K PROBLEMATIKI »LJUBLJANSKE FRANČIŠKANSKE PODOBARSKE DELAVNICE« Melita Stele-Možina, L jub ljana Moj oče je v topografiji okraja K am nika prvi opredelil pojem in označil področje tako imenovane »ljubljanske frančiškanske podobarske delavnice « , 1 v svoji razpravi v Zborniku za umetnostno zgodovino n. v. III (1955) pa sem poskusila orisati delo te delavnice, njene korenine in njen pomen ter mesto v okviru našega baročnega k ip arstv a . 2 N ajdba dveh neznanih del te delavnice, od katerih je eno signirano, pa je povod za sledeči sestavek, ki naj bo — čeprav skromen — prispevek k rešitvi avtorskega vprašanja te delavnice3 (sl. 236, 237, 238). Gre za kip a sv. Antona puščavnika in sv. M agdalene v podružnični cerkvi v Škocjanu pri Lukovici. Kip sv. Antona se nahaja na oltarju sv. P etra na evangeljski strani, kip sv. M agdalene pa na oltarju sv. Antona Padovanskega na listni strani. Ker sta oba oltarja izdelka novejšega časa in kip a slogovno nista skladna z njim a, je evidentno, da sta bila sem p re­ nesena od drugod, njun stilistični značaj pa ju veže na izdelke lju b ljan ­ ske frančiškanske podobarske delavnice. Kip sv. Antona je visok 73 cm, izdelan iz lesa in na novo polihrom iran. Svetnik je upodobljen v sedečem položaju, oblečen v redovniško obleko, ki se bogato guba posebno pod nogami; z eno roko drži knjigo, v drugi pa križ. Kip sv. M agdalene je visok 76 cm. lesen, p rav tako polihrom iran; svetnica je upodobljena sede, z eno roko drži m rtvaško glavo, z drugo križ; obleka je bogato nagubana, enako pokrivalo. O ba kip a kažeta, da sta pripadala nekdaj enotnemu sestavu na neznanem kraju. Ustno izročilo in zapis o tem 4 sicer pravi, da naj bi izhajal kip sv. M agdalene iz gradu Križ p ri Kamniku. O ba kipa sta nedvomno delo iste roke in vzbujata posebno pozornost, ker je eden na hrbtni strani signiran: F. LACTANTIYS / SCHW AIGER M. / MDCCX. Ta signatura v polni m eri potrjuje našo domnevo o franči­ škanski delavnici, ker je v njenem okviru ime Schwaiger oz. Schweiger z dokum enti izpričano. Tako je v nekrologih frančiškanskih samostanov zabeleženo, da je leta 1757 na T rsatu um rl b rat Ivo Schweiger, sculptor,6 ki v tej zvezi seveda ne p rih aja v poštev. Važnejši se zdi zapis v kroniki frančiškanskega sam ostana v Novem mestu, kjer beremo: Leta 1716 so nastali oltarji sv. F rančiška Serafinskega, sv. Antona Padovanskega, ve­ liki oltar in oltar v škapulirski kapeli; rezbarska dela sta izvršila brata D ionizij in Ivo, pozlatil jih je b rat Laktancij, m izarska dela pa je Sl. 236. Škocjan pri Lukovici, kip sv. Antonu puščavnika Foto: Drago Komelj Sl. 237. Škocjan p ri Lukovici, kip sv. M agdalene Foto: Drugo Komel] opravil b rat E lcearij.6 Tu se kot pozlatar im enuje brat L aktancij, vendar je vsaka prim erjava nemogoča, ker omenjeni oltarji niso več ohranjeni, am pak so nadom eščeni z novimi. Ime Schwaiger kaže na južno-nemško poreklo, saj je znanih tudi več um etnikov s tem imenom iz Augsburga in iz Bavarske, posebno pa kaže še na Tirolsko in za nekatere kip arje fran ­ čiškanske delavnice je tirolsko poreklo izrecno izpričano.7 Sl. 238. Škocjan pri Lukovici, napis na hrbtu kipa Foto: Drago Komelj K valiteta obravnavanih dveh kipov je dobra in ju po obdelavi in izrazu lahko uvrstim o v glavno, tako imenovano drugo skupino v okviru frančiškanske delavnice, katere glavne značilnosti so:8 poudarjena re­ liefna zasnova, anatom sko nepravilne poze teles, d rap erija močno n a­ gubana, v dani ploskvi se razvija cel kom pleks živahno med seboj p re­ pletajočih se gub; oblika nog je poudarjena, v ostalem p a se telo pod bogato draperijo k ar nekam izgublja in se samostojno malo izraža. Glavni predstavniki tega načina so kipi sv. P etra in P avla ob atiki glavnega oltarja v Lokah v T uhinjski dolini, M arija in Janez v N arodni galeriji v L jubljani (iz kam niškega frančiškanskega samostana), sv. Peter in Pavel v cerkvi v M ekinjah, dalje nekateri kipi v cerkvi na T rsatu in Sl. 239. G lava kipa sv. A ntona v Škocjanu pri Lukovici Foto: Drago Komelj sv. Valentin na oltarju v Dvoru p ri Polhovem G radcu in »drseči« angeli na oltarjih v Dvoru in na Trsatu. P rav posebno pa se oba kipa iz Škoc­ jan a približujeta postavam sv. P etra in Pavla v atiki v Lokali in sv. Petru in Pavlu v M ekinjah, s katerim i ju druži podobna form alna obdelava telesa in draperije, vihrajoča brada, ki je zelo značilno obde­ lana p ri vseh im enovanih plastikah in tudi izraz obrazov. Dovolj je, če prim erjam o glavo sv. Pavla v M ekinjah in glavo sv. Antona v Škocjanu (sl. 239, 240). V prašanje avtorstva kipov sv. A ntona in sv. M agdalene je težko rešljivo. Zgoraj citirani zapisek v kroniki v Novem m estu govori nam reč o b ratu L aktanciju kot p oz la t a r j u , ki je delal tam v letu 1716, kar tudi sovpada z obdobjem delavnosti glavne skupine frančiškanskih k i­ parjev. Časovno je torej mogoče ali k ar verjetno, da gre tu za isto osebo, saj signatura v Škocjanu podaja letnico 1710; ne dokazuje nam pa, da je podpisani tudi avtor kiparskega dela, k ajti možno je, da se je v Škocjanu podpisal b rat L aktancij Schwaiger kot pozlatar, ki je po k ip arju izrez­ ljane kipe samo pozlatil in poslikal. To ni nemogoče, saj to ne bi bil izreden prim er v tem času, ko je poslikavanje in zlatenje (nemško Fass- malerei) predstavljalo zelo važen posel p ri »zlatih« in pri baročnih oltar­ jih in bilo kot tako upoštevano tudi kot samostojen poklic. Posel slikarja in pozlatarja je odgovoren in njegovo delo v gotiki in v baroku nikakor ni bilo m anj pomembno kakor delo rezbarja, saj je s kredasto oblogo in s poslikavo v tem pera tehniki dal kipu šele njegov končni izraz in vse to je zahtevalo od njega pravi um etniški čut. Zato ni čudno, da se je tu in tam tudi avtorsko uveljavil. 9 R. Hoffm anu govori o tem celo. 10 da moramo p ri velikih oltarjih baroka računati s trem i um etniki, ki sodelujejo: s kiparjem , ki izdela kipe in ornam entiko; z um etnim m izarjem , ki izvrši oltarno arhitekturo in s slikarjem -pozlatar- jem. ki oltar poslika in mu doda kot celoti šele pravi izraz. Njegova po­ membnost se izraža še posebno v tem, da je včasih celo nasekal površino lesenih kipov, da se je kredasta osnova bolje prijela, in to dokazuje, da je šele njegovo delo pomenilo pravo dovršitev teh izdelkov. Tudi v domačem m aterialu imamo več prim erov, ko se je slikar- pozlatar podpisal kot avtor ali pa da se je ohranilo njegovo ime ob imenu k ip arja. Tako se je Jakob Jam šek, slikar iz- Škofje Loke, podpisal leta 1652 na Skarnosov veliki »zlati oltar« v Crngrobu. — Na velikem zlatem oltarju v Podbrju v Vipavski dolini najdem o sledeči napis: S. Chosme e D am iane orate pro nobis A ndrea Mulig alora Piovano: To Angelo Sperandi Indoraiorio fecit operoruni m irabilium suorum Anno Domini 1657. Tako se je tu Angelo Sperandi s ponosom podpisal kot pozlatar. — Na glavnem oltarju v M uljavi je signatura: A ltare hoc loan: Iacobus M önhardt, cum socio Antonio Schernauitsch, W eyxelburgenses in Anno 1674 pingebant. Sculpebat vero Bartholomeus Plum enberger Labacensis, Anno eiusdem. Tudi tu vidimo, da se poleg k ip arja samo­ zavestno omenja pozlatar M önhardt s pomočnikom. Na enem izmed stranskih oltarjev v župni cerkvi v V itanju je podobar I. Sojč našel podpis F. M. P. 1663, čigar P[inxit] se nedvomno nanaša na slikarja in pozlatarja. • — Nekoliko kasnejši je zapis iz leta 1742 na oltarju Rožnega venca v župni cerkvi v Šoštanju: E xstat bonitas generosi Domini Ioannis Josephi Casteliz eius vxoris Helenae Theresiae existente loci parocho Ioane Iosepho Thalm ainer p in xit Ioannes Michael Sartori sclavograe- cenis.1 1 K ipa sv. A ntona in M agdalene spadata nedvomno v okvir kipov, od katerih so posebno značilni oni v M ekinjah in v Lokah v T uhinjski do­ lini in so delo enega m ojstra oziroma so nastali pod vodstvom in vplivom ene osebe. Po vsem povedanem p a zaenkrat ni mogoče reči, ali naj bi bil Sl. 240. M ekinje pri Kam niku, veliki oltar, kip sv. Pavla Foto: Drago Komelj podpisani L aktancij Schwaiger k ip ar ali samo slikar-pozlatar1 2 in tako ostaja vprašanje kiparskega avtorstva kljub signaturi še vedno odprto. * V tej zvezi objavljam tudi doslej neznanega Križanega, danes v žup­ nišču v Stari Loki, bil pa je preje v uršulinskem sam ostanu v Ljubljani. Tudi ta K rižani nosi poteze frančiškanske podobarske delavnice tako v obdelavi telesa, v značilno drapiranein p rtu okrog ledij, v obdelavi las in brade ter v ekspresivnem izrazu obličja (sl. 241, 242). Sl. 241. Stara Loka, župna cerkev, Križani (frančiškanska delavnica) Foto: Drago Komelj Sl. 242. Stara Loka. župna cerkev, glava Križanega Foto: Drago Komclj OPOM BE 1 F rance Stele, Sodni o kraj K am nik, str. X II, X III. 2 M elita Stele, L ju b lja n sk a fran čiškansk a podobarska delavnica. ZUZ n. v. III. (1955), str. 161—196. 3 Za sporočilo o n ajd b i teli dveh kipov se n a tem m estu najlepše z ah v a lju ­ jem kon servato rju Zavoda za spom eniško varstvo LRS, tovarišu Iv an u Komelju. 4 Leopold Podlogar, D robtinice iz preteklosti soseske »Škocijan« v dobski župniji. L jubljana 1911. 5 Spom inska knjiga za 700-letnico oo. frančiškanov v Ljubljani. L jublja­ n a 1933. 6 Jože Gregorič, K ulturna slika Novega m esta in njegovo zunanje lice. K ronika slov. mest VI. (1939), str. 125,126. 7 M elita Stele, o.e., str. 168,188. 8 M elita Stele, o.e., str. 176. 9 H. Wilm, D ie gotische H olzfigur. 2. iz., 1940, str. 38—63. 1 0 R. Hoffmann, D er A ltarb au im E rzbistum M ünchen und F resing in seiner stilistischen E ntw icklung vom E nde des 15. bis zum A nfang des 19. Jh rh. M ünchen 1905, str. 141. 1 1 Prim . o tem tudi Jos. Zykan v Österr. Zeitschrift für K unst und D enk­ m alpflege XII. (1958), str. 14—20, kjer objavlja napis za srednjo figuro v oltarni om ari v župni cerkvi v W eiten v W aldviertel, ki pravi: »Hans Peham m aler purger zu Mölk 1518 am freitag vor St. M argaret,« kjer gre nedvom no za sli­ k arja, v opombi 1 na str. 17 pa dopušča tudi misel, da je pod pietor lahko mišljen tudi kipar-rezbar. V Registrirni Com putationum domini Volffgangi abbatis 1496 do 1505 v Zw ettlu je nam reč pri 1.1502 zapisano: »Pictori ex Khrembs pro ym a- gine beate virginis et tabula in ara sancti W ernardi.« Tu je torej »slikar« do­ bavil oboje, ym ago-kip M. Božje in tabula-slika sv. B ernarda. 1 2 V prašanje je tudi, k a j naj bi pom enila črk a M. za im enom v signaturi (MalerP), če ne slik a rja pozlatarja. Resume Anschliessend au eine im Zbornik za umetnostno zgodovino n. v. III. publi­ zierte Abhandlung über die Franziskanerbildhauerwerkstätte von Ljubljana werden nun zwei bisher unbeachtete Werke dieser Werkstätte aus der Pfarr­ kirche in Šent Vid bei Lukovica veröffentlicht. Die Wichtigkeit dieser Ent­ deckung besteht besonders darin, dass eines dieser Werke die Signatur »F. Lactantius Schwaiger M. 1710« trägt und dass diese beiden Werke deutlich der qualitätvollen zweiten Gruppe dieser Werkstatt, deren Author bisher nicht eruiert werden konnte, zuzuzählen sind. Frater Lactantius hat diese Werke als Fassmaler signiert. Nachdem die Ordenskronik auch einen Ivo Schweiger kennt, scheint es doch, dass man durch diese Signatur der Lösung der Autorfrage näher gekommen ist. Dieser Ivo Schweiger starb im J. 1757 zu Trsat bei Rijeka und wird ausdrücklich als sculptor bezeichnet. Ein zweiter Ivo, bei dem man die Identität mit Ivo Schweiger annehmen kann, wird im J. 1716 unter den Schnitzern des leider nicht mehr erhalteten Hochaltars der Franziskanerkirclie in Novo mesto erwähnt; auch diesen Altar hat F. Lactantius gefasst. Es ist nicht ausgeschlossen, dass die beiden Verwandte gewesen sind und dass die bild­ hauerische Qualität Ivo zuzuschreiben ist.