239
Novičar iz avstrijanskih krajev.
Iz Beršeca primorske Istre 18. jul. Ker sedaj tudi česen in luk spravljamo, naj „Novicea tudi o teh dveh pridelkih enkrat kaj povejo.
V maio kterem kraji Mrije, jednakega prostora, se toliko česna in Iuka pridela, kakor na Beršeščini, in čeravno bi marsikdo take stvari morebiti le malo cenil, kakor našemu poljodelcu veliko zalezeta. Noseči jih na mulah v zdoljno Istro na Vodnjansčino in Puližanščino na prodaj, doženejo cele tovore žita za-nje nazaj, narveč ječmena; za eno mero luka dobi jednako mero ječmena, kakor smo vidili tudi večkrat že Krajnca lonce prodajati v Istri: kakoršen lonec, večji ali manji, je gospodinja vzela, tako mero ovsa ali druzega mešanega žita mu je za-nj donesla. Česen je nekoliko ognji), vendar ga je toliko in posebno luka, da sta bila na sejmu v Bakru (blizo Reke) pretekli pondeljk in torek po prav nizki ceni; zakaj od vseh krajev ga je prišlo skupej, poseboo iz dolge in široke Kastavščioe. Česen je bil nazadnje po 5 — 10 krajcarjev rešta; cent luka po 30 — 40 krajcarjev, da ni bilo treba voziti ga nazaj. — Sliši se od mnogih krajev, da se na terti bolezen huje in huje prikazuje; tudi pri nas je po nekterih legah zelo že pepelkasto grojzdje. Na, nam sosednem otoku, Kerki, je sušo že silo poznati; fižola, koruze, zelja itd. ni; oljke so redke, kakor tudi pri nas, in čakamo željno željno nebeške rose. Žita je le le. Svilnih mešičkov, živih in za presti, eden z drugim, bi jih bili pretečeno saboto blizo po 3 gold. lahko prodali, kolikor bi jih bili imeli; poslani v Koper pa so se spe-čaii po 4 gold. funt. Začelo je šumeti ljudem po glavi, kaj hoče reči:   murva in svilodi!    Eni so jih   od   začetka   bolj
240
urnim kupovavcom po 50 kraje, funt prodali; kaj koristi, da se sedaj praskajo za ušesmi. Mi sami smo jih leta 1851 dajali po 30—40 kraje, funt; — kako velik razloček!
Sajovec Jakob.
Iz Mehovega na Dolenskem 23. jul. Od več slovenskih okolic je bilo do zdej po ^Novicah" slišati, da nam letošnja letina obilno sadti obeta; — tudi po našem Dolenskem smo se do zdaj se precej dobre letine nadjali, toda, človek obrača, Bog pa oberne. Kar stern zadeva, morem reči, da naša Rodgonska je dobrega zerna, ker vendar ni bila, kakor okoli Novega mesta, Toplic, Siopič in po druzih njižavah, od strupene megle in škodljive rose zadeta. Zdaj naši Podgorci najbolj rež in pšenico žanjejo, in pa repo in ajdo sejejo. Pa joj! suša je prevelika; že 14 dni ni bilo dežja, vse nam hoče zgoreti. Vode nam večkrat, kakor v suhi Krajni, posebno pa zdaj zlo zlo pomanjkuje; tukaj nimamo nobenega potoka razun v Stopičah dobro uro hoda, luže in vodnjaki so se čisto izdali, ljudje in živali silno žejo terpe. — Hribske merve bo tukaj prav malo, otave pa menda nič. *) — Tudi grojzdja ne bo toliko kakor smo se nadjali, ker se zavoljo ožiga (paleža) zlo osipljuje. Ali bo zlahna pijača ali ne, bosta še le prihodnja dva mesca pokazala. — V naših bližnjih gorjancih, v nekdanjem Ruper-škem gojzdu, kterega je vitez Fridau za kakih 100.000 gold. kupil, so volkovi. 7. dan t. m. so v naši okolici dveletno tele na paši raztergali in si za dva večera dobro pojedino napravili; menda so jih lesarji prepodli, ker jih še nad 500 derva seka in cesto dela oudot, kodar so popred volkovi komaj hodili, da bodo v G rada c, kjer uapravljajo veliko fužino, o^elje vozili.                                 J. O. Lepstanski.
Iz Ljubljane. V nedeljo zvečer je bilo vse živo v Ljubljani. Prišli so, slovesno sprejeti, proti 8. uri presvitli Cesar s štirimi gg. nadvojvodi iz Dunaja, in kmalo za njimi štirje gg. ministri in mnogo druge gospode iz Dunaja, Gradca, Celovca, Zagreba itd. in tudi iz ptujih dežel. V pon-deljk zjutrej je krasno okinčani hlapon „Capo d' Istria" peljal v Ter s t Njih Veličanstvo Cesarja in vse gori omenjeno gospodo, kteri so se pridružili tudi gospodje iz Ljubljane; radostni „Zivio-klici" so doneli od vseh strani pre-svitlemu Veličanstvu. Kakor wTriest. Zeit." piše, so prišli 15 minut po 10. uri dopoldne v Terst; topovi so pokali in ^Eviva-klici" doneli, da je bilo kaj; vmes pa je muzika igrala cesarsko pesem. Slovesno sprejeti od teržaške gospode so se podali presv. Cesar, spremljeui od prečast. g. škofa in višje dnhovšine teržaške, K zidanemu mostu železnice, da so položili tam zadnji kamen; potem so škof blagoslovili hlapon in železnico, in s pesmijo „Bog, Tebe hvalimo" so bile končane slovesnosti na železni cesti, ktera se je ta dan pervikrat odperla za navaduo vsakdanjo vožnjo. Po kosilu so se začele druge veselice, ktere je osnovalo ter-žaško mesto slavnim gostom na čast, ki so terpele predv-čeranjem in včeraj. Presv. Cesar pa so zapustili Terst že prevčeranjem ob 10. uri zvečer, se peljali vPrestranek, tam prenočili in ob pol enajstih dopoldne včeraj po železnici spet v Ljubljano prišli, odkodar so se berž naprej na Dunaj peljali. — Tako je te dni dobil Terst železnico in pa dobro vodo, ktera, iz studeneov v Na brez in i po vodotoku v mesto napeljana, je 23. dan t. m. pervikrat pritekla na kolodvor teržaške železnice.
*) Za otavo se kaže letos skor povsod tako slaba letina, da ljudje se ne pomnijo take. Silna suša, kakoršne tako dolgo že veliko veliko let ni bilo, je mlado travo posmodila, razun malo krajev, kjer so večkrat potrebnega dežja dobivali. Vrednik „No-vic", ki je v opravkih več dni potoval po Gorenskem do Bohinja, se je z lastnimi očmi prepričal, kakošna nadloga bo za živinsko klajo sploh.                                                                           Vred.