Sovjetska sfinga
V vrtincu sedanjih vojnih dogodkov in zapletenih diplomatskih odflOŠajev med posatnez-n mi di žavami v Evropi se nam vodno bolj poraja in stopa v ospredje kardinalno važno vprašanje, kaj bo v tem velikem konfliktu in Spopadu velesil, V tem gigantskem boju imperijev za nadvlado v svetli — napravila trenutno še nevtralna Sovjetska Rusija, katere dokončno stališče k sedanjim dogodkom num je _ enako kot italijansko — nejasni, negotovo, neznano.
Da bi se taka velesila kot je Sovjetska Rusiju, odrekla vsakemu sodelovanju in udej-stvovanju, ko fre za usodo m zgodovinske trenutke Ev tope, ko se podirajo in rušijo njene meje in nastaja nov politični obraz evropske celine, bi bito spričo njenega geografskega položaja katerega že stoletja skuša na nekaterih točkah izboljšati in je v zadnjem času nakazala v tej smeri že \eč po zkuiuv — absurdno 'misliti na kaj takega. Da vsaj nekoliko doumemo s hladnim, treznim razumom sedanji položaj in stališče Rusije, se moramo ozreti nekoliko nazaj.
Moskva je v prvi polovici lanskega leta pomenila Meko, kamor so romale delegacije različnih evropskih držav. Skoraj paralelno so taro potekala pogajanja z Anglijo in Francijo na eni strani in z Nemci na drugi strani. Dočiin so vsi ostali kontrahenti odšli iz Moskve praznih rok, so se pa Nemci zmagoslavno vrnili iz rdeče prestolice z nenapadalno pogodbo v žepu ter so par dni po podpisu lahko brezskrbno navalili na Poljsko, ker so iz nevarnega sovražnika na vzhodu napravili prijateljskega partnerja pri delitvi plenu, napada z zapada pa se niso bali, oziroma so se pred presenečenji zavarovali s Siegfrdovo črto.
Ves svet je tedaj postavil Sovjete pred sodni tribumal, češ da so izdali zaveznike, da so izdali slovanstvo, ter se zvezali s svojim najhujšim sovražnikom. Pesimistično razpoloženi tolmači političnih dogodkov st celo predvidevali bodočo ero nemško ruskega sodelovanja na vseh poljih — tudi na vojaškem - ki bo oblikovalo bodočnost Evrope.
Dogodki zadnjih levetih mescev pa so nam jasno pokazali, da temu ni bilo tako. Pokazuli so, da se nemsko-rusko sodelovanje Tianaša le na nekatere točke, ki trenutno ustrezajo obema pogodbenikoma. Rusi in Nemci so se zve-7a1i med seboj zato ker jim je to narekovala hladna in realna državna politika, ki ne pozna sentimentalnih in nemogočih zvez. S »kupnim sodelovanjem so tako Nemci in Rusi pač hoteli uresničiti vsak svoje načrte.
Zunanja politika katere koli države nikdar ne dela prevelikih skokov in i/jem, ampak teče po že izvoženih in pre zkušenih Mrličih in sledi tradiciji prejšnjih vlad in režimov.
S tem, da je Riusija zasedla poljsko Ukrajino, da si je pridobilu oporišča v Litvi, Leton-ski in Estonski in končno le na Finskem, je sledila smeri nekdanje caristične politike ali imperiulizmu, če to zuvojevanje že hočemo tako imenovati. Vzela je t:>, kur je v svetovni vojni izgubila. Tu ne gre za nikuk puslavi-zem ampak za hladno, realno osvajanje oziroma težnje razširitve države, zlasti pa za pomembnejše točke, ki so strategične, politične in  c,ospodarske važnosti.
Pojava ruske armade na Karpatih je v srednji in jugovzhodni Evropi napravila pravcato konsternacijo. Panika je nastala v Rumuniji, li'i Mud/arskem in na Balkanu. Povsod so pri-čakovuli vdora ruskih armad in ta strah se jc Šele nekoliko polegel po ne baš slavnem sovjetskem vojskovanju  uu Finskem-.
Stališče Rusije do Bulkanu — in to nas najbolj zanima — ui tako zagonetno, kot j« spočetka zgledni). Nu Balkanu Rutiin vtdikih teritorialnih teženj nima, če izvzumemo morebitno zahtevo po Besarabiji in pa namero dostopu na Egejsko in Srudozeraako morje. Kljub tem eventudnim zahtevkom, katero bo Rusija po vsej verjetnosti ob pravem času in na pri-
Banovina Slovenija
osrednja zahteva slovenskega naroda
Nedavno so se mudili v Beogradu zastopni-'ki Slovenske županske zvezo, ki 93 na mero-dujnili 'mestih obrazložili težnje slovenskega naroda in poudarili, da zahteva po banovini Sloveniji ostane slej ko prej naša osrednja in prva zuhteva za čim uspešnejši in ugodnejši razvoj narodove usode in bodočnosti.
S to izjavo zastopnikov naših občin, v katere si jc pred leti slovensko ljudstvo spontano izvolilo svoje resnično prave predstavnike ljudskega zastopstva v občinskih odbor h, je izražena stoletna žei'ja slovenskega naroda, da si v svoji lastni državi uredi s\oj dom po svoj h željah in prikroji po svojih potrebah. Za uresničitev tega načrta se je slovenski narod boril še, ko je hiapčeval tuji državi, boril se je pa tudi v Jugosluviji, ker se je ideologom jugoslovenstvu in pri.iašem brezobzirne gospodarske eksploatacije slovenskega naroda posreč.lo, da so izvedbo tega načrta ovirali, da so kljub svoji politični nemoči in nepomembnost,, s silo vladali narode Jugoslavije, ki bi se v resnični pravi demokraciji otresli varuštva teh d.ktatotjev, ki v ljudstva nikdar i'iso imeli prave zaslombe.
Naša želja ]<o uresničitvi tega stoletnega narečnega programa pa je tem močnejša, ker vemo, "da je z zakonom, ki je dal Hrvatom svojo banovino, ustvarjena zakonska možnost za nadaljno i/vedbo dfugih banovin, med njimi slovenske. Uredba, s katero je bila ustanovljena hrvaška banovina, pomenja v zgodovini Jugoslovanov in v zgodovini naše mlade države ter njene ustave „Magno charto libertatis", po načelih katere naj Se prevede državljansko življenje jugoslovanskih narodov v drugo stner, ki bo omogočala resnično in zgodovinskim potrebam ustrezaj#co ureditev države, ki 'bo na podlagi harmonično urejevanih celic ustvarjala harmonično celoto. Na ta način %odo vse silnice in smernice dfržavnega življenja irnefle centrrpeta'Ien značaj, ne da bi se pri tem gojil kakršen koli centralizem. Sicer pa je bilo o ureditvi države v tem smislu podanih dovolj resnih in tudi neresnih nasvetov, knnkretn h predlogov in mišljenj.
Nasprotniki banovine Slovenije bi seveda radi še v zadnjem trenutku preprečili to ustva-r tev in so zahtevo zastopnikov naših slovenskih občim odklonili z navidez ..zelo patriotič-
no gedo'", češ da v teh časih spričo zunanjih težav in skrbi ni časa in prave priložnosti za-n mati se za po njih mnenju tako ..bagatelne"
I zadeve. To stališče moramo odtočno odklanjati
i iz dveh vzrokov.
j Prvič slovenski narod nikdar in nikoli ne sme odnehati in odstopiti od te temeljne zahteve svojega državnega programa, zlasti še ker so Hrvatje svojo banovino že dobili. Zakaj bi mi potem ostali na sredi poti, ko nam je bila naša slovenska banovina takorekoč že obljubljena in zasigurana. Rade volje in z v^em razumevanjem pa priznamo, da ima našo vlada dovolj drugih skrbi, da v teh nevarnih čas li očuva varnost in celotnost države napram zunanjim, nam nasprotnim silam. Kjer pa vlada dobra in resna volja za izvedbo dane besede, tam se že najde čas in priložnost tud za dejanja. Mi bomo našo vlado po svojih skromnih močeh gotovo podpirali z vsemi silami, Od svoje zahteve pa ne smemo odnehati.
Drugi razlog za upravičenost naših zahtev pa leži ravno \ dejstvu, da bo vsak pameten gospodar in državnik v Času zunanjih nevarnosti .uredil čim trdneje notranje razmere ha poveAlvse konstruktivne sile, da bo tem bolj prrpravPjen, kadar pride vihar nađ državo in domovino. Zato ni neoportuno. Če Slftvenci tu-tti V teh časih m Spričo vseh teh dogodkov v svetu stavfimo — Sevfejia W primeren način — zahtevo po svoji hainoVihi, ker bcfmo državi tem bolj udani in zvesti z dušo in telesom, čim bolj -bomo v tej državi naSli razumevanje za vse naSe politične, gospodarske in kulturne, skratka za vse nase narodne pravice ?h potrebe. Kot je sporazum s Hrvati le državi V 'korist, tako bodo rodi Slovenci še bol'j povezani z usodo te države. Če bodo videli v njej resnični, pravi dom, kjer je poskrbljeno za vse iijfhove težnje in želje.
Seveda pa Slovenska banovina ne ho v korist tistim rtalostieviraim poKtičhiab, in narodnim itekoreninjemcem, k)i so /toliko dasa potrpežljivi slbvenski narod vladali s korobačem. ga gospodarsko uničevali, leulturno zapostavljali in ga z državo vred hotpli prlpruviti na rob propada. Peščica teh varptOV Slovenskega naroda ni vredna, da se šteje med Slovence-
Izdana domovina
Sedanja vojna je prinesla nov način vojskovanja in zmage nad oasprotnikotti - ra«ruše-nje države od znotraj. Dosega tega dlja je nemogoča, če sovražna stranka v nasprotni državi nima ljudi, ki bi ji pomagali izvesti smoter, ki bi delali in storili zanjo več kot armada na okopih, ker po temeljiti pripravi in notranjemu razkroju odpade armadi le maj-iien odločilen sunek in sovražim dežela pade napadalen kot zrelo jalnilko v roke.
Zgodovina beleži razna izdajstva domovine.
ko so razni vohuni in izdajalci odprli vrata mest in utrdb sovražniku, ko so mu kazali skrivna pota, ter mu pomagali na ta ali oni način do zmage. Zgodovina celo pomni primere, ko so kralji prodali svoje države, knezi svoje kneževine m grofije, toda primera za tako rafinirano, množesstveno in sistematično pripravljeno izdajo, ki državam izpod kopava vse temelje. \ zgodovini ne najdemo. To so 1 »ili pač posamezni izdajalski tipi, ki so največkrat za denar, včasih pa iz maščevanju pre-
meren način la znala realizirati, pa ji trenutno najbolj konvenira na Balkanu status quo, kajti Balkon s svojimi državicami je Sovjetski Rusiji mnogo manj nevaren, kot pa če bi tu gospodovala kaka velesila. Zato moremo ravno križanje interesov velesil na Balkanu knjižiti v dobro miru in očuvanju balkanske nevtralnosti.
In spet najdemo osnovo za našo trditev, da samo hladnu, stvarna politika narekuj« Rnsiji, du s svoje strani doprinese vse možnosti za ohranitev miru na Balkanu. Smelo pa trdimo, (In je v te". pngUvtlu rusko stališče podobno irulijanskemu, da   bo namreč tudi   Rusija in
tervenirala, če bodo na tem prostoru njeni interesi in naprti ogroženi.
V luiči teh ugotovitev moramo gleduti tudi pred kratkim sklenjeni ruslko-jugoslovanski trgovinski sporazum. Čeravno gre zu dve slovanski državi, je tu vsaka sentimentalnost odveč. Naj lx) ta sporazum večjega ali manjšega obsegu, lahko se razširi na politično in celo vojaško sodelovanje, na stvari se ne bo prav nič spremenilo. Gre za dejstvo, da sta se srečali dve državi, katerih stališči na balkanskem prostoru se v gotovih točkah ujemata in to dejstvo more služiti le v prilog mini nu Bulkanu.
stopili k sovražniku ter mu bili na razpolago.
Začelo se je v Abesiniji, toda tedaj tega nismo še tako dobro poznali. Nadaljevalo se je nu Paljske7n, kjer je bil vsak odpor armade brezuspešen radi toliko bolj uspešnegu delovanja vohunov in izdajalcev domovine, radi delovanja „pete kolone". Nismo rekli, da s.i bili izdajalci med Poljaki samimi, dovolj je, če je bilo v državi premnogo državljanov tuje narodnosti, pripadnikov narodnih manjšin, katerim je država prepozno onemogočila njihovo defo. Isto je bilo v Avstriji.
Klasičen primer izdajstva domovine nam je nudila Norveška, kjer so bili domačini in celo visoki častniki v službi sovražnika. V Belgiji in na Nizozemskem so pomagali sovražniku tam prebivajoči tujci, ki so gostoljubnost teh demokratičnih dežel izrabili v svoje izdajalsko delovanje, čeprav so jim te države nudile mnogo boljše življenjske pogoje, kot njihova lastna domovina, iz katere so se izselili. Z istimi sredstvi se je poizkušala razbiti notranja enotnost v Franciji in AngMji in vprizoriti notranje zmede ali revolucijo.
Vse te opisane metode spadajo k sredstvom modernega vojskovanja in moramo /. njimi računati povsod — tudi pri nas.
Zgledi in primeri, ki so se pripetili drugje, so dober nauk za nas, iz katerega se moremo mnogo učiti. Tudi pri nas imamo .dovolj takih tujcev, ki se ne mude v naših krajih radii trgovine; ali nagnjenja in občudoVatrja 'prirodnih lepot, ampak v neke drmje, trjeno določene svrhe. Seveda so tudi taki tujci, ki so po naši lankoiftisTjenosri pri nas že dolgo Vrst,) let zaposleni, pa izrabljajo to svoje bivanje tn našo gostoljubnost v namene, ki jih vrši „peta kolona".
Vsem tem ljudem pa ne rncrrenio njihovega početja toliko zameriti. k6t ttetllh našim *ra-torti, rojenirn Slovencem, ki so V sliiibi tujih •rlržav, tujih interesov, bodisi »adi denarja, ■bodisi zaslepljeni od sovražne propagande. Pazimo, da se vse to ne bo nad nitmi enkrat krvavo tnaicevalo. Niso bdi zastonj poifivi in u-krepi najvišjih državnih oblasti proti tujcem, nI bil brez ponVenb Irlic štaba dravske divizijske oblasti: ..Vse kar Opazite sumljivega, sporočite na pristojno mesto."
S svejo brezbrižnosjo ta svojim nezan manjem, s svojo indirektno podporo pomagamo sovtažhrku mi sami. Ce ne upoštevamo teh uredb in klica, da je dotnoVina v "»»Varnosti, da r»dtmo čuječi m pazljivi na vsa početja naših skritih Sovražnikov, S katerimi je borba težja in nevarnejša kot z armado na odprtem polju. V 'teh Časih ooVfimo Se ndlj resno po vezami s svojo domovino, pomagajmo ji, dokler ne prestanejo vs* nevirartsti.
BELEŽKE
Kdo tudi Mrl defetizem. Vse cd nastanka vojne v Evropi živimo v strahu in nemiru. Ta nemir se stopnjuje ali pada kakor se že pač razvijajo dogodki v naši soseščini. Seveda je ves ta strah in ftemir nesitemeljen, toda ljudem je to težko dopovedati. Trenutno jih sicer potolažiš, toda vsaka nova vest jih zopet vrže iz tira. Z najvišjih mest smo slW»Ji merodaj-ne izjave, da moramo biti kljub težkim časom odločni, pogumni, naj se me pustima begati, ker je bilo veliko vesti tendenciozno raztresenih med ljudi. To dolo so vršili plačani sovražniki naše domovine, naše države, ker so hoteli med nami povzročati zmedo in paniko, da bi lažje uresničili svoje namere in načrte. Naše časopisje je v uvodnih in drugih črtankih opozarjalo čitatelje, naj ne izgubljajo živcev, če je v Evropi vojna in tako storilo svojo dolžnost. Do tu je vse v redu.
Ni prav, če isto časopisje po drugi sirani samo povzroča paniko med ljudmi z alarmantnimi naslovi, ki elektririrajo živce in mozeg. Poročthi o vojnih dogodkih današnje dobe so že itak po svoji »seliini dovolj grozna, zlasti ker večina čitateljev ne zna kritično motriti poročil in vidi v njih samo črne točke. Zato (Dalje na drugi strani spodaj.)
STRAN 2
»GORENJEC*
G* Ansele Iran 70'letnik
V nedeljo jc praznoval jubilej sedemdesetletnice svojega martjevega in delavnega življenja g. Anton Anzelc, ščetarski mojster v Jenkovi ulici, katerega poznamo vsi ko; odločnega katoT'škega, vernega in značajnega moža, ki je v preteklih desetletjih v Kranju mnogo deloval na polju našega prosvetnega in političnega dela.
G. Anzelc se je rodil 19. maja 1. IS70 v bogati kmečki družini v Podgozdu nad Igom. Tam je posečal tudi ljudsko šolo, nakar je •■ 1884 odšel v Ljubljano k ščetarskemu mojstru Francu Jagru učit se obrti. Pri svojem mojstru, ki mu je bil hkrati stric, je ostal 13 let v službi, vmes je pa enkrat odšel za 8 mescev pogledat po svetu. Nekoč je prišel k Jagru bogat Amerikance, ki je iskal dobrega pomočnika za svojo delavnico v Ameriki. Plačal bi mu vse potne stroške. Jager je priporočil svojega pomočnika Anzelca, toda ta *• ni hotel podati z bogatim Amerikancem čez lužo, kjer se nahaja več njegovih bratov.
L. 1897 4. maja je prišel Anzelc v Kranj, kjer je takoj začel samostojno izvrševati svojo obrt v sedanji Potuškovi hiši v Puharjevi nlici. Ze naslednjega leta se je poročil. Pokojna gospa, Uršula, ki je umrla L 1926, je bila tudi doma iz ljubljanske okolice iz Golega in je v Ljubljani dalj časa pohajala v šolo. V srečnem zakonu se jima je rodilo 10 otrok, od katerih je še 6 živih. L. 1903 sta marljiva zakonca kupila hišo v Jenkovi ulici, katero sta seveda pozneje precej popravila in o kateri beremo v dr. Žontarjevi knjigi: Zgodovina Kranja", da je bila Bašarjeva iz Bit-nja in da se je po domače reklo pri Cimper-
bi naše dnevno časopisje napravilo javnosti veliko uslugo, če bi sicer res senzacionalne vojne dogodke obravnavalo na manj alarmanten način. S tem bodo ljudje veliko bolj pomirjeni, kot pa z raznimi platoničnimi članki in pozivi.
Enake pravice, enake dolžnosti. V svrho iz-vežbanja armade se naši funtje in možje nahajajo na orožnih vajah. Med nami pa živi v nekaterih krajih prav precejšnje število Cehov, ki imajo brez izjeme prav dobra mesta po tovarniških obratih. Ne vemo, ali se ti Čehi štejejo za podanike protektorata, aH za naše državljane, vsaj izgleda, da je tako, ker mnogi izmed njih prosijo za državljanstvo. Če velja zadnje, potem bi bilo pravično, da tudi oni sodelujejo v naši armadi, kajti če je Jugoslavija sedaj njihova domovina, potem naj pomagajo in doprinašajo tudi oni s svoje strani žrtve za obrambo naše skupne domovine Za vse državljane brez izjeme tudi za tujec, ki že toliko let prebivajo pri nas in delijo z nami isto usodo, naj veljajo ne samo enake pravice, ampak tudi enake dolžnosti.
! manu. Ščetatska delavnica g. Anzelca je včasih, ko ni bilo toliko šušmarjev in tovarniških Izdelkov, slovela daleč naokrog po svojem solidnem blagu. G. Auzelc je izvrševal naročila za vse tovarne na Gorenjskem in v Ljubljani, za bolnišnice, za deželni dvorec v Ljubljani, kajti njegovi ročni izdelki so bili res 'mojstrsko delo, trpežno in solidno. Se sedaj se mnoge stranke od blizu in daleč rade oglašajo pri g. Anzelcu, če hočejo imeti res dobro in trpežno blago.
Prav tako marljiv kot v svojem delu je pa bil g. Anzelc tudi v naših političnih in prosvetnih organizacijah, katerim se je posvetil takoj po prihodu v Kranj. Takoj je pretopil k 1. 1898 ustanovljenemu pevskemu društvu, katerega je vodil pokojni organist Mohor Mihael, ki je prišel iz šmartna v Kranj. V »Zgodovini Kranja" je priobčena slika tega zbora, ki je imel svoje uniforme. L- 1902 je bilo ustanovljeno »Katoliško izobraževanlo in zabavno društvo," predhodn.ik sedanjega Prosvetnega društva. Svoje prostore je imelo pri Šumiju (Pi-jemontezarju) v L nadstropju, kjer so se vršili razni sestanki, širšega delovanja pa društvo radi premajhnih prostorov ni moglo razviti. Naš jubilant je bil1 med ustanovitelji društva, katerega prvi predsednik je bil pokojni prof. Jarc, med ustanovitelji je pa seveda bil tedanji kranjski dekan pokojni Koblar.
Kmalu pa se je društvo preselilo v dvorano bivšega hotela »Nova pošta" v prvem nadstropju, kjer je začelo prav marljivo z izobraževalnim delom. Prirejalo je igre, katere je reži-ral pokojni prof. dr. Josip Debevec, sodelovali pa so še drugi profesorji kot poznejši ravnatelj Remec, Anton Sušnik, Anton Dokler, Mal-nar in drugi. Živahno delo društva je prekinila odpoved prostorov. Nekoč sta po nekem sestanku odhajala proti župnišču pokojni dekan Koblar in pa Anzelc, ki je dekana spremljal. G. dekan je tožil, kje bo društvi dobilo svoje prostore. Anzelc pa ga je vzpodbujal, naj se prične z zidanjem lastnega doma. Ko je pokojni dekan stavil vprašanje, kje naj zidajo, mu je Anzelc pokazal škofijski vrt, kjer je stal kip Matere božje in kjer so pozneje leta 191)8 v resnici zgradili sedanji Ljudski dom, ki jfi bil po svoji obsežnosti in impozantnosti za tiste čase gotovo nekaj posebnega in veličastnega.
Tako se je g. Anzelc marljivo udejstvovul v društvu v različnih funkcijah vse do smrti pokojne soproge do 1. 1926. Tudi v politični organizaciji je mnogo delal. Bil je med ustanovitelji Meščanske zveze, ki je predstavljala krajevno organizacijo tedanje SLS in so se člani vsak teden zbirali pri Lectarju (sedaj Jinkova hiša), kjer je bila tedaj v I. nad. gostilna. Hiša je bila tedaj še Sifrerjeva last. G. Anzelc se še rad spominja pokojnih pristašev in tovarišev kot Gorjanca, Hlebša in drugih, s katerimi je sodeloval. Tudi vojna ga je doletela in je služil 3 leta Življenje v nekdanjem patriarhalnem Kranju je kljub nasprotstvu dveh struj bilo zelo družabno, bolj veselo in domače. V društvu so se zlasti marljivo udejstvovali gimnazijski profesorji, ki so bili zelo delavni. Včlanjenih pa je bilo tudi veliko fantov z dežele in iz obrtniških vrst.
G. Anzelcu, ki je živa priča naše društvene in polit ene zgodovine v Kranju in vseskozi marljiv sodelavec, iskreno čestita tudi naš list, z željo, da bi ga Bog ohranil zdravega in krepkega, kot je sedaj, še mnogo let!
„Kasta" - vir
nezadovoljstva
Že zadnjič smo na tem mestu opozorili nn nevarne ugodnosti, ki jih ima delavstvo KID v tovarniški »kasti". Rekli smo, da je kasta pripravno orodje v rokah KID za pritiskanje plač k tlom. Mislimo, da se prnv nič ne motimo, če rečemo, da je kasta nastala samo radi tet*a, da ne bilo treba podjetju dvigati plač uslužbencem. Mnenja smo tudi, da kakih drugih namenov KID sploh ni imela in najbrž ni niti predvidevala, kaj vse bo sledilo iz te naprave. Upali bi si celo trditi, da lastniki vobče ne bi pristali na ustanovitev kušte, če bi jim kdo pred ustanovitvijo pojasnil, kaj vse bo z uved-1 o lastne proda jalne nastalo. Zlasti y današ-!• jih časih gledajo vsi pametni lastnik velikih podjetij ne samo na primeren dobiček, ampak tudi na to, da so razmere v območju podjetja normalne, da so zlasti delavci kolikor toliko zadovoljni, da je tako tudi s te strani zasi-guran ne samo zadosten ampak tudi trajen dobiček. Nezadovoljstvo delavstva in vobče življa v območju podjetja dela delničarje nervozne, ker podjetje, ki bi bilo osovraženo od delavstva in okoliškega prebivalstva, ne more imeti trdne kalkulacije za bodočnost.
S sistemom jeseniške kaste je nezadovoljno delavstvo KID in je nezadovoljno tudi ostalo jeseniško in okoliško prebivalstvo. Ako bo to nezadovoljstvo naraščalo v IstJ meri kit zadnje mesce, bo kasta povzročila KID neprijetne ure, ki si jih gotovo ne želi. Res škoda, da se ta z»deva ni pred ustanovitvijo temeljito prerešetala. Sicer smo pa še danes mnenja-čimpreje se bo likvidirala tembolje za delavstvo, za ostalo okoliško prebivalstvo in še zlasti za KID. Mi sicer ne računamo na to, da bi se ta naš glas takoj upošteval, toda radi tega še ni nič manj resnična naša trditev.
Z današnjim sistemom prodaje v kasti so posebno krivično prizadeti tisti delavci samci, ki po vpeljanem s:stemu ne morejo imeti od kaste nobenih ugodnosti. Tem delavcem se je prav tako kot vsem ostalim ohranila stara plača z izgovorom, da za delavce na Jesenicah ni nič dražje, ker so v kasti še stare cene (v zadnjem čusu so se pa že tudi tu zvišale). Ti delavci imajo z ostalimi staro plačo, kupovati pa morajo hrano i.i vse drugo pri trgovcih, ki so morali v zadnjem času dvigniti cene. Ker je tovarna svojčas zahtevo delavstva po zvišanju plač radi rastoče draginje odklonila z izgovorom, da bo v svoji kasti prodajf'a po starih cenah, lahko trdimo, da sc od dne, ko ko je začela poslovati kasta, tem delavcem nekako krivično pritrguje priznan povišek plače. Ta povišek plače namreč dobijo tisti delavci, ki dobivajo življenjske potrebščine v kasti in sicer v obliki cenejšega blaga. Tovarna bi nam lahko oskrbela točne številke, v kake vsote gre na ta način delavcem samcem odtrgana plača.
Ali je KID voljna to vsoto izplačati delavcem samcem, ki ne morejo uživati ugodnosti kaste? Božićnica se ne mor>' v to šteti. Ce se pa šteje, potem ni božičnica. ampak rede < plača, ki je bila na zgoraj omenjeni način odtrgana, potem se ne more ponašati podjetje z njo ko z nekako socialno gesto. Ker se je pa s tem ponašalo, potem božičnica ne more b ti namesto odtrgane plače. Zadnja povišica (en-kra'na) se tudi ne more s-matrati za tako, ker so jo dobili vsi delavc\ tudi tisti, ki kupujejo
kasti. — Delavske organizacije naj bi Jo zadevo skuša1«3 urediti 'n prizadete delavce zaščititi.
Drobne novice % Jesenic
Mladinska akademija, ki sta jo priredila na liinkoštni ponedeljek zvečer Fantovski odsek in Dekliški krožek s svojim pomladkom. je prav dobro uspela: pestro, tečno, brez zamud. Predsednik odseka g. dr. Bergelj je v nagovoru ocnaci] pomen akademije- oddolžili se prijateljem mladine za moralno podporo ter pokazati kaj se je v minuli sezoni mladina mila. Podčrtat je pomen mladinskih organizacij in pozval mladino, da se v kritični dobi še toliko bolj oklene velikih svetinj: vere, naroda in države! Po telovadnem delu akademije se je predvBJnl film o mladinskem taboru v Ljubljani. Film je prav dober in je zelo ugajal ter navdušil. Ko so se na platnu pokazali Jeseničani, zlasti br. Natlačen, je občinstvo ploskalo. Vsesplošno uspela akademija je tudi br. Yolč;niju Helidorju v zadoščenje, in plačilo za trud, ki ga je imel1 s pripravami.
Pevski koncert bo v nedeljo (26. maja) zvečer ob 8. uri v dvorani Krekovega doma. Prirejata ga Pevski odsek Krekrvega prosvetnega društva in cerkveni pevski zbor. Na sporedu je 17 narodnih pesmi. Radi odličnosti zbora in bogatega sporeda vlada za koncert precej zanimanja. Ljubitelji narodne pesmi bedo zato ta večer napolnili dvorano Krekovega doma.
Procesija sv. R. T. se je izvršila v najlepšem redu in napravila močan verski utis. Ob čajna vročina je letos izostala. Smo pač še v zgodnji spomladi. Lgajnl je red in lepo vedenje pri nastopu šolske mladine obeh šol. Otroci so v številnih skupinah prepevali pobožne pesmi.
Samomori nn dnevnem redu. V zadnjih mescih smo imeli na Jesenicah tri slučaje samomorov in sicer samih nedomačinov. Pretekli teden se je pripeljala na Jesenice obesit neka bnnaška Nemka Rozina Gundes. \amenjena je bila v Nemčijo. V Podrožci na Koroškem so jo pa nemške oblasti zavrnile, ker ni imela predpisanega vizuma. Vrnila se je na Jesenice in se tam ponoči obesila v železniškem vagonu. Nesrečnica je bila stara 57 let. Domači so jo prepeljali domov, čeprav je stal prevoz preko 10.000 dinarjev.
Kulturni vestnih
Irena Spenko:
Kranj v slovstvu
(Dalje)
Odslej Kranja v slovstvu do Preglja ni ndi-če več omenjal1. Ivan Pregelj pa je ovekovečil ime .mesta na skali" v pesnitvi »Od Kranja do Brezij" in v romanih „Bogovec Jernej" ter »Simon iz Praš".
»Od Kranja do Brezij" je niz krajev, ki jih pisatelj vidi in srečava na svoji romarski poti na Brezje: »Od Kranja do Brezij tri ure hoda, dve dobri, recimo, kdor hoditi zna: za nekoliko sape dovolj poti, za dve pokori predolga ni-Pu je srcu človeškemu bridkosti sto, je pač ljubi Bog sam hotel tako, za Kranjca, vele, da že od nekdaj skrbi: mu da zdravo zobe, ko jesti kaj ni..." Na tej poti se pisatelju oko ustavi na Sv. Joštu, kjer zvon zjutraj prvi zazvoni: tisti zvon, ki mu je »Prešeren pisal krstni list". (Moj bron je najden bil v dnu morja, ko Turčije kraljevstvo v Heladi končal je Navarin: ga kupi romar; ga Satnassa v zvon prelije, glasim zdaj božjo čast iz svetega Jošta lin.) Tako se vrsti ime za imenom, dokler ne pride na Brezje. Pesnitev se konča spet s kitico: »Od Kranja do Brezij tri ure hoda ..."
»Bogovec Jernej" je zgodovinski roman iz dobe slovenskega protestantizma. Dejanje se godi v Kranju in na Brdu 1. 1600, torej v dobi, ko je že odlločno nastopala katoliška verska obnova in je Lutrov nauk pri nas počasi umiral. Zadnji protestanti iz Kranja so se shajali v molilnici barona Egkh-Hungerspachu na Brdu. Tu je živel bogovec Jernej Kiiofelj, od kar je bil zaradi knvoverstva pregnun i/, mesta, kjer je imel svojo hišo. To je bila »edina evangeljska hiša med dvajsetimi papežniškiini na savski strani mesta". Na njej je stal nap.s: liie Baertl Knaeffl Praedicant, Mein Starkh steth in Gottes Handt! (Tu biva Jernej Kna-felj, predikant, moja moč je v božji roki!) Meščani, papežniki so mu ga zbili z zidu. Tudi baroni z Brda so imeli v Kranju poleg cerkve hišo, v kateri je nekoč prenočevul Primož Trubar. Pisatelj Pregelj se le mimogrede ustavi pri opisu mesta. Označuje ga podobno kot v »Simonu iz Praš". Mesto »stisnjeno v ozitlje na živi skali je živelo ob polju in pristavah iz petaka, ki gu je plačevali tovornik v Lahe, ob cehih, ki so imeli svojo topo vsakdanjost iz detlov v dede, t vinom, ki ga je v mestu več ko votle (Vulvazor) ob besniških drveh, z ribami v Kokri in Suvi, iz sejmov sv. Marka in tržnih četrtkov, ki so poznali usnje knrduvun, len čunke odeje, nakeiske volnene jopice, loško platno, jeseniško železo, lonce i/ Kovorja. krzno in kože od Kokre, smolo in gobo iz lesov na Jelovici, poljanske konjarje, ajdo in med v satovju, lan in sir in vitre, kostanj in jazbec je salo, terijak in mitridat, album nigruin lleki
iz tedanjih apotek) za zaprte dojence, oglejski žafran, avgsburški parhent, muransko steklo, adiantum za mlade ljudi, pilule „sine tjuibus esse nolo" za stare device, nože, orožje, b čev-nike in še nemški letak o davno pozabljenih turških vpadih...
V »Simonu iz Praš" pa je Pregelj nupisal Kranju kar nekako epopejo. Zanimivo je primerjati, kako pisatelji in pesniki govore o Kranju, izražajo svoje odnose do njega. Vn-ljavcu, ki mora živeti proč od domačih krajev, se toži po mestu in njegovi okolici: »Prijazno mestece je Kranj, še. vedno predmet mojih sanj", tako pravi. Hrvet Šenoa, ki se le mimogrede mudi v mestu,, je navdušen zanj in ga primerja raju. Vse drugače pa je s Pregljem. On je dovolj dolgo živel v Krunju, da je spoznal njgovo vsakdanjost, zato je njegova označitev mesta trpka in bridka: ..Kranj! Če bi daleč bilo to staroslavno mesto na sinji skali in če ga ne bi imel, kakor ga imam, saj bi se mi morda z ljubeznijo spovračalo, kako raste iz stene slikovito nad Savo in kokriški Dol. — Pn ga imam v brezbarvni in nevon-ljivi vsakdanjosti, kar in kakor je bilo in je: šotorišče v križajoeih se cestah, sejmišče brez duš in vek o vite krvi. — Lastovičjc gnezdo enemu ali dvema rodovoma, trem v treh stoletjih komaj enkrat. Gnezdo! Nepesemsko. Brez zgodb. Vsa prošlost je cestni petak, cena prašičev jn kup vagan pšenice, ječmena, prosa ..."
V okviru tega uvoda je opisano poglavje ..Simona iz Praš": V njegovem Kranju. Pregelj je na način, ki je le njemu lasten, orisal živ-
ljenje v Kranju v Jenkovem času: »Besede, ki so budile narodno zavest, zraven pa živahnost na sejmišču med Savo in Dolom, — kdo Je skrbel za bolezen in zdravje in kdo za šolo. čitalnico, kavarno, — Jenkov prvi prihod v mesto, in še nekateri pozneje, njegovo občutje v družbi župnika Mladiča, snidenje z Valentinom Mandelcem in z Marijo, dobro preprosto perico. — Pa še njuno upanje ki je bilo zaman."
V tožnem, a nekam zanosnem tonu je Pregelj svoj roman o Jenku tako-le zaključil: »Dve gomili v naši zemlji pod našm nebom: Francetova, Simonova. V slovenskem Weimarju, v mestu na skali s kipečimi obrisi cerkvenih stolpov. V soncu se svetijo jabolka vrhov, na jabolkih križ, Marija v zvezdah in sonce... Dve gomili pod našim nebom. Od tu do tam naš svet, neskončna dalja. Samo bolest je brez hrezbrežja vredno merilo. In ni je nud našo bolestjo. Naši bolesti ime pa je —- Pesem. Danes in včeraj vsevdilj..."
Toliko je bilo doslej v slovstvu napisanega o Kranju Omenim naj še pokojnega kranjskega dekana Antona Koblnrju, ki ima veliko zaslug za raziskovanja Zgodovine mesta Kranja-Tudi danes se Kranj lahko ponaša z nekaterimi zgodovinarji in literati. (Dr. Zontar, Ivo Sorli.) -
Vrhu tega pa upamo da se bodo tudi 'med mladino, ki vsako leto zapušča kranjsko gimnazijo, našli umetniki, ki bodo v svojih slavnih delih slavili 'mesto svojega šolanja...
(Konec)
»GORENJEC«
STRAN 3
Popravila in obnovitvena dela v savski cerkvi na Jesenicah se vrše že skoro dva ledna. Prihodnji teden bo končano. Na glavnem ui-tarj« bo nekoliko spremenjena razvrstitev nastavkov, da bo lažje prišel do izrazu lepi veliki oltar.
Obrtnonadaijevalna šola na Jesenicah je zaključila šolsko leto. Minuli ponedeljek in torek so bili končni izpit za oba tretja razreda.
Birma V Zasipu, naši sosednji župnji, se je vršila V sredo, dne 22. maja. bilo je bi rman h tO otrok.
Blagoslovitev veličastnega Marijinega znamenja
Škofja Loka se je snova isroiiia Materi liniji v varstvo
Nedelja 12. maja 1940 bo s svetlimi črkami zapisana v povestnici našega mesta. V sedanjih težkih časih, ko nič ne vemo, kaj nam bo prinesel prihodnji trenutek, se je naše mesto znova zateklo pod najbolj varno in mogočno varstvo Matere božje, kateri je na najlepšem kraju nuš'-ga mesta prenovi'o oziroma na novo postavilo prekrasno znamenje.
Ob enajsti uri v nedeljo se je zbrala preti znamenjem precejšnja množica meščanov in okoličanov. Za uvod so pevci zapeli Mariji v čast. Za tem je spregovoril1 predsednik pripravljalnega odbora g. duhovni svetnik župnik Jernej Podbevšek. ki je v kratkih a klen.h besedah orisal zgodovino znamenja. Poudaril je živo vero Ločonov takrat, ko so se z živim zaupanjem zatekali k Materi božji in so ji postavili to znamenje, da bi od njih odvrnila strašno turško šibo. In jo je tudi. Današnji Ločani pa se zopet zatekamo pod Njeno mogočno varstvo, da bi obvarovala naše mesto in ves naš rod pred današnjo grozečo šibo.
Nato je sledila lepa Marijina deklamacija. Za tem je spregovoril naš rojak g. Kalan Jn-"ez, ki je v zvišenih besedah pokazal na veliko potrebo Marijinega varstva. Nato je gospod svetnik Janez Kalan tudi blagoslovil prekrasno znamenje. Ljudstvo pa je s pevci skupno poio pesem za pesmijo Mariji v čast in slavo
Poudariti moramo, da je znamenje prav za-prav popolnoma novo, ker je le malo ostalo od starega Vsi trije kipi sv. Jožef, Mat. božja in sv. Anton so popolnoma novi. Le v podstavkih je nekaj starega kamenja. — Kamenje za steber »o dobili na Škofjeloškem Kamnitn'ktl. Mnenje vseh je, da so zlasti kipi izdelani v lepših oblikah, kakor so bili prejšnji.
Občinski odbor, ki se zlasti trudi, da bi čim lepše olepšal in okrasil naše mesto, pa je s tem spomenikom postavil krono pri olepševalnih delih pri nas..
Marija izprosi pri svojem božjem Sinu miru, ki gu svet ne more dati.
Spomladanski ljubljanski velesejem
Letošnji pomladni ljubljanski velesejem bo prirejen kot 47. velesejemska razstavna prireditev. Trajal bo od 1. do 10. junija. Obeta se nam več bogatih gospodarskih in drugih posebnih razstav.
V splošnem delu bodo razstavljeni izdelki naslednjih industrijskih in obrtnih strok: strojne in kovinsko industrije, fine mehanike, radio in elektrotehnika, razsvetljava in kurjava, vozovi, kolesa, lesna industrija, usnje m konfekcija, tekstilna industrija, krznarstvo, kemična industrija in fotografija, papir in pisarniške potrebščine, razni aparati za terapijo. Dobro bo fcastopana živilska industriija, lep oddelek bo imelo stavbarstvo, kakor tudi glasbila, mnogo bo razstavljene fine keram ke, bižuterije, stekla in porcelana, obetajo se nam pa tudi razne privlačne novosti.
Fosebno, zaključene razstave bodo naslednje: mnogo bo razstavljenih avtomobilov in motornih koles, obširna bo pohištvena razstava. Mala obrt bo zastopana tako dobro, da bo tvorila že sama lepo obrtno razstavo. Posebno pozornost bo zbujala razstava o zaščiti pred
letalskimi napadi, kjer bo ponazorjena aktivna in pasivna obramba. Pri organizaciji te razstave sodelujejo: zašči*ni urad mestnega poglavarstva v Ljubljani, ministrstvo vojske in mornarice, banska uprava, državni in higienski zavod in gasilska zajednica. Posebnost bo razstava pod naslovom „Zobna tehnika*', ki jo priredi Društvo zobnih tehnikov ob svoji 30 letnici. Zveza gospodinj bo zopet priredila aktualno razstavo pod naslovom »Nn<a vsakdanja hrana". Razen tega bo prirejenih še več manjših posebnih razstav. Opozoriti je pa treba predvsem na posebno turistično razstavo.
Na naših železnicah imajo ob'skovnlci vele-sejma brezplačen povratek. Na postaji morajo kupiti razen vozovnice še rumeno železniško izkaznico za din 2.—. Vozne olajšave veljajo za dopotiovanje od 27. maja do 10. junija, za povratek pa od 1. do 15. junija.
Tudi letos bo imel velesejem prostrano zabavišče. Obljubljajo nam posebno zanimivost večerne predstave »Potega teatra".
Hlebce Jože:
Šport:
Katere športne panoge naj goji naš človek?
Naša turistikn in alpinistika: je še specialni gorenjski šport, ki je ^nočno populariziran med narodom ter navadno nadomešča tudi smučarjem v mrtvi sezoni njihov šport. Pa tudi pri ljudeh, ki sicer ne kažejo nobenega smisla za kak drug šport, najdemo dosti navdušenih turistov, ki polnijo naše gore.
Kljub dobro razviti in organizirani naši tu-ristiki, ki največ v »Slovenskem planinskem društvu", ki je ogromno storilo v propagundne svrhe turizma kot v tujskoprometnem in samem športnem pogledu — pa še zdavnaj niso izkoriščene vse pridobitne možnosti prirodnih lepot naše zemlje, — ki je veliko bogastvo in naša lepa bodočnost. Manjka nam samo dobra smotrena organizacija našega tujskega prometa — katerega naj posnemamo po Švicarjih, z ozirom na naše razmere, pa bomo mogli uspešno tekmovati v tej rentubilni pridobitni gospodarski panogi z vsakomur.
Alpinistika sama kot šport pa je omejena in gojena le v maloštevilnih klubih, ki imajo svoje sedeže v neposredni bližini plezalnih terenov. Zato alpinistika pri nas ne bo posegla v širše plasti naroda kot drugi športi — ako radi ima za seboj tradicijo in pa mednarodno višino — katera elementa vsak šport najbolj
Poslužujmo se
»PUTKIKA«
V KRANJU
Vozne karte stanejo točno toliko kot na postaji, dobite jih dan, dva ali več pred odhodom, ako ste zadržani, lahko karto vrnete. Pradan s* podnito na pet, pridite na brezpiaean posvai
k »PUTNIKU«
TEDENSKE NOVICE
Razstava akademskeg slikarja Franceta Godea
V nedeijo 26. maja otvori France Godec akud. slikur iz Ljubljane v klubsk h prostorih hotela ..Evrope'" razstavo svojih olj, tempera in monetipij.
Godec je nedavno z velikim uspehom razstavil v Ljubljani, pa smo prepričani, da bo sličen uspeh žel tudi med nami.
Razstavo, ki bo odprta dnevno od S ure zjutraj po do 18 ure zvečer, cenjemu občinstvu toplo priporočamo.
Dne 2. juniju na Rakovnik
Prvo nedeljo v juniju bo na Rakovniku običajna slovesnost Marije Pomočnice kristjunov. Da obvarujemo našo domovino vojske ii njenih grozot ir da čimprej izprosimo svetovni mir, bo ta proslava posvečena Pomočnici kristjanov, da Ona izprosi pri Bogu mir in edi-nist med narodi. Klici tolikih romarjev, ki se navadno vsako leto udeleže te slovesnosti, ne bodo zastonj. Pridite kar moč v velikem štev hi! Čim več molitev bo hitelo proti nebu. tem hitrejša in tem bolj gotova bo božja pomoč. Spored slovesnosti bomo objavili pred j praznikom.
KRANJ
Procesija sv. Rešiijega Telesa je tudi letos v Kranju potekla zelo svečano. Vreme je bilo ravno pravo, ker ni pritiskala prehuda vročina. Procesija je krenila od prvega oltarja ored župniščem po Rožcnvenskem klancu in nato od drugega oltarja pred Majdičevim mlinom po-Jelenovem klancu do „Stare pošte", kjer je bil tretji oltar, četrti pa pred Kocbekovo hišo. Ulice in ceste, koder je šla procesija so bile povsod okrašene z zelenjem, na oknih pa so gorele številne lučke. Zlasti lepo jc bilu okrašena Savnikova hiša, kjr so postavili majhne mlaje kar ob robu trotoarja. Procesijo J« vodil preč. g. dekan Škerbec, v spre.oUu za Najsvetejšim so bili zastopniki uradov in oblasti z »krajnim glavarjem g dr. Vidicem in županom g-Češnjem na čelu. V procesiji je bilo veliko šolske mladine, moških in žensk, zelo so ugajale deklice iz Marijanišča. in dečki z zastavicami, igrala pa je godba »Kranjskega glasbenega društva". Slovenski fantje so se udele-ž.Li procesije po deputaciji in z zastavo.
Smrtna kosa. Zadnje čase tudi v Kranju smrt precej pridno pobira ljudi. Na praznik sv. Rešnjega Telesa je umrl zadet od kapi tovarnar in veleposestnik g- Stanislav Pollak, ki se je pred leti preselil v Kranj, kjer si je Cojzovi cesti zgradil vilo. Pokojnika bodo danes popoldne prepeljali v Tržič in tam položili ob poli 5. uri k večnemu počitku v rodbinsko grobnico. Naj počiva v miru, preostalim naše sožalje!
dvigujeta in popularizirati.
Lepa je alpinistika, res nravi miški šport vo'je, pojeklenjn duha in telesa, ki vzgaja tovarištvo v največji meri. Ta vzgojna prvina se v alpinistiki goji in prvenstveno zasleduje preti vsemi ostalimi pedagoškimi smotri, ker je plemenito tovarištvo med plezalci najpotrebnejša lastnost teh športnikov. ki so v stalni življenjski nevarnosti in odvisnosti od tovarišev si plezalci dosledno in bratsko delijo usodo življenja in smrti. .
Zato zbira alpinistika in druži v svoj krog izključeno plemenite ljudi, alpiniste, nepokvarjene ljubitelje narave, ki časte lepoto stvarstva in njegove veličine, koder si ob vzljubljenju velikega človekovega doumetja spoznanje prirode, dvigajo svojega duha k neskončni Vsemogočnosti v spoznanju lastnega in neznatnega, ničevega ja-za. Tukaj presega in dosega alpinistika vse športe brez razlike in ima dosežen v največji meri dokončni smoter športne duševne vzgoje.
To veliko doživetje lepot in vrednosti naše zemlje, ima svoj značilen odsev in odmev v našem slovstvu, še prav posebno v pesništvu, kjer večnostno lepo opevata lepoto naših gora in zemlje pred vsemi pesnika Gregorčič in A-ljaž v svojih nesmrtnicah. Kristalno čisti sij lepot naših planin v pesmi naših najvernejših sinov gora je sijaj slbvenskega alpskega človek a.
S telesno vzgojnega stališča samega pa jo alpinistika nepopolna, ker apriori že zahteva atleta te smeri, dovršene konstrukcije. To pa morejo alpinisti nadoknaditi in doseči s sistematičnim vztrajnim večletnim vzgajanjem pričetim v mladosti skozi vso dobo razvijanja do zrelosti. Te dopolnilne panoge pa so: specialna gimnastika v alpinistične svrhe, atletika in telovndbu. Gojenje teh panog je alpinistom z doslednega znsled.ivnnjn harmoničnega športnega smotra duha in telesa potrebno dopolnilo, nko hočemo smatrati turizem kot duševno in telesno vzgojno karakterno športno panogo.
Kdor zida hišo
mu za s tekli m hišo po konkurenčnih cenah. — Pri plačilu šip v naprej se po stari ceni
F. Hlebš sJ^ia Kranj
Cesitua dela v Kranju. Kranjske ceste, ki vodijo skozi mesto, so letos na vseh koncih in krajih razkopane, to pa radi modernizacije državne ceste proti Bledu in, proti Jezerskemu. Zato je prav, da si nekoliko ogledamo, koliko so ta dela sedaj že napredovala. Na Jelenovem klancu so poglobili cesto od Majdiče-ve hiše naprej ter na ovinku od drugih stopnic dalje do Andrašiča. Tu je sedaj cesta po-globljena za nekaj več ko pol metra. Pretekle dni so cesto že povaljali, sedaj so jo odprli za promet, da se bo material nekoliko usedel. Prav tako pridno razkopavajo cesto od »Stare pošte" navzgor proti Bekselnu, kjer polagajo v fundament debelo kamenje. Dobro napredujejo dela tudi na zadnjem odseku pred Prešernovo tovarno, kjer imajo novo traso že pripravljeno za tlakovanje.
Kot znano, bo 'etos sprameksirnna rudi Jezerska cesta do BrHofa. Jezerska cesta je sedaj za promet zaprta od ovinka pred Koklnom do mostu čez Kokro. Na tem odseku sedaj na-sipajo na cesto trdo ne predebelo kamenje in ga v ulja jo, potem bodo pa izvršili spramek-siranje, ki se bo izvršilo v širini 4 m. Občina bo pa morala urediti ob cesti kanalizacijo ter hodnike od Frančjškovega dalje in onstran mostu do odcepa ceste v Šenčur. Ko bodo vsa dela končana, bosta državni cesti proti Bledu in jezerskemu skozi Kranj res nudili čisto drugačno sliko. Seveda bo pa morala občina ob cesti proti Bledu izvršiti še razna dela, ki ne spadajo k programu gradnje ceste.
Akrobatske vratolomnosti in umetnosti je na praznik razkazoval v Kranju na vrvi razpeti med mestno in Hlebšovo hišo neki akrobat. Doč m so mu  vse druge točke, katere je izvajal sam, šle po sreči, bi se pa bila skoro pripetila nesreča, ko je nesel nekega fanta na hrbtu po vrvi. Akrobat je prožno stopal po vrvi, fantu pa so jele popuščati moči, morda se mu je zvrte'o v glavi in prijem, s katerim se je držal akrobata za vrat, je vedno bolj popuščal. V zadnjem trenutku je akrobat hrbtoma prišel nazaj do strehe, ter rešil fanta 'in morda tudi sebe. i   Gostilna na Podrtini zaprla. Ob!asti so pre-i povedale izvrševanje gostilniške obrti v loka-| In na Podrtini in je sedaj ta gostilna zaprta, j    Zanikerna ograja. Lani so popravili in razši-| rili savski most tako da ima sedaj še kar nekam čedno obliko. Pri vseh teh delih so pa gotovo pozab li na koncu mostu proti kolodvoru napraviti primerno ograjo.
Prejšnjo železno ograjo so odstranili, potem pa So zagradili v dolžini nekaj metiov kar z navadnimi dAogovi, kot delajo »planke" kje na kmetih, ali pa v hribih. Ker je most že davno dovršen, bi bilo tudi ograjo treba primerno urediti. Čeprav je to malenkost, vendar spr čo popravljenega mostu nudi zelo zaniker-no sliko. Pa tudi na mostu opazimo, da ni kanalizacija v redu, ali pa kocke niso pravilno položene, ker ponekod ostaja po dežju voda ob hodn.ku, ki nudi avtomobilistom najlepšo priliko, da temeljito obrizgajo uboge pešce.
Zanimivo odkritje. Kot znano grade nasproti hotela »Evropa" novo poštno poslopje. Sedaj kopljejo temelje stavbe in izkop za klet. S tem delom bodo kmalu gotovi ker je izkop že dovolj globok in so prišli že do dovolj trdnih tal. do skale Te dni pa so pri kopanju naleteli na zani'mivo odkritje. 2e pred nekaj tedni so tik ob steni starega rotovža ob vogalu, kjer je vhod na policijsko predstojništvo naleteli na velik kup gline. Takrat si niso mogli tolmačiti, kako in zakaj je ta glina prišla na to mesto. Glina pa je najbrže služila za filtracijo vode. Prav lepo se vidijo skladi skal naloženih v obodu vodnjaka. Nadzorujoči inženjer g. Stepančič je o odkritju obvestil tudi kranjskega zgodovinarja prof. g. dr. Zontarja. Vodnjak najbrže datira še iz časov, ko tam še ni bilo sedanjih stavb, marveč je moralo biti dvorišče. Na tem dvorišču se je nahajala tudi kamra, v kateri so spravljali špeh in v katero so najbrže pozneje zapirali zločince, ker je ime -špehkamra" dobila čisto drug pomen. Pri podobnem razkopavanju bi še marsikje v mestu naleteli na sledove starega Kranja
Popravek. Z ozirom na moj članek v pretekli številki »Gorenjca" sporočam, da sem naknadno zvedel, da koča na Veliki poljani ni last SPD, niti po njem oskrbovana. Toliko, da ne bo trpelo SPD krivice. — Dr. Herfori.
Razglas. Davčna uprava v Kranju opozarja vse davčne obveznike, da poteče v smislu § 1. Uredbe o odpisu davčnih in taksnih zaostankov koncem 1. 1937 rok za vlaganje prošenj dne 31. maja 1940.
Prve češnje so se že pojavile na trgu. Prodajajo jih po din 10,— do 12.— kg. Ker je letos sadje pozno cvetelo, bo morda čez mesec dni domačih češenj dovolj.
Neresnične vesti o Šmarjetni gori. SPD podružnica v Kranju obvešča vse obiskovalce tako priljubljene, izletne točke Smarjetne gore, da so izleti na Smarjetno goro tudi sedaj dostopni ravnotako kot prej in da so vse tozadevne drugačne govorice glede dostopa, ki se širijo po Kranju izmišljene in neresnične.
TR2IC
V nedeljo dne 26. maja 1940 se ob zaključku šolskega leta strokovno nadaljevalne šole v Tržiču vrši vajeniška razstava vseh risarskih izdelkov in učnih snovi, ki so bile vajencem nudene od strani strokovnega učiteljstva tekom šolsikega lejta. Raztstava bo prirejena v telovadnici tukajšnje meščanske šole. Pričetek ob 9. uri, zato vabimo vse gg. mojstre in moj-strce, kakor tuda vise osrtale, ki .se zanimajo za napredek obrtnega naraščaja Razstava bo odprta od 9 ure dopoldne do 6 ure zvečer.
Zdrnženje rokodelskih obrtnikov v Tržiču on vešča mojstre, da se vrši vpisovanje novih vajencev v nedeljo diie 3. junija ob S. uri sjutraj v zadružnih prostorih gostilne Ster. S seboj naj prinese vsak vajenec ali vajenka vprašalno polo, potrjeno od zdravnika, da je sposoben za nameravano učenje in odpustnieo osnovne šole. Opozarjamo vse mojstre, kateri nameravajo vpisati nove vajence, da jih pred vpisovanjem pošljejo k zdravniku na brezplačni zdravniški pregled, čigar zdravniške pole so na razpolago pri tajništvu obrtnega združenja v Tržiču.
Obenem obvešča združenje vs^ tisie, kateri nameravajo polagati pomočniške izpite, da vlo-že prošnje najkasneje do 5. junija 1940 pri zadružnem predsedniku g. Primožiču. Prošnji
SffcAN 4
»GORENJEC«
je ipriUSSli, pftsloSjna knjffiteo, nrno pogodbo, oflfrodns sJ»rio\kvalo strok. nad. Ide*, potrdilo o lnaj*nj,u učenju, čigar liskoviac s« dobe pri
/druženju, ter mora biti to potrdilo koleko-▼ano za 20.— din.
Pomočniški izpiti se bodo verjetno vršili koncem junija.
CERKLJE
Zanimanje za naše orgle je veliko, posebno še za zvonove. Nekateri kar ue morejo verjeli, da je vse res, kar je .Gorenjec" pisal o naših orglah. A če Ajdovcev gospod reko, da so naše orgle eue od največjih in naj/.anruivejš h. bo pa to že držalo. Pj velikost so druge v Sloveniji. Največje so v stolnici v Ljebljani, potem ao naše. Saj se velike naši cerkvi, ki je osmu jh> velikosti v škofiji, tudi spodobijo. — Pri nus menda že ni b lo koncerta v cerkvi, zulo m čudno, da se ljudje zanj zan -inajo in du se pevc! pod vodstvom preč. g. dr. Kimovca vneto nunj pripruvljajo. Spored pri koncertu bo : 1. Kimovec: Vesela slovesnost (oTsrle), 2. Cvek; Mariju Pomočnica, !$, Jenko: Blagoslovljen (z iiturgije), 4 Springer; Bož č-na slovesnost (orgle). J, Vavken: Razveseli se. Kraljica, (>, \uvkeii: Cvetke trgam, ". Vavken: T'nstirci kum hitite? S. Pichler: Sveta noč (orgle), 9. Kimovec: Zdrava Marija, I') Kimo-vec Slava (iz staroslovenski' 'male), II. Kimovec- Sveti trije Kralji. Dirigiral bo g. dr Kimovec, na orglah spremljal g. prof. Ranči-&aj.
Da se blagoslovitev orgel še bolj poudari so bili za to priliko izdani posebni znaki, /u -ke bo vsak fnran in gost z Veseljem nosil. Noše orgle imajo 4"> registrov to je 4" rnzličniii vrst piščali. V resnici so se pa vsi strukovima ki zmotili,ker so prezrli še en register, ki pa zelo škrplje. Ta register je treba čimprej odpraviti Potem bodo naše orgle v frsem oziru na viškn. Du se ta register odpravi, bo \ nedeljo darovanje za orgle. Vstopnine pri koncertu ne bo. zato bomo vsi prav radi / darovanjem sodelovali pri odpravi škripajočega registra. Na svidenje v nedeljo pdpoldne ob poli treh v prijaznh Cerkljah!
SKOFJA LOKA
Še teden dni. Nestrpno /e mnogi pričakujejo vclke društvene tombole, ki !o 2 junija 1940 na društvenem telovadišču v Skoiii Loki-Tako lepih in tako b>gatih in toliko dob tkov v SkoTji Loki na nobeni tc/mboli še ni bilo. Pri nas v Loki še dogodki v severozapadni Evropi stopajo v ozadje in vse govori le o tomboli in tomboli. Pri vsakem koraku slišiš poleg besede vojna še veliko bolj poudarjeno besedo tombola. V nedeljo se je pred Kašmanovo trgovino kar trlo mladega svetu. Okoli koles, ki jih je deset, so sp vrteli fantje in jih s kri-ticTflm pogledom opazovali. Vsem so bila všeč. Pred izložbenim oknom pa so se trla dekleta in z željnimi očmi in z upom v srcu opazovala popolnoma nov Šivalni stroj. Pa so še drugi bogati in lepi dohitki. Krasna telica, vi-
no, moka itd- itd. Skratka 50 tombol ia nad 300 Se drugih dobitkov. Ljudje pridno segajo l»i  labi .<•«».  Ne  pozabite tudi  \ i. Eni, velja
samo 3 din, a pazite na sliko sv. Jožefa in na društveni žig.
Išče te sreča, trm ti je dnn, v Loki jo najdeš, če ii si zaspan.
Smrad, smrad! V Novem predmestju redi neki hišni posestnik in obrtnk tudi nad "0 prn-š eev, kaiere povečini krmi z. odpadki, ki jih dobi v vojašnici. Nič nimamo proti temu! Ampak kdor gre mimo tiste hiše, se moru kur stran obrniti, ker mu v nos buli strašen smrad, ki nrihuja od svinjakov. Sv.njaki so namreč neliigijeiiično in skrajno nemarno urejeni, iako da vso okol co, daleč naokoli preveva duh. ki se ga za stalno nikakor ne du prenašati. V kolikor nam je znano, zakopavajo poginule ž-vali kar v gnoj poleg h'še. Ker je poginul h živeli, zlasti mladih, kur precej, je nevarnost, du se 1«) \-led trohnenju živali razpasla kaka nalezljiva bolezen.
Sosedje so se že ponovno pritoževali na glavarstvu, pri zdravstvenem referentu, na občini, pa dosedaj ni še nič pomagalo.
Odročno zahtevamo, da se tem razmeram naredi konec. Ali naj  lastnik uredi svinjake, poginule živali pa naj Spravlja h konjedercu. j ali pa naj opusti prušVejerejo. i    Ce ne lio hitrih ukrepov bo kot brezpog ijnn posledica   — bole/en.
I
J NAKLO
Vse čitale.je ..Slovenca" v Naklem obvešča-| mo, du 1m) od četrtka 23. maja dulje nalepljen j ..Slovenec" vsft dan na de^ki na poslopju j mlekarne, da ga l>odo lahko čitali tudi ti*t:. j ki ga nhniujo doma. ' ' i
KRIŽE
j ..Planinski Vestnik" inajniška številka prina-! sa meti drugim tudi ze.o lep opis naše Križke i gore. Zato priporočamo občanom, da zaradi I domače zanimivosti in nzke cene pridno sega-j jo po tej reviji. Naroča se pri podružnici SPI) ! v  Tržiču in v trgovini Koš r, Retnje.
Prisega slovenskega kot. dijastra
Slovensko katoliško di jaštvo. ornaniz. rano V Slovenski dijaški zvezi, predstavniški kulturni organizaciji slovenskega dijaštva, izroča v tem morda najliolj resnem razdobju evropske zgodovine, v razdobju, v katerem se na ed nstveni način bliskovito odloča usoda temeljnih vrednot evropske krščanske omike in o samem golem življenju evropsk ii narodov, svoji ljubljeni domovini tole prisego mladih dijaških src:
Vse naše duhovne 'in telesne sile stavljamo v celoti brez kakršnega koli pridržka na razpolago domovini za ohranitev njene svobode, tega dragocenega sadu tisočletnega trpljenja naših predhodnih rodov.
V tem edinstveiM«i zgodovinskem trenutku Evrope nol>ene»mu narodu ne sme bit1 merilo
domovinskih žrtev zakon gospodarnosti in sa-moljubja, temveč sorno zakon brezmejne domovinske udanosti in zakon hitrih odloe.tev.
Vsi hočemo služiti v pripravljenosti na o-brambo domovinske svobode, ne le naši tovariši, ki jih veže redna državljanska vojašku obveznost.
Ako bo pa Vsemogočni Bog naši ljubljeni do-iiiovini prihrani) veliko preskušnjo, ko jo v teh trenutkih preživlja toliko evropskih narodov, pa bo skupna pripravljenost vsega mladega slovenskega, hrvatskega in srbskega rodu v žrtvah domovinske ljubezni rodila bla-grxl;;v notranjega prerojenja ki bo novo poroštvo nepremagljivosti zgodovinskega dejstva - krnljev;ne Jugodavije.
živela velika nepremagljiva Jugoslavija! I    Živel kralj Peter 11!
Bog. narod, država!
Slovenska dijaškn zveza.
za  srednješolske krožke SDZ in včlanjena akademska društva: i    Ciril.ko društvo. SKAD Danica. AKD Klad-vo, DSKA Savica. Aknd Klub Straža. AKD Vodi. SKAD Zarja
FILM __
I Kino ..šmartinski dom" v Smartnem pri Kra-: nju predvaja te dni zelo vzojen in poučen film: ..Brezdomci", ki je povsod, koder je bil igran, žel resnično pohvalo in priznanje. Film nam prikazuje tisto izgubljeno đeco, ki v svoji osiiotelosti za de na razna stranpota. iz katere je težko napraviti ljudi in Vredne člane človeške družbe. Duhoi oik ki si je s svojo ljubeznijo znal pridobiti srca zakrknjenih dečkov, je mnoge izmed njih spreobrn 1 in pripeljal na pravo pot. Če hočeš vzgojiti in spreobrniti mlad no, moraš najti pnit do njenega srca. To je moto. ki zveni iz tega filma. Ker je film resnično vzgojnega značaja, je zelo primeren tudi za vzgojitelje, ki imajo opravka z mladino Kino Sinartinski dom je -priredil svečano premiero v četrtek na praznik popoldne ob 'reh. nadaljne predstave pa se še vrše danes oh poli 9 ur:. jutri v nedeljo ob 5 in ob 9 uri ter v ponedeljek ob poli 9 uri. Drugi film, ki rra predvaja kino Šmartinski dom te dni. je pa heroičen film: ..Severna brigada", ki je izdelan v naravnih barvah in je poln naravnih krasot.
MALI OGLASI
Za vsako besedo v malih oglasih se plača D. 0*50. Najmanjši znesek je 8 D.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Sipica)
10.090 mi. Pojasnila daje Fr. Ahačič, trgovec, Kranj.
Oddam s 1. junijem v Kranju lepo veliko sobo z 2 posteljema boljšima gospodoma. Po želji zajtrk in souporaba kopalnice. Poizve se v v upravi „Gorenjca".
Mlado dekle se sprejme čez dan za pomoč v gospodinjstvu. Nnslov v upravi „Gorenjca".
Din 90.000'— posodim proti vknjižbi na prvo mesto, na posestvo ali na hišo. Ponudbe na upravo „Gorenjca".
VINA
dolenjska, štajerska in sploh vseh vrst, kupite   pri   Centralni vinarni v Ljubljani - Frankopanska ulica 11.
Najboljše in najlepše obleke za bir-mance iti prvoobhajance dobite pri nas!
PREŠERNOVA 78
ŠTEFAN ČENČ1Č in FRANC KOŽELJ
Plašč ali obleko lahko naročite tudi po meri.
Pocinkane boilnrje za ogrevanje tople vode potom štedilnika kakor tudi elektro- boilerje izvršuje in ima vedno na zalogi po jako nizki ceni
R. JAKELJ
Kranj - pri KapuSinu
Stanovanje dveh sob In kuhinje se odda takoj na Farovški loki.
Proda se dobičkanosna parcela v izmeri ca.
Elektrovarjene Štedilnike, kakor tudi vsa ostala ključavničarska dela Izvršuje v strokom! Izdelavi
R. FLORJANČrfc klia^vrficar KRANJ
Joža Herfort:
SIN ČRNIH GORA
Najveličastnejša pesem zvonov ob Vstajenju Gospodovem je izzvenela, ko je dosegel tiho jezersko plan. S tiho pobožnostjo je zrl na mogočne gore jtl prav nobena misel ga ni niti vezala niti vlekla v dolino. Ono jutro so Marka Crne gore prvič oživele. Orli! Kot klic davne sreče, kot bajka, ki jo oče pripoveduje sinku, ki BMi jase na kolenih. Kdaj so že dejali. Črne gore so mrtve, kje so že oni orli, ki so gnezdili na Smrtni peči. in ono jutro prepolno luči. polno lepote! Orli so še pri nas! S ponosom mu je ta misel napolnila dušo.
Prav, ko je v dolini zapel zvon s čistim, srebrnim glasom, prav ko so počili v rebri nad cerkvijo možnarji, je zaplaval v sinjini nad Smrtno pečjo velik teinnokrili orel. Markov obraz je za-žarel. Brez zamaha kril je plavala mogočna ptica v zraku. It; zdaj, zdaj je rahlo krenila s silno pe-rotjo in opisovala veličastne kroge krog Smrtne peči.
Dolg oster kiii,. in se je sunkoma obrnil, iz globine je priplaval drugi orel in se spustil pod previs, mogočni ptici sta si urejali gnezdo. \ žaru sonca sia se vozili, krmarila sta orlu v sinjem zraku, silni zračni ocean je bil njuno kraljestvo. Marko je vedel, pod previdno steno bosta gnezdila!
Zginila sta. kot kamen padalu, veličastno se spet dvigala, zdaj negibno s krili, zdaj s kraljevskimi r.omahi. Zdaj sta letala prazna, drugič pri-
nesla sidro vejo in jo nameščala na gnezdu, popravljala in pripravljala sta deci zibko!
Pozno pod večer s poslednjimi škrlatashmi prameni zarje se je Marko odpravil v dolino. Drugi daa je odšel po železni cesti spet v mesto, mirnejši, potolažen. Črne gore so ga nmirile, orli so mu vrnili vero v dom.
Ledeni oklep jezera je popustil, v prsih matere zemlje je zapokalo in se zamajalo, na perutih juga je prihajala mogočna pesem morja. Gozdi v nižavi so vršali, skale vse v mraz in led okovane so zastokale, jug jih je poljubljal in jim rahljal mrzle spone. Po nebu so potovale jate južnih oblakov, hudourniki so se prebudili iz zimskega sna. vsa gorska priroda je oživela. Daleč doli v dolini je že kraljevala mlada Vesna, ptički so že peli in se ljubili, livade so bile sveže ozelenele. vrbe so bile že odevetele, srebrne gladke mačice so se razkošatile in se zaprle. Češnje so še bojazljivo odpirale svoje deviško belo popje in jablane so postajale vedno bolj zelene.
Ob pesmi juga in njegovih toplih poljubih od morja lntečih je gnezdo na Smrtni peči oživelo. Ono popoldne ko je Marko opazoval orla. sta bila še kujava. toda. ko so postajali poslanci juga od dne do dne silnejši, je zaplula tudi mogočnima pticama kri burneje, z novo silo in v kri so pognali sokovi noseč tajno nepokojno divjost. vod-no pogosteje sta sedala pod previs, vedno glasnejši je postajal malce manjši samec, klical je in vratolomil po /.raku, divno lepe kroge je opisoval in se e smelo brzino vozil okoli skale, kjer je sedela samica. Staro zapuščeno gnezdo je bilo urejeno, popravljeno in pripravljeno za zibel kraljevski deci. Pripravljeno je bilo za kraljevsko deco, toda pruv nič kraljevsko. Močne, okorne veje so ga mejičile, nekaj tlročju je bilo name-tunegu nu skalno podlogo, malo, prav zu silo je bilo urejen;) orlovsko gnezdo.
Prelestnu, vsa čista in brezmadežna je bila modrina ono jutro, ko je samica obsedela na gne-
zdu, nastopila je pot materinstva, na odgovorno, skrbi in težav polno pot se je podala. Sledila je mogočnemu klicu matere narave, ki je klicala življenje, ki je terjala od vsakega živega bitja, ki mu je dala življenje, da poskrbi, da ne izumre, da ne zgine njegov rod m vrsta.
Kako silen je ta klic narave! Od morskih globin, do smelih gorskih višin sega, preko vesolj-stva gre. Ponižno se mu uklone vsak, da izpolne njemu zaupano nalogo. Res, to prosi, to zahteva in terja narava od slehernega živega bitja. Le oni, ki misli, ki se čuti gospodarja nad stvarnico, hoče ta klic življenja zatreti, hoče gospodariti nad vsem in se izneveriti svoji nalogi, od Boga naložen, od Stvarnice vršeni! Toda oni, ki ta klic preslišijo, ki zataje sebe in stvarnico. bodo dajali račun gospodarju narave!
Zakaj so orlovske peroti tako silne, zakaj obvladajo s tako preizkušeno varnostjo neizmerno sinjino? Čemu je njegovo telo tako gibčno, lepo, kot iz brona vlito čvrsto? Samo en odgovor je možen, samo eden je pravilen — da zadosti dani mu nalogi!
Rahla supa je držala orla v zraku. Niti ganil se ni, niti peroti ni premaknil, v zraku je stal on kralj zraka. Potem je priprl peroti in se lagodno spustil na pečino kraj gnezda.
Veličaatva polna, edinstvena ptica! To v viharjih ojeklenelo telo, te čudovito prožne mišice! Kraljevsko glavo je imel, močan krepko ukrivljen kljun svinčene barve, rumeno voskovnico na nosu, ponosne, smeta rdeče rjavorumene oči polne ognja, ki je gorel iz vražje črne zenice. Peresa po glavi, ona drobna, rjava so se mu tesno prilegala, le včasih je nnsršil zaglavje in bil še ponosne jši nn pogled. Ves trup in orjaške peroti so bile zamolklo rjave barve, le rep je bil sivo. rjavobel, noge silovite, moč skrivajoče, do prstov poraščene, prsti sami pa bledo voščeno rumeni, oboroženi z močnimi nevarnimi, kot nož ostrimi kremplji, strahoto obetajoč, smrt noseč!
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertoršek Milan t Kranju.
Tiska tiskarna Tiskovnega drultva v Kranjn.