NOVI TEDNIK NT&RC d o o Jože Cerovšek ŠT. 19 - LETO XLVIH - CELJE, 12. 5. "94 - CENA 150 SIT Glavni in odgovorni urednik NT Bronko Stomejcic Hitri posli so mimo nillekarna še v zraku Skladzahte^apremokokiipm.StmS. Ali se vino in človek prav razumeta? tetefon: 063/715-820 telefax: 063/715-390 Aškerčeva 4/a, 63310 Žalec Obiščite nas tudi na Pomloclanskem sejmu od 23.-29. maja S^EMSICAKONSIGNACUSKA K)NUDBA RAČUNALNIKOV IN TISKALNIKOV (Možna plačila na čeke...) BastI spet izbran, Krajnc v Emu Min§EmugBk,tTBdkloEmapaitiibiMie^lBEtmaM Novaotfpuičan/a?Slran4. Puc dve leti v Celju MomtBšiz Veknjishmskmpotm listompustUBadellagfeb. KoMckjitoMhvprotiobmbiSMdBJcilj^^^^ Mesto solz ]/Sarajevmtmčriileobupinmalm. BeportažanastmiŽI. Z Dunaja na Skomarje Zlatopomm Gizela in LeopoldRozmn iz Spodnjih Lažv reportaži na strani20. Planinska^pot RudiMrazjeposlirtieizazdravjenalioncu mesta. Stran 20. Kronika S(ref/aUer/nu/)/cfa/a. Daviipoiicista. StranIS. 2 Cena zadovoljiva, izkop premajhen Sekretar za energetiko Boris So¥lč v TEŠ In RL¥ _ Šoštanjska termoelektrarna in j velenjski rudnik lignita prispevata velik delež v slovensko elektroener- getsko bilanco. Zato ni čudno, da je državni sekretar za energetiko Bo- ris Sovič v ponedeljek obiskal oba energetska centra in spregovoril o nekaterih aktualnih dogajanjih. Sekretar Sovič se je še z nekateri- mi predstavniki ministrstva najprej ustavil v Termoelektrarni Šoštanj, kjer so si gostje ogledali gradnjo čistilnih naprav na četrtem bloku. Nato so republiške predstavnike sprejeli v Rudniku lignita Velenje,' pri pogovorih pa so sodelovali tudi predstavniki rudnikov rjavega pre- | moga. Glede proračuna za letošnje leto je Sovič povedal, da so v njem upo- števani praktično vsi predlogi, ki jih je ministrstvo pripravilo za energetiko. To pomeni izgradnjo či- stilnih naprav na bloku IV. v TEŠ, deponijo premoga Lakonca v Za- savju in izgradnjo jaška Hrastnik. V letošnjo elektroenergetsko bilan- co bo Zasavje prispevalo približno milijon ton premoga, Velenjčani pa računajo, da bodo izkopali približ- no 3,6 milijona tona lignita. Cena velenjskega premoga bo le- tos v povprečju 5,5 mark za gigajo- ul, medtem ko bo cena za premog iz Zasavja 7,5 mark za gigajoul.* V rudnikih rjavega premoga bodo prejeli dodatnih 512 milijonov to- larjev subvencij za prestrukturira- nje. Hkrati je sekretar Sovič na obi- sku v Velenju še povedal, da je sin- dikat elektroenergetskega gospo- darstva in premogovništva dosegel, da bo kot izhodišče za izračun oseb- nih dohodkov ostal mesec marec. Seveda je tudi za elektroenerget- ske centre in premogovnike zanimi- vo lastninjenje. Po Soviču je vlada že sprejela odlok, po katerem bosta obe elektrarni v celoti postali druž- beno premoženje, v velenjskem rud- niku pa računajo, da bi približno 10 odstotkov še lahko lastninili. Pred- stavniki RLV so goste z republike opozarjali na določene težave, v ka- tere bodo zašli zaradi premajhne oddaje premoga. US Goričarleva vila (še) ni občinsica! Temeljno sodišče v Celju še ni obravnavalo in zato tu- di ne razsodilo, čigava je stavba na Mestnem trgu v Slovenskih Konjicah, poz- nana kot Goričarjeva vila. Doslej je bila vložena zgolj tožba. Kar smo v prejšnji številki Novega tednika pomotoma objavili kot razsodbo, je to- rej tožba. Z njo vodstvo ko- njiške občinske skupščine seznanja poslance v gradivu za prejšnji teden sklicano zasedanje, ki pa je bilo zara- di nesklepčnosti preloženo na danes (četrtek). Občina Slovenske Konjice zahteva vrnitev pravice do uporabe sporne stavbe, ki jo je Stranka demokratične prenove Slovenske Konjice v veri, da ima pravico do nje- ne uporabe, prodala podjetju Facig d.o. iz Ljubljane. Ker gre za stavbo, ki je bila pred leti namenjena delu nekda- njih družbeno političnih or- ganizacij, seveda odločitev sodišča nestrpno pričakujejo ne le v konjiški, ampak tudi v drugih občinah. Ko so po- slanci konjiške občinske skupščine nazadnje govorili o tem politično precej raz- gretem problemu, so se odlo- čili, da bodo pred ponovno obravnavo problema na skupščini počakali na odlo- čitev sodišča, čeprav je sicer Višje sodišče v Celju po pri- tožbi zoper sklep Temeljne- ga sodišča v Celju - Enote v Slovenskih Konjicah dovo- lilo zemljiško knjižni vpis podjetju Facig. Kako bo to- krat odločilo sodišče, bo to- rej potrebno še počakati. MBP Sodelovanje s fakulteto Šmarska vlada ter mari- borska ekonomsko-poslov- na fakulteta razvijata vse širše sodelovanje. V okviru študijskega programa so zato pretekli teden obiskali občino študenti 3. in 4. let- nika, ki so izdelali najbolj- še poslovne načrte za pred- met o politiki podjetja. Enodnevne ekskurzije se je udeležilo 28 najuspeš- nejših študentov, njihov mentor prof. dr. Janko Be- lak ter predstavniki fakul- tetnega vodstva. Program obiska so pripravili v šmarski vladi, kjer so jim hoteli predstaviti najzani- mivejše dele gospodarsko pestre občine, zlasti tiste, ki izstopajo tudi na državni ravni. Tako je skupina ime- la možnost spoznavati ste- klarstvo Rogaške Slatine, zdraviliški turizem Roga- ške Slatine ter Atomskih Toplic, predstavili so jim vinsko klet v Imenem, kmečki turizem v Olimju ter kulturno ponudbo tega kraja. V južnem delu obči- ne so spoznali Kozjanski park, ustanovo državnega pomena, ter prenovljeni ro- manski grad Podsreda. Udeleženci ekskurzije so bili s predstavljenim zado- voljni, prav tako pa tudi predstavniki šmarske obči- ne. Slednji namreč menijo, da pomeni to za občino do- bro promocijo. BRANE JERANKO Oddelek za delovno usposabljanje Konjiška Osnovna šola v Parku, šola s prilagoje- nim učnim programom, že dalj časa opaža zmanj- ševanje števila učencev. Ker pa ima šola dovolj strokovnega kadra, so se odločili, da bodo odprli oddelek za delovno uspo- sabljanje otrok. Ker takšnega oddelka doslej v občini ni bUo, se ti otroci usposabljajo na Dobrni in podobnih za- vodih, daleč od staršev. Po novem bodo lahko bi- vali doma, kar bo nanje še posebej pozitivno vpli- valo. Konjiški izvršni svet je odprtje tega od- delka podprl, saj to ne pomeni večje finančne obveznosti občine. Števi- lo oddelkov na šoli, za katere materialne stroške zagotavlja občina, se na- mreč ne bo povečalo. J. H. Legalizirali črne graHnle Konjiški Izvršni svet tuai o Izgubljenemu denarju o legalizaciji nedovoljenih gradenj je konjiški izvršni svet že govoril na eni svojih prejšnjih sej, ko je obravna- val problematiko nedovolje- nih posegov v prostor. Komisija je že aprila obravnavala pripombe obča- nov, ki jim je bila legalizaci- ja zavrnjena. Po ponovni proučitvi posameznih pri- merov in po predlaganih spremembah namembnosti posameznih objektov in s tem povezano njihovo sa- nacijo, s katero so se lastniki strinjali, je bil sprejet sklep o legalizaciji teh gradenj. Vendar so člani IS posebej poudarili, da ta legalizacija velja samo za vseh 14 evi- dentiranih objektov, prijav- ljenih do sedaj, ne pa tudi za objekte, ki do sedaj niso bili evidentirani. IzpostaviU so tudi zahtevo po poostrenem nadzoru pri gradnjah in po takojšnjem ukrepanju ob ugotovljenih nepraviliiostih, s tem pa tudi po večji učin- kovitosti tako nadzornih or- ganov kakor tudi pravnih služb. Člani IS so se seznanili tu- di s problemom vloženih sredstev v Komercialno hi- potekamo banko Beograd v Ljubljani, kjer je imela ob- Na seji so obravnavali tudi finančne obveznosti, ki jih ima do občine mizarstvo Skala, katerega lastnik je se- daj Koplast in finančne ob- veznosti gostinskega podjet- ja Jelen. Ker podjetji denarja ne moreta vrniti, bodo pre- nesla v lastništvo občine svoja stanovanja - skupaj šest in tako poravnala svoje obveznosti do nje. čina od marca 1990 leta de- ponirane 3 milijone tolarjev. Se istega meseca je takratni IS, ki je ta sredstva vložil, želel vložena sredstva odpo- kUcati, a tega ni mogel stori- ti, ker je banka v tem času že imela blokiran žiro račun, meseca oktobra pa je šla v stečaj. Terjatve so bile prenesene na Glin Nazarje in preko njega so bila ta sredstva ob- čini v nekohko drugačni obliki tudi vrnjena. Vendar je stečajni upravitelj vložil tožbo na osnovi novo spreje- te zakonodaje o stečajih, ki pa takšne transakcije prepo- veduje. To je bilo leta 1992. Občina se je sicer pritožila na višje sodišče, ki pa je pri- tožbo zavrnila in je občina morala za nekoč svoj denar plačati 13 milijonov tolarev obresti. Ker pa se revalorizi- rajo tudi terjatve občine do banke, bo občina dobila vr- njenih vsaj del sredstev iz stečajne mase banke. J. H. Zapora ceste ŽIče-Špitallč? Krajani Špitaliča že vrsto let čakajo na obljubljeno novo cesto na odseku Žiče-Špitalič, za gradnjo katere pa v repu- bliškem proračunu kar ne morejo najti sredstev. Pred slabim mesecem je mariborsko podjetje Gradiš začelo s pripravljalnimi deli za gradnjo novega viadukta avtoceste, ki bo prav nad regionalno cesto Žiče-Špitalič. V nedeljo so se po besedah Karla Zidanška, predsednika krajevne skupnosti Špitalič, prebivalci Žič in Špitaliča na zboru krajanov dogovorili, da bodo, če do 15. maja ne bo konkretnih dogovorov za odkup zemljišč in začetka gradnje ceste Žiče-Špitalič, na ta dan cesto zaprli in onemogočili dostop izvajalcem del pri viaduktu. B.Z. Predsednik Skupščine občine Celje sklicuje za petek, 13. maja 1994, ob 8.00 uri v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju, Trg Celjskih knezov 9, nadaljevanje 40. skupne seje zborov občinske skupščine, na kateri bodo poslanci obravnavali: Predlog odloka o gospo- darskih javnih službah v občini Celje; Poročilo Komisije za lokalno samoupravo; Osnutek odloka o spremembah in dopol- nitvah odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju občine Celje - HITRI POSTOPEK; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o javni snagi in videzu naselij; Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o ureditvi cestnega prometa v naseljih občine Celje; Podaljšanje mandata članom svetov krajevnih skupnosti Komunala Je postala občinska Potem ko je premoženje OKP Rogaška Slatina, komu- nalnega podjetja šmarske ob- čine postalo občinska last, so se še odločili o organizaciji bo- dočega javnega podjetja. Ustanovitelj OKP, ki ohra- nja svoje dosedanje ime, je po novem odloku šmarska obči- na. Podjetje bo moralo skrbeti za oskrbo z vodo ter zbiranje smeti, po želji pa lahko oprav- lja tudi pogrebno dejavnost, skrbi za ogrevanje, za kabel- sko televizijo, čisti okolje, opravlja storitve z gradbeno mehanizacijo ter skrbi za pro- izvodnjo in obdelavo kamna. BJ Naiveč za plin y Rogaški Slatini na zborih o samoprispevku v mestni krajevni skupnosti Rogaška Slatina se vrstijo zbori občanov, kjer predstav- ljajo program novega samo- prispevka. Ta obsega naložbe v plinifikacijo, gradnjo šport- nega parka, nakup aparata za zgodnje odkrivanje raka na dojki (mamografa) ter v kabel- sko televizijo. Slatinčani ter okoličani se t>odo o 5-letnem samoprispev- ku izrekali 29. maja. Skupna vrednost naložb bi znašala 640 milijonov tolarjev, od tega bi s samoprispevkom zbrali 432 milijonov, iz mestnega prora- čuna pa dodali 88 milijonov. Za plinifikacijo bi 40 milijo- nov prispeval še Petrol, za 80 milijonov pa bi pridobili tudi republiški ekološki kredit. Plinovodno omrežje, v vred- nosti 500 milijonov tolarjev, nameravajo zgraditi na celot- nem območju KS, njegova živ- ljenjska doba bi bila 50 let, lastnik pa bi postalo mesto. Pri uporabi plina opozarjajo zlasti na njegovo ugodno ceno, nižjo porabo elektrike ter va- rovanje okolja. Priklopilo bi se več kot dva tisoč gospodinj- stev. V Športnem parku ob Sotel- ski cesti, ki se bo raztezal na 12 hektarjih, nameravajo v pr- vi fazi dograditi nogometno igrišče ter atletsko stezo. Za naložbe v okviru samoprispev- ka potrebujejo 64 milijonov tolarjev, od tega pa bi jih pri- spevali 24 iz mestnega prora- čima. Med pomembnejšimi nalož- bami je tudi predvidena grad- nja kabelske televizijske mre- že, vredna 64 milijonov tolar- jev. V mestni krajevni skupno- sti, ki bi prispevala 24 milijo- nov, opozarjajo, da bi z njo omogočili tudi boljši sprejem zemeljskih postaj, prispevala bi k lepšemu videzu turistič- nega mesta, uvedli pa bi tudi lokalni program. Med zdrav- niki Rogaške Slatine pa se je rodila zamisel o ustanovitvi centra za preprečevanje raka na dojkah, pri tem pa potrebu- jejo 12 milijonov tolarjev za nakup mamografa. Če bo samoprispevek izgla- sovan, bi zaposleni plačevali po 1600 tolarjev na mesec, upokojenci po 500, kmetovalci do 3200 tolarjev. Z zneski za plačilo samoprispevka pa je mogoča nižja osnova za do- hodnino. BRANE JERANKO Slovenija se ne bo pogajala LJUBLJANA, 10. maja (Delo) - Odbor za medna- rodne odnose državnega zbora je med razpravo o slovensko-italijanskih odnosih sklenil, da se Slo- venija ne bo pogajala o ve- ljavnih sporazumih in spremembi meja, od vlade pa zahteva tako imenovano belo knjigo o slovensko- italijanskih odnosih. Premier bo dal odvezo LJUBLJANA, 10. maja (Delo) - Iz kabineta pred- sednika vlade so sporočili, da je dr. Janez Drnovšek lani septembra odvezal dolžnosti varovanja uradne ali vojaške tajnosti vse ob- dolžene v kazenskem po- stopku pred mariborskim sodiščem. Torej ni ovire, da ne bi enako ravnal tudi pri Milanu Hmelaku in Silvu Komarju, takoj ko bo dobil pisni zahtevek predsednika parlamentarne komisije. Uspešna pogajanja za Gatt LJUBLJANA, 10. maja (Delo) - Vsebinska pogaja- nja za vstop Slovenije v Gatt se počasi bližajo koncu, pogajanja pa so se po oceni ministra za eko- nomske odnose in razvoj dr. Davorina Kračima za Slovenijo končala ugodno. Po njegovem mnenju bo sprejet slovenski predlog zaščite kmetijskih izdel- kov, Slovenija pa bo mora- la dovoliti koncesije za mi- nimalni pristop na trg. Energetika in Terotech MARIBOR, 10. maja (De- lo) - Na razstavišču ob ma- riborski Dvorani Tabor so odprli dva mednarodna sejma. Energetika in Tero- tech-Vzdrževanje. Na 30 tisoč kvadratnih metrih se predstavlja 800 razstav- ljavcev, sejem pa bo odprt do 14. maja. Misija IMF v Sloveniji LJUBLJANA, 9. maja (Delo) - Na obisku se mudi druga redna letna misija Mednarodnega denarnega sklada, ki se seznanja z do- sežki slovenske gospodar- ske politike na posameznih področjih v minulem letu s projekcijami za letošnje leto in srednjeročnimi cilji ter načrti za dokončanje prehodnega obdobja. -NOVI TEDNIK- Glavni in odgovorni urednik: Branko Stamejčič. Pomočnica odgovornega ured- nika: Milena Brečko-Poklič. Uredništvo: Marjela Agrež, Irena Basa, Tatjana Cvim, Ja- nja Intihar, Brane Jeranko, Edo Einspieler, Edi Masnec, Urška Selišnik, Ivana Stamej- čič, Željko Zule. Tehnično ure- janje: Franjo Bogadi, Robert Kojterer. Oblikovanje: Minja Bajagič. Tajnica uredništva: Mojca Marot. Naslov uredništva: Prešernova 19, Celje. Telefon: (063) 29-431, {ax 441-032. Št.19 - 12. maj 1994 dinarske priprave na referendum Referendum o bodočih občinah je vse bližje, zato $0 na Šmarskem imeno- vali volilne komisije. Ob- čani sedanje občine Šmarje pri Jelšah se bodo odločali o sedmih novih občinah: Šmarju pri Jel- šah, Rogaški Slatini, liozjem, Rogatcu, Podče- trtku, Bistrici ob Sotli ter l,esičnem. Po odločitvi šmarske občinske skupščine bo v Šmarju predsednica vo- lilne komisije Suzana Smerdej, v Rogaški Slati- ni Milan Birsa, v Kozjem Slavica Obrez, v Rogatcu Rudolf Prevolšek, v Pod- četrtku Simona Preinin- ger, v Bistrici Snježana Kranjec ter v Lesičnem Sergej Rojs. Imenovali so tudi podpredsednike ozi- roma namestnike pred- sednikov. Prav tako so imenovali člane volilnih komisij ter njihove na- mestnike. Komisije, ki so jih imenovali za referen- dum o bodočih občinah, bi opravljale svoje delo tudi med jesenskimi lo- kalnimi volitvami. BJ Kakšna Je prihodnost zdravilišča v Rimskili Toplicali? Kulturno društvo »Slavko Avsenik« v Rimskih Toplicah je kar nekaj mese- cev pripravljajo javno tribuno o pri- hodnosti zdaj že tri leta zaprtega zdra- vilišča v Rimskih Toplicah. Javna tri- buna bi sicer morala biti že aprila, vendar je bila preložena, ker je med tem časom prišlo do zamenjave slo- venskega obrambnega ministra, novi minister Jelko Kacin pa si je vzel nekaj tednov časa, da se je podrobneje sez- nanil s problematiko. Članom društva »Slavko Avsenik« je kljub zapletom (še največ jih je bilo z domačo krajevno skupnostjo, ki se je menda odpovedala sodelovanje in za- grozila celo s tožbo!) uspelo pripraviti javno tribuno, ki bo v petek, 13. maja ob 18. uri v dvorani zdravilišča Rimske Toplice. Sodelovali bodo obrambni minister Jelko Kacin, generalni direk- tor Krke Miloš Kovačič, direktor Krke Zdravilišča Vladimir Petrovič, pred- sednik skupščine občine Laško Miloš Veršec, predsednik IS občine Laško Roman Matek, predstavnica Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediš- čine Celje Alenka Kolšek in Drago Ulaga iz Ljubljane, sicer pa rojak iz Rimskih Toplic. Okroglo mizo bo vodil novinar Tone Vrabl. Drago Zupan je predsednik Kultur- nega društva »Slavko Avsenik« je ob tem povedal, da so se za to okroglo mizo odločili zato, ker bi si radi nalili čistega vina, zakaj so in do kdaj bodo zaprta vrata zdravilišča. »Če ne bomo uspeli prvič, bomo okroglo mizo čez čas ponovili. Za kraj je škoda, da tak- šen objekt sameva in propada. Upam,, da se bodo razvnete strasti v kraju pomirile in da bodo uvideli, da to pri- pravljamo za dobrobit kraja,« je pove- dal Zupan. TV Za čistilno napravo Poslanci šmarske skupšči- ne so nedavno imeli v zvezi z uvedbo prispevka za čišče- nje odpadnih voda različne pomisleke, pred dnevi pa so se zanj odločili brez posebne razprave. Tako bodo odslej v gospodinjstvih ter na po- dročju družbenih dejavnosti plačevali za kubični meter porabljene vode po 20 SIT novega prispevka za čiščenje odpadne vode, v gospodar- stvu pa 30 SIT. Predlagatelji računajo, da bi v občini tako zbrali 69 mi- lijonov SIT na leto, kar bi namenili za naložbe v čišče- nje odpadne vode. Vrednost naložbe v čistilno napravo znaša po izračunu šmarske vlade približno 8 milijonov DEM, od tega pa pričakujejo 2 milijona iz državne bla- gajne. V občinski vladi opozarja- jo, da o prispevku ni mogoče razmišljati le kot o novi obremenitvi družinskega proračuna, ampak je potreb- no dati prednost ekološki plati. Denar bodo zbirali skupaj z rednim plačilom vodarine, komimala pa ga bo nato mesečno nakazovala v občinski proračim. Ko bo uveljavljena nova lokalna samouprava, pa bodo denar namenjali v bodoče občine. Poslanci so posebej opozo- rili, da bodo s takšnim pri- spevkom, po kubičnem me- tru vode, uspeli obremeniti le tiste onesnaževalce, ki so priključeni na javni vodo- vod. Ker pa bi se ti znašli v neenakopravnem položaju, so se v šmarski skupščini še odločili, da bodo za tiste, ki ne koristijo javnega vodovo- da uvedli plačilo pavšalnega zncslcd. BRANE JERANKO Skrb za Stanovanjski skiad V šmarski občini so pred kratkim ustano^'ili občinski Stanovanjski sklad, pred dne- vi pa so imenovali še člane upravnega ter nadzornega od- bora. Upravnemu odboru bo predsedoval Marjan Žogan, člani pa so Franc Božiček, An- ton Bukšek, Jože Čakš, Dam- jan Jurjec, Milena Grobelšek, Janez Kovačič in predstojnik upravnega organa za stano- vanjske zadeve, na predlog Sveta za varstvo pravic na- jemnikov pa so imenovali za članico tudi Silvo Sikošek. Prav tako so imenovali člane nadzornega odbora, ki ga se- stavljajo Magda Jurjec, Jože Cerovšek in Marjana Conč. BJ Ob mednarodnem dnevu medicinskih sester Slovenske medicinske sestre bodo letos 12. maj, mednarodni dan medicin- skih sester, praznovale v Celju. Mednarodno združenje medicinskih sester ICN praznuje letos 12. maj pod geslom »Zdrave družine za zdrav narod.« To je tudi vodilo letošnjega prazno- vanja slovenskih sester, ki ga v Celju pripravljata Društvo medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov Celje ter Zbornica zdrav- stvene nege Slovenije. Pri- reditev bo v četrtek, 12. maja ob 11. uri, v Na- rodnem domu, zbranim pa bosta spregovorili predsed- nici zbornice Nana Do- manjko in društva Olga Nezman. Podelili bodo tudi najvišja priznanja, Zlate znake Zbornice zdravstve- ne nege Slovenije. Kulturni program bodo oblikovali New Swing Quartet, Celjski godalni orkester, vokalna skupina Cvet in Srednja zdravstve- na šola Celje. MBP Kongres ZLSD Leto po združitvi se bodo v soboto, 14. maja-ob 11. uri v Kulturnem domu Ivan Na- potnik v Velenju na konferenci srečali člani Združene liste so- cialnih demokratov. US Sprejeli proračun y Šmarju bodo za ceste najeli kreUit V šmarski skupščini so pre- tekli teden sprejeli letošnji ob- činski proračun, ki znaša več kot milijardo tolarjev. Po dol- gotrajni razpravi so se odločili še za najem kredita za gradnjo cest, nekaj denarja pa so ven- darle namenili tudi za začeto gradnjo pristavškega kultur- nega doma. Pred zasedanjem je skupina poslancev namreč ugotovila da bo za preplastitve ter re- konstrukcije lokalnih cest pre- malo denarja, zato je vložila predlog amandmaja. Pri tem so menili da so prikrajšani na račun denarja za naložbe v šolstvo, kjer beležijo indeks 780 in predlagali, da občina najame za polovico šolskega zneska kredit, gotovino pa raj- ši nameni za ceste. Se en amandma je vložila skupina, ki si prizadeva za dokončanje učilnic v šmarski osnovni šoli, sicer bi bili prisiljeni uvesti dvoizmenski pouk. Tretji amandma pa je vložil poslanec pristavške KS, kjer želijo na- daljevati z gradnjo kulturne- ga, večnamenskega doma. Za največje potrebe bi Pristavlja- ni potrebovali vsaj devet mili- jonov tolarjev, zato je predla- gal da bi vzeli nekaj denarja iz proračunske rezerve, preosta- lo pa iz rebalansa. Med živahno razpravo so šolniki odgovorili, da so lani posvečali več pozornosti ce- stam kot pa šolam ter predla- gali naj občina najame kredit za cestne potrebe. Predsednik občinske vlade je zatem pojas- nil da je morebitno najetje kredita za šolske naložbe v na- sprotju z zakonom, zato so se poslanci lahko odločili le še za cestnega. Poslanci pa so nato glasovali proti amandmaju za dokončanje šmarskih učilnic, saj so očitno menili da gre za novo naložbo in ne za nadalje- vanje lani začetih popravil. Uspel pa je poslanec iz Prista- ve, saj bodo za gradnjo kultur- nega doma vendarle dali 3 mi- lijone tolarjev, kar bo iz tekoče proračunske rezerve. BRANE JERANKO PO SVETU Imena Italllanske vlade RIM, 10. maja (Delo) - Mandatar Silvio Berlus- coni je predsedniku repu- blike Oscarju Liugiju Scal- faru izročil seznam svoje vlade. V njej je 24 mini- strov, večina iz Severne zveze in gibanja Naprej, Italija ter nekaj neofaši- stov. Vojska BiH krši ukaze SARAJEVO, 10. maja (Delo) - Vladne enote Bos- ne in Hercegovine so kršile ukaz Nata, da ne smejo imeti težkega orožja ali na- padati v krogu 20 kilome- trov, so sporočile agencije. Najprej ZDA, nato Češka WASinNGTON, 10. ma- ja (Delo) - Minister za zu- nanje zadeve Lojze Peterle se med obiskom srečuje s pomembnimi ameriškimi političnimi predstavniki, zvečer pa je odprl nove prostore slovenskega vele- poslaništva. Po končanem obisku v Ameriki se bo zu- nanji minister odpravU v Češko republiko. Mandela predsednik CAPETOWN, 9. maja (Delo) - Prvi nerasni parla- ment v Republiki Južne Afrike je za predsednika imenoval Nelsona Mande- lo. Večina belih prebival- cev je sprejela zmago črne- ga predsednika, nekateri pa še vedno izražajo za- skrbljenost zaradi izgube privilegiranega položaja. Madžari volijo BUDIMPEŠTA, 9. maja (Delo) - Po neuradnih po- datkih so madžarski soci- alisti (MSzP) premočni zmagovalci prvega kroga parlamentarnih volitev. Zanje je glasovala tretjina volivcev. Vojna v Jemnu KAIRO, 9. maja (Delo) - V Jemnu se je razbesnela prava državljanska vojna med severom in jugom. Nihče se ne zmeni za števil- ne pozive, naj takoj preki- nejo ta krvavi ples. Opazo- valci pravijo, da je vojna imičila optimistične napo- vedi za jemenski gospodar- ski napredek in sanje o boljšem življenju prebi- valcev obeh puščavskih držav. Velika Brftanila ni več otok PARIZ, 6. maja (Delo) - Na francoski strani v Ca- laisu, na britanskem obrež- ju pa v Folkestonu, so slo- vesno odprli predor pod Rokavskim prelivom. V Pa- rizu in Londonu so odprtju posvetili izjemno pozor- nost, slovesnosti pa se je udeležilo veliko uglednih gostov. Poslej bodo potniki za pot med prestolnicami potrebovali tri ure, predor so gradili sedem let, stroški pa se vzpenjajo nad sto mi- lijard frankov. Turisti, ki bi se želeli podati na 35 mi- nut dolgo pot pod morjem, bodo na uresničitev želja morali počakati do jeseni. Št. 19 - 12. maj 1994 BastI spet izbran, Krajnc v Emu Holding EMO ugaša, tradIcUo Ema pa nai bi nadaljevala predvsem Emo Eterna In Emo Konteinerjl — Nova odpuščanja? Vodstvo celjske občine se boji še več brezposelnih iz Ema, sklad za razvoj pa op- timistično razlaga bodoče načrte z Emovimi družbami. Del odpuščenih v Emu Poso- di pa še vedno ni prejel niti plač za mesec januar. Pogovor med vodstvom občinske skupščine ter pred- stavniki sklada za razvoj in vodstva Ema je prejšnji te- den minil v medsebojnem prepričevanju, v katerem pa nobeni strani ni uspelo dru- ge povsem prepričati. Župan Anton Roječ je s skrbno iz- branimi številkami dokazo- val, da dandanes razmere v Emu niso nič boljše kot pred dvema letoma oziroma pred prihodom sklada v Emo, Janez Doki, predsed- nik upravnega odbora hol- dinga Emo in predstavnik sklada, ter dosedanji direk- tor holdinga Maks Bastl pa sta zatrjevala nasprotno. Ro- ječ je izrazil zaskrbljenost zaradi možnosti, da bi mor- da v Emu občina izgubila še več delovnih mest, Doki pa je vztrajal pri tem, da je eko- nomska logika pač neizpros- na. Po Doklovem prepriča- nju pa Emovim večjim druž- bam ta čas ne kaže slabo. Podjetje Emo Posoda je šlo sicer februarja v stečaj, Emo Etema - katerega lastnik je prav tako Sklad za razvoj - pa s 468 nekdanjimi delavci Posode nadaljuje proizvod- njo na isti lokaciji. Obenem je Doki zadovo- ljen tudi s poslovanjem dru- gega večjega Emovega po- djetja - Emo Kontejnerji. Maksa Bastla so sicer pred nedavnim res sporazumno razrešili direktorjevanja holdingu, obenem pa so ga takoj imenovali za direktor- ja Kontejnerjev. Sklad načr- tuje čez 3 do 5 let razpis za naložbe v vse Emove družbe, s čimer bi Emo privatizirali in dobili potreben svež kapi- tal, še prej pa računajo na pomoč ene izmed evropskih bank. Kaj in kako bo potreb- no postoriti pred tem, torej ali bo treba še kaj delavcev odpustiti, pa za sklad sedaj proučuje celjsko podjetje Itag, katerega lastnik je prejšnji celjski mandatar Mirko Krajnc. Niti Doki niti Bastl prejšnji teden pri žu- panu nista vedela povedati, koliko delavcev je danes za- poslenih v vseh Emovih družbah, pa tudi o tem, koli- ko ljudi naj bi imelo v Emu kruh potem, ko bo Krajnče- vo podjetje opravilo svoje strokovno svetovanje. Doki ni želel govoriti. Vse bolj je torej jasno, da bo v Emu še nekaj ugotavljanj presežnih delavcev in posledično tudi odpuščanj. BRANE PIANO Odvetnik Marjan Feguš, stečajni upravitelj Ema Posode, je na pogovoru pri županu ponovno pojasnil, da je že februarja začu- den ugotovil, da Emo Posoda praktično nima premoženja in da je le za okoli 50 milijonov tolarjev surovin in nedokončanih izdelkov last tega podjetja, za skoraj 250 milijonov tolarjev polizdelkov pa je v lasti holdinga Emo, čeprav so shranjeni v Emu Posodi. Doslej je znano, da ima Emo Posoda v stečaju za 1 milijon mark terjatev, od katerih jih je polovico že izterjala, pa več kot 19 milijonov mark dolgov - tri četrtine tega znotraj sistema Emo. Feguš se je tudi pritožil, da je Emo Etema kot naslednica proizvodnje Ema Posode porabila Posodine surovine in polizdelke, sklad pa tega noče plačati v stečajno maso, da bi lahko Feguš nekdanjim delavcem Ema Posode izplačal vsaj dve tretjini neizplačanih plač za letošnji januar. V sodelovanju z Zavaroval- nico Triglav bomo odslej od- govarjali na vaša vi>rašanja, povezana z uporabo in smotr- nostjo naložb certifikatov. Ali vrednost enega samega certifikata lahko vložim na več krajev in ali je to bolj pa- metno, sprašuje naš bralec. Vrednost, ki smo jo dobili v obliki certifikata, je možno vložiti na več krajev. Bolj na- tančno to pomeni, da je možno del certifikata uporabiti za nakup (zamenjavo) delnic po- djetja, v katerem smo ali pa smo bili zaposleni, del za na- kup delnic enega ali več podje- tij, ki se privatizirajo preko javne prodaje (npr. Lek), del pa za nakup delnic pooblašče- nih investicijskih družb. Če se odločimo, da bomo pridobili delnice več podjetij, precej zmanjšamo tveganje, ki je pri nakupu delnic vedno prisotno. Vrednost delnic po- sameznega podjetja namreč lahko zelo naraste, lahko pa tudi zelo pade, če podjetje za- ide v težave ali celo banla-oti- ra. Če certifikat zamenjamo za delnice več podjetij, je nevar- nost, da izgubimo celotno vrednost, praktično nemogo- ča. V prispodobi bi to pomeni- lo, da »vseh jajc ne nosimo v eni košari«. Ko smo se odločili, da certi- fikat zamenjamo za delnice več podjetij, to lahko naredi- mo na dva načina. Lahko se odločimo, da s svojim certifi- katom sami kupimo delnice več podjetij na javni prodaji ali delnice ene ali več pooblaš- čenih investicijskih družb. Na ta način smo cilj razpršitve ri- zika dosegli, imeli pa smo s tem kar nekaj dela, saj smo morali izpolniti ustrezno šte- vilo lastninskih nakaznic. Druga možnost, da razprši- mo tveganje, pa je, da certifi- kat zamenjamo za delnice po- oblaščene investicijske druž- be. Ta družba bo nato pridob- ljene certifikate zamenjala za delnice več podjetij. Pooblaš- čena investicijska družba mo- ra že po samem zakonu pri- dobljene certifikate vložiti v delnice najmanj desetih po- djetij, v praksi pa jih bo vloži- la v delnice 50-60 podjetij. Na ta način bo imetnik, Id je svoj certifikat zamenjal za delnice pooblaščene investicijske družbe, z eno potezo postal lastnik delnic velikega števila podjetij. Ali vrednost certifikata, ki ga imam doma v predalu, pa- da, sprašuje naša bralka. Vrednost certifikata, ki ga imamo doma, ne pada. Inflaci- ja namreč na vrednost certifi- kata ne vpliva in so v enakem položaju tisti, ki so certifikat zamenjali za delnice ob koncu leta 1993, kot tudi tisti, ki bo- do to naredili ob koncu leta 1994. Razlog je v tem, da je vred- nost delnic podjetij, ki jih ku- pujemo s certifikati, zamrz- njena na dan 1.1. 1993. Vred- nost delnic podjetij, ki se pri- vatizirajo, je namreč določena na podlagi otvoritvene bilance oziroma vrednotenja podjetij na ta datum, in sicer ne glede na to, kdaj je bila cenitev po- djetja opravljena. Bralce pozivamo, da pošlje- jo nova vprašanja, na katera bodo strokovnjaki Triglava strokovno in hitro odgovorili. PO ČEM SO DEVIZE? Cankarjev dom v znamenju obrti 25-letnlca Obrtne zbornice Slovenije v začetku junija se bo v ljubljanskem Cankarjevem domu zvrstila množica pri- reditev, s katerimi bodo pro- slavili 25-letnico delovanja slovenske obrtne zbornice. Slovesnosti se bodo pričele 10. junija z mednarodno konferenco Slovenska obrt na poti v Evropo. Glavni po- krovitelj konference je Evropska imija oziroma Evropsko združenje obrti, malih in srednjih podjetij s sedežem v Bruslju, katere- ga članica je od lanskega de- cembra tudi Obrtna zborni- ca Slovenije. Sodelovalo naj bi približno 50 predstavni- kov obrtnih zbornic ter mi- nistrstev, na srečanje pa so povabili tudi predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Gostom iz tujine bodo pred- stavili slovensko obrt, govo- rili pa bodo tudi o sistemih pospeševanja obrti in malih podjetij v Evropski imiji,' o evropskih standardih ter sodelovanju slovenskih in, evropskih obrtnikov. Po končani konferenci bo- do v veliki sprejemni dvora- ni Cankarjevega doma odpr- li tri razstave: razstavo slo- venske domače in umetne obrti, umetniško oblikova- nega zlata, stekla in kerami- ke ter razstavo starih moj- strskih spričeval. Vse tri raz- stave bodo namenjene širše- mu krogu obiskovalcev, od- prte pa bodo do 15. jvmija, ko bo v Cankarjevem domu tudi osrednja slovesnost ob 25- letnici Obrtne zbornice Slo- venije. Za konec prireditev pa bodo zasebni gostinci iz različnih krajev Slovenije pripravili še festival sloven- skih jedi, značilnih za posa- mezne pokrajine. IB Mlekarna še v zraku Sklad po oceni zadružnikov zabteva previsoko kupnino čeprav je bilo že pred časom slišati govorice, da je bila pod- pisana predpogodba med Skladom za razvoj in firmo Holinvest o nakupu mlekarne v Arji vasi, pa zadružniki te pogodbe še vedno nimajo v ro- kah. To pomeni, da vsaj v za- četku tega tedna usoda mle- karne ni bila jasna, zadružni- kom pa še vedno ostaja upa- nje, da objekt ne bo prešel v tuje roke. Vodja pogajalske skupine s strani zadružnikov Peter Vrisk je v torek povedal, da bi jim moral Sklad poslati pred- pogodbo, če je bila ta v resnici podpisana, saj imajo zadruž- niki predkupno pravico. Seve- da pod istimi pogoji, kot bi bila mlekarna prodana Holin- vestu, firmi, ki sta jo ustanovi- la ljubljansko podjetje Inter- gama ter nizozemsko podjetje Itras. »Kar je rečeno ustno, lahko drži ali pa ne. Velja sa- mo uradno podpisan papir, sa- mo ta je za nas osnova za na- daljnje pogovore,« pravi Vrisk. V ospredju je seveda denar. Sklad je določil višino kupni- ne, mlekarno je pripravljen prodati za 3,8 milijonov mark. Holinvest noče imeti opravka z zaposlenimi v mlekarni, očit- no ga zanima samo tržišče. Nasprotno pa so zadružniki ponudili delavcem možnost lastninjenja s certifikati, zato je Sklad pripravljen znižati kupnino na 3,2 milijona mark. To pa je za kmetijske zadruge še vedno prevelik zalogaj. »Razmere v kmetijstvu so izredno težavne, pojavljajo se problemi v hmeljarstvu, na kmetijah se v glavnem ukvar- jajo z mešano proizvodnjo in če je ena panoga v krizi, se to kaže v slabšem finančnem po- ložaju celotne kmetije. Zato iščemo različne variante, pri- dobiti želimo partnerje, ki bi sodelovali pri nakupu in p>o- stali solastniki mlekarne,« po- jasnjuje Vrisk. Dogovarjajo se z Zadružno zvezo Slovenije in njenimi in- stitucijami, predvsem Kmetij- sko zadružno banko, Zadruž- no kmetijsko družbo in Inve- sticijsko kmetijsko družbo, ki bo zbirala certifikate. Načelno se v Ljubljani strinjajo s tem, da bi zadružnikom pomagali pri nakupu, sporna pa je seve- da višina kupnine. Vrisk oce- njuje, da bi zadružniki lahko Skladu plačali približno mili- jon mark. Prodajalec ponuja tudi možnost odplačila na daljši rok, vendar se o tem še niso pogovarjali. »Najprej mo- ramo dobiti predpogodbo med Skladom in Holinvestom, na osnovi tega imamo mi pred- kupno pravico pod enakimi pogoji in šele potem se bomo lahko pogovarjali. Smo pa ra- zočarani nad politiko Sklada, pričakovali smo, da bomo ime- li ugodnejši položaj. Predvsem zato, ker nameravamo poskr- beti za delavce, nenazachije pa tudi zaradi nacionalnega inte- resa, da mlekarna ostane v slo- venskih rokah. Zdaj nam ne preostane drugega, kot da se gibljemo v okvirih predpogod- be z Holinvestom,« dodaja Vrisk. IB Energetika in terotecli - vzdrževanje v mariborski dvoram Tabor so v torek odprli tretji mednarodni sejen Energetika in TerotecJ - vzdrževanje. Na razstav, nem prostoru se predstav. Ija skoraj 800 razstavljav. cev iz 19 držav. Sejem je p? oceni organizatorjev. Step; ter Obrtne zbornice, letos dosegel visoko strokovno raven, kar potrjuje tud; uvrstitev programa Ener- getika v program Energet- ska učinkovitost 2.000 pod okriljem OZN. V okviru sejma, ki bo odprt do sobo- te, 14. maja, bo organizira- nih še vrsta strokovnih po- svetovanj o komunalni energetiki in razsvetljavi, izobraževanju ter inova- torstvu, danes pa bodo med drugim organizirali tudi prvo slovensko tekmovanje viličaristov. Prodaii dei Strojne Upravna stavba žalske Strojne, podjetja, kjer teče stečajni postopek, je pred kratkim dobila novega lastnika. Zgradbo je za iz- klicno ceno 288 tisoč mark v tolarski protivrednosti kupilo žalsko podjetje JE- KO KMP d.o.o. V tem po- djetju se ukvarjajo s proiz- vodnjo računalniških tra- kov. Še vedno pa ni jasna usoda obeh Stroj ninih pro- izvodnih dvoran. Obstajata dve možnosti: prodaja dvo- ran na dražbi z zniževa- njem cene ali pa oddaja prostorov v najem podjet- ju, ki bi obnovilo proizvod- njo tržno zanimivih izdel- kov Strojne. Odločitev naj bi bila znana v tem tednu. Brezposelnost še narašča čeprav se v Sloveniji brezposelnost počasi umir- ja, se na Celjskem še vedno povečuje. Relativna brez- poselnost je februarja na našem območju po podat- kih območne enote Zavoda za zaposlovanje Celje osta- la na približno 16 odstotni ravni. Najvišja je v Šent- jurju, kjer je že presegla 21 odstotkov, sledi Zalec s 19,5 odstotkov, v Laškem in Slovenskih Konjicah presega 17 odstotkov, v Ce- lju pa je 13,4-odstotna Število brezposelnih se j« v zadnjem času povečalo zlasti na račun stečaja v celjskem Emu, zaradi če- sar se je število iskalcev za- poslitve v enem mesecu po- večalo za dodatnih 819 lju- di. Skupno na Celjskem iš- če delo približno 14.500 ljudi. IB Št.19 - 12. maj 1994 larkovi ličarii fiorenju ponudba viličarjev v Slove- ije obogatena z izdelki ene- todilnih proizvajalcev dvi- gih naprav v Evropi in sve- pemško firmo Clark. [o firmo so izbrali v Gore- 1 Gospodinjski aparati, ko se odločili, da bodo v treh ih zamenjali vozni park vi- yjev. Predstavniki Clarka (Jorenje Trgovina so že pod- ali pogodbo, s katero je po- šlje iz Velenja postalo gene- iii zastopnik za prodajo vi- jrjev, hkrati pa bo po po- ibi velenjsko podjetje za- pnik tudi za nekatere drža- Južne in Vzhodne Evrope, oh 17 Clarkovih viličarjev že v Gorenju Gospodinjski irati, vozniki pa so z njimi jvse zadovoljni. M.L. Obnovili bodo hladilni stolp ŠilrImesečnI remont v TE Šoštanj Predvidoma do sredine av- gusta bo v Šoštanj ski termo- elektrarni stal četrti 275 MW blok. Štirimesečna zaustavi- tev te enote je potrebna zato, da bodo nanjo priključili no- vozgrajeno čistilno napravo, obenem pa bodo daljšo zau- stavitev izkoristili še za dru- ga potrebna vzdrževalna dela. Pred priključitvijo čistilne naprave bodo morali v TEŠ prestaviti vlek ventilatorjev, razširiti elektrofiltre, zgra- diti priključne kanale na či- stilno napravo in predelati notranjo odplavo pepela. V elektrarni si obenem pri- zadevajo, da bi podaljšali življenjsko dobo posameznih blokov s 25 na 40 let. Četrti blok obratuje od leta 1972, kar pomeni, da se mu z 22 leti obratovanja in opravlje- nimi 135 tisoč obratovalnimi urami počasi izteka življenj- ska doba. Zato je med dru- gim predvidena tudi obnova hladilnega stolpa. Celotni remont naj bi stal 11 milijo- nov mark, od tega bo sanaci- ja hladilnega stolpa veljala več kot 4 milijone mark. Ker s prihodki po pogodbi z ELES o nakupu električne energije ne pokrivajo pred- videnih stroškov Ln le-ti ne zadoščajo niti za lasten delež pri investicijah niti za inve- sticijsko vzdrževanje, so v elektrarni zmanjšali vse stroške, kolikor je bilo mo- goče, in nekatera dela pre- stavili za določen čas. Med drugim so se odločili za pre- stavitev remonta trojke iz le- tošnjega v naslednje leto, za določen čas so prestavljena tudi nekatera druga vzdrže- valna dela in posegi, ki ne- posredno ne ogrožajo zane- sljivega obratovanja. Z izva- jalci del so se dogovorili tudi o zamikih plačil v prihodnje leto, obenem pa iščejo mož- nosti za kreditiranja nekate- rih del. V remontna dela so poleg domačega tehničnega in vzdrževalnega osebja vklju- čeni še delavci Hidromonta- že, ESA, Vegrada in Gradisa. Obnovo hladilnega stolpa pa bo v sodelovanju z domačimi izvajalci opravilo nemško podjetje Thole. ................_________m V TEŠ so neprijetno presenečeni nad odločitvijo Svetovne banke za obnovo in razvoj, da ne namerava sofinancirati pro- jekta odžvepljevanja na petem bloku termoelektrarne. Ameriški bankirji namreč trdijo, da so stroški postavitve, obratovanja in odžvepljevanja na petem bloku bistveno višji v primerjavi s škodo, ki jo povzroča onesnaževanje. Slovenska vlada je zato zadolžila ministrstvi za gospodarske dejavnosti ter za okolje in prostor, da skupaj z ministrstvom za finance poiščejo najugod- nejši vir financiranja projekta odžvepljevanja. ifal na slovenskem trgu ibira malih gospodinjskih aparatov in posebne, neprijema- e se, kuhinjske posode v Sloveniji je obogatena z izdelki 86 Tefal, katere distributer in generalni zastopnik je Gorenje [ovina. firma Tefal je vključena v skupino SEB, uvršča pa se med tri ffečje proizvajalce malih gospodinjskih aparatov, je pa tudi ffečji proizvajalec že omenjene kuhinjske posode. Izdelki [ala sodijo v srednji in visoki cenovni razred, sedaj jih je goče nabaviti že v vseh bolje založenih trgovinah, za servisi- ije pa poskrbijo v Gkirenju Servis. Tudi slovenska ponudba lih gospodinjskih aparatov Tefal je bogata, kuhinjska posoda je zaščitena s posebno prevleko, ki preprečuje, da bi se hrana d kuho oziroma peko prijela. Posoda Tefal in tehnologija za no izdelavo sta patentirani, sicer pa se v Tefalu lahko pohva- itudi z drugimi patenti in tehnološkimi inovacijami, ki so ultat znatnih vlaganj v raziskave in razvoj. M.L. PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE Ponudba: - Belgijsko podjetje Zine Re- fining BU nudi material za- mak - primeren za proizvodnjo v pohištveni, avtomobilski in strojni industriji. Specifikaci- ja je na voljo v Informacijski pisarni. Informacije: tel. 0032/ 277-88-468 in fax 0032/277- 88-924 (Paul Hellinckx). - Nemško podjetje TradeLa- med nudi vodne in plinske ar- mature za uporabo predvsem v kemični industriji, bolnicah, laboratorijih in univerzah. In- formacije: tel. 0049/351-41- 850 in fax 0049/351-41-851 (Hans-Joachim Ludeck). - nemška aukcijska hiša Herz iz Berlina nudi rabliene stroje pod ugodnimi pogoji. Telefon: 0049/30-2810-368 in fax 0049/30-8831-116 (H. Herz). Povpraševanje: - ItalijanskopodjetjeChimi- tek-Signorini SNC (distribu- tej^ računalniških in pisarni- ških potrebščin) išče predstav- nika za območje Slovenije. In- formacije: tel. 0039/45-66-00- 470 in fax 0039/45-66-00-466. — Italijansko podjetje Aeroel SRL išče proizvajalca preciz- nih mehanskih sklopov po nji- hovih načrtih z numerično kontroliranimi obdelovalnimi stroji. Informacije: tel. 0039/ 432-671-301 in fax 0039/432- 609-238 (A.Paoletti). - Lichensteinsko podjetje Eonec AG išče stike s sloven- skimi institucijami s področja planiranja in svetovanja v hiš- ni tehniki, požamovarstvenih napravah in varstvu okolja. Informacije: tel. 0041/76-232- 7733 in fax 0041/76-232-9286 (B. Bogensberger). -Italijansko podjetje pov- prašuje po jekleni vlečni žici za varjenje, elektro varjenih mrežah za betonske plošče, pokrovih za inšpekcijske ka- nale (plošča ali mreža) ter PVC granulatu. Informacije: infor- macijska pisarna CIS GZS, tel.061/12-50-122 in fax 061/ 219-536. ^OVO NA BORZI liminar ljubljanske borze ? dneh od 24. 4. 1994 bo Portorožu že 9. tradicionalni ninar Ljubljanske borze. Kornost na seminarju bo po- ečena aktualnim dogaja- em pri nas. Prvi dan bo logla miza o poteku privati- cije v Sloveniji. Prisotni bo- I najuglednejši predstavniki lADE in pričakujem zani- ivo in poučno razpravo, fagi dan bo seminar potekal iveh skupinah. V eni se bodo bianjali z BIS (borzni infor- icijski sistem), v drugi sku- ni pa bodo praktična preda- Eja predavateljev iz tujine skladih in javnih prodajah Inic. Teme tretjega dne so av tako zanimive, naj ome- fn samo dve: zakonodaja področja vrednostnih papir- * in računovodstvo v borz- *-posredniških družbah. Pri- »e za seminar sprejema ublianska borza do 13. 4. 194. drzni Icomentar Na torkovem borznem se- niku je bilo prometa za 4,5 io DEM, od tega za 2,8 mio z delnicami. Na področ- 'obveznic se ni dogajalo nič 'Vega tako z vidika prometa ''z vidika tečajev. Pri delni- ^ se uresničuje napoved, da I bodo tečaji po prvomajskih Vznikih stabilizirali. Kljub "lu pa še vedno beležimo ve- '^^ poraste pri delnicah d. d. "usa in Mladinske knjige. Vinice d. d. Salusa so porastle '10% ob prometu 390.000 ^U. Tako se s temi delnica- ' ne bo trgovalo do objave "^ih podatkov s strani Salu- Upam, da bo to čimprej, po ^gi strani pa da bodo tovrst- objave odpravili. zajemni siclad '^rman Celjslci bralce tednika, še pose- pa za kupce enota Vzajem- sklada Herman Celjski je ^Tno zanimiva vrednost ^'^te. Ta znaša na dan 10. 5. 1994 1.115,47 SIT. V zadnjih tridesetih dneh beležimo 3,5% rast. Od ustanovitve 1. febru- arja 1994 pa 11,5% porast. Se- veda je pri donosu potrebno upoštevati skupno 3% provizi- jo, ki jo zaračunava upravlja- lec sklada. Če primerjamo med sabo vezavo tolarjev na banki po revalorizacijski stopnji, na- kup oz. vezavo deviz in porast sklada Herman Celjski ugoto- vimo, da je bil največji donos ustvarjen pri nakupu enot Vzajemnega sklada, najmanjši Da pri nakupu oz. vezavi deviz. CELJSKA BORZNA HIŠA SPOROČA, da je vrednost vzajemnega sklada HERMAN CELJSKI na dan 10. 5. 1994 1.115,74 SIT. Kljub temu da gre pri skladu za dolgoročno naložbo, že v ta- ko kratkem času beležimo naj- boljši donos glede na zgoraj omenjene primerjave. Seveda je večji donos možno ustvariti pri čistih nakupih delnic z možnostjo na drugi strani velikih izgub, ki so se že doga- jale in se bodo tudi v prihod- nje. _ Piše Bojan Gradišnik Ljubljančani hočejo cesto LJUBLJANA, 10. maja (Delo) - Ljubljančani so že začeli s kampanjo, katere cilj je ponovna uvrstitev ljubljanske vzhodne ceste v letošnji program Darsa, ki je sicer po odločitvi D Z izpadla. Ali ste za občino? LJUBLJANA, 9. maja (Delo) - Referendumi za ustanovitev novih občin, približno 340 naj bi jih bi- lo, bodo zadnjo nedeljo v maju. Zakon ne predpi- suje nikakršnega številčne- ga kvoruma. Doslej so že določene volilne komisije, volišča in njihova območja, 18. maja pa bodo razgrnili volilne imenike, ki bodo na ogled do 23. maja. V na- slednjih treh dneh se bo za- čelo predčasno glasovanje, tudi tokrat pa bo možno glasovanje po pošti. Tudi pri tem referendumu bo 24 ur pred začetkom začel ve- ljati volilni molk, v veliki večini primerov pa se bo referendumsko vprašanje glasilo: Ali ste za to, da se na našem referendumskem območju ustanovi nova ob- čina? MHZ brez patruljnega čolna LJUBLJANA, 8. maja (Večer) - Italijanske sodne oblasti so zaplenile pa- truljni čoln, ki so ga pri za- sebni ladjedelnici naročili v slovenskem ministrstvu za zunanje zadeve. Čoln so pri Italijanih naročili že pred dvema letoma in ga tudi že plačali. Proračunska razliica za ceste LJUBLJANA, 6. maja (Delo) - Poslanci so z 50 glasovi in 8 proti podprli proračun za letošnje leto. Odhodki bodo 407,6 mili- jarde tolarjev, torej mili- jardo več, kot je predlagala vlada. Primanjkljaj bo tako namesto 11,7 znašal 12,8 milijarde tolarjev, kar je 0,8 odstotka bruto družbe- nega proizvoda. Vso razli- ko so poslanci namenili ce- stam, saj naj bi uredili za- jetno vrsto lokalnih in regi- onalnih cest, čemur so na- sprotovali le poslanci libe- ralne demokracije. Prora- čunskemu odločanju so se odrekli poslanci ljudske stranke. Sprejet poseben zakon o proračunu LJUBLJANA, 5. maja (Delo) - Državni zbor je sprejel poseben zakon o iz- polnjevanju proračuna Re- publike Slovenije za letoš- nje leto. Zakon ureja način izpolnjevanja proračuna, upravljanje s prihodki in odhodki ter državnim pre- moženjem in dolgovi. Tudi v tretjem branju so poslan- ci razpravljali zlasti o za- gotavljanju proračunskih sredstev občin. Nove ovadbe LJUBLJANA, 5. maja (Republika) - Ljubljanski kriminalisti so tožilstvu poslali sedem novih ovadb za osebe, ki jih sumijo, da so v svoj žep spravili kar nekaj denarja, sicer name- njenega gradnji slovenske- ga World Trade Centra. Št. 19 - 12. maj 1994 Ali se vino in človek prav razumeta? Ob seminarju Vino ¥ prehrani v ljubljanskem Kliničnem centru So ljudje, ki pravijo, da je alkoholik že vsak, ki spije le en kozarček vina na dan. Drugi jih zavračajo z znanim stereotipom, da so že stari Grki poznali zdravilno moč vina, opevali so ga pesniki... Vinska trta in vino imata svojo funkcijo v naši civili- zaciji. Z vinom preživimo vse življenje, spremlja nas od krsta do sedmine, vmes pa je veliko priložnosti za upravi- čena, pa tudi za nespametna srečanja s pijačo, ki vsebuje okoli 600 doslej znanih se- stavin, med njimi največ vo- de - okoh 80 odstotkov; v njej pa so raztopljene mnoge za človeški organizem koristne sestavine. Kar daje moč vi- nu, je energijska vrednost al- kohola, sladkorja in ek- straktnih snovi. V vinu je povprečno od 8,5 do 12 volu- menskih odstotkov alkohola. Vino je torej alkoholna pija- ča, vendar se alkohol v vinu zaradi drugih snovi drugače obnaša kot pri drugih, reci- mo žganih pijačah. Slovenija je bogata vino- rodna dežela, v svetu, ki je sicer prepoln vina, se po ka- kovosti lahko kosa z najraz- vitejšimi državami. Zato je, bil — tudi ob drugih prizade- vanjih, da bi v Sloveniji na- redili čim več za pravilno ra- zumevanje pomena in vloge vina v našem življenju, vino pa naj bi bilo sestavina ka- kovosti našega življenja - ne- davni seminar »Vino v pre- hrani« v Kliničnem centru v Ljubljani tehten prispevek različnih ved in strok k raz- jasnjevanju pomena in vloge vina v našem življenju. Seminar sta pripravila In- štitut za higieno pri Medi- cinski fakulteti v Ljubljani in Poslovna skupnost za vi- nogradništvo in vinarstvo Slovenije. Zaslužita si priz- nanje za izbor tem in preda- vateljev, ki so posredovali znanstveno utemeljene po- datke o tem, kako se odraža- jo različni vidiki, ki obrav- navajo vino v njegovem okolju. Strategija Slovenlie: vrhunska vina Mag. Zdenko Rajher je osvetlil stanje vinogradni- štva in vinarstva v Sloveniji. Leta 1950 smo imeli v Slove- niji 23 tisoč hektarjev rodnih vinogradov, leta 1992 pa le 20 tisoč. Trenutno je 21.787 ha vinogradov, to pa je 2,5 odstotka kmetijske zemlje. Od tega je 3795 ha v družbe- ni lasti, okoli 17.985 ha pa v zasebni, kar pomeni, da ima kar 32 odstotkov kmetij vinograde. V ugodni letini pridelamo letno okoli 500.000 hI vina. Ker v tem podatku nista za- jeti samooskrba in neregi- strirana prodaja vina, je ver- jetno številka precej višja, okoli 900.000 hI. In koliko vina popijemo Slovenci? Statistika kaže, da prodaja vina v gostinstvu upada. Po- datki za leto 1992 povedo, da je bilo v maloprodaji proda- nega 270.000 hI vina, v go- stinstvu pa 90.000 hI, kar pa ni realno, saj ne pijemo vina le v gostilnah. Po podatkih* Kmetijskega inštituta Slove- nije je bilo 1992 popitih 50.916 hI vrhunskih vin, 274.251 hI kakovostnih in 552.315 hI namiznih vin. Ta ocena nam pove, da je držav- ljan Slovenije letno popil 45 litrov vina. Po tem smo še najbližje Švici (44,5 litra), medtem ko Francoz spije let- no 64,5 litra, Italijan 60,3 li- tra, Portugalec pa 55 litrov. V svetu količina porablje- nega vina upada, izboljšuje pa se struktura porabe, torej je v porastu pitje vrhunskih vin. V Sloveniji živi od vino- gradništva okoli 50 tisoč lju- di (brez trženja), do leta 2000 pa naj bi uredili 25 tisoč hektarjev rodnih vinogra- dov, ki bi dali letno 1.050.000 hI vina za doma in najmanj 80.000 hI vina za izvoz. Kal le kultura pitja? Na kultiiro pitja je opozo- ril dr. Jože Ramovš z rezulta- ti javnomnenjske raziskave, ki je temeljila na metodi sve- tovne zdravstvene organiza- cije. Slovenec je v letu 1981 popil 48 litrov vina, 70 litrov piva in 7,5 litra žganih pijač, leta 1992 pa 57,9 litra vina, 67,9 litra piva in 4,9 litra žganih pijač. Vino je torej prevzelo primat, če pa te ko- ličine prevedemo v alkohol, ugotovimo, da je Slovenec v letu 1992 zaužil 5,8 litra v obliki vina, 3,6 litrov v obliki piva in 2 litra v obli- ki žganih pijač. V tem kon- tekstu je še vedno previsoka potrošnja žganih pijač, kajti če se primerjamo z Evropo, jo za 50 odstotkov prekaša- mo po potrošnji čistega alko- hola na prebivalca, vina pa popijemo na prebivalca dva- krat več kot povprečni Evro- pejec. Javnomnenjska raziskava, ki je zajela reprezentativni vzorec odraslih prebivalcev Slovenije, je dala 1035 ve- ljavnih odgovorov. Dr. Ra- movš je tokrat prvič javno predstavil del njihove vsebi- ne: Na vprašanje, kako po- gosto je pametno piti razne alkoholne pijače, je bilo 42,2% anketiranih mnenja, da je pametno piti vino vsak dan, 28,4% enkrat tedensko, 16,1% nekajkrat letno, 5,1% pa jih je menilo, da nikoli. Na vprašanje, pri kateri količini postane pitje alko- holnih pijač škodljivo (velja za vino), je 43,5% menilo, da tedaj, ko ga nekdo spije več kot 2 dl dnevno, 31,7% je zapisalo, da to velja za več kot pol litra dnevno, 15,5% za več kot liter dnevno popi- tega vina. V Sloveniji meni 42 odstotkov ljudi, da je pa- metno piti vino vsak dan, ob tem pa jih je 43,5% mnenja, da dva decilitra dnevno ne škodujeta. Javno mnenje je torej naklonjeno pitju vina, dr. Ramovš pa zato sklepa, da se na Slovenskem poraba vina ne bo zmanjšala. Prepričan je, da moramo iskati merila za zmerno pitje na treh področjih, in sicer v človekovi naravi, v naravi vina, ki ga pijemo, in v da- našnji kultumo-zgodovinski situaciji, ki na človeka delu- je s svojimi običaji, normami in drugimi določili ter v do- bršni meri, ne da bi se tega zavedal, sooblikuje njegovo doživljanje in vedenje. Vsa spoznanja v zvezi s tem je strnil v ugotovitve, ki so tudi dragoceni nasveti v stilu: Ne pij alkoholnih pi- jač za žejo, ne pij, kadar si v duševni stiski... Vse to najdemo zapisano že v Sve- tem pismu pri starem židov- skem učenjaku Sirahu. Ugo- tovil je tudi, da je javnom- nenjska raziskava stališč do pitja alkoholnih pijač in do problemov, ki so s tem pove- zani, pokazala, da v stališčih ljudi ni nobene logike, saj izražajo stereotipe, ki izha- jajo iz tradicije. Po njego- vem, menim pa, da se mu lahko v tem nmenju povsem pridružimo, je življenjski slog celostne osebne kulturi- viranosti prava pot do zmer- nega pitja na individualni ravni. Vino ostaja srce in ne telo gastronomile Dr. Slavica Šikovec je v svoji razpravi o vinu kot dopolnilni prehrani pouda- rila, da se vino ves čas svoje zgodovinske povezanosti s človekom nikoli ni ločilo od hrane in je še danes najboljši spremljevalec jedi. To spoz- nanje je zelo pomembno, saj je prehrana zelo pomemben del človekovega življenja, zlasti pa način prehranjeva- nja. Žal v Sloveniji vino še ni povsem reden spremljevalec hrane, navado uživanja vina ob jedi pa je razvil in ohranil le višji sloj prebivalstva. Ve- lik del srednjega in nižji sloj nista pripisovala poudarka kakovosti vina, saj so se piv- ci zadovoljili le s količino. Tudi danes je tega več, kot bi si želeli priznati. Ozadje tega pojava je seveda zelo zaple- teno in ga tvorijo mnogi so- cialni dejavniki. Vino je zelo dobrodošlo v sodobni kulinariki. Pri uporabi zamrznjenih jedi lahko v majhnih količinah z vinom zamenjamo maščo- be. Še naprej ostaja v veljavi trditev, da je vino, zaužito v primernih količinah med obrokom hrane, obvezna pi- jača, ki plemeniti drugo hra- no, daje gastronomski uži- tek, organizmu dovaja snovi, ki sprožijo dobro duševno in telesno počutje, in umirja že- jo. Dr. Sikovčeva poudarja, da ostaja vino srce in ne telo gastronomije. O vinu kot dejavniku tve- ganja v smislu HACCP (Ha- zard Analysis of Critical Control Points) je govorila dr. Jožica Pokom. Razmi- šljala je torej o tem, ali lahko vino predstavlja tveganje za zdravje potrošnika. Mikro- biološkega tveganja praktič- no ni, saj normalno vino vse- buje snovi, ki to same pre- prečijo. Vse ostalo je odvisno od kakovosti vina in dobrega imena pridelovalca, pa tudi od osebne osveščenosti. Če nekdo ve, da ima cirozo je- ter, tudi ve, da ne sme zaužiti nobenega alkohola, tudi ne v obliki najimenitnejšega in najdražjega vina na svetu! Na gastronomske vidike pitja vina je opozoril dr- .Dražigost Pokom. V slo- venski javnosti že dalj časa govori o vinu kot o poživilu, zdravilu in plemenitem so- potniku kakovostne prehra- ne, ki je še kako pomembna za današnji, večinoma stre- soiden način življenja. Ugotavlja, da vino kljub veliki energijski vrednosti, zlasti zaradi alkohola, ob rednem uživanju ne povišuje telesne teže. Redni pivci vina v primerjavi z abstinenti za- užijejo manj ogljikovih hi- dratov, zlasti sladkorjev. V primerjavi z abstinenti za- užijejo redni pivci več maš- čob, abstinenti pa več oglji- kovih hidratov, sadja in ze- lenjave. Toda pretirano pitje povzroča pri pivcu reducira- no mišično maso. Zmerno pitje torej ob uravnoteženi prehrani ne vpliva na stanje prehranjenosti, pri hujših pivcih pa lahko privede do nedohranjenosti. Preveč alkohola popijemo! Nekaterih socialno-medi- cinskih vidikov pitja alko- holnih pijač sta se dotaknila dr. Dušan Nolimal in dr- . Marjan Premik. To izredno aktualno poglavje bi kazalo predstaviti posebej in obšir- neje. Predvsem zaradi tega, ker so bolezni, v katerih na- stanek je vpleteno pitje alko- hola, eden pomembnejših vzrokov umrljivosti in obo- levnosti prebivalstva. Po- skusila sta opredeliti pojma »zmernosti« in »roblematič- nosti« pitja alkohola. V Slo- veniji je najbolj zaskrbljujo- če to, da smo v samem evrop- skem vrhu pri potrošnji žga- nih pijač. Pred nami so Francija, Luksemburg, Nemčija, Madžarska, Špani- ja, Švica in Avstrija, za nami pa kar petnajst držav, med njimi tudi Rusija. V Sloveniji je zelo visoka umrljivost zaradi ciroze je- ter. Na 100 tisoč prebivalcev je leta 1990 v Evropi pov- prečno 17,6% ljudi, v Slove- niji pa 34%, v Franciji le 17,5 in na Norveškem »ko- maj« 5,4%. Opozorila sta na nekritič- no povečevanje proizvodnje alkoholnih pijač in na alko- holno tržništvo, kar s sprem- ljajočimi malverzacijami so- di med odločilne dejavnike, ,ki povečujejo povpraševanje po alkoholu. Zmerno pitje vina koristi srcu Dr. Josip Turk je govoril o povezavi med vinom, sr- cem in ožiljem. V najkrajši možni meri lahko strnemo njegove ugotovitve v misel, da je zmerno pitje vina za srce in ožilje koristno, pre- komerno pa škodljivo. Ven- dar je treba upoštevati še druge dejavnike: »dobri« pivci so tudi »dobri« jedci, oboje pa vodi k debelosti in nezadostnemu gibanju. Pre- komerna hrana, alkohol in negibanje pa vodijo v slad- korno bolezen, zvišan krvni tlak in srčni infarkt. Na seminarju je tekla be- seda tudi o povezavi med ra- kom in pitjem alkoholnih pi- jač. Dr. Vera Pompe Kim je poudarila, da raziskave ka- žejo, da prekomerno pitje katerekoli od alkoholnih pi- jač povečuje tveganje zbole- vanja za rakom. Dr. Anton Cerar in dr.Dražigost Po- kom pa sta govorila o učin- kih pitja vina na eksperi- mentalno indukcijo tumor- jev želodca in dvanajstnika ter ugotovila, da ni razlik med čistim alkoholom in vinom. Ključ je v zmemosU o vlogi vina v našem živ- ljenju bo treba še govoriti, ker je to nikoli dokončan di- alog med dvema bitjema. Res je tudi, da vinarji in ti-govina govore o vinu kot o plemeni- tem pridelku in poeziji, me- dicina pa bolj kot o alkohol- ni pijači. In prav je, da je tudi medicinska znanost za- čela javno in objektivno kri- tično z drugimi vedami in strokami govoriti o vinu kot celovitem pojavu - ne le ne- gativno! Skupni imenovalec je znan: vino je lahko korist- no, lahko pa je tudi škodlji- vo. Potrebna je torej zmer- nost! Le kako jo spoznati, doseči in uveljaviti? To pa so že vprašanja, ki posegajo v širša raziskovalna področ- ja in v interdisciplinarnost. Omenjeni posvet je že del te- ga hotenja. DRAGO MEDVED Priče so obmolknile LJUBLJANA, 9. maj, (Delo) - Pred parlamentar. no komisijo, ki raziskuje vpletenost nosilcev javnili funkcij v najdbo orožja na mariborskem letališču ij njihovo odgovornost, se na prostoru za priče niso zna. šli Bruno Krema ve, Silv« Komar in Milan Hmelak, Kremavc zato, ker se brani z molkom, druga dva pa zato, ker bi morala govoriti o državnih skrivnostih, za to pa nista dobila »odveze« Več denarja za svetnike LJUBALJANA, 9. maj (Delo) - Državni svetniki S( državnemu zboru predla gali noveliranje zakon o državnem svetu. Svetniki »mučijo« predvsem njihov« financiranje in s tem nado mestila ter odložilni veto. Vrata so še priškrnjena LJUBLJANA, 6. maji (Delo) - Komisija državne ga zbora za lokalno samou pravo se je odločila, da h skrajno restriktivno prfr tresla ugovore na odlok o določitvi referendumski! območij za ustanovitev n<^ vih občin. Veterani končali zasedanje LJUBLJANA, 6. maj) (Delo) - Izvršilni odboi Svetovne federcije vetera- nov je pripravil izhodišča za zasedanje sveta, ki bo decembra v Bordeauxu Sprejeli so tudi pobude slovenske borčevske orga- nizacije, da bi generalni skupščini ZN predlagali sprejem posebnega doku- menta o aktualnosti ohra- njanja in opozarjanja na pomen zavezništva v skup nem boju proti fašizmu ir. nacizmu. Anglež na balkanski turneji LJUBLJANA, 6. maj« (Delo) - Med balkansko tur- nejo je državni sekretar v britanskem zunanjem ministrstvu Douglas Hogg obiskal Ljubljano, kjer se je sestal s predsednikom državnega zbora Herma- nom Rigelnikom, premi- erom dr. Janezom Drnov- škom in državnim sekre- tarjem Ignacem Golobom Gost iz Britanije je potrdil dobre odnose med država- ma, izrazil podporo skleni- tvi asociacij skega sporazu- ma med Slovenijo in EU ter zanikal možnost obnov« Jugoslavije. Odbor za promocijo LJUBLJANA, 5. maj« (Republika) - Minister z« ekonomske odnose in raZ' voj Davorin Kračun j' predstavil delo Odbora ^ promocijo Slovenije, ki na) bi skrbel za nastop sloveii' skih podjetij na tujem trgu S tem je bil storjen pi^ formalni korak pri usklaj^ vanju vlade in Gospodar ske zbornice Slovenije ^ vzpostavitev koncepta spodarske in druge prortiO' cije Slovenije v tujini. Št. 19 - 12. maj 1994 7 Hitri posli so mimo ppravnlk poslov v slovenskem veleposlaništvu na Češkem Roman KIm o značilnostih gospoilarlenla na Reškem__ Slovensko veleposlaništvo na Češkem v Pragi jtoji na sila uglednem prostoru, v prihodnje pa bo 10 najbolje zavarovana stavba, saj nasproti vele- ]K)slaništva stoji hiša Vaclava Havla, se šalijo predstavniki slovenskih podjetij, ki jih je na Če- jkem že sedaj veliko, nenehno pa ta trg spozna- vajo tudi novi podjetniki. »Slovensko veleposlaništvo postaja premajhno, Itar pa je tudi nenehni izziv,« pravi odpravnik poslov Tomaž Kim. »Odnosi s Češko se nenehno razvijajo, tako v širino kot globino, tako da temu razvoju že težko asistiramo.« Slovenija in Češka sta že podpisali sporazum J uvedbi con svobodne trgovine. Koliko se to (draža v zanimanju slovenskih podjetij za Češko? Za uspeh je treba vlagati ogrorono napora. Ste- rilni naši predstavniki dobro vedo, koliko napora je potrebno, da se uresničijo določeni cilji. Z naše strani smo dokaj zadovoljni, saj sta napor in zavest poslovnežev na zavidanja vredni ravni. Ifse bolj pa se prebujajo tudi češki podjetniki, ki se zanimajo za slovenski trg. Tukaj silno raste podjetniški dvih, uspela lanska predstavitev Če- ške v Sloveniji pa je »kriva«, da bodo Čehi po- dobno predstavitev pripravili tudi letos. Češki trg je toliko odprt in sposoben prenesti toliko ponudbe, da naše firme ne bi smele ostati ravno- dušne. Vedeti pa je treba, da se popolnoma nič ne da narediti na kratek rok. Ne moreš samo priti, ponuditi in prodati, pa čeprav ima še kar precej podjetnikov poenostavljeno predstavo o hitrih poslih in zagotovljenem trgu. Tu že sedaj deluje približno 30 slovenskih firm, ki dobro poznajo [trg, te pa lahko precej olajšajo delo drugim. Na kakšen način spremljate delo in nastop po- djetij v slovenskem veleposlaništvu? Po uvedbi cone se je usul plaz firm, ki želijo Roman Kim: »V Češki je trg silno liberaliziran, ni ovir za uvoz ali izvoz, vendar v pogojih izredne konkurence. Tudi zato je zanimiva za širši gospo- darski prostor. Hkrati pa je to področje srednje Evrope z nekimi skupnimi značilnostmi, ki se jih da povezati. To je tudi osnovni razlog, zakaj je Sloveni- ja tako intenzivno šla v cono svobodne trgovine.* različne informacije. Na veleposlaništvu smo pr- vi stik, tako za slovenske kot za češke firme. Tu smo opremljeni z raznimi katalogi, naslovi, vča- sih usmerjamo, skratka, smo kot nekakšna prva stopnica. Precej se trudimo, da bi se med sabo povezali obe gospodarski zbornici, kjer bi vzpo- stavili informacijski sistem za firme, ki ne vedo kam in kako. Veleposlaništvo ni več le klasična točka, za katero bi se zapravljala sredstva iz proračvma, saj na primer sodelovanje veleposla- nika Zvoneta Dragana pri gospodarskih pogovo- rih daje tem pogovorom izredno težo. Češka se je uveljavila tudi zaradi zelo sprejem- ljive privatizacije. Lahko na veleposlaništvu, kjer ta proces gotovo dobro poznate, pomagate tudi slovenskim politikom? Koncept privatizacije je predvsem odraz poli- tičnih razmer v državi. To je silno zahteven poli- tični projekt, ki ima ekonomske konsekvence za naro(ki.o gospodarstvo. Češka je do privatizacije, ki sicer ima pomanjkljivosti, prišla izredno hitro, mnenje strokovnjakov pa je, da je ta model izred- no učinkovit. Tako pravijo tudi tuji partnerji, kar daje določeno težo. Vendar je bilo to privatizacijo možno izpeljati v čeških pogojih, saj imajo spo- sobno vlado z dobrim ekonomskim programom in političnim konsenzom na zavidljivi ravni. Tako so za svoj model dobili podporo koalicije, nobe- den drug pa ni imel boljše rešitve. Češka privati- zacija je po vsebini in dinamiki drugačna, prehod je kratek in silno boleč, vendar bo tudi ozdravitev hitrejša. Slovenci bi se lahko marsikaj naučili, brez bojazni, da bi kdo komu solil pamet. Reci- mo, že sedaj bi lahko vedeli za stranske učinke, vendar na žalost ni kakšnega pretiranega zani- manja. URŠKA SELIŠNIK Foto: MBP PO SVETU Pragmatično partnerstvo za mir MOSKVA, 8. maja (Delo) - Po besedah obrambnega ministra Pavla Gračova je v Rusiji prišlo do senzaci- onalne alternative: Gračov 24. maja v Bruslju ne bo podpisal sporazuma Part- nerstvo za mir, namesto te- ga pa bo predstavil rusko alternativo partnerstva, ki so jo v Moskvi poimenovali Pragmatično partnerstvo za mir. Uspešni dogovori ZAGREB, 8. maja (Delo) - Na Dunaju se nadaljujejo hrvaško-muslimanska po- gajanja, na katerih naj bi se dogovorili o kandidatih za najpomembnejše funk- cije v federaciji in o njenih mejah. Vse strani, tudi po- sebni Clintonov odposla- nec Charles Redman, so optimistični ter govorijo o napredku na vseh po- dročjih. Francozi pa so za- grozili z umikom modrih čelad iz BiH, če v kratkem ne bo prišlo do napredka pri mirovnih pogajanjih. Opazovaici v Hebronu HEBRON, 8. maja (Delo) - V mesto je prispelo 117 mednarodnih opazovalcev, ob vstopu pa jih je s plo- skanjem pozdravilo nekaj sto ljudi. Za začetek te ak- cije sta se Izrael in Pale- stinska osvobodilna orga- nizacija odločila konec marca. Proti Aicašiiu in za mir v Bosni SARAJEVO, 6. maja (Delo) - Predstavniki Zdru- ženih narodov niso dobro vedeli, kaj naj bi storili s srbskimi tanki, katerim so obljubili nemoten pre- hod zaprtega območja na planino Igman. Njihova sporočila so se nenehno spreminjala, predstavniki vlade BiH pa so še vedno globoko razočarani in pri- zadeti zaradi početja sku- pine okrog Jasušija Akaši- ja. Tako v Bosni trdijo, da z Akašijem ne bodo več so- delovali in zahtevajo nje- gov odstop. Poznavalci pravijo, da naj bi se v na- slednjih desetih dneh na vrhunski mednarodni rav- ni odločilo, kako končati vojno v Bosni. Napoved o ustavitvi ognja SARAJEVO, BEO- GRAD, 5. maja (Repubhka) - Bosanski Srbi so obljubili, da bodo najkasneje v 48 urah podpisali sporazum o ustavitvi ognja v Brčkem. Predstavniki ZN naj bi na območje Brčkega poslali 16 opazovalcev, predstavniki srbske vojske in Muslima- nov pa naj bi se sestali pod pokroviteljstvom Unpro- forja. Gonzaies zavrnil odstop MADRID, 5. maja (Re- publika) - Španski sociali- stični premier Felipe Gon- zaies je zavrnil svoj odstop zaradi korupcijske afere. Njegova cilja sta še vedno boj proti korupciji in pre- mostitev gospodarske kri- ze, ni pa izključil možnosti, da bo parlament glasoval o njegovi nezaupnici. Slovenski gospodarstveniki na Češkem »češka Republika je izredno zah- tevno tržišče, na katerem vlada hu- da konkurenca. Do Slovenije in na- ših izdelkov nezaupanje v glavnem izginja, kljub temu pa marsikdo še smatra Slovenijo za del Jugoslavi- je,« so zatrjevali predstavniki treh slovenskih podjetij na Češkem: dr- . Tomaž Subotič iz Intertradea, Bo- gdan Urh iz Gorenja in Boris Kro- upa iz Kovintradea. Vse tri podjetnike smo srečali v Pragi, na obisk pa nas je ljubezni- vo povabil dr.sc. Tomaž Subotič, večinski lastnik Intertradea. Da na- ši podjetniki v tujini niso ostali ne- opaženi, dokazuje naslov tuji me- nadžer leta, ki ga je lani prejel dr- . Tomaž Subotič, ki je hkrati tudi izreden poznavalec tega dela Evro- pe in vseh notranjih procesov. »Če- ška se izredno razvija, naše podjetje Intertrade je bilo v tej državi prvo. sedaj pa iz Slovenije več izvaža kot uvaža. Lani smo ustvarili 35 milijo- nov mark prometa, od tega 20 mili- jonov mark izvoza, za 15 milijonov mark pa smo uvozili.« V Intertradeu imajo podpisane pogodbe z Etolom, Rotomatiko, Eurodentom, Eto, Je- klotehno, Muro, Talumom... Veči- no čeških firm bele tehnike oskrbu- jejo s slovenskimi komponentami, veliko pa delajo tudi na področju Slovaške. Na prvem mestu po ustvarjenem prometu na Češkem je Gorenje, ki je v državi s svojimi izdelki prisotno že več kot dve desetletji. »Lani smo na Češkem prodali približno za 25 milijonov mark izdelkov, v Sloveni- ji pa za 15 milijonov mark čeških proizvodov,« je povedal namestnik direktorja inž. Bogdan Urh. Velik posel so uresničili s prodajo Zetor- jevih traktorjev v Sloveniji, hkrati so poskrbeli za opremo v rudnikih rjavega premoga in lignita Trbovlje in Velenje ter za reprodukcijski ma- terial v matični firmi v Velenju. »Gorenje je na Češkem izkoristilo določene stimulacije pred letom in pol ter tako našlo svoj prostor. Se- daj ocenjujemo, da je v čeških go- spodinjstvih približno pol milijona naših velikih gospodinjskih apara- tov. V podjetju je trenutno 24 zapo- slenih delavcev, večina Čehov,« je še omenil Bogdan Urh. Kot širok grosistični ponudnik slovenskih izdelkov, predvsem ko- vinske industrije, na češkem trgu nastopa tudi Kovintrade, ki ima v lasti 3 skladišča in dve malopro- dajni trgovini. V svoji ponudbi zaje- majo predvsem Uniorjeva ročna orodja, brusno in rezkalno orodje iz Cometa, Armalove izdelke, in seve- da Gorenjevo belo tehniko. »Svojo udeležbo na češkem trgu vrednoti- mo na približno 11 milijonov mark, uvoz in izvoz pa sta približno urav- notežena. V firmi nas je zaposlenih 17 delavcev, od tega sva dva iz Slo- venije,« je povedal Boris Kroupa. »Za promocijo Slovenije so naj- bolj pomembni obiski Čehov, tako politikov kot gospodarstvenikov pri nas,« so prepričani slovenski po- djetniki, ki so v pogovoru še opo- zarjali, da se je Češka izredno odpr- la, mogoče celo preveč. To pa s sabo prinaša zelo hudo konkurenco, ki je pokopala tudi nekaj slovenskih po- djetij v tej hitro razvijajoči se dr- žavi. URŠKA SELIŠNIK Foto: MBP Dr. Tomaž Subotič^ Bogdan Urh Boris Kroupa ^ Intertradeu so pred časom sklenili ekskluzivno pogodbo z Muro iz Murske Sobote. Rezultat tega je vrhunski butik Murinih izdelkov v osrčju Prage, ki ga ^odi Natalija Subotič, za prihodnje pa se pogovarjajo tudi o verigi Murinih Prodajaln po vsei Češki Republiki. Št.19 - 12. maj 1994 8 Za kratek čas v samskih uricah Od leta 1949 je Marija Jamšek iz Celja naša zvesta naročnica. Kot je povedala, se je na takratni Sa\'injski vestnik naročila zato, da bi si krajšala samske urice. Svojega sedanjega moža Vita je spoznala nekaj let kasneje, v tovarni Emo, kjer sta bila oba zaposlena: ona kot poenterka in kasneje delavka v obračunskem oddelku in on kot žga- lec in dekorater posode. »Ko sem prišla iz službe in si malo spočila, sem nekaj potrebova- la za razvedrilo, pa sem se odločila za ta celjski časopis. Takrat so bili radijski sprejemniki še prava redkost, zato mi je bil Savinjski vestnik pravzaprav edini vir informacij. Spominjam sem, da sem takrat najraje prebirala romane in povesti v nadaljevanjih. Vsakič sem tisti del izrezala iz časopisa in izrezke skrbno hranila ter potem romane v celoti še enkrat prebirala. To so bile zanimive in napete zgodbe, danes pa takšno branje pogrešam. Ne, zdaj ni več pravih romanov, vsaj za moj okus ne,« je povedala naša zvesta naročnica, in dodala, da je bilo vmes le eno leto, 1956 ali 1957, ko je, takrat že Celjski tednik, odpovedala. V Emu so bili ta- krat tako velikodušni, da so kar vsem zaposle- nim naročili in plačali naročnino tednika. Ko so spoznali, da se stvar ne obnese, so to darež- Ijivost ukinili. In Marija se je spet naročila na Celjski tednik. Tudi danes je Novi tednik že kar družinska potreba. »Poleg Novega tednika sva z možem naročena tudi na Nedeljca, pa radio poslušava ves dan in televizija je pri hiši. Si pa, ob vseh teh informacijskih možnostih res ne znam predstavljati, da bi nama poštar ob četrtkih ne prinesel Novega tednika. Tako sva se navadila nanj, da bi nama kar nekaj manjkalo, če ga ne bi bilo. Zdaj ko sem upokojenka, imam čas, da ga preberem od začetka do konca, najprej pa pregledam osmrtnice oziroma zahvale. Tako izvem, koga od znancev in nekdanjih prijate- ljev ter sodelavcev ni več med živimi. Pa nisva samo midva, ki prebirava Novi tednik. Vsak četrtek se oglasi sin, ki ga odnese domov in ga prinese nazaj. Pa sosedom ga posojava, in tako se zgodi, da sva midva zadnja, ki ga prebe- reva.« V pogovor se je občasno vključil tudi soprog Vito in povedal, da je bil pred dvema letoma med tistimi srečneži, ki so bili izžrebani za izlet v Logarsko dolino v organizaciji Novega tednika in Radia Celje. »Prijetno in zabavno je bilo na tem izletu,« se spominja. Marija in Vito Jamšek živita skromno upo- kojensko življenje v stanovanju v bloku na Hudinji. Emovi pokojnini sta zelo skromni, zato pridno obdelujeta majhen košček zemlje v bližini doma, pa še na balkonu sta si naredila majhno gredo, ki jo neguje predvsem gospod Vito. »Kot dolgoletna Emova delavca in Emo- va upokojenca pa naju danes boU, ko vidiva, kako gre vse navzdol. Delavce odpuščajo, ker ni dovolj dela, v najinih mlajših letih pa je bila Emova posoda zelo čislana, saj smo je veliko izvozili v tujino. In s kakšnim veseljem smo risali tiste rožice na posodo...« MARJELA AGREŽ Zvesti programu ZUravlllšče Laško obeležilo 140 let obstoja Termalni vrelci v Laškem so bili znani že v starorimskem času, najdbe iz tega obdobja pa pričajo o tem, da so že ta- kratni prebivalci na tem ob- močju uporabljali termalne vrelce v zdravilne namene. Pomembno vlogo za razvoj zdravilišča v Laškem ima in- g. Leopold Roedl, ki je laške vrelce zajel, zgradil poslopje z bazenom in 1. maja leta 1854 slovesno odprl kopališče. To se je takrat imenovalo Franz Jo- sefs Bad in je bilo največje v takratni deželi Štajerski. V letih med prvo svetovno voj- no je bil v laških toplicah vojni lazaret, med drugo svetovno vojno so se tu zdravili pred- vsem nemški vojaški ranjenci, po tej vojni pa so bili prvi zdraviliški gostje v vojni ra- njeni partizani. V oktobru leta 1953 je bil ustanovljen Zavod za rehabilitacijo invalidov La- ško, leta 1976 pa je bila konča- na gradnja novega hotela, s či- mer je zdravilišče v Laškem dobilo dodatne zmogljivosti ter sodobno opremljene pro- store za fizikalno terapijo in hidroterapijo. To je le bežen pogled v bolj in manj odmak- njeno zgodovino zdravilišča-, ki je te dni obeležilo 140 let obstoja. Še danes je osnovna dejav- nost Zdravilišča Laško zdrav- stvena dejavnost s poudarkom na medicinski rehabilitaciji. Zdaj je v zavodu zaposlenih 156 delavcev, od teh skoraj po- lovica zdravstvenih. Vsako le- to pride v Laško na zdravlje- nje oziroma rehabilitacijo okoli 5.700 gostov, to pa po- meni okoli 66.700 nočitev. Po- prečna zasedenost je skozi vse leto 74 odstotna, kar 60 od- stotkov vseh nočitev pa pri- spevajo zavarovanci Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Ostalo so večinoma domači samoplačniki, tujih gostov je le 8 odstotkov. Med najuspešnejšimi leti zadnjega obdobja je bilo prav lansko, obeti glede zasedenosti za to leto pa so prav tako zelo dobri. Sicer pa v Zdravilišču La- ško dobro gospodarijo in po- slujejo. To jim je omogočilo, da so letos vložili v posodobitev prostorov 400 tisoč nemških mark, izključno z lastnih sred- stev. Tako so letos ponovno zasadili parkovne površine s cvetjem, obnovili so kavarno Fontana, frizerski salon, bol- niški oddelek z jedilnico, dvi- gala, razširili so prostore fizi- oterapije, v drugi etaži Zdra- viliškega doma so preuredili sobe ter obnovili kuhinjo. Tudi načrtov za razvoj v pri- hodnje imajo veliko. Pri tem se zavedajo ene največjih po- manjkljivosti ponudbe, baze- na na prostem. Idejna študija za to izgradnjo je sicer nareje- na, zataknilo pa se je pri zem- ljišču, za katerega je vložen zahtevek za denacionalizacijo. Sicer pa je prav nacionalizaci- ja tista, ki trenutno ovira na- daljnji razvoj. Na celotno pre- moženje zdravilišča je namreč vložen zahtevek za denaciona- lizacijo s strani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slo- venije. Zdaj je Zdravilišče La- ško edino slovensko zdraviliš- če s statusom javnega zdrav- stvenega zavoda v lasti občine, zato je interes občine Laško, da se zdravilišče lastninsko preoblikuje v eno od najbolj ustreznih oblik. Tudi v bodoče bodo ostali zvesti osnovnemu programu, torej zdravstvu in rehabilita- ciji, razvoj turizma pa vidijo na levem bregu Savinje in v sodelovanju z delniško druž- bo Terme Laško v smislu do. polnjevanja programov. 140 let obstoja so v Zdravi, lišču Laško obeležili s številni, mi prireditvami. Tako so v La- škem dvorcu odprli razstavo z naslovom 140 let Zdravilišča Laško, ob tej priložnosti pa je nastala tudi ugledna publika- cija, katere avtor je Jure Kra. šovec, ki je pripravil tudi pre- davanje o zgodovini zdraviliš- ča in Laškega. Minulo soboto je bil dan odprtih vrat Zdravi- lišča, na petkovi osrednji pro- slavi jubileja v dvorani Kul- turnega centra v Laškem, pa sta bila gosta večera in slav- nostna govornika gospodarski minister dr. Maks Tajnikar in prof. dr. Jože Lokar, predsed- nik zdravstvenega sveta. V kulturnem delu programa je nastopil mešani pevski zbor Glorija pod vodstvom Alenke Bele j, v komornem koncertu pa so nastopili pianist Črtomir Siškovič ter violinista Vera Balič in Vladimir Mlinaric. MARJELA AGRE2 Osebnost maja Jožef Hrastnik prejel največ glasov V prvem tednu meseca maja je od 56 prispelih pravilno iz- polnjenih kuponov iz Novega tednika največ in sicer 15 gla- sov, prejel šofer Izletnikovega avtobusa Jožef Hrastnik. Sedem glasov je prejel Ton- ček Ratej, po 5 glasov so preje- li Tone Domik, Jelko Vidmar in Boštjan Strašek, po 2 Ro- lando Pušnik, Dare Urbancl, dr. Peter Lipovšek in Vinko Lavrinc, po enega pa: Zvone Štorman, dr. Janez Tasič, dr- .Manica Ambrož Godec, dr- . Biljana Vukorepa Buhanec, dr. med. Božidar Buhanec, Bo- rut Alujevič, Izidor Pečovnik, Emilija Pešec, Maks Šikovec in Magda Podbevšek. Med prispelimi kuponi je bi- lo ponovno nekaj pomanjklji- vo izpolnjenih ter nekaj iz mi- nulega meseca, ki jih v tem mesecu seveda ne moremo upoštevati. Prav tako smo opazili, da nekateri na kupon napišete po dve imeni, kar naj bi štelo za dva glasova. Tudi to seveda ne velja, saj šteje en prispeli kupon za en glas. Čakamo torej na nove glaso- ve, veseli pa bomo, če se boste na akcijo odzvali v čim večjem številu. Dan odprtih vrat Izpeljali so ga na osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva Prejšnji teden je bil dan od- prtih vTat šole z naslovom »Ljudsko izročilo nas bogati«. Učenci so pod mentorstvom učiteljev raziskovali različna področja življenja in dela v ča- su njihovih babic in dedkov, ugotovitve in spoznanja pa so predstavili na zaključni prire- ditvi, ki so se je poleg učencev in učiteljev udeležili še starši, mnogi gostje ter ostali krajani, da bi videli, kaj vse so učenci izvedeli, pripravili in našli na starih podstrešjih. V celotnem programu so učenci prikazali različne obi- čaje: ob praznikih (velika noč, božič, novo leto), delo ljudi na vasi (perice, pletenje košar, iz- delava rož iz krep papirja), predstavitev najpogostejših oblačil v takratnem času na podeželju, pričeske naših ba- bic, zdravljenje bolezni z do- mačimi zdravili. Povabili so ljudske pevce iz Ponikve, ki so zapeli nekaj starih ljudskih pesmi ter fol- klorni skupini iz Dolge Gore in Celja. Posebno pozornost so posvetili razstavi starin, aktiv kmečkih žena iz Ponikve pa je pripravil še razstavo kmečkih dobrot iz domače peči (kruh, različna peciva)... Prireditve se je udeležilo ve- liko ljudi v zadovoljstvo učen- cev in celotnega kolektiva. Šo- la je na ta način pokazala, da živi in dela s krajem. E.M. Planinci pod Raduho Ta konec tedna, v petek 13. in v soboto 14. maja, se bo- do na koči na Loki pod Radu- ho na prvi seji sestali člani Upravnega odbora Planinske zveze Slovenije v novi sestavi. Na seji bodo največ pozornosti namenili volitvam novih ko- misij, letošnjim načrtom in drugim aktualnim zadevam. US Velilfo prekrškov, premalo sodnikov šmarski občinski organ za postopek o prekrških prejema v obravnavanje vse več zadev, pri tem pa imajo težave s po- manjkanjem sodniškega ka- dra. Snježana Kranjec, ki or- gan vodi, ugotavlja da v občini narašča nedisciplina na vseh področjih, pri tem pa opažajo vse več vožnje pod vplivom al- kohola, gospodarskih ter dru- gih prekrškov. Lani je občinski sodnik za prekrške prejel do sredine marca približno 600 kaznoval- nih predlogov, letos, v istem času, pa že za tretjino več. Po- doben porast so zabeležili tudi lani, ko so uspeli rešiti 3488 zadev, nerešenih pa je ostalo 2104. To se je zgodilo kljub temu, da so domači sodniki predpisane normative dosega- li. Posebne težave pa so imeli v zadnjem času, ko sta bili za- sedeni le dve od treh predvide- nih sodniških mest. Zaradi po- časnega reševanja so posebej prizadeti tisti oškodovanci iz prometnih nezgod, ki jim pla- čujejo zavarovalnice odškod- nine šele po predložitvi odloč- be sodnika za prekrške. Pri vsem skupaj v Šmarju ugotavljajo spreminjanje na- rave obravnavanih prekrškov, predvsem pa je bilo lani vse več tistih, ki ogrožajo javni red in mir, prometnih nesreč in prekrškov gospodarskega zna- čaja. Lani so obravnavali med drugim štiri primere vožnje s kurilnim oljem, za kar je predviden celo odvzem vozila Največji porast pa je gotovo na področju nujnih zadev, kjer gre za tuje državljane, lani pa se je njihovo število podvojilo. Vodja šmarskega organa za postopek o prekrških je o ome- njenih težavah poročala po- slancem šmarske skupščine, ki so na zadnjem zasedanju spre- jeli nekatere odločitve. Tako so razrešili sodnico Simono Preininger, ki odhaja na drugo delovno mesto, za novo sodni- co pa je bila izvoljena Majda Mirt iz Maribora. Prav tako so imenovali namestnika sodnika za prekrške, Hermana Lichte- neggerja, ki bo nadomestil Magdaleno Vrabič. BRANE JERANKO Za lepši Jutri Pred kratkim je bil v organi- zaciji Društva za pomoč du- ševno prizadetim osebam Šentjur pri Celju v hotelu Ves- na na Topolšici seminar za starše duševno prizadetih otrok. Seminar, ki je vključeval predavanja in predstavitev de- la v VDC Velenje, je vodil predsednik društva Peter Jer- šič, vsi starši pa so s presene- čenjem ugotavljali, kaj vse zmorejo doseči prizadete ose- be ob skrbnem strokovnem vodstvu in prizadevnem iska- nju sposobnosti vsakega varo- vanca. Tako so spoznavali po- goste poškodbe in vpliv vaj ter ortopedskih pripomočkov pri korekciji, psihologi pa so star- še prepričevali, da imajo pra- vico do polnega življenja, pa čeprav je starševstvo mnogo- krat zelo težko. Poleg tega so udeležencem seminarja pred- stavili tudi pravno zaščito pri- zadetih oseb in družine ter spremembe v zakonodaji. Po končanem tridnevnem seminarju so starši ugotavljali, da se je srečanje prehitro zak- ljučilo. Hkrati so hvaležni Pe- tru Jeršiču za skrbno organi- zacijo, dobro voljo in vsakod- nevna prijetna presenečenja, še posebej pa so hvaležni vsem, ki jim s seminarji, leto- vanji in skrbjo za boljše življe- nje otrok vlivajo upanje v lepši jutri vseh prizadetih oseb. ERMA VIDENŠEK Št.19 - 12. maj 1994 9 Glasbeniki za Veseli avtobus v zadnjih letih so za počit- nice šolskih otrok v laški ob- čini dobro poskrbeli. Orga- oizirajo prevoze z Veselim avtobusom po različnih kra- jih Slovenije ter se ukvarjajo i številnimi aktivnostmi. Vsako leto pa je težje priti do denarja, da bi bil prispe- vek staršev za lepo obliko počitnikovanja čim manjši. Letos je bilo precej zapletov in nekaj časa je akcija, ki je edina te vrste v Sloveniji, vi- sela v zraku. Zmagal je zdrav razum, saj otroci, zla- sti iz skronmejših družin, ne smejo biti brez pravih počit- nic in prepuščeni cesti v ča- su, ko ni pouka. Duša akcije Pavla Lapomik je ob zad- njem obisku že pokazala za- jetne spiske otrok, ki bi žele- li poletne počitnice preživeti z Veselim avtobusom. K sodelovanju smo pova- bili nekaj glasbenih skupin in posameznikov, ki bodo v četrtek, 19. maja v Kultur- nem centru Laško pripravili dobrodelni koncert. Vsi na- stopajoči so se odpovedali honorarju, računajo pa na lep obisk, kajti večji bo, več bo denarja za gorivo, da bo Veseli avtobus lahko brez- skrbno vozil otroke po lepi Sloveniji. Prvi se je odzval Alfi Nipič s svojimi muzi- kanti, brez zadržkov pa so mu sledili Štirje kovači, an- sambel Simona Legnarja z Vinske gore, trio Jožeta Sredenška iz Šoštanja, an- sambel Francija Zemeta iz Vojnika in perspektivna skupina Gaj iz Mozirja, zra- ven pa bosta tudi mlada har- monikarka, 11-letna Tanja Čretnik s Frankolovega in čarodej Jani Jošovc iz Pe- trove. Pokroviteljstvo sta z vsem razumevanjem za otroke in lep glasbeni večer prevzela Zavarovalnica Maribor po- slovna enota Celje in Zdravi- lišče Laško. Zraven bodo še mnogi drugi, organizator pa pripravlja tudi žrebanje vstopnic in srečolov. Obeta se doslej najlepši večer do- mače narodne glasbe v La- škem, ki ima dobrodelno po- anto. Če bo odziv poslušal- cev dober, bodo tega najbolj veseli prav otroci. TONE VRABL Obisk Skupin starili za samopomoč Prejšnji konec tedna je žalske člane skupin starih za samopomoč, ki so organizi- rani v skupini Zimzelen I in Zimzelen II, obiskalo štiri- deset Primorcev, prav tako članov podobnih skupin. Namen obiska je bila izme- njava izkušenj in dosežkov aa tem področju, pa tudi družabni del ni izostal. Od- pravili so se na Goro Oljko, v Domu upokojencev na Pol- zeli so jih pogostili, obisk Mozirskega gaja pa je zaradi slabega vremena odpadel. Voditeljica skupine Zimze- len I, Irena Potočnik, nam je predstavila delo teh skupin. Osnovni namen je samo- pomoč ostarelega človeka, ki je pogojena z dodatnim izo- braževanjem, rekreacijo, srečanji in medsebojno po- močjo. Tako skrbijo za teles- no zdravje, vsak teden imajo aerobne vaje, enkrat meseč- no preverjajo krvni pritisk in imajo planinski pohod. S tem poskrbijo za boljšo te- lesno zmogljivost in globlji stik z naravo, da bi tudi v starosti ostali čili in zdravi ter bi bili sposobni skrbeti sami zase in za druge. Za ohranitev intelektualnih hinkcij prebirajo knjige, obiskujejo kulturne priredi- tve, vabijo medse ustvarjal- ne, zanimive posameznike in pišejo spise o planinskih po- hodih in drugih priložnostih. Osameljenost premagujejo z druženjem, s petjem, praz- novanjem rojstnih dnevov, obiskovanjem obolelih čla- nov skupine, itd. Razvoj takih skupin je mo- goč le ob pomoči drugih strok, kot so socialna, zdrav- stvena in psihološka. V sku- pinah uporabljajo tudi ele- mente Rugljeve socialno-an- dragoške metode. Naj povemo še to, da so se na Primorskem najprej zače- li združevati v take skupine, že leta 1987 so ustanoviU pr- vo. V Žalcu pa je bila prva skupina ustanovljena v za- četku leta 1991. Drugo sku- pino vodi Štefka Štarkelj, obe pa sta socialni delavki Centra za socialno delo Žalec. T.TAVČAR Srečanje miadiii telinikov v Šempetru Dvanajsto srečanje mladih tehnikov žalske občine so to- krat odlično pripravili na šem- petrski osnovni šoli. 92 tekmo- valcev je s svojimi mentorji prikazalo rezultate celotne ak- tivnosti na področju tehnične vzgoje. Delo je bilo zahtevno, zanimivo in hkrati zabavno. Vsi, ki so spremljali tekmova- nje, so lahko opazovali priza- devnost mladih spretnih rok in uživali v tekmovalnem duhu, ki je spremljal njihovo delo. Najuspešnejši učenci so bili za svoje dosežke nagrajeni, prav vsi pa so si prislužili priznanja in spominska darila. Zaradi slabih vremenskih razmer, ves dan je močno deževalo, neka- terih tehnično-športnih tek- movanj niso mogli izvesti in jih bodo v tem tednu. Na posameznih področjih pa so najboljše rezultate dose- gli: pri ekologiji Gorazd Ba- štašič in Veronika Hribar, OŠ Polzela, pri proizvodnem pro- ce.su je prvo mesto dosegel De- liš Miklavc, OŠ Polzela, drugo Toni Golob, OŠ Prebold, in tretje Miha Zagoričnik, OŠ Žalec, na področju elektronike je zmagal Matej Senica, OŠ f^etrovče, drugi je bil Damjan Hauer in tretji Uroš Ocvirk, oba OŠ Prebold, na področju •"ačunalništva je bila prva Va- fija Rajh, OŠ Prebold, drugi Marko Bobinac, OŠ Petrovče, in tretji Jernej Golič, OŠ Pre- bold, pri izdelovanju iz lesa sta zmagala Nejc Sedovnik in Peter Rajh, OŠ Polzela, druga sta bila Srečko Lipašek in Uroš Blatnik, OŠ Vransko, in tretja Marko Uplaznik in Aljo- ša Cvar, OŠ Prebold, na po- dročju domače delavnice je zmagal Boštjan Zapušek, OŠ Griže. Na tehnično-športnih tekmovanjih je na področju avtomobili zmagal Andrej Fe- licijan, OŠ Griže, drugi je To- maž Lipovšek, OŠ Vransko, in tretji Bojan Leskovšek, OŠ Griže, med letalskimi mode- larji je bil prvi Miha Topovšek, OŠ Vransko, drugi Bogdan Kronovšek, OŠ Prebold, in tretji Blaž Potočnik, OŠ Šem- peter, med ladijskimi pa prvi Uroš Pukmaister, OŠ L.M. Ža- lec, drugi Dominik Košmrlj, OŠ L.M. Žalec, in tretji Dušan Klemen, OŠ Polzela. T.TAVČAR Pohoil na Travnik Na Ljubnem ob Savinji so že pripravili vse potrebno za tra- dicionalni pohod, ki se že ne- kaj let začne v Sastkah mimo Bolnice Celje m zaključi na Travniku. Pohod bo v nedeljo, 15. maja, organizatorji pa po- novno pričakujejo veliko šte- vilo ljubiteljev planin in lepe narave. US Gorazd Boštjančič in Veronika Hribar, ki sta izdelala sončni kolektor in s tem na področju ekologije zasedla prvo mesto. Poilod na Ponikvi Krajevna skupnost Ponikva in telovadno društvo Partizan sta preteklo nedeljo pripravila vsakoletni pohod. Letošnjega se je udeležilo kar 54 ekip, od tega so imela društva 22 ekip, osnovna šola ter družine po 13 ter mladinci 6 ekip. Ekipe so morale med poho- dom opraviti različne naloge. Začeli so s streljanjem z zrač- no puško, nato so metali kro- glo, igrali pikado, za konec pa s teniško žogico zbijali ploče- vinke. Pot od ene do druge kontrolne točke so morali pre- hoditi s pomočjo zemljevida. Na cilju, pri lovskem domu na Tičevem, so pohodniki do- bih golaž ter razglasili rezul- tate. Med osnovnošolci je bila najboljša ekipa »8. maj«, med mladinci so zmagah »Hrkli«, najboljša med družinami so bili »Nahrbtniki«, pri članih pa je zmagal »Oktet«. Izvedli so tudi tekmovanje lovcev v streljanju na glinaste golobe in streljanju z malokaUbrsko puško. A. K. Motoclkilsti v Mozirju Sredina maja bo še posebej živahna v mozirski občini, kjer bo med 17. in 19. majem 3. mednarodni motociklistični tabor. Srečanje motocikUstov pripravlja Moto klub Mozirje, prire- ditev s športno in turistično vsebino pa vsako leto v Zgornjo Savinjsko dolino privabi veliko obiskovalcev. Motociidistični tabor je vključen v mednarodni koledar, zato organizatorji pričakujejo tudi veliko gostov iz tujine. ] Na taboru bodo poskrbeU za dnižabne prireditve in spret- nostne vožnje, pripravili bodo okroglo mizo o motorizmu v pro- metu in panoramsko vožnjo z ogledom Zgornje Savinjske do- line. US Petelinje jajce Verjamete, da je jajce, ki ga v levi roki drži skoraj 4-letni Sebastijan, znesel sedem let star petelin? Tako so rekli pri Mariji Ulaga iz Doropolja pri Planini, mi pa se seveda bolj nagibamo k možnosti, da je to jajce malo po sreči znesla kokoš, ki običajno nese takšna jajca, kot ga drži Sebastijan v desni roki. Kakor koli že, upamo, da so Ulagovi v jajcu odkrili naj- manj tri rvunenjake in da jim je teknilo vsaj toliko kot navadno jajce. Foto: EDO EINSPIELER Št. 19 - 12. maj 1994 10 Velika priložnost in izziv Ciril Vertačnik pred petkovim koncertom KMZ . Pred kratkim ste prevzeli umetniško vodstvo Komor- nega moškega zbora. Nekoč ste bili pevec v tem zboru, korepetitor in dirigent. Kakšni so danes vaši ob- čutki? Prevzem umetniškega vodstva KMZ Celje vsekakor ni vsakdanja stvar, temveč priložnost in izziv, ki se po- nuja redkim dirigentom. Res je, da sem se z vodstvom zbo- ra dogovarjal predvsem za izpeljavo 45-letnega jubile- ja, logično pa je, da bo v pri- meru »dobre letine« treba vztrajati dalj časa, če bodo okoliščine to dovoljevale. Verjetno veste, da smo zara- di mojega zdravja morali v Mariboru na mednarod- nem tekmovanju petnajst minut pred nastopom odpo- vedati sodelovanje. V seda- njem položaju moških pev- skih zborov v Sloveniji in njihovega vrednotenja, bo moral tudi KMZ kot eden najboljših, dokazovati, da so tudi slovenski moški zbori sestavni del kakovostnega vrha slovenskega zborov- stva. Zato pri mojem delu s KMZ nimam izbire: s svojo in zborovo sposobnostjo mo- ramo stopnjevati tehnične, zvokovne in muzikalne vred- nosti zbora. To je odvisno tu- di od stalnega dotoka dobrih mlajših pevcev. Spored slavnostnega kon- certa 13. maja bo predstavil pesmi od klasike do moder- ne, tudi narodno motiviko. Kako boste oblikovali zbo- rovski repertoar v pri- hodnje? Kljub temu, da smo imeli za priprave na jubilejni kon- cert le osem mesecev časa, ponavadi pa se na kaj takega pripravlja dve leti, upam, da bo koncertni spored, ki je dokaj zahteven, zadovoljil celjsko, ki je v Sloveniji ena najbolj poznavalskih pubhk. Veliko moje in zborove ener- gije je šlo tudi za pripravo na mariborsko tekmovanje. Spored zajema pesmi iz re- pertoarjev vseh dosedanjih petih dirigentov, pa tudi vseh deset pesmi, ki bi jih morali peti na mednarodnem tekmovanju v Mariboru. V oblikovanju nadaljnjega repertoarja KMZ bomo za- sledovali cilje, ki sem jih prej navedel. To ne pomeni, da se bo zbor odrekel klasiki ali z muziko bogati preprosti narodni pesmi, temveč bo še bolj posegal v sodobnejšo, vendar muzikalno in zvo- kovno tehtno zborovsko lite- raturo. Tu pa so na potezi že skladatelji. RISTO GAJŠEK Kitajski siikar v Rogaški Slatini v Razstavnem salonu zdravilišča v Ro- gaški Slatini je slikarska razstava del, ki jih je ustvaril Zhu Kui, umetnik tradici- onalnega kitajskega slikarstva. Avtor prihaja iz Nanjinga, mesta na jugu Kitajske, kjer se je leta 1940 rodil, kasneje pa tudi dokončal študij na tam- kajšnjem znanem Učiteljišču na oddelku za umetnost. Je član Združenja umetni- kov Kitajske ter Centra za mednarodno kulturno izmenjavo. V času svojega dol- goletnega delovanja so bila njegova dela razstavljena po mnogih velikih svetovnih središčih umetnosti, pri nas pa smo ga prvič spoznali na razstavi Sodobno ki- tajsko slikarstvo leta 1988 v ljubljanski Modemi galeriji. Temeljne poteze njegovega slikarstva izhajajo iz neposrednega zgleda iz tradi- cionalnega slikarstva, ki se je na Kitaj- skem razvijalo v preteklih stoletjih. F*ravzaprav niti ni šlo za pretiran razvoj, saj je znano, da je bila lunetnost v kitaj- ski kulturi podvržena določenim konser- vativnim stereotipom, ki ji ni dovoljeval povsem svobodnega razmaha, temveč delovanje v konkretnih in določenih she- mah. Tovrstna stroga stališča so postala manj zavezujoča in dogmatična šele v dvajsetem stoletju, ko se je odprl pro- stor tudi za umetnike naklonjene zahod- nemu modernizmu. Kljub temu pa je nemajhno število li- kovnih ustvarjalcev ostalo zvestih esteti- ki svojih predhodnih generacij in v nji- hovih sodobnih delih so razvidne skoraj- da vse ključne prvine, kakršne poznamo iz umetnin starih kitajskih mojstrov. Eden teh avtorjev našega časa je tudi Zhu Kui, ki se je specializiral za pokra- jinsko slikarstvo. Njegove krajine izra- žajo miselnost in filozofijo, po kateri je narava prikazana s svojimi romantični- mi ter idealističnimi izseki, ki gledalca napeljujejo v razmišljajoče razpoloženje. Človek oziroma znaki človeške civiliza- cije so predstavljeni pomanjševalno v primerjavi s pokrajino, kar je tudi skladno z razmišljanjem o naši majhno- sti in odvisnosti od mogočne narave. Kljub vsej navezanosti Zhu Kui j a na vzore iz preteklosti, pa je v njegovih sli- kah prisotna tudi avtorska govorica in visoka kreativnost, kar ga uvršča med vidnejša imena sodobnih interpretov sta- re kitajske umetnosti. BORIS GORUPIČ Kdo dela državo? Piše: Tadej Čater Kdo je pravzaprav tisti, ki recimo neki novonastali drža- vi podari svoje ime? Kdo je ti- sti boter, ki ima to čast, da takšno tvorbo označi z ime- nom in priimkom, stalnim bi- vališčem, enotno matično šte- vilko, kdo torej novonastali državi izdela njeno osebno iz- kaznico? Preprosto povedano; gospodarstvo je v slovenskem primeru hudo pod kriteriji, ki bi jih sprejel razviti svet in s katerega uspehi bi se lahko hvalili in predstavljali, politi- ka pa je tako in tako vselej tista, katere rezultati se naj- večkrat merijo v lokalnih ok- virih. V slovenskem primeru je to še posebej evidentno. Poleg tega, če že govorimo o Sloveni- ji, neke jasno razdelane poli- tične sheme niti nimamo. Gre bolj ali manj za zdrahe, o tem pripovedovati tujcem pa je vse prej kot priporočljivo. In ne gre tujca utrujati s tako mar- ginalnimi rečmi, kakršne predstavlja politika. Pa tudi na polju znanosti kar nekako šepamo za razvitim svetom. Nenazadnje se razvitost posa- mezne države meri tudi po znanstvenih dosežkih oziroma bolj konkretno, po številu pri- javljenih patentov glede na število prebivalstva. Smo pač tam, kjer pač že smo - na pre- pihu Evrope. In posamezni izleti v »širni beli svet« se naj- večkrat končajo s pregovorom, da se proti vetru pač ne da »scati«. Smo premajhni in pre- lahko, da bi se v tisti burji lahko obdržali. In končno, kdo je torej sploh tisti, ki ga taki vetrovi ne mo- rejo odpihniti? Na prvi pogled je odgovor zelo preprost: športniki in kulturniki. Toda tudi ti se sami v tistem pragoz- du najrazličnejših idej in inte- resov ne morejo obdržati. Nekdo vendarle mora stati za njimi. Tak »big brother«, če si besedno zvezo sposodimo pri Orwelu, pa so lahko le mediji. Tisti, ki imajo možnost seči tu- di preko meja lastne države. Teh pa na žalost spet nimamo oziroma imamo le publikacije, ki se ukvarjajo z informacij- skim servisom. Televizija Slo- venija kot najmočnejši medij pa se niti ob slovenskih mejah več ne gleda, ker se tam pač lovijo tudi drugi, zanimivejši programi. Da satelitske in ka- belske televizije niti ne ome- njamo. In revija Flaneur, ki izhaja v angleščini že svoje tretje leto, je zato toliko več vredna. Ne le, da promovira vse tisto slovensko, kar si za- služi, da ne zgnije in ne zbledi v lokalnih in nacionalnih ok- virih, v »svet« spravlja obsež- no informacijo o vsem tistem, kar zadovoljuje planetarnega duha. Pri čemer pa bi si revija, ki je magazinskega tipa, vse- kakor zaslužila tudi malce več državne pozornosti. Saj ni nujno da zgolj finančne; naj bo pomoč taka ali drugačna, revi- ja, ki jo bere več kot dva tisoč tujcev, je Sloveniji še kako po- trebna. Prav tako kot satelitska te- levizija oziroma predvajanje slovenskega programa preko satelitov. Saj ni Televizija Slo- venija tista, ki je poskrbela za medijsko bombardiranje s slo- vensko smučarijo ali pa za bombo, ki jo v svet meče Pan- durjeva Šeherezada Sloven- skega mladinskega gledališča iz Ljubljane, daleč od tega, fe- nomen slovenskega smučanja in slovenskega gledališča je last tujih televizijskih postaj in tujih časopisov ter revij, ki so košček svojega bodisi pro- gramskega bodisi časopisnega oziroma revijalnega prostora namenili tudi Sloveniji. Če si še tako zatiskamo oči, živimo v svetu, ki ga nadzorujejo me- diji. Z ničemer drugim kot z informacijami. In Flaneur mora postati eden izmed njih. Koncert Mariborčanov pri Sv. Duhu v okviru promocijske tur- neje kasete »Lirini ajdovi cvetovi« bodo to nedeljo, ob 19. uri v cerkvi sv. Duha v Celju zapeli pevke in pevci, združeni v Študentski vokal- ni skupini »Lira«, vsi štu- dentje različnih mariborskih fakultet, ki jih druži ljube- zen, predvsem do slovenske ljudske pesmi. Od devetih pevk in pevcev, kolikor jih bo zapelo v nede- ljo pri sv. Duhu, jih je kar šest iz različnih krajev celj- skega območja: Irena Kraj- šek iz Šentjurja, Stanka Čre- možnik iz Šoštanja, Jože Su- šeč iz Vinske Gore, Benjamin Krajnc iz Vojnika, iz Celja pa sta Matjaž Stopinšek in Jože Lesjak, medtem ko pa setri Emica in Cilka Potoč- nik prihajata iz Črne na Ko- roškem, Petra Kožar pa iz Hoč. Skupina deluje od leta 1992 v okviru Združenja ka- toliških študentov Amos, ki se zbirajo v duhovnem cen- tru Sinaj v Mariboru. V Ce- lju bo vokalna skupina naj- prej pela pri maši, ki jo bo vodil dr. Ivan Štuhec, zadol- žen za delo z mladimi pri mariborski škofiji, takoj za tem pa bodo imeli celovečer- ni koncert, na katerem bodo zapeli ljudske, umetne in cerkvene pesmi. Njen umet- niški vodja je Emica Potoč- nik, študentka glasbene pe- dagogike in solo petja na Pe- dagoški fakulteti v Maribo- ru, koncert pa sodi v pro- gram promocijske turneje njihove kasete, ki so jo pos- neli v študijih Radia Mari- bor, založila pa jo je Galerija Ars sacra, prav tako iz Mari- bora. V okviru te turneje so kaseto že predstavili v Mari- boru, prejšnjo nedeljo v Ljubljani, poleg celjskega koncerta pa bodo zapeli še 22. maja, ob 14. uri na roma- ,nju na Brinjevi gori. Sicer pa se skupina »Lira« v svojem kratkem času delovanji lah- ko pohvali s številnimi kon- certi v raznih cerkvah po Slovenskem, v Mariboru na različnih prireditvah. Leta 1992 so zapeli tudi v Vatika- nu, preteklo leto v avstrij- skem Gradcu, lani in letos pa so sodelovali tudi na Sreča- nju malih vokalnih skupin v Vojniku. ŽIVKO BEŠKOVNIK Nizozemski pevci v Velenju v petek, 13. maja bo ob 20. uri v dvorani Glasbene šole v Velenju nastopil moški pev- ski zbor Steinder Mannenkoor iz Steina na Nizozemskem, ki ga vodi Toni Kropivšek. Na- stopili bodo tudi v Ljubljani in Ajdovščini. Toni Kropivšek je v Velenju že nastopil z meša- nim pevskim zborom Cres- cendo. Nove knjige pri Cankarjevi založbi Vsako leto izdajo pri Can- karjevi založbi po dve novosti iz svoje zbirke Bios in pravkar so predstavili novi knjigi ter en ponatis izven zbirke. Romanizirano biografijo z naslovom Camille Claudel, ženska in kiparka, je napisala Anne Delbee. Gre za prikaz življenja francoske umetnice, katere brat je bil znameniti pesnik in dramatik Paul Cla- udel, čigar dela poznamo tudi iz slovenskih prevodov. Znana je tudi njena dolgoletna vez z vodilnim kiparjem devetnaj- stega stoletja Augustom Rodi- nom, pri katerem se je učila, pozneje pa sta imela tudi lju- bezensko zvezo. Claudelova je ob prelomu stoletja naredila uspešno kiparsko kariero, imela je mnogo naročil, ter po- stala cenjena v umetniških krogih takratnega Pariza. Vendar pa je doživela več hu- dih duševnih stresov, zato se v zadnjem, tri desetletja dol- gem obdobju, ki ga je prebila v umobolnici ni več ukvarjala z umetnostjo, leta 1943 pa je tam tudi umrla. Avtor druge knjige iz Biosa pa je J.E. Lovelock in nosi na- slov Gaja: nov pogled na živ- ljenje na Zemlji. Lovelock, si- cer sodelavec pri vesoljskih programih NASE, je napisal delo v katerem odpira nekate- re nove poglede na ekološko problematiko. Njegova teza je, da je planet Zemlja samosto- jen organizem, ki je sposoben stalne obnovitve in revitaliza- cije od industrije ogroženih delov. To sicer ne pomeni, da nam ni potrebno skrbeti za na- še okolje, vendar Lovelock meni, da na bistveno drugačen način kot to počno danes razne ekološke organizacije. Za nje- govo pisanje je značilna tudi interdisciplinarna širina, stro- kovno poznavanje teme ter po- ljudna predstavitev snovi. Ob tem pa je založba ponov- no izdala Vaje v slogu Ra- ymonda Queneauja. Osnovna značilnost tega dela je pred- vsem sproščeno poigravanje z jezikom. V nekoliko nena- vadnih in nadrealističnih iz- peljavah pisatelj opisuje ra- zlične dogodke, pri čemer mU gre predvsem za jezikovni ek- speriment, ob katerem pa se bralec lahko tudi prav prijetno zabava. BORIS GORUPiC Št. 19 - 12. maj 1994 11 Hazstava plastik Bernarda Sešia Konec prejšnjega tedna so (galeriji na velenjskem gradu ^prli razstavo plastik Ber- i^rda Sešla, domačina, ki živi 10 dela v Velenju. S skulpturami se Sešel uk- varja šele nekaj zadnjih let, 0iedtem ko je v osemdesetih letih svojo ustvarjalno energi- jo posvečal predvsem slikar- stvu. Z deli, ki jih kontinuira- no ustvarja in predstavlja jav- nosti, predvsem v lokalnem prostoru, je pripravil že več samostojnih razstav, sodeloval pa je tudi na petnajstih sku- pinskih. Kot amater se je in- tenzivno dodatno izobraževal področju praktičnega li- liovnega dela, ter obiskoval programe risanja, akvarelnega in oljnega slikarstva ter štiri- letno kiparsko šolo, že skoraj desetletje pa je tudi član Dru- štva šaleških likovnikov. Po svoji temeljni usmeritvi je Sešel figuraUk in skladno s tem načelom imajo človeški liki najpomembnejše mesto v njegovem kiparskem opusu. Razstavljena dela je mogoče razdeliti na več kategorij. Pri portretih je v ospredju reali- stičen prikaz upodobljencev in njihove individualne posebno- sti. V primerih, ko oblikuje torzo, raziskuje mase, volvun- ne, oblike ženskega telesa, nje- govih ritmičnih likovnih po- sebnosti, kot seveda tudi čiste erotične komunikativnosti. Med nekoliko bolj sestavljena dela se uvrščajo kompozicije v katerih gre za preplet več figur. Te so stilizirane in ne izražajo posamičnih razloče- valnih potez, temveč predvsem utelešajo določen idealističen tip telesne lepote. Posamezne figure so izdela- ne v značilnih pozah s kateri- mi izražajo posebno duhovno stanje, blizu religiozni vznese- nosti. V samo središče teh kompozicij pa je avtor vključil motiv krogle, elementa z boga- to simboliko, in v kateri lahko vidimo prispodobo zemeljske krogle ali na primer vir celot- nega biološkega življenja. S tovrstnimi dodatki kipar v omenjene plastike vnaša no- ve pomenske razsežnosti, ter tako tudi kvalitativno razširja dimenzije svojih likovnih iz- delkov. Razstava bo na velenjskem gradu postavljena še do 25. maja. BORIS GORUPIČ Libojčani v Opatiji Godba rudarjev in kerami- kov Liboje se je minuli vikend udeležila 2. festivala pihalnih orkestrov v Opatiji. Poleg domačinov iz Lovrana so na festivalu sodelovali še gostje iz Avstrije in Italije. Od nastopov je bil najimenitnejši gala koncert v kristalni dvora- ni hotela Kvamer v Opatiji. Uspel je tudi promenadni kon- cert na trgu pred cerkvijo Sv. Jurija v Lo vranu. Kot sklepna in množična priredi- tev pa je bila nedeljska parada vseh godb s skupnim nasto- pom v opatij skem letnem ko- pališču. Z libojskimi godbeni- ki so gostovali tudi Šaleški fantje s svojim ansamblom. Obe kulturni skupini sta se izvrstno izkazali. Bila je to po- novna promocija naše kulture, predstavitev Slovenije pri so- sedih kot tudi drugimi gosti. Glasba je resnično most med narodi - glasba je naš svet! Ži- vela muzika! To so vzkliki, ki so prevevali celotno medna- rodno prireditev. Z nastopi Li- bojčanov je bil izredno zado- voljen njihov novi kapelnik prof. Ivan Ravnjak. Vse priz- nanje pa gre za požrtvovalno organizacijo neutrudnemu predsedniku godbe Jožetu Jančiču. Zahvaljujemo se vsem sponzorjem za razume- vanje! JANEZ MEGLIČL. Vzoren nastop upokojencev Koncertna sezona za razne amaterske zborovske zasedbe je v teh spomladanskih mese- cih na višku. Vrsti koncertov se je pretekli petek pridružil še nastop mešanega pevskega zbora Zveze društev upoko- jencev občine Celje v Narod- nem domu. Pod vodstvom zlasti na mla- dinskem zborovskem področju uveljavljene in priznane zbo- rovodkinje Jožice Soko so pev- ci predstavili spored umetnih Plesna miniatura Opus 1 v Celju bo v nedeljo, 15. ma- ja ob 18. uri v Slovenskem ljudskem gledališču sklepna prireditev 2. srečanja mladih plesnih ustvarjalcev Slovenije. Zveza kulturnih organizacij Slovenije in Celja ter Studio za ples so v začetku letošnjega leta že drugič zapovrstjo obja- vili razpis za mlade plesne ustvarjalce, da ustvarijo kore- ografijo s poudarkom na kom- poziciji (lani je bil poudarek na predmetu). Sami morajo zasnovati tudi kostvune in glasbeno opremo. Odziv je bil zelo dober, saj bo nastopilo 85 plesalcev v starosti od 9. do 20. leta, in sicer iz Celja, Ko- pra, Kamnika, Litije, Ljublja- ne, Maribora, Novega mesta, Velenja in Vrhnike. Prireditev Opus 1 je posvečena svetovne- mu dnevu plesa. in narodnih pesmi. Poslušalci so se v skoraj povsem napol- njeni dvorani lahko kaj kmalu prepričali, da je na odru zbor, ki vemo sledi interpretacij- skim zamislim zborovodkinje. Običajno smo bili pri nastopih tovrstnih zborov navajeni, da pevci predvsem izkazujejo lju- bezen do petja brez pretenzij po kakovostni produkciji. To- krat smo doživeli mnogo več. Mimo lahko zapišemo, da je bil koncert vzorni nastop »upokojenskega petja«! Ne glede na glasovne dispo- zicije, ki jih imajo pevke in pevci v poznih zrelih letih, smo poslušali zlito in ubrano petje z intonančno dokaj čisti- mi harmonijami in solidnim sorazmerjem med ubranostjo posameznih glasov. To je bilo moč doseči le s strpnim delom zborovodkinje, ki je poleg vse- ga znala izbrati tudi zboru ustrezen spored pesmi. Zbor je zlasti ubrano zvenel na tihih in srednje tihih mestih, kar je dirigentka v polni meri izkori- stila, sicer pa je tudi »forte« dostikrat zazvenel lepo in mo- gočno. Nasploh so bile inter- pretacije zgledne in doživete, k čemur so v veliki meri pripo- mogli tudi nekateri pevci in pevke, ki so sicer dolga leta peli v eminentnih celjskih zbo- rih. Koncert je skratka poka- zal, da mora tudi tovrstne zbo- re voditi strokovni pevovodja z ustrezno usposobljenimi pevci. Sicer je to lahko le obli- ka druženja brez bogatitve duha. Na koncertu so svoje soli- stične odlomke odlično izvedli Hilda Verderber, Dušan Her- zog, Karlo Sagadin in Roman Zapušek. S harmonikarsko spremljavo pa je korektno so- deloval Zoran Kolin. E.G. Romska glasba v Celju Plesni forum Celje ponovno organizira, zdaj že tradicionalni Večer z..., ki bo v petek, 13. maja ob 21. uri v dvorani Forum (Stanetova 17a). Tokrat bodo gostje večera skupina Šukar, ki jo najbrž ni treba posebej predstavljati, saj je edina pri nas, ki goji romsko oziroma cigansko glasbo. To bo večer temperamentne glasbe in plesa (plesale bodo članice Plesnega foruma Celje, v koreografiji Goge S.Erjavec), za vse, ki imajo ogenj v srcu, cigansko dušo in poetičnost. GOGA STEFANOVIČ-ERJAVEC NACEUSKiH Platnih Nebo in zemlja, ZDA, 1993 Režija in scenarij: Oliver Stone; vloge: Tommy Lee Jones, Joan Chen, Haing S. Ngor, idr. Preden so prišle vojne, so ljudje imeli zemljo. In viet- namskim kmetovalcem je bila zemlja vse na svetu. Njihov obstoj so določali brezčasni krogi, ki jih zak- ljučujeta setev in žetev. Zgodnja petdeseta so in Ky La, vasica, v kateri se preživljajo s pridelovanjem riža, je že skoraj 70 let pod francosko upravo. Franco- ski vladarji so daleč stran - v Saigonu, Hanoiju ali Pa- rizu, vasica Ky La pa živi svoje življenje, kot ga živi že tisočletja, v zaščiti Očeta Neba (Ong Troi), ki ima v rokah človeške usode, in Matere Zemlje (Me Dat), ki napolnjuje vodnjake in po- lja z vodo in hrano in sledi- ti Budovim naukom. V družini Phvmg živi de- klica Le Ly. Idilična lepota in mir v vasici ji ne dajeta slutiti, da jo bodo prihaja- joča štiri desetletja ponesla na odisejo nemira, obupa, novega upanja in zmage. Nebo in zemlja je zgodba o tem, kaj se zgodi ženski, njeni družini in deželi, ko Nebo in Zemlja zamenjata svoji mesti. Vietnamska beseda za riževe luščine, gao kho, v poetičnem jeziku ne po- meni le suhega plevela, ki ga odpihne veter, temveč je tudi ime, ki so si ga nadeli kmetovalci med desetletji vojne, ko je njihova dežela postala šahovnica, na kate- ri so se izmenjavali igralci nasprotujočih ideologij - Francozi, Vietnamci tako komunističnega kot kapi- talističnega prepričanja in končno Američani. V teh hudih časih, ko so jih odna- šali in upogibali na tisoč strani, so bili prepuščeni milosti sil, neprimemo močnejših od njih samih. Zgodba ene izmed po- gumnih Vietnamk, ki so strahote preživeli, zlasti njena edinstvena, za zahod nenavadna perspektiva, je pritegnila pozomost Oli- verja Stonea, odlikovanega veterana vietnamske vojne, ki je tovrstno problematiko obdeloval že v filmih Pla- toon - Vod smrti in Rojen 4. julija. Letno poročilo Muzeja novejše zgodovine Muzej novejše zgodovine v Celju je že tretjič pripravil letno poročilo o svojem delu in ga izdal v skrbno urejeni in pregledni publikaciji. V njem so podrobno opisane dejavno- sti treh oddelkov: zgodovin- sko-etnološkega, pedagoškega in dokumentacijskega. V ospredju so uspešna priza- devanja predvsem na pedago- škem področju pri delu z mla- dimi, da bi jih čim bolje sezna- nili z vrednotami kultume de- diščine. Muzej novejše zgodo- vine v Celju sodi med tiste slo- venske in evropske muzejske ustanove, ki so na široko odpr- la vrata v želji, da postane mu- zej živa institucija. PRIREDITVE LEDALIŠČE V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bodo danes ob 11. uri za abonma srednje frizerske, tekstilne in strojne šole I v Celju, drevi ob 19. uri za izven in jutri, v petek ob 11. uri, za abonma srednje frizerske, tekstilne in strojne šole III Celje, uprizorili Ta veseli dan ali Matiček se ženi. V soboto ob 19.30, bodo za izven uprizorili Nepredvidljive posleckce H.Barkerja. V ponedeljek bo ob 10. uri zaključena predstava komedije Sluga dveh gospodov, v torek ob 11.30 pa bodo Slugo dveh gospodov uprizorili še za abonma 8. mla- dinski in izven. V Kulturnem domu v Dobju pri Planini bodo v nedeljo ob 16. uri uprizorili igro Frana Šaleškega Finžgarja Veriga. OMCERTI V Narodnem domu v Celju bo jutri, v petek ob 19.30 slavnostni koncert Komornega moškega zbora iz Celja ob njegovi 45 letnici. Zbor vodi Ciril Vertačnik. V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo jutri, v petek ob 20. uri, koncert Mešanega pevskega zbora CeciUa iz Nemčije in Moškega pevskega zbora Novi Marof. V paviljonu Tempel v Rogaški Slatini bo v nedeljo ob 11. uri, prome- nadni koncert Steklarske godbe na pihala, ki jo vodi Jure Kranjc. V cerkvi Sv. Duha v Novi vasi pri Celju bo v nedeljo ob 19. uri, koncert in promocija kasete Študentske vokalne skupine Lira iz Maribora, ki jo vodi Emica Potočnik. V dvorani Glasbene šole v Velenju bo jutri, v petek ob 20. uri,' koncert Moškega pevskega zbora Steinder Maimenkoor iz Nizo- zemske. V Kulturnem domu na Polzeli bo v nedeljo ob 17. uri, jubilejni koncert ob 15-letnici zborovskega petja v podjetju Cetis v Celju. V koncertnem programu bosta zapela Mešani in ženski pevski zbor. Cetisa. 1 V galeriji trgovine Radeče papir v Radečah si lahko ogledate raz- stavo likovnih del akademske slikarke Wang Hiuqin. V knjižnici in galeriji v Velenju je na ogled kiparska razstava Petra Čemeta. V kiparjevi delavnici v Prešernovi ulici 23 v Celju so na ogled dela kiparja Lojzeta Pongrašiča. V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini si lahko ogledate Podobe Jezusovega življenja na starih grafičnih listih. Na ogled bodo do 6. junija. V Osrednji knjižnici v Celju na Muzejskem trgu bodo danes ob 19. uri, odprh razstavo z naslovom Utrinki iz slovenske ljudske omamentike. V Muzeju novejše zgodovine v Celju si lahko do konca maja ogledate razstavo Moji interieri Maje Tasič-ČDemšar. V sredo, 18. maja pa bodo odprli tudi razstavo Muzeja narodne osvoboditve iz Maribora z naslovom Skavti in gozdovniki na Slovenskem, ki bo na ogled do konca junija. Sicer pa je še vedno na ogled tudi razstava Rihard Jakopič v očeh najmlajših. V hotelu Merx v Celju razstavlja do konca maja svoja likovna dela Rajko Livia. V Etolu v Škof ji vasi si lahko ogledate razstavo likovnih del Vlada Grešaka. V Laškem dvorcu si lahko ogledate razstavo z naslovom »140-let, Zdravilišča Laško«. 1 V Razstavnem salonu Zdravilišča v Rogaški Slatini si lahko ogledate j razstavo slik iz kitajske tradicionalne umetnosti kitajskega umet- j nika Zhu Kuija. i V avli Zdravilišča Laško si lahko ob 140-letnici tega Zdravilišča ogledate razstavo jiekaterih najstarejših razglednic Laškega in oko-- lice, vezanih tudi na Zdravilišče. V galeriji sodobne umetnosti v 2. nadstropju celjskega Mestnega • gradu, pa je na ogled razstava likovnih del slikarke Metke Kraševec. 1 i M O Celje: Union 12.5. ob 16. in 18.30 ameriški fUm Čas nedolžnosti, ob 21. uri premiera ameriškega filma Nune pojejo 2, od 13.5. pa bodo ameriški film Nune pojejo 2, prikazovali vsak dan ob 17. ,19. in 21. uri; Mali Union 12.5. ob 20. uri ameriški film Nevarne zveze, od 13. do 16.5. ob 20. uri ameriški film Nebo in zemlja, od 17.5. dalje ob 20. m-i ameriški film Drakula; Metropol 12.5. ob 16.30,18.30 in 20.30 ameriški film Ledene steze, od 13.5. dalje ob 17. in 18.30 risani fdm Mačke iz visoke družbe, ob 20.30 ameriški film Čas nedolžnosti; Dom 12.5. ob 18. in 20.30 ameriški film Nebo in zemlja, od 13.5. dalje ob 18. in 20.30 uri pa ameriški film Čarobni vrt. Kino Rogaška Slatina 14. in 15.5. ob 18. in 20. uri ameriški film Popoln svet. Kino Dobrna 15.5. ob 19. uri ameriški film Denis pokora. Kino Žalec 13.5. ob 21. uri, 14.5. ob 20. uri in 15.5. ob 18. in 20.15 uri ameriški film Pelikanovo poročilo. STALO V Domu n. slovenskega tabora v Žalcu bo jutri, v petek ob 19. uri, prireditev ob izdaji male monografije slikarke Jelice Zuža. O njej in njenem slikarstvu bo spregovoril umetnostni zgodovinar dr. Milček Komelj, priložnostni koncert pa bosta izvajala violončelist Matija Lorenz in pianistka Alenka Šček-Lorenz. V hotelu Evropa v Celju se bo jutri, v petek ob 17. uri, predstavil Plesni teater Igen Studia za ples Celje s koreografijama Igorja Jelena Smeško med črkami ali plesna abeceda ter Pozor, prihajajo lutke. V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo v nedeljo ob 18. uri, zaključno srečanje mladih plesnih ustvarjalcev republike Slovenije Opus 1, kjer se bo predstavilo 85 plesalcev v 35 koreografijah iz Celja, Kopra, Kamnika, Litije, Ljubljane, Maribora, Novega mesta. Velenja in Vrhnike. V dvorani Plesnega foruma v Celju bo jutri, v petek ob 21. uri, petkov Večer z..., kjer bodo gostje večera člani ansambla Šukar, ki izvajajo cigansko glasbo. 12 Ste poznali tiga i prviga Icrmaneža? Al ste poznali tistga moža, tiga prviga krmaneža. Tja dol po Savci flos pela, tja dol do daljne Mitrovce. (ljudska iz Varpolj) »Ni jih več!«, je že leta 1956 skoraj z bolečino zapi- sal učitelj in narodopisec Branko Žemljic, ko se je lotil opisovanja gomjesavinjske- ga splavarstva. Opravilo, pravzaprav že kar poklic je bilo splavar- stvo, ki je kot marsikaj dru- gega šlo bržčas za vedno v zgodovino — ne pa v pozabo. Dovolj se je flosarija zajedla v zavest, vehko je bilo o splavarstvu napisanega, našlo je svoje mesto v ljudski pesmi, pripovedništvu, knji- ževnosti in podobah likovnih limetnikov. Od pomladi, ko je Savinja narasla zaradi ta- ljenja snega v Savinjskih planinah, po deževjih, ko se je rečna gladina dvignila za kak seženj, je tam od Ljub- nega in od od Bočne v Za- dretju krenila z rečnim to- kom »planinska mornarica« - gomjesavinjski flosarji. V 16. stoletju je že bila ome- njana desetina od splavov in žaganega lesa, zapisan je bil priimek Flosar, vendar se je lesna trgovina bolj na široko razvila v 19. stoletju, ko je postala glavna gospodarska panoga ob gornjem toku Sa- vinje in Drete. Toda preden so na brego- vih Savinje in Drete »udira- li« splave, kar je bil začetek zaključne, a najbolj razbur- ljive etape, so opravila tekla že mesece. Bili so takšni, ki so sodelovali od sečnje, spra- vila lesa po drčah do plavnih potokov, ki jih je bilo v obeh dolinah osenmajst; od tam so plavili hlodovino do žag, po- tem so les razžagali v plohe in deske različnih debelin in če niso sestavljali splava kar pri žagi, so ga furmani zvozi- li do pribrežnih »lagarjev«. Tam so šele zložili in poveza- li spodnji del splava iz hlo- dovine in plohov ter ga »udr- li« v vodo, nakar so nanj na- lagali in povezovali rezan les do debeline plovila, ki je še mogel pluti, ne da bi nasedel, kar pa se je kljub vsemu po- gosto dogajalo. Za plovbo na Savinji so bili splavi 4 metre široki - za dolžino desk - ter tri širine dolgi. Vsak splav je imel dva vesovnika, z gregl- co na stržir pritrjenimi vesli, se pravi z vitkimi drogovi s percem na koncu, ki je odrival vodo. Na sredini, splava so postavili porun- gelj, nekakšno shrambo za potrebščine, od hrane, pijače do priročnega orodja. »Kapetan« na splavu je bil kormaniš (krmar), ki je vodil navaden splav spredaj, se- stavljenega »mitrovčana« pa spredaj na levi. Tudi če je bil gospodar na splavu, je bil kormanišu med plovbo po- drejen. Kot pri pravi morna- rici. (Preveč je zapleteno na kratko opisati podrobnosti in sestavo ter različice spla- vov, zato vsakega, ki se za to posebej zanima, opozarjam na Kotnikov zbornik, ki ga je 1956. leta izdal celjski mest- ni muzej in v katerem sta Franc Hribemik ter Branko Žemljic o tem podrobno pi- sala). Branko Zemljič je zapisal več o šegah in življenju spla- varjev in o času, ko je nasta- lo tolikega zavidanja delež- no zgornjesavinjsko »blago- stanje«, ko v obeh dolinah ni bilo najti gostača in ofarja, ko je tudi vsak bajtar brez omembe vrednega zemljišča imel Učno, čisto in prikupno zidano hiško. Kmet, lastnik gozda, je bil redko splavar. Ravno zato, ker je kot kmet imel še drugega dela dovolj in časa premalo, da bi »plul« po belem svetu. Najraje so les prodali trgovcu. Sem in tja pa je tudi kateri med nji- mi v imenu in za račun sose- dov krenil na vodno pot. Splavarjenje po Savinji, vse do Radeč ob izlivu v Sa- vo, je bilo navadno najbolj burno - zlasti med Celjem in Zidanim Mostom, kjer je bilo v reki veliko skalnih pragov in samic, čeprav jih je dala oblast v stari Avstriji odstre- Ijevati. Nevarne so bile pod- vodne čeri, ki so ji poznali le izkušeni kormaniši, a še ti se jim pogosto niso mogli izog- niti. Če so le nasedli, so se včasih mokri do pasu še iz- motali z dvigovanjem. Vraž- je nerodno pa je bilo, če se je splav razklal, če so se raztr- gale vezi. Takrat so morali loviti razsuti les in na pri- mernem kraju splav na novo sestaviti. Svojčas so imeli malone vsi mostovi čez Savi- njo sohe sv. Janeza Nepomu- ka, zavetnika vodovja, mor- narjev in splavarjev, bodisi na mostnih ograjah ali pa v kapelicah ob bregu. Flo- sarji so se priporočali tudi sv. Miklavžu, ki je prav tako odgovoren za vodne poti. Kar štiri cerkve so imeli splavarji na voljo na plovbi po Savinji: najprej Miklav- ževo v Ljubiji, Nikolajevo v Žalcu, Miklavževo nad Ce- ljem in Šmiklavž nad La- škim. Vsem tem so hodili prižigat sveče na njihov go- dovni dan. Znana je šaljiva zgodba o kormanišu, ki se mu je pri Celju razklal flos, a se je kot slab plavalec priporočil svetniku v cerkvici na Mi- klavškem hribu, češ da mu bo s poti prinesel tri debele sveče. V tistem se mu je po- srečilo prijeti za vrbo, pa ga je zgrabila savinjska šparo- vitost, češ, ena sveča bo za- dostovala. V tem trenutku se mu je veja odčesnila, korma- niš pa očitajoče svetemu Mi- klavžu, da nobenega špasa ne pozna... Pri Radečah ali še nižje spodaj pri Krškem, so splave združevali v »mitrovčane«, po dva navadna vštric in še več podolž. Spotoma so si zgradili na »mitrovčanlh« kolibe, v katerih so si kuhali in tudi spali. Pred prvo sve- tovno vojno so kraji po SisU veljali za napol turške, J Beograda po Donavi naprJ že za čisto turške. Levi brd Save so imeli za »našegaJ desni za turškega. Splavo^ tam ni bilo varno puščat brez nadzorstva in pogost* so od brega odrinili kar po. noči, če je bilo po obrežnen grmovju le preveč živahno Splavarili so vse doli do Že. leznih dveri - do Smedereva Seveda se je odvečna posad. ka s sestavljenih splavom vračala domov že pred Za. grebom, drugi so se vrnili alj na ladjah po Donavi in Dravj ali pa po železnici, ko je 25 bila zgrajena do Beograda. Ko so po vrnitvi sedali za mize domačih gostiln, si lahko ljudje začudeni pri sluhnili njihovi govorici, na lašč prepleteni z besedanij napaberkovanimi na tujen Tej govorici so rekli pred pi vo svetovno vojno »turišči na«, pozneje pa, da govorij v »cirilici«. Vzdevek, da so planinsk mornarica, so si vsekako zaslužili. Najboljši kormani ši so bili vodne poti tako veš- či, da so ob večjih poplavah ko je voda drla kar čez sla- vonska polja, tudi sam. s svojimi plovili sekali stra- šansko zavite ovinke in si skrajševali plovbo. Tudi naša pokrajina je si- romašnejša za zanimivost ko so po Savinji pluli spla- varji. Prenekatera obrežna gostilna jih je bila vesela ljudje so se zbirali na brego- vih, za nekaj minut ustavili delo na poljih, da bi te krep- ke, pogunme in vesele možs pozdravili in jim zaželet srečno pot. Tudi kakšnega vandrovca so »vzeli na krov in se niso jezili zares, če jin je mularija z brega in vam« razdalje klicala: »Humplaj, Jože, humplaj!« In kot je zapisano v ljudsk pesmi, so vedno znova čaka- li, da bo Raduha dobila me- gleno kapo, da bo deževalo in bodo vode spet narasle: Dežek se že kadi, flosar se veseli: Bomo vezali flose peljali... _ Foto: EDI MASNm Splavarjenje na Savinji, slika, kot jo je bilo mogoče še pogosto videti, vse tja do petdesetih let. Danes običaj ohranjajo le še v Ljubnem, vsako leto julija. S prireditve Flosarski bal je tudi ta fotografija. Čaj ob petih Tudi tako bi lahko naslo- vili zaključek projekta, ime- novanega »Hello Britain«, ki je na OŠ Bratov Juhart v Šempetru potekal od lan- skega oktobra. Zaključna prireditev je bi- la pred dnevi, poleg sošolcev pa so se je udeležili tudi star- ši učencev, ki so delali na projektu skupaj z mentorico Alenko Kovač in učitelji šole. Osnovni namen projekta je bil poglabljanje znanja an- gleškega jezika, ob tem pa kar najbolj dobro spoznati Veliko Britanijo, njene nava- de, prehrano in geografske značilnosti. Da so zadane naloge lahko izpolnili, so morali predelati veliko literature, znanje so črpali iz avtentičnih tekstov, ki so jih dobili iz različnih angleških revij, poglabljali pa so ga tudi tako, da so sami pisali pesmice, sestavljali kvize, uganke in šale. Svoje najboljše dosežke in najbolj zanimiva spoznanja so zbrali v reviji, Id so jo izdali ob zaključku projekta. Tudi sa- ma zaključna prireditev je bila v znamenju angleškega: pripravili so čajanko, po ča- ju ob petih pa Anglijo poz- najo po vsem svetu. T. TAVČAR P" Pi-ojektu so sodelovale Jelka Dobrave, Veronika Tavčar Moica . j • četina. Marina Bevanda in Darja škobeme, z njimi je tudi Sorica A^nKov:^"' Praznik ljudskega petla ¥ Šmarju nastopile skupine Iz štirih ohčin Na nedeljski prireditvi v šmarskem kulturnem domu je bilo mogoče spoznati da je ljudsko petje med ljudmi še vedno zelo živo. Na odru so se predstavile številne skupine iz šmarske, celjske, mariborske ter bistriške občine, gre pa za prvo takšno predstavitev ljud- skega petja na Šmarskem. Zbor ljudskega petja, kot so prireditev poimenovali, so pri- pravili šmarski upokojenci, zato so se v veliki večini pred- stavile pevske skupine starej- ših občanov. Vsega skupaj je nastopilo 120 pevcev, posebej, v letu družine, pa se je pred- stavila družina Bele iz Zibike. Največ skupin je bilo seveda iz domače, šmarske občine: oskr- bovanke doma upokojencev, ljudske pevske Društva upo- kojencev iz Kozjega, ljudski pevci DU iz Kostrivnice, sku- pina fantov s Sv. Štefana, Raj- ske strune z Grobelnega, ter šmarski Petkaši (skupina pev- cev, ki se zbira ob petkih). Iz Celja je prepeval upokojenski zbor z Ostrožnega, iz Maribora Zlata jesen s Tabora, bistriška občina pa se je predstavila s kmečkimi ženami s pohor- skega Tinja. Program je pove- zoval Tone Gaberšek. Zbrane je posebej pozdravil šmarski župan Jože Čakš, predstavnika odbora upok( jenskih društev šmarske obči ne Joško Lojen ter Ivanka V< hovar pa sta sodelujočim izrt čila spominske kristalne vas ter pisna priznanja. Prav tafe so se zahvalili glavnima po- kroviteljema, šmarskemu Urši Centru in slatinskemu Izletj niku. I V dvorani se je zbralo prij bližno štiristo poslušalcev! Dober obisk je presenetil celf organizatorje, saj je bil' v okoliških krajih v teh dn« več zborovskih koncertov. BRANE JERANK Št. 19 - 12. maj 1994 3 Družinski večeri nelcoč in danes psetlelnl raziskovalci so staršem marsikaj poveHaU pod naslovom Bil je en lep fier so se v 3.c razredu na jljski Pr\'i osnovni šoli lotili (cae, ki so jo uvrstili v pro- dam letošnjega Tedna za star- f in ki se vsebinsko prilega gdi Letu družine. Pod men- jrstvom učiteljice Nadje Eob- ijkove so otroci raziskovalno ifskali po gradivih in izroči-j ih, da bi prišli do odgovorov] iji vprašanje, kakšno je bilo i tfoštvo njihovih prednikov in 3ko drugačno je bilo to otro- t\'0 od tistega, ki ga sami da- les doživljajo. Mesec dni so si učenci skrb- )0 beležili vse, kar so izvedeli, ideli, prebrali. Ko so se spra- evali, kakšno je bilo družin- življenje nekoč, so se obra- ali predvsem na svoje stare Jarše, utrip domačega družin- iega življenja pa so merili 1 vsakdanjim opazovanjem in apisovanjem. MeriU so vsebi- 10 domačega družinskega živ- jenja v času med 17. in [O.uro: kaj v tem času počne ičenec oziroma otrok sam, kaj ijegova mama in kaj oče. Pri trn pa so prišli do precej ne- )rijetnih rezultatov, ob kate- ih se je najbrž marsikateri od itaršev zamislil. Izsledke razi- fcovalne naloge so jim namreč jredstavili na skupnem sreča- iju v času Tedna za starše. To p bila tudi primerna prilož- nost, da otroci svojim rodite- ljem povedo, kaj od njih priča- kujejo in kaj vse si želijo, da bi bilo življenje v družini prijet- nejše. Da naj starši več časa posvečajo svojemu otroku, je bila njihova najpogostejša že- lja in očitek obenem. Da to otrokovo elementarno potrebo odrasli precej zanemarjamo, so pokazali tudi rezultati vprašalnika. Otrok v tem času (v popreč- ju) pol ure porabi za domačo nalogo, 25 minut se igra, četrt ure bere, 20 minut večerja, najdlje, kar 50 minut pa prese- di pred televizijskim sprejem- nikom. Vse ostalo, kar počne, traja 40 minut. Oče v času od 17. do 20. ure " 35 minut dela, 25 minut gleda televizijo (TV Dnevnik), 10 mi- nut bere, 20 minut večerja, ostalo, kar počne, traja 25 mi- nut, s svojim otrokom pa se ukvarja (igra) le 10 minut. Verjetno zato, ker ga v tem ča- su kar 55 minut ni doma. Tudi mame ni doma 55 minut, pa se zato tudi ona otroku aktivno posveča le 10 minut. Malo manj kot oče (20 minut) gleda televizijo, 10 minut dlje kot oče dela, zato pa 5 minut dlje bere. Sicer pa so se otroci ves me- sec v šoli pogovarjali na temo Jaz in moja družina ter svoja opažanja skrbno beležili. Vmes so obiskovali dedke in babice ter jih spraševali, kaj so oni kot otroci počenjali zlasti ob večerih. Tako so imeli na voljo dve družinski podobi, ki so ju primerjali in prišli do spoznanja, da so se nekoč star- ši in otroci veliko več družili in da so bile vsebine družinskega življenja nekoč mnogo bolj polne, bogate in povezovalne. Nadja Robnik, učiteljica-men- torica: »S tem projektom smo v okviru aktivnosti Tedna za starše hoteli opozoriti na veče- re v družini oziroma na dru- žinsko vzgojo, istočasno pa smo se vključili v šolski pro- jekt oziroma gibanje za zdravo šolo. Učenci so bili pri razi- skovanju zelo vneti, zelo dober pa je bil tudi odziv staršev. Ko so otroci govorili o družinskih večerih danes, so mnogi starši začutili, da svojemu otroku dajejo premalo.« Tako so ugotovili, da so njega dni v družini veliko več prepe- vali, se veliko več pogovarjali, delo, ki so ga opravljali, pa je bilo večinoma skupno. Danes, so ugotovili, je skupno petje izginilo iz družinskega življe- nja, otroci pa znajo zapeti zelo malo (aU pa nobene) sloven- skih narodnih pesmi. Večino teh družabnih družinskih vse- bin so danes zamenjali televi- zija, pravljice s kaset, računal- Ana Vizjak: »Včasih so otroci in starši preživljali več časa skupaj. Dedek mi je povedal, da je njegova družina vedno večerjala skupaj, da so veliko peli, igrali na razne inštru- mente in skupaj molili. Učil pa se je kar na paši, in če je kdaj kaj narobe naredil, so ga krave potolažile. Učenci smo tudi zbirali razne stare predmete, ki so jih naši predniki uporab- ljali pri delu in tiste, ki so jih imeli za zabavo in krajšanje dolgih zimskih večerov.« niki in podobna sodobna teh- nika. Na skupnem srečanju in Urška Germadnik: »Ker otroci slovenskih narodnih pesmi ne poznamo veliko, smo se v ok- viru našega projekta naučili pesem Ob bistrem potočku je mlin. Naše dedke in babice smo tudi spraševali, kakšne igrice so se igrali v otroštvu. Potem, ko smo jih dovolj zbra- li, je nastala drobna knjižica z opisi posameznih igric ter ilustracijami. Naslov te knjiži- ce je Igrajmo se skupaj. To so igrice rinčke talat, vrtavka, škarje brusit, podobce metat, ali je kaj trden most in mnoge druge.* v pogovoru so otroci staršem povedali marsikaj, kar jih mo- ti in kai si žeUjo. Je že res, da si življenja brez televizije tudi otroci ne znajo predstavljati, so pa staršem odkrito poveda- li, da je gledanja v televizijski ekran mnogo preveč. Bilo bi lepo, so se domislili, ko bi vsaj en dan v tednu minil brez tele- vizije, ki, poleg mnogih kori- sti, škoduje očem, odžira spa- nje in hromi komunikacijo med družinskimi člani. Da si želijo tudi več skupnih spreho- dov v naravo, so otroci pove- dali svojim staršem. Tudi to si želijo, da bi starši (tisti, ki imajo to razvado) nehali kaditi in da bi se manj prepirali. Vsak učenec je imel tudi na- logo opisati enega izmed veče- rov, ki se mu je globlje vtisnil v spomin. Tako je nastal tudi spis izpod peresa desetletne Maše: »Zvečer ponavadi gle- damo televizijo, zato je oči ves živčen. Kar naprej gleda na uro, da ne bi zamudil Dnevni- ka. Med počitnicami pa se nam je pokvaril tv sprejemnik in naenkrat je po vsej hiši zavla- dal mir. Naslednji večer je ma- mi, tako kot vsak večer, pri- pravljala večerjo. Po večerji smo vsi trije mimo obsedeli pri mizi in se pogovarjali. Ni- komur se ni mudilo k tv spre- jemniku. Potem smo vsi trije vstali in se preselili v dnevno sobo. Mami je sedla za klavir, jaz pa sem vzela v roke violino in sva očiju pripravili koncert. Tako smo preživeli večer brez televizije in nihče se ni pre- piral.« MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Srečanje icmetijsicili šol , v Šentjurju bo v soboto, 14. maja, srečanje kmetijskih in živilskih šol 1 vse Slovenije. Organizator je Srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola t^elje-Šentjur, ki pripravlja tekmovanja, razstavo izdelkov učenk Wače šole, kulturni maraton, za konec pa še razglasitev rezultatov in Podelitev nagrad. Tradicionalna razstava šolskih izdelkov bo na ogled '''prostorih šentjurske šole, in to v soboto (od 10. do 17. ure), nedeljo ter Ponedeljek (obakrat od 9. do 17. ure). V ponedeljek, 16. maja, bodo tudi Predstavili šolske programe. Na predstavitev, ki bo ob 10. uri, posebej Gabijo šolske svetovalne delavce. I BJ l^rvi slovenski turnir v vlečenju vrvi športno društvo Celjske grče je pod pokroviteljstvom ZSS Celje Mpravilo na Gričku prvi slovenski turnir v vlečenju vrvi. V tekmovanju na asfaltu so prvo mesto zasedli Rokovnjači iz Luko- ^'ce, drugo Celjske grče 1, tretje Korenjak Bakovci, sledili so Celjske ^če, Bivoli iz Ruš, Lovrenc 92 iz Lovrenca in Krti iz Fale. Po tekmova- v ležečem položaju so zmagali Krti, drugi so bili Bivoli, tretji ^vrenc 92 in četrte Celjske grče. Prvim trem ekipam je predstavnik ZSS Celje izročil pokale in "^^^dalje Auree, ostali pa so dobili spominske krožnike s celjskim Si^adom. Ob pomoči sponzorjev NT&RC, Kaplje, Pekarstva Geršak, 1'^kame Buco, Frana Grosa, gostišča Marty, prevozništva Bužan, ^^bej... je tekmovanje v celoti uspelo. K frizerju za 101 rojstni dan Oni dan se je Marija Lavrič iz Teharij zopet napotila k fri- zerju. Kako tudi ne, ko pa se ji je bližal 101 rojstni dan. Zdrava in čila ga je pričaka- la v krogu sorodnikov. Dva dni kasneje smo jo obiskali tudi mi in predstavniki krajevne skupnosti, ki so ji namenili ogromen šopek, ob tem pa niso pozabili povedati, da so na najstarejšo krajanko Teharij in občanko občine Celje zelo ponosni. Kako tudi ne bi bili, ko pa je bila kar 74 let obrtni- ca — gostilničarka in mesarka, znana daleč naokoli. V pokoj je šla šele s 96 leti, prej ni bilo časa. Podnevi in ponoči je de- lala, se včasih tudi sama s ko- nji napotila v Haloze, kjer je nabavljala odlično vino. Nekaj časa je tudi sama sekala meso in noben problem ji ni bil »sle- či« kakšnega teleta. Kuhala je odličen golaž, pečenko, najbolj pa je bila njena gostilna znana po jezikih, takšnih v solati ali s hrenom. Tudi po 200 malic dnevno je pripravila za delav- ce iz širšega območja. Na Marijo danes »pogleda« zet Milan, sicer pa se še vedno sama »rihta«. Zjutraj, ko vsta- ne in se uredi, najprej pospravi po stanovanju, tudi v časopis kdaj pa kdaj pogleda. Z zetom gresta večkrat do zidanice na Vinskem vrhu. Razveseli se vsakega obiska. »Še hvala bogu, da sem zdrava,« pravi krepka Marija, ki je tako stopila v svoje 102. leto bogatega življenja. EDI MASNEC Delček kulture za Šempetrane Po dolgem času je kulturno dmštvo v Šempetm pripravilo prireditev, na kateri so številni gledalci spet lahko pozdravili domači moški pevski zbor (na sliki). Zazvenelo je ubrano petje domačih pevcev, videli in slišali smo tudi podmladek kultumega društva, učence osnovne šole, ki so z igrico V deželi packariji opozorili na neodgovoren odnos do narave in predlagali svoj prispevek k temu problemu. Vse skupaj je na oder postavila Vida Naraks, kulturniki pa so ob tem še oDozorili da se pojavljajo govorice, naj bi dvorano prvotni lastniki sčasoma preuredili za drugačne namene. . . . Foto: EDI MASNEC Št.19 - 12. maj 1994 1( Za praznik obnoviii cesto Konec minulega tedna so praznovali svoj krajevni praznik v krajevni skupnosti Trnovi je. V petek in soboto so se v Tmovljah zvrstile številne prireditve. Najprej so se po- merili tekmovalci v nogome- tu in streljanju, skupni zma- govalec športnih tekmovanj je bila ekipa gasilskega dru- štva Trnovlje. Krajani so si v petek lahko ogledali še predstavo Samorastniki, s katero se je v Trnovljah predstavila gledališka sku- pina iz Gornjega Grada. Najpomembnejša pridobi- tev ob letošnjem prazniku je prav gotovo povsem obnov- ljenih 270 metrov ceste od mostu preko Hudinje do od- cepa na Kulturniško ulico, med drugim so razširili ce- stišče ter zgradili pločnik in kolesarsko stezo. Cesto je v soboto odprl predsednik celjske vlade Jože Zimšek, v kulturnem programu pa so sodelovali godbeniki iz Lju- bečne ter mažoretke KD Ljubečna. Slovesnosti so se nadaljevale v prenovljenih prostorih gasilskega dru- štva, kjer so pripravili likov- no razstavo, s svojimi deli so sodelovali člani likovne sek- cije Februar iz Celja in koro- ški likovniki, na razstavi pa so predstavili pesmi celjske pesnice Nade Jelovšek-Na- dane. Osrednja prireditev ob letošnjem krajevnem prazni- ku se je v soboto odvijala na tamkajšnjem igrišču, kjer so podelili priznanja, nastopili so pevci okteta Petrol Celje, domače KUD Zarja, obenem pa so tokrat obudili spomin na nekatere stare slovenske običaje, med drugim žganje- kuho in tesanje na star na- čin. Za praznik so v Trnov- ljah pripravili še kulinarično razstavo ter predstavitev iz- delkov iz kamna. IB Foto: EDO EINSPIELER Obnovljeno cesto v Tmovljah je odprl predsednik celjske vlade Jože Zimšek. V Tmovljah so obudili spomin na stare običaje. Kar znaš, to veljaš! Drevi, v četrtek, bo v Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah javna radijska oddaja Kar znaš, to veljaš. Na prireditvi, ki jo organizira razvedrilni program Ra- dia Slovenija v sodelovanju z Zvezo kulturnih organizacij Slovenske Konjice, se bodo predstavili mladi glasbeni talenti iz štajerskega dela Slovenije. Nastopajoče bo spremljal ansambel Boruta Lesjaka, oddajo pa bo vodil Vili Vodopivec. Na prireditvi bo nastopila tudi mlada Konjičanka Tjaša Kangler in zreški ansambel Dust, kot gost pa bo sodeloval znani pevec Tomo Jurak. Kulturni dom pa bo zaživel tudi v petek, 13. maja, ko se bodo predstavili učenci glasbene šole iz Slovenskih Konjic. Pod vodstvom pedagoginje Silve Kunstek pri- pravljajo zanimivo glasbeno pravljico. B.Z. Končno javne govorilnice Krajevna skupnost Šempeter bo ta teden PTT enoti pred v upravljanje prvo javno govorilnico v tem kraju. Postavljeni ob pošti, takoj, ko bodo zbrani vsi papirji, pa bo začela delov še druga govorilnica pri blagovnici. Vrednost obeh je mili tolarjev, del teh stroškov naj bi pokrili Savinjska trgovs družba in banka. Žal je zmanjkalo denarja za govorilnico v z naseljeni Dobrteši vasi, kjer se je sicer za financiranje, upravi nje m zaslužek zanimal zasebnik, vendar ima PTT izključ pravico do upravljanja s telefoni. Foto: EDI MASN Obletnica bistriške šole Med Zdravimi šolami, računalniška učilnica V Bistrici ob Sotli so se v pe- tek, za Dan šole, posebej spomnili 15-letnice nove šol- ske stavbe ter organizirali že 15. šahovsko simultanko. Učenci osnovne šole Marije Broz so ob tej priliki pripravili tudi računalniško ter glasbeno delavnico, rezultate pa pred- stavili na zaključni prireditvi. Gre za šolo, ki je kot edina s celjskega območja vključena v Evropsko mrežo zdravih šol. Osrednji dogodek je bila ša- hovska simultanka, ko sta z učenci šahirala mojstrska kandidata Franc Pešec iz Celja ter Andrej Pinter iz Ljubljane. Simultanke se je udeležilo 65 učencev bistriške šole ter 9 iz sosednje, v hrvaškem Ku- mrovcu. Pri tem sta učenca Dušan Geršak ter Jernej Ku- nej zmagala, Jožica Malec, Ja- nez Kralj, Leon Hostnik ter Siniša Damjanič pa so remizi- rali. V času simultanke sta sku- pini učencev delali v računal- niški ter glasbeni delavnici. Pri računalnikih so se posveti- li likovnemu izražanju, v glas- beni, pod vodstvom trbovelj- skega Studia H, pa pripravlja- li kulturni program zaključne prireditve. Tam so nato še p>o- sebej opozorili na 25 let vzor- nega pedagoškega dela učite- ljice Magde Dobrave ter till na delo Marinke Šlogar z dimi raziskovalci. Goste Dd va šole so prav tako seznan s šolskimi prizadevanji zal njega časa, pri tem pa izpostl vili vključevanje v EvropsJ mrežo zdravih šol. Iz Slovenj sodeluje deset osnovnih 1 ena srednja šola. ' Velika pridobitev je tu petkova otvoritev računali ške učilnice, ki so jo opremlji s pomočjo Slovenskih železni Gtorenjevih Gospodinjski aparatov ter celjskega podje ja Miroteks. BRANE Ji ranBI Siatinčani na Igre brez meja Na Portugalsko, Iz Podčetrtka pa v Grčilo Po tele\'izijskem razpisu za nastop na Igrah brez meja so Rogaško Slatino izžrebali za tekmovanje na Portugalskem. Siatinčani si bodo prizadevali za čim boljšo uvrstitev Slove- nije v mestu Batalha in to v konkurenci s Portugalci, Maltežani, Čehi, Madžari, Gr- ki in Italijani. Tekmovanje v Batalhi, me- stu severno iz Lizbone, ne da- leč od atlantske obale, bo 22. maja, televizijski posnetek pa si bomo lahko ogledali 26. junija. Siatinčani, ki se se- veda želijo uvrstiti v finale, se zato veliko pripravljajo. Orga- nizatorji so nam povedali da sestavljajo moško ekipo Pri- mož Vodušek, Boštjan Ivanuš, Vid Petovar in Robert Firer, žensko pa Spela Sedminek, Petra Polajžer, Petra Šmerc, Alenka Vodušek in Laura Lor- ber. Njihov kapetan bo Marko Tišma. Rogaška Slatina si želi turi- stično ter splošno gospodarsko promocijo tudi po tej plati, gre pa za splošno uveljavljanje Slovenije. S Siatinčani odhaja na Igre brez meja seveda tudi ekipa navijačev. Za potovanje na Portugalsko morajo odšteti 550 DEM, spotoma pa si bodo ogledali tudi Verono, Madrid in Cannes. Če bodo tekmovalci pa tudi navijači Rogaške Si tine dovolj uspešni, bC 3. septembra lahko nastop na finalu v Wallesu. Za čim boljšo uvrstitev Igrah brez meja pa se potegi še ena ekipa iz Obsotelja, Podčetrtka. Podčetrtek s sv jimi Atomskimi Toplicami, zastopal Slovenijo v gršk< mestu Poros, tekmovali pa ^ do 12. julija. BRANE JERANU Tekmovanje mladih tehnikov Na OŠ Frana Krajnca v Celju se je v torek pričelo tekmovanje osnovnošolcev iz znanja tehnične vzgoje. Glavni del tekmovanja, v okviru katerega se 110 učen- cev celjskih osnovnih šol meri v poznavanju tehnike v enaindvajsetih disciplinah je danes, v četrtek. Tekmova- nje se bo končalo opoldne z razglasitvi] o rezultatov iP podelitvijo priznanj. N-M.S- _____ ^1 Št. 19 - 12. maj 1994 51 I Dežurna sestra v ambu- (iiti Zdravstvenega centra J bila v torek 3. maja okoli [l.ure zvečer vsa iz sebe. (a policijsko postajo je poročila, da se v čakalnici lahajata dve nadlogi, Joži- j in Rudi L., ki v pijan- cem zanosu motita delo ležumikov in iz čakalnice zganjata prestrašene bol- jke. Te neumnosti bosta ožica in Rudi v kratkem azlagala sodniku za pre- rške. \ Igor je bil 3. maja pri- ^n. V svojem stanovanju e je lotil pomladanskega iščenja, proti večeru pa je mel odprta vhodna vrata 1 na hodniku prižgan ranzistorski sprejemnik, i mu je lepšal čistilni dan. [o pa ni bilo povšeči sose- |u Jožetu, ki je v navalu Eze zgrabil za tranzistor, |a bi ga zabil v tla, a mu je I namero Igor preprečil, alicisti so ugotovili, da so li posredi zarjaveli spori led Igorjem in njegovim )sedom. I Četrtega maja okoli 13. ure je poklicala gospa ; Brega in zaprosila za po- icijsko posredovanje. Po- loknico ji je to noč pel njen lečak, bila pa je prav ne- irijetna za poslušat. So- iadnik ji je namreč z dvo- Išča grozil in jo zmerjal, iršitelj Martin jo je odku- 5 še pred prihodom polici- Itov. Mularija si je spet pri- oščila svojevrstno zabavo, D sporočili očividci doga- inja na nadvozu slovenike Lokrovcu. Tam je bila amreč minuli petek sku- lina otrok, ki se je kratko- asila tako, da je metala amenje na mimovozeča ožila in na enem celo raz- lila vetrobransko steklo, 'olicisti so pri tem delu za- ačili in prijeli Aleša in Qemna, ostali mulci pa so e še pravi čas razbežali. I Gospa, ki živi v bližini !ar-flya, je minulo nedeljo pet bedela. Ker ni mogla aspati, je poklicala na po- icijo in zatožila ta mlaciin- ki lokal, ki naj bi imel za oseščino preveč motečo [lasbo. Policisti so šli spet la teren, poslušali in po- slušali so, a glasbe, takšne ti bi naj bila moteča, niso lišali. ' Občanki s Trubarjeve iilice pa so prejšnjo soboto [ponoči parali živce motori- fti in mopedisti, ki so bili R isti. Vsi so pritiskali na Sas in se rohneče podili "koli hiš. Ko so zagledali Prihajajočo modro nevar- nost, so odbrzeli v vse sme- ti in za sabo pustili snu-ad. M. A. Osnovnošolci dobro, sredniešolci porazno Na državno tekmovanje bosta šla Asja Pešec In Jure Šerbec Prometna varnost je iz leta v leto slabša, o tem glasno govorijo številke o prometnih nezgodah in žrtvah, zla- sti smrtnih. Lani se je na slovenskih cestah pripetilo 6276 prometnih nez- god s hudimi telesnimi poškodbami ali smrtjo udeležencev ali za 6 odstot- kov več kot leto poprej. V celjski regiji znaša ta porast skoraj 4 odstotke. Na območju celotne države je lani v pro- metnih nezugodah izgubilo življenje 494 oseb, na celjskem območju 64. Kar polovica vseh lanskih nezgod se je pripetila na mestnih ulicah in na lo- kalnih cestah. Na območju UNZ Celje so bili otro- ci v minulem letu udeleženi v 249 pro- metnih nezgodah, trije otroci so izgu- bili življenje, 263 pa jih je bilo hudo ali lažje telesno poškodovanih. Otroci so bili v 111 primerih povzročitelji nezgod, kot povzročitelji in žrtve pa se največkrat pojavljajo v vlogah pešcev ter voznikov koles in koles z motor- jem. So to dovolj tehtni razlogi za zaskrbljenost in ukrepanje ter aktiv- nosti za izboljšanje prometne var- nosti? Ena takšnih akcij, imenovana Kaj veš o prometu, poteka v Sloveniji že vrsto let pod okriljem Sveta za pre- ventivo in vzgojo v cestnem prometu Slovenije in občinskih svetov. Po opravljenih šolskih tekmovanjih je bi- lo v sredo, 4. maja, celjsko občinsko tekmovanje učencev osnovnih (učenci od 5. do 8. razreda) in srednjih šol na temo Kaj veš o prometu. Tekmovalni program je obsegal testno preverjanje poznavanja cestnoprometnih predpi- sov, ocenjevalno vožnjo po prometnih površinah ter spretnostno vožnjo po poligonu. Osnovnošolci so vozili kole- sa »poni«, srednješolci pa kolesa z mo- torjem. Medtem ko je bila udeležba osnov- nih šol na celjskem občinskem tekmo- . vanju dobra, so srednje šole pokazale precej manj interesa za sodelovanje, j Podobno je bilo z rezultati tekmova- nja. Osnovnošolci so v pisnem prever- janju in v praktičnem delu pokazali solidno znanje, znanje, ki so ga poka- zali osnovnošolski tekmovalci pa je bilo zelo klavrno. Tako so na primer nekateri srednješolci, ki že imajo izpit za kolo z motorjem, pri testnem pre- verjanju padli. Med osnovnošolci je prvo mesto do- segla Asja Pešec (II.OS), drugi je bil Alen Stanišič (IV.OŠ) in tretji Boro Perušič (II.OŠ). Med srednješolci se je najbolje odrezal Jurij Šerbec (Srednja frizerska, tekstilna, strojna in pro- metna šola), drugo mesto je dosegel Matej Antloga s Srednje trgovske šole, tretji pa je bil Boštjan Krajcar (Sred- nja frizerska, tekstilna, strojna in pro- metna šola). Oba prvouvrščena se bo- sta udeležila državnega tekmovanja Kaj veš o prometu, ki bo 14. maja v Murski Soboti. Celjsko občinsko tekmovanje je or- ganiziral občinski svet za vzgojo in preventivo v cestnem prometu v sode- lovanju z inštruktorji Izletnika, ZŠAM in AMD Šlander ter policisti PP Celje. Prvouvrščena sta za nagrado prejela kolesi, ostali udeleženci tek- movanja pa praktične nagrade. S sponzoriranjem so to občinsko tek- movanje oziroma nagrade omogočili Avtotehnika, Suprastan, Kovinoteh- na, agencija Orel, Etol ter Mesarstvo Prekoršek. MARJELA AGREŽ Foto: EDO EINSPIELER Ovire na spretnostni vožnji so bile za marsikoga kar težka preizkušnja. Med delom se je opekel v Aeru v Šempetru se je, v sredo 4. maja popoldne, pripetila delovna nezgoda, ko je hude telesne poškod- be utrpel tamkajšnji dela- vec, 42-letni Božo C. iz Do- brteše vasi. Do nezgode je prišlo, ko je v mešalni stroj vnašal ra- zlične kemikalije, pri tem pa je prišlo do vžiga hlapov in manjšega požara. Pla- meni so Boža C. opekh po rokah in obrazu. Požar na Polzeli v ponedeljek, 2. maja okoli 21. ure, je izbruhnil požar na stanovanjsko-gospodarskem objektu na Polzeli, last Aloj- za G. Zgorelo je ostrešje hiše, velikosti 17x8 metrov in ostrešje hleva. Komisija, ki si je ogledala pogorišče, je ugotovila, da je do požara prišlo zaradi kratkega stika na električni napeljavi. Ogenj je ukrotilo 64 gasilcev iz domačega in okoliških ga- silskih društev ter sosedje in domači, škoda, ki je nastala, pa znaša približno 5 milijo- nov tolarjev. Pri gašenju se je lažje telesno poškodovala 24-letna Zdenka Š. s Polzele. mini KRIMIČI Povabilo z napaico Nad iclosica Milan Š. (31) iz Velenja je prejšnji četrtek popoldne pe- šačil po Šaleški cesti v Velenju in se razveselil, ko se je ob njem ustavil osebni avtomobil. Miloš A. (20) iz Slovenj Grad- ca, sopotnik v prijateljevem vozilu, je izstopil in Milana povabil noter ter mu ponudil prevoz. Vsi trije so se potem odpeljali v smeri Slovenj Gradca. V kraju Paka je voznik usta- vil ob cesti, to pa je Milan ho- tel izkoristiti za beg, saj se mu je začelo dozdevati, da se mu ne piše nič dobrega. Še preden mu je uspelo izstopiti, ga je Miloš zgrabil za oblačilo ter mu z vratu strgal debelo zlato verižico. Avtomobil je takoj za tem odpeljal dalje, Miloš pa je ostal na cesti brez verižice, vredne okoli 400 tisoč tolarjev in z lahkimi poškodbami po telesu. V Slovenj Gradcu pa so policisti oba potnika v avto- mobilu ustavili in prijeli ter zoper Miloša A. napisali ka- zensko ovadbo in ga privedli k preiskovalnemu sodniku. Sodnik se je odločil za pripor osumljenca. Prileta po vlomu Prejšnjo soboto popoldne sta Zvonko Š. (27) in mladolet- ni M.Š. (15), oba državljana R Hrvaške, vlomila v stano- vanjsko hišo v Latkovi vasi, ki je last Jožefa T. Ker so ju pri tem delu domačini opazili, so ju v bližini vloma prijeli poli- cisti in ugotovili, da sta iz hiše odnesla zlat prstan, vreden okoli 10 tisoč tolarjev. Zvonka so s kazensko ovadbo privedli k preiskovalnemu sodniku, ki je zoper osumljenca odredil pripor, mladoletnika pa so na- mestili v prehodnem domu za tujce v Ljubljani. Pregnal iu le alarm Dva neznanca sta minulo soboto okoli enih zjutraj vlo- mila v bife pri samopostrežni trgovini Market v Vojniku. Iz blagajne bifeja sta ukradla za okoli 3 tisoč tolarjev menjal- nega denarja, ko pa sta potem nadaljevala tatinsko pot in iskala po prostorih trgovine, se je sprožila alarmna napra- va, ki ju je pregnala. S krajo in vlomom sta TP Potrošnik oškodovala za okoli 10 tisoč tolarjev. V noči na 7. maj je neznani storilec vlomil v kiosk na Cesti 14. divizije v Celju. Ukradel je razne slaščice, cigarete in več drugih drobnih predmetov ter lastnika Milana V. iz Celja oškodoval za okoli 32 tisoč to- larjev. Isto noč je nekdo vlomil tudi v kiosk na Milčinskega ulici v Celju. Tudi v tem kiosku je storilec iskal predvsem slašči- ce in cigarete. Esad R. je oško- dovan za približno 30 tisoč to- larjev. Okradena Jelša v noči na 8. maj je neznani storilec vlomil skozi vhodna vrata in se prebil v notranjost trgovine Market v Kozjem. Od tam je odnesel večje količine različnih znamk cigaret, mo- ke, kave ter več kosov oziroma parov trenirk, športnih copat, dežnikov in drugih predmetov v skupni vrednosti okoli 300 tisoč tolarjev. Z nožem ga le porezal Minulo nedeljo zvečer sta se v Vasi Črešnjevec pri Bistrici ob Sotli sprla in potem stepla 48-letni Branko I., hrvaški dr- žavljan in 40-letni Ferdinand K. iz Donačke gore. Med pre- tepom je Ferdinand zgrabil za daljši kol, Branko pa se je bra- nil z žepnim nožem. Pri tem je Ferdinanda porezal po prsih in obrazu ter mu prizadejal hude telesne poškodbe. Ilegalna bereta Policisti iz Šmarja so 28-let- nemu Adolfu M. iz Podčetrtka zasegli pištolo znamke bereta in 30 nabojev za to orožje. Ker je pištolo in strelivo posedoval brez dovoljenja, se bo moral srečati s sodnikom za pre- krške. Tatica videli In prileli v torek dopoldne sta se 14- letni A.G. in 13-letni M.P., oba iz Celja, ukvarjala z osebnim avtomobilom yugo, ki je bil parkiran za bencinskim servi- som na Mariborski cesti v Ce- lju in ki je last Celjana Jožeta C. V vozilo sta vlomila s po- močjo izvijača in se lotila de- montaže avtoradij skega spre- jemnika. Pa jima je sreča obr- nila hrbet, ko so ju med delov- no \Tiemo opazili in pregnali občani in ko sta se v zelo krat- kem času znašla v rokah poli- cistov. Odbiti izstrelek v oko Martina K. (19) s.Prevorja je imela sitnosti s kimo, ki je za- hajala v njen kokošnjak in se tam gostila ter jim s tem pov- zročala škodo. Da bi se te nad- loge znebila, je l.maja nago- vorila sokrajana in lovca, 40- letnega Marjana B., da kvmo, ki ji pokončuje kokoši, ustreU. Marjan je šel še isti dan v akci- jo in bil uspešen, saj je okoh pol osmih zvečer kuno, ki se je smukala okoli gospodarskega poslopja, ustrelil. Pri strelu pa se je ena od šiber odbila ter Martino, ki je za hišo opazova- la ta lov, zadela v predel očesa. V celjski bolnišnici je poiskala pomoč in tam ostala na zdrav- ljenju. Davil policista v torek 3. maja zvečer je šmarska policijska patrulja intervenirala v bifeju Jelša v Podčetrtku. V red naj bi spravila 34-letnega Borisa M., hrvaškega državljana iz obči- ne Klanjec. Ker je bil Boris močno opit in ni kazal nobenih znakov, da se bo imiiril, sta mu dva policista odredila ukrep pridržanja do streznitve ter ga povabila v službeno vozilo. Boris je sedel na zadnji sedež in nato policista ob njem pre- senetil tako, da ga je začel z obema rokama daviti in ga grebsti po obrazu. Zaradi tega je bilo treba uporabiti fizično silo ter lisice, saj se vročekrv- neža ni dalo drugače umiriti. Potem so ga odpeljali na Poli- cijsko postajo v Šmarje in zo- per njega napisali kazensko ovadbo za kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi. Policist je bil v postopku z Borisom M. lažje telesno poškodovan. Okradel IVIetro v dneh od 30. aprila do 3. maja je neznani storilec vlo- mil v prostore Metrojevega Tekstilnega centra ob Ljub- ljanski cesti v Celju. V notranjost je prišel tako, da je odstranil kovinske rešet- ke in se potem skozi priprto okno spustil v manjše priročno skladišče Tekstilnega centra. V predprostoru je nato vlomil dvokrilna vrata in stopil v prostore maloprodaje. Iz ob- jekta je odnesel dva računalni- ka, več kosov različnih oblačil, telefonski aparat in druge predmete v skupni vrednosti 914.350 tolarjev. Ubežniki na strehi Tisti Celjani, ki so bih v po- nedeljek (9. maj) okoli 22. ure na ulici in na oknih v okolici celjske tržnice, so imeli kaj vi- deti in se čemu čuditi. Na stre- hi zaporniške stavbe, ki je v sklopu ali v bližini sodišča, banke, prevzgojnega doma za mladoletnike in drugih usta- nov, so se nannreč nahajale neznane osebe. Na obvestilo o hodcih po strehi so takoj re- agirali policisti in zadevo pr- verili. Pri tem so, skupaj z de- lavci Zaporov ugotovili, da so skozi zamreženo okno na »svo- bodo« pobegnili štirje gojenci prevzgojnega doma. Potem pa je postala vsa stvar za občin- stvo še bolj zanimiva, saj se je pričel lov za ubežniki, ki pa se je končal uspešno. Za tiste, ki so lovili, seveda. M. A. Streljal, ker mu nI dala V bifeju Savinjskega magazina v Kasazah je bil 5. maja popoldne med gosti tudi domačin Darko L. (34). Zaradi vinjenosti je bil že precej neroden, a še vedno dovolj pri moči, da je naročil dodatno količino alkoholnega napitka. To pa natakarici Aleksandri ni bilo po volji, zato ga je zavrnila. Ker ni dobil, kar je hotel, je bil Darko tako jezen, da je iz notranjega žepa bluze potegnil zračno pištolo, predelano v malokalibersko in ustrelil v blagajno. Ker so bili v lokalu takrat še drugi gostje, je bila zadeva precej neprijetna in nevarna. Policisti, ki so prišli v lokal, so Darku pištolo, za katero ni imel dovoljenja, zasegli in zoper njega napisali predlog za uvedbo postopka o prekr- šku, zaradi suma kaznivega dejanja ogrožanja varnosti pa še kazensko ovadbo. lapaka na stiskalnici v Uniorju v Zrečah se je, minuli četrtek dopoldne, pripetila klovna nezgoda s hudimi telesnimi poškodbami tamkajšnje Slavke. Nevenka K. (20) iz Boharine je delala pri stiskalnici, ki Me, po ugotovitvah strokovnjakov, zaradi napake samodejno ''lopila in Nevenki stisnila ter poškodovala desno roko. slovensko policijsko prvenstvo ' karateju bo na Polzeli ^prava za notranje zadeve Celje je, v sodelovanju z Upravo "licije Ministrstva za notranje zadeve, organizator prvega 1^'enstva delavcev organov za notranje zadeve R Slovenije •farateju. Tekmovanje bo v četrtek, 26. maja, v telovadnici OŠ Vere l^fider na Polzeli s slavnostno otvoritvijo, ki bo ob 9.25 uri. ^kmovanje bo v ekipni in posamični konkurenci, potekalo pa > po pravilih WKF z represažnim sistemom in po pravilih ^^tate zveze Slovenije. Razglasitev rezultatov in podelitev odli- posameznikom in ekipam bo okoli 13. ure v lokalu Matjaž na l^lzeli. Najuspešnejši posamezniki na tem slovenskem prven- ^'^ na Polzeli bodo zastopali slovensko policijo na mnogoboju, ■^o letos na Češkem, v.____ Št. 19 - 12. maj 1994 Iztok Puc v novem dresu v družbi Franca, Straška, Šafariča in Jeršiča, ki so s celjskim klubom podaljšali pogodbe. Velenjsko-celjski finale sosedov ni bil nežen, v enem trdih dvobojev pa je zdravniško poaj potreboval tudi Silvio Ivandija. Puc dve leti v Celju Rokomeiaš iz Veienia s hrvaškim potnim Ustom zapustit Batlel Zagreb - Konec Šolatovih težav proti obrambi 6:0 - ZHal ciii pokoriti Evropo!__ že v Santandru, na povratni tekmi s Teko, je Talant Duše- bajev prejel nekaj vprašanj s celjske strani. Le peščica je bila seznanjena s kratkim po- govorom, ali pa so se nekateri sedaj namerno sprenevedali, medtem ko je Tone Tumšek edini odkrito priznal potek dogodkov. Do dogovora ni prišlo, po fi- nalni tekmi pokala v Slovenj Gradcu (pivovarji so se izvle- kli po podaljških) pa je nekaj vodilnih mož športnega gigan- ta izpod Golovca trdno skleni- lo, da pripelje igralca, ki bo reševal zadrege v slovenskem prostoru, v Evropi pa znal raz- biti visoke obrambe za najviš- je cilje. »Zagrebški pogovori« Josi- pa Šojata in Iztoka Puca so bili dober znak, vendar na pr- vem obisku v Laškem Puc ni podpisal nič. Za odobritev je bilo potrebno povprašati ženo Jasenko, ki ji ni dišalo, da bi se odselila v Nemčijo, od koder je imel Iztok po zavrnitvi Gum- mersbacha ponudbe drugoli- gašev. Hčerka Hrvoja Horvata namreč ni želela prekiniti štu- dija stomatologije. V sredo, pred drugo tekmo finala konč- nice v Velenju med Celjem Pi- vovarno Laško in Gorenjem, sta zakonca Puc pripotovala v Laško in formalnosti so bile opravljene takorekoč v tre- nutku. »Zelo veliko mu pomeni vr- nitev v Slovenijo. Sedaj je nje- gova velika želja, da bi ga sprejelo občinstvo,« je Jasenka Puc dejala v soboto ob prihodu, v Turško mačko, kjer je Iztok na tiskovni konferenci izbral dres s številko 15 in ga tudi oblekel za fotografe. Slovenija namreč še ni po- zabila lanske neokusne geste po finalu na turnirju prvakov, vendar je povratek na »kraj zločina« minil mimo. Vzrok za takratni incident so bile seve- da hude žalitve publike, ki si zdaj želi Puca videti v dresu s slovenskim grbom. Vsaj po olimpijskih igrah v Atlanti 1996, saj sta EP in SP za Puca, ki nima slovenskega potnega lista, izgubljeni. V nedeljo je začel priprave za Portugalsko s Hrvati skupaj z Alvarom Načinovičem, v po- nedeljek pa so se v Maribom selektoriu Tislju javili Pušnik, Leve, Serbec, Tomšič, F*un- gartnik, Strašek, Jeršič in Ša- farič ter še osem reprezentan- tov iz dmgih klubov. Pucova Ahilova tetiva je kronično poškodovana, a z njo, kakršnakoli je že, je v predlanski sezoni odločil fi- nale pokala prvakov na parke- tu dvorane Wallaua v Frank- furtu. »Vsako spremembo tal takoj »čutim«, v Golovcu pa je še posebej trda.« Tega se zave- da tudi Šojat, ki bo pač moral več menjavati na nepomemb- nih tekmah, kar letos ni bilo Iztok Puc (27 let, 196 cm) je 18. marca 1992 v Celju proti Italiji odigral doslej svojo edi- no tekmo za slovensko repre- zentanco. Gola ni dosegel, za- beležil pa je šest imenitnih asi- stenc. Ima bron z OI v Seulu 88, ter zlato in bron z mladin- skih EP na Reki 87 in Anconi 85 (vse z bivšo Jugoslavijo). S Hrvaško je lani osvojil zlato na Sredozemskih igrah v Franciji, z Zagrebom pa je dvakrat zapored postal evrop- ski prvak (1992, 1993). Pred devetimi leti se je iz Šoštanja odpravil k banjaluškemu Bor- cu, s katerim se je prebil v fi- nale DP in pokala. v navadi. Zaradi zapostavlja- nja Straška, Tomšiča, Čatra, Begoviča, Ocvirka...je prišlo celo do spora na najvišji ravni. Iztok Puc naj bi dobil ma- lenkostno vsoto denarja za igranje v DP, mnogo več ga zna kaniti za uspehe v Evropi. »Dobro poznam ekipo in če ne bi verjel vanjo, se ji tudi ne bi pridružil. Trenutno ni moštva, ki bi bilo boljše od nas v dveh tekmah,« pravi Velenjčan, ki je Šaleško dolino zapustil pred devetimi leti, »The .best of two« je pogoj za uvrstil v evropsko ligo, v kateri potreben večji izkupiček zanesljiv preboj v finale. »Nikoli ne bomo vedeli, smo si ga zaslužili že letos,« Josip Sojat ciljal na Sili Ivandijo, ki je bil zaradi boli ni brez moči v težkih obrač nih, preden je dokončno on gal. »Po nastopih reprezenta ce Slovenije nam je ostaloj Naslov državnih prvakov osvojili tudi mlajši dečki, ki na finalnem turnirju v Trb« Ijah premagali Jadran z 19:] Slovan s 26:17 in po podaljš Rudar z 20:18. Najboljši igi lec turnirja je bil Bratanoi (CPL)._ osem dni časa priprav pr( tekmo s Teko v Celju, kar pa bilo premalo. Vseeno smo im li najboljšo razliko v zadetk v ligi in igrali najboj v obrambi. Nazadnje smo ki maj dočakali, da se je končal naporna klubska sezona. Ki prezentantom želim čim v( uspeha!« Kapetan Tomaž Jeršič si| še zaželel, da bi se I\ic dobi ujel z ekipo na igrišču in tu( zunaj njega. V Zagrebu tem ni bilo tako, tukaj bo drugao Le uspehi naj bodo enaki! DEAN ŠUSTB Foto: EDO EINSPIELB Dvakratni šampioni z letnico 1994. KOMENTIRAMO Sezona presežnikov celjskega rokometa Za rokometnim pogonom Celja Pivovarne Laško je sezo- na kot je še ni bilo. Člani, mla- dinci, starejši in mlajši dečki so državni prvaki, v Golovcu so tudi pokalna lovorika, uvr- stitev v evropsko ligo prvakov in odmevna zmaga na turnirju prvakov, zato so Celjani - tudi upoštevaje evropsko krono ko- šarkarjev Olimpije - brez kon- kurence najboljši športni ko- lektiv v državi. Prvo moštvo je seveda še na- prej največje (za nekatere edi- no) merilo uspeha, toda pozor- nost v sedanjem specifičnem položaju seveda velja usmeriti tudi k bodočim rodovom. Že za prodor med kandidate za člansko ekipo bo v naslednjih letih konkurenca zelo huda, mesta med najboljšo dvanaj- sterico pa so zapolnjena z de- vetimi slovenskimi in tremi hrvaškimi reprezentanti. Položaj ho potemtakem v prihodnje zelo zapleten, saj sta posojanje igralcev in v skrajnem primeru njihovi odhodi lahko tudi dvorezen meč. Najožji vrh kluba v zad- njih treh letih praktično ni redil nobene napake, odločii o usodi novega šampionsM rodu pa bo terjala precejši mero razsodnosti in pogud saj si mladi najbolj želijo iff' nja in dokazovanja. Celjskim asom se je po siH nem prvem delu sezone v daljevanju nekoliko zatiki v domačem prvenstvu in po^ lu. Najboljši so v devetih secih odigrali kar 72 tekfi zato je ob utrujenosti in p nasičenosti v ključnih trenj kih prišlo do poškodb veči najbolj izpostavljenih igrak (Šerbec, Leve, Načind Pungartnik). Opazno je bilo tudi pom^ kanje motiva. Na domači s<^ hi ga brez dvoma lahko zap nili rezervisti, čeprav na te^ tekmah razen redkih izjem 'I so najbolj učinkovito zapo^ vrzeli v udarni postavi. pa je pač druga zgodba, nekoliko razvrednotila dolf^ če prvenstvo in pokal, a seveda še zdaleč ne gre pod'' njevati. ŽELJKO ZV^ Št.19 - 12. maj 1994 17 Porušen zid ni odpravii razlik l^lsok poraz Iva Reve v 1. kolu pokala prvakov v lutlu — Še vedno opazna razlika med oPema deloma Berlina — Športni center za deset Golovcev Judoisti Iva Reye v pokalu pnakov spet niso imeli najbolj posrečenega žreba. Gostova- nje pri predlanskemu evrop-- skemu prvaku in enem največ- jih športnih gigantov na svetu SC Berlinu je bilo že vnaprej obsojeno na poraz, zato se je celjska odprava na 1142 km dolgo pot do nekdanjega (vse kaže tudi bodočega) glavnega mesta Nemčije v petek zjutraj odpravila kar z dvema avto- mobiloma. Potovanje je trajalo dobrih 12 ur, ko smo se naposled zna- šli v južnem (prej zahodnem) delu Berlina in prvič naleteli na besedo »ossi«. Z njo ozna- čujejo ljudi iz dela mesta, ki je bilo nekdaj obdano z znameni- tim berlinskim zidom. Ob iskanju poti v športni kongres- ni center so nam ljubeznivi čr- palkarji tri kilometre pred Berlinom dejali: »Da, to je pri >ossih<, v vzhodnem Berlinu.« Največjega športnega centra v Evropi ni bilo težko najti, čeravno je bil prehod iz nek- danjega zahodnega v vzhodni del Berlina opazen. Mesta, ka- kor vsa po Nemčiji, le da je bilo izredno veliko zelenic, drevja, kanalov in parkov. Berlin kar kipi v zelenilu. Pre- hod v bivši vzhodni del je kon- trasten. Zidu ni več, pač pa so tam okoli predeli pusti in pri- šlek dobi občutek sivine, če- prav se veliko gradi. Jernej Bizjak iz Vače, ki že 25 let živi v Berlinu in je celj- sko odpravo peljal tudi v slo- vensko katoliško skupnost, je bil pri oceni realen: »Berlinski zid je padel 3. oktobra 1989, toda razlika med obema delo- ma petmilijonskega velemesta je še vedno velika. >Ossi< se bo- do težko delovno in duševno prilagodili življenju za Za- hodu.« Celjani so z vrsto debitantov po pričakovanju gladko izgu- bili dvoboj proti večkratnemu nemškemu prvaku. Nič čudne- ga. SC Berlin v sekciji za judo združuje okoli 500 članov, v preostalih šestnajstih pa še približno 3000. »SC Berlin je vrsto let zdru- ževal najboljše športnike nek- danje NDR. Športni kompleks je ogromen. V njem so ločeni ledeni dvorani za hokej in umetnostno drsanje, dvorane, pokriti štadion za atletiko, številni bazeni, dvorane za ju- do, kolesarski veledrom, dvo- rane za košarko, odbojko, ro- komet, tri nogometna igrišča in lasten hotel s 400 postelja-. mi. BUo je središče nemških asov, po združitvi obeh Nemčij pa so najboljši zaradi ugodnej- ših finančnih ponudb presto- pili v druge klube. Vse bolj se ukvarjamo z množičnim špor- tom in mladimi, kar je bila po- prej naloga drugih,« pravi nji- hov trener Jochen Bech. Polni vtisov o desetkrat več- jem športnem kompleksu kot je sejemski prostor Golovca s parkirišči vred, so Celjani preveč spoštovali tekmece in proti ekipi nemških reprezen- tantov bi lahko dobili vsaj dva dvoboja. Šekoranja je bil vse tri minute enakovreden, Ru- dolf je bil preveč naiven, Bel- tram se je pred tekmo poško- doval in ni nastopil. Sadžaka SC Berlin-Ivo Reya 7:0 (63:0); Hampel-Šekoranja 10:0, Franke-Rudolf 10:0 bb, Schmidt-Behram 10:0, Rossi- us-Sadžak 10:0, Kless-Eisen- bacher 3:0, Borkowski-Pete- linšek 10:0, MoUer-Spasovič 10:0. je po dobrem začetku nepazlji- vost stala poraza z iponom, ze- lo borbeni Eisenbacher je bil blizu častni točki, Petelinšek je bil pogumen, Spasovič pa je izgubil z nekdanjim evrop- skim pravkom. JOŽE KUZMA Vnuk odhala Prestopni rok se za hoke- jiste Inntala ni iztekel po- vsem po pričakovanjih, saj sta Vnuk in Zaje zavrnila zelo konkretni ponudbi in se najbrž vračata v Oltmpi- jo. Preostah reprezentanti Pajič, Simšič in Rojšek so podaljšali pogodbe, iz Olimpije pa naj bi (pravil- nik o odškodninah je nedo- rečen) prišli mladi ali mla- dinski reprezentanti Čiž- man, Lešnjak, Hriberšek, Maček in Cerar. Olimpija je tudi predlagala enako- vredno zamenjavo za Zaj- ca, o igralcu reprezentanč- nega formata pa se bosta dogovorili upravi obeh klubov. Pred iztekom pre- stopnega roka je Inntal po- ravnal finančni dolg do vseh profesionalcev, doma- či pa naj bi denar dobili v naslednjih dneh. . Košarica dekletom v Rogaški Slatini bo košarka še naprej na dveh tirnicah, saj je skupščina moškega kluba brez omahovanja zavrnila združitev, ker ponudniki (vodstvo ženskega kluba) niso podali zagotovil o financiranju enovitega kluba. Obenem je bilo poudarjeno, da je bila združitev z druge strani predlagana že pred dvema letoma, a je takratno vodstvo Koz- metike Afrodite nasprotovalo. »Enotna liga je velik izziv, zato mora klub postati urejeno podjetje, ki bo znalo prodati svojo blagovno znamko. Natančno se mora vedeti kdo je za kaj odgo- voren,« je novi predsednik Rogaške Donat Mg Franci Križan poudaril, da njegov klub ne more prevzeti odgovornosti za porazno stanje ženske košarke. Skupščina je tudi z zadovolj- stvom ocenila uspehe minule sezone, za mlade pa naj bi bil v prihodnje zadolžen poklicni trener. Košarka: brez prestopov Skupščina Košarkarske zveze Slovenije bo čez teden dni (prvotno bi morala biti da- nes) odločala o predlogu za le enega tujca v A-2 ligi, v nede- ljo pa se bo začel prestopni rok, ki bo trajal do konca me- seca. Vsi klubi in predvsem igral- ci čakajo na začetek prestop- nega roka, čeprav so nekatere negotovosti odpravljene. Ko- vinotehna je odslovila Stegiča, novega centra bo zanesljivo poiskala na območju nekdanje Jugoslavije, s Petranovičem še ni podaljšala pogodbe, v nobe- ni kombinaciji pa ni prihod Mirta. Rogaška še čaka na podalj- šanje pogodbe s Sušinom, kar naj bi bila le formalnost. Vi- novo vrnitev pod koše, kot možni okrepitvi pa se omenja- ta play in center, čeprav so možnosti zelo minimalne. Co- met in Ritonja sta praktično prekinila pogovore, Laščani pa z Mirtom zaradi nemogočih zahtev Mariborčana (hotel je krepko več kot Puc), vendar imajo v ozadju drugo rešitev za playa. Podobna negotovost je tudi v drugih klubih, le da imata Koper in Helios (izgubil je tož- bo z Brodnikom) blokirana ra- čuna. Pri obojih je zato močno vprašljiv obstoj sedanjega igralskega kadra in tudi pri- hod morebitnih novincev, Tri- glav pa zaradi neustrezne pod- lage tal ne bo smel igrati na Planini. Ž. Z. F^N^RAMA Nogomet Slovenska liga 25. kolo: Rudar-Krka 3:0 (2:0); Javomik (15, 49), Vido- vič (22), Maribor-Publikimi 3:0 (2:0). Vrstni red: Olimpija 44, Mura 39, Maribor 35, Pu- blikimi 31, Gorica 29, Potroš- nik, Koper, Naklo 28, Izola 22, Rudar 21, Primorje, Ljubljcina, Optimizem 19, Istragas, Ma- vrica 15, Krka 8. II. Slovenska liga 25. kolo: Steklar-Korotan 2:0 (1:0); prva spomladanska zmaga Steklarja na domačem igrišču: Kukič (17), Volk (70); Dravinja-Zagorje 3:1 (2:1); hat-trick Jelenka (1, 22, 68), Rudar-Era Šmartno 1:0 (1:0); zaostala tekma 24. kola: Dra- vinja-Beltrans 1:2. Vrstni red: Kočevje 39, Tumišče 38, Koro- tan 36, Nafta 33, Beltrans 29, Piran 28, Dravinja 25, Era Šmartno, Steklar, Domžale, Zagorje 24, Slavija 23, Želez- ničar, Rudar (T) 18, Triglav 12, Medvode 5. III. Slovenska liga 20. kolo: Papimičar-Kovi- nar (M) 2:0 (;2:0); Drobne (35), Ribič (44); SI. Gradec-Zalec 5:1 (2:0); častni gol je v zadnji minuti dosegel Konm. Vrstni red: Drava 30, Aluminij 28, Papimičar 24, Kovinar (M) 23, Kungota, Žalec 22, Dravograd 21, SI. Gradec, Svoboda 20, Pohorje, Pobrežje 15, Impol, Rače 14, Ižakovci 12. MNZ Celje 14. kolo: Unior-Ttm Laško 3:1, Kovtnar-Šentjur 1:5, Us- njar-KTV Vransko 2:1, Ljubno prosto. Vrstni red: Šentjur 21, Unior 20, Usnjar 14, Ljubno 11, Tim Laško 10, Kovinar (Š), KI V Vransko 7, Hrastnik 5, El- kroj 3. Rokomet Slovenska liga Moški - druga finalna tekma končnice: Gorenje-Pivovama Laško 19:22 (11:11); Kimčen- ko 6, Krejan, Ocvirk, Cvetko 3, German 2, Meolic, Tome 1 za domače; Leve 5, Ivandija, Ča- ter 4, Načinovič 3, Serbec,^ Tomšič 2, Jeršič, Ocvirk 1. Državno prvenstvo MI. deklice (Škofije): Burja- Mlinotest 11:11, Zalec-Izola 13:9, Mlinotest-Izola 11:11, Burja-Žalec 9:15, Žalec-Mli- notest 13:13, Izola-Burja 12:10. Končni vrstni red: Ža- lec 5, Izola, Mlinotest 3, Burja 1. Najboljša igralka: Majerle, najboljša vratarka: Antloga (obe Žal). Tenis Državno prvenstvo Mladinci (Celje): Krušič (Soča)-Klopčič (Slovan) 7:6, 6:4; Dovšan (ŠTK) izpadel v polfinalu, Cizej, Virant ( oba Celje), Apšner, Grosman (oba ŠTK) v 2.kolu. Voh (Celje), Bračun (Žalec) v l.kolu; dvoji- ce: Cizej-Apšner izpadla v polfinalu, Dovšak-Grosman v četrtfinalU, mladinke: Rajh (Benč Lj)-Mulec (Mb) 6:3, 6:2; Radanovič izpadla v 2. kolu, Bibianko (obe ŠTK), Simon- čič, Freitag (obe Celje), Lorger (TA Celje) v 1. kolu. Vaterpolo Slovenska liga 9. kolo: Neptun-Ljubljana 3:28 (1:7, 0:6, 1:8, 1:7); Gla- van, Zupane, Planinšek 1. Vrstni red: Koper 14, Triglav 13, Ljubljana 12, Kranj 8, Neptun 5, Maribor 0. Judo Državno prvenstvo Po pasovih (Slovenske Ko- njice); nuneni - do 71 kg: 3. Ercek; nad 71 kg: 1. Juhart (oba Koni). 3.- Košir (IR); oranžni - do 71 kg: 3. Rančnik (Konj); nad 71 kg: 2. Verdelj (Sank); zeleni - do 71 kg: 3. Lovec (Konj); nad 71 kg: 2. Jelen, 3. Gregi (oba Sank); mo- dri - do 71 kg: 3. Mavhar (Konj); nad 71 kg: 1. Lipovšek (Sank), 3. Sevnik (Vel); rjavi - nad 71 kg: 2. Knafelc (Sank). Ribolov Območna liga l.kolo (Šmartinsko jezero) člani: Šoštanj L, Velenje, Ce- lje, Šoštanj II., Laško, Ljubno, Mozirje, Šempeter, Voglajna - Štore, mladinci: Velenje, Ce- lje, Šempeter, pionirji: Šo- štanj, Celje, Velenje. Mali nogomet Prvenstvo Ceila 8. kolo: Pelikani-Sipro 0:1, Umetniki-Klateži 9:5, Ščurek Illport-Miroteks 2:2, Skavti- Sokoli 1:0, Črni baron-Zagrad 5:2, PZ Viva la Musica-Kewin 5:2. Vrstni red: PZ 14, Miro- teks 11, Č. baron. Umetniki 10, Pelikani 9, Sokoli 8, Sipro, Š. lUport 7, Kewin 6, Klateži, Za- grad 5, Skavti 4. TENIS, TENIS, TENIS! Vabimo vas v nov TENIS CENTER pri Zdravilišču v Laškem. Tel.: 731-610 Po tenisu pa v prijeten gostinski lokal CAFE PARK_ Rekordne nagrade v 36. kolu športne stavnice med več kot 100 kuponi zaradi podaljška rokometne tekme P. Laško - Gorenje ni bilo nobene pravilne napo- vedi, v 37. kolu pa smo med več kot 140 kuponi le razdeliU rekordni nagradni sklad 40.000 to- larjev. Pravilna napoved - 36. kolo: P. Laško - Go- renje O, Gorenje - P. Laško 2, Publikum - Na- klo 1, Primorje - Rudar 1, Šmartno - Steklar 1; 37 kolo: Maribor - Publikum 1, Steklar - Ko- rotan 1, Dravinja - Zagorje 1, Papimičar - Ko- vinar (M) 1, Celje - Paloma 1. Nagrajenci: Nataša Lipovšek iz Ljubljane (20.000 tolarjev), Majda Tašner iz Celja (12.000 tolarjev) in Moj- ca Cepin iz Škofje vasi (8.000 tolarjev). Za sodelovanje v naslednjem kolu (pri keg- Ijaških parih DA pomeni osvojitev kolajne, NE pa uvrstitev od 4. mesta dalje) bomo upoštevaU kupone s poštnim žigom sobote, 14. maja, ali če bodo najkasneje do 12. ure oddani v nabi- ralnik pri vhodu v našo stavbo. Naslov: Novi tednik, Prešernova 19, 63000 Celje, s pripisom Golding loto. Celje: Paloma 1:1 Po slabi predstavi v Maribom v prvi tekmi končnice državnega prvenstva in gladkem porazu 2 0:3 (5, 12, 9), so odbojkarice Celja v nabito pobii dvorani STS gladko dobila povratno tekmo s 3:1 (10-11, 2, 10) in o naslovu prvakinj bo odločalo jutrišnje srečanje v Maribom. Celjanke so začele zelo slabo in se predramile šele po zaostanku 1:9, nakar so s sijajno igro dobile prvi niz ter štajerske tekmice povsem nadigrale v tretjem, ko so vodile že s 14:0. Blok domačih (na sliki) je bil zelo uigran, napad Blažičeve pa so zaustavljala Šikmanova, Kislingerjeva, Koprivica in Tolma- čeva (z leve). ' FOTO: EDI MASNEC 1. Nogomet: Publikum - Koper 1 O 2 2. Nogomet: Istragas-Ru(jar 10 2 3. Nogomet: Era Šmartno-Rudar 1 O 2 4. Kegljanje (m): Slovenija na SP DA NE 5. Kegljanje (ž): Slovenija na SP DA NE Ime in priimek: Naslov:_ Št.19 - 12. maj 1994 18 Po kolajno in prvenstvo y nedeUo ¥ Nemčlll začetek 20. s¥etO¥nega pr¥enst¥a ¥ kegljanju - Bo Celje dobilo pr¥enst¥0 leta 1900 Od nedelje bodo v dvorani Frie- drich-Ebert v Ludwigshafnu teden dni na dražbi kegljaški naslovi naj- boljših na svetu. Med kandidati za odličja 20. prvenstva so znova naši mojstri igre na devet kegljev, ki bo- do iz Bratislave 1992 branili ekipno zlato moških in srebro žensk, Kardi- narjeva zlato med posameznicami in v kombinaciji ter Steržaj bron v kombinaciji. Jubilejno prvenstvo bo v mestu na levi obali Rena (na desni je Manheim in gre za posrečeno sožitje obeh mest) v dvorani s 3000 sedeži prvič potekalo na osmih stezah (doslej na štirih) montažnega kegljišča. V sko- Spored: nedelja (15. maj); ekipno - ženske; ponedeljek in torek (16. in 17. maj): ekipno - moški; sreda (18. maj): dvojice - moški; četrtek (19. maj): dvojice - moški, ženske; petek (20. maj): dvojice in posamez- no - moški, ženske; sobota (21. maj): kombinacija - moški, ženske. raj polmilijonskem mestu, id premo- re kar 14 kegljišč, bo 18 sodelujočih držav razdeljenih v kakovostni sku- pini A in B. »Nemčija, Hrvaška in Madžarska so za malenkost močnejše, naša še- sterka pa bo skupaj z Romunkami iz ozadja napadala kolajno. Zanjo bo potrebnih okoli 2650 kegljev, naše povprečje prijateljskih tekem pa je 2570. Na mehkejših montažnih ste- Moški del reprezentance je med naj- večjimi favoriti v vseh štirih konku- rencah. V ekipi so Steržaj, Kirbiš, Benedik, Juvančič, Bizjak, Urbane, Hočevar in Štrukelj. zah keglji bolje padajo in na SP bi vsaka lahko pridobila dodatnih de- set kegljev, kar še vedno ne bo do- volj za zanesljivo odličje,« previdno napoveduje selektor Lado Gobec. Za nedeljski ekipni nastop so za- nesljive Marika Kardinar, Ljuba Tkalčič, Biserka Petak, Mira Gro- belnik (vse Emo) ter Tončka Urbane (Ljubljana). Šesta bo Marta Zupane (Emo) ali Lidija Čadež (Ljubljana), medtem ko je Jožica Šeško v nekoli- ko slabši formi in lahko računa na nastop le na prvenstvu dvojic. »Kolajna je mogoče dosegljiva v ekipnem delu, tekmovanje dvojic in posameznic pa bo zaradi novih pravil velika loterija,« opozarja Go- bec. Največ pričakovanj je poveza- nih seveda z Mariko Kardinar, ki je doslej na vseh šestih SP osvojila ko- lajno, pred Ludwigshafnom pa zara- di poškodbe meniskusa še lovi šam- pionsko formo. V Valdoltri so ji svetovaU takojš- njo operacijo, ki bo na vrsto prišla junija, dotlej pa bo bolečine prema- govala s pomočjo injekcij. »Pri vsa- kem metu me v prehodu v počep zaboli v kolenu, toda vse napore bom zdržala. Želja je kolajna, ki bo najlažje dosegljiva v ekipnem delu,« pravi Marika Kardinar, ki je na vseh dosedanjih šestih nastopih na SP osvojila kolajno in seveda računa na nadaljevanje uspešne tradicije. Tkalčičeva je bila doslej na štirih prvenstvih, Šeškova na dveh, Peta- kova in Grobelnikova le v Bratisla- vi, Zupančeva pa bo debitantka. Ko- lajna je že skoraj obveznost, veliko pa bo odvisno od starta. V drugem delu prvenstva bo do veljave prišla predvsem telesna pripravljenost, saj bo v četrtek zvečer nastopila le ena dvojica (najbrž Kardinar-Tkalčič), v petek dopoldne preostali dve (Pe- Med SP bodo določili prireditelja SP 1998. Kandidaturo je vložilo tudi Celje, ki bo v Nemčiji predstavilo oktobrski svetovni pokal. tak-Urbanc, preostali mesti pa sta odprti), popoldne bo finale osmerice najboljših posameznic, v soboto'pa še finale šestanjsterice najboljših v kombinaciji (seštevek nastopa za ekipo in dvojice). ŽELJKO ZULE Foto: EDO EINSPIELER Celjski del ženske reprezentance: Marta Zupane, Lado Gobec, Biserka Petak, Marika Kardinar (stojijo), Mira Grobelnik, Ljuba Tkalčič in Jožic^ Šeško (čepijo, z leve). NA KRATKO Tek prijateljstva po ulicah Ljubljane je dobil Bahtiri pred lirapičem (oba Vel), v zmago- valni ekipi trojk na 28 km pa je nastopil tudi Rozman. Na kriterijski tekmi v jadra- nju na deski (sedem regat) je bil v slalomu v Izoli Cuk šesti, Dobrave sedmi in Klinger (vsi Ce) deveti. V nadaljevanju DP v base- ballu je Celje premagalo Gunclje s 16:3 in 9:0 ter v go- steh z 18:4 in 9:5. Vrstni red: K. lisjaki, Zajčki 5, Celje 4, Gunclje 0. Oba regijska naslova v bali- nanju za mladince je osvojil Verlič (Vegrad), ki bo tudi edi- ni nastopil na DP. V pozicijski tekmi je v Žalcu zmagal pred Tičičem (Trebeliško) in Vorge- tom (Vel), v hitrostnem izbija- nju pa pred Gregotom (RLV) in Gregoričem (Vel). Tekma 14. kola MNZ Celje med Uniorjem in Kovinarjem (1:2) je registrirana s 3:0 za Zreče, ker so trije gostujoči nogometaši v nasprotju s pra- vili isti dan igrali tudi za mla- dince. V soboto se bo začel 9. revi- alni pokal (SRP) v malem no- gometu. Prijavljenih je 52 klu- bov, ki bodo igrali na 23 po- zivnih turnirjih, med drugim 28. maja v Draža vasi in 20. av- gusta v Celje. Finale bo de- cembra. Celjani tretji v Ameriki Paintball je nova igra, ki se je začela v Sloveniji razvijati šele pred dvema letoma, in to prav v Celju. Igra se odvija v naravi, kjer se dve moštvi med seboj streljata - barvata z orožjem na želatinaste barv- ne kroglice. V Sloveniji je že sedem klu- bov, med katerimi so bili do- slej Celjani najboljši. S po- močjo mnogih podjetij in po- sameznikov so se konec aprila odšli preizkusiti tudi v domo- vino te igre, v ZDA. Najprej so na pripravah v Long Islandu države New York igrali s profesionalno ekipo The East Coast Elimina- tors, ki so bili leta 1993 prvaki največjega mednarodnega tur- nirja PaintCheck ter dosegli neodločen rezultat 2:2. Nato so se 23. do 24. aprila udeležili turnirja severnoame- riške amaterske zveze Naapsa v New Milfordu v državi Pen- silvanija. Na tekmovanju je sodelovalo 12 ekip iz osmih držav ZDA. Celjska ekipa je dosegla nepričakovano tretje mesto s 750 točkami, drugi so bili Itchy 850 in prvi Dog of War s 925 točkami. Ekipo Paintball društva Ek- strem iz Celja so sestavljali: Robert Kerstein, Vlado Nendl, Zoran Poteko, Damjan Leljak, Teodor Brance, Jože Jelen, Sa- šo Kerstein, Jože Strenčan, Matjaž Piki, Gordan Šmon, Vito Lečnik, Viktor Krajnc, Boris Grivič in Bojan Škrubej. Poleg pokalov, medalj in praktičnih nagrad je bila celj- ska ekipa nagrajena še z bur- nim aplavzom domačinov, saj je bila med prvimi evropskimi ekipami, ki je v domovini tega športa dosegla tako visok re- zultat. Dosežen uspeh ni samo po- trdilo Celjanom, da obvladajo to ameriško igro, temveč tudi velika spodbuda za nadaljnji razvoj tega športa v Sloveniji. K.\L Oalma na celjski klopi Publikum je že v Mariboru vodil Ivan Markovič-Dalma, ki bo do nadaljnjega zaradi obveznosti pri hrvaškem drugoligašu Trešnjevki vsak četrtek prihajal na treninge v Celje in s klopi vodil tekme Publikuma. Celjani kljub vsemu še naprej pospešeno iščejo trenerja, krog kandidatov pa je zreduciran na štiri imena. Poleg Draga Kostanjška so v igri še slovenski in hrvaški strokovnjaki, ki so trenutno zasedeni in zato je sprememba najbolj verjetna po končanem prvenstvu. Lazio na Rogll? Sloviti nogometni menadžer Predrag Naletilič se je v ponede- ljek skupaj z vodstvom italijanskega prvoligaša Lazia in direk- torjem Publikimia Tomažem Ambrožičem mudil na Rogli, kjer se bodo morda pripravljali nogometaši iz Rima. Lazio je z Bok- šičem, Gascoignom, Signorejem in Casiraghijem v italijanskem prvenstvu osvojil 4. mesto in bo igral v pokalu UEFA, glede Rogle (alternativa so Zreče) pa omahuje le zaradi sorazmerno visoke nadmorske višine, saj bo na pripravh od 20. julija do 14. avgusta. Obreza v Bangkok? z zanesljivo zmago na DP (vse dvoboje je dobil s k.o.) v boksu je Dušan Obreza kandidat za svetovni pokal, ki bo junija v Bangkoku. Njegov nastop v težki kategoriji je močno odvisen od sodelovanja sponzorjev, izmed Celjanov pa je prvak še mla- dinec Alen Staničič v lahki kategoriji. Srebno kolajno ima Pučič v lahki, bronasti pa Jerman v supertežki in mladinec Jazbec v velterski. Odličja nima samo Klepej, ki je bil po porazu v četrtfinalu v oceni posebne žirije izbran za najbolj borbenega udeleženca prvenstva. Bike za manj zahtevne Nekdanje ljubiteljsko kolesarjenje skupine Celjanov v Pariz je pred tedni dobilo nadgradnjo z ustanovitvijo rekreativnega kluba Bike, ki ima sekciji za gorsko kolesarjenje in duatlon. V načrtu imajo obuditev množične rekreativne akcije, junija vzpon z gorskimi kolesi na Pohorje, julija na Vršič in septembra kronometer Štore-Svetina. Naslednje leto se nameravajo v šir- šem prostoru predstaviti s tekmovalno ekipo, še naprej pa vsak torek izpred Golovca približno dve uri v zmernem tempu sku- pinsko kolesarijo do Velenja in nazaj (65 km). Kontaktna oseba. Bojan Vodlan, tel. 34-823. Teniški start s tujci V soboto se začelo ligaško prvenstvo v tenisu, ki bo v naj- boljših ekipah v znamenju šte- vilnih tujcev, vendra bo v lah- ko igral le eden. V najboljši ligi bo kar 11 igralcev z ATP točkami. Prvoligaši so Maribor, Tri- glav, Branik, Slovan, Domža- le, Velenje, Koper in kljub lan- skemu izpadu tudi Celje, ki je po izstopu Medvod in Olimpije zapolnilo izpraznjeno mesto. V drugi ligi sta tudi Konjice in Žalec, v tretji v skupini B Re- čica ob Savinji, v skupini C Laško ter v skupini D Roga- ška. V ženski ligi imata svoji ekipi Celje in TA Celje, v enot- ni pionirski (dečki in deklice) pa Žalec in Velenje. Za Celjane bodo igrali Cizej, Vengust, Virant, Voh, Rumpf, Bobovnik, Travner in Mlinar, medtem ko je lani najboljša igralca Furlan in Doberšek z dvojno registracijo okrepila Maribor. Za velenjsko ekipo so prijavljeni Beyko, Sever, Stu- pavsky (vsi tujci) ter Dovšak, Topčič, Apšner, Grosman, Črešnik, Camloh, Tibljaš in Napotnik. Sobota, 14.5. Basebali Celje: Celje-Kranjski lis- jaki (4. kolo slovenske lige, 13.30). Nogomet Žalec: Žalec-Dravograd, Rače: Rače-Papimičar (21. kolo III. SNL, obe 16); Ljubno: Ljubno-Unior, Šentjur: Šentjur-Ttm La- ško (15. kolo MNZ Celje, obe 17). Vaterpolo Ljubljana: Triglav-Nep- tun (10. kolo SVL, 19). Nedelja, 15.5. Kegljanje Ludwigshafen: svetovno prvenstvo (do sobote). Nogomet Celje: Publikum-Koper, Dekani: Istragas-Rudar (26. kolo SNL); Šmartno ob Paki: Era Smartno-Piran, Zagorje: Zagorje-Steklar, Kranj: Triglav-Dravinja (26. kolo II. SNL, vse 16.30); Vransko: KIV Vran- sko-Kovinar (15. kolo MNZ Celje, 17). Nogomet Šmartno ob Paki: Slove- nija-Češka (prijateljska tekma mladincev, 17). Sreda, 18.5. Nogomet Radeče: Papimičar-Dra- vinja (povratna finalna tekma pokala MNZ Celje, 17).. Št. 19 - 12. maj 1994 19 Javno vprašanje Občinskemu inšpektoratu Celje Nadzor nad točenjem alko- holnih pijač mladoletnim ose- bam je v stvarni pristojnosti organov za notranje zadeve v skladu z Zakonom o prekr- ških zoper javni red in mir (Ur.l.SRS, št. 16/74, 32/86), v analogni povezavi z Zako- nom o spremembah določb za- konov, ki določajo pooblastila in naloge družbenopolitičnih organizacij (Ur.l.RS št. 8/90). IVAN GABRŠEK, tržni inšpektor Hmezad Export Import - Avgljev hlev Pred dvema mesecema sem pozval direktorja Bračuna in kom. direktorja Nateka, naj javno pojasnita, kam je izgini- lo več stotisoč DEM ustvarje- nih s prodajo hmelja, da vrne- ta »izgubljeni« denar in da ne- mudoma odstopita. Sicer je res, da je Bračim ponudil or- ganom upravljanja bolj ali manj fingiran odstop, kot svo- jevrstno teatralično gesto, s katero se skuša poglobiti kri- za v podjetju, drugače pa sta Bračun in Natek ubrala takti- ko »dostojanstvenega« zavija- nja v molk, v naivnem upanju, da bo pes glasno lajal, karava- na pa bo šla svojo pot dalje. Pa ne bo! Prehude krivice in trp- ljenje sem moral prestati pred tremi leti, ko je vzplamtela hmeljarska afera in ko so bili družbeni mehanizmi v porod- nih krčih slovenske demokra- tične pomladi še zavrti in blo- kirani. Takrat sta me imeno- vana gospoda s pozicije moči in ob diskretni podpori neka- terih sicer poštenih lokalnih veljakov, ki pa so nasedli nju- nemu leporečju in zlasti blefi- ranju, poskušala z javnim bla- tenjem spraviti ob poslovni ugled in dobro ime, ter mi tako zlomiti hrbtenico, - na njvmo nesrečo brez posebnega uspeha! Tehnika preusmerjanja hmeljarskega denarja je teme- ljila na oblikovanju fiktivne kooperacijske mase, izdaji fik- tivnih računov in zlorabi po- slovne dokumentacije podjetja Hmezad Mainburg. Naravnost eksemplaričen je primer iz-- vozne fakture št.5315/9932 z dne 6.2.1991, po kateri je bilo izvoženo 62.954 kg hmelja v vrednosti 372.531 DEM. Ku- pec hmelja, lastno podjetje Hmezad Mainburg, naj bi po- ravnal kupnino na račim št. 55004 LHB Frankfurt BLZ 500 30800. Glede na dejstvo. da je to bančni račun podjetja Hmezad Mainburg, naj bi torej glasom navedene fakture po- djetja Hmezad Mainburg pla- čalo hmelj samemu sebi, kar je seveda popoln nonsens. Hme- zad Mainburg hmelja po nave- deni fakturi sploh ni prejel, prav tako ta faktura, ki jo je podpisal Natek, ni knjižena v Hmezadu Mainburg, kar sta potrdila nekdanji direktor Vovk in davčni svetovalec He- ine. Glede na dejstvo, da ob- staja potrjena izvozna carin- ska deklaracija je dokazano, da je hmelj »potoval« v ZRN, na naslov Hmezad Mainburg - kamor pa ni nikoli prispel. Hmelj in izkupiček od proda- nega hmelja sta izginila nez- nano kam. Morda pa se miste- rij izginulega hmelja in denar- ja razbistri v trenutku, ko ugo- tovimo, da je bilo podjetje Hmezad Mainburg locirano v poslovni in proizvodni zgradbi največjega nemškega trgovca s hmeljem? Naslov, na katerega je bil odpremljen hmelj - Freissingerstrasse 13, Mainburg, je istočasno naslov nemškega trgovca s hmeljem, ki je, domnevam, hmelj prev- zel in kupnino nakazal po di- spozicijah Bračuna in Nateka. Ko sem pred tremi leti na zbo- ru delavcev zahteval od Bra- čuna pojasnilo, kam je izginilo 1,5 mio DEM, je pojasnil »da se ta denar nahaja v podjetju Hmezad Mainburg in bo pre- nakazan proizvajalcem hme- lja.« Natek je nasprotno zatr- jeval, da se ta denar nahaja v Švici na privatnem računu Buscherja in da z njim razpo- laga Bračim. Kakorkoli že, hmelj je izginil, kar dokazuje poslovna dokumentacija, de- narja ni od nikoder, Bračun in Natek pa se ne moreta spora- zumeti o verziji, s katero bi pojasnila »čudežno« izginotje hmelja in denarja. Glede na dejstvo, da se je klobčič začel razmotavati, bo proizvajalcem kmalu jasno, zakaj se plačuje hmelj s tolikšnim zaostankom in po tako nizki ceni. Kljub temu, da je zaenkrat raziskan le vrh ledene gore, lahko kma- lu pričakujemo epilog hmelj- ske afere, ki za Bračima in Na- teka nikakor ne bo prijeten, še zlasti upoštevaje dogajanja v polprivatnih by-pass podjet- jih Hmezad Exp. Imp. MITJA SVIGELJ, Velenje Nerazumna dejanja na planinski poti! Vojniški planinci smo člani PD Železničar Celje in v samo- stojni sekciji delamo šele do- bro leto. Poleg tega, da organi- ziramo izlete v planine, da do- bro delata tudi dva krožka: v VVO in na OŠ Vojnik, smo se odločili, da izdelamo oziroma markiramo pot iz Vojnika na Kunigundo. Tisto, kar mi ime- nujemo Kunigunda, je v Atla- su Slovenije označeno kot 569 metrov visoka gora, širši oko- liš pa Sv. Jungrt. Letošnjo po- mlad smo pregledali omenjeno pot in jo do prvega maja tudi primemo markirali. Za to smo pridobili ustrezna soglsusja; med dmgimi tudi Lovske dmžine Vojnik, ki je skrbnik večine področja, kjer poteka omenjena pot, lastni- kov zemljišč oziroma dmgih nepremičnin, kjer je bilo po- trebno vrisati markacije ter še nekaterih dmgih dmštev in organizacij, ki imajo določene pristojnosti v zvezi z omenjeno potjo. Pot vodi iz Vojnika preko Konjskega, po grebenih mimo Visokega in Rožnega vrha, preko 536 metrov visokega Ri- gelja na Lanšperk in preko Zavrha nad Galicijo na Goto, kjer stoji cerkvica Sv.Kuni- gunde in manjša planinska po- stojanka, ki je v upravljanju PD Žalec. Slovesno otvoritev poti smo pripravili za prvi maj in tudi organizirali pohod, ki se ga je udeležilo veliko število ljudi, po naših evidencah več kot 300. Pot smo markirali oziro- ma označili po vseh pravilih, ki so zelo stroga in ne dopuš- čajo nikakršnih grobih pose- gov v naravo. Tega se zaveda- mo tudi kot planinci, zato lah- ko trdimo, da na poti nismo niti enkrat posegli v nedrja narave. Želeli smo jo le pribli- žati ljudem, istočasno pa jih vamo voditi tudi po zanimivih poteh blizu njihovih domov. Vse to so nam hvaležni potrje- vali po opravljeni poti. Naša zgodba pa se začenja tukaj: na predvečer našega po- hoda smo že bili obveščeni, da je nekdo grobo odstranil ozna- ke z drevja in pri tem poško- doval debla na večjem delu poti, ki poteka po gozdu in si- cer med Konjskim in Lan- šperkom. Markacije smo popravili, to- da nismo mogli več vrniti po- sekanega lubja in zaceliti ra- njenih dreves. Zgrozili smo se nad takim početjem, saj smo sami pazili, da ne bi napravili tudi najmanjše škode. Pri odkrivanju zlikovca po- sebne vrste nam pomagajo do- mačini, ki so pot sprejeli z izrednim razvmievanjem. To dokazuje tudi sprejem, ki so ga na večjih mestih popolnoma samostojno in samoiniciativno pripravili na dan prvega orga- niziranega pohoda. Torej pot njim ni v spotiko: pa tudi sicer imamo njihova podpisana so- glasja. Kdo je potem tisti, ki je po- zabil, da je narava naša skup- na skrb? Temu bi radi poveda- li, da vojniški planinci imamo čut zanjo, saj je na naši šoli vsako leto organizirana pla- ninska šola, da enako vzgaja- mo tudi otroke v vrtcu, kot tu- di vse naše udeležence na po- hodih. Lastiti si naravo na takšen način, da bi nekoga od- vrnil od hoje vanjo, je za lase privlečena neokusna šala. Za- to pozivamo nevzgojenega sto- rilca, ki se je znesel nad drev- jem, ki se žal ne more braniti, da preneha s svojim početjem. V skrbi za ohranjanje nara- ve vas pozdravljajo vojniški planinci in vam želijo na vaših poteh čim manj odstranjenih markacij in ranjenih dreves, ter na tak način tudi vamo in prijetno hojo v naše gore. Za planinsko sekcijo Vojnik BENO PODERGAJS Odprto pismo g. Jožetu Brodniku, predsedniku OARS Oglašamo se v zvezi z Vaši- mi izjavami, danimi na novi- narski konferenci v Celju. Mi- slimo, da ni potrebno, da se Vam posebej predstavljamo. Upamo, da ste predstavnike Nevladnega odbora za varova- nje slovenskih interesov pri gradnji prometne infrastmk- ture spoznali že na sestanku 18. marca 1994, saj smo se raz- govarjali več kot štiri ure o problematiki trasiranja av- tocest. Takrat smo Vam naša stališča in zahteve v celoti pri- kazaU in ste nam kar pozomo prisluhnili. Prepričani smo bi- li, da so naša stališča in zahte- ve naletele na plodna tla. Ven- dar smo se grdo ušteli. Zdaj verjamemo tistim, ki so nas svarili pred Vami - sogovorni- ku prikimavate, se strinjate z njim, ko pa se okrog obmete, že delate povsem dmgače. Na novinarski konferenci ste poudarili, da so bili pri iz- biri trase v večji meri upošte- vani interesi kmetijstva, varo- vanja okolja itd. To ni res! Trase hočete speljati po prvo- vrstnih kmetijskih zemljiščih. Mi pa smo Vam ponudili takš- ne variante, ki bi se tem zem- ljiščem popolnoma izognile. Tako ste torej upoštevali inte- rese kmetijstva. Varovanje okolja ste upošte- vali tako, da poskušate avto- cesto speljati skozi gosto nase- ljena območja in celo preko Psihiatrične bolnice. Če so pri načrtovanju sodelovali naj- boljši strokovnjaki - kako, da vsega tega niso vedeU in upo- števali? V tujini, s katero se sicer zelo radi spogledujemo, tega strokovnjaki ne počnejo. Trdite, da so bili vsi postop- ki speljani v skladu z zakono- dajo. Upamo si trditi, da je to gola laž! Vsi dosedanji postop- ki so bili nezakoniti. Ni bil sprejet nacionalni program, nimate lokacijskih in gradbe- nih dovoljenj. Vaši izvajalci so grobo posegali v zasebno last- nino. Ne da bi kogarkoU priza- detih lastnikov parcel vpraša- li, so količili in razmejevali. Pojasnilo Ministrstva za pra- vosodje pravi: »Na vaše zem- ljišče lahko poseže posamez- nik z vašim dovoljenjem na podlagi sporazuma, država pa šele na podlagi pravnomočne sodne ali upravne odločbe.« Ko smo Vas na navedenem se- stanku na to opozorili, ste nam zagotovili, da nihče več ne bo stopil na parcele brez privolje- nja prizadetega lastnika. Ti postopki pa so se kljub Vašim zagotovilom nadaljevali v Žal- cu in Bizoviku. Zato Vam ne verjamemo več! Stališča našega odbora oce- njujete kot izrazito enostran- ska. Morda bi to lahko veljalo za Vas, saj imate samo en cilj: avtocesto želite zgraditi čim hitreje in čim ceneje, ni Vam pa pomemben ne človek ne zemlja. Želite opraviti posel stoletja, kar pa pomeni za Slo- venijo katastrofo tisočletja. Ob koncu pa še odgovor g. Metodu Di Batisti, ki se sprašuje, če Nevladni odbor, v katerem so predvsem priza- deti lastniki, ki bodo izgubili zemljo, res lahko zastopa ne- pristranske nacionalne intere- se Slovenije. Gospod Di Bati- sta, tolikokrat smo se že sreča- li na raznih sestankih, da ste lahko že spoznali, kdo vse je v odbom. Morda so se res naj- več oglašali prizadeti lastniki. Zagotovo pa veste, da je v od- bom med dmgim tudi g. Igor Kos, strokovnjak evropskega formata z dolgoletnimi izkuš- njami v tujini, kjer se taki gi- ganti načrtujejo povsem dm- gače kot pri nas. Mirno tega so v odbom še dmgi projektanti in strokovnjaki različnih pro- filov. V kolikor jih želite bolje spoznati, se rade volje dogovo- rimo za predstavitev. Pa še to bi povedaU: Našega strokovnjaka g. Kosa ste po navedenem sestanku vključili v vaš projektni team. Ko pa so delali ovrednotenje variant in recenzijo študije, pa ni bil po- vabljen k sodelovanju, čeprav je bil pripravljen sodelovati. NEVLADNI ODBOR ZA VAROVANJE SLOVENSKIH INTERESOV PRI GRADNJI PROMETNE INFRASTRUKTURE Nove občine - zakaj? Mnogo črnila je bilo že pre- litega o lokalni samoupravi, ki trenutno pretresa slovensko politično sceno. Tudi v našem kraju je bilo povedano rrmogo argumentov za in še več proti, vendar je usoda hotela, da smo padli v referendumsko območ- je nove bodoče občine Griže. Kljub temu, da smo krajani Zabiikovice na zbom krajanov z absolutno večino zahtevali in izglasovali, da želimo ostati v občini Žalec, smo mimo naše volje padli v referendumsko območje nove občine Griže. To, da se branimo nove ob- čine, je čisto raziunljivo, saj le ta ne prinaša nič cenejšega in nič boljšega. Na zbom je bilo s strani občinarjev razloženo, da se bo v novi občini urejala predvsem komimalne in ostale stvari. Postavlja se nam vpra- šanje, katero od komunalnih dejavnosti bo lurejala nova ob- čina. Po zakonu o komunalnih dejavnosti je opredeljeno več kot deset komrmalnih dejav- nosti. Že sedaj občina Žalec ni zagotovila odlagališča za ko- munalne odpadke; kaj šele, da bi to uspelo novi občini. Ostaja le upanje, da ne bo kar na dvo- rišču nove občine nastal smet- njak. Vsa razvita Evropa se zdm- žuje, le v Sloveniji vaški velja- ki zvesto izvršujejo voljo cen- tra ter z velikopoteznimi načr- ti, ki so že v naprej obsojeni na propad, vlečejo preprostega človeka za nos. Izredno žalost- no je bilo poslušati razlago, da smo občino že imeli v Grižah pred mnogimi leti in že v času Marije Terezije je bila podob- na reizdelitev. Krajani Zabu- kovice želimo v korak z razvi- tim svetom ne pa nazaj v zgo- dovino. Postavlja se nam vprašanje, zakaj razbiti infrastmkturo, ki že obstaja v občini Žalec in postavljati novo, ki bo potre- bovala mnogo časa, da se bo kot prvo vzpostavila in še ma- lo več, da bo sploh pričela funkcionirati. Posledice, ki bodo vsekakor negativne in jih bomo v končni fazi morali pla- čevati krajani, pa bodo hude. Postavlja se tudi vprašanje, ali ni morda pravi namen reorga- nizacija lokalne samouprave poceni oziroma zastonj prido- biti lastninsko pravico na ne- premičninah sedanjih občin s strani države. Občani bomo po predvide- nem scenariju dobili novo ob- čino, ki bo brez premoženja, dosedanje premoženje pa bo dobila nenasitna in pogoltna država. Premoženje nove obči- ne pa bomo morali ustvarjati občani na novo in iz svojih žepov. Zaključek je torej jasen. Ostanimo v občini Žalec. Gla- sujmo proti novi občini in sto- pimo v korak z Evropo. Ne do- pustimo, da se čas zavrti nazaj kot želijo in nas v to silijo poli- tiki. ZMAGO OBLAK, Zabukovica Člen 5 ZLPP, denacionalizacija in ustavni spor v javnost je prišla neuradna informacija, potrjena tudi z intervjujem g. Toneta Mast- naka, predsednika Odbora za agroživilstvo pri GZS v Kmeč- kem glasu pred nekaj dnevi, da Ustavno sodišče Republike Slovenije odloča o skladnosti člena pet Zakona o lastnin- skem preobUkovanju podjetij z Ustavo Republike Slovenije. Na pobudo Odbora za agroži- vilstvo pri GZS so sprožila spor nekatera agroživilska po- djetja, ki trdijo, da gre za za- plembo kmetijske zemlje, ki da je lastnina teh podjetij in Nadaljevanje na 22, strani Št.19 - 12. maj 1994 Zdravje na ifoncumesta Rum Mraz Je pripravil za Celjane planinsko iransierzalno pot Kam popoldan, za konec tedna, za praznike? Celjan Rudi Mraz to dobro ve. Rudi, njegova soproga Marija ter njuna prijatelja Sonja in Ja- nez Zupančič izkoristijo vsa- ko priložnost, da so v naravi, z naravo. Nazadnje so se na- potili čez Resevno in Celjsko kočo, v nedeljo pa so name- njeni na Reško in Čemšeni- ško planino. Rudi Mraz, ki ima veliko hribovskih izku- šenj, je za Celjane lani napi- sal knjižico Pot v naravo - Transverzalna pot, v krat- kem pa bo izšlo njeno nada- ljevanje. V lani izdani knjižici je posebej izbral deset lažjih planinskih ciljev, ki so Ce- ljanom najbliže. Čeprav gre za transverzalno pot ZDU, celjske Zveze društev upo- kojencev, je knjižica zanimi- va za rekreativce in pohod- nike vseh starosti. Le koga ne mikajo celjski Stari grad, fora Oljka, Celjska koča, Ojohor, Reška planina, lov- ska koča na Homu, Resevna, Sv. Ana, Šentjimgert ter Go- Ijava? Ven iz mesta Zamisel o upokojenski transverzali po celjski okoU- ci se je porodila Stanetu Krivcu iz celjske upokojen- ske Zveze, uresničil pa jo je Rudi Mraz. Veliko koristnih napotkov je dobil pri ženi Mariji, planinski vodnici. Iz- bral je deset omenjenih izlet- niških točk, jih podrt)bneje opisal, v knjižici pa je pustil tudi prostor za deset planin- skih žigov. Kdor bo zbral vseh deset, bo prejel brona- sto značko, ki jih bodo pode- lili na sejmu Senior. Na znački je upodobljena veli- konočnica, posebnost celj- skega območja. Knjižico so izdali s pomoč- jo Cinkarne in v dvesto izvo- dih. Na sedežu ZDU v Jurči- čevi ulici je že pošla, nekaj izvodov je morda še po posa- meznih celjskih društvih. Transverzalna pot je vzbudi- la tudi zanimanje Ljubljan- čanov, Mariborčanov in Za- savcev. Z njo so v Zvezi na- meravali upokojence spod- buditi k gibanju, avtor, ki je upokojenski športni refe- rent, opozarja na številne prednosti hoje v naravi, tudi na potrebno razvedrilo in ohranjanje primerne telesne teže. Novo slovensko planinsko pot so celjski upokojenci od- prli lani spomladi, ko so se zbrali pri Splavarju in se od- pravili na prvi skupni pohod na Stari grad. V prvi knjižici so predstavljene točke, ki so dosegljive vsak letni čas ter, z izjemo Šentjimgerta, oskr- bovane vse leto. Tako prido- biš kondicijo za drugo, težjo etapo. Rudija Mraza sem obiskal v Medlogu, kjer ima lepo urejen dom. Zdaj že priprav- lja nadaljevanje celjske upo- kojenske transverzalne poti. V II. etapo je uvrstil Lisco, Kopitnik, Bohor, Hom, Boč, Donačko goro, Kozjak, Rif- nik, Kum ter Sleme nad Šo- štanjem, torej tudi nekatere zahtevnejše cilje. Ta druga knjižica naj bi izšla še ta me- sec. Za prehojeno II. etapo, z vsemi žigi torej, bodo upo- kojenci prejeli srebrno znač- ko, za III. etapo, kamor je vključil Čemšeniško planino, Gore, Orlovo gnezdo, Vehko Kozje, Kal, Sladko goro. Aj- dovski grad, Svetino, jamo Pekel ter kmečke turistične kmetije v Olimju pri Podče- trtku, pa zlato. Kuitura v liribih Rudi Mraz, ki izvira iz Ob- sotelja, se je za hribe navdu- šil med šolanjem na Jeseni- cah. Tam so ga, Štajerca, za- mikali visoki gorenjski vrša- ci. Dokler ni začutil težav zaradi pretiranih višin, se je povzpel še marsikam, zdaj pa lahko obiskuje le nižje vr- hove. Pri Mrazovih je največji planinski navdušenec prav- zaprav žena, planinska vod- nica Marija, ki je prehodila vso Slovensko planinsko pot od Maribora do Ankarana. Z njo sta veUkokrat odhajala tudi sinova, Sandi in Borut. Zdaj hodita zakonca Mraz po skupnih hribovskih poteh s prijateljema Sonjo in Jane- zom Zupančičem. In kje je Rudiju Mrazu, ki pozna večji del celjske okoh- ce, najbolj všeč? Pravi, da se je težko odločiti, saj ima vsak hrib kako značilnost, posebnost. Boč je zanj goto- vo nekaj posebnega, po svoje tudi dolenjski in zasavski Triglav - Kum, pa Gore s po- gledom na dolino Save, Veli- ko Kozje s svojim cvetnim okrasjem... Nekaj posebne- ga je Orlovo gnezdo na kon- cu Logarske doline pozimi, takrat, ko nastane ledena gmota, modrujeva. Poseben čar imajo tvidi planinski do- movi, že zaradi okolja, ki jih obdaja. Veliko je odvisno od oskrbnikov. Rudi Mraz ugo- tavlja, da so povsod vljudni, prijazni. Prave kulture se lahko ljudje naučimo v hri- bih, kjer vsakdo pozdravi in odzdravi, je spoznal. V hri- bih je narava darežljiva tudi z najrazličnejšimi gozdnimi sadeži ter zdravilnimi rastli- nami, oboje rad nabira. Tam so borovnice, kostanj, gobe, robide... Več icot poi zdravia v pokoju je štiri leta, prej pa je bil obratovodja v Cin- karni. Zdrav videz je prav gotovo tudi posledica njego- vega ukvarjanja s športom. Veliko časa preživi na keg- ljišču celjskega Golovca, tam je v sredo dopoldan, ko se zbirajo upokojenci, ob četrt- kih trenira, ob sobotah pa se s celjskim Obrtnikom udele- žuje tekem. Doma v Medlogu obdeluje vrt, ima tudi zajč- nik, pogosto pa je na svojem nekdanjem domu, v Olimju pri Podčetrtku. Izvira iz čile-j ga rodu, saj sta njegova star- ša, Amalija in Anton Mraz, nedavno slavila biserno po- roko. Pozimi se Rudi Mraz pogo- sto zadržuje v svoji hišni de- lavnici. Tam so na zidu nani- zane medalje za njegove športne uspehe, za visoke uvrstitve na tekmovanjih, pa za trideset let strelstva, tri- deset let šahiranja... Na de- lovni mizi nastajajo različni predmeti, štajerski in go- renjski kozolec, sklednik, družinski rožni venec, sa- vinjski splav, drobni okrasni predmeti... Gibanje je pol zdravja, menijo ljudje. Rudi Mraz pa trdi, da še več kot pol. Prav ima. Kdor ga ne pozna, bi težko verjel, da je za njego- vim mladostnim videzom prikritih kar 41 let službe. BRANE JERANKO Budi Mraz je pripravil transverzalno pot, ki je zMimi\a za vse Celjane. V njegovi delavnici je pozimi nastal tudi zanimiv štajerski kozolec. Z Dunaja na Sifomarie Zlatoporočenca Gizela In Leopold Rozman Iz Spodnjih Laž S kočijami, obkrožena 2 otroki, vnuki in pravnuki ter številnimi prijatelji, sta se zadnjo aprilsko soboto iz Spodnjih Laž v Slovenske Konjice pripeljala zlatopo- ročenca Gizela in Leopold Rozman. Vse je bilo povsem drugače kot pred davnimi petdesetimi leti, ko za poroč- no slavje ni bilo ne denarja ne časa. »Še žlice nisva imela, ko sva se poročila. Mož je šel k poroki kar v mornarski obleki, drugi dan pa na fron- to...« se z grenkobo spomi- nja Gizela. »Pa še vsi so bili proti najini poroki,« dodaja Leopold. Proti, ker je prišla nevesta z Dunaja, kjer sta se spoznala. Ker ni bila čista Slovenka in ker ni bila kmečka. »Povrhu je bila pa še velika fovšija, če si si pun- co od drugod prignal.« Ljubezen takšnih pred- sodkov ne pozna. Rozmano- va sta živ dokaz, da ljubezen premaga vse ovire, vse teža- ve. Teh na njuni skupni poti ni manjkalo. Že vojna leta so bila dovolj huda. Najprej je bil Leopold v nemški morna- rici v severnih morjih, po- tem, po prvem dopustu, v partizanih. S svobodo se je pričelo delo - za dom in dru- žino in za družbo. Najprej sta si na Skomarju preuredi- la staro hišo, potem pa sta se zaradi oddaljenosti odločila za nov dom - najlepše se jima je zdelo v Spodnjih Lažah. Kupila sta zemljo in staro hišo, ki sta jo tako kot prejš- njo na Skomarju podrla in postavila novo. Vse z lastni- mi rokami, s pridnostjo in znanjem. Za Leopolda ni bi- lo dela, ki ga ne bi zmogel ali znal. Vse, čisto vse je naredil sam - ne le zidarskih, ampak tudi mizarska in vsa druga dela. S svojo spretnostjo in znanjem je poleg službe na občini prislužil vse, kar je potrebovala rastoča družina. Gradil je hiše, postavil 163 krušnih peči, zidal štedilni- ke... Otroci, sedem jih je bi- lo, pa so rasli, se poročali, ustvarjali svoje družine. Tu- di njim je pomagal ustvarjati domove. V njih danes živi že 16 vnukov in 4 pravnukinje. Zlatoporočenca živita sa- ma. Čeprav je Leopolda že dvakrat zadela kap, se je ob ženi spet postavil na noge in z neizčrpno energijo dela na- prej. Domača opravila je si- cer moral prepustiti ženi, a ostaja še toliko drugega, kar je treba postoriti. Človek z leti pač ne odvrže svojega načina življenja. In delo je Leopoldovo življenje. Po osvoboditvi je ves čas delal v socialistični zvezi, gasilec je že 33 let, v krajevni skup- nosti Zbelovo, icjer je bil osem let predsednik, so pov- sod vidni njegovi dosežki. »Napeljali smo vodo, zgradi- li in asfaltirali ceste, uredili avtobusno postajo, dom kra- janov, gasilski dom... Delo mi je vedno izpolnjevalo živ- ljenje, delo me je tudi po bo- lezni dvignilo na noge,« pra- vi Leopold. »Ljudje so ga imeli radi. Vedno je bil rojen organizator. Še vedno orga- nizira izlete, sedaj je tudi predsednik društva invali- dov,« dodaja Gizela. Ko pa beseda nanese na sedanjost, na dogajanja v naši dnižbi, se v očeh zasveti solza: »Ogromno smo delali udar- niško, zdaj pa puščajo vse propadati. Delavec nima več nikakršne veljave. Ne, ne ra- zumem. Saj so bile napake, ampak kdor dela, tudi greši. Pa mi povejte, kdo od teh, ki so danes tako glasni, se je boril za domovino, kdo je za- njo delal, kdo...« Pa se ni razdajal samo Le opold. Tudi Gizela, ki je kmalu po poroki sicer pusti- la službo v Mariboru, kamor je pribežala z Dunaja, da ji ni bilo treba v Berlin, ni ob- tičala za štedilnikom. Če-' prav mož pravi, da »se ni za- to ženil, da bi žena hodila v službo,« pa ni imel nič pro- ti njenemu humanitarnemu delu. Že leta 1946 se je vklju-1 čila v Rdeči križ. »Po Pohor- ju sem v nahrbtniku nosila oblačila in kar se je še zbralo za uboge ljudi, predvsein otroke.« Sedaj je že osem let predsednica krajevne orga-l nizacije RK Zbelovo in dela ji še vedno ni zmanjkalo. Ob vsem tem seveda ni presenetljivo, da je bila Roz- manova zlata poroka pravi krajevni praznik, na kate- rem so se zbrali bližnji in daljni sosedje in prijatelji. MILENA B.POKLK^ Št. 19 - 12. maj 1994 20,21 lezija ir stiski veseii čas .gvalci Zdravilišča ^av te dni potekajo ^astitev 140-letnice ilkih zdravilnih to- le blagoslovljene na ,nedeljek leta 1854, ^nih, kot je Ljubica lovljice. Kar šestin- 5 bila doslej v tem KJno ga obiskuje vse Letošnje zdravljenje red dnevi, 21. aprila, { v zdravilišču in iresenetila z literar- na katerem je pred- drugo samostojno ko, drobno knjižico cvetov »Postojte, ) je Ljubica Jančar, iivljenja priklenjena [voziček (to pa ni ovi- Veliko dobre volje in izdala natanko pred (1984). Dala ji je na- »osvetila pa jo je Ijub- ^ ji gre največja zah- Ljubica danes to, kar ^internatu v Kamni- ^jala glasilo. Manjka- ''ih prispevkov, zato 'otila poezije. Tako se •^tem nadaljevalo,« je j^omno o začetku svo- panja s stihi, ki ji *^iJo. »In začela sem i življenja, trenutka, 1 ^dka, nikoli si nisem i ^mišljevala,« je po- .'^io ljubezen do lepe ^ižico je čakala de- 'ie letos 11. februarja ^ kulturnem prazni- ^škim sem imela dve ^ Lescah in Kam- '^^mačem kraju? Ra- r^. tudi malo nagaji- l'^. pojasni: »Tam so ]pomeni, da se z in- validskim vozičkom ne da priti v posvečeni kulturni prostor. Potem na kratko predstavi dru- go zbirko: »Vse pesmi so nastale po dogod- kih, ki so me pretresli, ki so se vsedli v mene, so v meni pustili nek odnos... Po naročilu ne mo- rem pisati. Pišem lahko o tistem, kar me razveseli ali razžalosti. In tega je dovolj.« So ji dovolili objaviti vse pesmi? »Čeprav je knjižica Postojte, ljudje izšla v samozaložbi, nekaj pesmi niso dovolili objaviti, češ da so preveč črnoglede, da so plagiat in podobno. Pri prvi zbirki Šopek sem se borila za eno pesem, vrgli so jo ven, vendar sem jo vseeno objavila in potem ni bilo nič.« Uvodno misel »Pesmim Ljubice Jančar na rob« je za drugo knjiži- co napisal France Vurnik in takole zaključil: »Gre za pristno, odkritosrčno, nepretenciozno lirično refleksijo, ki prerašča v nevsiljivo metafori- ko o premagovanju osamljenosti in ujetosti v življenjski položaj, kakršnega je v svoji nepredvidlji- vosti določila narava sama.« Ljubica Jančar je med pogovo- rom ob simpatični predstavitvi svoje druge knjižice tudi pove- dala: Postal te Uudie Ljudje! Kam se vam tako mudi? Kam tako hitite? Postojte za trenutek! Ljudje! Postojte ob bistrem potoku, ob majhni, drobni cvetki, pod mogočnim, starim drevesom. Ljudje! Postojte ob meni, ki ne morem hiteti, hiteti za srečo, ki odhaja z vami. Postojte ob meni in mi podarite srečo vaše bližine! »Štirideset let že hodim po zdravje v zdravilišče Laško. Napolnim si akumulatorje in potem lažje delam. Marsika- tera pesem je nastala tu, v tem prijetnem kraju, med prijetnimi ljudmi. Bila sem v mnogih zdraviliščih, ven- dar sem tu bolj kot drugje opazila neko dragocenost: čudovito osebje, nikoli mrko, vedno pripravljeno pomaga- ti. To je več vredno kot vsako zdravilo. Veste, ljudje smo danes nekako odtujeni, ne znamo se več pogovarjati, drug drugemu nasmehniti, skupaj zapeti... Tako malo je potrebno, da si srečen, pa čeprav si na invalidskem vo- zičku.« In kako je Ljubica Jančar Laško doživljala skozi teh dolgih štirideset let? »Veliko se je spremenilo na bolje, najbolj žal pa mi je, ker so podrli čudovit drevo- red. To je huda bolečina.« Ljubico bo ta zapis našel na njenem domu v Radovlji- ci. Prihodnjič, ko bo prišla, bodo v žepku njenega vozič- ka prav gotovo nove, sveže pesmi. Ne še v zbirki, ampak pripravljene za tretjo zbirko. In kaj je za Ljubico Jančar sreča? Svojo drugo zbirko je s pesmijo »Kaj je sreča« ta- kole zaključila: »Kaj je sreča - če ni to, da gledam jaz lahko vse to, da vidim, slišim, čutim, vem in vsega tega se zavem.« TONE VRABL Foto: EDO EINSPILER iViesto soiz v Sarajevu so resnični le obup, razvaline In beton Modra pot je odprta. Sara- jevčanom sta omogočena prehod in omejeno gibanje iz enega v drugi del mesta, pot pa varujejo pripadniki ru- skih in francoskih modrih čelad. Pri prehodu jih čakajo improvizirana carinarnica, ki stoji na mestu nekdanje bencinske črpalke, oborože- ni vojaki, legitimiranje... Položaj spominja na pred- vojno zgodbo sarajevskih Nadrealistov in na njihov lik gospe Popušlič, ki je na poti od tržnice do hiše prešla tri carine. Resnični so samo obup v človeških očeh, raz- valine mesta ob Miljacki in potemneli beton. Most na desni strani Mi- Ijacke imenujejo Bratstvo in enotnost, za ljudi na Palah pa je to Most srbskih branil- cev. Ob mostu pod dežniki čepijo skupinice sključenih ljudi, ki čakajo nekoga iz »njihovega« Sarajeva ali na to, da slišijo svoje ime in se napotijo »tja«. Most je zašči- ten z vrečami peska, s srbske strani se ne vidi. Da snema- nje ni dovoljeno, opozarjajo oboroženi fantje, ki se ne smejo niti pogovarjati. Itah- janskega novinarja, ki se je preveč približal, opozorijo, da bodo spustili pse, če ne odide. Do prihodnjič Jelena Petrovič je kot mati otroka, mlajšega od osmih let, dobila dovoljenje za pre- hod na Grbavico. Na tej strani jo čaka sestra. Jelena je prišla na grob pokojne matere Drage, ki jo je pred pol leta ubil ostrostrelec. V vseh 24 urah obiska je ne- nehno prisoten poverjenik, seveda po službgni dolžnosti. Tu je tudi Nihada s hčerko, saj sta z Jeleno prijateljici od rojstva. Noč brez spanca, po- govori, solze, malo cvetja na materin grob. Na koncu so pozabile na izmenjavo tele- fonskih številk. Jelena pa se je v center Sarajeva vrnila z vrečkami v rokah - nekaj čokolade in sadja je v njih. Do naslednjega srečanja. Jela je pred vojno stanova- la na Grbavici. Pred srbskim terorjem, čeprav je tudi sa- ma Srbinja, se je umaknila na desno stran mesta. Danes je prišla obiskat očeta. Z dveletno deklico v belem dežnem plaščku in klobuč- kom na glavi je bila središče pozornosti. Starejši mož ob- jema deklico, ona pa se joka- je skriva v materinem naroč- ju. »Prosim vas, ne snemaj- te,« ponavlja mlada ženska in skriva lice pred kamero. »Ničesar nimam povedati.« Suada je na obisku pri ma- teri. »Zakaj neki sem se na- šminkala?» pravi med brisa- njem solz, ki ji lijejo po Ucu. »Rada bi bila lepa, vendar ne morem biti hkrati hrabra. Dovoljenje za prehod sem dobila brez težav. Prišla sem k materi, da izvem, kako je...« Pogovor prekine mlad policaj, ki zakliče Suadino ime. Miroslava Jovanovič bo obiskala hčerko. V sarajev- skem naselju Koševski hrib sta z možem ostala na začet- ku vojne. Hčerke ni slišala niti videla že dve leti, saj se je tik pred vojno poročila. Obupano Miroslavo sem sre- čala tudi, ko se je vrnila. Hčerke ni mogla najti, sosedi pa niso vedeli povedati, kam se je preselila. Vrste so doige Procedura za prehod na drugo stran se začne z zahte- vo odgovornemu štabu. Na- vesti je potrebno točne po- datke, tudi naslov tistega, ki ga nameravaš obiskati. Obi- skovalec ne sme biti vojaški obveznik, torej tudi ne žen- ske med 18. in 65. letom, ra- zen če nimajo otrok, mlajših od osem let. V prostorih, ki jih popu- larno imenujejo »zamenja- va«, je tudi telefon za zvezo z »njihovim« Sarajevom. Vr- ste za tja in nazaj so ne- skončno dolge. Št. 19 - 12. maj 1994 22 (Nadaljevanje iz 19. strani) njihov kapital. Govorijo o na- cionalizaciji skozi stranska vrata in o grobi kršitvi Ustave. Odločitev o ustavnosti člena pet ZLPP je izrednega pomena tudi za naše združenje. Zato naj na kratko opozorimo na nevzdržnost zgoraj opisanih stališč, ki očitno, kar izhaja že iz samega intervjuja z g. Mast- nakom, zasledujejo zgolj pri- vatne cilje vodilnih struktur agroživilskih podjetij za last- ninjenje družbene lastnine v njihovo zasebno korist. Trditev, da gre za zaplembo oziroma nacionalizacijo last- nine in kapitala teh podjetij, je brez pravne podlage in nevz- držna. Do osamosvojitve Slo- venije dne 25. junija 1991 je vendar tudi na območju RS veljala Ustava SFRJ iz leta 1974. Po tej Ustavi in takrat- nih predpisih nihče ni imel lastninske pravice na družbe- nih produkcijskih sredstvih in nihče si ni mogel na nikakršni lastninsko pravni podlagi pri- laščati proizvoda družbenega dela. Produkcijska sredstva in druga sredstva združenega de- la, proizvodi in z delom dose- ženi dohodek so bili družbena lastnina. Delavci v združenem delu so imeli na teh sredstvih zgolj pravico do dela. Bili so odgovorni, da v svojem, skup- nem in splošnem družbenem interesu ta sredstva družbeno in ekonomsko smotrno upo- rabljajo. Če bi Ustavno sodišče pobu- di Odbora za agroživilstvo pri GZS in agroživilskim podjet- jem sledilo ter bi prišlo do reiz- veljavitve člena pet ZLPP, bi to pomenilo nepričakovan in povsem nov položaj, ki bi izni- čil temelje denacionalizacije. Obstoječi pravni red je uskla- jen s členi devet do šestnajst ZLPP glede zavarovanja pra- vic bivših lastnikov in njiho- vih dedičev. Ti zaradi zavaro- vanja zahtevkov za vračilo po- državljenega premoženja v na- ravi niso vložili predlogov za izdajo začasne odredbe glede kmetijskih zemljišč in gozdov v upravljanju družbenih prav- nih oseb. Tako si za to premo- ženje niso zavarovali zahtevka za vračilo v naravi, kar po se- daj veljavni pravni ureditvi ni potrebno. Razveljavitev člena pet ZLPP bi zato pomenila iz- gubo pravice zahtevati vračilo teh zemljišč v naravi. Že ome- njeno ustavno načelo pravne države tako prepoveduje takš- no odločitev, kot jo predlagajo pobudniki predloga za razve- ljavitev člena pet ZLPP. Oce- njujemo, da gre predvsem za poskus izsiliti politično odlo- čitev v korist ozkega kroga pripadnikov konservativnih struktur, ki v lastnem interesu nasprotujejo pravičnim in le- gitimnim spremembam v duhu novega časa. ZLRP SLOVENIJE, Predsedstvo Bračičevi ob Milenkovem grobu v ponedeljek, 15. aprila 1994, natanko na dan smrti komandanta brigade Mirka Bračiča, so se zbrali borci te brigade v Špitaliču, kjer je na pokopališču grob priljubljene- ga komandanta Mileiika Kne- ževiča. Ostrostrelec ga je snut- no zadel v glavo, ko se je bri- gada pomikala skozi Dražo vas proti Tolstemu vrhu. Umrl je^v Pustovi zidanici, kjer je sedaj spominski kotiček te bri- gade. Borci so se ob smrti Mi- lenka zavezali, da bodo vsako leto obiskali njegov grob. Ob- ljubo tudi izpolnjujejo. Letos so se zbraU že deve- tinštiridesetič. Prišli so iz vseh krajev Slovenije: iz Ljubljane, iz Koroške in Štajerske. Prišlo jih je okrog petdeset. Velika udeležba kaže, kako zvesti so ostali svojemu komandantu in kako radi so ga imeli. Malo je brigad, katerih borci bi se tako zvesto poklanjali spominu svojemu komandantu. Brači- čevci pravijo, da bodo te spo- minske svečanosti pripravljali dokler bodo mogli. Hitro se redčijo njihove vrste. Že letos so se morali posloviti od več svojih prizadevnih pripadni- kov: v Slovenskih Konjicah je umrl Jaka Štefančič, operativ- ni oficir te brigade, v Ljubljani predsednik odbora brigadne skupnosti itd. Tako je letošnja spominska svečanost ob Mi- lenkovem grobu v Špitaliču bila spremeljana še z dodatno žalostjo in spominom na ne- davno umrle člane. Borce je najprej pozdravil predsednik občinskega združenja borcev in udeležencev NOB Sloven- ske Konjice Franjo Marošek, ki je ob pomoči Skupščine ob- čine Slovenske Konjice, Os- novne šole ŠpitaUč in Krajev- nega združenja ZB Špitalič pripravil srečanje. Na sveča- nosti je spregovoril zgodovi- nar Mirko Fajdiga, pisec treh knjig monografije o Bračičevi brigadi. Opisal je, kako je do tega tragičnega dogodka pri- šlo in kako se je tega dne bri- gada spopadala z Nemci. Po- udaril je, da so bračičevci lah- ko upravičeno ponosni na svoj prispevek za zmago nad fašiz- mom, ki jo bomo praznovali prihodnje leto. Kot vsako leto, so tudi letos, učenci Osnovne šole Špitalič pripravili in iz- vedli kulturni program. Pred- sednik KO zveze borcev Špita- lič tovariš Miha Šelih pa je pripravil za vse udeležence za- kusko. Domačinke so napekle peciva, potice in kruha in pri- nesle še drugih dobrot. Sam pa je daroval nekaj litrov svojega dobrega vina. Sam je doživel pohod XIV. divizije in videl ogromno trpljenja in odločno- sti borcev. Vezi, ki so bile stkane v najtežavnejšem času naše zgodovine, ne bodo nikoli pretrgane. Prizadevna ravna- teljica šole je dala na razpola- go večnamenski prostor in v kuhinji pripravila vse po- trebno za pogostitev. Vsi so bi- li zelo veseli tako lepega spre- jema. To si borci tudi zasluži- jo, saj so storili kar so mogli za našo svobodo. FRANJO MAROŠEK, Vitanje Kako narediti Slovenijo še boij dolgočasno Dolgotrajna kampanja Ves- ne R. Marinčič, sprva uperjena proti Ljubljanskim kinemato- grafom in zadnjemu prispevku objavljenem 28.4.94 v Delu razširjena tudi proti večini ki- noprikazovalcem v Sloveniji, je pričela dobivati zaokroženo podobo in motiv v predlogu zakona o filmski taksi, ki ga je oblikoval Janez Kopač, posla- nec LDS. Da bi slovenska javnost ra- zumela kaj bo povzročil za- kon, je potrebno v uvodu po- jasniti pogoje, v katerih delu- jemo kinoprikazovalci. Prvi problem je vsekakor razmah videopiratstva, ki je pripeljal mrežo slovenskih kinemato- grafov na rob obstoja. Pro- blem je eskaliral v letih 1991 in 1992 s skoraj nepremaglji- vimi programskimi težavami. Večina prikazovalcev je v tem času izkazovala izgube. Kljub občutnemu naraščanju števila gledalcev v kinematografih v letu 1993 je velik del kine- matografskih podjetij po spre- menjenem načinu izdelave zaključnega račima po raču- novodskih standardih končal tudi poslovno leto 1993 z ne- gativnim predznakom. Ob tem velja poudariti, da smo praktično vsa kinemato- grafska podjetja v družbeni lasti. To pomeni, da državi plačamo vse predpisane davke in prispevke. V času po letih 1980 so bila vlaganja v poso- dabljanje dejavnosti minimal- na in vsi brez izjeme posluje- mo s praktično odpisanimi os- novnimi sredstvi. Da bi kino- prikazovanje postalo obetaven posel so nujna takojšnja vla- ganja v posodobitev opreme. V takšnih razmerah se je po- javil predlog poslanca LDS Janeza Kopača, ki po vzoru trošarine na alkoholne pijače, želi dodatno obdavčiti našo dejavnost. Predlog zakona ima vzor v podobnih obdavčitvah v Avstriji, na Danskem, Šved- ski in Avstraliji. Pri tem pred- lagatelj pozablja dvoje. Obi- ska kino predstave zagotovo ni mogoče enačiti s konzumira- njem alkohola, saj je razumlji- vo, da gre pri uživanju alkoho- la za družbeno manj zaželeno človekovo aktivnost kot je obisk kultume prireditve. Dmga stvar so ekonomski in poselitveni pogoji, v katerih delujemo kinoprikazovalci v Sloveniji. Menim, da niso potrebne poglobljene analize za trditev, da so ti v Sloveniji težji kot v navedenih deželah. Predlagatelj želi s takso obremeniti vsako predvajanje tujega filma s tri tisoč tolarji v mestih nad 35.000 prebivalci in tisoč tolarjev v mestih pod 35.000 prebivalci. Na ta način bi prišlo v pro- račun Republike Slovenije (ne v filmski sklad) 85.990.000 to- larjev. To pa so sredstva, ki bi omogočila snemanje cca dobre polovice normalno proračun- skega slovenskega filma. Posledice uvedbe tovrstne takse bodo za položaj kinopri- kazovalcev katastrofalne. Edi- ni mogoč odgovor kinoprika- zovalcev na takso bo drastično zmanjšanje kinopredstav. Zmanjšanje števila predstav oziroma predvajanje filmov zgolj ob vikendih bo zagotovo pomenilo občuten prispevek poslanca LDS Janeza Kopača k še bolj dolgočasni podobi naših mest in krajev. Po dmgi strani pa bo stvar tragična za zaposlene v kinopodjetjih. Vsaj dve tretjini zaposlenih bo postalo tehnološki višek po Kopačevi zaslugi. Dmgo vpra- šanje pa je odgovor tujih film- skih proizvajalcev. Ti zagoto- vo ne bodo prodajah svojega blaga brez ekonomskega moti- va. Umaknili se bodo s sloven- skega trga, kar bo dokončen prispevek k kulturnemu utri- pu slovenskih mest in krajev. Predsednik zdmženja slovenskih kinematografov; BOJAN VIVOD Kaj storiti s to našo »cestno« demokracijo? Vse skupaj okrog gradnje naših avtocest se odvija nekam čudno nepredvidljivo, nekako po vnaprej predvidenih scena- rijih, da o posameznih detajlč- kih sploh ne govorimo. Že v srednji pokUcni šoli sem bil nekoč v enem samem dnevu kar dvakrat presenečen in sicer: pri šolski uri sociali- stičnega samoupravljanja, pa pri pouku zgodovine, ko nam je profesor vcepljal v glavo: »da vsak vladajoči razred ved- no vsiljuje svojo voljo svojim podrejenim.« MisUm, da je imel slednji popolnoma prav, saj se tako kot se prav danes te njegove misU uresničujejo v vsej svoji popolnosti prav pri naši »cest- ni demokraciii«. Nedvomno bomo vsi davko- plačevalci zgradili vse te naše ceste, ravno tako kot smo že plačali naše projektante, ki so nam pripravih celo štiri možne variante z vsemi prednostmi in slabostmi. Osebno mi je popolnoma vseeno, katera od variant bo imela največ privržencev. V vsakem primem pa sem za tisto varianto, ki bi povzročila najmanj škode tako kratko- ročno kot dolgoročno. Med dmgim imamo tudi Sa- vinjčani vso moralno pravico, da se odločimo za varianto po lastni presoji. V nobenem pri- mem pa se ne mislimo vmeša- vati, kje bodo trasirane ulice sredi bele Ljubljane, pa čeprav bi bile te speljane naravnost iz ene strankarske spalnice v dmgo. D. T. Izjava za Javnost Ministrstvo za notranje za- deve nam je v skladu z dogo- vorom poslalo v informacijo in oceno predlog Odredbe o ome- jitvi prometa v republiki Slo- veniji za leto 1994. Ob pregle- du smo na žalost ugotovili, da ponovno niso upoštevaU našo najbolj bistveno pripombo, ki smo jo imeli za dosedaj veljav- no Odredbo. Gre za vprašanje upravičenosti petkove zapore. Zanjo je mogoče še bilo kakš- no opravičilo v času rajnke Ju- goslavije, ne pa danes. Razlogi za neupravičenost petkove za- pore so sledeči: Prometni tokovi so se dcmes, glede na rajnko Jugoslavijo bi- stveno spremenili. V času pet- kove »balkanske« invazije smo zanjo našli argumente. Danes pa lahko rečemo, da petkova prometna gibanja kažejo zgolj na nekoliko povečano inten. zivnost prometnih tokov iz ne. katerih središč, ki pa ni tolikš« na, da bi bila petkova zapor, upravičena. Tudi tovomi pro. met se v tem času giblje pred, vsem iz tujine v Slovenijo, s, pravi, da ne more biti govorj o oviranju potniškega pro, meta. Petek je tudi normalen de« lovni dan, Avstrijci, npr, ol petkih sploh nimajo zapor?^ kar kaže na dejstvo, da tudi v luči primerjave s sosednjo državo, ki nam najbolj tangi, ra, ni pravih razlogov za pet, kov režim, kakršen se pred. laga. Takšna zapora pomeni tudi direktno gospodarsko škodo Preprost izračun pokaže, da lahko povzroči do približno dvakratni izpad dohodka pij prevoznikih, škodo pa se pov. zroča tudi tistemu delu gospo, darstva, ki je od hitrosti pre- voza odvisen. To prav gotov n« more biti interes Slovenije dvomimo pa tudi, da bi bil tc interes Ministrstva za notranje zadeve. Zato smo Ministrstvu za notranje zadeve predlagali v izogib zaostrovanju in upe. rabi dmgih sindikalnih mož- nosti, da se petkove zapore umaknejo iz predloga Odred- be. Pristanemo zgolj na petko- vo širitev v dneh, ko se prično in končajo počitniški ciklusi v Italiji, Avstriji in Nemčiji Vse ostale petkove zapore ni- majo pravih razlogov in so zgolj odsev preteklosti. Upamo, da bodo pri svojU odločitvah upoštevali naše ar- gumente, ali nas prepričal: z močnejšimi kontraargumen- ti. V nasprotnem primem bo- mo smatrali, da Ministrstvo za notranje zadeve nima resnič- nega interesa za konstmktiv- no sodelovanje z nami in zi razčiščevanje problemov na podlagi argumentov. Že neka; mesecev brezuspešno posku- šamo dobiti termin za razčiš- čevanje nekaterih perečih pro- blemov iz našega področja io bomo prisiljeni k uporabi ostaUh sindikalnih sredstev. ZORAN ALIJEVIC Predsednik SCPS »Kučanova« nova oblačila Ob gledanju procesije v Dr žavnem zbom RS, ko je nasto- pil Milan Kučan (predsednik) se mi je nehote priklicala v spomin tista znana ugotovi- tev: »Pa saj nima (zopet) niče sar na sebi...« GREGOR URANiC Vojni: Št. 19 - 12. maj 1994 23 Hogaška in smarska razglednica Kako prijetno je v teh po- mladanskih dneh prebirati jiJedvedovo Kozjansko za- ^adnico, mnogo prijetneje kot pa razno pisarijo v slovenskem časopisju, ko se nekateri gredo (^eleumneže in »ogorčeno« po- bijajo Drnovšku in Kučanu fazna »protestna« pisma, ko je jioral oditi Janša. Nič zato, jiia ministrska menjava spet. jColiko jih je že bilo: v Peterle- tovi vladi je moral oditi Bastl, ^ je kmalu zatem prevzel gmo, ga tudi kmalu spravil na Icant. Ve pa se zanj, kaj je bil v prejšnjem režimu, kaj v tej ^aši kavboj ski demokraciji. Smo pač Slovenci doživeli to- la-at spet novo slovensko po- mlad, odšel je Janez Janša, prišel Jelko Kacin, a sta bila pri osamosvajanju Slovenije tako »tesna« sodelavca, tako tesna, da se ga je Janša kmalu znebil. Tokrat sta samo zame- njala stolčke, tako kot se bo dogajalo v jeseni na volitvah lokalne samouprave, ko bomo bojda imeli kar 350 novih občin. Hvala bogu, da kmečki in zdraviliški turizem v Obsote- Iju lepo cveti, posebej v teh pomladanskih dneh v Rogaški in Podčetrtku je že tako, samo Štrosmajerjevo spominsko ploščo bi lahko prenovili. Ste- klarna dobro stoji v Ameriki, v Sloveniji ne tako dobro, ko pa država rada dobiček pobere in davke nabije. Poslanci vse to lepo »porihtajo«, ne samo vlada, saj morajo imeti oboji »dobre« plače in benificirano delovno dobo 25 let, a delavec se mora mučiti 40 in več let. Vseeno, če je 135.000 ljudi na cesti in da cveti korupcija. Kaj počne sodišče? Ko sem bi te dni v Rogaški in Šmarju, sem marsikaj slišal, tudi to, da bo Rogaška imela svojo občino, celo Rogatec se nagiba k temu, da o Kozjem in Podčetrtku sploh ne govorimo. Za Šmarje se itak ve, občina je bila in občina bo. Le na Vinskem vr- hu še ne vedo kako. Del Babne gore - Podbregi in Babna Reka se hočejo priključiti Loki pri Žusmu. Vinski Vrh bodo pre- imenovali v Sv. Štefan. Pravi- jo, da bo morda pod svetnikom bolje. Grobelce in Babna gora so višje, celo dobre vinograde imajo. Dobili bodo svoje kro- nike, saj imajo 500 let staro cerkev. Kako je bilo z referen- dumom lani, sami najbolje ve- do, nmogi pravijo, da je bil po- siljen. V Šmarju so mi povedali, da imajo sirarno z zelo dobrimi siri, samo škoda, da spada pod Arjo vas, saj bi lahko bili sa- mostojno podjetje. Tako dolgo bodo drezaU, da bo iz tega ne- kaj »ratalo«. Vzgled imajo do- ber: v Imenem ima šmarska kmetijska zadruga že svojo vinsko klet, nekateri ji pravi- jo: vinski hram. No, če je tako, potem spada zraven dober šmarski sir k virštanjčanu za- seka ali meso in domači kruh. To pa v Šmarju imajo, v tam- kajšnji zadružni restavraciji. To se pravi, da kmetje kar dobro sodelujejo z zadrugo, samo državo le preklinjajo, ko jim noče dati denarja. Vse ta preklemanska Ljubljana po- spravi v svoje malhe ali kakor se temu pravi: država. To ni tako kot je bilo v prejšnjem »nasilnem socializmu«, ko so lahko kmetje dobili nepovrat- na sredstva in preusmerjali kmetije, da lahko danes »tržno gospodarijo«. Razviti jim spet vse poberejo za bagatela, tako kot nekoč, pred in po drugi svetovni vojni, vse tja do po- tresa. Takrat se je le v republi- ških glavah streslo in so priz- nali, da ima tudi Slovenija ne- razvita področja. Ko bi vsaj sedanje tako streslo. Morda bo potreben nov potres. Eden je že odnesel Janšo. Kdo je na- slednji? Sicer pa, odpisani se radi vračajo. MILAN ŠTANCER, Maribor Sporočilo ZLSD za javnosti v četrtek, 22.4.1994 je bila v Štorah javna tribuna na te- mo vrtci v razmerah nove lo- kalne samouprave. Ker je na tem področju še mnogo nedo- rečenega, (še vedno ni sprejeta nacionalna strategija razvoja predšolske vzgoje, prav tako še ni zakona o vrtcih), se je razprava končala z naslednji- mi zaključki: da Ministrstvo za šolstvo in šport na osnovi nacionalne koncepcije razvoja predšolske vzgoje v Republiki Sloveniji, čimprej, najkasneje pa do pr- vega jesenskega zasedanja Dr- žavnega zbora, predloži za- kon, ki bo ustrezno urejal vzgojo in varstvo predšolskih otrok in uredil sistem financi- ranja javnih vrtcev po občinah v Sloveniji; zaradi pričakovanih spre- memb, ki jih prinaša reorgani- zacija lokalne samouprave, mora Ministrstvo za šolstvo in šport zagotoviti stabilne vire financiranja javnih vrtcev, kar bodoči občinski proračimi ne- kaj sto razdrobljenih majhnih občin, zagotovo niso. Zaradi nestabilnih virov financiranja javnih vrtcev v pogojih nove lokalne samouprave, lahko pride do resnih motenj pri nji- hovem delovanju, oz, do raz- pada te dejavnosti. Smatramo, da je najustreznejša rešitev, da se do sprejema novega zakona o vrtcih, ki bo celovito uredil področje otroškega varstva, sprejme interventni ukrep, ki bi zagotavljal sredstva za osebne dohodke zaposlenih v javnih vrtcih iz republiškega proračuna; da zaposleni v otroškem varstvu skupaj s starši, stro- kovnjaki s področja otroškega varstva in družinske politike, zahtevajo od Državnega zbora in Vlade RS, da se zaveta res- nosti tega problema in ukre- pata, preden bo prepozno; premajhna dežela smo, da bi si lahko privoščiU izgubo ene- ga samega otroka, ki zaradi socialnih pogojev ne bi imel enakih razvojnih možnosti za življenje, do česar pa bi v pri- meru razpada mreže javnega otroškega varstva vsekakor prišlo. Za ZLSD - Celje, tajnik: STANE ROZMAN Sporočilo za javnost v zadnjem času dobivamo veliko število protestnih pi- sem, ki prihajajo na naslov predsednika vlade dr. Janeza Drnovška, zato smo pripravili krajše pojasnilo vladne politi- ke do izplačevanja pokojnin. Omenjeni protesti namreč več niso aktualni. Na pogovoru pri predsedni- ku vlade je delegacija upoko- jenskih organizacij zahtevala, da se pokojnine obravnava na enak način kot plače, ne pa, da se se jih primerja z ostalimi nadomestili (za porodniški do- pust, za čas bolezni nad 30 dni, z zajamčenimi plačami in in- validninami). Dr. Drnovšek se je strinjal z omenjenimi pri- pombami delegacije. Tako je na njegovo pobudo Vlada RS pokojnine umaknila iz inter- ventnega zakona. To pomeni, da se bodo pokojnine usklaje- vale z rastjo plač, ne pa z rast- jo življenjskih stroškov. V me- secu aprilu je bila takšna us- kladitev tudi že opravljena. Ohranitev dosedanjega si- stema izplačevanja pokojnin je mogoča tudi zaradi tega, ker je bil 25.4.1994 podpisan do- govor o politiki plač v gospo- darstvu za leto 1994, ki so ga podpisali Vlada RS, predstav- niki delodajalcev in predstav- niki sindikatov, slednji pa so podpisali tudi tarifni del splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo. V tem dogovoru je določena posebna eskalacij- ska lestvica, katere namen je, da rast plač nekoliko zaostaja za rastjo drobnoprodajnih cen. Lestvica je postavljena tako, da bodo ob pričakovani 13-od- stotni letni rasti drobnopro- dajnih cen plače porasle za okrog 8 odstotkov. Razlika med rastjo drobnoprodajnih cen in rastjo plač bo pravza- prav pomenila prispevek vseh zaposlenih k povečanju narod- nogospodarske učinkovitosti in stabilnosti. Ob tem ponovno poudarjamo oceno Vlade, ki je podprta s strokovnimi anali- zami, da brez omejitve rasti plač, ki so v lanskem letu in ves čas letošnjega leta naraš- čale hitreje od rasti življenj- skih stroškov, ne moremo pri- čakovati stabilne gospodarske rasti. Ker se bodo pokojnine še naprej usklajevale z rastjo plač, boste upokojenci delili usodo z zaposlenimi in torej na enak način tudi sami prispe- vali k uspešni preobrazbi Slo- venije v gospodarsko uspešno državo, ki se bo lahko kosala z razvitimi zahodnimi drža- vami. V parlamentarni obravnavi pa je tudi že predlog novega zakona o pokojninskem in in- validskem zavarovanju. Tudi ta zakon bo dopolnjen tako, da se bodo pokojnine na opisan način usldajevale z rastjo plač. Z zadovoljstvom ugotavljamo, da so ostale rešitve v tem za- konu naletele na ugoden od- mev v vrstah slovenskih upo- kojencev. Kabinet predsednika Vlade RS »Modrijani« branijo svojo »modro« cono - zlato luknjo Pravi (prizadeti) prebivalci mestnega jedra si dolgo nismo bili na jasnem ali se odgovorni le igrajo in norčujejo, ali so tako predrzni ah pa tako krat- kovidni, da še vedno ne vidijo (ne priznajo) nekaj naj očitnej- ših dejstev: mesto je v prvi vrsti name- njeno prebivalcem (davkopla- čevalcem); že brez »modre« cone imamo dovolj onesnažen zrak, pitno vodo in hrano; vi- talizacija mestnega jedra te- melji predvsem na prometu kapitala, informacij in storitev ne pa izpušnih cevi; do sedaj je modra cona prinesla prebival- cem le slabo voljo in ovire ter materialno in zdravstveno škodo; s tem še zdaleč ni bil dosežen njen osnovni namen, če se ga odgovorni upravni or- gan sploh zaveda; le-ta je izve- del le osnovna tehnična dela — »pomalal« javne površine, ne- ro(hio postavil oznake in začel z 4odatno »molžo« ljudi; »red in ureditev« prepušča privatni profitabilni firmi, ki zasleduje izključno tržni učinek (drugo se očitno ne pričakuje); pove- čana je prometna frekvenca zaradi katere se je obremeni- tev okolja podeseterila (CO, S02, svinec, azbest, hrup); protizakonito poulično zbira- nje denarja, neustrezna pro- metna ureditev nered in natr- panost povzročajo zastoje in postanke; drastično sta zmanjšana prometni red in varnost; uničuje se tlak, po- grezajo se temelji, pokajo zi- dovi, odpada omet, črnijo fa- sade, zaradi povečanih količin S02 propada arhitektonska dediščina; odgovornim je uspelo skaliti medčloveške od- nose; pobiralce denarja na »molziščih« izpostavljajo nez- dravemu delovnemu okolju in nepotrebnemu znašanju upra- vičeno zrevoltiranih davko- plačevalcev; vsi prebivalci smo bolj ali manj kaznovani in ovirani; tudi drugi smo bili arogantno in vzvišeno obrav- navani na upravnem organu - nadiral nas je celo velecenjeni Uranjek - pobiralci denarja so zahtevali dovolilnice, on pa nam jih ni dal; če v mestnem jedru ni možno parkirati, za- kaj lahko pred našimi hišami potem parkirajo drugi; ulice, ki so po zakonu zaprte za pro- met so nabite z avtomobili — ko zmanjka parkirnih mest, gost- je parkirajo na pločnikih ter zaparkirajo izhode in prehode, to so tudi vzroki za prepire; veljavni odlok, objavljen v Uradnem listu št. 5/93, naj- bolj grobo krši ravno odgovor- ni upravni organ (v skladu s 6. čl. tega odloka sta Lilekova in Gubčeva ulica zaprti za promet z vozili - nasprotno, promet je tu zelo živahen; ob- činska straža že od svojega rojstva več poje kot naredi, na dobronamerna opozorila re- agira po polžje - skrije se v svo- jo hišo; predstavniki odgovor- nih upravnih organov se nor- čujejo in omalovažujejo dav- koplačevalce celo v javnih me- dijih in jih javno izganjajo iz njihovih življenjskih okolij (npr. primer Firšt, iz za vozila »zaprte« LHekove ulice - očit- no se Celje upravlja le z manj problematične periferije idr. mirnih krajev). Dosežen je bil en sam namen »modre« cone: dodatno proti- zakonito poulično zbiranje de- narja davkoplačevalcev. Od pristojnih zahtevamo ta- kojšnje dosledno izvajanje od- loka, sicer bomo sami prisilje- ni prevzeti ustrezne fizične in pravne ukrepe za izvedbo za- konitih določil, saj smo stalni prebivalci postav^ljeni v podre- jen drugorazredni položaj, ker ne moremo odpreti niti svojih oken! Vsi, ki imate podobne težave pišite ah pokličite na tel. 27-265. PAVEL KAVŠEK, Celje ZAHVALE, POHVALE Zahvala! Ob minulem mednarodnem humanitarnem koncertu Za življenjsko pomoč v Celju, se podjetje Humanitar iz Šent- jurja zahvaljuje vsem, ki so prispevali človekoljubni vzgib solidarnosti pri organizaciji koncerta. V izrazih zahvale iskrena hvala radiu Štajerski val in njimima sodelavcema Metki Šišemik Volčič in Marjanu Šnebergerju za čuteče vodenje koncerta, Sonji Potočnik za vse občutene vzgibe in podpo- ro staršem z drugačnimi otro- ki. Hvala Radiu Celje in Nove- mu tedniku za sodelovanje, objave in kontaktno oddajo. Posebna hvala dekanu Aloj- zu Vicmanu iz Nove cerkve, ki je podprl naše goste iz Bavar- ske z gostoljubnostjo v župnij- ski cerkvi v sodelovanju žup- nijske Karitas, Vere in luči, ter mnogih poslušalcev v cerkvi. Izraze zahvale izreka Egon Messters iz Landshuta, ki je doživel kulturni večer kot ve- liko slovensko opero. Žal mu je le za nepripravljenost širše skupnosti, ki ni izrazila soču- stvovanje do staršev z drugač- nimi otroci, ter jih podprla z obiskom na humanitarnem koncertu. Podjetje Hvimanitar pa se z zadovoljstvom zahvaljuje vsem donatorjem, ki so izka- zali osebno pripravljenost za človekoljubno delo, ter gene- ralnemu pokrovitelju Jurij- Jurmes Šentjur, Zavarovalni družbi Slovenica in Centru za rehabilitacijo invalidov v Celju. SO Celje se zahvaljujemo za brezplačno koriščenje dvo- rane. Izkupiček od prireditve je žal preskromen za razvoj no- vih vsebin, vendar upamo na novo razumevanje in sodelo- vanje novih darovalcev, ki bo- do pomagali plemenititi med- človeška dejanja v korist sle- hernemu pomoči potrebnemu znancu. Naj se naša zahvala dotakne vaših src in nam pri- sluhnite, kadar bomo pomaga- li drugačnim od nas. CVETKA JAGODIC, Šentjur iskrena hvala! Za prejeto finančno in ma- terialno pomoč ter za vses- plošno razimievanje, skrb in vsestransko pomoč ob nesreči, ki je zadela mojo družino, dne 2.5.1994, ko nam je pogorel naš dom na Polzeli, v katerem smo bili tako zelo srečni, se iskreno zahvaljujem: vsem ga- silskim društvom za požrtvo- valno gašenje požara, Rudniku lignita Velenje, obratu HTZ za takojšnjo finančno in materi- alno pomoč. Humanitarnemu društvu Velenje za finančno pomoč, Tovarni Garant Polze- la za vsakodnevno pomoč. Zdravstvenemu domu Polzela in Zdravstvenemu domu Žalec za prejeto denarno pomoč, Lovski družini Braslovče za vsestransko pomoč, Elektro Šempeter za razumevanje pri obnovi. Tovarni nogavic Pol- zela, kuhinji, za solidarnostno pomoč, vsem, ki so mi, in mi še pomagajo pri obnovi pogorele domačije. LOJZ GUBENŠEK z družino, Polzela Turistični agenciji Dober dan želim se zahvaliti Turistični agenciji Dober dan za prijetne prvomajske praznike na Mad- žarskem. Z njimi je res prijet- no potovati. Lepo je poslušati prijazne besede vodičev in šo- ferjev. Večkrat sem že potovala z njimi, vsakokrat sem bila za- dovoljna. Imajo posluh za ma- le nagrade, ki te razveselijo. Vsi potniki, ki so bili na avto- busu so rekU, da bodo še poto- vali. Še enkrat hvala za vsa poto- vanja z vami! HEDVIKA MUŠIČ, Škof j a vas KMETIJSKA ZADRUGA GOTOVLJEz.0.0 Gotovlje 71, 63310 Žalec razpisuje javno dražbo za prodajo gospodarskega objekta hmeljske sušilnice na Ložnici pri Žalcu. Objekt leži na pare. št. 466 k. o. Žalec s funkcionalnim zemljiščem pare. št. 450/1 travnik v izmeri 1393 m^. 1. Objekt je tlorisne velikosti 930 x I5m^ = 139,50 ki ga sestavljajo: a) pritličje 120,22 m^ b) tri etaže 360,66 C) podstrešje 97,76 skupaj 578,64 2. Objekt je komunalno opremljen (cesta, voda, elektrika in kanalizacija). 3. Izklicna cena za celotno nepremičnino je 7,500.000,00 SIT, oziroma 95.000 DEM. 4. Javna dražba bo 20. 5. 1994 ob 9.00 uri v sejni sobi Kmetijske zadruge Gotovlje z.o.o., Gotovlje 71. 5. Ogled objekta je možen vsak delovnik od 7.00-8.00 ure s prednajavo na Hmezad KZ Gotovlje, telefon: 063/713-151 ali 713-193 vse do dneva dražbe. 6. Dražitelj pred dražbo vplača varščino v višini 10 odstotkov od izklicne cene. 7. Varščino bomo uspešnemu ponudniku vračunali v kupnino, drugim pa vrnili v treh dneh brez obresti. 8. Kupec je dolžan vplačati kupnino nakasneje v 8. dneh po končani javni dražbi. 9. Nepremičnine bomo kupcu izročili v posest po plačilu celotne kupnine. 10. Kupec je dolžan skleniti kupoprodajno pogodbo v 8. dneh po končani javni dražbi. 11. Če kupec ne bo sklenil pogodbe v 8. dneh in plačal kupnine, bomo menili, da odstopa od dražbe - nakupa, plačano varščino pa obdrži prodajalec. 12. Dražitelji, ki so fizične osebe, morajo predložiti originalno potrdilo o državjanstvu RS, dražitelji - pravne osebe pa morajo predložiti pooblastilo za dražitelje in izpisek iz registra, iz katerega je razvidno, da ima pravna oseba sedež v Sloveniji, 13. Davek na promet nepremičnin in druge dajatve, ter stroške v zvezi s prenosom nepremičnine plača kupec. 14. nepremičnine prodajamo po načinu videno - kupljeno, kasnejših reklamacij glede stvarnih napak ne bomo upoštevali. 15. Vse informacije so na voljo na sedežu podjetja, kjer se lahko dogovorite za ogled. Št. 19 - 12. maj 1994 24 Blišč pločevine na 18. Slovenskem avto salonu Letošnji, sicer pa že 18. slo- venski avtomobilski salon na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču, bo po številu obi- skovalcev nedvomno ena naju- spešnejših sejemskih priredi- tev na slovenskih tleh. Če bi se ob tem vprašah, ah je smiselno v državi, ki je je po številu za kakšen nemški Miinchen, vsako leto imeti av- tomobilski salon, medtem ko si ga v nekaterih najrazvitejših državah ali mestih (Frankfurt, Pariz ipd.) privoščijo vsako drugo leto, bi bilo ta hip skoraj nevljudno. Preprosto zato, ker se bodo avtomobilsko-salon- ska vrata zaprla šele to nede- ljo. Li ko bo vsega konec, si kaže vzeti nekaj razmisleka tudi za zapisani dvom. Audi Avant RS2 Drugače pa je razveseljivo vsaj dvoje: da je na ogled mar- sikaj zanimivega, bleščečega ali skoraj izjemnega, da si je moč ogledati večino avtomo- bilskih novosti (ki se bodo šele začele pojavljati pri nas) in da je po organizacijski plati le- tošnji salon v primerjavi z lan- skim prijeten korak naprej. Ko gre za novosti, pa takole: Audi A8 je ena pomembnej- ših zvezd letošnje avtomobil- ske prireditve ob ljubljanski Dunajski cesti. K nam bo av- tomobil, ki tudi praktično udejanja delo in raziskovanje' na področju uporabe alumini- ja v zadnjih petnajstih letih, uradno (ob pomoči zastopnika Porsche Inter Auto) zapeljal julija. Znani pa sta ceni za dve izvedenki: audi A8 2,8 (še- stvaljnik, 174 KM) bo na voljo za maloprodajnih 100, A8 4,2 quattro (300 KM) pa za 126 tisoč mark. Audi avant ES2 pa je kombinacija tistega, kar skupaj zmoreta Audi in Porsc- he. Gre za pravega cestnega športnika, ki ga poganja tur- binski petvaljnik z gibno pro- stormno 2,2-litra (315 KM). Na razstavnem prostoru nem- ške grupacije Volkswagen pa so letos (kar je prvič) na ogle- du tudi sloviti porscheji. Po- zornost zbujata že legendami carrera kupe (272 KM) in 968 kabriolet (2,9-litra 240 KM), Brez ferrarija 456 GT, pa zato z BMW M3 Motoklub, uradni prodaja- lec maranellskih ferrarijev pri nas, ponuja očem ferrarija 348 spider, žal pa ni mogel postre- či z dvema napovedanima av- ferrarijem 456 GT in bolidom tomobiloma: štirisedežnim Audi A8 4,2 guattro formule 1. Če je s tem letošnji avtomobilski blišč nekaj skronmejši, sta zato pri BMW v ospredju vsaj dva avtomobi- la: compact, najmanjši in naj-' cenejši BMW zadnjega časa, ter kabriolet M3. Na Sloven- skem naj bi letos prodali vsaj 200 compactov, miinchenska tovarna pa je menda že raz- prodala vso letošnjo predvide- no količino (nekako 70 tisoč vozil). Prvi compacti bodo po slovenskih cestah zapeljali čez nekaj dni, medtem je povpra- ševanje po kabrioletu M3 se- veda nekoliko drugačno. Ka- briolet BMW M3 je zadnja iz- vedenka slovite serije 3, v nosu pa je nameščen zmogljiv še- stvaljnik, ki ponuja 286 KM. Avto zgoraj brez ni vreden po- Opel Ornega CD zomosti le zaradi svoje zima- n j osti, temveč zaradi ergono- mično dognane notranjosti, kjer ni mogoče spregledati ne- kaj diskretne športnosti. Ljub- ljanski Tehnounion ponuja M3 za maloprodajnih 103.316 mark Novi opel ornega, letošnja novost iz nemškega Riisselshe- ima, je zanesljivo avtomobil, na katerem se bo ustavilo mar- sikatero oko. Na voljo sta tako limuzina kot tudi karavanska različica. Pri Avtotehni VIS, uradnem prodajalcu oplov pod Karavankami, pravijo: dobav- ni rok je približno od 10 do 12 tednov, cene pa so vsaj tako zanimive, da bi morale zani- mati tudi najbližjo konkuren- co. Pri Renaultu, kjer nikomur ne pride na misel, da bi se pri- toževal nad prodajo letošnje novosti, to je lagune, je v ospredju roadster argos. No- vomeški Revoz na svojem raz- stavnem prostoru ponuja očem študijo avtomobila, za katere- ga pravijo vsaj to: ne name- njajte vse pozornosti celoti. pač pa posameznim podrobno- stim, medtem ko glavni obh- kovalec meni, da utegne biti prav argos tisto, kar se bo na cestah pojavljajo v prihodno- sti. Novomeška tovarna ob tem ponuja tudi najcenejšo iz- vedenko clia z oznako RL 1,2 (trivratna karoserija, skronma oprema, nizka cena), kot pred- stavnik švedskega volva pa tu- di novost: volvo 460 turbodizel (1,9-litra, 90 KM), kar je seve- da varčna izvedenka tega av- tomobila. Citroen ZX break In dva nova fiata Cimos, uradni predstavnik francoskega Citroena, s kate- rim se prav te dni pogaja o no- vi kapitalski povezavi), je na razstavišče pripeljal dobrodo- šlo novost: ZX break, torej ka- ravansko izvedenko znanega ZX. Za začetek že prodajajo dve različici: 1,4 reflex (1,96 miUjona tolarjev) in 1,8 aura (2,36 milijona tolarjev). Kombi z imenom jumper je naslednja novost, Slovencem na voljo ju- lija, xantia z 1,9-litrškim tur- bodizelskim motorjem pa predvsem dobrodošlo dopolni- lo siceršnje ponudbe. Pri For- du se z izjemnimi letošnjimi novostmi ne morejo pohvaliti, pač pa je na ogled nekoliko spremenjena fiesta, ki se po-j naša z dobro opremljenostjo in serijsko vgrajeno zračno var- nostno blazino. Mercedes Benz je v slovensko prestolnico pri- peljal letos obnovljeno serijo S (v izvedenki S 320), medtem ko je S 500 kupe eden najdraž- jih avtomobilov pod streho ljubljanskega razstavišča. Pri Peugeotu sta vredna ogleda vsaj dva avtomobila: letos predstavljeni kabriolet 306, po mnenju številnih eden najlep- ših kabrioletov nasploh (nje- gova prodaja je že stekla) in velikoprostorsko limuzino z oznako 806, ki pa bo luč slo- venskega avtomobilskega trga ugledala šele jeseni. Italijanski Fiat se dokazuje s pun^pm (uradno naj bi začeh lani av- gusta predstavljeni avtomobil prodajati junija, obljubljajo pa ugodne cene) in kupejem, primernim predstavnikom ku- pejevske tradicije pri tej ape- ninski tovarni. Slovenski avtomobilski trg doživlja pravi napad južnoko- rej skih avtomobilskih tovarn. Hyimdai in njegov slovenski zastopnik Hyundai Avto Tra- de sta novi sonati m obnovlje- ni lantri ter ponyju partnerju 1,5 LSi (kar je ena cenejših izvedenk ponyja) pred sloven- ske avtomobilske oči pripelja- la še scoupe LSi kabriolet. To je skupno in prototipno delo z delavnico Stupar Tunning, kar pomeni, da gre predvsem za poskus izdelave avtomobila zgoraj brez. Sicer pa Hyundai za drugo polovico letošnjega leta napoveduje novi avtomo- bil z imenom accent, kar bo v bistvu zamenjava za sedanji pony. SsangVong Motor Com- pany se slovenskega trga lote- va s terenskimi avtomobili ko- rando (korando 4 in korando 5 ter večji family), Kia Motors pa z limuzino kio sephio, ki je južnokorejska različica mazde 323. Daewoo, nekdanji part- ner ameriškega General Mo- torsa, je v Ljubljano pripeljal daewooja tico, pa najmanjši avtomobil te hiše. Za konec: Japonci in Rusi Japonske avtomobilske to- varne, ki že zmorejo občutiti konkurenčnost južnokorejske avtomobilske industrije, se na 18. slovenskem avtomobil- skem salonu predstavljajo v zadovoljivi luči. Toyota celi- ca, sveža novost, že začenja tržno pot na slovenskem trgu, vendar bo za sedaj pri Centru SsangVong Korando K4 Ljubljana kot uradnem za- stopniku na voljo le v izveden- ki 1,8 STi (za malenkost več kot 300 tisoč šilingov). Končno je slovensko salonsko premi- ero doživela honda accord, medtem ko je suzuki alto do- brodošla popestritev sloven- skega trga. Sveži alto bo slo- venskim kupcem dosegljiv je- seni, uradni zastopnik Suzuki- ja pri nas, Suzuki Wolf in partnerji, pa napoveduje avto za manj kot 20 tisoč mark. Nissan letos v svojem prodaj- nem programu nima novega avtomobila, bo pa drugo leto naprodaj novi sunny, nekaj prej pa večja maxima. Subaru se dokazuje s povsem obnov- ljenim legacyjem. Ta je na vo- ljo kot limuzina (v novi podobi precej bolj všečna kot prej) in kot karavan oziroma station wagon. Ljubljanski Industri- jaimport ponuja najcenejšo različico limuzine za malopro- dajnih 37.300, nekaj bolje opremljeni (tudi stalni štiriko- lesni pogon) station wagon pa za skoraj 45 tisoč mark. Maru- ti g>'psy je majhen terenski av- tomobil, delo indijske avtomo- bilske tovarne Maruti. Sloven- skemu trgu naj bi bil gypsy dosegljiv avgusta, in to za manj kot 20 tisoč mark, kar j( dokaj dobrodošla napoved. In na koncu še dva: češka Škoda in ruska tovarna Avte VAZ. Ruske lade doslej nisc bile opremljene s katalizatorji Ko bo to slovenski zakon zah- teval (predvidoma od julija naprej), bodo na voljo tudi s tem ekološkim dodatkom Pri Škodi, sestavnemu delt nemškega koncema VW, so lahko zadovoljni s poslom na slovenskih tleh: lani so prodali skoraj 7500 avtomobilov, letos načrtujejo prav toliko. Sicei pa bosta julija naprodaj dvt novi izvedenki favorita: com- fort line in special line - to je že moč trditi - na slovenskem trgu ne bo brez odziva. I BORZA CEN RABLJENIH AVTOMOBILOV Na sejmu rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju j( bilo tokrat na prodaj 857 vozil. Organizatorji so prodajo ocenili ko ugodno, točnih podatkov o številu prodanih vozil pa nismo prejeli. Cene vozil so v nemških markah in so le okvirne. Carinjenje novili in rabijenili vozii po novem Prvega maja so začeli veljati nekateri novi carinski predpi- si, ki urejajo uvoz novih in rabljenih motornih vozil. Gre predvsem za določila, ki ureja- jo, katere carinarnice v Slove- niji bodo po novem opravljale carinjenje določenih vozil. Osnovni namen teh spre- memb je - tako RepubUška ca- rinska uprava - poenotiti po- stopek carinjenja motornih vozil in zato specializirati po- samezne carinarnice oziroma carinike, pri čemer imajo v mi- slih speciahzacijo še posebej tedaj, ko gre za rabljena in po- škodovana vozila. Po novem bodo nove osebne avtomobile in druga motoma vozila cari- nile vse carinamice v Sloveni- ji, carinjenje osebnih avtomo- bilov starejših letnikov in ti- stih vozil, ki so stara več kot leto dni, pa opravljale carinar- nice v Ljubljani, Mariboru in Novi Gorici. Carinjenje novih ali rabljenih poškodovanih osebnih avtomobilov bo v pri- stojnosti ljubljanske carinar- nice, carinjenje pomembnejših sestavnih nadomestnih delov osebnih avtomobilov pa h mogoče opraviti prav v tak v vseh carinarnicah. Ko bo šli za carinjenje novih, rabljeni) in poškodovanih motomih v( zil za javni prevoz potniko bo to delo opravljala maribo ska carinamica. Vse de v zvezi s carinjenjem novi rabljenih in poškodovani motomih vozil za prevoz blaj bo znova naloženo mariboi skim carinikom, medtem i bodo koprski carinih novJi rabljena in poškodovana mo toma kolesa. Carinjenje novil rabljenih in poškodovani polpriklopnikov in priklopni' kov bodo opravljali tak* v ljubljanski kot tudi v maiij borski carinarnici. Ob vsei drugem je pomembno tudi t« da bo nekatere od teh preglf dov oziroma carinjenj posebni strokovna komisija opravljali samo štiri dni v tednu - ob pet kih torej ne bodo poslovali z stranke. Zato nasvet: dobro j pred uvozom novega ali rab Ijenega avtomobila ozironi vozila na ustrezni carinami« povprašati, kako in kaj. Št. 19 - 12. maj 1994 25 Slovenski radijski »Grand prix« Na Radiu Celje smo že začeli s pripravami za izvedbo 5. Fe- stivala radijskih postaj Slove- nije, ki ga je Združenje lokal- nih in regionalnih radijskih postaj Slovenije letos zaupalo naši radijski postaji. Zadnje podrobnosti o festivalu naj bi dogovorili na bližnji skupščini Združenja radijskih postaj Slovenije, ki bo 27. maja v Celju. Skupščina Združenja bo v Celjski mestni hranilnici, kajti pokrovitelj skupščine je Uradni logotip za 5. festival združenja radijskih postaj Slove- nije je izdelal naš oblikovalec Minja Bajagič. Ljubljanska banka Splošna banka Celje, od junija pa samo še samostojna Banka Celje. Na skupščini bodo sodelovali vsi direktorji, glavni in odgovorni uredniki slovenskih lokalnih in regionalnih radijskih po- staj, 5. festival na katerem se radijske postaje predstavljajo s svojimi najboljšimi dosežki, pa ne bo edina točka skupšči- ne, čeprav ji bo namenjeno največ pozornosti. Na njej naj bi spregovorili tudi o doseda- njem delu in statusu Združe- nja in programu v prihodnje. Sicer pa bo 5. festival radij- skih postal Slovenije v Celju od srede 26. do petka 28. okto- bra. Prizorišče festivala sicer še ni povsem natančno določe- no, skoraj zagotovo pa naj bi to bila Narodni dom in Hotel Evropa. V Narodnem domu naj bi bila prvi dan uradna otvoritev Festivala in okrogla miza z aktualno novinarsko- radijsko problematiko ob ude- ležbi uglednih imen z raznih področij, drugi dan, kar bo eden od vrhuncev festivala, pa pogovor s predsednikom drža- ve Milanom Kučanom. V hote- lu Evropa naj bi bilo posluša- nje tekmovalnih radijskih iz- delkov, zaključna prireditev in vsi sprejemi, seveda pa bodo v hotelu nameščeni tudi vsi udeleženci festivala. Po obi- čajni praksi bomo kot priredi- telji tudi poskrbeli za sprem- ljajoče dogajanje in poskušali čim bolje turistično predstavi- ti naše mesto in bližnjo okolico Celja. Sicer pa je v propozicijah za letošnji Festival prišlo do ne- katerih sprememb. Znova se bo na koncu festivala progla- sila najboljša radijska postaja za leto 1994 (radijske postaje zmagovalke v posamičnih ka- tegorijah pa naj bi poleg pla- kete prejele tudi posebno na- grado z motivom mesta Celja), sicer pa bodo priznanja dobile najboljše tri radijske postaje v vsaki konkurenci na osnovi ocen žirije, ki jo bodo sestav- ljala ugledna imena slovenske medijske scene. Sprememba v propozijah je tudi ta, da bodo tokrat prvič radijske postaje lahko sodelo- vale z najboljšimi izdelki po svoji izbiri iz celega leta, ne le iz določenega časovnega ob- dobja, ki ga je določilo Zdru- ženje. Terminirano časovno obdobje pa razumljivo še ved- no velja za ocenjevanje infor- mativnih oddaj. Sicer pa se bo stalnim tekmovalnim katego- rijam, glasbeni oddaji, kon- taktni oddaji, radijski repor- taži, osrednji dnevno-infor- mativni oddaji, komentarju, samoreklanmemu oziroma image spotu, epp produkciji, letos prvič pridružila tudi hu- moristično-satirična oddaja. ROBERT GORJANC Utrinek iz 3. festivala, ki so ga pripravili kolegi s Koroškega radia Slovenj Gradec. Jelko Kacin, ko je bil še minister za informiranje in naša novinarka Nada Kumer. Konec prijav za nove voditelje Potekel je rok prijav za no- ve, sveže voditeljske glasove v programu Radia Celje. V naslednjih dneh bomo ti- ste, ki jih bomo izbrali na os- novi pisnih prijav, v katerih ste morali predstaviti svoj po- gled na radijski medij in vodi- teljsko delo, povabili na pogo- vor, potem pa še na glasovni preizkus. Izbrani kandidati bodo pod strokovnim vodstvom obisko- vali voditeljski tečaj, mi pa is- kreno upamo, da se bo med njimi v prihodnosti rodila tudi kakšna nova voditeljska zvez- da, zaradi katere bo Radio Ce- lje poslušalo še več ljudi. Radio Celje med poslušalci Začetek Jubilejnih akcij se bliža v letu, ko Radio Celje praz- nuje 40-letnico svojega delo- vanja, se približujejo prvi vr- hunci v obeleževanju tega ju- bileja. Prvi vrh bo v prihod- njem mesecu, ko bomo pripra- vili »Dneve odprtih vrat« in naš tradicionalni »Dan odpr- tega Radia Celje«. V okviru »Dnevov odprtih vrat Radia Celje« bomo junija za poslušalce in skupine (tu mislimo predvsem na šolarje in dijake) pripravili organizi- rane oglede naših študijev in redakcije Radia Celje in jih seznamli z radijskim delom in novinarskim delom nasploh. Našim zvestim poslušalcem želimo omogočiti, da bi dobili predstavo o delovanju Radia Celje in da nas ne bi samo po- slušali, ampak tudi videli, ka- ko delamo na Radiu Celje. Že zdaj vabimo vse zainte- resirane skupine, da nam po- šljejo pisne prijave, kdaj bi že- leli obiskati Radio Celje in se seznaniti z našim delom. To je potrebno, da bi lažje pripravili umik ogledov in da ne bi moti- li rednega dela. Za oglede po- sameznikov pa bomo objavili natančen umik ogledov Radia Celje z vodiči. »Dnevi odprtih vrat Radia Celje« naj bi bili pač nekaj podobnega kot ogle- di kakšnih dmgih institucij. Približuje pa se tudi naš tra- dicionalni »Dan odprtega Ra- dia Celje«, 25. junija, ko naših vrat ne bomo samo odprli na našem delovnem mestu, am- pak ga bomo kar celega pre- stavili na Glavni trg v Celju, pripravili celodnevni program v živo, letos prvič tudi večer- nega, vse do 24. ure, če bomo seveda za to dobili dovoljenje mestnih oblasti. Takrat bodo nastopili znani glasbeniki in skupine iz zabavne in narod- no-zabavne scene, športniki, kultiuniki, politiki in dmge manj in bolj znane javne oseb- nosti itn. Izbiri povabljencev bomo v letošnjem jubiljnem letu posvetili še posebno po- zomost. Predstavila se bo se- veda tudi naša kompletna no- vinarska, tehnična, voditelj- ska in uredniška ekipa, skrat- ka vse, kar sestavlja Radio Celje. RADIJSKI SPORED od 12. do 18. maja RADIO CELJE četrtek, 12.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKO Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 9.05 Pokličite in vprašajte, 10.00 Novice, 10.30 Mali O, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik 13.10 Izbira domače melodije tedna, 14.00 Jack pot, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.10 Glasbeni express, 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Ročk blok (Aleš Uranjek), 19.00 Večerna poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa Petek, 13.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Filmski sprehodi, 10.30 Petkove štengce, 12.00 BBC novice, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popol- danskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.05 Šport ob koncu tedna, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek pro- grama Sobota, 14.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obve- stila, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 Študentski servis, 12.00 BBC novice, 12.10 Teen val, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 14.00 Jack pot, 14.05 Glasba je življenje, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 16.05 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.30 Vročih 20,19.00 Večerni športno-zabavni program: 24.00 Zaključek programa. Nedelja, 15.5.: 8.00 Začetek programa, 8.05 Poročila, 8.30 Verska oddaja-Luč sveti v temi, 9.00 Horoskop, 10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.30 Iz domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Domača melodija tedna, 13.10 Čestitke in pozdravi, 16.15 Nedeljsko športno popoldne: Publikum-Koper, prenos, 18.30 Nadaljevanje čestitk in pozdravov, 20.00/21.00 Zaključek programa Ponedeljek, 16.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne, 11.30 športni kviz, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Glasbene želje, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSto), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00-Podalpski pop, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 19.30 Večemi program, 20.00 Domača glasba: Vrtiljak polk in valčkov (Tone VrabI), 22.00 Zaključek programa Torek, 17.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.30 Lestvica 3, Tri, III.&AS, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popol- danskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba: melodija tedna, 14.00 Jack pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, 17.30 Pika na i, 18.00 Zimzelene melodije, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Zaključek programa. Sreda, 18.5.: 5.00 Po domače v novo jutro, 5.30 Novice, 5.35 Domača melodija tedna, 6.00 Poročilo OKC Celje, 6.30 Poročilo OKC Maribor, 6.45 Horoskop, 7.00 Poročila, 7.25 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC Celje, 8.45 Kam danes, 9.00 Predstavitev programa, 10.00 Novice, 10.15 S knjižnega trga, 11.00 Glasbene novosti, 12.00 BBC novice, 12.10 Tečajnica, 13.00 Novice, 13.05 Začetek popoldanskega programa, napovednik, 13.10 Domača glasba: Podarite, izberite, 14.00 Jack Pot, 15.00 Obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaSlo), 16.00 Podalpski biser (melodija tedna), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Pika na i, 18.00 Pop loto, 19.00 Večema poročila, 19.05 Deutsche VVelle, 20.00 Brane Rončel na RC, 21.00 Zaključek sporeda, napovednik naslednjega dne. Radio Celje oddaja od 5.00 do 20.00 v torek, četrtek in petek, ob ponedeljkih do 22.00, ob sredah do 21.00, ob sobotah do 24.00 ure, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 18.00 ure, na UKV frekvencah 95,1, 95,9 in 100,3 MHz - stereo. Bronasta Dovžanova Veliko poslušalcev oddaje Glasba je življenje si je zažele- lo, da bi gostili naše tri brona- ste olimpijce. Jure Košir se nam je po glasbeni plati že predstavil, Katjo Koren bomo še poiskali, Alenka Dovžan pa bo poklepetala z mano v so- botni oddaji. Najbolj pogost grafit na Go- renjskem je Košir-Dovžan. Res pa je, da je ta grafit precej usoden, ker pravijo zdaj Jure- tu »ta zapufan Košir«. Nekdo je namreč tisti pomišljaj spre- menil vje(=)inzdajpiše- Košir = Dovžan. Meseca maja smo začeli v oddaji Glasba je življenje z novo nagradno igro. Začetek je spodbuden, saj bomo izžre- bali srečneža, ki bo za nekaj časa preskrbljen s pivom Uni- on. Pogoj za sodelovanje v žre- banju je pravilni odgovor na zapleteno vprašanje: kaj se je pomembnega za Slovence zgo- dilo leta 1864? Odgovor je po- vezan z nagrado. Operne (Tofove) nerodnosti: Nerodno je, če si greš ogle- dat Opero za tri groše in pla-' čaš 1000 tolarjev za vstopnico. Zelo nerodno je, če si greš v opero ogledat Hoffmannove pripovedke in pričakuješ, da ti bodo postregli tudi s Hofma- novimi kapljicami. Precej nerodno je tudi, če greste gledat Mozartovo opero Beg iz Seraja, vi pa pobegnete iz opere. Še bolj nerodno pa je, če greste na Verdijevo opero Ples v maskah, vi pa ste oble- čeni v Don Kihota. Opero Don Kihot je namreč napisal Jules Massenet, ki sploh ni maral Verdija. SIMONA H2O Četrtek, 12. maja, 10.30 Mali O Verjetno ena najbolj poslušanih oddaj na Radiu Celje. O tem priča prava invazija telefonskih klicev. Oddajo v že kar značil- nem slogu vodi Theo Bostič. Še enkrat pa vse opozarjamo, da se v Malem O-ju nič ne prodaja in kupuje, ampak Scuno podarja. Četrtek, 12. maja, 16.10 Glasbeni express Glasbeno oddajo, v kateri predstavljamo novosti iz zabavne glasbe doma in po svetu, vodi Maja Šumej, pripravlja pa glas- beni urednik Radia Celje Stane Špegel. V oddaji lahko prisluh- nete tudi nagradnemu vprašanju. Petek, 13. maja, 9.05 Kontaktna oddaja: Petek 13. Kaj je vražjevemega v tem, če pride 13. na petek? Neverjetna človeška domišljija, splet neverjetnih naključij ali kaj dmgega. Nedelja, 15. maja, 16.15 Športno popoldne - nogomet: Publlkum- Koper, prenos Celjski nogometaši so praktično izgubili vse možnosti za Evropo, pod vprašajem pa je tudi visoko 4. mesto. Srečanje s Koprom na Skalni kleti bo eno izmed odločilnih. Reporter bo Goran Obrez. Glavni in odgovorni urednik: Mitja Umnik Pomočnik odgovornega urednika: Robert Gorjanc Uredništvo: Nataša Gerkeš, Nada Kumer, Vesna LejičJVIateja Podjed, Janez Vedenik in Tone Vrabl. Glasbeni urednik: Stane Špegel. Vodja tehnike: Bojan Pišek. Naslov uredništva: Radio Celje, Prešernova 19, Celje. Telefon: 29-431, Fax: 441-032 Studio: 441-310,441-510 Št.19 - 12. maj 1994 26 Prva zmaga skupine Victorv Iz evropskih aisco kiubov na kaseto in CD pioščo Potem ko je pet mladeničev iz Ljubljane in okolice, starih od 23 do 26 let, dobri dve leti živelo življenje glasbenih ga- starbajterjev, so se po 800 (!?) nastopih po finskih, švedskih, švicarskih, avstrijskih, nem- ških in še kakšnih disco klu- bih, lani le vrnili domov. Naveličali so se vsakodnev- nega preigravanja istih skladb, želeli pa so tudi nare- diti nekaj svojega, avtorskega. Na začetku so to željo uresni- čili le na pol; posneli so slo- vensko verzijo znanega koma- da liverpoolskih The Beatles »Back In The U.S.S.R. Nato so skorai leto dni s producentom Alešem Čadežom in Adijem Smolarjem, ki je prispeval ne- kaj besedil, pilih material za kaseto in CD ploščo, ki je pri založbi Salamon izšla prejšnji teden. Kaseta v nakladi 5000, kompaktna različica pa v na- kladi 3000 izvodov. Glavni vokalist in basist Ro- bert Dragar, klaviaturist in ki- tarist Miki Vlahovič, multiin- strumentalist in aranžer Aleš Čadež, klaviaturist in sound- inženir Boštjan Župančič in bobnar Cveto Golob so na teh dveh nosilcih zvoka v devetih skladbah skušali strniti vse svoje znanje in izkušnje z živih nastopov. Večina skladb na kaseti zveni že skoraj čisto »evropsko«, melodični vokali, pomešani s tehno-house rit- mom, pa obetajo skupini Vic- torv lahko zmago pri prodaji prve naklade kasete »Victory«. SŠ Prliiaja Riko Henrik Mrzel, znan pod umetniškim imenom Riko, je kantavtor z Jesenic. Z glasbo se je začel zelo resno ukvarjati že v mladih letih in tako je pred enajstimi leti ustanovil skupino Orion, s katero so posneli kaseto z naslovom »Mesto rdečega prahu«. Po nekaj letih je prišlo v skupini do nesporazumov, Riko ni več našel skupnega je- zika z drugimi člani in odločil se je posneti svojo prvo samo- stojno kaseto, ki jo je naslovil preprosto »Riko«. Izšla je jese- ni leta 1992. Besedila je napi- sal v glavnem sam, pomagal pa si je tudi s priredbami nekate- rih znanih skladb še bolj zna- nih avtorjev. Rikove pesmi so še posebej priljubljene na Go- renjskem, o tem pa pričajo razprodani nastopi po celi Go- renjski in na nekaterih lestvi- cah. Hit sta postali skladbi Mesto rdečega prahu in LSD. Skladba Mesto rdečega prahu je nastala, ker se je pred slabi- mi šestimi leti iz dimnikov je- seniške železarne valil gost rdeč dim, ki je puščal sledi na obleki, dim, zaradi katerega so bila okna zmeraj zaprta, in dim, ki je odganjal ljudi iz me- sta. Veliko prahu pa je dvigni- la tudi skladba LSD, ki opo- zarja na razširjenost mamil med mladimi in na tragične posledice njihovega uživanja. Mnogi so to skladbo razumeli ravno obratno, torej kot pro- pagando za mamila, zato je na nekaterih radijskih postajah ne smejo vrteti. Riko že pripravlja novo ka- seto, na kateri bosta tudi skladbi »Kakšen dan« in »Le- yla«, ki ju že lahko slišimo na radijskih valovih. In če ste morda slabe volje, si zavrtite skladbo »Mi se bojujemo«, ki prinaša sporočilo: »Mi se boju- jemo, a brez pušk in granat se vojskujemo, včasih se radi sporečemo, da je življenje bolj razgibano, droben prepir člo- veka poživi, da pri delu ne zaspi... SIMONA BRGLEZ PRED 5. LETI: 1. IF YOU DONT KNOW ME BY NOW.....................SIMPLVRED 2. ETERNALFLAME ..................................THEBANGLES 3. BABY I DONT CARE.......................... TRANSVISION VAMP 4. I BEG VOUR PARDON ..................................KON KAN 5. LIKE A PRAVER ......................................MADONNA 6. AMERICANOS..................................HOLLY JOHNSON 7. VVHEN LOVESCOMETOTOVVN................................U2 8. STRAIGHT UP.....................................PAULA ABDUL 9. GOODTHING ..............................................FYC ;10. THIS IS VOUR LAND...............................SIMPLEMINDS PRED 10. LETI: 1. HELLO.........................................LIONELRITCHIE 2. YOU TAKE ME UP............................. THOMPSON TVVINS 3. PEOPLE ARE PEOPLE............................DEPECHE MODE 4. A LOVE VVORTH VVAITING FOR...................SHAKIN' STEVENS 5. GLAD IT'S ALL OVER..........................CAPTAIN SENSIBLE 6. AGAINS ALLODDS.................................PHILCOLLINS 7. NELSON MANDELA ................................ SPECIAL AKA 8. ROBERT DE NIRO'S VVAITING .......................BANANARAMA 9. AINT NOBODV............................RUFUS & CHAKA KHAN 10. IT'SAMIRACLE ................................. CULTURE CLUB PRED 15. LETI: 1. BRIGHTEVES..................................ARTGARFUNKEL 2. IWILL SURVIVE .................................GORIA GAVNDR 3. IN THE NAVY.................................. VVILUVGE PEOPLE 4. COOL FOR CATS ......................................SOUEZZE 5. IWANT VOUR LOVE........................................CHIC 6. SOME GIRLS........................................... RACEV 7. SULTANS OF SVVING...............................DIRE STRAITS 8. HE'S A GREAT DANCER ..........................SISTER SUDGE 9. SOMETHING ELSE................................. SEX PISTOLS 10. SILLVTHING...................................... SEX PISTOLS PRED 20. LETI: 1. THE CAT CREPT IN ........................................MUD 2. SEASONS IN THE SUN .............................TERRVJACKS 3. REMEMBER VOU'RE A VVOMBLE....................THE VVOMBLES ' 4. VVATERLOO.............................................. ABBA \ 5. ANGEL FACE.................................THE GLITTER BAND 6. VOURE EVERVTHING................ DIANA ROSS & MARVIN GA VE : 7. DOCTOR'S ORDERS .....................................SUNNV 8. EVERVDAV ............................................. SLADE 9. HOMELVGIRL....................................THECHI-LITES 10. AWALKIN'MIRACLE LIME PRED 25. LETI: 1. GETBACK........................................THE BEATLES 2. GOODBVE........................................MARVHOPKIN 3. COME BACK AND SHAKE ME..................CLODAGH RODGERS 4. THF ISRAELIETES ............................DESMOND DEKKER 5. PINBALL VVIZZARD.....................................THE WHO 6. CUPID ..........................................JOHNNV NASH 7. HARLEM SHUFFLE.................................. BOB & EARL 8. MV WAV........................................FRANK SINATRA 9. MVSENTIMENTALFREIND....................HERMNA'S HERMITS 10. ROADRUNNER ................................ JUNIOR VVALKER Glasbo iz »ČASOVNEGA STROJA« lahko poslušate vsak torek, med 10.30 in 11.30 uro, na valovih Radia Celje. STROJNA INDUSTRIJA, d. o. o. ŠEMPETER V SAVINJSKI DOLINI objavlja prosti delovni mesti 1. Vodenje sektorja preskrbe 2. Komercialist-organizator Pogoji za zasedbo: pod 1) - dipl. ekonomist ali ekonomist - 42 mesecev delovnih izkušenj v nabavni dejavnosti pod 2) - dipl. ekonomist ali ekonomist - znanje tujega jezika - 36 mesecev delovnih izkušenj v ZT - poskusno delo 6 mesecev Pisne prijave o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh po objavi na naslov: SIP-Strojna industrija, d.o.o. Šempeter v Savinjski dolini. ZBORNICA ZASEBNEGA GOSPODARSTVA ŽALEC Levstikova 2, 63310 Žalec tel. 063/711 -156, fax 063/711 -226 Zbiramo ponudbe za RAČUNALNIŠKI PROGRAM ZA VODENJE ENOSTAVNEGA KNJIGOVODSTVA za samostojne podjetnike VSEBINA: - vodenje enostavnega knjigovodstva v skladu s pravilnikom o vodenju poslovnih knjig za s.p. - prometno-davčne evidence v skladu z zakonom o promet- nem davku in pravilnikom o uporabi zakona o promet, davku - enostavna oblika vodenja materialnega knjigovodstva - materialnih kartic ZAHTEVE: - program mora biti uporabniško prijazen - upoštevati mora standarde, ki veljajo za programsko opre- mo in dokumentacijo - zagotovljeno mora biti vzdrževanje v skladu z zakonskimi spremembami - koncipiran mora biti modularno, tako da je mogoče dopol- njevati z drugimi vsebinskimi moduli (npr. fakturiranje, trgovske evidence, osebni dohodki, ipd.) OMEJITVE: - cena - čas izvedbe: junij 94 DOGOVORI: - z najugodnejšim ponudnikom se bomo dogovorili o načinu financiranja, o nadaljnjem vsebinskem razvoju programa, o načinu preverbe ustreznosti programa in o načinu distri- bucije prodaje. Ponudbe pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: ZZG Žalec, Levstikova 2, 63310 Žalec, s pripisom »PONUDBE«. Samo za nepiavaice Piše Aleš Jošt- Zdi se mi, da sem vas zad- nje tedne moral prav pošteno zdolgočasiti, namigujoč vam vedno znova kam pes taco moli, pri tem pa mi je na račun zariplega ohranjanja kondicije zbledela rdeča nit, ki se krasno rima s speča rit. Pa ne verjamem, da sem rav- no zaradi tega opazil na ulici nekaj nevsakdanje frišnega, pa naj so bili to mračni po- gledi kavbojev brez govedi ali pa franžasto vzdušje v smislu: »Zmagujemo, glej- te nas!« Naravno je, da člo- vek lažje gleda tisto kar vidi, kot tisto česar ne, pa tudi po nekakšni preprosti ljudski logiki bi to držalo, saj konec koncev tisto, česar ne vidiš, te tudi kaj posebej motiti ne more, kajneda. Seveda ne! In vendar se mi vedno bolj po- gosto dogaja, da ne morem več gledati tistega, kar pač vidim, ker sem izgleda takš- ne sorte, da se mi zdi vse skupaj zlagano v božjo Azi- jo, kratkovidno kot odprt kemijski svinčnik v notra- njem žepu suknjiča in do solz jalovo, za povrh pa še dolgočasno, tako da mi po- gled vse večkrat uide tja pro- ti obzorju in še dlje, kjer spr- va res ni kaj videti, a lahko le tako vdihnem svetove, ki jim ne vladata zavist in zahrbt- nost. Zagotavljam vam, da se tam ne vidi v županovo spal- nico, niti nedvomnega kultu- rističnega nabrekanja v Bar- flyu ni videti, kaj šele zmlete crknjene piškovine v sendvi- čih generacij, ki naj bi priha- jale. O debelih fundamenta- listih, ki se podnevi in pono- či valjajo po avtomobilih pred našim blokom, listajo časopise in bi se upal staviti, da so policijski šnofljači, pa tako nima smisla govoriti, tudi njih se namreč sploh ne vidi. Takrat pa, kadar le ne gre drugače, je treba pogledati okoli sebe in tudi drugih kaj- pak, pri tem ostriti intuicij- sko žilico in kritično spozna- vati vedno eno te isto. No ja, saj se res tu in tam zgodi kaj res tako rahlo nenavadnega, da človek ne more, da ne bi namočil v zos tudi svoj koš- ček kruha, a bistvenih pre- mikov v zavesti civilizacije očitno še nekaj časa ne bomo doživeli, saj je nenazadnje vojevanje še vedno največ, kar se lahko človeški duh spomni in tudi izvede. Kar se iz opazovanja da naučiti, je potem le to, da se vse skupaj z nami vred stara, iz sna o večnem življenju pa se člo- veštvo noče in noče zbuditi. Potem pa takole vsak po svo- je svojega boga moli, naj iz- voli. Potem pa je tu seveda tudi glasba, ki se piše s s izgovori pa z z. Tudi v 99 odstotkih glasbenega videnja je prisot- na doza industrijskih dodat- kov, ki proizvodom sicer po- daljšujejo kratki rok traja- nja, ti pa zato niso nič bolj okusni, celo neužitni in škodljivi. In samo vprašajte se, kdaj ste nazadnje preži- veli dan brez glasbe, v tem tehniziranem okolju pa sploh kaj takšnega postaja praktično nemogoče, saj iz vsakega pičipokija že brenči kakšna popevka, da o pum- pajočih disko limuzinah sploh ne fafljam. Pa...sploh se mi ne ljubi več še kaj do- dajati, za danes, in če niste postali slabe volje, vam mo- ram čestitati, saj česa tako duhamomega človek ne dobi v branje kar vsak dan. To pa morate priznati! UPRAVNI ORGANI OBČINE CELJE - občinski inšpektorat razpisujejo prosto delovno mesto inšpektorja parnih kotlov (delavec s posebnimi pooblastili in odgovornostmi) POGOJI: - visoka izobrazba strojne smeri, - 5 let delovnih izkušenj, - strokovni izpit - izdelava programa razvoja in dela Medobčinske inšpekcije parnih kotlov Kandidat mora izpolnjevati še posebne pogoje iz 4. čl. Zako- na o delavcih v državnih organih (Ur. I. RS, št. 15/90, 5/91, 18/91, 22,/91 in 2/91-2). Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas. Kandidat bo imenovan za 4 leta, po preteku te dobe pa bo lahko ponovno imenovan. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8. dneh od dneva razpisa na naslov: Upravni organi občine Celje. O izbiri bodo kandi- dati obveščeni najkasneje v 30. dneh po zaključku reizpisa. Mesarija Alojz Valand. Loče 46, 63215 Loče razpisuje naslednja prosta delovna mesta: - tehnolog živilstva mesnica Loče - 2 mesarja mesnica Žalec - 2 mesarja mesnica Celje Hudinja - 2 mesarja mesnica Celje Vrtnica - 2 mesarja mesnica Velenje - 2 mesarja mesnica Rogaška - 2 natakarja-ici bistro Konjice Telefon (063) 763-142, 763-215 ali osebno pri Alojzu Valan- du, Loče 46. Št. 19 - 12. maj 1994 27 Sendi, pevka na kvadrat Ko smo Čudežniki pred ne- kaj leti v študiju Metro pri- pravljali enega svojih projek- tov, se je naenkrat pojavila drobna, simpatična deklica. Predstavila se je kot Sendi. Zdelo se mi je, da sem enkrat zanjo že slišal, a to je bilo tudi vse, kar sem v tistem trenutku lahko izbrskal iz svojega glas- benega predalčka. Danes je Sendi na slovenski estradi že dobro uveljavljeno ime, ne le kot solistka, temveč tudi odlična studijska back (spremljevalna) vokalistka. Kot takšno jo je širši krog ljudi spoznal lani, ko je nastopila na evrovizijskem festivalu z IX bendom. Drugi, ki se ukvarja- mo z lastno glasbeno produk- cijo, pa vemo, da je v kratkem času postala zelo cenjena stu- dijska pevka. Poleg tega jo od- likujeta še skromnost in vest- nost, ki sta vse bolj iskani člo- veški vrlini. Če k temu doda- mo še novo kaseto Zate in hita Rada bi in Mati, ne joči se, lahko Sandro Zupane res po-_ imenujemo pevka na kvadrat. Sendi se je s petjem pričela ukvarjati zelo zgodaj. Sedem let je bila članica mladinskega pevskega zbora RTV Sloveni- ja. Leta 1986 je prvič nastopila na festivalu Glas mladih Slo- venije v Črnomlju s svojo sku- pino Galaksija. Festival, na katerem je potem nastopila še dvakrat, je bil nekakšna od- skočna deska za prepevanje v različnih ljubljanskih skupi- nah, vključno z Don Juani, pri katerih je pričela snemati spremljevalne vokale. Za izpo- polnjevanje glasu je obiskova- la tečaj Nade Žgur, istočasno pa tri leta nastopala s skupino Lira. Hkrati si je Sendi ves čas prizadevala, da bi nastopala kot solistka. Pri založbi Man- darina je sprva posnela dve skladbi za kompilacijsko ka- seto Naj, naj, pred dvema leto- ma pa se je odločila za svoj prvi samostojni projekt, kase- to z naslovom Sendi, s katere se je najbolj uveljavila sklad- bica Ti ne veš. Po tej kaseti je sledila Evro- vizija, snemanje studijskih vo- kalov in enomesečna priprava kasete Zate, ki gre izredno do- bro v prodajo. Tudi Sendi je s kaseto zelo zadovoljna, saj si je želela ravno takšno: pestro, plesno obarvano, a še vedno v pop stilu. Ob že omenjenih skladbah je na kaseti še nekaj takšnih, ki bodo zlasti moškim zlezle pod kožo. V poletnih mesecih bo Sendi nastopala in predstavljala ka- seto po vsej Sloveniji. Da ne miruje, sem videl pred nekaj dnevi, ko je v študiju Metro snemala skladbo za letošnji fe- stival MMS. Delovala je veliko bolj samozavestno kot takrat pred leti, ko sva se prvič sreča- la na istem mestu, sicer pa je ostala enako skromna in mar- ljiva, kar je gotovo pripomoglo k temu, da je postala pevka na kvadrat. SLAVO L. KOVAČIČ Kmalu bo mogoče na poli- cah naših trgovin ugledali tudi novi albvun ALEKSANDRA MEŽKA. Ves material zanj je Mežek, s pomočjo nekaterih znanih britanskih glasbeni- kov, posnel v londonskem stu- diu Room With A View. »Svet- le kaplje«, tako se bosta ime- novali kaseta in kompaktna plošča, bo založila naša naj- večja založba ZKP RTVS. Člane skupine THE ROL- UNG STONES pogodba z za- ložbo zavezuje, da morajo do konca letošnjega leta posneti še vsaj en studijski album in ga nato promovirati na turne- ji, ki bo po mnenju mnogih tu- di zadnja v njihovi že tri deset- letja trajajoči karieri. Založba želi ljubitelje Rollingov še po- sebej pripraviti na izid tega al- buma, zato je pred dnevi izda- la ploščo z osemnajstimi skladbami, posnetimi na nji- hovih zadnjih dveh turnejah, Steel Wheels in Urban Jungle. Angleški duo RENEGADE SOUNDWAVE je prvič prese- netil svetovno glasbeno sceno konec osemdesetih s celo vrsto inovativnih skladb in dvema Top 20 uspešnicama, »Proba- bly A Robbery« in »Biting My Nails« z debitantskega albuma »Soundclash«. Novi album »Howdoyoudoin?« tega dua je izšel konec aprila, na njem pa je v melodičnem alter-pop zvoku združenih več glasbenih zvrsti; tehcno, ročk, dub, funk in celo blues. Pevec in komponist ELTON JOHN in njegov tekstopisec BERNIE TAUPIN sta avtorske pravice za skladbe, ki sta jih ustvarila po letu 1974, prodala za rekordnih 39 mio dolarjev založniški hiši Wamer. Bobnar PAUL GEARV je til pred evTopsko turnejo zapusti! ameriško hea\'y-metal skupi- no EXTREME. Preostala troji- ca sedaj mrzlično išče zame- njavo zanj, prvi koncert turne- je, na kateri bodo Black Sab- bath in Extreme spremljali mega-zvezdnike Aerosmith bo namreč že 21. maja v Nem- čiji. Alex Hacke, član pionirjev nemškega industrijskega roč- ka, skupine Einstuerzende Ne- ubauten, je produciral novi al- bum angleške zasedbe MI- RANDA SEX GARDEN. To je že tretji album te skupine, ki je bila dosedaj znana predvsem po angelskem petju treh pevk. Triu sta se pred kratkim pri- družila še kitarist in bobnar, na albumu »Fairytales Of Sla- cery« pa je tako nastala posre- čena mešanica madrigalov in kitarskega pekla. Konec tedna se v Bar-flyju obetata kar dva zanimiva na- stopa. V petek, trinajstega, bo- do svoj CD prvenec promovi- rali celjski NOXIRE, ki so baje s svojim izdelkom navdušili tudi nekatere kanadske pro- ducente in nizozemske tour- promotorje. Dan zatem, v so- boto, pa prihaja v Celje znani brazilski godbenik Luiz Car- los Borges (na sliki), ki bo z za- enkrat še neznanim spremlje- valcem skušal pričarati zvoke Latinske Amerike. Zasedba ŠUKAR se že nekaj let ukvarja le z izvajanjem in snemanjem ciganske glasbe, pospremljene s petjem lastnih besedil ali pa originalnih rom- skih. Pri založbi Corona je skupini Šukar uspelo izdati CD ploščo, na katerih je se- demnajst skladb, ki so že bile objavljene na njihovih prvih dveh kasetah, »Cigani ljubijo pesmi« in »O ravbarjih, cigoj- narjih«. STANE ŠPEGEL Pop loto Nihče ni napovedal pra- vilnega vrstnega reda skladb, nagrada, ki jo po- darja sponzor oddaje Pop loto, trgovina ORIS MASH, sedaj znaša 12000 SIT. Za skladbe, ki jih je izbral Stane Špegel lahko glasu- jete v sredo, 18. maja ob 18. uri. Kupone pošljite na dopisnicah na naslov: Ra- dio Celje, Prešernova 19, Celje. Št.19 - 12. maj 1994 28 Trenutki... Pričel se je maj in z njim dnevi ljubezni, ki so za marsikoga prekratki. Kon- čuje se šola, zaradi česar je sedaj zadnji čas za poprav- ljanje nivoja ocen v redo- valnici. Ptički pa pojejo, rožice cvetijo in Savinja (čeprav ne ravno najbolj či- sta) še vedno teče skozi park. Torej je včasih vendarle lepo biti mlad. In lepo je doživeti dan, za katerega veš, da je eden izmed naj- lepših v življenju. Pa za to ponavadi sploh ni potrebno veliko. Le človek, ki ga imaš rad, dve, tri besede, nasmeh, pogled... Pravih čustev se namreč ne da sa- mo izpovedati, izsiliti ali kupiti. Treba je — vedeti. To se človeku najbrž ne zgodi dostikrat; ko pa se, gre za trenutek, ki ga večina ne bi zamenjala za nič. To je tre- nutek, za katerega je vred- no živeti. NINA M. Vedno bolj komplicirano postaja živeti enostavno. Miss (2. del) Piše: Simona Majda je utrujeno odklenila vrata svoje sobe in vstopila. Legla je na posteljo in premi- šljevala o dnevu, ki ga je preži- vela. Miss Slovenije. O tem ni nikoli niti sanjala... Predramilo jo je zvonjenje telefona. »Alo, Majda. Iskrene čestitke k zmagi. Poslušaj, v soboto ob osmih pridi k meni domov. Sama dobra družba, boš videla. Stopi k oknu, da te vidim, miss Slovenije.« Majda se je nasmehnila in stopila k oknu. Prikazal se je Dejanov obraz. Pomahala mu je in od- vrnila, da pride. Odložila je slušalko in se slekla. V trenut- ku, ko je zaprla oči, je zaspala. Naslednji dan je bil zanjo zelo naporen. Obiski so se kar vr- stili in kljuka se je skoraj pre- grela, toliko rok se je je dota- knilo. Čestitke, čestitke in še enkrat čestitke. Prejela je tudi veliko telefonskih klicev in pi- sem. Dobila je tudi telegram z naslednjo vsebino: »Miss, tu- di če ne bi bila miss, si zame še vedno miss. Tvoj pevec« Spomnila se je prelepih oči, ki so se na prireditvi zastrmele vanjo. Kar prehitro je bežal čas in sobota je bila že tukaj. Majda si je ravno urejala pričesko, ko je zaslišala glasbo, ki se ji je zdela zelo znana. »To je ven- dar glasba, ki so jo zavrteh ob razglasitvi Miss Slovenije!« je presenečeno ugotovila. Torej je tam tudi tisti lepotec z zape- ljivimi očmi. Zabičala si je, da se ne sme prehitro predati ču- stvom, saj so ji izkušnje dale vedeti, da to ni dobro. Še en pogled v ogledalo in čao, ami- go! Stopila je na vrt in čestita- la Dejanu. Tomaž se je pribli- žal. »Ah, midva se pa že poz- nava,« je preprosto rekel. »Da, da, poznava se,« je ponovila Majda. Preživela je lep večer in ugotovila, da je Tomaž zelo simpatičen. Tudi v njegovem srcu se je nekaj premaknilo. V Majdo se je zaljubil in vedel je, da to ni več igra. Odločil se je, da jo pospremi domov in... bo že čas pokazal, kako bo. Majda je zavrnila ponudbo. Tomaž jo je povabil v kino. Rekla je, da bo premislila, v srcu pa se je že odločila. To- maž se je odpeljal. Zjutraj je Majda vzela v ro- ke jutranji časopis in prebrala: »Včeraj je v prometni nesre- či umrl Tomaž Bombač...« Naprej ni brala. »Zakaj, za- kaj nisem dovolila, da me po- spremi domov? O Bog, odpusti mi!« Debele solze so tekle po nje- nih licih. Bo lahko pozabila? Se bo lahko iznebila občutka krivde? O, ko bi vedela, ali je tudi Tomaž ljubil njo! Čez dva dni so jo našh mrtvo. Človek, ki se hvali, da ved- no govori resnico, je pre- prosto človek, ki resnice ne spoštuje. To ni stvar, ki se razmetava na lahno; kot drobiž. To je nekaj, kar je treba varovati in ljubiti, uporabiti pa le, kadar je neizogibno... (Henry Louis Mencken) Sprašujem se, odkar živim sem mar edina,ki trpim ? In kar vas srečnih je ljudi; ste mar resnično srečni vsi ali ni morda kdo kot jaz, ki nosi masko sreče čez obraz? Minilo je več kot leto dni odkar sva se spoznala, in takrat sva si želela, da večno skupaj bi ostala. Jaz te ne bom zapustila, nočem žaliti ti srca, ko sem zvesto obljubila, da do groba vse velja. ZLATKA BUDNA Kitajskem lioroskopu Bivol Bivol je tih in potrpežljiv, zadržan in počasen. Ne zbuja rad pozornosti in je uravnove- šen in natančen. Metodično se loteva del in načrtov. Zbuja kmečki videz in zdi se, da je nekam neotesan, za tem pa se skrivata izvirnost in inteligen- ca. Bivol zbuja v ljudeh zaupa- nje in zaradi tega ima v življe- nju dostikrat uspeh. Zamišljen je in rad vse ra- zumno pretehta. Zaradi tega ljubi samoto. Miroljubni zunanjosti navk- ljub pa je bivol kolerične nara- ve in nagnjen k nasilnosti. Razbesni se sicer le redkokdaj, toda tedaj je najbolje, če se mu spravimo s poti. Doživeli bi lahko kaj neprijetnega. Sicer zbuja miren vtis, vendar je tr- moglav in se huduje, če mu kaj spodleti. Bog varji tistega, ki se mu postavi po robu, kajti bivol je lahko tudi hudoben in okruten. Kadar pobesni, ga ne more nihče zaustaviti. V bi- stvu je to človek, ki lahko uka- zuje in vodi. V sili je tudi do- ber govornik, čeprav običajno molči. Bivol sovraži vse, kar je no- vo in modno. Takšne reči mo- tijo njegov mir. Sodi med lju- di, ki se razburjajo zaradi ab- straktnega slikarstva, moder- ne glasbe, mini kril in dolgih las. Nikoli ne bi dopustil, da bi član njegove družine ali kdo iz njegove okolice zapadel takš- nim slabostim ali modnim mu- ham. Avtoritativen je in njego- va družina — v širšem smislu so to njegovi podrejeni - igra po- membno vlogo v njegovem živ- ljenju. Delaven je in zanesljiv. Nje- govim ljudem ne bo nikoli ni- česar manjkalo. Bivol pa, žal, le redko kdaj najde razumevanje pri svojcih, ker mu - trmoglavcu - manjka smisla za diplomacijo. Ljube- zen je zanj prijetno opravilo in v tem smislu je zelo neposre- den in nesentimentalen. Zna biti nežen, ustrežljiv in čuten, vendar pa ni romantik. Bivol, rojen pozimi, bo imel prijetno življenje. Ne bo težko delal. Poleti rojeni bivol pa bo moral vse leto zelo garati in ne bo nikjer našel miru. Bilo je pestro. Hvala sexu... JANI Tista črna kitara (Vlado Kreslin) Bil sem še Vladek ko so, kot vedno za praznik, prišli brkati cigani v hišo igrat. Oče je stopil v sobo po tisto črno kitaro, ki jo je kupil za prvo plačo. Gospod, tisto kitaro še imate, gospod, tisto črno kitaro še imate? Gospod, tista bila je res dobra. So ga spraševali še dolgo po tem zmeraj, ko hoteli so prositi drobiž. Zmeraj, ko igrali so v vaški gostilni in hodili v pavzah do sanka. Pa njihove žene, ko prišle so pred vrata, po stare obleke, so rade vprašale: Gospod, tisto kitaro še imate, gospod, tisto črno kitaro še imate? Gospod, tista bila je res dobra. Včasih, ko pridem domov, sedim pod kostanji in pijem, pijem s prijaflji, ki tam še živijo. Takrat, skoraj vedno pri mizi za nas zaigrajo in vprašajo otroški obrazi s hripavim glasom: Gospoud, tisto gitaro šče mate, gospoud, tisto čamo gitaro šče mate? Gospoud, tista je bijla dobra, tista je bijla dobra. Z NT&RC v Gaitlaland 14. maja bodo z nami in Turistično agencijo Dober dan iz Šempetra poleg vseh ostalih v Gardaland potovali še: Špela Sehč, Straška Gorca 31, Prevorje; Darja Krajnc, Brstnik 11 Laško, in Petra Slatinšek, Radmirje 30, Ljubno pri Savinji' Lepo se imejte! Št. 19 - 12. maj 1994 29 Vrnitev k temeljem Vse bi bilo še kar nekam lepo in prav, če se ne bi bri- tanska vladajoča Konserva- tivna stranka lansko jesen odločila za kampanjo, ki so jo poimenovali »Vrnitev Ic temeljem« (Back to Ba- sics). Kot so povedali kasne- je, ko je bilo že davno pre- pozno, so se zavzeli samo za vrnitev temeljnih vrednot v izobraževanju in upošteva- nju družbenih norm, toda britanska javnost je njihovo geslo razumela kot vrnitev tradicionalnih družinskih vrednot. Konservativcem ta- krat ni padlo niti na kraj pa- meti, da bi javnost popravili in razložili, kam naj bi bila usmerjena njihova nova kampanja, ki naj bi, vsaj kot meni premier John Major, spet združila stranko, raz- klano po razpravah o tesnej- ši povezanosti v Evropsko Unijo. Namesto jasnejših po- jasnil so najprej ostro na- padli matere samohranilke in vse je res kazalo, kakor da [ jim je postala ideal puritan- ska Anglija. Pa ni bilo tako... Pregovor pravi »Kdor dru- gemu jamo koplje, sam vanjo pade« in britanska Konser- vativna stranka ni bila pri tem nobena izjema. Kadar se ministri obnašajo kot pridi- garji, javnost od njih verjet- no pričakuje, da se bodo tudi obnašali kot pridigarji, kar pa je bil absolutno prevelik zalogaj za Torijske poslance v britanskem parlamentu. Tako se je pač zgodilo, da govorijo eno, v privatnem življenju pa delajo drugo, kar bi bilo spet lepo in prav, če bi poskrbeli, da tisto »drugo« ne bi prišlo v jav- nost. Toda tudi britanski no- vinarji niso od muh in so po- litikom noč in dan za petami, tako da lahko že naslednje jutro razbobnajo svetu še ta- ko droben spodrsljaj. In spo- drsljaji konservativnih po- slancev to zimo sploh niso tako zelo drobni. Okoli boži- ča je izbruhnila afera Yeo; minister v vladi Johna Ma- jorja ni hotel odstopiti, ko se je izvedelo, da je oče neza- konskega otroka, medtem ko je na konferenci Konserva- tivne stranke vsaj v besedah krepko udaril po samohra- nilkah, in to samo nekaj ted- nov po tem, ko je sam prispe- val k nastanku še ene »druži- ne z enim roditeljem«. Yeo je končno odstopil, škandali pa so se vrstili dalje z vedno večjo hitrostjo, eden banal- nejši od drugega. Yeo je po odstopu priznal, da ima še enega nezakonskega otroka (njegova zakonska otroka sta že odrasla), potem se je izvedelo, da sta dva izmed konservativnih poslancev prebila noč v nekem hotelu v Franciji v sobi z zakonsko posteljo, »da bi znižala stro- ške nočitve«, eden izmed konservativnih j)oslancev je zapustil družino in se prese- lil k ljubimcu, žena nekega drugega poslanca je napra- vila samomor, ker je izvede- la, da ima razmerje z drugo žensko. Tako so se Torijevci izmučeno prebili čez januar v upanju, da jim bo prihod- nji mesec leta prinesel kaj več miru, kajti morda ne bi bilo narobe, da bi se kdaj posvetili tudi politiki. Toda v začetku februarja je spet udarilo kot strela z jasnega, tokrat huje kot kdaj prej. Primer Miiiigan Stephen Miiiigan, 45-letni samec, je bil izvoljen v Par- lament leta 1992 in po sploš- nem prepričanju se mu je obetala uspešna politična kariera. Preden se je začel aktivno ukvarjati s politiko, je delal kot novinar; bil je BBCjev dopisnik za Evropo, urednik zunanjepohtičnega dela SUNDAV TIMESa in eden izmed urednikov ECO- NOMISTa. Mnogi so v njem videli bodočega člana vlade in samo sedem mesecev po prihodu v Parlament, je bil povišan v prvo stopnjo na ministrski lestvici - postal je privatni parlamentarni taj- nik ministra za državno obrambo. Milligana so kole- gi radi omenjali kot vzhaja- jočo zvezdo na političnem nebu in verjetno bi v svojem življenju dosegel marsikaj, če ne bi prišlo do neljubega dogodka, v katerem je izgu- bil življenje, svoje ime pa ta- ko temeljito oblatil, da ga Britanci ne morejo omeniti brez obveznega pomenljive- ga nasmeška. Ko se je izvedelo, da so ga našli mrtvega v njegovem londonskem stanovanju, je bila večina prepričana, da je šlo za umor, toda podrobno- sti, ki so jih razkrili postopo- ma, so to misel povsem ovr- gle. Mrtvega Milligana je od- krila njegova tajnica. Kot poročajo, je našla truplo na hrastovi mizi oblečeno v žensko plastično vrečko. okoli vratu pa električni ka- bel. En del kabla je vodil do roke, drugi pa je bil zadrg- njen okoli noge. Uradno je policija okoliš- čine smrti označila kot »sumljive«, kar naj bi pome- nilo, da ni jasno, ali je šlo za umor, samomor ali nesrečo, toda v resnici so si bdi poli- cisti takoj na jasnem, kaj se je zgodilo. 95 odstotkov bri- tanske javnosti do tiste so- bote verjetno ni inaelo poj- ma, kaj je takoimenovana avtoerotična asfikciacija oziroma erotično samoduše- nje (omejitev dotoka kisika v možgane, kar pojača orga- zem), policija pa je z nak- ljučnimi žrtvami tovrstne sadomazohistične spolne prakse dobro seznanjena. Preiskava okoliščin Milliga- nove smrti je tudi pokazala, da pri dejanju ni bil udele- žen še kdo drug, da je vzha- jajoča zvezda konservativne stranke zadevo izvedla kar lepo v ednini in si v kritič- nem trenutku malo preveč temeljito omejila dotok kisi- ka. Dejstvo je torej, da se je MilUgan sam zadvišU med samozadovoljevanjem, kar je dovolj nerodna stvar, da je britancem (konservativnim in drugim) čisto pobralo sapo. Ko si je klepetavi tisk po enem tednu nekoliko opo- mogel, je začel na dolgo in široko razpredati, kako je osebno življenje privatna stvar posameznika in kako je hudo, da so Milliganovo tru- plo odkrili v »tako nesrečnih okoliščinah«. Javnost bi bila vsem argumentom priprav- ljena vneto prikimati, ko ne bi bilo nesrečne Majorjeve kampanje »Vrnitve k teme- ljem«, ki na vse skupaj meče skrajno absurdno luč, kajti to naj bi torej pomenilo, da država sicer lahko psuje mladoletnice, ki nepričako- vano zanosijo in se ne odlo- čijo za umetno prekinitev nosečnosti, medtem ko je erotično samodušenje a la Miiiigan povsem privatna zadeva posameznika. Bri- tanski ministrski predsednik John Major je ob Milliganovi smrti izjavil, da je bil pokoj- nik prav gotovo »zelo nesre- čen, zelo obupan«, kar je ko- mentator v nedeljskem IN- DEPENDENTu označil kot izjavo, ki izvira iz omejenega prepričanja o tem, kaj ljudi osrečuje, in dodal: »Osebno upam, da je Stephen Miiii- gan umrl srečen. Možnosti, da je to res, so glede na oko- liščine smrti precej ve- like. ..« Piše{ Mojca Belak Kalco učinkovito naložiti svoj denar? Kupite komercialni zapis Kompas Consulting d.d.! 4% letni donos (v DEM)!! Pooblaščeni prodajalci: Kompas Celje d.d.. Glavni trg 1, Celje (tel. 063/27-403; 27-413) Kompas Fintrade d.d., Pražakova 4, Ljubljana (tel. 061/1329-215) V Rogatcu ni bilo vodovoda (o pralnem stroju še sanjati nismo mogli), zato sem vsak dan prala na roke v kuhinji. Največ razgo- vorov z vodniki sem imela ob pranju plenic. Sestavljali smo programe za vodove sestan- ke, načrtovali izlete in se učili taborniške pesmi, za katere je bil edini vir moje grlo. Šola ni premogla nobenega glasbila, le be- sedilo smo dobili v taborniški literaturi. Navdušenje med taborniki je bilo izredno. To navdušenje so taborniki prenašali na starše. Niso nam odklonili pomoči, če smo kar koli potrebovali. Sestanke smo imeli v učilnici. Najbolj vnet vodnik v Rogatcu je bil Marjan Strajn, njegov prijatelj Franci pa je bil njegov na- mestnik. Po nekem vodniškem sestanku sta mi po- ročala, kaj vse so se učili na sestanku. Spoz- nali so razne taborniške znake, semafor in priprave na izlet. Začudila sem se: »Od kdaj znata semafor?« »Iz knjige se učiva s.Francijem. Vsak dan tekmujeva, kateri bo znal z zastavicami po- kazati več črk. Kar poglejte!« Že ie imel zastavice v rokah. »Počaka jta fanta, daj ta mi brošuro. Vse znake sem že pozabila, ker jih pri medved- kih in čebelicah (to so najmlajši taborniki) ne uporabljamo.« »Mislila sva, da še znate.« »Moja čmrlja sta pripomogla, da se malo izobražujem in še marsikaj pozabljam.« Hotimir je začel neusmiljeno jokati in niorala sem ga vzeti v naročje. To mlajšemu bratcu Borutu ni bilo prav in je še on začel svojo »pesem«. Usmilil se ga je Franci. S Hotimirjem in brošuro v roki sem opazo- vala Marjanov napredek v semaforju. Nato je Borut presedlal v Marjanovo naročje in je Franci pokazal svoje umetnije z zastavi- cami. »Fanta, odlična sta. Prekosila sta moje znanje. Kar tako naprej! Na taborniških izletih moram utrjevati semafor, da bom lahko kontrolirala, če pravilno oddajata in sprejemata sporočila. Kaj pa za izlet ste se dobro pripravili?« »Naročila sva, kaj morajo s sabo vzeti, kako se obleči, obuti. V najinem vodu bodo šli vsi.« »Tudi moji bodo šli vsi, razen Betke, ki ima tako pogosto vročino. Bojim se slabega vremena. Marca še rado sneži.« »Poglejte skozi okno, kako je jasno!« »Danes je petek, do nedelje je lahko še hudo neurje,« sem nezaupljiva. »Z nami gredo tudi taborniki iz Rogaške Slatine. Glejte, da se boste izkazali. Kuhali bomo čaj, da se malo pogrejemo, a še ne vem, kateremu vodu bi naložila to nalogo.« »Midva se javiva prostovoljno, da kuha naš vod. Doma imamo velik lonec.« »Prav. Takoj, ko pridemo na Donačko goro, poiščita suhljadi. Ogenj zakurita na jasi. S sabo vzemita majhno lopato, da od- makneta rušo, nato na zemlji prižgeta ogenj. Lonec bosta postavila kar na dva kamna. Tega je na Donački gori dovolj. Ogenj je treba po kuhanju pogasiti in polo- žiti rušo nazaj, tako se ne bo videlo, kje je bil. Ne dajajta drugim tabornikom vžigalic v roke, da ne pride do kakšnega nepotreb- nega kurjenja in škode. Zdaj pojdita do- mov, da ne bodo v skrbeh, kje tako dolgo hodita!« Poslovila sta se. Hitro pogledam v brošu- ro in ponavljam semafor pred ogledalom, saj mi je bilo nerodno, da sem že vse poza- bila. Silno važna je drža za vsako črko, vsak nov kot roke je že druga črka. Ti presneta fanta, bila sta presenečena, da je moje znanje v tej stroki pomanjkljivo. Je že tako, človek hitro pozablja znanje, ki ga ne potrebuje, in na njegovo mesto pride novo znanje. Borut in Hotimir me nista dolgo pustila pred ogledalom s semaforjem. Njun »morze« je bil tako glasen, da sem ju pri priči previla in nahranila. V soboto se oglasim pri ravnatelju in ga povabim na Donačko goro. »Prej bi se še rad pogovoril zaradi tabor- nikov. Snažilke so se jezile, da so bih vsi hodniki popisani s puščicami in drugimi taborniškimi znaki. Tega ne smejo več de- lati.« »Pri meni sta bila Marjan in Franci. Po- ročala sta mi, kaj so delali na sestanku, a da so pisali po hodnikih, nista povedala. Z njim se da pogovoriti. Obljubljam, da se to ne bo več zgodilo.« »Jaz obljubljam, da grem z vami, da pre- tegnem svoje kosti in da povem kaj zanimi- vosti o Donački gori.« »Sijajno, samo da se vreme ne skisa,« in odhitim v razred k pouku. To so bili še tisti časi, ko smo imeli tudi ob sobotah pouk. Že hitim domov, pospravljam, perem, kuham. Sosedo naprosim, da bo čuvala si- nova, ko grem na goro. Navsezgodaj sem vstala, skuhala riževo sljud, prelikala plenice, ker so bile vlažne, uredila vse s sinovoma in ju spravila spat. Nista hotela zaspati. Prišla je soseda. Oba bi rada šla v naročje, jaz pa k tabornikom. Morala bi ostati doma in morala sem k ta- bornikom. S solzami v očeh sem se poslovi- la od sinov in sosede, mož je že odšel prej, da počaka tabornike iz Rogaške Slatine na železniški postaji. Pred šolo je mrgolelo tabornikov. Med njimi je bil tudi ravnatelj. Oziral seje v ne- bo in proti Donački gori. »Tele megle nam še lahko prinesejo sneg. Premrzlo je, da bi deževalo. Če bo kazalo preslabo, se vrnemo domov.« »To pa že ne! Vsi smo dobro opremljeni,« so se oglasili taborniki. »Marjan, tvoj vod gre naprej. Praviš, da dobro poznate pot. Na vseh križiščih na- pravite znake pojdi po tej poti s kamenčki, vejicami ali kredo. Prosim, da tega nikoli več ne počnete po šolskih hodnikih! Pose- bej označita prepovedano pot, da ne bodo zašli. Nas bo okrog 100. Imate dovolj veUk lonec s sabo?« »Poglejte, kakih 30 litrov drži.« »V redu, kar pojdite naprej. Pri cerkvici sv.Donata počakajte.« Kar preveč glasni so prišli z železniške postaje taborniki iz Rogaške Slatine. Mar- ko je postrojil vse tabornike, jih preštel in odšli smo po vodih. Zadnja kolona še ni prišla iz trga, ko so začele padati prve sne- žinke. Nikomur še na misel ni prišlo, da bi izlet prekinili in se vrnili domov. Skupini, s katero je hodil ravnatelj Soto- šek, je razlagal zgodovino Rogatca in o po- sebnosti flore na Donački gori, ki jo bomo morali obiskati še spomladi, ko bodo cvete- le rane cvetice. Snežinke so vedno pogosteje naletavale. Na križišču smo komaj opazili znak hodi po tej poti, ker je razporejene kamenčke zakril sneg. Med potjo mi ni bilo potrebno govori- ti, važno je bilo, da sem poslušala novice otrok. Nina spredaj se oglasi s pesmico »Naša četica koraka«. Vsi so povzeli za njo. Sneg je kar naprej naletaval. Ker je Marjanov vod zelo hitel, so bili taborniški znaki ved- no bolj zasneženi. Kolona se je pred križiš- čem ustavila. Brskali so po snegu in s tem razmetavali tudi kamenje, ki je označevalo - hodi po tej poti ali prepovedana pot. V bli- žini ni bilo drevesa, na katerem bi bil pla- ninski znak markacija. Marko je moral na čelo kolone, da ne bi zašli. Spredaj in zadaj se je slišalo petje. Mene je pri srcu tiščalo. Prvič sem pustila otroka doma in šla na izlet. Tolažila sem se z misli- jo, da sta tudi takrat brez mene, ko sem v službi. Pot je bila bolj in bolj težavna. Od spre- daj so priletele nazaj prve kepe. Nikomur še na misel ni prišlo, da bi opazovali drevje. Od časa do časa je kdo napravil kepo in jo vrgel na glavo. Ni bilo nobene zamere, le smeh na licih. Po 45 minutah je bil počitek To ni bil počitek, ampak vsesplošno kepanje. Mateja je zajokala: »Tovarišica, nekdo mi je vrgel sneg za vrat!« Hitro poberem ostanke snega izza srajce in prepovem kepanje. »Imeli boste mokre obleke in zazeblo vas bo, zato nehajte s kepanjem. Počitka je ko- nec. Ustavimo se pri sv. Donatu.« Kolona je krenila dalje. Pot je bila vedno bolj strma, zato petja ni bilo več slišati in tudi s kepanjem so končali. Št.19 - 12. maj 1994 št. 19 - 12. maj 1994 3: v MODNEM VRTINCU Pripravlja: VLASTA CAH - ŽEROVNIK v zadnji modni oddaji celj- skega radia je naša modna svetovalka Vlasta Cah-Žerov- nik podelila tri nagrade. V pulover se bo lahko kmalu oblekla Nevenka Verovšek, Vojkova 5, Celje, s šalom se bo ogrnila Ana Hacin, Trubarjeva 26, Celje, z modnim nakitom trgovine Iva iz Kocenove pa okrasila Jelka Šinkovec, Pod kostanji 6, Celje. Na nagradno vprašanje me- seca aprila je dogovorilo pri- bližno 200 bralk in bralcev Novega tednika, večina pa pravi, da imajo največ po- mladno-poletnih oblačil seši- tih iz bombaža in viskoze. Ver- jetno bo Vlasta v katerem od prihodnjih modnih vrtinčenj uporabila tudi ta podatek. Uredništvo Modno modri maj Pred nekaj meseci so mnogi ugledni kreatorski mojstri na- povedali natanko to, kar se ta hip dogaja. Kraljica najbolj oboževanih »konkretnih« barv tople sezone je modra. Glede na to, da uvrščamo modro barvo med hladni del bamie palete, ji zaradi vse prej kot hladne atmosfere, ki jo ustvarja s svojo prisotnost- jo, v tem pogledu gotovo dela- mo krivico. Pravzaprav je mo- dra nadvse romantično razpo- ložena barva, kot nalašč za dehteče-cvetoči maj... Najbolj aktualni so vsi od- tenki morja - od zamolklo tem- nih oceanov, globoko zeleno- modrih lagun, izrazito modre, kot je nebo po nevihti, do sko- raj bele morske pene. Na »morski« podlagi je posuto tu- di eksotično cvetje, ki se je iz vročega Zanzibarja in sanj- skih Karibskih otokov preseli- lo na letošnje najbolj modne tkanine. Če žeUte biti kot iz najbolj aktualne modne slike, pa se odenite v »total-look«, modro od glave do stopal v zgoraj na- štetih barvnih niansah. Če oblečete tenmo modro na »problematičnih« delih telesa, svetlo pa na tiste, ki jih žeUte poudariti, lahko s takšnim po- igravanjem mimogrede priča- rate tudi izjemne vizualne efekte oziroma prikrijete kak- šen nebodigatreba kilogram. Skratka, pred letošnjimi na- kupi garderobe si velja zapisa- ti v spomin pomenljivo dej- stvo, da je modra ne le modna, temveč tudi barva, ki pristaja skoraj vsem. VLASTA Nagradno anketno vprašanje meseca maja: KATERO IZMED NAJBOLJ MODNIH POMLADNO-POLET- NIH OBUVAL NOSITE TUDI VI? a) »Špagarice« s polno peto, b) natikače z visoko peto in debelim podplatom, c) usnjene meniške sandale (jermeni, vezalke), d) preproste balerinke (brez pete). Ribe, iupinarji in raici Italijanska kuhinja zelo či- sla morske sadeže in tudi slad- kovodne ribe. Vse te stvari so najkoristnejše živilo in tudi največji izziv za kuharja, ker jih je potrebno skrbno pripra- viti. Zato je pomembno, da lo- čimo med posameznimi ribami glede okusa, strukture in te- lesne zgradbe. Riba z mastnim mesom se razlikuje od ribe z belim mesom, grobo meso od nežnega in ribe, ki so skoraj brez kosti pripravljamo dru- gače kot tiste, ki imajo kosti preveč. Pri izbiri rib moramo paziti na kakovost mesa in na srečo je neoporečno ribo lahko spoznati. Njeno meso je pro- sojno in ima prijeten vonj. Lu- ske so nepoškodovane in se svetijo, oči se svetijo in škrge so živordeče. Ribje meso mora biti na otip čvrsto in prožno. Ribe pripravljamo na različ- ne načine in sicer jih lahko ku- hamo, pražimo, cvremo, duši- mo, pečemo na žaru in še in še bi lahko našteval. Ribe ali ko- se vehkih rib lahko pečemo tu- di v testu. Zavijemo jih v list- nato testo ali v testo za brioše. Tudi zavite v alufolijo se v pe- čici lepo spečejo in pri tem ohranijo svojo aromo in obli- ko. Zelo znan način priprav- ljanja rib je gratiniranje. Pri tem načinu pečemo manjše ce- le ribe, fileje ah v zrezkih, v pečici. Prelijemo jih z gosto, dobro začinjeno omako in po- tresemo z drobtinami, kosmiči masla, včasih pa z nastrganim sirom. Poleg različnih rib so odlič- ni tudi ostali morski sadeži, kot so raki, glavonožci in lupi- narji. Zanje je pomembno, da imajo svež izgled, kajti vsaka sprememba na njih ima lahko nezaželene posledice. Lupinarje in rake lahko pražimo na surovem maslu. Pred tem jih ponavadi izloči- mo iz lupin in meso narežemo na enako veUke kose. Praženje vzame le malo časa in zadostu- je le dve do tri minute po vsaki strani. Postrežemo jih čim bolj vroče in zraven p>onudimo ra- zlične priloge, kot so mlade ša- lotke, česen, paradižnik, gnjat, kisle gobice itd. Med glavonožci, ki pridejo pogosto na mizo so lignji, sipe in hobotnice. Lignji in sipe imajo v telesu zakrnelo lupino, ki jo moramo pred uporabo odstraniti. Najboljši so mladi lignji, ki so odličnega okusa in jih pripravljamo cele, lahko jih nadevamo ali narežemo na obročke. Stari pregovor pravi, da mo- ra riba trikrat plavati, zato pri ribjih jedeh ponudimo tudi vi- no. Najboljše je črno, vendar se tudi dobre malvazije ne smemo braniti. Morski list z grozdjem Potrebujemo: 800 g filejev morskega lista, 1 kozarec vo- de, pol kozarca belega vina, 6 poprovih zmc, 1 rezino če- bule, 200 g jagod belega groz- dja, sok ene limone. Za omako pa 30 g masla, zvrhano žUco moke, sol, poper, 1 del smeta- ne, 1 rumenjak ter žhco sesek- ljanega peteršilja. Morski list je najboljša riba z belim mesom in je kot tak tudi primeren za dietno pre- hrano. 100 g mesa brez kosti ima 88 kkalorij, 18 g beljako- vin, 1 g maščobe, nič ogljiko- vih hidratov, 60 mg holestero- la in 100 mg natrija. Fileje morskega lista opere- mo in posušimo ter jih zvije- mo. Zvite zložimo v ognjevar- no posodo, ki smo jo premazali s surovim maslom. Prilijemo vodo in vino, dodamo poper in čebulo. Pokrijemo s pomašče- nim papirjem in 15 minut po- širamo v pečici segreti na 180 stopinj. Medtem olupimo grozdne jagode in jim odstra- nimo peške in jih poškropimo z limoninim sokom. Pripravimo omako. V kožici stalimo maslo, dodamo moko in precejen ribji sok. Premeša- mo in mešamo do vrenja, zači- nimo in pustimo na strani. Zmešamo smetano in rume- njak in vse skupaj dodamo k omaki. Segrejemo toliko, da se omaka zgosti in pri tem ne sme zavreti. V gosto omako stresemo grozdje. Fileje morskega lista položi- mo na servimi krožnik, jih prelijemo z omako in potrese- mo s peteršiljem. Zraven po- nudimo krompir v kosih in ko-, zarec vina. Škampi s smetano Potrebujemo: 500 g škan pov, žlico surovega masla, ča no žličko sladke rdeče papi ke, 1 kozarec serija, 3 rum« njake, 2 del smeteme, žlico pj radižnikove mezge, sol, pop^ in muškatni orešček. Škanij naj bodo bre lupine. V večji ponvi razpustimo s\j rovo maslo in na njem prepra žimo škampe. Potresemo jj) s papriko ui prelijemo z vi nom. Kuhamo toliko časa, ^ povre polovica vina. Medtem pripravimo omako V manjšo kožico vlijemo sme tano, dodamo rumenjake ij med stalnim mešanjem kuha mo toliko časa, da se omak lepo zgosti. Dodamo še para diinikovo mezgo, dobro prej mešamo in omako zlijem^ k škampom. Dobro začininJ ter jed postrežemo s kuhani^ mmm kotiček A s t ro I os i n Je 1U ANE Šifra: Leto 2000 Zelo me zanima, kaj astrolo- gija pravi o letu 2000. Vem, da je bilo o tem že veliko napisa- nega, pa vendar mislim, da bi lahko zanimalo še koga druge- ga. Hvala za vaš odgovor. Ivana: Res je bilo o tej letni- ci že veliko napisanega, morda več slabega kakor dobrega. Že v zgodovini so bili ljudje nag- njeni k temu, da so želeli izve- deti, kdaj bo »konec sveta«, različni kvazipreroki pa so to izkoriščali. Seveda pa so si za lastno lahkovernost bih krivi tudi tisti, ki so tako napoveda- nim datumom resnično verjeh. Na srečo živimo v času, ko je vsakomur omogočen vstop v knjižnice in nam zato ni tre- ba ostajati na nivoju verjetno- sti senzacionalističnih brošu- ric ali nm^enega tiska. Torej, kdor verjame, si je sam kriv, tisti, ki si želi o tem izvedeti kaj več, pa se lahko poglobi v bolj strokovno sociološko in antropološko literaturo ter se- veda v obiUco duhovno-religi- oznih spisov iz indijske za- kladnice. Če preučite nekaj spoznanj razUčnih starih civi- lizacij skozi njihove zapise, potem boste kmalu ugotovili, da česa takega, kot je leto 2000, ni. Poglejmo, zakaj ne. Naše zahodno štetje je namreč štetje od Kristusovega rojstva naprej, Indijci, Tibetanci, Ki- tajci in Japonci ter še kateri drugi imajo lastno štetje, ne- kateri precej starejše od krš- čanskega. Z astrologijo civiU- zacijskih in kozmičnih ciklu- sov so se ukvarjale vse velike stare civilizacije, tako so npr. Azteki natančno napovedali konec svoje kulture že mnogo pred prihodom Špancev, pa tudi Tibetanci in Indijci, ki so mojstri astrologije, so zapiso- vali vizije in dogodke, ki naj bi jim sledili. Stari indijski spisi pravijo, da ima vesolje različ- ne cikluse, od velikega začetka pa do velikega konca, vmes pa je obdobje kozmičnega miro- vanja. Mi, ki smo rojeni v tem času, naj bi se po indijski te- oriji nahajali v tako imenovani železni dobi ali Kali jugi. To obdobje, ki je zadnje med šti- rimi, naj bi trajalo 432000 let, mi pa smo vanj zakoračili pred dobrimi pet tisoč leti. Do kon- ca je po tej teoriji torej še pre- cej daleč. Sicer pa, najbrž je pomembno to, kako neagresi- ven in ustvarjalen je vsak po- sameznik na našem planetu. Šifra: Samota Pred časom se mi je zdelo, da bi lahko živel sam, vendar pa včasih nekako obupujem nad tem. Zdi se mi, da nikoli ne bom imel družine kot moji sošolci, ki so v glavnem že vsi poročeni. Prave partnerke mi še ni uspelo najti. Rojen sen v znamenju kozoroga. Zanint me, s katerimi nebesnimi zni menji se najbolje ujemam i s katerimi najmanj? Ivana: Res ste zelo poudai jen kozorog, saj imate v tei znamenju poleg Sonca tu< Mesec, vaš ascendent pa se na haja v devici. V horoskop vam primanjkuje element zraka, zato ste premalo komu nikativni in ste večkrat raj opazovalec kot pa center zi bave. Včasih vas nekoliko da pretirana kritičnost in aprioi na prepričanja. Dobro se lah ko ujamete z izrazitimi ribam in raki, pa tudi biki se lahfc ob vas dobro počutijo. Dvojči tn tehtnice niso za vas, pra tako ne ovni in škorpijoni. O njih bi se počutih preveč negfl tovi. Sicer pa vam bo v dru| polovici naslednjega leta ž vse jasno. Kaže vam namre resno zvezo, najbrž poroke v dveh letih pa tudi otrokf Šele kot očka boste uresničil svoje sposobnosti, vendar p ne bodite pretrdi pri vzgoji kajti če bo otrok rojen v enoj od zgoraj navedenih znamenj s katerimi niste najbolj har- monični, potem ga lahko šparj tanska vzgoja prizadene, sap otrok deli vzgojne ukrepe m ljubeče in neboleče. Sicer pi so vam planeti v naslednjih petih letih dokaj naklonjeni tako da bo vse dobro potekal( Vaš čas, ko se najbolje počuti te, ponavadi traja od septeni bra pa do februarja, bolj paz Ijivo pa ravnajte od jimija d septembra, kajti ti meseci 9 za vas vedno utrudljivi, zati ne bo odveč skrb za zdravje ii tudi pri delu. Obdobje inten- zivnih sprememb bo za vas na stopilo že letos septembra, ve čina pomembnejših spremenil pa se bo razpletla do konc naslednjega leta, v glavnem z vas ugodno. Št. 19 - 12. maj 1994 št.19 - 12. maj 1994 št.19 - 12. maj 1994 št.19 - 12. maj 1994 št.19 - 12. maj 1994 št.19 - 12. maj 1994 40 Zdaj končno dobili smo nov proračun, se s tem končal bo medsebojni obračun? Denarja veliko za javno porabo ne bo, ljudstvo živelo še naprej bo slabo. Opravil je svoje naš parlament, zdaj na potezi je javni managment. Usoda koalicije še vsem je enigma, strankam potrebna bo nova paradigma. Kdor doslej je na visoki nogi živel, ta po oblasti morda bo le hrepenel. Na trhlih nogah je ministrov življenje, a ni nam mar, saj ne jedo le korenje. Televizijski dnevnik zdaj vodijo pari, pred slabimi novicami bog nas obvari. A zanimiv bi bil bolj tak direkten prenos, če poznali bi parov intimni odnos. Večina jih redko gleda slovenski program, morda pa le spremenil se bo gledanosti diagram. FRANCI ČEČ V želji, da bi žel uspehe, si je kupil kombajn. Bil je plodovit pisatelj. Imel je kar pet otrok. Ni vsak, ki ima dolga ušesa, oslu podoben. Kaj sploh še ostane umetniku, če mora hono- rar zapustiti družini, davek pa državi? Pismo direktorju Slavje celjskih rokometašev seje po tretjem naslovu držav- nih prvakov zavleklo čez pol- noč, potem pa je na eni celj- skih ulic vestni policaj zausta- vil službeni avtomobil Pivo- varne Laško. Voznik pri sebi ni imel dokumentov, zato je mož postave zagrozil, da bo o prekršku obvestil direktorja Pivovarne Laško. Poprej je še zahteval naslov podjetja in ime direktorja, voznik je vljudno odgovoril in zdaj Tone Turnšek čaka na pismo o pre- stopku - Toneta Tumška. Kje so pogrešani? Poslanci šmarske skupščine so vse manj resni. Nesklepčni so bili že drugič zapored, pri- sotni pa so nekaj odločitev sprejeli šele »korespondenč- no« — s strinjanjem po telefonu. Zanima nas, kje so našli manj- kajoče, v imeniku ali na spisku pogrešanih oseb? Tovrsten spi- sek bi bil dobrodošel povsod, ne le v Šmarju, saj marsikje koga izmed izvoljenih poslan- cev še niso uspeli spoznati. Črna lista s »špric« težavami imajo nekaj izkušenj tudi v Šentjur- ju. Tu so nekoč objavili črno listo, kar je za nekaj časa zale- glo. V uredništi^u tračnic zago- tavljamo, da bomo z veseljem sodelovali. Če ne drugače, bo- mo črno listo ponatisnili. ¥se za varnost Mozirski »občinarji« so si pretekli teden pripravili obrambni dan. Vaja ni bila v smislu NNNSP, uslužbenci so držali v rokah čisto ta prave pištole. Uradno so merili na tarče, na koga pa bi sicer naj- raje »pociljali«, nam ni uspelo ugotoviti. Cvek za ravnatelje v Šmarju so pripravili ana- lizo o domačem osnovnem šol- stvu, na seji občinske vlade pa so ugotovili, da zadeva ne bo držala. Namreč, zamenjani sta bili koloni o srednji in višji izobrazbi. Nič hudega, huje pa je, da so analizo prej pregleda- li vsi ravnatelji na Šmarskem. Ali sedaj že ravnatelji računa- jo za cvek? Živko Beškovnik: »Kaj sploh še ostane velikim?t< Stari vici pa res vžgejo. Za šalo Moja žena, ki nam jo je zaupala Liljana Čož iz Ul. frankolovskih žrtev 8, Celje smo prejeli preko 50 glasov, kar pomeni, da je ta teden premočno zmagala. Franc Šumer iz UI. bra- tov Vošnjakov 5 je tudi glasoval zanjo in prav njega smo izžrebali med prispelimi ku- poni. Nagrada za oba: kaseta in čestitka na Radiu Celje. Naših 50 mesečnih nagrajencev, pridnih dopisovalcev stranke šaljivcev, pa je že pre- jelo vabilo za dvodnevni izlet v Poreč, kjer bomo med drugim izbrali kralja šaljivcev NT&RC, kjer bo za zabavo poskrbelo tudi nekaj gl asbenikov iz rubrike Naj muzikanti povedo, kjer bomo videli največjo harmoni- ko na svetu. Prihodnji mesec pa začnemo polniti nov avtobus, ter se pripravljati na naš tradicionalni piknik, na katerega boste povabljeni prav vsi. Šala tedna MoJa žena Rus, Američan in Slovenec se pogovarjajo kakšno ženo ima kdo. Rus: »Tovariši, jaz imam takšno, da jo lahko z eno ro- ko objamem okoli pasu. Pa ne, da bi imel jaz tako veliko roko, ampak je ona tako vitka.« Američan: »Well, če jaz svojo ženo posa- dim na konja, ji noge sežejo do tal. Pa ne, da bi bil konj tako majhen, ampak ima ona tako dolge noge. Slovenec: »Madonca! Če jaz svojo ženo zjutraj počim po tazadnji, se ji še vedno trese, ko pridem iz službe. Pa ne, da bi ona imela tako veliko rit, ampak šiht imam tako kratek!« Avtošola Po nekaj urah vožnje sprašuje bodoča voznica inštruktorja: »Koliko še rabim do izpita?« Inštruktor: »Še tri.« »Kaj, samo še tri ure?« »Ne, ne. Tri avtomobile.« ¥ novo stranko Bivša partijka Manca bi rada pri novi oblasti uspela in pride vprašat župnika, če bi se lahko krstila. »Kaj pa naj oblečem za sveti obred?« »To pa je težko vprašanje. Pri nas imajo ponavadi pleničke.« Upokojenska Srečata se dva upokojenca istih let in vpraša prvi drugega: »Kako pa kaj napre- duješ v življenju?« Drugi mu odgovori: »Veš, vsako leto bo- lje. Lansko leto sem se polulal po čevljih, letos pa že po kolenih.« Stara ruska Visok državnik je bil na obisku pri ru- skem predsedniku Hruščovu. Potovali so po deželi v veliki razkošni limuzini. »Tov. Hruščov, ta limuzina pa verjetno porabi ogromno bencina?« »Nič bencina, je na vodni pogon,« odgo- vori gostitelj. »Ko bomo prispeli do bližnjega jezera vam bom pokazal« Ko so se pripeljali do jezera in ustavili, je Hruščov odprl pokrov motorja. Takrat pa zakričijo iz notranjosti štirje Rusi: »Voo- odeee!« Znamenje »In misliš, da se bo tvoj novi fant poročil s tabo?« »Seveda. Že nekaj mesecev mi daje za darila samo svoje uporabne stvari.« Dober začetek Gospa Koširjeva v jahalni šoli prvič vadi preskakovanje ovir. Konj jo vrže čez oviro. »Bilo je kar dobro,« pohvali gospo jahalni učitelj. »Drugič vzemite s seboj še konja!« Šale so prispevali: Darja KLIČEK iz Podčetrt- ka, Amadej JAZBEC iz Žalca, Ivan LEBEN- Slavc iz Celja, Stane ŠUMEJ iz Šentjurja, Pe- ter KOLMAN iz Planine pri Sevnici in Milena BUKOVŠEK iz Kalobja. Ohceti ob ponedeljkih Včasih je bilo visoko pod Skomarjem, na vitanjski strani kar precej muzikantov. Vpliv domače »pleh muzke« je bil precejšen in ljudje pač niso gledali, kateri dan v tednu se je obrnil, ko je šlo za veselje. »V nedeljo zvečer smo recimo za ohcet krancl >špilal<, v ponedeljek pa smo šli pred oltar. Potem pa prvo noč tako ah tako nismo nič spali, drugi večer pa smo si sredi noči v hiši z mrvo postlali, da smo si malce odpo- čili, potem pa se je že še zdržalo kakšen dan. No, muzikanti kaj dosti nismo počivali, saj so nam šle po glavi razne neumnosti. S saja- mi smo na primer večkrat namazali vse sva- te in ko so se zjutraj zbudili, se je prvi, ki je zagledal drugega, do solz nasmejal, rekoč: >Kakšen pa si!< >Kakšen - sebe poglej !< Tudi elektrike ni bilo in petrolejka je kar utripala, ko je kdo močneje pihnil v bas. Vsakega svata smo posebej z muziko spremljah na stranišče in če je dobro plačal, je lahko kar dolgo užival tudi ob našem igranju. Če denarja ni bilo, smo takoj prenehali, kar je bilo sramotno,« pripoveduje Adolf Praunzeis, najstarejši muzikant tam visoko pod Pohorjem. »Šest nas je bilo. Tudi svoj ansambel smo imeli. Danes živim le še jaz. Veste, pred časom sem se odločil, da neham in prodam svojo frajtonarico. Nič nisem šel pogledat za cene in prodal sem jo za deset tisočakov. Potem mi je bilo pa žal in sem šel v dolino, da si nabavim novo. Stala pa je šestdeset tisočakov. Sam nase sem še danes jezen in če ne bi bil tako star, bi mogoče še stisnil zobe in si kupil instrument, s katerim sem preživel najlepši del svojega življenja. EDI MASNEC Ena Iz Dolfovega rokava v vas je prišel študent prosit za prenočiš- če. Usmilila se ga je neka ženska v majhni hišici. Prosto posteljo je imela le v hčerkini sobi, ki ji je mati svetovala, da naj študentu odgovarja le z besedico nein. In ko je potihnilo, jo tujec vpraša, če ima kaj proti, da pride le njej v posteljo. »Nein.« Študent je vse bližje in bližje in ob vsa- kem vljudnostnem vprašanju, če ima kaj proti, se zasliši nein. Prekrasna noč mine, študent se lepo zah- vali in poslovi. Mamo je zanimalo kako je bilo. »Mama, ta vaš >nein< je bil za mojo mucko fajn!« Št. 19 - 12. maj 1994