III. letnik.
V Ljubljani, 25. januarja 1907.
Štev. 7.
Neodvisno
politično glasilo sa Slovence
Izhaja vsak torek in petek: ako je ta dan praznik, pa dan poprej. Velja za ceio leto 8 K, za poi leta 4 K. za četrt leta 2 K. — Naročnina se plačuje vnaprej, na narocbe brez istočasno vposiane naročnine se ne ozira. — Posamezne številke po trafikah po 10 v. Pošilja se tudi „Slov. Gospodinja“ posebej.
t
Jjl
Z mesečno prilogo
Slovenska Gospodinja
t
i,
Dopisi naj se pošiljajo na naslov : Uredništvo „Našega Uista“ v Ljubljani. Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo je v Kamniku, kamor naj se izvoli pošiljati naročnino in reklamacije. — Oglasi se računajo tristopna petit-vrsta po 12, 10 in 8 vin. za 1-, 2- oz. 3 krat. za večkrat izdatno znižane cene.
Vsebina:	Drugi državnozborski mandat za koroške
Slovence. — Avstrijski „državni socializem" poglavje o gospodarstvu z drž. denarjem. — Politični pregled.	Štajersko: Razno. — Koroško:
Razno. — Primorsko: Razno. — Kranjsko: Razno. — Prosveta: Naše gledališče. Razno. — Raznoterosti. — Gospodarstvo.
Podlistek: Simon Gregorčič. — Žena in socializem.
firugi državnozborski mandat za koroške Slovenee.**
Dunajska vlada je nad koroškimi Slovenci zlomila palico; da so ji pri rabeljskem poslu šli na roko tudi poslanci iz ostalih slovenskih dežel, bodi pozabljeno, ako se sploh more pozabiti to dejstvo. Sedaj nam ne preostane drugega kakor obupna borba na življenje in smrt.
V tem odločilnem hipu, ko so gre za matico slovenskih dežel, treba, da se pokaže solidarnost in duševno edinstvo vsega slovenstva, zdaj je pokazati avstrijskim ministrom, da vkljub njihovi želji koroški Slovenci ne ostanejo brez opravičenega zastopstva, brez svojega poslanca v državnem zboru, da je železna pest dunajske, germanizatorične vlade zvarila najožje edinstvo kranjskih in koroških Slovencev. Vlada nam je zaklicala: Pomagajte si sami 1 Postavila nas je na razpotje, da so odločimo, ali naj tudi Kranjci tako ostavimo na cedilu koroške brate, kakor jih je ostavila sama, videti hoče, kako daleč segajo naše besede o slovenskem rodoljubju in požrtvovalnosti in bratovski ljubezni. Zdaj je čas, da pokažemo vladi, da se je kruto zmotila, ako je le za trenotek dvomila o tem, kaj bonio storili Slovenci, ko se tehta koroško Slovenstvo, ako je le za hip mislila, da bomo Kranjci v rasnici izdali koroško Slovenijo!
*) Članek je bil že pred tednom napisan; vsled nedostatka prostora smo ga odložili do danes.
Simon Gregorčič.
Dr. Henrik Tuma — Gorica.	(Konec.)
P o s t s c r i p t u m. I. Ta članek je bil že spisan, ko mi je prišla pod roko „Gorica“ 29 dec. 1906 Iz tega lista gori omenjene profesorske družbe sledi, da jo Simon Gregorčič, pesnik „pogrebnic“, „Joba" in „Jeremije“ na željo in zabavo iste družbe „pesnil" tudi politične pamflete. Za me in menda za vsacega Slovenca je pesnik Simon Gregorčič, pesnik poezij !• II. zvezka, in njegova poznejša dela malo prihajajo v poštev. Ta dela kažejo le fakt klerikalnega ubojstva nad genijem, posebne vred-ftosti pa ista nimajo. V „Gorici" citirani pamfleti Simona Gregorčiča kažejo, da se je dal po svojih prijateljih zlorabiti v politično klerikalne svrhe ter kažejo profesorsko-duhovmško družbo v pravi njeni luči. Blešče se v svitu Gregorčičevega prijateljstva — a ne oblije jih rudečica sramu javno priznavati : Kako nizko so izkoriščali pri jateljstvo in ime Simona Gregorčiča I Dober jim Je bil dovolj, da je svoje rimovanje stavljal na razpolaganje lista ä, la „Gorica“! Poznali so njegovo duševno stanje in to so izrabili za svoje strupene svrhe I Ker se niso mogli sami dovolj
Slovencev je malo; in vkljub svojemu neznatnemu številu, ko moramo biti vedno v skrbeh, da nas požre tujinstvo, smo se čisto lahko odrekli okrog 30—40.000 Slovencev na Beneškem, za katere se danes ne zmenimo več, dualizem je odtrgal od slovenskega debla okrog 70000 Slovencev, in jih zročil na milost in nemilost Ogrom, v vednem strahu in trepetu pred madžarskimi pandurji, in sedaj so se naši poslanci v državnem zboru odrekli 120.000 koroškim Slovencem. Ako pojde tako naprej, smo Slovenci vkratkem izgubljeni, in le v zgodovinah se bo še bralo o narodu, ki si je sam kopal grob. Oesa ne store vsega Nemci, da ohranijo svoj jezični otok na Kočevskem! Vsa nemška bojna društva so zanje na delu, mi pa niti poskusimo ne, da bi vsaj v roko segli svojim umirajočim bratom na Beneškem in Ogrskem. Govorili smo, da nam to ni prej mogoče, dokler si ne zagotovimo svojega obstanka mod avstrijskimi mejami, zdaj pa smo se začeli odrekati celo v tej državi svojih pravic do obstanka. 120.000 Korošcev naj bo prva žrtev!
Ali naj v resnici ostane pri tem, da tri-umfira vlada in Nemci ? Sedaj je prepuščeno nam, da v resnici storimo, da bo nova volilna reforma nam tudi v narodnem oziru v blagoslov. Dosegli smo, da imamo mesto dosedanjih 16 mandatov 22 državnozborskih poslancev, ako no 23, zagotovljenih. To je vsekakor znaten napredek, ki smo ga dosegli nekako pod pogojem, da prepustimo Nemcem koroško Slovenijo. Pojdimo dalje! Izmed teh 22 mandatov, kjer ne pridejo Korošci v poštev, prepustimo njim en državnozborski mandat! „Slovenska ljudska stranka" na Kranjskem je pri novi volilni reformi najbolj oblagodarjena, mesto sedanjih 6, dobi gotovo 10 mandatov. Tej stranki se je zadnji čas največ očitalo, da je izdala koroške brate! Ali naj pusti na sebi ta črni madež, to
izžleviti po svojem zakotnem listu, po njih ustanovljenem v svrho psovanja in ovaduštva proti političnemu nasprotniku, zato so upregli Gregorčičevo obnemoglo muzo. Čutili so dobro lastno podlost zlorabe prijatelja in pesnika in molčali za živa. Osebnostna strast proti političnemu nasprotniku pa jim je razvozlala usta nad grobom. No, kedor je poznal Gregorčičevo telesno in duševno stanje od 1. 1892. naprej, ne more zameriti njemu, sram pada na njegovo „prijateljsko okolico.“
S Simonom Gregorčičem sem prišel le malo v dotiko. L. 1890. sem ga spoznal ob priliki njega obiska v Trstu. Takrat meje po prijateljskem razgovoru poljubil in objel ter mi proro-koval lepo politično bodočnost. Po svojem prihodu iz Tolmina v Gorico sem ga obiskal na Gradišču. Našel sem ga v stanu, da sem ga globoko pomiloval. Bil je takrat docela ugonobljen, brez dela, brez volje, brez upanja. Tudi pri tej priliki mi je izražal svoje spoštovanje. L 1898. so ga hoteli spraviti njegovi podkrnski prijatelji med se v Gorico. Ker pa je bil Simon Gregorčič svoje vikarsko mesto popustil, bi ne imel nobene pravice do pokojnine. Znanci so mu prigovarjali, naj zaprosi za mesto vikarja le za
izdajsko pego? Vsak Slovenec bo primoram, da slavi spretnost „Sl. ljud. stranke", ako stori svojo dolžnost, da koroškim Slovencem, ki so bili odmenjeni v žrtev, odstopi en svoj mandat na Kranjskem. To zahteva od nje pravičnost, politična modrost in dalekovidnost, da prežene od sebe vsak odij, ki bo najhujše agitatorično sredstvo zoper njo, da se iznebi žalostnega slovesa, da jo edino v dosego svojih egoističnih teženj izdala 120 000 Slovencev! V sedanjem položaju si stranka ne more prisvajati pravice, da bi jo nazivah slovensko ljudsko stranko, ako izdaja to ljudstvo, temveč je to le klika gotovih egoističnih ljudi, ki jim ni ljudstvo nič Čemu to? Strankin ugled bi zrastel nerazmerno visoko, ako bi se požrtvovalno odrekla enemu svojih mandatov na korist Korošcem, s tem bi storila veliko narodno delo in s tem pridobila ugled eminentno nesebične, v istini ljudske slovenske stranke. Ž njo vred bi zrastel ugled vsega slovenskega naroda v očeh vlade, ki bi videla našo zavednost, naše železno edinstvo, katerega ne ločijo deželni stebri, ampak bi spoznala, da je večja in krepkejša duševna vez, ki tvori eno nepremagljivo narodno celoto.
S tem bi bil koroškim Slovencem zagotovljen en mandat, s tem bi demonstrirali proti vladi, protestirali bi proti vnebovpijoči krivici, ki jo bila njihov delež in energično bi nastopili zoper nemške politike, ki hočejo napraviti iz spodnje slovenske Koroške nekako areno za svoje politične dresure in nekako nemško drajno. Naj bi se koroški Slovenci zavzeli za kateregakoli nemškega kandidata, koristi bi od tega ne imeli. Germanica fides, nullafides! Slovenci naj bi marveč brez izjeme v vseh volilnih okrajih razen pliberškega, postavili za svojega kandidata onega moža, ki bi ga izbrali iz svoje srede, in ki biga izvolila „Sl. ljud. stranka“ na Kranjskem v državni zbor, kjer bi zastopal edino koroške
kratek čas, da mu je to zagotovljeno in naj se da potem vkopojiti. Takrat so se obrnili ožji njegovi prijatelji na me, naj posredujem i jaz, ker Simon Gregorčič da mnogo na mojo besedo. Obrnil sem se pismeno nanj. Pisal sem mu približno misli, ki so izražene v pesmi „mojemu zdravniku“ III. 34. „Vsakdanje delo je edino, kar ohrani človeka čvrstega, po njem se dajo prenesti in premagati i najhujše duševne boli." Skoro na to udal se je Simon Gregorčič prošnjam prijateljev, sprejel je mesto vikarja na Gradišču ter se preselil po nekaj mesecih službovanja v Gorico. Nekoliko poprej po leti 1899. sem prejel pismo Simona Gregorčiča, v katerem je obsojal moj nastop ob razporu na Goriškem ter zahteval od mene, naj odstopim in se podvržem. Pismo je bilo priprosto, iz vsacega stavka jo odmevalo narekovanje njega podkrnskih prijateljev. Poznal sem niveau splošne in politično izobrazbe njegovih prijateljev. Zato pesniku nisem zameril, marveč pismo raztrgal.
Iz vsega je na prvi mah razvidno, da Simon Gregorčič ni imel samostalne sodbe ni o ljudeh, ni o meni. Ko so mu pravili, da sem se kot odvisni sodni uradnik pogumno potegnil za pravice tržaškega okoličanstva pred sodiščem

interese. Njemu naj bi oddali svoj glas, in slavili vsaj moralno zmago po poedinih občinah, ali relativno moč in napredek. Izvoljenemu koroškemu poslancu na Kranjskem bi potem tudi nasprotniki ne mogli odrekati pravice potegovati se za koroške interese, ker bi se izvoljeni poslanec lahko skliceval na število glasov, oddanih zanj po Koroškem, in bi lahko nastopal kot zakoniti zastopnik koroških Slovencev. S tem bi bila onemogočena vsaka politična zloraba slovenskih volilcev od nemške strani, s tem bi pregnali Nemce s svoje zemlje in jim pokazali, da nimajo tu prav nič iskati, vsa nemška agitacija po slovenskem delu deželo bi bila na polovico zmanjšana, s tem bi manifestirali za naš stari program, združeno Slovenstvo.
Nižjeavstrijski Cehi so sklenili, da naprosijo češki narodni svet na Češkem in Moravskem, da jim prepusti štiri mandate, in „Koroško politično društvo" je poklicano, da stori isto pri „Slov. ljud. stranki". Slovenske občine po Koroškem naj podpirajo to prošnjo, in ako jim ostane neizpolnjena, potem bodo vedeli, da so zares izdani od svojih krvnih bratov. Naj se izčisti v nevarnosti slovenski značaj kakor zlato v ognju! Pokažimo svojo politično zrelost, da nam bo mogoče slaviti zmago nad združeno, germansko silo.	G.
Avstrijski „državni socializem“ — poglavje o gospodarstvu z drž. denarjem.
Ideja državnega socializma, ki stremi za tem, da se spravijo vse važnejše panoge gospodarskega življenja v službo državnega t. j. skupnega interesa je v Prusiji že mogočno prodrla. Naj navedemo le uspešno podržavljenje železnic v osemdesetih letih, dalje podržavljenje različnih premogokopov v Gorenji Šleziji in Porenju. Danes izvira 45% vseh državnih dohodkov iz lastnega državnega imetja in Prusija spada nedvomno med financijelno najboljše situirane države na svetu. V najnovejšem času se pripravlja zakon za državni monopol rudosledne pravice na premog in sol.
V Avstriji so slični poskusi zelo redko sejani in se večinoma izjalove vsled kolosalne nezmožnosti in brezprimerne korupcije, ki vlada v našem javnem življenju. Podržavili smo iz-vočine železnice, ki so bilo pasivno in so postale ogromno breme za državni mošnjiček. Dobičkonosne prometne žile si je kapital pridržal. Ingerenci na upravo, ki si jo je država za svoje žrtve v prid železnic izgovorila, se je znal previdno ogniti izrabljajoč na rafiniran način otožno politično situacijo. Bakšiš igra v naši politiki še vedno merodajno vlogo.
Podržavljanje severne železnice so zahtevale različne stranke: Poljaki, Čehi. Država se tej zahtevi ni mogla upreti; začela je pogajanja z delničarji, ki so dovedla do podržavljenja.
Vodstvo železnice, ki je dalj časa — kakih 15 let — slutilo, da utegne priti do podržav-
ter ure in ure delal v to svrho preko moje dolžnosti, takrat me je lirično-ginjen objemal, ko so natolcevali v tonu „Gorice“ proti meni, me jo zasmehoval.
Ne bil bi napisal teh dodatnih vrstic, da prijatelji Simona Gregorčiča niso javno pokazali svojo najostudnejšo stran: zlorabo prijateljstva s pesnikom, podtikanje političnih pamfletov v pesnikovo pero. Danes slovensko občinstvo po „Gorici“ ve, da se je deležil Simon Gregorčič klerikalne politične gonje in literat bo moral govoriti i soditi i o teh proizvodih. Sodba bode lahka obema — in je meni.
II. Še pozneje prišla mi je pod roke ocena Fr. Terseglava v „Času“ 1. zvezek str. 6.—18. — Ne bodem reagiral: na „ljubkega melanholika Gregorčiča, ki je znal vkleniti neskladna razdvojena čuvstva v nepretrgano enotno formo
„ _------razdvojenost zajeta iz ljudske duše“
— na „njegovo" domovino, „prava slika malega naroda, ki stremi po širšem prosvetnem obzorju, po politiški enakopravnosti ter se \zlic silnemu poletu svojih idejalov vglablja v sanjavo melanholijo in brezplodne refleksije“ — o kateri „se razdvojeni akordi družijo s srditimi in dosežejo svoj višek v „Pepelnični noči!!!“ — na
ljenja, je zadnja leta domala vse investicije črtalo iz svojega gospodarskega programa, da dvigne višino letnega dobička, kajti na tej pod stavi — tako je bilo izgovorjeno v koncesijski listini, se bo določila odškodnina delničarjem. Železnica je strahovito zanemarjena: primanjkuje prometnih sredstev, tiri so stari in obrabljeni. Država mora investirati ogromne svote, da vsaj nekoliko sanira najhujše nedostatke. 5% obrestovanje, ki si ga je država obetala za svojo kupnino, je za dolgo vrsto let postalo iluzorno. Delničarji so seve spravili polnih 35 milijonov na leto, ki jim jih ne zmanjša nobena katastrofa, nobena gospodarska depresija.
Toda ne le ogromna škoda za državno blagajno, ampak tudi strahovito narodno-gospodarsko škodo je povzročil ta kapitalistični rop za prizadete kraje in ondotne producente, ki vsled pomanjkanja potrebnih prometnih sredstev ne morejo izpolniti svojih obveznosti. Koliko n. pr. trpi dunajsko prebivalstvo vsled omenjenih škandaloznih mahinacij, se ne da povedati. Premog, mleko in drugi predmeti naj širšega konzuma so se na Dunaju silno podražili, ker severna železnica, glavna dovodna žila dunajska, redno ne funkcionira.
Najklavrnejšo vlogo pri vsem tem je igralo avstrijsko časopisje, ki so ga kapitalisti podkupili. Prvotno je celo akcijo hvalisala in trdila, kako sijajno kupčijo napravimo s podržavljenjem, sedaj pa z nesramno nedolžnostjo zvrača vso krivdo za očividpe nedostatke na drž. upravo, ki je toliko časa odlašala s podržavljenjem. V čem pa obstoji resnični greh državne unrave? V tem. da se ni poslužila svoje nadzorovalne pravice, ko je bil čas in ta čas prisilila delničarje k reelnemu in solidnemu gospodarstvu. Sedanja namera procesualnim potom pridobiti to, kar je šlo pod nič, le osvetljuje, kako pozno se v avstrijski državni upravi zbudi čut odgovornosti in dolžnosti.
Politični pregled.
Avstrija.
(Priprave za prihodnje volitve) so povsodi pri nas v polnem teku. Vsak dan'naznanjajo listi nove kandidate, vse stranke stopajo z upom zmage v boj — razen onih, ki so glasovale proti volilni reformi. Že danes lahko rečemo, da bo sestava prihodnjega avstrijskega parlamenta jako zanimiva, v mnogem nam prinese marsikaj novega. Tako se kaže, da pr de med češko in nemško socialno demokracijo (Praga — Dunaj) do precej ostrega nastopa. Češki socialisti zahtevajo, naj podpirajo njih nemški kolegi ustanovitev čeških šol na Dunaju, dalje socialista — Ceha v X. dunajskem okraju itd. V slučaju če dunajski nemški socialisti v to ne privolijo preti ustanovitev samostojnega češkega soc. dem. kluba v državnem zboru. Precej močnejši pridejo v državni zbor klerikalci; socialisti, ki imajo do
„tožno domoljubje za salon, domovinska ljubezen en miniature“, da „pozitivno realistiške smeri ni nikoli zatajil; vglabljal pa se v mehkotne in razbeljene misli" — „tudi njegova domovina se je prebudila iz sna pasivnega razmotrivanja“ — opozarjam pa na sodbo o pesmi „Človeka nikar“. Torej vendar le! — Sedaj pa smrti pesnika — katoliška znanstvena reviju priznava: „Da Gregorčiča ni prav doumel isti, (Dr. Mahnič), ki je mislil, da je pesnik s tem svojim najlepšim spevom dekretiral svoje fi ozofsko naziranje." „V tem spevu ni izražano špekulativno sveto-žalje, noben etiški pesimizem, temveč en sam obupen vsklik trpečega srca.“ „Gregorčič je prosil Stvarnika kakor Job:	zakaj tedaj pač
solnca žar trpinom si razžaril?" Vidite gospodje katoliški celotje — srce naše mladine, našega ljudstva je Gregorčiča razumelo takoj ko je zazvenela njegova struna — vi eskamotirati ga hočete šele sedaj, ko je v grobu. Razložite nam pa sedaj še uganko: zakaj ste ubili pesnika I. zvezka poezij, da je postalo vse „nezaokroženo, fragment, torzo" ?
Simon Gregorčič bil je pesnik-umetnik, bil je krščen, katoliški svečenik, pel je iz duše svojemu nesprijenemu, priprostomu ljudstvu —
sedaj 11 poslancev, zmagajo morda v kakih 30—35 okrajih; račun poplačajo največ liberalne stranko.
Kemčija.
(Pred volitva m i). Na petek dne 27. t. m. se vrše volitve za nemški državni zbor. Borba je na celi črti nenavadno huda. Liberalne stranke, katerih je v Nemčiji več in ki so kazale v zadnjih letih veliko brezbrižnost za politična vprašanja, so se združile v svrho skupnega prodiranja tako proti starokopitnim klerikalnim kakor proti — socialistom. Upati je, da pridobe na škodo socialistom v mestih več mandatov. Socialni domokratjo so postavili zdaj prvič v vseh 397 volilnih okrajih svoje kandidate, česar ni storila do sedaj še n o-b e n a stranka ne v Nemčiji ne v Avstriji. Število mandatov, kar jih utegnejo izgubiti v mestih, si izravnajo — kakor bi bilo po splošni situaciji soditi — v kmetskih občinah na škodo nazadnjakom. Zadnjo volitve leta 1903. so se vršile sredi junija, ko so bili sezijski delavci (zidarji itd.) v mestih tako pripomogli k mnogim socialističnim zmagam; sedanje volitve so sredi zime, ko so le-ti delavci doma, na deželi. Kombinirali bi tako: število socialističnih poslancev ostane precej isto, združene liberalne stranke si pridobe nekaj novih mandatov, zgubo pokažejo reakcionarci. V koliko so te kombinacije prave, nam pokaže izid volitev.
ftusija.
(Volitve v dumo). Kakor v Nemčiji in Avstriji, tako okupira politične kroge v Rusiji vprašanje volitev v dumo. Po poročilih, ki jih je prejel eden naših sotrudnikov posredno iz vrst poslancev prve dume (onih, ki so podpisali znani viborški manifest se obeta majori-teta v novi poslanski hiši kadetom skupno) s socialno demokracijo. Slednji upajo na 80—95 mandatov. Tudi mnogo kmetov glasuje za socialiste. Prognoza bi bila glasom naših izvestij sledeča: v novi dumi stopajo kadetje in socialisti skupno proti reakcionarnim vladi udanim elementom. Naravno, da more nagibati ta zveza le v revolucionarno smer, tako da vladi dru-zega ne preostane kakor zopetni razpust, ako noče sama kreniti na pot revolucije. Kakorkoli: če razpusti dumo, slede nedogledne posledice: če se ukloni majoriteti, si zopet s tem zada smrtni udarec. Jasno je torej, da so šteto ure carizmu.
v
Štajersko.
Veleposestvo padlo v nemške roke. Opat g. Ogradi v Celju jo prodal cerkveno posestvo na Babnem g. Vinc. Janiču za 30.000 kron. Janič je pri zadnjih volitvah v celjski okrajni zastop volil z Nemci. S to premombo posesti so Nemci pridobili v skupini veleposestnikov zopet en glas, kar je za Slovence občutna zguba. Opatu je bilo nedvomno znano, da pri-
zakaj, zakaj so ubili ta genij njega sobratje iz semenišča? zakaj so izkoriščali klerikalni so-drugi njegovo hirajočo muzo, da bi ž njo ubijali politične nasprotnike? zakaj nad grobom tega „ vseusmiljencga“ človeka rabite njegovo politične antipatije v svoje nizke viakdanje svrhe?
Žena in socializem.
Spisal Avguštin Bebol.
Zena v sedanjosti.
Nadaljni zakonski zadržki in oviro. Številno razmerje obeh spolov; njega vzroki in posledice.	(Dalje.)
Možem ni kar nič na tem, da bi te razmere odpravili, kajti iz njih si delajo svoje dobičke. Prija njih ponosu, samoljubju in koristi, da igrajo vlogo močnejšega, vlogo gosoodarja. In vsi taki, ki imajo moč, so razsodnosti jako malo pr stopni. Tembolj je torej v interesu žene, da se zavzame za premembo današnjih razmer v onem smislu, da bo osvobodena teh njo ponižujočih odnošajev. Pri tem naj ženske ne čakajo na pomoč mož, prav tako ne, kakor so se dvignili delavci za svoje pravice brez sodelovanja buržoazije.
Priloga „Našemu Listu“ št. 7 z dne 25. januarja 1907.
zadene s to prodajo narodni stvari hud udarec; kje je ostalo plameneče rodoljubjo, ki so ga bila njegova usta polna?
Delovanje za javni blagor. „Steber“ brežiškega nemštva, ki je po strani opravljal svoj čas tudi notarijat, dr. Wiesthalor je tekom svojega javnega delovanja pripravil brežiško občino s pravdo, ki ji je nakopal na vrat, pravnih stroškov 1600 kron. Istotako je ta mož spravil brežiške meščane ob lastninsko pravico do dobrave v Bukovšeku, kar je zopet stalo mestno občino 2000 kron. Zaradi pravde proti dr. Strašeku, ki jo je tudi dr. Wiesthaler povzročil, je oškodoval davkoplačevalce brežiškega okraja za 11.700 K. Drag „javni delavec“.
Kentska šola na Polzeli. „Deutsche Wacht“ poroča, da delujejo v Polzeli vplivne osebe na to, da osrečijo slovensko prebivalstvo po hrastniškem vzgledu z nemško šolo.
Akad. teli. društva „Triglava“ IV. redni občni zbor v Gradcu se vrši dne 22. jan. 1907. ob 8. uri zvečer v prostorih društva s sledečim vzporedom: 1. Čitanje zapisnika, 2. Poročilo od-borovo, 3 Poročilo upravitelja, 4. Poročilo revizorja, 5. Slučajnosti. Slovanski gostje dobrodošli!
Koroško.
Shod v Podsinjivasi. Na shod se je zbralo obilo ljudstva, toda Nemci so ga razbili in s tem začeli izvrševati svojo dnevno parolo; razgnati z brahijalno silo sleherni shod, ki ga prirede Slovenci v svojem volilnem okraju. Z nečuvenim terorizmom, s pijačo in kar pozna njih register drugih takih sredstev, so nahujskali od vseh strani prignano drhal, da je dejansko napadla slovenske zborovalce. V tem početju, ki se ga ne da primerno kvalificirati, jih podpira c. kr. vlada, ki se ji niti ne ljubi na slovenske shode svojega komisarja poslati in s tem priznava Slovence v političnem oziru za „vogelfrei.“ Dvomimo, če bo ta taktika za Nemce rodila sadove; v ljudsko dušo je vsajen zdrav instinkt, ki obsoja tako nastopanje. — Izvajanja, ki ž njimi „Mirova“ korespondenca preplavlja slovenske listo in v katerih hoče shod v Podsinjivasi izrabljati proti nam, so čisto odveč. Shod v Podsinjivasi je znova in prav jasno dokazal, da mora slovenska politika na Koroškem ven iz izvoženih tirov, iz začaranega kroga; potem bodo taki slučaji nemogoči.
Kandidature. V beljaškom okraju bode kandidiral dr. Steinwender, ki ga bode nemška ljudska stranka podpirala. Seifritz kandidira v celovški okolici.
Znanje slovenščine. Celovško deželno sodišče je razpisalo mesto nadoficijala za Beljak; v svojem razpisu terja od prosilcev dokazilo jezikovnega znanja. Kaj jo na revnejše, da se na teritoriju, kjer biva slovenski narod kompaktno, zahteva od uradnikov dvojezičnosti? In vendar tak vihar in tako vpitje po nemškun časopisju 1
Ako vpoštevamo, do kake razteznosti in oblike je privedel boj za odličnejše mesto na drugih poijih n. pr. v industriji, kakor hitro si stoje podjetniki drug proti diugemu; s kako nizkimi in lopovskimi sredstvi se tekmuje, koliko sovraštva, srdi in obrekovanja se s tem ne razvname — ako smo prevdarili to, potem se ne moremo preveč čudili, ako so se tudi pri tekmovanju žensk za moža razvile podobne oblike. Od tod dejstvo, da je pri ženskah medsebojno sporazumno življenje mnogo bolj redko nego pri moških, da pride med najboljšimi prijateljicami naenkrat do največjega spora, kakor hitro se gre za ugled pri možu, kakor hitro misli ena, da vzbuja druga s svojo oseb-nosijo več dopadajenja nego ona . . . Tako nam je lahko razumeti, da se dve ženski, četudi se nikdar prej niste videli, spogledata kot nasprotnici, samo da prideta enkrat vkup. En sam pogled, in že ste iztaknili drugo na drugi, kje ima katera kako nesrečno pr peto pentljo, nepravo barvo in kar je še podobnih kardinalnih prestopkov. Samo da si prideta do obličja in nehote beremo iz njenih očij sodbo, ki jo je izrekla v svojem sicu o svoji tovarišici. Zdi se,
Primorsko.
Germanizacija. Prijatelj „Našega Lista“ nam piše: Pred kratkim časom sem bil v Gorici in reči moram, da som res z občudovanjem opazoval — nemški napredek. V enem dnevu se sedaj govori po goriških ulicah več nemški kot prej v celem letu. Otrok in družin iz severa cele kupe, nova železnica pridno vrši svojo nalogo. Tudi meščani sami gredo prišlecem na roko. Trojezični oglasi in napisi niso več redki; te dni sem dobil iz Gorice celo razglednico „Görz — Gorizia“ in spodaj „Verlag — — Gürz". Ime znane slovenske trgovine! No, sicer je predpust, morda se prihodnjič kaj poboljšamo; a za Gorico je sedaj Nemec „die gelbe Gefahr“. — Vozil sem so iz Gorico v Celovec. Krasno ime „Auzza“ je tudi meni vzbudilo marsikako misel. Zakaj pravi Nemec za Avče „Auzza“? Saj je vendar končnica „e“ nemškemu jeziku danes navadna. Tolminsko vas Volče so prekrstili v „Woltschach", zakaj tedaj ne tudi „Autschach“, saj je vendar ana-logičen slučaj. Ali pa morda je začel narod „der Denker“ pešati na filologičnem polju? Spomnil sem se ravno na par drugih slučajev. Trnovo pri Gorici se glasi „Ternowa“, a ono pri Ilirski Bistrici „Dornegg“. Šmarje na Štajerskem so „St. Marein“, Vipavske Šmarje pa — „Samaria“. L6s so prid učit filolog! Še en je-zikoslovski lešnik: Na blejski postaji boh. železnice se zove čakalnica I. raz. „čakališče“, II. „čakalice“ in III. „čakalnica“. Bržkone kaže to že na zunaj socijalno stopinjo dotičnih poto-valcev.
Kranjsko.
Izvirnost „Narodovih* povestij. V Slov. Narodu izhaja letos v podlistku zgodovinska povest: Strahovale! dveh kron. Nad naslovom so se nekaj časa tudi blestelo bahaške besede; Ponatis prepovedan. Po vsej pravici bi človek od take povesti pričakoval, če dru-zega ne, vsaj izvirnost. Toda originalnost je dandanes pač že nekaj redkega. Je že vrag, da je pred mnogimi leti neki Paul du Plessis imel iste ideje v glavi, ko je zasnoval svojo veliko zgodovinsko povest: „B o u c a n i e r s“. In v resnici, povest: Strahovalci dveh kron ni druzega, kakor okrajšana prestava omenjeno povesti. Pred štirimi leti so „Boucaniers“ izšli tudi v nemškem prevodu v zbirki „Die Roman-Perlen“ pod naslovom: Die Bukanier. Gospod plagiator je dejanje povesti iz Normandije presadil na naša kraška tla, prekrstil hrabrega normandijskega plemiča Mervana v Kržana, dal originalnemu Alainu ime Tomo in napravil iz ponosne Native nič manj ponosno vojvodinjo Asunto. Na stvari sami ni nič, toda ta bahaška prepoved ponatisa izsilila mi je te vrstice. Mogoče sem z njimi vzpodbudil še kakega marljivega bralca Narodovih povestij. da dožene „izvirnost“ katere druge Narodove povesti, recimo povesti:
kakor da bi hotela druga drugi oponašati: „In jaz so vendar bolje razumem na lepotičenje in obračanje pozornosti nase nego ti.“
Po drugi strani je dano ženi že po naravi, da je podjetnejša, impulzivnejša nego moški; njeno reflektiranje je manjše, naivnejša je in manj sebična od moža, zato pa je mnogo bolj podvržena strastem, ki se kaže najlepše v heroični požrtvovalnosti za svoje dete, v skrbi, ki jo ima za svojce in premnogih slučajih hude bolezni. V najgrši luči se pokaže zopet njena strast, kadar je razjarjena. Ali vse dobre in slabe lastnosti pri možu kakor ženi so povzročile, vzgojile in Zavrle v prvi vrsti socialne razmere. Kal je ista, a razvije se različno: pod neugodnimi razmerami se provrže v greh in napako, pod ugodnimi razmerami postane vir sreče za celo skupino oseb. Francoski socialist Karol Fourier (izg. Furjš) je sijajno dokazal, kako ima isti povod v različnih razmerah različne rezultate.
Kakor v vsem drugem, tako je vzgoja žene napačna tudi z ozirom na nje naravni namen. Vsi zdravniki so si edini, da je pouk žene kot mati in vzgojiteljica vse drugo kakor
Osvetnik itd. Da, da, lahko se je potom gotovim gospodom bahati po kavarnah, da sega njih pisateljska genijalnost tako daleč, da pišejo svoje povesti za vsako številko Slov. Naroda kar sproti. Cisto umevno!	B.
Križeva pot izseljenca. Fred kratkim se je peljal mladenič iz trebanjske občine v Ameriko. Parnik je bil za število potnikov premajhen; stanovati so morali v temnih luknjah, vrhutega pa še stradati. Potniki so odločno zahtevali obljubljeno hrano in ker jim je niso izročili, se je razvil resen boj med njimi in mornarji, ki je končal z ranjenci na obeh straneh. Po dolgem stradanju so reveži vsi izlako-teni dospeli v Ameriko, kjer so prejeli na odločno zahtevanje vsak po 30 K za neprostovoljno stradanje. Dolžnost državne uprave je, da strogo kontrolira prevoz gospodarskih izgnancev; želeti je tudi, da se pojasni, pri kateri družbi so mogoči taki transportni škandali.
Izvestje deželne zveze za pospeševanje prometa tujcev. (Pisarna Hotel Lloyd). Zveza je poskrbela za primerno informacijo in reklamo glede slovenskih letovišč v raznih potovalnih publikacijah v nemškem in angleškem jeziku; izdati namerava s pomočjo železniškega ministrstva karavanski in bohinjski lepak. Od vlade zahteva primerno vdobnosti za nove hotele, s čimer odpade nedostatek stanovanj v naših letoviščih ob bohinjski železnici. Organizovati namerava lokalna društva, ki naj skrbe za promet s tujci. V železniškem ministrstvu se ustanovi poseben svet za tujski promet in si-stemizuje se mesto potovalnega komisarja, ki bo izkušnje drugih držav v tujskem prometu uvedel tudi pri nas ter bo sploh stal v zvezi z deželnimi zvezami, časopisjem in tozadevnimi korporacijami.
Vodovod za Radovljico in okolico. Pretečene dni so je vršil shod zaupnikov intere-sovanih občin, na katerem se je odobril načrt za gradnjo, ki mora biti zgotovliena tekom 1908. Stroški so proračunjeni na 169.600 kron; od teh da 67 000 kron državni melioracijski zaklad, 42 250 deželni zaklad in 59 150 interesentje in sicer mesto Radovljica 32.088 kron.
SVosueta.
Slovensko gledališče. V torek se je pela prvič na slovenskem odru Donizettijeva „Lucia di Lammermoor“ s častnim uspehom. Opera se jo uprizorila prvikrat v Neapelju. 1. 1835. in je vzbudila takoj opravičeno pozornost ter je v nekaj letih zmagovito prešla vsa najbolj slovita evropska gledališča, in je le malo del, ki bi se mogla po priljubljenosti kosati ž njo. Poleg opere „Pol-kova hči“, ki pa je nastala pozneje, velja za mojstrsko delo komponistovo, ker stoji od intro-ducije do finala na enaki višini umetniškega navdihnenja. Donizettija stavijo v glasbeni zgodovini takoj za Rossinijem, ter je tudi bil njegov učenec, kar dokazuje vprav s svojo „Lucio“, ki je ena najsijajnejših partitur našega stoletja.
zadosten. „Vojaka uče v rabi orožja, rokodelec se mora učiti, kako naj mu služi orodje, vsak uradnik mora absolvirati svoje študije, celo menihi imajo svoj noviciat; samo žene ne vzgoje za njeno tako važno materinsko nalogo“. Devet desetin devic, ki se poroče, stopijo v zakon s popolnim neznanjem o materinstvu in o dolžnostih zakonskega življenja. Koliko ni maier, ki se z uprav neopravičeno bojaznijo izogibljejo vsakega pogovora, ki bi poučil odrastlo hčer o tako važnih spolskih funkcijah. Tako ne pozna mlada žena niti svojih dolžnosti niti onih na-pram svojemu možu. Ko stopi v zakon se ji odpre nekaj novega, povsem tujega. Iz romanov najslabše vrste si je napravila o zakonu neko podobo, ki nima z dejanskim življenjem nobenega stika.
Sin znanega franc, romanopisca Dumas (izg. Dima) pripoveduje, da mu je dejal nekoč visok francoski cerkveni dostojanstvenik, da je prišlo izmed sto njegovih nekdanjih gojenk po preteku enega meseca njih poroke najmanj osemdeset k njemu, ki so mu zaupale, da so razočarane nad zakonskim življenjem, da obžalujejo korak možitve. To je povsem verjetno. Volterjansko
Prednosti te opere so veliko bogastvo lepih in pretresljivih melodij, njihova koncentracija in vspešne momente in velika dramatična živahnost. „Lucia“ je kot cvetoč vrt, poln čarobnih cvetlic; v prizorih naslovne junakinje s svojimi koprnečimi slavčjimi melodijami in sentimentalnega njenega ljubimca Edgarda je dovolj krasnega muzikalnega gradiva. Mestoma je glasba nekako frivolnega značaja, kar ne har-monira z žalostnim dejanjem. — Na našem odru so dali opero precej skrajšano. Odlikovala se je ga. S k a 1 o v a v naslovni ulogi; bila je zlasti velika v karakteristični sceni v 3. dejanju, ko se blazna povrne iz spalnice, kjer je umorila svojega moža. Istotako je bil temperamenten v petju in igri gospod Rezunov; v žalostnem prizoru na očetovem grobu, predno se zabode, je bil na vrhuncu. Omenim še odlično sodelovanje gd. Oufednika, gd. Betetta. Zbor ni mogel navdušiti, še manj orkester.
„Akademija" je imela doslej tri odborove seje. Odbor je prevzel prirejanje predavanj hrvaških vseučdiških profesorjev, ki so se po iniciativi prof. dr. Ilešiča in vsled posredovanja prof. Vjekoslava Klaida v Zagrebu odzvali v velikem številu. S temi predavanji se prične meseca februarja. Sklenilo se je dalje, da se začne (najprej v Ljubljani) s prirejanjem kurzov za analfabete. V ta namen se stopi v zvezo s sloven. šolniki glede pedagoške strani vprašanja, tehnično upravno stran prevzame društvo, ki izda po šolnikih odobreni analfabetski abecednik za pouk. — Izdajo se dalje vzorna pravila, po katerih se čitalnice in knjižnice izpreminjajo v javne, kakor tudi zapisnik knjig in časopisov, ki jih priporočamo v nakup oz. naročevanje. — Predavatelje prosimo, da vsako predavanje naznanijo poprej tajništvu, svoje člane — čitalnice in bralna društva pa, da javljajo svoje želje glede predavanj itd., kakor tudi, da naznanjajo svoje občno zbore in vse sklepe v kolikor se tičejo Ijudsko-izobraževalnega dela.
Akademija. Dne 27. t. m. predava ob 8. uri zvečer v „Mestnem domu“ inženir Jakob T u r k o predmetu : Hrana in hranjenje rastlin. Poljudno-znanstvena črtica iz agrikulturne ali kmetijske kemije v okviru obče kemije. — Dne 30. t. m. pa konča urednik Rasto Pustoslemšek svoj cikel s predavanjem o Turčiji, zlasti o Carigradu.
Kaše gledališče.
Obiskovalec slovenskega gledališča nam
piše:
Po mnenju vseh dosedanjih odbornikov „dramatičnega društva“ je rak-rana na telesu našega gledališča slabo financiranje. V očigled temu priznanemu dejstvu dovoljujem si podati nekaj mislij slovenski javnosti v prevdarok.
Predvsem naj bo konstatirano, da so odborniki le zaradi umetniškega in financijelnega vodstva prevzemali in še prevzemajo svoja težavna mesta. Vse premalo se njih trud priznava. In vrhu tega naj bi odborniki — kakor
misleča buržoazija francoska se kar nič ne vznemirja nad tem, da pošilja svoje hčere v samostanske vzgojevalnice. So namreč mnenja, da je ženo, ki malo ve in zna, mnogo lažje vladati nego tako, ki seje nekaj naučila. Saj uči francoski zgodovinar in publicist Laboulaye (izg. La-bulej) da je najbolje obdržati ženo v zmerni nevednosti češ notre empire est ddtruit, si 1’ homme est reconnu = naše gospodstvo je uničeno, če se spozna moža!
Mnogo razprtij v zakonu povzroča tudi premalo znanje o gospodinjstvu. Nekatere žene o tem niti pojma nimajo, ker so previsoke, da bi se za take stvari brigale in mislijo, da je to opravilo samo za dekle; mnogim drugim, zlasti onim iz najširših mas, onemogoči boj za svoj obstoj, da bi se izobrazile v gospodinjstvu; od zgodnjega jutra do poznega večera morajo preždeti v tovarni za svojim delom. S tem postaja očitno, da je enogospodinjstvo vedno bolj otež-kočeno vsled razvoja socialnih razmer in da je treba zanj mnogo žrtvovati tako na času kakor denarju, česar pa mnogo rodbin ne more storiti vsled pomanjkanja sredstev.
se je doslej vedno godilo — še s svojim podpisom pokrivali vsakoletni deficit?! To je vendar preveč zahtevano. In če so to doslej storili, jim je slovenski narod dvojno hvalo dolžan; če bi ne bili storili, bi danes Slovenci več ne imeli svojega gledališča.
In sedaj vprašam, ali je prav, da narod trpi, da se posamezniki gmotno žrtvujejo zanj, ko je v to poklicana slovenska javnost, v prvi vrsti deželni zbor in mestna občina? Igralci v Zagrebu so deželni uradniki s penzijo, hrvatsko gledališče v Zagrebu pa dobiva — brez opere, katero so opustili! — letnih 120.000 kron od deželne vlade, 20.000 kron iz vladarjeve kabinetne pisarne, koliko od mestne občine, ne vem.
Priznati se mora, da je odbor „dramatičnega društva“ pravi finančni ženij, ko naše gledališče vzdržuje s tako bornimi sredstvi.
Vsa čast tudi našimestni občini! Naravnost škandal pa je od dežele, da vrže „dramatičnemu d ruš v u“ — če jih deželni odbor sploh izplača! — 12.000 kron; isto svoto, kakor jo dobi od kranjske hranilnice — s slovenskimi novci! — bogato podprto nemško gledališče! Tega škandala ne opere noben izgovor na slabe finančne razmere v deželi! — Tretji poklicani faktor je — ves narod slovenski. (ire se vendar za prvi naš kulturni zavod! In tega naj financijelno rešujejo posamezniki — s svojim podpisom na menicah! To je drugi škandal!
Ves narod naj prispeva v „gledališki sklad“, ki se naj takoj osnuje. Zrno do zrna!
Predlagam, naj se skliče takoj po končani sezoni javni ljudski shod s programom: financiranje slovenskega gledališča.
Pridejo naj vsi, katerim je napredek naše umetnosti na srcu! Deželni odborniki tudi! Niti eno leto več no smemo pustiti požrtvovalnih odbornikov brez krepke podpore.
če pa je slovenski javnosti tako malo do gledališča, potem je rajši danes zaprimo nego jutri! —
Raznoterost!.
XVIII. letno poročilo podpornega društva za slovenske visokosolce na Dunaju. Iz tega poročila, ki smo ga ravnokar prejeli, posnemamo sledeče: Minolo leto povišali so so dohodki, pa tudi število prosilcev, ki je doseglo najvišjo številko svojega obstanka — namreč 114. Prosilcem se jo večinoma ugodilo; to je zasluga društvenih prijateljev, ki so dosledno in vztrajno požrtvovalni. Neimenovani dobrotnik v Ljubljani podaril je minolo leto 500 kron z naročilom, da se ta svota razdeli med revne dijake. Denarnih zavodov, ki so društvu poslali prispevke je 17. Na čelu jim je hranilno in posojilno društvo v Ptuju, ki je društvu poslalo 2450 K (1. 1905. - 2400 K, 1 1904. -2300 K), v 3 letih torej 7150 K; društvu so dalje darovale posojilnice; v Celju (200 kron) kmetska posojilnica okolice ljubljanske (GO K).
Drug vzrok, da ne najde mož vedno v zakonu tega, kar je le-tega namen, je telesni razvoj žene. Način, kako se živimo, kako delamo in prebivamo, vpliva v mnogem oziru razdirajoče na nas, tako da prav lahko govorimo o dobi nervoznosti. Vzporedno s to prikaznijo stopa telesno degenoriranje našega rodu. Anemija (pomanjkanje krvi) in nervoznost je neizmerno razvita zlasti pri ženstvu, kar more imeti za celo družbo hude posledice, če se ponavljajo te bolezni še nekaj rodov. Če se ne posreči spraviti človeški rod na pot naravnega raz voja, so bližamo svojemu poginu. Paraliza (omehčanje možgan) nastopa pri ženah, kakor so pokazala opazovanja dunajsko klinike, v mnogo večjem razvoju kakor pri moških. Na vsakih sto v to bolnico sprejetih bolnikov je odpadlo paralitičnih med leti
na moške na ženske 1873-1877	15 7	4 4
1888-1892	19 7	100
(Dalje prih.)
v Ormožu (60 K), v Mariboru (50 K). Postojni (50 K), v Slov. Bistrici (50 K), v Šmarju pri Jelšah (50 K), v Trstu (50 K), na Vrhniki (50 kron). Manjše svote so darovale posojilnice: v Bovcu, Framu, Gornji Radgoni, Ljutomeru, Logatcu in na Vranskem. Knez in nadškof go riški, prevzviš. gosp. dr. Fr. Sedej, je društvu daroval 50 K. društveni ustanovnik in častni član ekscel. dr. Mihael Napotnik, knez in škof lavantinski, kakor vsako leto, tudi letos 20 K G. A n t o n p 1. S u š i ć , c k. polkovnik v Celju, 40 K. Društvo šteje 65 usta-novnikov. Izmed teh še v javnosti niso bili imenovani g. g. f Mlakar Joha n es na Dunaju (100 K), dr. Josip W e i n g e r 1, primarij na Dunaju (100 K), Fr. Tomec na Dunaju (1. obrok 20 K), dr. Valentin Krisper, odvetnik v Ljubljani (100 K), f Ivan Rode, trgovec in posestnik v Ljubljani volilo 533 K (po g. notarju Aleks. Hudoverniku), ga. Marica Krušiš roj. Pukl, soproga mag. revid. na Dunaju (1. obrok 20 K), Janko R a h n č, c. kr. notar na Brdu (100 K), Ljudevit Schocher, adjunkt južne železnico na Dunaju (2 obroka 40 K), sl. občina Idrija (1. obrok 40 K). — Ustanovnina znaša 18.197 K. Dohodkov je bilo 6132 K 19 v. stroškov 5877 K 79 v. V 18 letih je društvo razdelilo: 58 265 K. Ako se tej svoti prišteje varno naložena ustanovnina 18 197 K ter na koncu leta ostala razpoložnina 1621 K. je razvidno, da je društvo v 18 letih prejelo 78.083 kron. lep dokaz požrtvovalnosti za revne slovenske visokošolce na Dunaju! — Po študijah je bilo med prosilci: 48 juristov, 36 filozofov,
4 medicinci, 3 tehniki, 12 agronomov, 3 učenci upodabljajočih umetnosti, 7 veterinarcev, l slušatelj eksportne akademije. Po domovinstvu je bilo med prosilci: 78 Kranjcev, 20 Štajarcev, 12 Primorcev, 4 Korošci. — Odbor izreka vsakemu, ki je za revne slovenske visokošolce na Dunaju kaj daroval, iskreno zahvalo ter prosi slavne slovenske denarne zavode, občinske, okrajne in druge javne za-stope, vse slovensko rodoljube in posebno še mnogoštevilne nekdanje podpirance, da darujejo društvu vsak po svojih močeh. Saj študira na Dunaju največ slovenskih revnih dijakov, to društvo potrebuje torej največ pripomočkov. Vsak dar bode hvaležno sprejel društveni I. blagajnik gosp. dr. K lem S e s h u n, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I. Singerstrasse 7. —
Duhovit diplomat. Angleški politik La-bouchčre, ki je bil 40 let član angleškega parlamenta, se je sedaj preselil v Florenco, kjer namerava v miru preživeti svojo starost. O njegovi duhovitosti beremo; Labouchere jo bil kot mlad ataše prestavljen iz Draždan v Nemčiji v Carigrad ; tozadevno obvestilo je prejel telegrafičnim potom iz Londona Čez nekaj časa ga je zunanje ministrstvo telegrafi'mo povprašalo, kako da še ni v Carigradu. Labouchčre je takoj odgovoril, da nastopi peš svojo pot. ker mu niso nič denarja poslali; Anglija da naj le potrpi, ker zanesljivo dospe tjakaj — Nekoč, ko je bil poslaniški tajnik v Vašmgtonu v Ameriki, je prišel nek Anglež, ves razburjen v njegovo pisarno, želeč takoj govoriti s poslanikom. „Poslanika ni tu“ je dejal tajnik. — „Nič ne de", se je zadrl Anglež, .počakal ga bom, da pride“. — „Prosim, izvolite sesti", pravi nato Labouchöre in piše mirno naprej. Uro kasneje je nemirni Anglež vprašal, kdaj da se poslanik vrne. „Tega vam ne vem natanko povedati.“ — „Ampak vi vendar veste, da se povrne“. — „Upam", je odgovoril tajnik in popisal novo stran papirja, čez uro je poskočil Anglež in zakričal: „Ali upate, da se tekom ene ure povrne?" — „Tega pa ne upam“, je odgovoril prijazno tajnik, „v sredo je odpotoval v Evropo in dospe, če pojde po sreči, jutri šele na Angleško; toda ker hočete počakati dotlej, da se vrne, izvolite sesti“ . . .
„Žrtev znanstvenega naziranja*. Mod znanstveniki, ki se pečajo z latinskim jezikom ni rešen spor, je-li izgovarjati latinski „c“, kot slovenski „c" ali „k“. Mlad suplent v Nemčiji je tekom svojih vseučihških študij dospel do
prepričanja, da je „c“ izgovarjati kot „k“, torej „kezar“, „kikero“ itd. in je v tem smislu tudi učil svoje dijake. Zaman so ga opozarjali njegovi tovariši, da naj se sprijazni z obstoječo navado. Očetovskemu svarilu ravnatelja, da mora pouk na zavodu biti enoten in da bo sicer odstavljen, je odggvoril, da .mu ne dopušča vest, ravnati proti znanstvenemu naziranju“. In ko je prejel uradni ukaz, da mora učiti izgovarjavo, kakor je v navadi, je pograbil svoj kilinder in se poslovil od ravnatelja in stanovskih kolegov.
Elsa-fluid in Elsa krogljicc so v Avstriji dovoljene. Dognano je, da so prejela vsa ces. namestništva od c. kr. notr. ministrstva odlok, s katerim se dovoljuje po vsem Avstrijskem razpečavati in priporočati znane preparate: Feiler-jev prijetno dišeči rastlinski fluid z znamko „Elsa“ in Fellerjeveodva-jalne rabarbara-krogljice z znamko -Elsa“, kijih nareja lekarnar Evgen V. Feiler v S t u b i c i (Hrvaško).
Gospodarstvo.
Selitev nemške industrije v Avstrijo. Prusko trgovsko ministrstvo je razposlalo okrožnico na trgovske korporacije, v kateri poizveduje, v koliko so vplivale nove trgovske pogodbe, ki jih je Nemčija sklenila s tujimi državami, na selitev nemške industrije v tujine. Nemške trgovske pogodbe so se sklepale pod pritiskom agrarcev: ti so si izvojevali močno carinsko varstvo s tem, da se je vvoz poljedelskih produktov v Nemčijo onemogočil ali pa vsaj izdatno otežil z visokimi carinskimi postavkami. Te ugodnosti so se izvršile na račun nemške industrije, kateri so zunanje države, med njimi tudi Avstro-Ogrska zaprle, oziroma otežile trg. Kapitalno močna nemška industrija bi vsled visoko carine ne mogla konkurirati z domačimi industrijami na omenjenih trgih. V to svrho so sklenile razne nemške industrijske tvrdke (zlasti iz jeklene, mašinelne, kemične, cikorijne, elektrotehnične in optične branše), da osnujejo v t e h državah podružne tovarne, ali pa če jih že imajo kot n. pr. v električni stroki, da jih razširijo, nekatere pa, ki so navezane čisto na tuji trg, da se popolnoma izselijo. Na ta način se izognejo visoki vvozni carini in si vdobe lepše in ugodnejše konkurenčne pogoje. — Ta preplava nemškega industrijskega kapitala zopet znatno oškoduje domači kapital, ker mu vstvarja nevarnega in močnega konkurenta; nemštvo si z zavzetjem novih industrijskih postojank znova uveljavi in utrdi v tradicionalni vlogi nositelja industrijske kulture. To bo tim občutnejše, čim se pokažejo čez nekaj časa vse posledice, ki jih bodo nemško industrijske firme vsled nove trgovske pogodbe še izvajale. — Na Slovenskem dobimo kemično tvornico, podružnico berlinske akcijske družbe. Krivda, ' da se na naši zemlji tuji kapital bolj in bolj loteva industrijskih podjetij, je v nas samih. Slovenski kapital, kar nam ga je vzgojila kmečka kultura, visi z neko historično prirejenostjo na grudi, kjer mu drobljenje veleposesiev momentan s ko ponuja dobiček. Industrijskih podjetij, kjer bi mu bila zagotovljena lepa in daljša bodočnost, se plaho in boječe — sebi v škodo — izogiblje.
Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem.
(Hotel Lloyd v Ljubljani).	(Konec.)
Dalje izda železniško ministrstvo brošure v svetovnih jezikih ter plakate, med katerimi Je omeniti karavanski in bohinjski plakat. Za zadnjega je že dobil slikar Grohar Naročilo, naj ga izvrši. Predlagalo se je železniškemu ministrstvu, naj ustanovi tudi v Parizu oficijelno informacijsko pisarno in naj se ukrene kaj za zboljšanje hotelskega vprašanja, ki v Avstriji ne zadostuje potrebam razvajenih tujcev. V arhivu državnega zbora leži že dalj časa zakopan načrt zakona, vsled katerega naj bi se novim hotelom dovolilo iste olajšave, kakor veljajo za nove industrijske stavbe. Pomanjkanje hobrih hotelov je zlasti na Kranjskem jako občutno, v prvi vrsti ob novi železniški progi iz-vzemši Bled. V Bohinju je že letos primanjkovalo stanovanj, kaj bo še drugo leto.
Tajnik poroča, da je pri občnem zboru društva za povzdigo tujskega prometa na Bledu zastopal zvezo. Z veseljem mora konstatirati delavnost in vnemo tega društva. Tu je tudi poročal o delovanju deželne zveze, ter bodril zlasti navzoče interesente iz Bohinja, Gorij in Radovljice, da se ravnajo po zgledu blejskega društva in ustanove podobna društva, za kar jim bo zveza šla z veseljem na roko. Posledica se že kaže, kajti pravila takega društva za ob čino Gorje so že predložena deželni vladi in v kratkem se tudi v Bohinju vrši ustanovni občni zbor.
Za podpredsednika zvezinega odbora jo bil izvoljen namesto izstopivšega g. dr. V. Gregoriča g. prof. F. Orožen in za člana v administrativni odsek prof. dr. J. Tominšek. Računsko poslovanje od ustanovitve zveze, t. j. od 14. julija 1905 do 31. decembra 1906 izkazuje do hodkov 7624 K lih. in izdatkov 7192 K, torej prebitka 432 K 11 h. Ker je pa med dohodke vštet dolg 1000 K, izkazuje računski zaključek faktičnega primanjkljaja 567 K 89 h. Pri tej točki se je omenilo, da se je z gotovostjo računalo na podporo deželnega odbora, ki se pa ni izplačala vsled znanih razmer v deželnem zboru. Odbor je imel v marsikateri akciji vezane roke in ako bi dva odbornika ne priskočila na pomoč s posojilom 1000 K ter ako bi mesto Ljubljana ne dalo podpore 3000 K, bi se moralo sploh z delovanjem prenehati. Med izdatki je omeniti postavko za reklamo v znesku 3172 K 43 h. ter nabava inventarja v znesku 104 K 98 h. Odbor se dogovarja s tvrdko Blasnikovi nasled niki v Ljubljani radi izdaje krasnega plakata kranjskih krajev. Ker mu pa podpore še niso zagotovljene, ne more priti do sklepa pogodbe. Da bi se opustila izdaja plakata, bi bilo jako žalostno, kajti plakati so najuspešnejše reklamno sredstvo. Odbor trdno upa, da so bo ta akcija uresničila, čim bodo še nekatere korporacije za gotovilo svojo podporo.. Dan občnega zbora se določi na 26. januarja t. 1.
Dva Črkostaoea levem, o račun»)
sprejme tiskarna A. Slatnar v Kamniku
Zakonito zavarovano. Vsako ponarejanje kažnjivo.
Edino praVi je le
Ttiierry-jev balzam
z zeleno znamko z nuno.
12 malih ali 6 dvojnatih steklenic ali 1 veliku poselma steklenica s patent, zamaškom K 5.—.
Tlnfira ceifolijslio mazilo
za vse še tako zastarane rane, vnetja, poškodbe itd. 2 lončka K 3.60.
Razpošilja le proti predplači ali po povzetju.
Obe ti dve domači sredstvi sta kot najbol|Si splošno znani in svetovno slavni.
Allein cchterBalsairi
aus der Srdiulzensel-Apsllieki de»
A.Thierry in Pregrada
Oti flohlhch-Siutibruim.
Naročila je nasloviti na
Lekarnar 1. Tltierr; v Pregradi pri logaški Mini.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah. Brošuro s tisoči zahvalnih pisem zastonj in franko.
PFAFF šivalni stroji
so najbolji!
za družinsko uporabo. Šivajo, krpajo in vezejo.
Neprekosljivi za obrtne namene,
šivajo naprej in nazaj.
! Krogljasto ležišče !
Glavni zastopnik
Fr. Tschinkel
Ljubljana « Kočevje
"i Mestni trg 9. v gradu.
laMP	53
Si;-;i3S2äö3ESMSS.^SS^S
Poskusite
Ir? priporočite
~ izdelke ee
|Tijdrot?e torama firanil
i v hxiQ\ Vlil CeMikzastonj. S


oo
Razpošiljanje blaga ^ na vse kraje sveta!
Najcenejša, največja
9
eksportna tvrdka!
Hiter urar
JKestni trg nasproti rotovža, preje v Kranju
Sjnbljaita
priporoča svojo veliko, izborno zalogo finih
švicarskih nar
brilantov, zlatnine in srebrnine v veliki izberi po najnižjih cenah.
daje moje blago res fino in dobro, je to, da ga razpošiljam po celem svetu. Na stotine pohvalnih pisem je vsakomur prostovoljno na ogled, da se lahko sam prepriča.
Prosim, zahtevajte veliki novi cenik, ki se pcslje zastonj iu poštnine prosto. 26-40
¥ deskam.
BMaB^)P^ms^icest^^MIIS^S^ižy Jfišleiiene ulice 5. n ■■im J'
Prva kranjska tvornica klavirjev v Ljubljani
T. Mf ARBINEK^o?!«
ES®B	gsiasii so reep^ekoslji^fi!	■™l
Klavirji, harmoniji, tudi samoigralni, električni. Prodaja se tudi na obroke. Stare klavirje jemljem v zameno. Dajem tudi na posodo. Uglaševanja in poprave se izvršujejo točno in dobro. Solidne cene. Petletna garancija. Prepričajte se osebno.
fPiP* Pozor« gospodje in mladeniči!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nogo 30 let, so mi je posrečilo iznajti najboljšo sredstvo za rast brk, brade in las, proti izpadanju brk in las in to je KAPILOR št. 1. On deluje, da lasje in brke postanejo gosti in dolgi, odstranjujejo prhljaj in vsako drugo kožno bolezen glave. — Naroči naj si ga vsaka družina. Imam mnogo priznalnic in zahvalnio. — Stane franko na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 b, 2 lončka 5 K. — Naročajte samo pri meni pod naslovom
8 I	JTvir*i^io
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.

Odlikovana
< Parizu t tajtnim križcem, diplomo in zlato medaljo.
patentirana v SO državah.

Streha prihodnjosti!

i/, portland-CPiiieiita in peska
Praktična	^M^Lepa!
Trpežnejša in bolj lahka streha, kakor iz vsake druge vrste strešnih opek iz ilovice.
Edini izdelovatelj za Kranjsko:
Janko Traun
izdelovatelj cementnin na Glincah pri Ljubljani.

Češko posteljno perje po nizki ceni!
5 kilo: novo naskubljeno K 9 60, boljše vrste K 12 —, belo puhasto naskubljeno
K 18'— K 24' kubljeno K 30'
snežnobelo puhasto na-K 36'—. Razpošilja se
franko po povzetju. Zamenja so ali vzame nazaj proti povrnjeni poštnini.
Benedikt Sachsei, Lobes 369, P. Plzen, Češko
Oglejte si -- nnlipfipkkth cfrnipn slamoreznic, čistilnic,
najveejo zalogo |IUIICUC»;>R6,,	mlatilnic, gepeinov in
preš za grozdje in sadje, štedilnikov, peči, železnih nagrobnih križev itd. pri
V LJUBLJANI -------------
FR. STUPICA
na Marije Terezije cesti št. 1 iu na Valvazorjevem trgu 6, nasproti Križanskc cerkve.
t
t
t
Ravnotam zamorete kupiti vsak čas po najnižjih cenah traverze, železniške šine, cement in vse druge stavbne potrebščine, razno orodje, scsalke za vodo, vino in gnojnico, vseh vrst tehtnice in nteži in vso druge v železninsko stroko spadajoče predmete.
l^F’ Pozor, gospodje in gospodične!
V svoji lekarniški praksi, ki jo izvršujem že več nego 30 let, se mi je posrečilo iznajti najboljše sredstvo za rast las in proti njih izpadanju KAPILOR štev. 2. Povzroča da postanejo lasje dolgi in gosti, odstranja prah in vsako kožno bolezen na glavi. Naročila naj bi si ga vsaka družina. Imam premnogo zahvalnic in priznalnic. Stane poštnino prosto na vsako pošto 1 lonček 3 K 60 h, 2 lončka 5 K. Naroča naj so
samo od mene pod naslovom
3 I
lekarnar v Pakracu štev. 68 v Slavoniji.
e „Zvezdna“ cikorija
iz Prve jugoslovanske tovarne za kavine surogate v Tj ubijani
Brezskrbno
družinsko srečo garantira najvažnejša knjiga o preoblagodarjenju z otroci. Z nad tisoč zahval, pismi pošilja diskretno proti 99 v. v avstr, poštnih znamkah ga.A. Kaupa, Berlin S. W. 296 Lindenstiasse. 60.
Ustanovljeno 1.1870.	Lastnik Fr. Benque.
Seb. Unterhuber
Tovarna cementa v Weissenbaehii. — Tovarna cementnih izdelkov in umetnih kamnov. — Podjetje za betonske naprave in naprave vodnjakov.
Glavna tovarna
v Beljaku, Schulstrasse 21
Filljalka: v Ljubljani, na Dunajski cesti št. 73
nasproti topničarske vojašnice.
_____ (Telefon št. 273.) --
se priporoča v izvrSitcv vseh kamnoseških del iz umetnega kamenja (v različnih imitacijah) kakor: posamezne dele za fasade, balkone, grobne spomenike i. t. d. Stopnice po naročilu narejene z železno sestavo, cementne cevi (rore) z vloženo žično pletenino za napravo vodotokov, vodovodov itd. itd. Plošče iz cementa (nietalique) preproste in z raznimi vzorci za tlak po cerkvah, hišah, hodnikih, kuhinjah, trotoarjih itd. Prevzetje betonskih naprav in vodnjakov na podlagi posebnega patenta. — Portlandcement in romaneemeut iz Wei-ssenbacha. — Proračuni stroškov zastonj in poštnine prosto.
Ustanovljeno leta 1832.
ra
^ oljnate barve
zmlete s stroji najnovejše sestave, prekašajo vsako konkurenco po finosti, ki omogočijo z jako majhno množino pobarvati veliko površino,
razpošilja po nizkih cenah
f^dolf Hauptmann
v JLjubljani
prva kranjska tovarna oljnatih barv, Arneža,
---- laka in steklarskega kleja. -
Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov.
u
n
0
a
•—
P
3
3
a
c
—•
3
0
llustrovani ceniki dobe se brezplačno.
x3
sassas jfissassfissassassss
[/borno zalogo vsakovrstnih novih in starih vin v sodih in steklenicah priporoča
Anton Müller
vinotržec v Domžalah
------- (Kranjsko).----
SS8S*2S»2SsaSS5!8H2S»2SH5t
Priporočajte poVsod „Naš List“
Najcen.in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki ,Severonemškega Lloyda‘
iz Bremnii g New VoFh
h cesarskimi brzoparniki „Kaiser Wilhelm II.“, „Kronprinz Wilhelm“, „Kaiser Wilhem G.drosse“.
Prekomorska vožnja traja samo 5 do 6 dni.
Natančen, zanesljiv poduk in veljavne vozne listke za parnike gori navedenega parohrodnega društva kakor tudi listke za
vso progo ameriških železnic dobite v L.JUEJL.JA.lNJI edino lo pri
SMu Taoearju,
Odhod iz Ljubljane je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki sc tičejo potovanja, točno in brezplačno. — Postrežba poštena, reelna in solidna.
Potnikom, namenjenim v zapadno državo kakor: Colorado, Mexiko, Californijo, Arizona, Utah, Wioming, Nevada, Oregon in Washington nudi naše društvo posebno ugodno in izredno ceno črez Cialvcston. Odhod na tej progi iz Bremna enkrat mesečno. Tu se dobivajo pa tudi listki preko Baltimora in na vso ostalo dele sveta, kakor: Brazilijo, Kubo, Buenos-Aires, Colombo,
Singapore v Avstralijo itd.
•“d
o
(SJ
O
öd
ro