O mirn. Avstrijska vlada med vojskio ne bo sklioala nnšega državnega zbora. Pag pa zborujeta tudi v vo.iskinem času ogrski in nemški državni zbor. V obe!> državnih zborih se je pretekli teden veliko ^ovorilo o miru. O ogrskem državnem zboru smo ?.e poroftali, da je ministrski predsednik grof Tisza na tozadevno vprav^anje grofa Karolja naznanil, d a j e popold o m a o d s o v, r a ž n i k o v o d vi i s ii o , k Vi a ; sflboskleni-lmir. Toda sovražniki še vedno no ?e.io ničesar slišati o mirn, ampuk sanjajo o tera, kako bi potlačili in uničili Avstrijo in Nemfcijo. Dne 9. t. m. pa se je vršila velepomembna razprava o miru v nemškem držnvuein zboru. Držav.;i karicelvir Betlimann-Holbveg je poudaipjal. da so za veznioe Avstrija, Bolgarija, Nemftija in Turčija nn vseh bojišfiih zmagovite, da jim torej ni treba prositt i-! o tnidi-i r,i rnir. rl a p a so p r i p r a v I j e n e, akojim sovražnikl predložijo mirovihe predloge, o njih razpravljati. 2al. da v sovražnih državah v .mer<Klaiaili krogili še ni nolioiie.Lja rHz;K)Jože,\i(i za nur. To j« /j;lavna smisel govorov v namSkera in ogrpltem državnfim zboru. Xmn4?ovalec laliVt* prosto go\t)ri o mlru, kajti nihfte mu ne raor« očitati, da govori lz njega majoduSnost in boiazan. Mi Bmo prlpravljeni, razpravljaii o mlru, aio naro aovr^ŽniJti narznanlio svoje mirovne predloge. 'foda visulo ui voi«it stva naših iSovražnikov nočejo ui^Gfiiur -jliSai ui-"_3c. tšfi v«dno upajo, da s« bodo zigouili '"•nd©5i.i v A& f' :•• bo vojna srefia milejša. Ljudstvo v sovr,^ .. ^ ¦:*¦.:.vah vzdihu.je in koprni pp miru, ker v.v: Tst;'.- ;~ vsako nadaljno krvopre^anie zaman" f n da js tev za smrt, bolezep in bedo, todfinM\</c;iotfm«io Irf.s ašesa. r ; Naši narorli pa z zad4vf81i^Npni\ ^ameio iraznru nje modro in človekoljubno ij^pjfav^oncst paših odIo6ilnih činiteljev, da s© razp*>5flja o miru. Kr,kor jim je bil vailjen boj, tako jim je flfl^a] yrt3§Buo tudi nadaljevajije. Vsa sovražna ja,vnoet lift 8||afijanskem, Angleškem, Francoskem in 'Rusloem nafflrež z ohoJostjo odklanja nago mirovno pripravljenost teT nae zasmehuje in ogovarja. No, dobro! Ako nočejo, pod. sučemo si zopet rokave In na delo! S Rrbijo smo Že gotovi. Crnagora je vsak dan manjša. Zdaj še velia spoditi zadnjega Laha In Rusa z naše zemlje, Po dosedanjin dogodkih nam nihče m bo odrekei zmožno. sti, da toga ne znamo. Ako naSi sovrajžniki sedaj nočejo miru, bo le jim v Škodo. Vsak daji bo odjslei za njo rair dražji. Zelo lj-ouMjivn i«, kako odgovarjajo nafiimenltnejši Casniki naših sovrnžnikov na opr«Vo \n uemškid HOvore o mirn. '¦-¦¦.s . =^i^«H ii Dvufua iii vladna ang.teškra .,Westminster Gazette" piše: Bethmaun-Hollweg misli, da bi bila vojna pod nemškimi pogoii in strahoto Ž6 davno kon6ana, če bi ne biio A;igle?ke. Sedaj smo ponosni na ta poklon in obljubimo kanolarju, d a v o i n e p r e 1 ne bo koneo, dokler ne dobtimo dail«. kosežnih jamgtev, da nas Nemfiija n • spravizopet v v o j rf o in ne skuša več obvladovaJi sosedov z nagini, kakor jih }e potazala v tej vojni. Naši mladi Ijudje krepko vstopajo v služboi, najboljŠI odgovor j9 za enkrat, 5e pdkažemo na pisarne Zi! rekrutP. PraucoNki od^ovor. Pariški »Matln" izvaja: NemClja se i aveliCala boja, ker je z vojskovanjem obtičala, kt»r je ctonarno stanje vedno slabše in ker so gospodairske ra» mer« vedrio bolj neozdravljive. Edin odgovor nHnemško bahanje (z zmagami) je Kitchenerjeva b«f9eda, dasemoraNemčiji,fcipostafasl;i,baf nanovonapovedativojskci. ItalijanHJd odgovor. Italijanski listi besnijo nad državnim kanolarjem Bethma.nnomj ker je v svojem govoru omenil, dm so avstrijsko-ogrsk© postojank© ob Sofii nasproti Ttaiiji še vedrio trdne in nedotakiijeno. V listu ,,Popolo d' Italia" objavlja odprto pismo ira kajiolarja, V kate* rem se naznanja Avstriji in Nemčiji tako dolga v<4ska, dokler no hosta zaidrgn jeni in i.«« k r v a v e 1 i. — V Italiji se govori in pi^e vedi» najboj neiimjio in bedfsto. Rnskl odgovor. Rusko časopisje n i 11 n, o fi e razpravljao H o mirovnih govorih v nernftkem in o^a. skom državiiem zbnru, arapak dokazuje, da se ftetvft. rosporazura na Balkanu ni dotaknil neodvisnosti OrSke, kakor sta trdila groi Tiszti, \n itethmaivrHHdttweg. Vidi se, da Rusijo bolj bolijo dogodld na Balkanu. kiikor porazi na lasinem ozfimlin. AmorlSkl odgovor. Nevjorški Horald" piš©: Nem^ija zabteva mlr, kafcerega hoče kot zmagaloo skleniti s sovražr^kona, kateri naj tako osrtabi, da m ne bo mogel nikdar v»8 bojevati, Nemftlja pa ne more najti nikogai-, a katerfci bi sg raogia jtogajati o miru. V doMah aaveznlior nihfte ne misli mi rnir, ampalc so pi-opriftaiti o zmt^l četverosporazuma in radi t e g a prevzamejc o d g o v o r n o s t z a n a d tv l j e v a n J« v o ] n ». Kemflija ie ohlego\'anii .trdnjava.