skupaj s še šestimi svetovalnicami po vsej Sloveniji v okviru projekta Moč. Že prej sta takšni svetovalnici delovali v Celju in Ljubljani. V Laškem je od začetka delovanja svetovalnico obiskalo 56 posameznikov, od tega 43 žensk in 13 moških, je povedala Nuša Konec Ju-ričič, strokovna vodja svetovalnice za prvo psihološko pomoč v celjski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje, ki vodi tudi svetovalnico v Laškem. Takšno razmerje v prid žensk je po njenih besedah običajno. Moški še vedno težje zaupajo svoje psihične stiske, a se v zadnjih letih tudi to spreminja na bolje. Glede na to, da je svetovalnica v Laškem odprta le enkrat na teden po tri ure, je tudi skupen odziv obiskovalcev pričakovan. »Ko uvajamo takšne projekte, traja kar nekaj časa, da se ljudje privadijo. Še posebej, kadar gre za psihološko pomoč, za čustvene stiske. Še vedno namreč opažamo, da ljudje takšne težave veliko težje izrazijo in se nekomu zaupajo, kot kadar gre na primer za neko telesno bolečino oziroma težavo,« je še pojasnila sogovornica. Partnerske težave, depresija, alkoholizem ... Kot je še povedala, so najpogostejši vzrok, da ljudje obi- hladilnih in ogrevalnih sistemov kompiet sanacija kopalnic. ščejo psihološko svetovalnico, težave v partnerskih odnosih. »Te so približno v kar tridesetih odstotkih vzrok za obisk ne samo v Laškem, marveč tudi v svetovalnicah drugod. Gre za težave, ki imajo zelo različne vzroke in potem tudi vplivajo na številna področja posameznikovega življenja,« je poudarila sogovornica. Na drugem mestu so težave v širši družini, kot so odnosi s starši, z otroki, potem sledijo še depresivnost, težave na delovnem mestu, razmišljanja o smislu življenja. Kar precej ljudi prihaja v svetovalnice tudi zaradi težav s prekomernimi pitjem alkohola ali z odvisnostjo. »Svetovalnica je večkrat kar prvo mesto, kamor ljudje pridejo po pomoč zaradi težav z alkoholom, običajno na priporočilo svojca.« Veliko težav psihičnega zdravja sprožajo sodobne družbene težave, kot so nezaposlenost in odpuščanje delavcev, negotovost zaradi zaposlitve, strah pred njeno izgubo in na drugi strani prevelike delovne obremenitve pri mnogih ljudeh, ki službo imajo. S temi težavami se v zadnjih letih žal soočajo tudi v Laškem, in to v podjetjih, ki so bila nekoč steber lokalnega gospodarstva in razvoja. Po besedah naše sogovornice je med obiskovalci štirideset odstotkov ljudi, ki svojo psihično težavo prvič izrazijo v svetovalnici. K temu pripomore to, da je do svetovalnice enostaven dostop, ljudje lahko pokličejo po telefonu in ne potrebujejo napotnice. »Na voljo imajo 45 do 50 minut za pogovor s strokovnjaki, med katerimi so psihologi in psiho-terapevti. Vloge svetovalcev so najprej razumevanje in psihična razbremenitev klienta, v nadaljevanju pa spodbuda in pomoč pri iskanju možnih rešitev za težavo ali vsaj za izboljšanje stanja,« je sistem delovanja pojasnila Konec Juri-čičeva. Izpostavila je, da klient mnogokrat med razgovorom prepozna možne rešitve, ki jih prej, ko se je s težavo ukvarjal Kot je povedala Nuša Konec Juričič, si v svetovalnici želijo, da bo pomoč občanom v psiholoških svetovalnicah postala sistemska. sam in ga je močno čustveno bremenila, sploh ni prepoznal. »Samoprispevek« odvisen od deleža občine Delovanje psihološke svetovalnice so sprva omogoča- la sredstva v okviru projekta Moč, zdaj pa jo financirajo ministrstvo za zdravje in občine, nekaj denarja je zbranega tudi iz prispevka ljudi, ki poiščejo pomoč. »Občino Laško moram izpostaviti kot dober zgled, saj je za svetovalnico namenila denarna sredstva in tudi omogočila prostor za njeno delovanje. V času trajanja projekta obiskovalcem svetovalnice ni bilo treba plačati prispevka, zdaj pa je soudeležba v večini občin osem evrov, v Laškem v tem letu zaradi večjega deleža sofinanciranja občine tri evre. Če ljudje iz utemeljenega razloga prispevka ne morejo plačati, so plačila tudi oproščeni,« je poudarila sogovornica. Dodala je še, da želijo k sofinanciranju pritegniti še več občin, predvsem pa si prizadevajo, da bi tovrstna oblika pomoči postala sistemska, nenazadnje bi jo lahko uvrstili tudi v vse zdravstvene domove. »Ne samo v zadnjem letu in pol, marveč že v zadnjem desetletju, od začetka delovanje ljubljanske in celjske psihološke svetovalnice, se je izkazalo, da ljudje to obliko pomoči potrebujejo in jo tudi uporabljajo,« je sklenila Konec Juričičeva, sicer tudi laška svetnica. ROBERT GORJANC Foto: GrupA Storitve projektiranja: projektna dokumentacija komunalne gospodarske infrastrukture od faze projekta IDZ - PGD - PZi komunalne ureditve zemljišč za gradnjo projekti za obnovo cest dokumentacija za gradnjo gradbenih inženirskih objektov (podporni zidovi, zložbe, vkopani objekti,,. elaborati za gradnjo nezahtevnih in enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja ali po skrajšanem postopku več na www.kostanj-projekt.si Gradbeni nadzori Tehnično svetovanje K^STANJ-PRČJEKT Uroš Kostanjšek s.p. Strmca 117, 3270 Laško Gsm: 031 816 514 E-pošta: kostanj.prajekt@gmail.com www. ko s ta n j - p ro j e kt. si ПГГ c>°st,smegalomanski< projekt, da bi zahteval toliko časa,« je prepričan. Kot je še povedal, je občina pogodbene obveznosti iz memoranduma o gradnji kolesarske povezave izpolnila in pred letom in pol pridobila gradbeno dovoljenje za brv v Tremerjah. Zanjo je financirala projektno dokumentacijo, prav tako je namenila denar za pripravo idejnih za- snov trase kolesarske steze, skupno po Zdolškovih besedah približno šestdeset tisoč evrov. Bliže uresničitvi je začetek posodabljanja železniške proge Celje-Zidani Most, ki bo pomembna pridobitev tudi za občino Laško. »Po nedavnih pogovorih, ki sem jih imel s predstavniki Slovenskih Pivovarna Laško še naprej gonilo razvoja Ob zdraviliščih in drugih podjetjih paradni konj gospodarskega razvoja v občini še vedno ostaja Pivovarna Laško oziroma zdaj Pivovarna Laško Union (PLU). In to kljub temu da je po tem, ko jo je prevzel Heineken, prišlo do odpuščanj in selitve uprave v Ljubljano. Franca Zdolška, župana Občine Laško, smo vprašali, ali ima vodstvo občine kakšna zagotovila novih lastnikov, da ne bodo še naprej krčili poslovne aktivnosti v Laškem. »Seveda nimamo nobenih zagotovil. Z vod- stvom pivovarne korektno sodelujemo, predstavilo nam je vizijo, po kateri je Pivovarna Laško Union umeščena med štirinajst ključnih pivovarn v Evropi, kar daje perspektivo za prihodnost. Tudi zaradi pivovarne, ki potrebuje dobre cestne povezave, smo v občini naklonjeni tretji razvojni osi,« je poudaril Franc Zdolšek. Kot je dodal, je pivovarna še glede marsičesa vezana na življenje v Laškem: vodovodno omrežje je zasnovano glede na njeno porabo, tako količinsko kot tudi cenovno, nanjo je vezana tudi čistilna naprava. »V primeru zaprtja pivovarne bi imeli zelo velike težave z vzdrževanjem javnega vodovoda in kanalizacijskega sistema ter s stroški delovanja čistilne naprave,« je še opozoril župan. Po naravi pravi, da je optimist, zato ga umeščanje pivovarne v Laškem v strategiji Heinekena navdaja z upanjem, da ne bi smelo biti strahu za prihodnost njenega obstoja v Laškem. »Vendar lahko gre pri takšnih multina-cionalkah smer razvoja tudi drugače, kot si zamišljamo, ELGO IZVAJANJE ELEKTROINŠTALACIJ JAKEGA IN ŠIBKEGA TOKA, PROJEKTIRANJE IN MERITVE ELEKTRIČNIH VELIČIN železnic in ministrstva za infrastrukturo, so ti povedali, da naj bi se dela začela še pred koncem leta. Do leta 2018 naj bi bil prvi del investicije končan, se pravi gradnja tirov in obnova železniških postaj,« je povedal župan. Potem bodo sledile še odprava nivojskih prehodov in gradnja železniških podhodov ter gradnja cest do krajev, ki bodo zaradi ukinitve nivojskih prehodov preveč odmaknjeni. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA a upam, da v primeru pivovarne v Laškem ne bo tako.« Franc Zdolšek je še ocenil, da je prevzem upravljanja vodovoda, ki je bil prej v rokah pivovarne, zdaj pa javnega podjetja Komunala Laško, minil brez večjih težav in pretresov. Tudi vsi zaposleni v dejavnosti vodovoda v pivovarni so dobili delo v Komunali Laško. Zato pa občina in pivovarna še rešujeta odprta vprašanja glede čistilne naprave, dvorane Tri Lilije in gradu Tabor. ROBERT GORJANC Občina Laško je za novo brv pridobila gradbeno dovoljenje in zemljišča. TO NI SODOBNA UMETNOST, AMPAK POSLEDICA SLABE IZOLACIJE. Poskrbite za brezhibno termo in hidro izolacijo od temeljev do strehe. SODOBNI KAKOVOSTNI SISTEMI IZOLACIJE FRAGMAT www.fragmat.si FRAGMAT* 32 NA PRAZNIČNEM OBISKU Godbeniki in mažorete se pripravljajo na novoletni koncert Člani Laške pihalne godbe in mažorete se bodo letošnjega leta najbolj spominjali po nastopih na Rdečem trgu v Moskvi. Bili so eden od petnajstih orkestrov, ki je en večer igral pred večtisočglavo množico, kar je bilo za Laščane nepozabno doživetje. A godbeniki se že pripravljajo na tradicionalni novoletni koncert. Od konca avgusta do začetka septembra so se laški godbeniki in mažorete mudili v Moskvi, kjer so nastopili na velikem mednarodnem festivalu vojaških in prome-nadnih orkestrov na svetu Spasskaya Tower. Slovenija je na tej prireditvi gostovala tretjič, Laška pihalna godba prvič. Letos je povabilo dobilo več slovenskih pihalnih godb, a edino Laščani so bili dovolj pogumni oziroma so imeli dovolj motivacije, da so povabilo sprejeli. Čeprav je bila Slovenija ena manjših držav, ni bila zato čisto nič manj opazna. V Moskvi na Rdečem trgu pred sedemtisočglavo množico so imeli devet nastopov. »Nepredstavljivo je stati pred polnimi tribunami, pred prekrasno kuliso zgodovinskih stavb. Vznemirjenje pred nastopom je stalno prisotno,« je bil navdušen nad nastopom podpredsednik društva Marko Šantej po prihodu domov, kjer so jih v Laškem zvečer čakali starši in drugi goreči podporniki. Laščani so posebej navdušili s svojimi mažoretami. »Osnova festivala so vojaški orkestri, zato smo bili mi z mažoretami odlična popestritev. Za njih je bilo to nekaj povsem novega, saj Rusi mažoret sploh nimajo. Mažorete so kot dodatek h godbam znane v Sloveniji, na Češkem in Slovaškem, če omenimo samo vzhodni del Evrope.« Video z mažoretami potoval na Švedsko Laške mažorete imajo za sabo številne uspehe, državne in evropske. Posebno mesto v njihovi zgodovini nosi leto 2012, ko so z vrhunskim nastopom očarale občinstvo in sodnike, ki so jim dodelili naslov evropskih podprvakinj. A v letošnjem letu si bodo podobno kot godbeniki najbolj zapomnile ruski nastop in snemanje videospotov z različnimi domačimi in tujimi zvednicami. Letošnje poletje so uniforme zamenjale za elegantne obleke in maske ter z znano hrvaško pevko Ivano Banfić v Rimskih termah posnele malce drugačen videsopot. Še posebej ponosno so navijale na letošnjem izboru za pesem Evrovizije. Skupaj z ManuEllo so namreč posnele videorazglednico, s katero se je slovenska predstavnica predstavila na Švedskem. V Moskvi so se Laška pihalna godba in mažorete predstavile s šov programom, dolgim sedem minut. »Posebej za ta festival je bil napisan aranžma skladb. V prvem delu nastopa smo predstavili slovensko glasbo, in sicer v venčku pesmi Alpskega kvinteta. Drugi del skladbe je bil Večerni zvon kot kratek ruski utrinek, kar je pri občinstvu sploh naletelo na izjemen odziv. Za zadnji del, kjer smo posebej predstavili privlačnost mažoret, smo izbrali mednarodno skladbo Carnaval de Paris.« Šantej je tudi poudaril, da so se vsi tisti, ki se z organizacijo prireditev ukvarjajo, veliko naučili, kako organizirati dobro prireditev. Pred godbeniki in mažoretami so zdaj priprave na tradicionalni novoletni koncert, ki bo 27. decembra. Zagotovo bodo postregli z novimi pesmimi, gosti in koreografijami. BGO Foto: Rok Deželak Vemimont Podjetje je bito ustanovljeno leta 1993. Njegova dejavnost je bila vseskozi tesno povezana s področjem predelave rudnin. Z visokimi proizvodnimi zmogljivostmi proizvajamo kamene agregate za potrebe gradbeništva in drugih industrij. Dejavnost i podjetja: drobljenje in sejanje kamenih agregatov storitve s težko gradbeno mehanizacijo www.vemimont.si Podjetje VEMIMONT vsem občankam in občanom čestita ob praznika občine Laško in se vsem svojim strankam zahvaljuje za zaupanje. Mirat) Verde i, s. p., Cesta na Lahomšek 20,3270 Laško 03 5730717 E E A EEA Medved d.o.o. Elektroinstalacije / Elektromehanika / AKU servis s.b. / Trgovina Medved Podšmihel 1c, 3270 Laško Tel. št.: 03 733 89 70 / E-mail: info@eea.si / www.eea.si NA PRAZNIČNEM OBISKU 33 tel 03 49 000 82, GSM 041 710 825 PohistVO KristailC d.0.0 e.mail: info@pohistvo-kristanc.si Gračnica 4, 3272 Rimske Toplice Svetovanje, izris in izdelava notranjega pohištva po naročilu www.pohistvo-kristanc.si VSAK KOS JE UNIKAT. Za bralce Novega tednika do konca leta 10% popust! TAKO KOT VI 34 PORTRET V Egiptu živi, o čemer je nekoč sanjala Ponosna Evropejka v ritmu orientalskega plesa Ana Perčič je »sveže« diplomirana organizatorka turizma in kot pravi sama - plesalka. 24-letna Celjanka je energična mladenka, ki tudi privezana na stol ne bi obsedela. Dela to, kar ljubi, in ljubi to, kar dela. Ker s tem v Sloveniji ne more zaslužiti za preživetje, se je odpravila v tujino. Le še ena na spisku, menite? Ne bo držalo. Ana se za svojo ljubeznijo, ki ni iz mesa in kosti, ni odpravila v obljubljeno deželo, kjer vsi živijo lepše in bolje. Svoji strasti, trenutnem poklicu in želji po novem znanj u je sledila v deželo drugačnih vrednot, običajev, moralnih načel, politične ureditve in vere. Beg možganov ali preseljevanje za kruhom imata ponavadi nekaj skupnih točk pri vseh mladih, ki se odpravijo čez mejo. Višji življenjski standard, boljši pogoji za zaposlitev in predvsem višja plača v primerjavi s slovensko so največkrat razlogi, ki pre- nalistično I držo in strah pred neznanim. Ana Perčič se je preselila v državo, kjer so povprečni prebivalci na štiristo do petsto evrov visoko plačo ponosni, kjer je revežev na ulici več, kot jih lahko »preneseta« človeško oko in socialni čut, kjer je ženska brez moškega kos mesa in kjer se sama po ulicah ne sme sprehajati - ali pač mora sprejeti posledice. Vse to je premagala njena želja po plesu - orientalskem trebušnem plesu. Ples ni bil edina izbira Odličnjakinja na I. gimnaziji v Celju se je po srednji šoli znašla na razpotju. »Zaradi ocen sem imela odprte vse mo- v turističnem naselju se ne more primerjati s tem, kar počne danes. »Želela sem več kot to. Želela sem imeti svoje plesne šove, želela sem plesati in čutiti adrenalin, ki ga povzroči odgovornost, ko je čeloma predstava odvisna od mene in mojih sposobnosti.« »Varna izbira ni bila zame« Agencijsko delo v turističnem naselju ji je sicer nudilo varnost, a ne dovolj prostih rok. Zato je na spletu poiskala hotel, kjer so ji ponujali tisto, po čemer je hrepenela: »Spakirala sem kovčke, kupila vozovnico, klicala na ambasado in pojasnila, da ne »Živim, o čemer sem sanjala. Ko bo strast ugasnila, bom počela kaj drugega. Mogoče bi lahko bila turistična vodička, saj ne želim, da je dan enak dnevu.« Ano je v Egiptu opazila tudi profesionalna skupina trebušnih plesalk iz Amerike, ki jo je povabila k sodelovanju. Z njo je nastopila v Sloveniji, na Češkem, v Nemčiji in Italiji, letos februarja so jo povabili tudi na trimesečno turnejo po Kitajski. žnosti, zanimalo me je vse, a hkrati nič,« pripoveduje Ana, ki se je po gimnaziji vpisala na študij medicine v Maribor, a kmalu ugotovila, da temu ni pripravljena posvetiti naslednjih deset let svojega življenja. »Sem per-fekcionistka, študij bi zagotovo opravila in našla dobro zaposlitev. A enkrat živim in moje srce in telo je vleklo drugam,« razlaga o obdobju, ko je spakirala kovčke in se preselila v Egipt. To sicer ni bilo prvo srečanje z državo tretjega sveta. Kot osnov-nošolka in dijakinja se je tam med poletnimi počitnicami vsako leto mudila z družino. In ko so ji neko poletje ponudili delo ani-matorke v enem od hotelov, je zgrabila priložnost. A nekajmesečna izkušnja вем.уоапсе EVOLUtion vem točno, v kaj se podajam ter kje lahko poiščem morebitno pomoč. Zbrala sem dovolj denarja, da bi lahko kadarkoli pobegnila nazaj v Slovenijo. A ni bilo treba.« Danes ne pleše več v Hurga-di, kjer je začela svojo plesno kariero v Egiptu, prav tako ne živi več v hotelu. Poiskala si je stanovanje, ki ga deli s sostanovalkama, pleše na šovih, porokah in ostalih prireditvah, gim tudi pozira. V Sloveniji občasno organizira različne delavnice, a se tu ne zadrži dolgo. Prijatelje ima predvsem v Kairu, kjer je njen tamkajšnji dom. Drugačno ni nujno slabo »Če bi mi pred nekaj leti povedali, da bom živela v Egiptu, kjer ženske hodijo pokrite in s sklonjeno glavo, bi se smejala. Ponosna sem na evropsko kulturo, emancipacija in pravice žensk so se mi zdele samoumevne,« razlaga Ana. Kot pravi, danes ni veliko drugače. Še vedno je ponosna Evropejka, ponosna Slovenka, a zaveda se, da drugačno ni nujno slabo. V Egiptu se ni asimilirala, a se je prilagodila. Dolge spuščene lase, ki so v muslimanskih državah simbol seksualnosti, nosi spete, a jih ne zakriva. Dolgih nog ne razkazuje v kratkih hlačah, a jih ponosno pokaže, ko pleše. Ob večerih zapleše ... ... in za to dobiva plačilo. Denar, ki bi ga k hiši moral »Pred svojim prvim samostojnim nastopom v Egiptu sem imela grozno tremo. Spraševala sem se, ali mi je tega treba. Danes živim za ta adrenalin.« v Sloveniji pa je prijavljena kot samostojna podjetnica in si tako plačuje prispevke za zdravstveno zavarovanje ter pokojnino. Nima menedžer-ja, delo si išče sama, med dru- f Alice in Wonder3! ал d* featuring featuring Ana PERCIC China Tour April-J unč 201 6 V. efr^ л&епт гог CHI )оmi Kat'Lan/ НООК1ПК uance вем yuanceevoi i|rion.TOm prinesti moški. Zaradi tega jo marsikdo gleda postrani. A kot pravi Ana, ob večerih, ko se zberejo na katerem od šovov, vsi vedno pozabijo predsodke. Trebušni ples je njihova kultura, njihova zgodovina in čeprav nekoliko nasprotujoča današnjim običajem, jo cenijo in slavijo. In ceni ter spoštuje jo tudi Ana: »Čeprav ne bom sklonila glave in skrila las, spoštujem kraj, kjer živim, in se temu primerno vedem . vsaj dokler je moja ljubezen do plesa še tako živa. Kje bom potem, nimam pojma, a zagotavljam, da ne bom prikovana v pisarni pod klimo. Rutina pač ni zame,« je Ana zaključila pogovor in odšla pakirat kovčke. Zjutraj je namreč odletela proti Kairu ... z enosmerno vozovnico. EVA POPOVIČ Foto: osebni arhiv ZA ZDRAVJE 35 Z radiologijo se sreča skoraj vsak bolnik Ljudje vedo o njej premalo, čeprav sodobne diagnostike radiologijo in radiološkim inženirjem, ki je opravil večino brez ultrazvoka, rentgena, tomografije, mamografije, ma- dela, na podlagi katerega je radiolog rezultate preiskave gnetne resonance ... ni. Ste imeli kdaj težave s hrbtenico ali odčital, vaš zdravnik pa je na podlagi izvida presodil o s pljuči in so vas poslali na slikanje? Takrat ste se srečali z nadaljnji terapiji. Radiologija je tesno povezana s fiziko, z biologijo, anatomijo in s farmakologijo. Še zdaleč ne pomeni samo rentgena okostja ali pljuč. Radiološki inženirji in radiologi so nepogrešljivi pri različnih preiskavah in tudi pri operativnih posegih. Svoje delo opravljajo z določenimi napravami, ki so prirejene za določene vrste preiskav. Tako je na primer naprava za rentgensko slikanje okostja drugačna od CT, ultrazvoka ali magnetne resonance. Vsaka takšna naprava pokaže spremembe ali stanje določenega dela telesa. Radiologija je izjemno zanesljiva in kot takšna velik temelj vseh diagnoz in zdravljenja. Radiološki tim sodeluje pri različnih operativnih posegih. Na primer pri operacijah, pri posegih reševanja zaradi srčnega ali možganskega infarkta. Takrat v času operacije ta tim pomaga kirurgom in ostalim zdravnikom. S pomočjo naprav prikaže sliko ožilja ali predela, kjer operaterji poseg izvajajo. Niti urgentne medicine ni brez radiologije. Po nesreči, morda zlomu roke (ali drugega dela okostja), je preiskava radiološkega inženirja podlaga, da lahko zdravnik ali kirurg začrtata zdravljenje. »Takšne radiološke preiskave so najtežje tudi zaradi izjemnih bolečin, ki jih ima poškodovanec, zato mora radiološki inženir naprave uporabljati tako, da bolniku ne povzroča dodatnih bolečin in da kljub temu naredi sliko, ki pokaže natančno mesto poškodbe,« pravi inženir radiologije Marko Repnik iz UKC Ljubljana. Radiologijo najbolj poznajo onkološki bolniki. Pri postavljanju diagnoze je ravno zaradi radiologije danes možno opredeliti natančno mesto tumorja in njegovo sestavo. To je ključnega pomena, ko onkolog predlaga način nadaljnjega zdravljenja. Pri obsevanju se bolnik ponovno sreča z radiologijo. Najpogostejša preiskava je ultrazvok. Ta se uporablja skoraj za vse organe telesa, največkrat za prebavila. Ena najsodobnejših vej radiologije je nuklearna medicinska diagnostika, kjer za odkrivanje bolezni uporabljajo radioaktivne snovi v zelo majhnih odmerkih. To področje radiologije poznajo bolniki z obolenjem ščitnice. Takšnih preiskav je letno samo v Celju več kot štiri tisoč. Mamografija je najzanesljivejša in najnatančnejša radiološka metoda za ugotavljanje začetnih rakavih sprememb v dojki. Za vsako žensko po 50. letu je priporočljiva. Kadar radiološki inženirji in radiologi sodelujejo pri operativnih posegih, je v takšnem timu tudi medicinska sestra. Ker se tovrstne operacije izvajajo ves čas v področju sevanja, mora biti celotna ekipa, tudi kirurška, opremljena s pravo opremo, ki jo ščiti pred sevanjem. Radiološki inženirji so zaradi okolja, v katerem delajo, lahko A izpostavljeni sevanju, kadar pa delajo s t. i. diaskopsko-presvetljevalnimi napravami, pa so sevanju izpostavljeni ves čas. Med drugim sevanje ionizira molekule zraka v prostoru, kar / Д \ je lahko razlog za slabo počutje tistih, ki s ^HV^fl^k temi napravami delajo. Zato morajo vsako leto opraviti poseben sistematski pregled. Ljudem na urgenci ali tistim, ki so naročeni na radiološko diagnostiko, vsaka minuta ali vsak dan čakanja pomenita »predolgo časa«. Toda preiskava in odčitavanje rezultatov potrebujeta svoj čas. »Če vzamemo za primer CT (računalniško tomografijo). S to preiskavo dobimo ogromno podatkov in slik, ki jih je treba ustrezno obdelati, da lahko radiolog odčita bolnikovo stanje. Radiolog je tisti, ki si pri odčitavanju slike pomaga tudi z bolnikovimi preteklimi izvidi. Nov izvid je nato treba oblikovati tako, da je jasen tudi za travmatologa ali za ostale zdravnike, ki bolnika napotijo na radiološko diagnostiko. Vmes je pomembno še posvetovanje med specialisti. In vse to potrebuje svoj čas,« pravi Brane Nezman, predsednik zbornice Radioloških inženirjev Slovenije. Л >Danes bolniki poiščejo veliko informacijo ^določenih preiskavah tudi sami na spletu. < \ Zato pogosto od zdravnika tudi sami 4 \ x v zahtevajo slikanje določenih i \\i> organov ali delov telesa. Pri tem se ne zavedajo, da vsaka takšna preiskava v telo privede določeno količino energije v obliki rentgenskih žarkov. To lahko celo poškoduje celice v telesu ali zunanja tkiva, kot je koža. Zato je pri tem treba biti zelo pazljiv in se z zdravnikom natančno posvetovati, kdaj je takšna diagnostika resnično nujno potrebna.« NASVET TEDNIKOVEGA ZDRAVNIKA Na področju zakonodaje o radiologiji se v Sloveniji v prihodnjih letih obetajo tudi pomembne spremembe. Bolnik naj bi dobil posebno knjižico, v kateri bodo navedene vse radiološke preiskave, ki jih je opravil. To bo pomemben podatek o tem, kakšni količini sevanja je bil posameznik v obdobju postavljanja diagnoz in zdravljenja podvržen. Najpogostejše se radiologija uporablja pri slikanju prebavil in hrbtenice. (Foto: UKC Ljubljana) »Radiologija je pomembno orodje za zdravnika, ki pri pregledu bolnika želi s to preiskavo razrešiti klinično dilemo pri postavljanju diagnoze. Za radiološke inženirje, ki to diagnostiko izvajamo, je najpomembnejša skrb za čim manjšo obsevanost bolnika. Narediti moramo torej optimalno sliko z najmanjšo količino sevanja,« pravi Matej Podsedenšek, glavni radiolog na Radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje. THERM AN A OSTEOPATSKA-KIROPRAKTIČNA AMBULANTA V ZDRAVILIŠČU V LAŠKEM dr. Vershinin Andrey DR. OSTEOPAT1JE, ORTOPED, REVMATOLOG TEL.: 03 734 51 28, GSM: 031 566 262 WWW.CENTERZDRAVJA.NET; E-POŠTA: VERS1NIN ANDREJ@GMAlLCOM v_/ 36 REPORTAŽA Prodiranje jesenskih žarkov proti nekdanjemu vodnjaku v mestnem parku Jesen mikavna doma, ne le v New Yorku Uživanje v živopisnih barvah tega časa pravo božanje oči in duha Oni dan sem na poti domov srečal sodelavko Tejo, oba imava stanovanje v podobni smeri. Jaz sem bil na kolesu, ona je bila peš. »Čudovit dan, a ne?« sem jo nagovoril, potem pa stopil s kolesa in sva šla skupaj proti domu. »Pojdiva po tej poti, tako lepo mi je gledati te jesenske barve,« je predlagala, ko je gledala v smeri živopisnih barv dreves z Golovca. Kar nekoliko me je prese- z njenih poti lahko berete v netilo to impresionistično razpoloženje sodelavke, ki sicer zelo rada potuje po svetu, a tudi po Sloveniji in bližnjih krajih (zanimive reportaže naši rubriki Namig za izlet). »Toliko sveta je že videla, a jo tako prevzema pisana barva dreves,« sem si mislil, a nisem rekel na glas. »Če so se te je- senske barve že v tem okolju, vsenaokrog polnem betona in asfalta na parkiriščih in cestah, tako dotaknile, kako boš šele navdušena, če boš šla v mestni park ali gozd ali kar na Celjsko kočo,« sem ji rekel. »Res že kar nekaj časa nisem bila tam, zdaj je res prava priložnost,« mi je pritrdila, medtem ko sva se ob jesenskih podobah zaklepetala še o drugih temah. romanci glavnih igralcev, Wyn-none Ryder (prav v teh dneh je praznovala 45 let) in Richarda Gera, marveč tudi po čudovitih pejsažih jesenskega New Yorka. »Le kako v takšnem čarobnem okolju človek ne bi dobil navdiha za ljubezensko zgodbo in ne bi posnel romantičnega filma?« sem razmišljal. Zamikalo me je, da bi si film Jesen v New Yorku prav tisti trenutek pogledal na spletu, a me je prešinila še boljša ideja. »Spet sem zajahal kolo in se raje kot (spet) pred računalnik odpravil nazaj proti mestu, od koder sem nekaj minut prej prišel iz službe. Do večera sem sicer imel rok, ko bi moral oddati še en prispevek, a sem razmišljal takole: »Ura sprostitve ob uživanju v jesenskih barvah v celjskem mestnem parku bo samo dobrodošla, ko se bom vrnil, bo bo navdih za pisanje pravi, misli pa bodo tekle hitreje.« Celjski mestni park mi je všeč v vseh letnih časih, tudi zato, ker je vedno primeren za različne oblike rekreacije. Za telesno, za tek, hojo, raztezne vaje, in tudi za duhovno, za jogo (za slednjo pozimi in v zgodnji pomladi najbrž ne), taj či, meditiranje in kar je še raznih oblik psihičnega sproščanja. V parku občudujem drevesa, zelenice in zasaditve, pogled na veduto Savinjskega nabrežja s Knežjim dvorcem, knjižnico, Staro grofijo, z delom srednjeveškega obzidja, obema cerkvama ... Sem pa zelo žalosten in zelo jezen hkrati, ko vidim, kako nekateri za sabo pustijo nesnago -pločevinke, steklenice in drugo embalažo. Tega objestnega vedenja res ne razumem. Od vseh letnih časov mi je podoba mestnega parka in gozda najlepša prav jeseni. Še posebej rad se sprehajam med kostanjevim drevoredom, zlasti takrat, ko škripa pod nogami med hojo po odpadlem listju. Ne morem si kaj, da teh idiličnih jesenskih podob ne bi tudi fotografiral s telefonom (čeprav to naredim vsako leto in tako še poglobim zmedo v fotoarhivu različnih naprav) in naredil tudi kakšnega »selfija«. Iz mestnega parka me živo-pisne jesenske barve zvabijo še v mestni gozd na srčno pot. Čeprav me mika, da bi šel še dlje od Tretje jase (pa smo spet pri zaljubljenih), v glavi dela »tika-taka«, saj je treba še oddati prispevek. Ko se vrnem iz jesenskega mestnega parka in gozda, besede in stavki kar letijo. »Le zakaj večkrat tega ne naredim, zakaj me večkrat takole ne zvabi, bi bilo vse lažje in prijetneje.« Tudi najlepši barviti del jeseni ima svoj »tika-taka«, zato je treba izkoristiti vsak trenutek za uživanje in božanje telesa in duha. Pa še v daljni New York nam ni treba za te jesenske užitke, bodisi na filmu bodisi z letalom čez lužo. ROBERT GORJANC Foto: SHERPA, GrupA Ko sem doma s svojega balkona gledal našo imenitno visoko brezo (ki mi poleti dela tako prijetno senco) in druga drevesa v čudovitih zlatih, rumenih, oranžnih, rdečkastih in drugih odtenkih jesenskih barv, sem se tudi sam impresionistično prevzet spomnil filma Jesen v New Yorku. Tisti, ki ste si ga ogledali, se ga najbrž ne spomnite samo po Kaj še čakate, peljite že telo in duha na pašo v park in mestni gozd! Jesenska romanca: marjetica in divji kostanj a-M j, ' i!»..: 37 EVINA / KUH'NA Ni »fešte« brez »župc'e« Jesenski plod v globokem krožniku Osnovno sestavino, torej gobe, sem tokrat imela že doma. Uporabila sem 30 dag mešanih gob, pri čemer sem dokupila suhe jurčke. V nakupovalni košari so se znašli tudi šalotka, parmezan, peteršilj, česen in kisla smetana, v pekarni sem kupila tudi kruh v obliki gobice (zaradi katastrofe ob pripravi te se bom sramotila kasneje) Pri kuhi sem uporabila še slanino, kumino, šetraj, lovorjev list, vejico timijana, sol in poper. in smo spet pri maslu Kot sem že mnogokrat poudarila in bom tudi tokrat ponovila - ne obstaja nič takega, kot je preveč masla. Tudi tokrat je mojo »gobasto dogodivščino« začelo maslo. Ker ga resnično uporabljam pogosto, sem se odločila in na enem od sejmov kupila , v ghee maslo za kuho. Stopila sem ga in ^ V/» H? mu dodala narezano šalotko ter česen. Medtem ko sem čakala na zlatorumeno barvo v posodi, sem v drugi posodi veliko pest suhih jurčkov prelila z vrelo vodo in jih pustila, da so se namakali. Slanino sem narezala na koščke in jo dodala šalotki in česnu. Vse skupaj sem popekla in dodala mešane gobe, ki sem jih pred tem odtalilater iz njih izcedila čim več vode. Namig: učite se iz mojih napak. Slanino dodajte ša lotki in česnu razmeroma hitro, saj se bo v naspro tnem primeru šalotka zažgala ali vsaj preveč pre pražila, preveč zapečen česen pa greni okus juhe. Jurčki so dali vse od sebe Ni je čez domačo govejo žup'co... ... in to mislim dobesedno, saj so se namočeni v vrelo vodo močno obarvali in aromatizirali. Te jurčke sem odcedila in jih narezala na kose. Zaradi rezanja so spustili v juho še več arome. Dodala sem jih ostalim gobam in pražila naprej. Začimbe Zgostitev Kaj bi svet brez začimb? Ali vsaj naše brbončice? Preden sem juho začinila, sem vse skupaj poskusila. Resnično sem pomislila, da bom tokrat lahko napisala le poglavje o tem, kako gobove juhe ne kuhamo. A z začimbami se je odprl nov svet gobjih okusov. Juhi, ki si do te točke še ni zaslužila takšnega naziva, sem dodala nekaj šetraja, vejico timijana, dva lo-vorjeva lista, kumino, sol in poper. Ne maram zgoščevanja z moko. Obstaja seveda verjetnost, da z moko ne znam pravilno zgoščevati, a vedno se mi zdi, da pušča v ustih nek peskast občutek, čeprav je dodam zelo malo. Odločila sem se torej, da bo moja juha brez moke. Da je kljub temu dobila primerno strukturo, sem si pomagala s krompirjem in kislo smetano. Krompir sem narezala na majhne kose in ga dodala juhi. Namig: gobe imajo rade sol. In ko rečem rade, mislim zelo rade. Moji juhi je na koncu manjkalo le nekaj - veliko soli! Poleg tega, da zadnjih nekaj tednov za vas smodim po kuhinji, konce tedna preživljam tudi kot članica narodnoza-bavnega ansambla. Petki in sobote so torej obarvani z veliko glasbe, ponoče-vanja in dobre hrane. A skoraj ni zabave brez gobove juhe. Tako kot sem v študentskih letih menila, da ni boljše juhe, kot je tista »iz vrečke«, sem kasneje ugotovila, da je domača veliko slastnejša, pri čemer zadnji dve leti ob koncih tedna tudi ugotavljam, da ni vsaka domača gobova juha hkrati tudi dobra. Poznamo vse od takšnih, ki vsebujejo toliko moke, da bi iz nje lahko naredili kepo, do takšnih, kjer bi gobe lahko jedli z vilicami in nožem, ter seveda tistih, kjer sledi o kakšnih koli gobah sploh ne najdemo. Zato sem sklenila, da se bom za to številko Novega tednika igrala z gobami. Čeprav je (kot trdi moj oče) letošnja sezona za nabiranje gob nekoliko slabša, sem pobrskala po zamrzovalni skrinji in našla nekaj izple-na. In ker ne bi bila jaz, če bi juho le nalila v krožnik, sem se pozabavala še z nekoliko dru-^ J gačno postrežbo..., a tokrat ni vse šlo tako, kot bi moralo. Tudi o tem vam bom v nadaljevanju na široko razložila. No, če ne poskusiš, ne veš! ... a ker sem na to pomislila šele med kuhanjem, sem se zadovoljila s približkom. V posodi sem zavrela vodo in ji dodala jušno kocko. Gobam sem dodala še peteršilj in česen ter nekaj časa kuhala. Ko se je jušna kocka dobro raztopila, sem tekočino po nekaj minutah vretja prelila čez gobe. Pred ciljno ravnino (beri: preden sem vse skupaj še začinila) sem dolila še vodo, v kateri so se namakali suhi jurčki. Postrežba V pekarni sem nameravala kupiti kruh v obliki gobe, ga odrezati pri vrhu in izdolbsti. Ker v pekarni tega kruha nisem naročila pravočasno, so mi ponudili le zmrznjenega. Ker imava z mikrovalovko zelo dober odnos še iz študentskih let, sem vedela, da mi bo kot za šalo odtalila kruh. A pri tem je šlo le še navzdol. Katastrofa v kuhinji Ker kruhovi gobani niso po celotni površini enako debeli, so po odmrzovanju v mikrovalovki na določenih delih ostali zmrznjeni, na tanjših delih pa popolnoma suhi. Ko sem jih poskušala rezati, so se sproti drobili, še posebej na zunanji strani, kjer bi morali izgledati še posebej lepo. Ker je bil kruh v notranjosti popolnoma zamrznjen in na obrobju posušen, dolbljenje ni bilo le boj, temveč pravo »mesarjenje«. Dobro, malo pretiravam, a moje sanje o prekrasnem krožniku so se razblinile. Najlepši približek je viden na fotografiji. Namig: juhi, že naliti v kruhov goban, sem dodala še malo pe-teršilja in parmezana. Krožnik je bil na pogled takoj bolj vabljiv. V drugo posodo sem odmerila zajemalko juhe, ji dodala nekaj žlic kisle smetane ter vse skupaj dobro premešala. Preden sem juhi dodala kislo smetano, sem »polovila« lovorjeva lista in timijan. Kislo smetano sem čisto na koncu, ko je bila juha že kuhana (oziroma ko je bil krompir dovolj mehek), vmešala v juho. In jesenska žup'ca je čakala na lačna usta. Namig: kislo smetano sem vmešala na koncu, ker sem nekoč nekje zasledila, da se ne sme kuhati oziroma da močno spremeni okus, če jo segrevamo. Ko sem za večerjo juho pogrela in z njo torej tudi kislo smetano, se mi je zdel okus popolnoma enak - presodite torej sami. Ko sem iskala recept za najboljšo gobovo juho, so ideje kar kapljale. Nekateri so mi priporočali, naj dodam korenček, spet drugi so ga strogo odsvetovali. Nekateri so trdili, da brez moke ne bo šlo, eden od gostincev mi je svetoval, naj juhi dodam ajdovo kašo. Spet drug je predlagal, naj dodam malo gobove juhe iz vrečke, ki zaradi umetnih arom zares poudari okus gob. Izbrala sem srednjo pot. Ko bom juho pripravljala prihodnjič, bom kupila slanino, jo narezala na bolj drobne koščke in jo bolj zapekla, ker mi je v končnem izdelku manjkala hrustljavost. Vsekakor bom prihodnjič tudi veliko bolj pogumna s soljo, medtem ko kruhovim gobanom sporočam, da sem izgubila boj, a ne vojne. Cena: vsak kruhov goban stane evro, gobe, maslo in začimbe sem imela doma. Za ostalo sem v trgovini pustila približno petnajst evrov. Najedli smo se štirje. priprava: začimbe je treba skrbno izbrati in jih premišljeno dodajati. Okus: želodček mi je hvaležen. 38 PODLISTEK / BUKVARNA ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE www.kamra.si Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje Celjski strop - evropska mojstrovina m Površina Celjskega stropa znaša 142,6 kvadratnega metra. Sestavlja ga enajst slik v tehniki tempera na platno. Razvrščene so tako, da pride do izraza osrednja slika z iluzijo težke arhitekture s stolpi in z zaključnim robom v obliki križa, ki obdaja v višino odprto nebo. Manjše slike predstavljajo žanrske motive letnih časov in so povzete po bakrorezih Jana in Rafaela Sadelerja, ki sta se zgledovala po originalih slikarjev družine Da Ponte-Bassano. Giganti - napadalci neba, v vogalih - so povzeti po bakrorezih Hen-drika Goltziusa, ki so mu za vzor služile slike Corneliusa Cornelisza van Haarlema. Bitka med Latinci in Trojan-ci je neposredni citat grafike Antonia Tempeste. Osnutek ali predloga za osrednji del z iluzionistično arhitekturo nista znana. Ob primerjanju grafik s stropnimi polji je razvidno, da ni šlo zgolj za preslikova-nje motivov. Najbolj osebno noto predstavlja barva, s pri- Celjski strop (foto: Tomaž Lauko) dihom zlate svetlobe pa je slikar vdahnil dušo vsem po črno-belih predlogah izvedenim stropnim slikam. Ob tem je bilo treba prilagoditi velikost celote, razmerja velikosti figur in krajine. Motivi na obrobnih stropnih slikah so zasnovani kot izrezi, zgoraj skrajšani in raztegnjeni v širino. Po odkritju leta 1926 je Celjski strop veljal za edini primer svoje vrste južno od Alp. Sledila je druga svetovna vojna in povzročila nepopravljivo škodo na številnih evropskih spomenikih. Zaradi tega je postal izjemno redek primer v originalu ohranjenega platnenega stropa, poslikanega s tempero, iz zgodnjega 17. stoletja. Izjemna kakovost slikarja se razkriva ob osrednji ilu-zionistični kompoziciji in prefinjenih potezah dvornih dam. Kljub anonimnosti sodi avtor Celjskega stropa v evropskem merilu med vrhunske slikarje. Se nadaljuje ... GABRIJELA KOVAČIČ, Pokrajinski muzej Celje Julian Barnes: Nč bat O smrti pod senco cvrčavih borovcev Knjige na svoj bralni seznam uvrščamo zaradi različnih vzgibov. Še najpogosteje si naslove nekam za rob nakracamo zaradi priporočila znancev in prijateljev. Nč bat angleškega avtorja Juliana Barnesa nam je pred dnevi na knjižni čajanki v Slovenskih Konjicah citiral igralec Boris Cavazza. Že po nekaj straneh se je izkazalo, da je knjiga za te umirjene in nekoliko turobne dneve ravno pravšnje branje. Knjiga ni roman v klasičnem smislu besede in čeprav avtor zanika, da gre za avtobiografsko delo, knjižni kritiki pravijo, da je naključij preveč. Kot v nekakšni meditaciji, ki načitano preskakuje iz literarnih sprehodov v poglobljena življenjska, filozofska razmišljanja, Barnes ves čas zajema iz otroških spominov. Pri tem se njegovi spomini mešajo z bratovimi, svet pa je skozi vsake oči drugačen. Po smrti staršev sta se s svetom spoprijemala vsak na svoj način, tako kot literarni velikani, ki so vsak na svoj način plezali na gore večnih življenjskih tem. Smrt, obstoj Boga, groza minljivosti, obilje vsega in praznost niča so večne teme, ki jih niti življenje ne bo nikoli izčrpalo, kaj šele literatura. Barnes se je s temi težkimi temami izjemno zrelo spoprijemal že v svojih zgodnjih delih. Roman Nč Bat je v tem smislu še toliko bolj izpoveden, saj je izšel leta 2008, malo kasneje, ko je Barnesu umrla žena. V delu izvemo marsikaj o avtorjevem življenju, vse pa postane kulisa smrti tako ali drugače. Smrt ostaja tabu. A vendar se ji nihče ne more izogniti. Lahko jo racionaliziramo, lahko iščemo uteho v veri, lahko se imamo za agnostike ali goreče vernike - na koncu vsi pridemo do istega roba. Kot pravi Barnes, se mu sodobne alternative potrošniške - ra-zumniško razsvetljene družbe - ne zdijo nič JULi A N BARN E S j ® č bat manj zablodele od srednjeveškega čaščenja boga. Očitno smo narejeni tako, da se nečemu priklanjamo, ne glede na to, ali to priznamo ali ne. A težke teme Barnesa ne odvrnejo od ironično duhovitega in na trenutke očarljivega sloga angleške buržuazije. Naj vas naslov ne zavede. Nč bat ni zamorjena knjiga, po kateri bi tekle novembrske kaplje otožnosti in malodušja. Kot je knjigi na pot zapisal kritik: »Kaj je lahko lepšega od tega, da nam nekdo kaj o smrti pove pod cvrčavimi borovci? Vsebina zaradi enostavne forme prav nič ne nastrada, to pa za tako majhno in zasebno knjigo res ni majhna in zasebna stvar. Njegova metafizična provokacija je precej prepričljiva, smrt obstopi z reaktivnim humorjem in jo malo poniža, malo poboža, malo povzdigne, vse to le zato, da bi jo pomiril z bralcem (in samim seboj). Nč bat, skratka.« StO O avtorju: Julijan Barnes se je rodil leta 1946 v Veliki Britaniji. V slovenščino so prevedeni njegovi romani Arthur in George, Smisel konca in kratke zgodbe Limonova miza, avtorefleksivno delo Nč bat je pri nas izšlo leta 2009. ALBUM S CELJSKEGA Na tremerskem polju okoli leta 1937 Na polju ob železniški čuvajnici in prehodu proge Celje-Laško pod vasjo Tremerje z leve Jože Gotar, Jakob Štor, Franc Rozman, Ivan Cencelj in Franc Go-tar. Prispevala: Marjeta Božič, roj. Rozman (Laško) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje info: 03-426-17-36 (Srečko Maček) Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st. Medijski Novi tednik pokrovitelj: novi tednik BRALCI POROČEVALCI 39 Zlatoporočenca Ločičnik Ljudmila Ločičnik, rojena Remšak, in Ivan Ločičnik iz Spodnjih Grušovelj sta drugo oktobrsko soboto v ožjem družinskem krogu praznovala zlato poroko. Sveta maša v njuno čast je bila v cerkvi sv. Petra v Šempetru, kjer sta svojo skupno pot začela davnega leta 1966. Domači župnik Mirko Škoflek je zlatoporočenca blagoslovil in sveto mašo obogatil z zgodbo o njuni skupni poti. Spoznala sta se, ko je Mili, kot jo kličejo domači, hodila z mamo pomagat pri kmečkih opravilih na Kotovo domačijo, kjer je živel Vanč. Začetni pogledi so se spremenili v ljubezen, ki traja še danes. Oba sta bila zaposlena v Hmezadu v Šempetru, kjer se je Vanč izkazal kot zelo dober traktorist. V svoji mladosti je postal večkratni državni prvak na tekmovanjih v oranju, pri čemer ga je žena Mili ves čas podpirala. Topel dom sta si ustvarila v Spodnjih Grušovljah, v zakonu pa sta se jima rodila dva sinova, Janez in Aleksander, ki sta si po zgledu staršev ustvarila družini, v katerih je predvsem veliko ljubezni, spoštovanja in predanosti. Zdaj Vanč in Mili uživata v svoji starosti, v kateri jima družbo poleg sinov delajo še dve snahi, pet vnukov in pravnuk, na katere gledata s ponosom in jih z veseljem kdaj pa kdaj razvajata. Dopoldneve si zapolnita z delom na kmetiji in v vinogradu, z obiskom tete v domu ostarelih, kmalu pa bosta imela polne roke dela z varstvom pravnuka, ki jima je v veliko veselje. Svatje, ki so nazdravili z zlatoporočen-cema, so jima zaželeli še veliko lepih in zdravih skupnih let življenja. TT Skupina Pušeljc prepeva že sedemnajst let. Pušeljc prepeva že sedemnajst let V Bočni je bilo v petek, 7. oktobra, spet »lepo res na deželi«, kot lahko slišimo v na-pevu znane ljudske pesmi. Kulturno društvo Pušeljc, Kulturno društvo Bočna, Občina Gornji Grad in mozirska izpostava javnega sklada za kulturne dejavnosti, so pripravili večer za ljubitelje ljudske glasbe tudi ob letošnjem sedemnajstletnem nastopanju ljudskih pevk Pušeljc. Vseh njihovih nastopov po Sloveniji in tujini bo do konca leta približno devetsto. Ko so se na lepo okrašenem odru v kulturnem domu v Bočni pojavile razposajene pevke Pušeljc, je tudi voditelj prireditve France Pe-ternel »zadihal« z vsem svojim šarmom ter prireditvi dodal svojstveno žlahtnost. Poleg gostiteljic so nastopili še Ar-clinski fantje, Prijatelji iz Šešč pri Preboldu, Vaški godci iz Andraža, sedemletni harmonikar Nejc Anžič iz Podgorja pri Slovenj Gradcu, Fantje izpod Vurbeka, Ljudski godci KD Klopotec iz Koga, Ljudske pevke Lipa iz Šmartnega ob Dreti, Pevska skupina KUD F. M. Podlimbrski iz Krašnje, Ljudske pevke Šmarjetke iz Šmarjeških Toplic ter Ženski pevski zbor Bočna, ki letos prepeva že stoenajsto leto. Sedemnajsto leto delovanja ljudskih pevk Pušeljc so tokrat popestrili nastopi prijateljskih skupin, ki so se spoznale že na različnih drugih prireditvah, kamor vabijo šarmantne pevke iz Zgornje Savinjske doline. Da je ponosen na pevke s harmonikašico Drago Vršnak (ki zdaj tudi poje), Magdo Er-menc, Marjano Rihter ter vodjo skupine Betko Ročnik, je na odru povedal tudi župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ki je bil tako židane volje, da bi skoraj pel s »svojim« Pušelj-cem. Da jim bo stal ob strani, je obljubil, »dokler bom jaz župan, bom v okviru možnosti rad pomagal«. Vsi nastopajoči so poleg domačih prostovoljcev nastopali le za malico in v lastno zabavo, saj v dvorani domačinov iz Bočne in okolice skoraj ni bilo mogoče opaziti. JOŽE MIKLAVC Vital Mestinje z novimi okusi Predstavitev vojske in policije Slovenska vojska in policija sta se že dvanajstič predstavili v športnem parku na Lipi. Tokrat v jesenskem času, ker nam je v spomladanskem nekoliko ponagaja-lo vreme. Vojaki so predstavili svojo osebno opremo in oborožitev ter vojaška vozila. Predstavili so vojaško taktično stezo za otroke, na kateri so lahko mladi preizkušali svoje gibalne sposobnosti. Razumljivo, da to stezo tudi sami vojaki uporabljajo v vojašnicah. Slovenska vojska je dober zaposlovalec zdravih, izobraženih in mladih ljudi. Takšne predstavitve v lokalnem okolju so čudovita priložnost za spoznavanje vojaškega poklica. Tudi policija se na naše vabilo z veseljem odzove vsako leto. Prav tako je prikazala svojo opremo, ki je nujno potrebna za njihovo delovanje. Otroci so jo z zanimanjem občudovali. Izjemno zanimanje in navdušenje je nastalo, ko so svoj nastop začeli službeni policijski psi in prikazali iskanje drog. Letos se je predstavitve udeležilo veliko obiskovalcev. Razveselili smo se vsakogar. Tudi na takšen način skrbimo za promocijo svoje občine v slovenskem prostoru. Naklonjeno nam je bilo tudi vreme. Prizadevni delavci iz Doma na Lipi so pripeljali svoje oskrbovance. Letos se je prvič predstavil tudi center za krepitev zdravja, ki deluje v ZD Celje. Prizadevne sestre so imele polne roke dela. Tako je bilo v dopoldanskem delu v športnem par- ku na Lipi nadvse živahno. Popoldne je bil tradicionalni nogometni turnir, na katerem so sodelovale ekipe Ministrstva RS za obrambo, MO Celje in iz Šentjurja-Ponikve, ekipa županov, zdravnikov, Policijske uprave Celje ter pripadnikov Vojašnice Franca Rozmana Staneta iz Celja in seveda ekipa domačinov. Zahvaljujem se vsem, ki so aktivno sodelovali na tej predstavitvi. Dokazali smo, da smo v Štorah odlični organizatorji in dobri gostitelji. Moja največja in iskrena zahvala pa je namenjena vodstvu Osnovne šole Štore, tamkajšnjim učiteljem in vzgojiteljicam vrtca, ki so pripeljali otroke v tako velikem številu. Naši otroci so resnično največji in najbolj hvaležni obiskovalci takšnih prireditev. Nasvidenje drugo leto na 13. srečanju Slovenske vojske in policije na Lipi. SREČKO KRIŽANEC Prednost sokovom z manj sladkorja Vital je sicer že tako bogati družini proizvodov dodal novega, Frupi sadno pijačo z okusom jabolka. Pomembno je, da vsebuje kar 30 odsotkov manj sladkorja. Frupi sadna pijača je polnega sadnega okusa, ne vsebuje umetnih barvil, konzervansov in umetnih sladil. Gre za produkt, ki je rezultat zavez o odgovornosti podjetja, ki jih je sprejelo septembra lani kot doprinos živilske industrije k nacionalni prehranski politiki. Podpisali so jih skupaj z nekaterimi drugimi živilskimi podjetji ob prisotnosti treh ministrstev, in sicer za zdravje, kmetijstvo in izobraževanje. Kot pravi direktorica Mira Močnik, želi podjetje ravnati odgovorno, zato so zaveze vzeli zelo resno in se jih tudi držijo. Slovenski proizvajalec, ki ima 54-letno tradicijo, namerava tudi v prihodnje slediti tem zavezam. Vseskozi si 38 zaposlenih prizadeva razvijati nove produkte, ki so čimbolj naravni. »Frupi sadno pijačo z okusom jabolka so Slovenci dobro sprejeli,« je še povedala Močnikova. To morda niti ni naključje. Potrošniki so namreč danes dobro osveščeni in veliko pozornosti posvečajo zdravju in veliko vedo o zdravi prehrani. Kakorkoli, po statistikah imamo Slovenci med sokovi še vedno najraje jabolčnega. Promocijsko besedilo /il 40 BRALCI POROČEVALCI Šestošolci obiskali Olija na Goričkem V četrtek, 13. oktobra, smo šestošolci odšli na ekskurzijo na Goričko. Ogledali smo si grad Grad na Goričkem, obiskali Doživljajski park Vulkanija z geološkim muzejem ter se peljali z »brodom« po reki Muri. Pot je bila dolga in zanimiva. Ko smo končno prišli do gradu, smo pomalicali. Kljub krajšemu ogledu je bil grad Grad zelo zanimiv, saj smo izvedeli veliko stvari. Naslednja postaja naše strokovne ekskurzije je bil Doživljajski park Vulkanija, ki smo se ga najbolj veselili. Na sodobni interaktivni mizi smo najprej spoznali glavne geološke značilnosti Zemlje, predvsem iz sveta vulkanov, in kaj nam življenje z vulkani prinaša. Ogled je bil izdatno podprt z interaktivnimi in izobraževalnimi vsebinami, za kar je bil zaslužen krtek Oli, ki nas je vodil skozi lavino cev vse do dvigala, ki nas je popeljalo v globino Zemljine skorje. Izvirna 3D-tehnika nas je vodila skozi zgodovino vesolja in nas seznanila, kaj se je dogajalo na ozemlju današnjega Goričkega. Ekskurzijo smo končali na otoku ljubezni v Ižakovcih. Ko smo prispeli, smo si najprej ogledali kratek film o »b^'raših« (ljudje, ki so zajezili reko Muro). Za konec smo si ogledali še mlin na Muri in se nato še šli peljat z »brodom«, ki je bil ključnega pomena za prebivalce, saj so z njim hitreje prečkali Muro. Čakala nas je samo še dolga pot domov. Ekskurzija na Goričko nam je bila vsem zelo všeč. MAJA PEČOVNIK, 6.a, OŠ Vransko-Tabor Sodelovanje klubov Rotary club Celje je gostil Jožeta Zadravca, guvernerja Districta Slovenije za novo rotarijsko leto, in predstavnike rotary klubov iz Som-bora v Vojvodini ter Velesa v Makedoniji. Z obema kluboma je Rotary club Celje v novem rotarij-skem letu, ko mu predseduje Kaja Dosedla, navezal stike, saj si klubi prizadevajo za boljše povezovanje in lažje uresničevanje zastavljenih ciljev na področju humanitarne dejavnosti ter za povezovanje z okoljem, ki mu pripadajo klubi. Takšno sodelovanje med klubi bo odprlo možnosti povezovanja tudi drugih pomembnih ustanov in lokalnih skupnosti, ki bodo zagotovo lahko našle skupne interese tudi na področju gospodarstva. Novo rotarijsko geslo Rotary International je: »Rota-ry služi svetu.« To pomeni, da se člani klubov povsod po svetu zavedajo izjemne odgovornosti pri utrjevanju temeljnih vrednot, kot so poštenost, pravičnost, delavnost, prijateljstvo, predvsem pa se zavedajo pomena pomoči ranljivim skupinam ter izboljševanja okolja, v katerem delujejo. Visoka etična načela so skupna članom rotary klubov, kar je tudi dobra osnova za odgovorno ravnanje in spreminjanje obstoječega stanja na bolje. Vsi trije klubi - skupaj z guvernerjem - so bili enotni, da le povezovanje pozitivnih rotarijskih dejanj šteje in da skupaj zmoremo več. Do naslednjega srečanja bodo pripravili predloge skupnih akcij, ki jim bodo sledili v nadaljevanju. MARIJANA KOLENKO, Rotary club Celje Nemška jezikovna diploma Stalne konference za izobraževanje in kulturo nemških zveznih dežel (Das Deutsche Sprachdiplom der Kulturministerkonferenz, krajše DSD) je mednarodno veljavna jezikovna diploma, ki služi kot potrdilo za aktivno znanje nemščine kot tujega jezika. Izpite lahko kandidati opravljajo v nemških in certificiranih šolah izven Nemčije. Jezikovno znanje preverjajo na dveh ravneh: DSD 1. stopnje (ustreza ravni A2 oziroma B1 skupnega evropskega referenčnega okvirja in velja kot potrdilo o obvladanju osnov nemškega jezika) in DSD 2. stopnje (ustreza ravni B2 oziroma C1 in dokazuje raven znanja nemščine, primerno za visokošolski študij v Zvezni republiki Nemčiji). Na izpitu se preverja znanje bralnega in slušnega razumevanja ter pisna in ustna komunikacija. Vse izpite pripravlja izpitni center v Dresdnu, ki tudi ocenjuje izdelke. Ekonomska šola šola izvaja izpite na obeh ravneh že vrsto let. Konec septembra smo ob krajšem kulturnem programu podelili diplome desetim dijakom, ki so opravili izpit na 1. stopnji. Diplome sta podelila dr. Reinhard Zühlke, svetovalec za nemški jezik, in Tatjana Iv- šek, profesorica, ki je dijake dodatno pripravljala na izpit. Izpit so opravili naslednji dijaki: Vesna Čakš, Jerneja Kotnik, Dino Draganović, Eva Johanna Vipavc, Monika Kvac, Samanta Kolar, Anita Gorenjak, Miriam Medved, Alekseja Vignjević in Edi Pirnat. Dijakom sta čestitali tudi ravnateljica Bernarda Mar-četa in predstavnica Mestne občine Celje Marija Lokov-šek. V Ekonomski šoli Celje se zavedamo velikega pomena znanja tujih jezikov, ki odpira vrata v svet, širi obzorja in omogoča dodatne možnosti v poklicnem in osebnem razvoju. MAJA JERIČ S podelitve: za dijaki so z leve Marija Lokovšek, pomočnica ravnateljice Simona Sever Punčoh, ravnateljica Bernarda Marčeta, Reinhard Zühlke, mentorica Tatjana Ivšek in Marija Sodin, prof. nemškega jezika. Nemška jezikovna diploma BRALCI POROČEVALCI 41 Collegium Vocale Celje nadvse uspešen v Veszpremu Od petka, 14., do nedelje, 16. oktobra, je bil v Veszpremu na Madžarskem 11. mednarodni festival romantične zborovske glasbe, ki se ga je udeležil tudi Collegium Vocale Celje pod vodstvom Bernarde Preložnik Kink. Pevci in pevke zbora Collegium Vocale Celje so v soboto, 15. oktobra, občinstvo prepričali z zanimivim in razgibanim romantičnim repertoarjem, na katerem je bilo mogoče slišati skladbe Sattner-ja, Mendelssohna, Faureja, Schuberta in Brahmsa. Posebnost zbora je tudi zmožnost ubranega petja v moški in ženski zasedbi. Tako so se pevci pred- stavili s skladbo Ave Maria, pevke pa so poskrbele za zvočno kuliso solističnega nastopa baritonista Matevža Kinka v pesmi Ständchen. Za glasbeno spremljavo sta poskrbeli pianistka Nadja Vodišek in organistka Metoda Kink. Na kakovostno delo zbora je opozoril muzikolog in zborovodja Tomaž Faganel, ki je imel na festivalu predavanje o zborovski glasbi na Slovenskem, priznanje pa mu je podelilo tudi občinstvo, saj je bil Collegium Vocale Celje izbran za najboljši zbor festivala. Pevci in pevke niso bili veseli le naziva najboljšega zbora festivala, ampak tudi obiska veleposlanice Republike Slovenije v Budimpešti, ki je s svojo prisotnostjo dodala festivalu še dodatno vrednost. Collegium Vocale Celje bo letos 3. decembra s koncertom v Narodnem domu praznoval peto obletnico delovanja in tisti, ki zbor spremljajo že od začetka, vključno z njegovim predhodnikom Komornim zborom Emanuel, vedo, da nam vedno pripravi kakšno presenečenje. Morda nam bo Collegium Vocale Celje tudi letos pripravil glasbeno presenečenje, ki ga zlepa ne bomo pozabili. AL Murnov it www rinkarna <;i Karli Gluk in župan Branimir Strojanšek, vmes pa darilo sosedov, prijateljev in ansambla Krajcerji - podstavek z velikimi lesenimi škarjami. Karli Gluk praznoval stoti rojstni dan Čeprav pravijo, da se starostna doba ljudi daljša, so redki tisti, ki dočakajo sto let. Med temi je tudi Karli Gluk iz Pariželj. Karli se je rodil na Vranskem, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo, nato se je v Braslovčah izučil za krojača. Delal je pri mojstru Kreflu v Braslovčah in po njegovi smrti prevzel tudi obrtno delavnico, kjer se je poleg pomočnikov te obrti hkrati učilo tudi po pet vajencev. Med vojno je bil mobiliziran in je med drugim dve leti preživel v Franciji. Po vrnitvi domov je delo nadaljeval in se leta 1976 upokojil. Jubilant je kljub visokim letom še dobrega zdravja in bistre glave. Rad bere časopise, občasno gleda televizijo, za svoje zdravje ob krepki podpori žene Fanike skrbi s krajšimi sprehodi in primerno zdravo hrano. Tudi njega smo povprašali za recept za dolgo življenje. Odgovoril je: »Delo, delo, delo ...« Ob stoletnici so ga obiskali številni sorodniki in prijatelji ter tudi predstavniki KO RK Braslovče, Društva upokojencev Polzela, KO ZB za ohranitev vrednot NOB Braslovče in župan Občine Braslovče Branimir Strojanšek, ki mu je čestital v imenu občanov ter mu zaželel, da bi se prihodnje leto spet srečala. Veliko presenečenje so mu na predvečer rojstnega dne, 20. oktobra, pripravili sosednje in prijatelji z ansamblom Krajcerji. Vesel je bil tudi obiska osebnega zdravnika Slavka Jernejška in številnih drugih, ki so mu želeli izreči čestitke in najlepše želje. Praznovanje stoletnice je zaključilo družabno srečanje v gasilskem domu Parižlie. TT 42 VRTNARIMO jvilMfe Vrtnurke- Le za potrpežljive Se še spomnite, ko sem pred časom stokala, kako mi na zeliščno-cvetličnih okenskih vrtičkih prav nič ne uspeva, čeprav se skupaj z ostalima družinskima članoma zelo trudim? No, zdaj lahko končno povem veselo novico. Uspelo mi je vzgojiti avokado. Pri tem sploh nista bila potrebna poseben trud ali znanje, le neskončno potrpljenje. Vse, kar potrebujete za začetek, so zrel avokado, trije zobotrebci in kozarček z vodo. Da se prebijete do semena, ki zaseda skoraj polovico sadeža, morate najprej pojesti tisto, kar je okrog njega. Če še niste jedli avoka-da, naj vas prvi stik z njim nikar ne odvrne. Čeprav se vam bo morda zdelo, da ima okus po Nivea kremi, vztrajajte in ga dajte kot dodatek h kakšni solati. Ko boste torej skupaj s kakšnim popečenim kruhom ali tortiljo pomazali neskončno okusno mehiško jed guacamole, bo prišlo na vrsto »vrtnarjenje«. Najprej operite seme in na sredini v enakih razmakih vanj zapičite zobotrebce. Položite ga na kozarec in pri tem pazite, da bo voda pokrivala vsaj dva centimetra semena. Najbolje je, da kozarec postavite nekam, kjer je zelo veliko svetlobe, najbolje na okensko polico. Z notranje strani, seveda. Nato čakajte. Ko boste na vse skupaj že pozabili ali kozarec s semenom želeli vreči stran, češ, »saj iz tega zagotovo ne bo nič ratalo«, vas bo nekega jutra (alipopoldneva) razveselila drobna bela koreninica na spodnjem delu semena. Hura, pol poti bo že prehojene. Koreninica naj zraste vsaj dva ali tri centimetre, preden se boste lotili presajanja v lonček. Katera zemlja je najbolj primerna, niti ne vem. Pravijo, da je najboljša krtina, pomešana z domačim kompostom. Jaz sem uporabila kar tisto, ki mi je ostala od spomladanskega sajenja. Ko boste seme posadili v zemljo - pri tem naj bo pokrita samo polovica - se bo spet začelo čakanje. In ko si boste spet rekli, »da iz tega ne bo nič«, bo na semenu nastala drobna razpoka in iz nje bo pokukala drobna rastlina, ki bo ob skrbnem zalivanju zelo hitro poplačala vaše potrpljenje. Kmalu boste namreč na okenski polici imeli novo nekaj deset centimetrov visoko rastlino z dolgimi ozkimi listi. Utvar, da bo nekoč zrasla v drevo, s katerega boste lahko ubirali ene najbolj zdravih sadežev na Zemlji, pa si nikar ne delajte. Rajsko veselje na domačem vrtu Jablane imajo izrazito plitke korenine, zato drevesnega kolobarja nikoli ne pre-kopavajte. Redno ga oskrbujte s kompostom in spomladi posejte kapucinko, ki odvrača krvave uši. Sadno drevje dopolnjuje ponudbo domačih vitaminov Čeprav sadno drevje po domačih vrtovih prav v teh dneh odmetava pisane liste, je pogled nanj v vsakem letnem času drugačen. Tudi če nimamo prav veliko prostora na domačen vrtu, naj ne manjka vsaj ena jablana. Dandanes je tudi ponudba nizkodebelnega sadnega drevja velika, zato izgovorov zaradi pomanjkanja prostora ne bi smelo biti. Če je nekoč veljalo, da je treba ob rojstvu vsakega otroka posaditi drevo, ki potem raste »skupaj« s to osebo, in je to drevo pomenilo posebno mesto v domačem sadovnjaku ali okrasnem vrtu, se danes sadna drevesa sadi predvsem za zadovoljevanje potreb po domačih vitaminih. Posadimo lahko srednje- ali visokode-belno drevje, grmičasto drevo ali kar sadni špalir, ki je lahko tudi neke vrste sodobna živa meja. Pri sajenju sadnega drevja dobro premislimo, kje ga bomo posadili. To drevje namreč veliko let raste na istem mestu, visoko- debelno celo več rodov. Že nekaj tednov pred sajenjem izko-pljemo sadilne jame, ki morajo biti globoke in široke do pol metra, da bomo lahko v njih lepo razprostrli korenine, svetujejo strokovnjaki. Ko sadimo, v jamo vržemo nekaj lopat zrelega komposta in ga premešamo z izkopano zemljo. Sadiko med tem dobro namočimo. Po sajenju površino okrog sadike obilno zalijemo in pokrijemo z zastirko. Najugodnejši čas za sajenje je prav zdaj, v novembru. Ob sadiki postavimo še oporo in sadiko privežemo nanjo. ^ Upoštevajmo drevesni kolobar Sveže posajenih sadik sadnega drevja ni treba dodatno gnojiti. S kompostom so dovolj oskrbljene za prvo leto. Že vrasla drevesa je dobro pognojiti vsaki dve leti, da ohranimo njihovo rodovitnost. Najbolj jim ustreza dobro Pravilno sajenje jablane. Foto: arhiv NT (SHERPA) preperel kompostiran gnoj. Če bi takšna drevesa gnojili s svežim gnojem, bi pospeševali občutljivost za boY lezni. Gnojilo potresemo po drevesnem kolobarju, ki naj približno ustreza velikosti drevesne krošnje. Najpomembnejši del oskrbe drevesa se dogaja na drevesnih kolobarjih. Vse drevesne vrste se prehranjujejo s koreninami, razraslimi pod površjem. Zato tam ne smemo prekopavati. Fina mreža korenin pod površjem prehranjuje drevo, medtem ko korenine, ki so globlje v tleh, drevo »držijo« na mestu. Pri izbiri sort je pomembno vedeti, katere ustrezajo našemu podnebju in kakšno prst imamo na vrtu. Občutljive sorte so bolj dovzetne za bolezni in nam prinašajo več razočaranja kot zdravih plodov. Z dobro staro odporno sorto lahko imamo več veselja in pridelka kot z zelo hvaljeno novostjo. Ko bomo jeseni pospravili pridelek v klet na hladno in potem vso zimo in še dolgo v pomlad uživali doma pridelane vitamine, se bomo lahko počutili povsem rajsko. MRL Rez sadnega drevja je umetnost, ki zahteva strokovno mnenje in občutek. Splošno pravilo pa je, da mora imeti drevesna krošnja svetlobo in zrak. Setveni koledar Čas za presajanje je do 4. ob 13. uri in od 17. od 12. ire do 30. ves dan. 3. ČE 4. PE 5. SO 6. NE 7. PO 8. TO 9. SR list plod list do 11. ure, od 12. ure plod plod do 12. ure, od 13. ure korenina korenina korenina do 16. ure cvet do 12. ure Sadno drevje obstaja v najrazličnejših velikostih. Izberite si tako, ki bo usklajeno z razmerami v vašem vrtu. V vrtnarijah je izbira teh velika. Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz Setvenega priročnika Marije Thun za leto 2016, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki Založba AJDA, Vrzdenec, tel. 01/7540743. ŽIVALSKI SVET 43 Delček divjine v domačem okolju Redka primerka mačk pasme savannah imajo v Prožinski vasi Maček kot maček, bi rekli nepoznavalci, medtem ko bi ljubitelji takoj opazili prekrasen kožuh zlatorja-ve barve s temnorjavimi ali črnimi pikami, z vzorcem torej, ki spominja na divjo mačko, ter vitko elegantni postavo na dolgih nogah. Mačke pasme savannah so res nekaj posebnega. Gre za križance med divjo afriško mačko servalom in domačo mačko, kjer so prvi primerek uspeli vzgojiti šele pred približno tremi desetletji. Tudi sicer njihova vzreja ni enostavna in zato ne preseneča, da imajo sloves najdražjih mačk na svetu. Toda dva primerka živita v Prožinski vasi pri Štorah. Samička Kleo in samček Neo živita ob hiši v veliki kletki na prostem, v kateri imata vse potrebno mačje udobje: lahko plezata, praskata, se skrijeta v manjšo hišico ali v večjo, kjer imata celo svoj kavč. Za sprehode jima njuna vzrediteljica Danijela Vočanec natakne mačji povodec in mahnejo jo po okoliških travnikih. Pri tem ne sme manjkati radoveden domač muc, ki povodca ne potrebuje. Savannah mačke potrebujejo veliko aktivnosti, zato je takšen sprehod popestren z igro, s plezanjem na drevesa, skakanjem ... V Ameriko po prvi par »To so mačke, ki potrebujejo aktivnega lastnika,« pravi Danijela, ki je to pasmo spoznala na spletu in obema z možem Blažem je bila takoj všeč. Vzrediteljico sta našla v Čikagu in se tja odpravila po prvo mačko. Namen je bil namreč, da bi vzela samo samičko in bi se morda kasneje odločila še za vzrejo. Ameriška vzrediteljica jima je svetovala, naj takoj vzameta par, da se bo lažje spoznal in navezal, saj pot do mladičev pri Danijela Vočanec in Neo med sprehodom in igro. Slednja je pri savannah mačkah zelo pomembna. tej vrsti mačk ni vedno enostavna. Tako sta marca 2011 pripeljala v Slovenijo Kleo in Bruta in bila verjetno prva s to pasmo pri nas. A ni šlo vse po načrtih. »Samčki so do pete generacije neplodni in kljub temu da je bil Brut peta generacija, se je izkazalo, da je neploden. Potem je zbolel in zaradi kronične odpovedi ledvic smo ga nazadnje morali uspavati,« se spominja Danijela, ki je nato zaradi neplodnosti samčka lahko od ameriške vzredite-ljice dobila novega. Tako je k hiši prišel Neo. Za ceno avta Seveda nismo mogli mimo vprašanja o ceni. Danijela odgovori dovolj nazorno: »Marsikdo bi si raje uredil hišo ali kupil nov avto, midva sva dala za mačke.« Sami- ce in samci prve generacije potomcev servala dosegajo ceno tudi do dvajset tisoč evrov, pete generacije pa do dva tisoč za samice in do devet za samce. Kleo je samička prve generacije in Neo pete. Verjetno na ceno vpliva to, da je teh mačk tako malo in da je vzreja težka. Zato ne preseneča, da so v Prožinski vasi imeli prvo leglo šele lani. Izlegla sta se dva mladička, ki sta nove lastnike našla v Rusiji oziroma Makedoniji. »Tudi iz Slovenije je bilo nekaj kandidatov, ki jih je zanimala ta mačka, a se je pri ceni zataknilo ...« pravi Danijela, ki je kot veterinar-ka usposobljena, da lahko vsak trenutek pomaga svojim živalim. Teh pri hiši ne manjka, saj gre za kmetijo. Danijela je pred kratkim kupila še nemško ovčarko Eni, »Že ko sva se z mačjim parom vkrcava-la na letalo v Čikagu, je stevard rekel, da bodo težave, ker so mačke na krovu. Ker sva ju imela v mehkih kovčkih, je Kleo uspelo pregrizniti mrežo in na letalu nama je ušla. Na srečo so vsi potniki spali in sva jo hitro ujela. Potem je bila skupaj s samčkom v eni torbi in bolj mirna do konca dolge poti.« Kleo in Neo sta bila doslej le enkrat starša ... s katero bosta po šolanju v okviru celjskega društva reševalnih psov usposobljeni za tovrstno pomoč. Pomagati in delati nekaj koristnega je bilo Danijelino vodilo že pri izbiri študija. Skoraj deset let je nato delala v veterinarskih ambulantah, medtem ko bi rada v prihodnje našla še kakšen nov izziv in zato išče novo službo. Nezahtevne, a aktivne Če so domače mačke samosvoje, gredo svojo pot in jih lastnik ne zanima posebej, pa so mačke savannah bolj podobne psom, rade so z lastnikom, obožujejo igro, ko jim vržeš igračo, jo prinesejo kot pes. »Da nista sama, ju vzamem v hišo, rada sta v moji družbi, vendar nočeta biti v naročju. Tudi pogovarjata se z mano na svoj način,« ju opisuje Danijela, ki pravi, da glede oskrbe te ... sta pa očitno zelo navezana drug na drugega. mačke niso problematične. »Vodo in kakovostne brikete imata vedno na voljo, nista nagnjenja k debelosti, saj veliko energije porabita z gibanjem in igro. Občasno dobita kakšen surov kos piščanca s kostmi in kožo vred in vse to zmeljeta brez težav.« Geni divjih prednikov so pač močni, zgodnje generacije teh mačk potrebujejo minerale, ki so čim bolj podobni tistim v naravnemu plenu, saj sicer lahko pride do kakšnih nepravilnosti pri rasti kosti. Še bolj pomembno je, da se za te mačke odločijo pravi lastniki, aktivnejši mlajši ljudje, ki se bodo z njimi ukvarjali, saj bodo le tako zadovoljne in zdrave. TATJANA CVIRN Foto: SHERPA Te mačke so neverjetno gibčne in sposobne skočiti zelo daleč in visoko. Deset mesecev stara nemška ovčarka Eni bo reševalna psička. 44 MLADI ZA MLADE Mednarodna izmenjava na Gimnaziji Lava Zadnji teden v septembru je na naši šoli potekala mednarodna izmenjava. Dijaki 2. letnika evropskega oddelka smo gostili dijake iz Hohentwiel-Gewerbeschule Singen. To je bila že 13. zaporedna izmenjava z nemško partnersko šolo. Stran Mladi za mlade so pripravili dijaki Gimnazije Lava. Naš teden je bil zelo zanimiv in poučen. V ponedeljek, torek in četrtek je delo potekalo v skupinah v Celju in njegovi okolici. Posneli smo kratek film o sodobnem Hamletu, videli smo, kako v različnih čokoladnicah izdelujejo čokolado, kako nastanejo izdelki iz medu, ogledali smo si proizvodnjo piva in pivsko fontano, odkrivali smo vrste fobij, se preizkusili v izdelovanju izdelkov iz papirja, obiskali smo Pelikanov muzej, hišo Rista Sa-vina, KSEVT Vitanje, jamo Pekel ... Sredi tedna smo goste odpeljali v Ljubljano. Po ogledu glavnega mesta smo pot nadaljevali proti Piranu. Tam smo se podali na grad in nemški prijatelji so občudovali čudovit razgled na morje. Imeli smo tudi nekaj časa zase, da smo lahko ob morju uživali v dobri hrani in družbi. Popoldan smo se z lad- jico odpeljali do Portoroža, kjer so v lepem vremenu nekateri celo zaplavali v morju. Zadnji dan izmenjave smo po skupinah predstavili naše tedensko delo ostalim dijakom, pridružili so se nam tudi dijaki 1. letnika evropskega oddelka, ki bodo drugo leto doživeli podobno izkušnjo. Teden, ki smo ga preživeli v družbi Nemcev, je hitro minil in bil je zelo poučen. Večina je angleščino prvič preizkusila tudi v praksi, kar nam je pomagalo pri izpopolnjevanju tega jezika. Z našimi nemškimi prijatelji smo se veliko pogovarjali in proti koncu že zelo dobro povezali. Vsi komaj čakamo še mesec maj, ko bomo odšli v Nemčijo in še mi spoznali njihov način življenja ter znamenitosti mesta Singen. ZALA BORNŠEK in PIJA BRGLEZ, 2.b Mednarodni športno-naravoslovni tabor Sodelovanje med Gimnazijo Lava in elitno V. zagrebško gimnazijo se je začelo pred tremi leti v okviru projekta Erasmus+. Najprej so svoje izkušnje izmenjali profesorji, ko so večkrat obiskali Zagreb in Celje. Konec projekta pa ni pomenil tudi konca prijateljevanja med šolama, ki sta želeli sodelovanje še poglobiti, vendar tokrat med dijaki. Načrt se je začel uresničevati 7. oktobra 2016, ko so v Celje prispeli dijaki drugega letnika V. zagrebške gimnazije. Dijaki 3. a smo jih že nestrpno pričakovali. Najprej smo jim na kratko predstavili Šolski center Celje. Za goste iz Zagreba smo nato dijaki pripravili malico, po njej pa smo si skupaj ogledali Celje in Zagrebčanom predstavili glavne znamenitosti našega mesta. Nato smo se z avtobusom odpravili do Centra šolskih in obšolskih dejavnosti Gorenje. V telovadnici smo se razdelili v dve skupini, vsaka se je preizkusila v lokostrelstvu in v športnem plezanju. Zvečer smo čas namenili medsebojnemu spoznavanju. Naslednji dan, v soboto, smo odšli na kratek pohod po Pohorju in spoznali nekatere njegove značilnosti ter se preizkusili v filcanju oziroma mokrem polstenju, kjer so nastali prav lepi izdelki. Preizkusili smo se v igrah z žogo, opazovali smo geografske značilnosti Pohorja in bolje spoznali biodiverziteto obiskanega območja. V nedeljo smo se odpeljali na zasneženo Roglo in se peš podali do Lovrenških jezer. Zgodaj popoldne smo se vrnili v Celje. Preživeli smo lep in poučen vikend z obilo zabave ter spletli veliko novih prijateljstev. ALEKSANDRA KEŠE, 3.a Obisk predstavnika ameriškega veleposlaništva V evropskem oddelku Gimnazije Lava so predavanja domačih in tujih gostov že stalnica in popestrijo pouk. Tokrat nas je obiskal vojaški ataše na ameriškem veleposlaništvu Krist Thodoropoulos. Na začetku nas je pozdravil z nekaj stavki v slovenščini, za kar je požel bučen aplavz. Že štiri mesece živi v Sloveniji, pred tem pa je 18 let deloval kot častnik v Gruziji, živel je v Nemčiji, Ukrajini in v večini držav v ZDA. Predstavil nam je tako versko kot tudi kulturno raznolikost v ZDA in razložil, kako se je struktura ameriške družbe razvijala skozi stoletja. Temo je seveda povezal tudi svojo službo in predstavil, kako znotraj vojske prihaja do večje strpnosti in modernizacije. Včasih so bili namreč znotraj ene enote lahko samo pripadniki ene rase. To se je z razvojem družbe spremenilo, v enotah so lahko pripadniki različnih ras, tudi spolna usmerjenost ni več omejitev in po novem so tudi ženske enakopravne, v vojski lahko opravljajo delo, ki ga želijo. Spregovoril je tudi o trenutno vroči temi v ZDA - o volitvah. Predstavil nam je sistem in potek volitev. Na koncu predstavitve smo imeli dijaki še precej vprašanj v zvezi z volitvami, položajem žensk v ameriški vojski in vohunjenjem. Zanimalo nas je tudi njegovo življenje v Sloveniji. Predavanje je bilo vsekakor zanimivo in poučno. Všeč mi je bilo, da se je dotikalo aktualnih tem. Zanimivo je, ko izveš, kako tujec dojema nas, kakšni se mu zdimo Slovenci in kako nas tujci razumejo. TAJA JANČIČ, 3.b OTROŠKI VRTILJAK 45 Na-te'straniNovegateAnika prostor najiejO'piSane aktivnOsti-preAsOjskih- otrok.. Če se kaj .^v;.pri babici zanimivega ixx^x ali na igrišču dogaja tudi - A pred v vašem ik blokom, vrtcu, v nam varstvu sporočite. Z-vesel veseljem -vas, bomo b je otrokom potožila, da je izgubila metlo. Skupaj so plesali, migali z »ritkami« in zraven pridno izgovarjali čarobne besede. Vse dokler ni metla kar od nekod spet priletela. In potem je bila tudi čarovnica Mica vesela. Ples na metli Smeh in solze s čarovnico Mico V vrtcih je vedno izjemno zabavno in ustvarjalno. Redko pa se zgodi, da ob obisku nadebudnih malčkov tam srečamo pravo pravcato čarovnico. Takšno, ki leti na metli. Kadar je kje ne izgubi. In v vrtcu Bambi v Rečici ob Paki se je zgodilo prav to. Otroci in strokovne delav- dan. Ampak to ne pomeni, da se ostale dni ne igrajo, je hitro pojasnila ustanoviteljica vrtca Taja Steblovnik. Ne, ob petkih se v vrtec pridejo igrat tudi domače igrače. Ampak minuli petek ni bil navaden petek. Ne. Bil je poseben dan in otroci so se pripravljali na poseben ples. Čarovniški ples. ke so nas povabili na obisk v petek pred prazniki. Kot so nam zaupali, so pri njih petki vedno Čarovnica Mica zelo posebni, prijetni in drugačni. Takrat imajo namreč igralni V telovadnici se je naenkrat stemnilo in prostor je napolnila skrivnostna megla. S stropa se je spustil strašno veseli duh, iz kota pa smo zaslišali najprej stokanje in potem strašen krohot. Takrat je prišla čarovnica Mica. Z dolgim nosom, glasnim smehom in vrešče-čim glasom nas je sprva malce prestrašila, a se je strah ob spremljanju njenih nerodnih pripetljajev hitro spremenil v smeh. Revica čarovniška je bila čisto zmedena, ker je izgubila svojo metlo. Ampak mali vrtče-vski čarovniki in čarovnice so ji jo pomagali pričarati nazaj. In zabava se je začela. LK, foto: GrupA ... drugi premagovali ovire v pajkovi mreži ... Aaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa bu! Tako strašno in veselo je, ko se združijo vse skupine. ... tretji so se gnetli na eni metli. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. ANEKDOTE Ioannis Metaxas (1871-1841) je bil grški general. Med inšpekcijskim obiskom v letalski bazi so ga povabili, naj preizkusi nov hidroplan. Sedel je na pilotski sedež in se v spremstvu poveljnika baze odpeljal na kratek polet. Ko se je že spuščal, da bo pristal, mu je spremljevalec še pravočasno rekel: »Oprostite, gospod general, raje bi pristali na vodi: tole je hidroplan.« Metaxas, ki je že hotel pristati na letališki stezi, je hitro obrnil letalo navzgor, naredil še en krog in s hidroplanom varno pristal na vodni gladini. Ugasnil je motor in se obrnil h gostitelju. »Hvala, komandant, da ste me opozorili in nisem naredil neumne napake.« Odločno je odprl vrata letala in padel v vodo. Povabilo bralcem Na strani Razvedrila bomo objavljali zanimive fotografije iz preteklosti, ki sporočajo kaj zabavnega in so spomin na čase, običaje, ki jih ni več ... Morda hranite v svojem arhivu kaj takšnega, kar bi radi delili z bralci? Pošljite nam fotografijo s svojimi podatki in zraven seveda pripišite, zakaj je tako posebna, kaj prikazuje in kje je bila posneta. Najboljše bomo objavili in nagradili! Za primer pa tale s spleta: to so bili nekoč najboljši indijanski šotori. Kmetje teh kopic ne delajo več, kaj šele, da bi se mladež lahko v njih igrala. Ostala pa je zanimiva fotografija! Novodobne modrosti - V vojni je dobro, če si zgrešen primer. - Kaj je vrhunec pijančevanja? Da objemaš tuš in mu govoriš, naj neha jokati! - Čas celi rane, zato se pa pri zdravniku ponavadi čaka ure in ure. - Kako veš, da je otrok v puberteti? Ko neha spraševati, od kod je prišel, in noče povedati, kam gre. - Ženske so kot sadje - vsaka ima svoj vonj, okus, barvo, videz. Težava so moški - oni imajo radi sadno solato. - Greš na zavod za zaposlovanje in na vratih piše »Vstop nezaposlenim prepovedan.« - Nuna je edina ženska, ki ve, kaj bo jutri oblekla. Hitrost Pride Miha »nakresan« iz gostilne in se takoj zaleti v mi-moidočo žensko. Ta mu primaže eno okoli ušes. On reče: »Madonca, tako hitro pa nisem še nikoli prišel domov.« Dvigalo Trije mrtvo pijani gredo iz gostilne in se znajdejo na železniških tirih. Po nekaj korakih reče prvi: »Ne razumem, zakaj so stopnice danes tako narazen.« Čez čas potoži drugi: »Pa kako je ta ograja tako nizko postavljena!« In se oglasi še tretji: »Fanta, težav je konec, dvigalo že prihaja!« Lestev Ženski glas kliče gasilski dom: »Nek moški hoče priti skozi okno v mojo sobo!« »Tu ni postaja policije, temveč gasilski dom!« »Saj ravno vas kličem: fant ima prekratko lestev!« Razlika Po 25 letih zakona sem pogledal svojo ženo in ji rekel: »Draga, pred 25 leti sva imela sobico, star avto, spala sva na majhnem kavču, gledala majhno črno-belo televizijo, več sva bila lačna kot sita, toda v posteljo sem šel z luštno 25-letno blondinko. Zdaj imava veliko hišo, dva avtomobila, ogromno posteljo, veliko televizijo, večkrat dnevno se prenajem, spat pa grem s petdeset let staro žensko. Zdi se mi, da tu nekaj ni v redu.« Moja žena je razumna ženska. Rekla je, naj si ponovno najdem 25-letno blondinko, ona pa bo poskrbela, da bom ponovno živel v sobici, spal na majhnem kavču, vozil majhen avto in bom več lačen kot sit. Pa povejte, če niso ženske super! One res vedo, kako se rešuje kriza srednjih let. Učiteljica »Očka, si se ti v šoli kdaj zaljubil v učiteljico?« »Sem, enkrat.« »In kako si se takrat počutil?« »V začetku je bilo super, potem pa je za to izvedela tvoja mama in te prepisala v drugo šolo.« »Nocoj si spet govoril v spanju!« »Pa pusti me, da lahko vsaj ponoči kakšno rečem!« »Da utopim težave. Ampak izgleda, da znajo plavati!« Vir: splet 3 7 4 1 1 7 5 3 5 1 6 7 8 5 4 9 3 4 2 9 2 3 2 1 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV / Čudežni napitek Saj veste, kakšne smo ženske, vedno nas kaj moti, ko se gledamo v ogledalo: kakšna nova guba, poveše-na koža, nova maščobna blazinica na delu telesa, kjer je še nekaj dni prej ni bilo ... Resda so bili vmes prazniki in da je bila miza polna vseh dobrot, ampak če je bilo pa vse tako dobro! Pa ne sladkarije, te mi ne gredo najbolje, raje imam kaj mesnega, zalitega s pivom ali z vinom. Da ne omenjam nogometnega prvenstva, ko sem vsak večer navijala s pomočjo vrečke čipsa in steklenice piva. Kje pa ste še videli pravo navijačico brez vseh teh dodatkov? No, žal je vse to pustilo posledice na mojem sicer čisto lepem in skladnem teleščku. Sploh »šlauf« na trebuhu mi je šel vedno bolj na živce. V trenutku slabosti se je pojavil znanec, ki prodaja nekakšne čudežne kapsule in napitke, s katerimi naj bi človek stoodstotno shujšal. Najprej sem se seveda smejala, jaz, povsem prizemlje-na ženska, ki ne nasedam vsakemu reklamnemu triku, pa res ne bom podlegla takšni prozorni reklami. Svetoval mi je, naj razmislim, in dodal, da ima že cel kup zadovoljnih strank, ki se jim je v celoti spremenila presnova, potem ko so enkrat preizkusile to metodo. Ogabnih maščobnih dodatkov na telesu so bile rešene za vselej. Res sem razmišljala o tej mamljivi ponudbi, zvečer še enkrat kritično ocenila svoj trebuh v ogledalu in ugotovila, da bi morda veljalo poskusiti. Podoba, ki sem jo gledala, me ni prav nič navduševala, in še poletje se je bližalo, ko je bilo treba obleči kopalke. »Kaj pa tistih nekaj deset evrov, ki jih je treba odšteti za to uvoženo shujševalno čudo,« sem se tolažila. »Če deluje, je vredno vsakega evra.« Z natančnimi navodili in s škatlo pripravkov sem polna optimizma korakala domov. Samo štirinajst dni bo treba zdržati in bo. Naslednje jutro sem začela novo poglavje v svojem prehranjevanju. Namesto da bi si pripravila ocvrta jajca in kavo, REŠITEV SUDOKU 228 i 5 3 4 2 9 8 7 6 2 9 6 3 7 8 5 4 1 7 8 4 5 6 1 2 3 9 4 1 7 9 8 2 3 6 5 5 2 9 6 4 3 1 8 7 3 6 8 7 1 5 4 9 2 9 4 1 8 5 7 6 2 3 8 3 2 1 9 6 7 5 4 6 7 5 2 3 4 9 1 8 sem si iz priloženih sestavin zmešala nekakšen napitek in ga spila. Ogabno, je bil edini sklep. Treba je bilo pojesti še neko kapsulo z življenjsko pomembnimi sestavinami in začeti nov dan. V službi so odpadle malice, kavice in morebitne pojedine za rojstne dneve. Namesto tega sem pila ogaben napitek, ki me je spominjal na vse kaj drugega kot na žitarice in sadje, kot je pisalo v reklami. Tudi kosila in večerje ni bilo, pa toliko okusnih jedi sem imela v zamrzovalniku! Prve dni nisem glede prehranjevanja smela nič drugega kot jesti kapsule in piti napitek. Po zagotovilih znanca bi morala biti od tega povsem sita, lahkotna in zadovoljna, a sem bila tako lačna, sitna in brez volje, da sem šla še sama sebi na živce. Da ne omenjam, da se mi je še ponoči sanjalo, kako se bašem s klobasami, z gola-ži, kako vse to splahnjujem s pivom ... Zbujala sem se čisto potna. Ampak ker sem ženska principov in z močno voljo, seveda nisem odnehala. Kmalu sem lahko namesto enega obroka napitka jedla tudi kaj lahkega in nekako preživela dan. Vmes naj bi se tudi gibala, šla na kakšen sprehod ali celo tekala in kolesarila, ampak kje ste še videli, da ima lačen človek željo po gibanju? Ko sem po vseh teh mukah stopila na tehtnico, je ta seveda pokazala nekaj manj, kar bi se verjetno zgodilo vsakemu, ki štirinajst dni ne bi jedel skoraj nič, s čudežnimi napitki ali brez njih. Čas brez hrane je dobro vplival vsaj na moje možgane, če že »šlaufa« na trebuhu ni bistveno zmanjšal. Spet sem se spustila na realna tla in se sama sebi čudila, kakšna norost me je obšla v trenutku neprištevnosti in obupa zaradi nekaj centimetrov dodatnih trebušnih oblog. Kaj hočemo, ženske in ogledala pač ne gredo najbolje skupaj. Odkar ignoriram ta kos pohištva, je moje življenje skoraj sanjsko - je pa res, da sem si vmes kupila hlače z raztegljivim pasom ... HUJŠARKA RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka ZUNANJI POROČEVALEC PRI RADIU, TV NEKDANJA GROFIJA NA SEVERNEM IRSKEM POSTNI PREDAL 12 BOSANSKI IGRALEC MENSUR IGRA NA SREČO NEKDANJI AVSTRIJSKI DIRKAČ LAUDA VELIKE ZAČETNICE POLNJENA TESTENINA NEZA-POLNJEN PROSTOR V ČEM WILL PATTON OBLAČILO ZA NOGE TISOČINA KILOGRAMA DIREKTOR ZZZS (SAMO) 18 19 20 Povsodz vami ULIT BLOK KOVINE PLAHA GOZDNA ŽIVAL SLIKAR (ŽARG.) OZNAKA IZRAELA LJUDSTVO V ZAMBIJI POLDRAG KAMEN RAZLIČNIH BARV INDIJSKA ZAČIMBA REVOLUCIONAR ZEDONG IGRALKA RINA DRŽAVA V JUGOZAHODNI AZIJI PRIPRAVA ZA VKLOP ELEKTRIČNEGA TOKA MADŽARSKO VINO HERCE-GOVEC ANGLEŠKA DOLŽINSKA MERA Ljubica, vse na tebi mi je všeč, samo to ne. da so ti starši dali... KrižanKe „,,., a sijaj usamKe KDOR IMA BRADO (EKSPR.) ITALIJANSKA IGRALKA (SOPHIA) ZATAJA SAMEGA SEBE POKRAJINA VZALEDJU TRŽAŠKEGA ZALIVA NASILEN TAT JACK PRIJETEN NICHOLSON VONJ GRŠKI OTOK JAMSKI PLIN DEBELA PALICA NEKDANJA MARIBOR. TOVARNA UREJENA MREŽA KANALOV, ZAPORNIC, JEZOV TEPEŽNI DAN SOJIN SIR OSKAR-JEVKA WINSLET GEORGE NEWBERN 17 VINKO KORENT ASTRONOM (GEORGE ELLERY) MESTO V JUŽNI AFRIKI (ORIG/ KRAJ PRI PODČETRTKU ORGANSKA MOTNJA KILOMETER RIMSKI PESNIK (TIT LUKRECIJ) SVILENA TKANINA KOREOGRAF OTRIN STAROGRŠKA POKRAJINA DIRIGENTSKA PALICA 16 MAJHNA NEDRA PRITOK LJUBLJANICE 4. IN 16. ČRKA PAUL FRANK KRAJ V DOLINI BELE OTOK V IRSKEM MORJU Na ... AMERIŠKA PISATELJICA BUCK NASELJE SV OD MOKRCA NESTRUPENA KAČA JUDOV SIN SOSEDNJI ČRKI SOCIALNI DEMOKRATI DEL HARMONIKE PROGRAMSKI JEZIK NEM. KNJIŽ. SEIDEL BARVNA TEHNIKA SVOJEGLAVOST BREZBARVEN PLIN IZ PLJUČ IZTISNJENI ZRAK JUŽNOAMERIŠKI GRM IRENA KOHONT ITALIJANSKA NOVINARKA FALLACI PEVKA HORVAT BRATOV SIN IVAN ČARGO ELTON JOHN 14 Nagradni razpis 1. nagrada: vstopnica za celodnevno kopanje v Rimskih termah in kapa 2. nagrada: Petrolov dežnik in majica 3. nagrada: Petrolova majica 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 Ime in priimek: Naslov: Kontaktna telefonska številka: Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Udeleženec dovoli organizatorju zbiranje, obdelovanje, uporabo in hranjenje posredovanih podatkov skladno z veljavnim Zakonom o varstvu osebnih podatkov. ■vgrcgm BARVE Usivorjolito pol tlo JpfO! Pobarvajte življenje v svoje barve 24 ilustracij za razvijanje Kreativnosti w I Ona: Če boste želeli izpeljati neko poslovno zadevo do srečnega konca, se boste morali kar precej potruditi, poleg tega bo treba uporabiti tudi kakšno koristno poznanstvo. Teden bo sicer naporen, a bo prinesel tudi precej zadoščenja. On: Dosežete lahko precej višje cilje, kot ste si jih zastavili, zato se nikar ne ustavljajte na polovici poti, ampak izpeljite zadeve do konca. Konec tedna boste sicer precej utrujeni, vendar v isti sapi tudi izredno zadovoljni. Ona: Prevelika trma vas bo pripeljala v situacijo, ko ne bo prav nobenega izhoda, torej ne krivite drugih za svoje težave. Boste pač plačali ceno za svoje neumnosti in prav je tako. Prihodnjič raje upoštevajte nasvet prijateljev. On: Naenkrat se boste znašli pred kočljivo odločitvijo, ki bo v veliki meri odločala o vašem nadaljnjem življenju. Nikar se ne prenaglite, ampak raje dvakrat premislite, da vam kasneje ne bo žal. Pričakujete lahko pomemben telefonski klic. DVOJČKA ftfl Ona: Razočarani boste, vendar ne v toliki meri, da tega ne bi mogli pozabiti. Nikar si tega preveč ne ženite k srcu. Saj poznate star pregovor, ki pravi, da za dežjem vedno pride sonce. Zato se nikar ne skrivajte, ampak odidite v družbo. On: Sorodstvo vam bo povzročilo kopico zapletov, ki sploh ne bodo potrebni, a se boste vseeno morali ukvarjati z njihovimi navideznimi težavami. Še najbolje bi bilo, če bi se podali na krajše potovanje... Ona: Prekoračili boste mejo, ki deli prijateljstvo in ljubezen, in to pri osebi, za katero še pred kratkim niste kazali prav nobenega takšnega zanimanja. Je že tako, da se časi spreminjajo in s tem tudi okusi. On: Kdor tvega, ta tudi dobi. Toda ali ni že čas, da začnete pobirati sadove svojih tveganj? Drugače se lahko hitro pripeti, da boste na koncu ostali sami in razočarani. To ne bo prijetno. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 8. novembra. Geslo iz številke 43: Pazite, jež je lahko na cesti. Izid žrebanja 1. nagrado, vstopnico za celodnevno kopanje v Rimskih termah in Petrolovo kapo, prejme: Ana Golič iz Prebolda. 2. nagrado, Petrolovo kapo in baterijsko svetilko Zavarovalnice Triglav, prejme: Franci Gorjup iz Celja. 3. nagrado, Siemensov predpasnik, prejme: Katalina Fan-tinato iz Laškega. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Ona: Trenutek, ki ste se ga tako bali, je končno za vami. V resnici pa se bo zdaj šele začelo, zato si nikar ne vzemite predolgih počitnic. Prijatelj se vam bo oglasil z zanimivim predlogom, ki bi se ga splačalo uresničiti. On: Nasvet prijatelja vam bo ponovno pomagal prebroditi trenutno manjšo krizo na ljubezenskem področju, tako da boste kmalu naravnost žareli od zadovoljstva. Poskusite mu kmalu povrniti uslugo. DEVICA Ona: Nikar na ravnajte preveč po svoje, saj nimate vse modrosti tega sveta v malem prstu. Poslušajte tudi, kaj vam svetujejo drugi, in poskušajte te nasvete kombinirati s svojimi idejami. Splačalo se vam bo. On: Nikakor ne morete pozabiti tistega, ki ste ga po neumnosti izgubili. Konec dneva boste izvedeli informacijo, ki vam bo pomagala do ponovnega zbližanja. Pazite, da ne boste vsega skupaj ponovno pripeljali v slepo ulico. TEHTNICA J*J Ona: Nekdo vas bo precej potreboval, vendar si enostavno ne bo upal prositi. Ponudite mu pomoč kar sami od sebe, saj bo to za vas prava malenkost, medtem ko se on v celotni zadevi ne bo ravno znašel. On: Še vedno vam iz spomina ne bo šel nekdo, ki ste ga nedavno tega grobo zavrnili. Pokličite ga in zgladite storjeno napako. Kdo ve, mogoče iz tega nekoč še nekaj bo ... шш; Ona: Končno boste tudi vi prišli na svoj račun - vsaj kar se ljubezenskega življenja tiče. Partner vas bo presenetil na način, ki vam bo vsekakor nadvse všeč, zato se nikar preveč ne obirajte. On: Vaše poslovne sanje se lahko prav hitro uresničijo, treba bo le pametno in pravočasno ukrepanje. Uspeh vam v tem primeru ne more uiti. Pazite na telefonski klic, ki vam bo razjasnil prenekatero doslej nepojasnjeno podrobnost. STRELEC 'j Ona: Presenečenje bo popolnoma uspelo. Vendar bo to pozitivno presenečenje, zato svoje misli usmerite raje nase in na svojo prehrano. Drugače se vam obetajo precejšnje težave, ki se jih boste le stežka odkrižali. On: Res je, da se je pametno učiti na napakah drugih, vendar se človek največ nauči iz lastnih. Seveda to ne pomeni, da morate siliti v težave. Partnerka se vam bo pri teh vaših kombinacijah od srca nasmejala. KOZOROG j Ona: Prijatelju boste postavili nenavadne zahteve, zaradi katerih bo postal bolj pozoren na vaše neizvirne izgovore. Treba bo kar precej prepričevanja, če boste hoteli ohraniti dosedanje razmerje. Potrudite se - ne boste razočarani. On: Iskali boste prijetno družbo, našli pa nekoga, ki vam bo v prihodnosti še veliko pomenil. Toda nikar preveč ne hitite, saj se lahko hitro zagovorite in tako izgubite priložnost, ki se ne bo ponovila. VODNAR Ona: Novo poznanstvo izpred nekaj časa bo začelo počasi preraščati v trdno prijateljstvo, ki vam bo pomenilo veliko več, kot ste pričakovali na začetku. Kdo ve, mogoče bo iz tega prišlo celo do ljubezni. On: Prijatelj vam lahko še kako zameri, saj ste se začeli preveč vpletati v njegovo osebno življenje. Odločili se boste za konkreten predlog, ki ga bo precej presenetil. Toda na koncu se bo vendarle sprijaznil z usodo... Ona: Na delovnem mestu se boste na smrt dolgočasili, saj boste pričakovali spremembo, ki je ne bo od nikoder. Po tihem boste še naprej upali, vendar se boste v resnici posvetili povsem drugačnim stvarem... On: Nikar ne verjemite govoricam, ki jih razširja vaš samozvani prijatelj, saj je resnica nekaj povsem drugega. Z odkritosrčnostjo vam bo uspelo tudi tam, kjer se je zaustavilo veliko večjim osvajalcem, kot ste vi. 10 7 6 5 IT. SLIKAR NDIJ 13 ČIK 15 11 8 2 9 3 4 48 RUMENA STRAN Eden s hudo ženo, drugi s hudimi nastopi V pričakovanju evropske komisarke Violete Bulc in predsednika DZ Milana Brgleza sta se živahno pomenkovala nekdanji mestni svetnik Hari Flis (levo), sicer pa legendarni snemalec kar dveh lokalnih televizij, in Vinko Skale, aktualni mestni svetnik na listi SMC, katerega lokalni odbor je pripravil srečanje z visokima gostoma v Osrednji knjižnici Celje. Kaj je Hari povedal Vinku, ni znano, vemo pa, da je evropsko komisarko pred začetkom snemanja pogovora, ko je v zadregi iskal pravi kabel, seznanil, da ima hudo ženo. »Računovodkinja je,« je še pristavil Hari. »Blagor vam, potem imate stvari urejene,« je odvrnila evropska komisarka Bulčeva. Ali ima tudi Vinko Skale hudo ženo, ne vemo, dobro pa vemo, da je včasih kot svetnik zelo hud v svojih nastopih na sejah celjskega mestnega sveta. Foto: GrupA Modro je ohraniti EU Slovenska evropska komisarka za promet Violeta Bulc in predsednik državnega zbora Milan Brglez, ki sta se v Osrednji knjižnici Celje udeležila okrogle mize o prihodnosti Evropske unije, sta prepričana, da povezava ima prihodnost. Na vprašanje, kakšno je razpoloženje v evropski palači v Bruslju po britanskem brexitu in ali se kaj boji »domino učinka«, je naša komisarka dejala, da prav nasprotno. Ko obiskuje druge članice, ugotavlja, da so po spoznanju o posledicah brexita še bolj pripravljene, da ostanejo v evropski družini. Milana Brgleza pa smo vprašali, kdaj bo Slovenija odstranila ograje na meji. »Ker so Nemčija in druge ciljne države zaprle >vrata< svojih držav, mora tudi Slovenija vztrajati pri ukrepih,« je povedal predsednik DZ. Previdnost je pač mati modrosti. Foto: GrupA Dobrodelni že vrsto let Pred počitnicami je bil na Gimnaziji Celje - Center že deveto leto zapored dobrodelni koncert. Tokrat so ga pripravili četrtošolci programa likovne gimnazije in skupaj s sošolci, učitelji, gosti in podporniki zbrali štiri tisoč evrov, ki so jih namenili trem družinam v stiski s Celjskega. Na koncertu so nastopile šolske zasedbe in številni gostje. To je bil hkrati tudi zaključek zbiralne akcije ob svetovnem dnevu brezdomcev. Slednjo so skupaj z društvom Humanitarček in njegovo ustanoviteljico Ninno Kozorog, nekdanjo dijakinjo GCC, zdravnico ter veliko humanitarko, koordinirali dijaki 1. č in za celjsko zavetišče zbrali kar 30 velikih vreč zimskih oblačil, kozmetičnih pripomočkov in konzervirane hrane. Tudi zaradi dobrodelnosti in vseh uspehov dijakov šole je ravnatelj Gregor Deleja te dni postal ime tedna v akciji Vala 202. Foto: GrupA Evropske zdrahe na kozjanskih cestah »Ne še ti s to cesto,« je zavil z očmi župan Bistrice ob Sotli Franjo Debelak (levo). Zgodba o nesrečni cesti, ki je ravno toliko prekratka, da Bistričanom zdaj grozi vračilo evropskega denarja, je očitno dosegla tudi bruseljske sobane. »Pa kaj je res, da si komisijo nagnal iz avta?« si ni mogel pomagati evropski poslanec Franc Bogovič. »Križana gora, kakšne neumnosti! Že sodnici sem komaj razložil, da je tipu pač postalo slabo in je hotel ven. Kaj sem jaz kriv, če ljubljanske srajce niso navajene kozjanskih ovinkov?!« Res pa za avtentičnost pogovora ne jamčimo v celoti. Foto: GrupA Ana Pečnik, razredničarka četrtega letnika programa likovne gimnazije in ravnatelj GCC Gregor Deleja »Penzija nič ne boli« Tako je sogovornika (nepreverjeno) potolažil nekdanji kozjanski župan Andrej Kocman (drugi z leve), ki se je umaknil iz javnega življenja ter se posvetil bolj umirjenim kmečkim hobijem. »Saj se ne bojim, a kaj ko me občani ne pustijo,« je potožil dobjanski župan Franc Leskovšek. »Že prejšnji mandat sem rekel, da je dovolj, pa glej me spet.« »Ah, povej jim, da je mene tudi nadomestila županja, pa svet še kar stoji,« je dodal Kocman. Prvi mož zavoda za turizem v Podčetrtku Boštjan Misja (desno) si je ob tem očitno mislil svoje. Foto: GrupA Življenje gledata skozi objektiv Ko se za isto mizo ob toplem ognjišču najdeta dva zaprisežena fotografa, fotoreporter naše medijske hiše Edo Einspieler - Sherpa (levo) in direktor Kozjanskega parka Teo Hrvoje Oršanič, vam ni treba trikrat ugibati, o čem bo tekla beseda. In ker ustvarjalni ljudje nikoli ne počivajo, bomo morda prav kmalu videli kakšen njun skupen projekt. Se že veselimo! Foto: StO