novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • Poštni predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 0,90 evra Spedizione in abbonamento postale - 45 % - arL 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di 1 (line TAXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 36(1220) Čedad, četrtek, 23. septembra 2004 naroči se na naš tednik Na Kolovratu na iniciativo Pro loco Nediške doline Po potieh Rommla je hodilo puno ljudi Dežela, uradno v 3 jezikih V sredo 22. septembra se je v Trstu, v okviru Konvencije za nov statut dežele Furlanije Juljiske Krajine, začelo glasovanje o posameznih členih osnutka. Po dolgi razpravi je bil sprejet le prvi člen novega statuta. V njem je tudi vključen uradni naziv dežele v slovenskem, furlanskem in nemškem jeziku. Gre nedvomno za zelo pomemben rezultat in visoko priznanje ter spoštovanje večjezične podobe naše dežele, ki po drugi strani edina v spremenjenih razmerah utemeljuje razloge za ohranitev statusa avtonomije. Večjezičen naziv dežele je bil sicer sprejet na podlagi popravila k prvotnemu besedilu in upati je, da se bo podobno zgodilo tudi za peti člen, ki obravnava manjšinske in regionalne jezike, Italijane v Sloveniji in na Hrvaškem ter izseljence. Prvotno besedilo je nerodno oblikovano, predvsem pa uvaja različne kategorije med manjšinami. beri na strani 5 * Elisa an Martina s parvo skupinico, ki je v saboto šla “Po poteh Rommla”, na slovenski strani je obiskovauce sprejel Željko Cimprič s Kobariškega muzeja “Po poteh Rommla” na Kolovratu je v saboto 18. an v nediejo 19. septembra hodilo kakih 130 ljudi, te velikih seveda. Blizu njih je pa bluo tudi vič otruok. Ce lepo jutro, naznanja liep dan, so tisti od pro-loco Nadiških dolin žihar veseli an lahko upajo, da še puno ljudi iz Furlanije an dele dežele odblizu spozna dogajanje parve svetovne uoj- ske v Nadiških dolinah. Pa tudi naumnost vojske an neusmiljeno tarplienje, ki ga je pamesla. An le grede z varha Kolovrata lahko spozna tudi lepoto Benečije, Furlanije an PO POTI MIRU Sui passi del generale Rommel I monti Kolovrat e Matajur svelano la vera storia della “disfatta di Caporetto”, la Grande Guerra che nessuno ha mai raccontato Informazioni E PRENOTAZIONI VISITE GUIDATE Tel. 338/1260311 e-mail:booking@nediskedoline.it Pacchetti turistici WEEK-END A PARURE DA 44 EURO “Fogolar viaggi” Cividale Tel. 0432/732898 Fax 0432/732895 e-mail: cividale@fogolar.net Posočja. “Po poteh Rommla” je vabilo ljudem, da se s pomočjo dobrih mladih vodičev sprehodijo od spomenika par-vemu ubitemu sudatu (Ric-cardu di Giusto) na Solarjeh do varha Kolovrata. Parvi kos poti je po asfaltani ciesti, po-tle je staža, ki pelje gor Za grad, kjer je Fundacija poti miru v Posočju postrojila an obnovila jarke,, trincee. Od tu pot pelje na varh Klabuka, odkoder se lahko oči obračajo do Bajnšice an muorja, an od Matajurja, Kanina do Krna. Človek ima pred sabo kos ze- mlje, kjer so bili narbuj krvavi boji, lahko s pomočjo pričevanj vodičev lepuo zastopi, kakuo je paršlo do preboja, “disfatte” pri Kobaridu. Po Kolovratu an Matajurju se je vojskoval tudi mlad ni-emški oficier. Ime mu je bilo Rommel an je ratu svetovno znan v Afriki v drugi svetovni vojski. Bil je dober strateg že v mladih lietih an tuole je pokazu tudi v naših krajih, kjer je od zad, nepričakovano napadu že demotivirane an slabo postavjene italijanske sudate an jih razgnu. Voden obisk se od Klabuka vame na italijansko stran, gre napri do vojaškega Spitala an potle se nazaj spusti na Solarje. Dvie ure, dvie ure an pu lahke hoje. (jn) beri na strani 4 Pro loco Nediške doline-Valli del Natisone JL Ventitré atleti hanno preso parte domenica 19 settembre nella località di Prie vaio alla 7. edizione della "Kuatarmbike" svoltasi in occasione dei festeggiamenti della Kuatarinca. LEGGI A PAGINA 6 In arrivo le tabelle bilingui della Provincia monteaperta viskorsa Že več mesecev pred vasmi občine Tipana stojijo dvojezične table, ki lepo opozarjajo na kulturno in zgodovinsko bogastvo tistih krajev. So pa tudi izraz spoštovanja do ljudi, ki v tistih vaseh živijo in do njihovega jezika. Dvojezične table so na našem prostoru postavile občine: Rezija, Tipana, Fojda, Speter in Grmek. Kdaj pa vse te druge? La giunta provinciale di Fidine ha approvato giovedì 23 settembre una delibera con la quale si dà il via libera all'installazione di 1800 cartelli stradali bilingui sulle strade di competenza provinciale. Si tratta di 1350 frecce, 250 preavvisi di bivio e 200 indicazioni di fiumi, torrenti e rii. I cartelli saranno in italiano e in friulano, ma il progetto riguarda anche lo sloveno (nelle Valli del Natisone) e il tedesco. Nella quasi totalità dei casi le insegne saranno in due lingue, con qualche eccezione per le zone dell'alto Friuli dove convivono italiano, friulano, tedesco e sloveno. segue a pagina 2 & IL NUOVO ^ SUPBRSBGRETA RIO, riesce a stare C0NTEM?pRAbJEAMENT£ IN A COMUNI DEOE kVALU' E AwCH£ A Regolato.1!!'J (c>wr novi mata]ur četrtek, 23. septembra 2004 2 Il progetto finanziato dalla 482 è stato approvato dalla giunta provinciale Frecce, incroci e fiumi, le tabelle saranno bilingui Aktualno dalla prima pagina A scegliere le dizioni contenute nelle tabelle sono state delle commissioni formate da esperti. Nella delibera viene citata anche la cifra che sarà spesa per la realizzazione e apposizione dei cartelli, si tratta di 293 mila euro ottenuti grazie alla legge 482 che tutela le minoranze storiche in Italia. Per quanto riguarda le tabelle in sloveno previste nelle Valli del Natisone, avverte William Cisilino dell'Unità o-perativa provinciale per il friulano e per le altre lingue minoritarie, occorre aspettare un'ulteriore delibera di giunta, quella della prossima settimana, nella quale si stilerà l'elenco dei nominativi. La decisione della Provincia ha effetto immediato, già nei prossimi giorni infatti i tecnici deH'amministrazione di palazzo Belgrado cominceranno a posizionare le prime insegne in italiano e friulano (questo l’ordine prescelto) con pari dignità per le due lingue. Sul progetto in giunta si sono espressi in modo favorevole anche i rappresentanti di Alleanza nazionale, partito notoriamente contrario al bilinguismo. Turì^bandodelPianodisviluppolocale La valorizzazione delle risorse ambientali e la loro integrazione nel turismo sono al centro di un bando per progetti integrati indetto dal Piano di sviluppo locale Alpi Prealpi Giulie, comprendente il Natisone Gal di S. Pietro al Natisane, il Torre Leader di Tarcento e l’Open Leader di Pontebba. I beneficiari dei contributi possono essere soggetti pubblici (enti gestori delle aree protette o di parco, Comunità montane e altri enti pubblici) o le piccole e medie imprese. Nel primo caso si intende procedere al finanziamento di progetti integrati legati alla utilizzazione delle risorse naturalistico-ambientali con particolare riguardo alle a-ree di parco e di tutela e valorizzazione ed il loro inserimento nel prodotto turistico d’area. A titolo esemplificativo - si legge nel bando - in tale intervento possono essere ricompresi la realizzazione di aree faunistiche, aree tematiche, sentieri e laboratori didattici, mostre permanenti, studi e realizzazioni di percorsi di animazione, realizzazione di campagne di informazione e materiale comunicativo, diffusione di informazioni tramite Internet, realizzazione di cartellonistica tematica. Parallelamente, ed in forma integrata rispetto a questi, si prevedono incentivi destinati al finanziamento di iniziative di carattere imprenditoriale finalizzato all’organiz- zazione, promozione e gestione degli interventi degli enti pubblici. Le risorse pubbliche complessive ammontano a 450.000 euro. Si tratta di contributi in conto capitale in una percentuale pari all’80% delle spese ammissibili. Il territorio interessato è quello dell’area del Piano di sviluppo locale, comprendente quindi i Comuni di Attimis, Chiusaforte, Cividale del Friuli, Dogna, Drenchia, Fae-dis, Grimacco, Lusevera, Magnano in Riviera, Malborghetto-Vaibruna, Moggio U-dinese, Nimis, Pontebba, Povoletto, Prepot-to, Pulfero, Resia, Resiutta, San Leonardo, San Pietro al Natisone, Savogna, Stregna, Taipana, Tarcento, Tarvisio e Torreano. Le domande devono pervenire alle sedi dei tre Gal entro le 12 di venerdì 24 settembre 2004. Le domande inviate a mezzo servizio postale dovranno pervenire entro 15 giorni successivi alla data di scadenza. Per ulteriori informazioni e per la documentazione necessaria ci si può rivolgere a: Open Leader, via Pramollo 16, Pontebba, tel. 0428-90148, fax 0428-90148, e-mail o-penleader@tin.it, www.openleader.org; Natisone Gal, via Arengo della Slavia 1, S. Pietro al Natisone, tel. 0432-717003, fax 0432-717742, e-mail natisonegal@libero.it, www.vallidelnatisone.it; Torre Leader, via Lungotorre 26, Tarcento, tel. 0432-793295, fax 0432-793295, e-mail torreleader@libe-ro.it, www.torreleader.org. Pisrap iz K Stojan SpetiC t Pred nekaj dnevi je posebno odposlanstvo naše dežele Furlanije Julijske krajine s predsednikom Riccardom Illyjem na čelu v Ljubljani obiskalo predsednika Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška. Z Illyjem sta prišla še slovenski senator Miloš Budin in italijanski veleposlanik v slovenski prestolnici. Illy in Drnovšek sta se celo uro pogovarjala o odprtih vprašanjih med našo deželo in sosednjo slovensko republiko, o procesih gospodarske in siceršnje čezmejne integracije, predvsem pa o skupnem prodiranju na vzhodnoevropske in balkanske trge. Pri tem sta podčrtala, da bo tako sodelovanje, v okviru bodoče evroregije, bistveno prispevalo h krepitvi prijateljstva in medsebojnega zaupanja med narodoma, ki ju je v bližnji preteklosti zgo- dovina spravila včasih tudi na nasprotne bregove. Vendar je guverner Furlanije Julijske krajine v svojem optimizmu podčrtal, da bo v Gorici odprl kulturno središče, ki bo povezovalo Slovence v Italiji s primorskimi in beneškimi zdomci v Argentini in drugod po svetu, kamor so bežali zaradi fašizma najprej, po vojni pa zaradi revščine in zatiranja, predvsem iz Benečije v Belgijo, Nemčijo, Kanado in tudi Argentino. Dr. Drnovšek je z velikim zadovoljstvom sprejel tudi vest, da je naša dežela sklenila ustanoviti v Trstu pravo dvojezično univerzo, kjer bodo lekcije in izpiti potekali v italijanščini in slovenščini. Na pomoč ji bodo prihitele vse slovenske univerze. Na Brdu pri Kranju so se pogovarjali tudi o sodelovanju tržaške in koprske luke ter o skupni turistični ponudbi. Pravite, da te vesti niste nikjer brali? Saj tudi ni resnična, čeprav bi lahko tudi bila. Je namreč zrcalno prepisana iz tržaškega "Piccola", le da je predsednik ita- lijanske republike Ciampi sprejel guvernerja istrske regije Jakovčiča in italijanskega poslanca v hrvaškem saboru Fulvia Radina. Ciampi je bil zelo zadovoljen, ker bodo v Puli odprli dvojezično istrsko univerzo, kateri bodo priskočile na pomoč italijanske univerze. Tudi o sodelovanju luk in skupni turistični ponudbi so se pogovarjali in o povezovanju med Istro, begunci in zdomci širom sveta. Pa se sprašujem, zakaj zveni prva vest povsem neverodostojno ali v skrajnem primeru nekam pretirano optimistično, druga pa povsem normalno, kakor da je samo po sebi umevna? Navsezadnje bi res lahko imeli tudi pri nas večjezično univerzo. Potrebovali bi jo. Pravzaprav je univerzitetno središče za plurilingvizem predvideval zakon za mejna področja iz leta 1991, a je ostal samo na papirju. Videmska univerza pa se je morala več let truditi, da je priredila tečaj za slovenske vzgojitelice, o katerem je bil svoj čas podpisan protokol z Ljubljano. Če je bil med Italijo in Slovenijo zgrajen most, tedaj močno visi, saj v eno smer teče vse hitro, v drugo pa sopiha in se komaj premika. Battelli bo ponovno edini kandidat Roberto Battelli Na letošnjih parlamentarnih volitvah bo skupno kandidiralo 23 kandidatnih list oziroma neodvisnih kandidatov. Nastopilo bo vseh osem parlamentarnih strank, LDS, SDS, ZLSD, SLS, NSi, DeSUS, SMS in SNS. V vseh osmih volilnih enotah bodo s samostojnimi kandidatnimi listami nastopale tudi zunajparlamentarne stranke Aktivna Slovenija (AS), Slovenija je naša (SJN), Demokratska stranka Slovenije (DS), Stranka slovenskega naroda (SSN), Stranka ekoloških gibanj Slovenije (SEG) in Zeleni Slovenije (Zeleni). Tudi edina koalicija, ki nastopa na letošnjih volitvah, ima svoje kandidate v vseh volilnih enotah. Gre za četvorko, ki je skupna lista štirih zunajparlamentarnih strank - Glas žensk Slovenije (G^S), Zveza za Primorsko (ZZP), Zveza neodvisnih Slovenije (ZNS) in Nova demokracija Slovenije (NDS). V vseh volilnih enotah nastopajo še vse tri nestrankarske liste: Za podjetno Slovenijo, Junijska lista in Združeni za samostojno pravično Slovenijo - Združeni. Nekaj zunajparlamentarnih strank pa bo nastopilo le v nekaterih volilnih enotah. Za poslanca madžarske narodne skupnosti v četrtem mandatu državnega zbora se bo na parlamentarnih volitvah 3. oktobra potegovalo pet kandidatov. Vnovič kandidira sedanja poslanka Marija Poszonec, ki je bila poslanka državnega zbora že v prvem in drugem mandatnem obdobju, njeni protikandidati pa so nekdanji lendavski župan Jožef Kocon, podjetnik Franc V@a, predsednik sveta pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Gyoergy Tomka ter inženir agronomije Janez Bogdan. Edini kandidat za poslanca italijanske narodne skupnosti pa je dosedanji poslanec Roberto Battelli, ki je bil poslanec tudi v prejšnjih dveh mandatih. Za njegovo izvolitev bo dovolj en sam glas. Battelli je tako, kot pred štirimi leti, že pred tokratnimi volitvami praktično izvoljen v državni zbor. V dveh posebnih volilnih enotah, 9. volilni enoti s sedežem v Kopru in v 10. volilni enoti s sedežem v Lendavi, bodo pripadniki italijanske in madžarske narodne skupnosti svoja predstavnika v državnem zboru volili po enokrož-nem večinskem volilnem sistemu. Italijanska in madžarska narodna skupnost volita v državni zbor vsaka po enega poslanca. Deveta volilna enota obsega območja treh narodnostno mešanih občin Kopra, Izole in Pirana (sedež volilne enote je Koper). Deseta volilna enota pa obsega območja narodnostno-mešanih občin Hodoš, Dobrovnik, Lendava, Moravske Toplice in Salovci (sedež volilne enote je Lendava). Pravico voliti in biti voljen za poslanca italijanske oziroma madžarske narodne skupnosti imajo pripadniki teh narodnih skupnosti, ki imajo volilno pravico. V 9. volilni enoti bo poslanca italijanske narodne skupnosti lahko volilo skupaj 2767 volivcev, v 10. volilni enoti pa bo poslanko oz. poslanca madžarske narodne skupnosti lahko volilo 6610 volivcev. Ustava obema avtohtonima narodnima skupnostma v Sloveniji zagotavlja posebne pravice, med katerimi so tudi neposredno zastopstvo njenih predstavnikov v predstavniških organih lokalne samouprave in v državnem zboru. Vienna lo ha scelto sloveno Battelli già eletto Sono ben 23 le liste e 1131 i candidati che si fronteggeranno alle elezioni politiche del 3 ottobre prossimo in Slovenia. I partiti con una propria rappresentanza parlamentare sono otto: liberalde-mocratici (LDS), democratici (SDS), lista associata (ZLSD), popolari (SLS), Nuova Slovenia (NSi), partito nazionale (SNS), partito dei giovani (SMS) e partito dei pensionati (Desus). Tre sono le liste non partitiche, “civiche” potremmo definirle, mentre si presentano insieme in coalizione 4 partiti tra i quali anche l’Unione per il Litorale (Zveza za Primorsko). Sono 4 i candidati per il seggio garantito alla comunità ungherese, tra di loro anche il deputato uscente Marija Pozsonec. La comunità i-taliana, come quattro anni fa, candida soltanto il deputato Roberto Battelli che è dunque già eletto. Vienna ha scelto uno sloveno Al fine di migliorare i rapporti con la vicina Slovenia, l’Austria ha nominato ambasciatore a Lubiana un esponente della comunità slovena della Carinzia, Valentin Inzko, diplomatico di carriera. Una scelta con un alto valore simbolico, come ha sottolineato nei giorni scorsi il presidente austriaco Heinz Fischer in visita ufficiale in Slovenia. Un nuovo quotidiano Il giornale “Primorske novice”, diretto da Barbara Verdnik, da lunedì 27 settembre diventa quotidiano. Finora usciva tre volte la settimana (martedì, venerdì e sabato). E’ un giornale regionale che copre l’area del Capodistriano e di tutta la fascia confinaria fino a Plezzo e verso l’interno fino a Postu-mia che da lunedì tratterà più diffusamente temi di politica interna ed intemazionale. Verrà stampato inizialmente in 20 mila copie, l’obiettivo è di raggiungere le trentamila copie. Vi lavorerà una cinquantina di giornalisti a cui vanno aggiunti oltre cento collaboratori esterni. Il primo numero verrà distribuito gratuitamente. Italiani da Ciampi Il presidente della repubblica Ciampi ha ricevuto la settimana scorsa al Quirinale il presidente della Regione i-striana Ivan Jakovčič ed il deputato italiano al Sabor di Zagabria Furio Radin, accompagnati dall’ambasciatore croato Kraljevič. Tra gli argomenti affrontati il tema degli esuli che Ciampi si è augurato venga risolto al più presto. Ha poi appoggiato la proposta, a-vanzata da Jakovčič, di istituire un’università istriana che dovrebbe essere bilingue. Uvodoma je treba zapisati, da oCe Galebovega dnevnika, to je otroška revija Galeb, praznuje letos 50 let izhajanja, za kar velja čestitati njenim sedanjim in bivšim urednikom ter množici piscev in slikarjev, ki so v revijo pisali in prispevali risbe in slike. Med pisci in ilustratorji sta reviji in dnevniku nedvomno zvesta pesnik Marko Kravos in slikar Klavdij Palčič, ki sta letos oblikovala Galebov dnevnik. Slednji se torej deli v dva dela: prvi je praktičen, drugi pa umetniški. V praktičnem delu dnevnika je prostor za vse podatke dijaka, njegovih staršev in šole. Sledijo koledar, prostor za vspis šolskega umika, kulturnega in športnega udejstvovanja, nadalje prostor za podatke o sošolcih in učnem osebju, razpored govorilnih ur in podobno. Dnevnik prinaša tudi prostore za vpisovanje opravičil, prošenj in podo- Vsako leto spremlja slovenske učence Avtorja sta letos Marko Kravos in Klavdij Palčič Galebov šolski dnevnik je ponovno v rokah mladih bralcev. Izšel je namreč zvezek za šolsko leto 2004/2005 in sicer pri Zadrugi Novi Matajur. Njegov izid so omogočili denarni zavodi Zadružna kraška banka, Zadružna banka Doberdob in Sovodnje ter Cedajska banka-Banca di Cividale. Odgovorni urednik je tudi letos Dušan Udovič. bnih stvari, ki so potrebne v vsakodnevnem šolskem življenju. Nato so strani dnevnika porazdeljene tako, da si lahko učenci iz dneva v dan beležijo vse, kar je potrebno za šolo. Uporabljati beležko je v sodobnem življenju nujno, kdor pa se z malega tega ne nauči, bo nereden tudi ta- Ottobre dedicato alla figura di Trinko Con una conferenza stampa che si terrà presso l'università di Udine mercoledì 13 ottobre prenderà il via la seconda parte delle celebrazioni in occasione del 50° anniversario della morte di monsignor Ivan Trinko. La prima parte era iniziata in giugno con l’inaugurazione della mostra delle opere e dei manoscritti di Trinko nella biblioteca "France Bevk" di Nova Gorica. Il 26 giugno, nell'anniversario della morte, a Tercimonte ha avuto luogo la cerimonia in suffragio seguita, a San Pietro al Natisone, dalla manifestazione culturale “Ivan Trinko (1863-1954) - canti, poesie, testimonianze”. La serata si è conclusa con la presentazione del documentario "Ivan". Il circolo culturale "Ivan Trinko", organizzatore delle celebrazioni, sta ora approntando il programma della seconda parte che a-vrà come suo evento principale un convegno al quale hanno dato la loro adesione importanti nomi della cultura di quest'area. Presso l'ateneo udinese, oltre alla conferenza stampa, il 13 verrà inaugurata una mostra di immagini della figura più importante e-spressa dalla Slavia friulana. Venerdì 15 ottobre alle 17 nell'atrio della biblioteca civica "loppi" di Udine sarà inaugurata un'esposizione di opere di Trinko. Alle 18.30 nella sala consiliare di Palazzo Belgrado, sede della Provincia, verrà ufficialmente aperto il convegno dedicato a Trinko, con il saluto delle autorità (tra queste il presidente della Provincia Strassol- do). Quindi, alle 20.30, nel collegio delle Nobili dimesse verrà aperta la mo- • stra sui manoscritti musicali di Ivan Trinko, verranno presentate le sue partiture e sarà possibile ascoltare la sua musica attraverso il concerto del "Gallus Consort". La sala consiliare di S. Pietro al Natisone ospiterà quindi, il giorno successivo a partire dalle 9, il convegno di studi. Tra i relatori che hanno annunciato la propria presenza ci sono i professori Fedora Ferlu-ga-Petronio, Jože Pirjevec, Markuš Giger, Miriam Gi-ger, Lojzka Bratuž, Marija Kacin, Breda Pogorelec, Branko Marušič, Giorgio Banchig, Marino Qualizza, Igor Jelen, Franc Križnar, Drago Samec e Ivanka Uršič. L'appuntamento, coordinato dal professor Roberto Dapit, ha l'intento, come l'intero progetto, di far riscoprire monsignor I-van Trinko soprattutto alle nuove generazioni e far e-mergere quegli aspetti ancora poco conosciuti del suo impegno culturale. Al convegno seguirà la pubblicazione degli atti corredati dalla bibliografia e dall'elenco e collocazione del materiale inerente I-van Trinko presso le varie biblioteche, enti e privati. krat, ko bo odrasel in sivo-brad. Umetniški del Galebovega dnevnika sestavljajo zgodbe Marka Kravosa in ilustracije Klavdija Palčiča. Vezna nit pripovedi je debela in čvrsta, saj je to tristo letna lipa, ki je v svojem dolgem življenju lahko videla najrazličnejše dogodke: od zgodovinskih pa do posebnih in nenavadnih. Pod njeno krošnjo so se dogajale tudi čudne stvari, vesele in žalostne. Gospoda s kravato, ki je hotel, da bi lipo posekali zaradi gradnje parkirišča, so zapodile čebele, ki so imele svoj dom v lipinem deblu že za časa turških vdorov. Mlademu Simetu, ki je pod lipo našel in izkopal zaklad tolovaja Lakotaja, pa je bila usoda nemila. Tolovaj ga je zasačil in zažgal na ražnju. V in pod krošnjo lipe sta se srečala vrabec in miš ter se zaljubila, iz krošnje pa so otroci metali na stare očake, ki so sedeli pod lipo, jabolka, da so se modri starci čudili, kako to, da lipa rodi jabolka. Povesti pod lipo je več. Marko Kravos postreže bralcu s svojim razpoznavnim in sočnim jezikom ter z ironično duhovitostjo, ki daje pečat vsemu njegovemu umetniškemu delu. Zamisel, da je protagonist Galebovega koledarja lipa je izvirna, saj vabi mlade bralce, da se za hip oddaljijo od tehnološkega sveta in kulturne industrije za mlade ter se soočajo z domišljijskim svetom, ki ima prav kot lipa svoje stare korenine. V bistvu lahko med branjem učenci spoznajo tudi to, kako so se njihovi nekdanji soletniki zabavali, sanjali, v kaj so verovali in kako so se združevali (kako naj ima mestni otrok svoje skrivališče v krošnji lipe?). Sodobni modemi svet in starejši se prepletata, kot se po- stavlja v ospredje narava s svojimi čari in skrivnostmi. Kravosov prispevek je zanimiv, drugo pa je vprašanje, kako ga bodo mladi bralci dojemali. To pa je vprašanje vsakega pisanja za otroke, saj je sodobno otroštvo tarča velike kulturne industrije. Klavdij Palčič je zgodbe ilustriral z zanj karakteristično risarsko spretnostjo. Slikar naj bi znal tudi risati, kar ne velja za vse sodobne umetnike. Palčič pa sodi v tisto vrsto likovnikov, ki obvladajo zelo različne tehnike, morda prav zato, ker znajo dobro in inventivno risati. Kot mladinski ilustrator si je Palčič ustvaril svoj razpoznavni stil, s Kravosom pa sodeluje in objavlja dokaj redno tako, da se "dvojica" zlahka ujema. Galebov dnevnik se torej postavlja v tekmovanje z mnogimi, mislimo predvsem na italijanske, dnevniki in pripomočki, ki jih ob začetku šolskega leta ponujajo razne založniške hiše. (am) Anche Giustiniano tra i dott. Matteucig Da Napoli ci è giunta una lettera davvero gradita del nostro amico Giorgio Matteucig. Una lettera per annunciarci l’ennesima laurea in famiglia. E’ del figlio Giustiniano. “... E’ con grande gioia che un “vecchio” presidente di commissione di maturità in Friuli legge sul Novi Matajur la presenza di tanti diplomati e laureati nelle Valli. E’ un fatto estremamente positivo tra i tanti problemi che si profilano nel prossimo avvenire. Lasciate che esprima la mia soddisfazione per le famiglie e per questa valorosa gioventù “beneška”. “... Il mio sesto figlio Giustiniano, il 22 luglio 2004 ha brillantemente concluso un lungo e durissimo ciclo di studi che, dopo una maturità classica, ora lo vede laureato in Scienze e tecnologie agra- rie presso la Facoltà di Agraria - Portici dell’Università Federico II di Napoli, con tesi sperimentale sui parassitoidi presso il Dipartimento di Entomologia e Zoologia Agraria “Filippo Silvestri” sotto la guida del relator prof. Gennaro Viggiani.” Da parte nostra complimenti vivissimi a Giustiniano con l’augurio che abbia altrettanto successo nella vita lavorativa e familiare. Un abbraccio molto affettuoso invece vada al nostro professor Matteucig che con tanta simpatia e partecipazione segue le vicende della Slavia e che speriamo di incontrare nelle valli al più presto. A Mezzana due giorni di incontri Dopo l’esperienza dello scorso anno con “Artenatu-ra”, il paese di Mezzana toma ad essere, per un fine settimana, luogo di cultura e di incontro. Sabato 25 e domenica 26 settembre, in collaborazione con il comune di San Pietro al Natisone e la Provincia di Udine, l’Auser delle Valli organizza l’appuntamento “Incontri a Mezzana”. L’apertura avverrà sabato nel pomeriggio con l’inaugurazione di una mostra collettiva a cui prendono parte gli artisti Italo Cardinali, Sonia Casari, Michele Drashek, Giacinto lussa, Paolo Manzini, Franca Morandi, Vera Paoletti, Laura Piovesan, Giovanni Rossi e Maria Luigia Valtingoier. Alle 18 si terrà l’incontro con la proiezione del video “Mezzana: memorie e testimonianze” con Giacinto lussa, Beppe Rocco e Giovanni Rossi. La domenica alle 10 sarà riaperta la mostra, quindi ci sarà una passeggiata nel bosco per i bambini assieme a Laura Piovesan e Giovanni Coren. Dopo la pastasciutta, alle 14 si terrà un concerto per voce, chitarra e tastiera di A-lessandra Chiurco e Diego Kriščak accompagnato dalle poesie di Michele Obit. ZSKD organizira jesenske izobraževalne seminar je za včlanjena društva, ki bodo potekali 6., 13., in 20. oktobra 2004 ob 20. ure dalje na sedežu SKD Igor Gmden v Nabrežini (Nabrežina 89) na tematiko davčne in upravne problematike ter metodologije dela z mladini. Vabimo vas, da se seminarjev polnoštevilno udeležite. Glasbena matica Špeter Tečaj diatonične harmonike in trobil Informacije in vpisovanje do 2. oktobra na Glasbeni matici - Spe-ter, ul. Alpe Adria - tel. 0432/727332, od ponedeljka do petka od 11. do 12. ure in od 16.30 do 18.30 ure. Aktualno Na Kolovratu na vabilo Pro loco Nediške doline Po potieh Rommla je hodilo puno ljudi ZELENI LISTI i Ace Mermolja Stisniti bo treba pas 5 prve strani V saboto zjutra sta prvi obisk, v liepem an sončnem vre,-menu, vodili Elisa iz Čedada an Martina iz Garmika, obie sta znale zbudit radoviednost an živahno predstaviti tudi takratno življenje v Benečiji. Prvi, ki smo Sli po poteh Rommla smo imiel čast an privilegij, de nas je na slovenski strani čaku direktor Kobariškega muzeja Željko Cimprič. On je človek, ki veliko ve o prvi svetovni vojni an še napri raziskuje an študira dokumente, zna pa tudi lepo pripovedovati. Poviedu je kakuo je parš-lo do obnovitve jarkov, o debati, ki se je o tem odparla v Posočju, o tem kakuo so po uojski bližnji kmetje s Kolovrata odnesli plehe al pa bandone, kot jim pravimo, za pokrit senike an kuo so se sada le tisti plehi vamil an spet pokrivajo obnovljene jarke. Predstavil je glavne momente vojske an tudi kuo so pošiljal v smart na taužente sudatu. O-bisk nas je potlè peju pred su-daški špitau na italijansko stran an nazaj na Solarje. Mi an tudi tisti, ki so paršli za nami smo bili zadovoljni. Vič ku kajšan se je čudu, de i-mamo po naših dolinah take “skrite” lepote an tudi tako bogato zgodovino. Vič ku kajšan je biu parvič v naših dolinah an je obeču, de se varne. Se posebno zanimanje an radoviednost je vzbudila zgodovinska ponovitev, ki bo v nedieljo 10. oktobra na planji pred sudaškim špitalam, le na Kolovratu. “Po poteh Rommla” je sa-muo parvi kos buj velikega projekta “Poti miru v Benečiji”, ki ga je turistično društvo Nadiških dolin predstavilo na deželo Furlanijo Juljisko krajino an zanj prejelo 20.000 evrov podpuore. “Sentinelle del Lagazuoi”, takuo se kliče skupina, pridejo dol kot rečeno 10. oktobra an postavijo akampament, ko v parvi vojski. Vsak lahko stopi noter za videt, kako je bilo življenje, kadar je bluo v zaledju mimo an kadar so pokale granate an švigale patrone, kar so bili spopadi med italijanskimi an niemškimi sudati. Originalne uniforme, dokumente, fotografije - vas material je biu zbran v Nadiških dolinah - se bo moglo videt na razstavi, ki jo odprejo v Gorenjem Tarbiju v saboto 9. oktobra an puode napri do 17. pktobra, ko bo le v Gorenjem Tarbiju tudi Bumjak. Projekt “Poti miru” se zapre v saboto 4. decembra s posvetom, na katerem bodo na pobudo ustanove “Okno na slovanski svet” predstavili dokumente, ki so paršli pred kratkim na dan an se tičejo Benečije an parve svetovne vojske. Vodeni obiski “Po poteh Rommla” puojdejo napri do nedielje 31. oktobra, a od prihodnje sabote se je trieba priet vpisati: po telefonu na š-tev. 338/1260311, po e-mail pa: booking@nediskedoline.it. Začetek je biu dober, zaradi dobrega obiska a tudi zaradi tega, ker se je na pobudo pro-loco ustvarila liepa skupina -pomislite vseh kupe jih je 12 — mladih domačih vodičev, ki so pokazal, de se z dobro voljo, z znanjem an tudi z ljubeznijo za našo majhno daže-lico lahko naredijo velike reči. Vsem njim bo ostal liep spomin na tolo iniciativo, ki je parva za naše kraje, ni pa rečeno, de iz nje se ne rodi kiek novega... (jn) Preden sem pričel pisati pričujoči Zeleni list, sem prebral intervju s Stephenom Ro-achom o gospodarskem položaju v ZDA. Roach vodi raziskovalni urad ene izmed največjih ameriških in torej svetovnih bank, to je Morgan Stanley. Njegova ^analiza je pesimistična in prav nič v skladu z Bushevimi nasmejanimi predvidevanji. Roach navaja naslednje zanimive podatke: notranji bruto dohodek se v ZDA viša in optimisti ga za letos postavljajo preko 4 odstotke. Osnova pozitivnega gospodarskega trenda, ki traja že dlje časa, je za 70 odstotkov odvisna od osebne potrošnje Američanov. Skratka, ameri- BCorecom rilancia la tv transfrontaliera Il Comitato regionale per le comunicazioni del Friuli Venezia Giulia (Corecom) intende rilanciare la televisione transfrontaliera nella prospettiva dell'Eurore-gione e soprattutto dell'allargamento dell’Unione europea ad Est. Per superare la fase "sperimentale", che dura da anni, e adeguarla ai nuovi scenari europei, il presidente Franco Del Campo e il consigliere Danilo Slokar hanno avviato una serie di incontri con rappresentanti della politica e dei mass media della minoranza italiana in Slovenia e in Croazia. I primi incontri con gli uomini politici della Croazia e della Slovenia si sono già svolti a Montona, Pola e Capodistria. Da quattro anni, ogni giorno, nella rete di TV Capodistria si trasmette in diretta il TGR della RAI del FVG, mentre il TGR in lingua slovena va in differita nella rete nazionale slovena. Anche i telegiornali di TV Capodistria sono trasmessi in Italia nella rete TRE bis, visibile solo a Trieste e a Gorizia. Questi collegamenti in diretta si effettuano grazie al ponte radio terrestre esistente fra Trieste e Capodistria. Un'iniziativa sperimentale da migliorare, come è emerso dai diversi incontri, attraverso la collaborazione tra le redazioni italiane e slovene e grazie alla produzione comune di programmi multilingue. ški kupci “vlečejo” domačo in svetovno gospodarstvo. Ob tem pa Roach opozarja na dva podatka: število brezposelnih se v ZDA bistveno ne veča in zaposlenost ne dosega ravni pred pokom borznega balona, ki ga je povzročil internet. Tudi plače ostajajo že veliko časa v povprečju enake. Kako to, da se viša potrošnja? Američani kupujejo več, ker se brezskrbno zadolžujejo. Banke in drugi viri jim omogočajo, da najemajo nova in nova posojila po nizki ceni. Prihranki postajajo redkost, dolgovi pa so norma. Skratka, največje svetovno gospodarstvo raste na dolgovih državljanov. Roach trdi, da v zgodovini Amerike kaj takega še ni bilo. Jasno pa je, da ima vsako zadolževanje svoj konec. Kaj bo, ko bodo množice izgubile vse možnosti zadolževanja? Verjetnost poka je po Roachu ogromna, čeprav večina ekonomistov to rada spregleda. Roach je kritičen tudi do Kitajske in Indije. Državi mrzlično proizvajata, nihče pa ne pomisli, če ni morda preveč hrane za usta, ki goltajo in želodce, ki prebavljajo. Nepremišljena rast ne računa na to, da ljudje manj porabijo, kot tovarne proizvedejo. Rast ni neomejena. Zdi se, da je Evropa v tem kontekstu velike potrošnje in velikih dolgov, izjema. Resnica pa je, da se je v državah, kot je Italija, možnost potrošnje ustavila. Če izvzamemo bogato elito, so Italijani že danes na robu zmogljivosti. V mnogih družinah se pojavlja sindrom četrtega tedna, ko pred plačo zmanjka denar. Italijanska podjetja se rešujejo z izvozom, vendar ima ve- rjetno Roach prav, ko trdi, da se tudi za največje potrošnike na svetu bliža ura obračuna: stisniti bodo morali pas in pozabiti na kreditne kartice. Kam bo potem šlo italijansko blago? Skratka, v Evropi in izostreno v Italiji je večina državljanov že na “rdeči črti", ko postane vsak dodatni nakup breme. Negativna verjetnost za Ameriko je pri nas že dejstvo. V bistvu se vsi, od vlade do opozicije, od sindikatov do industrijcev zavedajo, da je šibka kupna moč Italijanov največje zlo za italijansko gospodarstvo. Nikomur pa ni povsem jasno, kako dodati nekaj denarja v prazne žepe. V ZDA je Greenspan z Bushem požgal ogromne vsote denarja in ga poceni stlačil v žepe Američanov, vendar je po Clintonu in pred letom 2000 Amerika beležila državno bilanco, ki je bila krepko nad pozitivno ničlo. Sedaj so ZDA skupaj z državljani zadolžene, upajo pa na lastno svetovno premoč. Italija nima rezerv, ampak ima le dolgove, ki so po odstotkih med najvišjimi v Evropi in (zelo) krepko presegajo ameriške. Berlusconi pa obljublja čudeže, ko napoveduje nižanje davkov za državljane in podjetja, ne da bi pri tem krčil stroškov in vzel denar drugje. Nadalje obljublja višanje kupne moči. Kako bo vzel krompir iz praznega žaklja? Obljublja, ker mora pač nekaj storiti. Zal se tudi opozicija raje krega o koalicijskih formulah, kot da bi državljanom povedala, kako se misli spopasti z največjim vprašanjem države. Vse je zato v nekem pričakovanju, ki se obrača k pesimizmu in k nezaupanju v politiko. Določene in kar čedne vsote bi sicer videli, ko bi denar nekoliko drugače porazdelili: od hiperbo-gatih k revnim ali skoraj revnim. S takšno formulo pa je v Italiji in svetu težko ali celo nemogoče zmagati na volitvah. Kdor ima, se lahko brani na mnogo načinov. Kdor nima, se navadno uda v usodo, bend, a malo naredi. A ZIRACCO Dl REMANZACCO PRESSO LA "SALA DELLA COMUNITÀ" CORSO Dl BALLO PER PRINCIPIATITI Balli in programma: VALZER LENTO - MAZURKA POLKA - TANGO - SAMBA CHA CHA CHA - HULLY GULLY ANNI SESSANTA - MADISON MENEAITO Chi desidera: - IMPARARE A BALLARE IN BREVE TEMPO I BALU PIU' NOTI - IMPEGNARE UN SOLO GIORNO ALLA SETTIMANA - RITROVARSI TRA AMICI E TRASCORRERE MOMENTI SPENSIERATI IN UN AMBIENTE SIMPATICO potrà trovare tutto ciò presso la "SALA DELLA COMUNITÀ" Via Stradoni n° 9 - ZIRACCO di Remanzacco (UD) INIZIO CORSO: GIOVEDÌ 30 SETTEMBRE '04- ORE 21 Il corso si articolerà in n. 10 lezioni di due ore ciascuna per un totale di n. 20 ore, con frequenza di un solo giorno la settimana il: GIOVEDÌ dalle ore 21.00 alle 23.00. LE ISCRIZIONI AL CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE TRAMITE PRENOTAZIONE TELEFONICA ALLO 0432.683507 oppure 340.6816008 ENTRO IL GIORNO 27 SETTEMBRE 2004 Al CORSO SI PUÒ PARTECIPARE ANCHE SINGOLARMENTE, MA PREFERIBILMENTE IN COPPIA. Le lezioni saranno tenute da maestri professionisti con 24 anni di esperienza nel settore del ballo sociale. ‘ ' ' 8 gcuola di ballo (Eas^ & INFORMAZIONI ED ISCRIZIONI 0432.683507 - 340.6816008 CORSI SERALI 2004/05 Per adulti in età lavorativa, occupati o disoccupati, residenti nel Friuli - Venezia Giulia AREA INFORMATICA Preparazione all’ECDL CORE START • M00.2,3,4,? [72 ore/36,00 €) Preparazione all’ECDL CORE FINAL - MOD. 1,5,6 [48 ore / 24,00 €) AREA LINGUE Lingua slovena - Livello base e avanzato (80ore/40,00 €) Lingua croata - Livello base [80ore/40,00 €} Lingua inglese - Livello base A.l (48 ore/24,00 €) Lingua inglese • Livello base A.2 [72ore/36,00 €) Lingua tedesca ■ Livello base A.l [48 ore/24,00 E) Lingua tedesca • Livello base A.2 [72ore/38,00 e] AREA TECNICHE AGRICOLE Viticoltura ed enologia (pomeridiano, 40 ore/20,00 €) Apicoltura etecnica apistica [pomeridiano, 40 ore /20,00 €] Frutticoltura biologica nelle zone montane (pomeridiano, 41 ore/20,50 €) AREA NUOVI BACINI D'IMPIEGO Gestione del territorio e tecniche di ingegneria naturalistica (pomeridiano, 40 ore/20,00 €) Cors i finanziati da; Union* europea Fondo social« europeo X Ministero del livore Direilon* centrile e delle Postiche Lavoro. Formeiione, Sodali Università* Ricerca •KMAàTtnt Informazioni e iscrizioni presso la segreteria (orario 15.00-20.00) dal 16. settembre 2004 S. PIETRO AL NATIS0NE (UO) « Viale Azzlda 9, tel. 339 4628705 ^ e-mall: tsBsdzpi-Iralp.lt 3 Aktualno novi matajur 'VoŠl JU p£ To 2Ž5 --jci Tn*? Tskasuto '✓•e* v£*n. tixcfej ^ vCfjAZČ <*?o ■-'xx~'ČJ4-<- J' ■^‘**- ■'z**** - —jfctz s&tstci tJr sjC/yi' ^j<*àU*i T&j stto&t*, uf&cA? yf^z- •'^''^ j*? -wifa -v-e> sjfé, v&rt . r/«o strtscfó t cJČ (Jca H-U^nu> 'tč? -**£ J'*JČ tčuAt/* ČČ&Shuj eLo^c> • -j&č Vtdéf J*Ust, *jru*& uU&T <^e k3^0 ■^ŽJyCu‘ tstUlfe'/’ fiz -^Hs&^tJeZ-ob*- ^i/L»y&o a*+*^C X> "t«-" ^-JUs^UZ. lASUsg*? '**' ckrteZ <■**** JH^Lp^*z ^h* J%* Mvvf snasu&r yox, u^yt^- ^JCL, ušjo tč> ^JtAJusc* £**■ USVC s&Uz/ASCO-^Z .'txjj-' •'•'U'O'V'C- CZ-^fcO^^* . S*fr te 'HOSL&?1' USter -Svtjf usy*~ f Četrtek, 23. septembra 2004 5 Dalla lontana Australia una poesia in resiano Noši jude To bilo ta lete wos te planine sa mo sekle trawo ves din, tadej piršla jesen se uzel no valig’io se rekel da zbuen ja rin. So bile te lita ke bila mezeria ta per noSen judin tej noSda woda pa noše jude po sveto so odile jte din. Mo rude tuw serce spironCa je bila za nanozet spe prit tuw to dolino ke rože žanejo nu ot snea Canen je pokrit. Kako to lopo spe prit tuw Resio dopo jtalikol lit videt sve jude videt te ore jsde bat el rade mr it. Kako to lopo videt te mlode da kako one so kontent si p uje no wuzo si done no donzo nu se pusnuje onjaštent. Mejtase rade nastuta se Straitet ke svit je nar et za wse za wso to živino za wse te brawčiče nu pa za noše otroke. Svit je naret za wse svit je naret za wse. Questa bellissima composizione, dalle parole toccanti che aprono il cuore, ci è giunta dalla lontana Australia. L’autore è uno stolvizzano che colà vive ormai da tanti anni. Si chiama Pietro Buttolo e, come molti, un giorno, tanti, tanti anni fa, ha dovuto lasciare la propria valle in cerca di luoghi più fortunati. Emergono in questa poesia, con spontaneità e naturalezza, i valori più importanti di questo uomo, che tanta strada ha percorso, tanti posti nuovi ha visto, persone nuove ha conosciuto: la propria terra, i propri monti, la propria gente, i canti e le danze. Appare anche subito agli occhi l’uso di un resiano scritto, con tutte le regole ortografiche. Che bell’esempio che ci da! Certo Pietro non ha imparato a scrivere il resiano a scuola né ha frequentato un corso di ortografia eppure ci dimostra che senza tanta fatica, ma con un consapevole impegno, il resiano lo si può scrivere, e bene. Speriamo di continuare a ricevere da quella terra lontana altre composizioni di Pietro al quale inviamo i nostri più cari saluti e tanti complimenti. (l.n.) Dežela, uradno v 3 jezikih La messa celebrata da mons. Battisti In ricordo di don Arturo E’ stato monsignor Alfredo Battisti a celebrare venerdì 17 settembre, nella chiesetta della Sveta Trojica a Monteaperta, la messa in ricordo di don Arturo Blasutto, in occasione del decimo anniversario della sua morte. A ricordarlo i nipoti Maria Giovanna ed Arturo con le loro famiglie, diverse persone di Monteaperta e dei paesi vicini, alcune fedeli della parrocchia di Liessa e i rappresentanti delle associazioni slovene. s prve strani Besedilo petega Clena se glasi: “La Regione riconosce e tutela con proprie leggi i diritti di quanti appartengono alla minoranza slovena e promuove altresì la lingua friulana e le altre lingue regionali o minoritarie storiche proprie del suo territorio” (Dežela priznava in ščiti s svojimi zakoni pravice pripadnikov slovenske manjšine in pospešuje furlanski jezik in druge regionalne ali manjšinske zgodovinske jezike svojega teritorja). Furlani, kot med drugim izhaja iz pisanja videmskega škofijskega tednika a tudi iz izjav predstavnikov Odbora 482, to doživljajo kot krivico in diskriminacijo. Statut namreč govori o pripadnikih slovenske in italijanske manjšine, kar se Furlanov tiče pa omenja samo jezik, nemškogovoreče, ki jih zakon 482 priznava in katerim je videmska pokrajinska uprava posvetila posebno komisijo (podobno kot Furlanom in Slovencem) niso niti omenjeni. 5. člen govori nasplošno in precej ohlapno o drugih manjšinskih in regionalnih jezikih, kar lahko odpira pot re-zijanščini, nadiščini... Upati je, da bo Konvencija s popravili in z dopolnili vsebinsko izboljšala 5. člen. Res je potrebno. Il vescovo Battisti ha e-spresso gratitudine ed apprezzamento, anche a nome della chiesa udinese, che si sia mantenuto vivo il ricordo di questo sacerdote. Ha poi ripercorso brevemente le tappe della sua missione pastorale. Dal 1936 al 1946 don Arturo è stato parroco di Oseacco in Val Resia, dal 1948 al 1955 a Liessa, in comune di Grimacco, poi si è ritirato a Monteaperta dove, ha detto, “è vissuto nel silenzio”. Battisti non si è soffermato sulle ragioni che hanno dettato una scelta così spietata ed amara, ha preferito ringraziare la sorella Michelina ed i nipoti che lo hanno accolto con amore ed assistito fino alla fine con grande premura. “E’ giusto venire fin qui per ricordarlo” ha concluso. Di don Arturo a noi rimane il ricordo di un uomo coerente nelle sue scelte fino al sacrificio, che volle compiere il suo servizio sacerdotale se- guendo l’insegnamento di monsignor Ivan Trinko e servendosi della lingua della gente, che si esprime anche in una religiosità ricca e profonda. Ma quelli erano gli anni duri della guerra fredda, delle intimidazioni e pressioni insopportabili su chiunque o-sasse semplicemente pregare e predicare in sloveno. Nel periodo in cui fu parroco di Liessa don Arturo fu vittima di una campagna di calunnie pesantissima, pressioni, manifestazioni di ostilità. Non ebbe solidarietà nemmeno dal suo vescovo ed all’età di 43 anni, nel pieno delle sue energie, tornò al suo paese ed alla sua famiglia dove rimase fino alla morte che lo ha colto alla vigilia del suo 81.anno, proprio dieci anni fa. E al suo ricordo commosso accomuniamo tutti coloro che, sacerdoti, operai ed intellettuali della Slavia hanno pagato un prezzo molto alto per il solo fatto di essere sloveni ed attaccati alle proprie radici. Nell’appuntamento annuale c’è stata la sfilata per le vie del paese degli animali della Malga Cot Stolvizza, successo per la mostra mercato e la Transumanza Un’iniziativa di spessore e di successo, quella che si è svolta domenica scorsa a Stolvizza, in Val Resia. Una incredibile partecipazione, favorita da un’assolata giornata settembrina, ha premiato lo sforzo dell’associazione “ViviStolvizza” che per mesi ha curato il programma della terza edizione della “Mostra mercato del raccolto resiano e Transumanza”. La kermesse di tre giorni ha coinvolto centinaia di persone. Ventisei gli espositori di prodotti tipici ed oggetti artistici rigorosamente locali: patate, cipolla, dolci, zucche, fagioli ma soprattutto aglio, un prodotto che sta sempre più conquistando il mercato locale. Una interessante tavola rotonda su questo prodotto, tenutasi nella mattinata di domenica, ha cercato di dare le giuste indicazioni per la sua coltivazione, la sua promozione e la difesa della sua unicità. Tanti animali hanno fatto la gioia di grandi e piccini, fino all’atteso appun- tamento del pomeriggio con la transumanza, che ha visto sfilare per le vie del paese gli animali della Malga Cot: mucche, cavalli, capre, pecore, animali da cortile che scendono a valle per trascorrere i rigidi mesi dell’imminente inverno. I gruppi musicali hanno impazzato per tutta la giornata tra tendoni e stand, con musiche, calore e colore. Un’atmosfera che alla fine ha contagiato i tanti turisti che non hanno disdegnato un passo di danza. gcuofa dì baffo •Easy & cFunny ® T ^ ORGANIZZA PRESSO LA . . M 'M ^ “SALA DELLA COMUNITÀ” H^s Via Stradoni, 9 a ZI RACCO di REMANZACCO (UD) IN ANTEPRIMA A LIVELLO REGIONALE PRESENTA: COBOMMUODI «PO D!U! DANZE Ul« SALSA • MERENGUI • BACHATA E MAMBO IL NUOVO DIVERTENTISSIMO CORSO COMPRENDERÀ 10 LEZIONI DI DUE ORE CIASCUNA E SI SVOLGERÀ OGNI MERCOLEDÌ dalle ore 21.00 alle ore 23.00 A PARTIRE DA MERCOLEDÌ 29 SETTEMBRE 2004 l i: ISCRIZIONI AI. CORSO DOVRANNO AVVENIRE ESCLUSIVAMENTE Tramiti; PRENOTAZIONE TELEFONICA ALLO 0432.683507 oppure 340.6816008 ENTRO E NON OLTRE IL 27 SETTEMBRE 2004. TRATTANDOSI DI BALLI DI GRUPPO È IRRILEVANTE LA PARTECIPAZIONE IN COPPIA Parvi dan Suole tudi za Sindaka, župana iz Spietra, Tiziana Manzinija, ki je pozdravu otroke, učiteljice an vse tiste, ki dielajo na dvojezični Suoli v Spietre. Na fotografiji je kupe s skupino te velikih od vartaca Šport con Ivana Chiabudi-ni, Adriano Coren (1963), Teresa Cer-noia, Fabrizio Podo-rieszach, Alessandro Iuretig, Paola Blasu-tig, Mattia e Francesco Cendou, Graziano Blasutig, Paolo Blasutig, Brunella O-liva e Marco Freschi. Il gruppo di Azzi-da si è classificato al dodicesimo posto, il Cividin nell’altra metà della classifica, ma, questo ci tengono a sottolinearlo, hanno partecipato soprattuto per divertirsi e trascorrere assieme una domenica in allegria anche in compagnia dei “rivali” del gruppo di Azzi-da. Azzida e Vemassino, in dodici per un’ora E’ ormai tradizione che alla Roberto Meneghin, Marco Venturini, Marco Mussigh, Luca Gargiulo, Claudio Corredig e Ivano De Faccio, e il gruppo Cividin di Vemassino Paolo Blasutig Paola Blasutig 12xlora di Palmanova, manifestazione sportiva organizzata dai Marciatori di Palmanova e giunta quest’anno alla 9. edizione, partecipino anche corridori delle valli del Nati-sone. Ogni atleta corre per un’ora di seguito cercando di “macinare” più chilometri possibile, quindi passa il testimone al compagno di squadra e così a-vanti, dalle 7 di mattina alle 6 del pomeriggio. Fra i gruppi partecipanti, una quarantina, per le Valli del Natisone ai nastri di partenza il GS Azzida con Claudio Oballa, Guido Costaperaria, Andrea Speco-gna, Patrizia Puddu, Adriano Coren (1967), Graziella Oh va, Ivano De Faccio La Valnatisone, dopo il buon pari ottenuto nell’esordio del campionato a Trieste con il S. Sergio, ospiterà domenica 26 settembre alle 15.30 la blasonata formazione della Pro Cervignano. All’Audace di S. Leonardo, impegnata nella seconda gara eliminatoria della coppa Regione con il Ciseriis, non è bastato un eurogol firmato da Eric Dorgnach per ostacolare gli avversari che si sono imposti per 2-1. Da segnalare che la partita era iniziata con un’ora e mezza di ritardo in quanto l’arbitro, invece di prendere la strada delle nostre Valli, si era presentato a S. Leonardo Valcellina (Pordenone). Domenica alle 15.30 a Merso di Sopra è in programma l’ultima gara eliminatoria di coppa Regione con la Sa-vorgnanese. In attesa del via al campionato stanno circolando voci su un presunto ritiro della Sa-vognese. Sull’argomento torneremo nei prossimi numeri, soprattutto se queste voci si tramuteranno in realtà. La rinnovata e giovane squadra Juniores della Valnatisone ha iniziato il campionato giocando la partita con il Gonars sul terreno di Merso di Sopra. I ragazzi val- La formazione di S. Leonardo è stata sconfitta dal Ciseriis nel secondo turno di Coppa Regione All'Audace non basta il gol di Dorgnach Voci di un possibile ritiro dal campionato della Savognese - Gli Juniores non hanno scampo contro il Gonars S. SERGIO - VALNATISONE 2-2 l Valnatisone: Camielletto, Chiabai (32’ st. Elmir Tiro), Costantini, Giugliano, Cra-st, Domeniš, Bergnach (21’ st. Miano), Bolzicco (44’ st. Peddis), Bastiancig, Ste-fanutti, Suber. La Valnatisone ha iniziato il suo campionato di Promozione guadagnando un buon punto sul campo del S. Sergio di Trieste. I ragazzi del presidente Daniele Specogna, nel corso del primo tempo, dopo avere subito due reti e rischiato la terza segnatura, sono rientrati trasformati e decisi alla rimonta. Ad accorciare le distanze dopo 7’ Federico Crast che ha battuto un calcio di punizione da oltre 25’ metri superando il portiere Suraci. La squadra valligiana, guidata dal tecnico Baulini, sulle ali dell’entusiasmo ha u-sufruito al 17’ di un calcio di rigore causato da un fallo di mano in area di Pangher. Alla battuta si è portato Maurizio Suber che ha fatto centro. Al termine della gara il commento di Andrea Specogna: “Sono soddisfatto per il comportamento della nostra squadra che, seppure in doppio svantaggio, non ha perso la testa. Nel secondo tempo i nostri ragazzi hanno reagito e sono riusciti ad ottenere un ottimo pareggio. Le espulsioni e le ammonizioni rimediate in Coppa Italia hanno fatto capire a tutto l’ambiente che nel campionato di Promozione bisogna tenere la bocca cucita e pedalare pensando al gioco e non alle decisioni arbitrali, giuste o sbagliate che siano.” (p.c.) li Gabriele Miano LEGEa ^CA$C//l v TRATTORIA PIETRO AL Nat. Loc. SORZ0TO ligiani hanno pagato lo scotto dell’esordio e, pur giocando una buona partita, hanno subito tre reti dagli udinesi. Sabato 25 la squadra allenata dal tecnico Picogna sarà impegnata nella trasferta contro la Union ’91. Bisognerà aspettare domenica 3 ottobre per vedere all’opera in campionato la formazione dei Giovanissimi Mattia luretig (Juniores Valnatisone) della Valnatisone che ospiteranno alle 10.30 i Fortissimi di Udine. Primo galoppo in amichevole degli Esordienti della Valnatisone sul campo di Cormons. In questa gara c’è stato l’esordio assoluto di Marjina Bellida e quello di categoria per Maria Sonia Paca. Le due ragazzine hanno giocato assieme ai maschietti senza sfigurare. La partita si è chiusa con il risultato di 1-1, quindi sono stati necessari i calci di rigore che hanno visto prevalere per 4-3 i padroni di casa. La Valnatisone i-nizierà il campionato sabato 9 ottobre a S. Giovanni al Natisone contro la Centro Sedia calcio. Nel girone all’ultimo istante è stata inserita la squadra dell’Itala S. Marco Gradisca. Paolo Caffi Ventitré atleti in mountain-bike sul passo Prievaio Si è disputata domenica 19 settembre nella località di Prievaio - S. Martino la settima edizione della "Kuatarmbike" organizzata da Cristian e Franco. La corsa si è svolta in occasione dei festeggiamenti della Kuatarinca, una festa che si perde nella notte dei tempi e che si mantiere tuttora grazie anche all’impegno della Pro loco Grmak. Il percorso, molto tecnico e di alta difficoltà, ha visto alla partenza 23 atleti. Al primo posto si è classificato Davide Venturini di Azzida, seguito da altri diciannove compagni di avventura. Infatti tre sono stati i ritiri a causa di guasti tecnici o scivolate, risoltisi felicemente senza bisogno dello staff medico. Tra i partecipanti, Marino di Savogna ha dimostrato come si può andare veloci con una bicicletta senza ammortizzatori o altri tecnicismi all'avanguardia. Al termine tutti i concorrenti hanno ricevuto un premio in materiale sportivo o in specialità locali offerti da alcune ditte delle Valli. Inoltre a tutti è stata consegnata una maglietta con il nome della gara ricamata e la pastasciutta offerta dalla Pro loco Grmak. E' stata una bella gara seguita con entusiasmo dalle tantissime persone che si sono ritrovate ancora una volta prima a San Martino per la santa messa, e poi a Prievaio per continuare i festeggiamenti (nelle foto: Marco Venturini a sinistra e Cristian Rossi a dx) Kronaka uFEXrONS»,«.,ePIELTINIS (m. 2027) Ore 6: Partenza da S. Pietro al Natisone (Piazzale delle scuole) Ore 8 circa: Partenza per l’escursione tutti assieme ma con diverso itinerario - Monte FESTONS (m. 1934) per escursionisti (E) camminata semplice e breve alla cima del monte (tempo totale di percorrenza 3 ore circa) - Monte P1ELTINIS (m. 2027) per escursionisti esperti (EE) camminata ad anello priva di difficoltà ma più lunga (tempo di percorrenza dell’anello 4.30 ore circa) Al rientro dalle escursioni momento conviviale in un borgo di Sauris. Per informazioni: Batlistig Pio 0432 727482, Paussa Gianni 0432 723378 L'anno scolastico è già avviato, sono partite le prime interrogazioni e le prime verifiche. C'è chi quest'anno ha a-vuto la matura e si appresta ad affrontare il pianeta "Università". Fra questi c'è anche Patrik Osgnach di Merso superiore (papà Claudio, mamma Valentina). Patrik, che ora ha il diploma di perito informatico, merita tutti i nostri complimenti perché all'esame di maturità, conseguito a Gorizia, si è guadagnato un bel 100! E per l'Università ha scelto sempre la strada dell'informatica. Complimenti per la matura e in bocca al lupo per la “prossima” laurea! ne con 110 e lode. Il nonno Mario è proprio lieto di avere il secondo dottore in famiglia (il primo è Adriano). E due altri sono per strada (se va bene!)." Alla gioia di nonno Mario si uniscono tutti in famiglia. A Francesca i complimenti, meritatissimi, anche del Novi Matajur che ha in suo nonno Mario uno degli abbonati più fedeli. fratelli, cugini e amici coi quali ha ricordato i momenti vissuti assieme in questa terra che l'ha vista nascere e partire. Al momento della sua scomparsa, il 24 luglio scorso, Teresa aveva 95 anni. Una bella età, vissuta circondata dall’affetto e dal rispetto di tutti quelli che l’hanno conosciuta. "Sarà un esempio per tutti noi, specialmente per i figli, i nipoti e pronipoti" dicono i suoi cari. Ed i suoi nipoti Sonia e Giulia Molat o, Claudia e Sandra Zoratto, i pronipoti Geraldine, Micaela, Lui-siana, Angustia, Claudia, Pablo, Diego e Tomas a-vrantio per sempre nel loro cuore la loro adorata nonna e bisnonna Teresa. A tutti i suoi cari sentite condoglianze anche dall’Unione emigranti sloveni - Slovenci po svetu. Giovanin je biu an liep puob, pa njega družina je bla zlo bu-oga. Milica je bla pa hči od te narvenčega bogataža v vasi, an se j’ bla takuo zabulila tu tistega liepega va-snjana, de ga j’ tiela oženit na vso silo, četudi nje družina je branila tisto žembo. KajSno lieto potlè bo-gataž se j’ ntuoru podat an dovolit ne sa-muo tisto žembo, ampak ji je kupu tudi adno novo vileto an vse, kar je korlo za jo aredat. Sevieda, ku tu vsaki družin, kajšno lieto potlè sta se tudi Giovanin an Milicazačela pogostu kregat an vsaki krat Milica je gledala ponižat buo-zega Giovanina. - Ti muč, ker si adan ničar! - je tu anj uekala - Tle je vse moje! Hiša je moja, niobilja je moja, sre-barnina je moja, an vse kar je tle notar, je moje! Adno nuoč sta se na Zlag zbudila zavo-jo velikega rapotanja po vsi hiš. - Giovanin, Giovanin! - je začela uekat Milica - So tatje! - an prestrašena je skočila von s pastieje, pa on jo nie še pobadu an tu sne je pogodernju: - Kaj me mene briga, sa ist sem ničar, an kar je tle nie nič mojga! Franc je imeu adno pridno ženo, pa že nomalo par lieteh, za-tuo vsakoantarkaj je šu v Videm... ’No vičer se mue je parkazala adna liepa bionda, ki mu je hitro jala: - Stuo evro! - Ti si znoriela! - je odguoriu Franc - Ti jih ne dan vič ku deset! - Ne, ne! Al stuo al nič! - mu je povarnila ta liepa bionda. - Alora nič! - je odguoriu Franc an se pobrau pruot njega duomu, gor h njega dragi Milici. Tisto nediejo potlè, Franc an njega Zena sta šla na izlet v Benetke an kadar zvičer sta se varnila damu an stopila von s trena na stacjone v Vidme, tista bionda je zapo-znala Franca, mu je šla blizu an mu je smehe an na vas glas jala: - Al si videu, kaj si ušafu za deset evro! In Argentina ma con Lusevera nel cuore Ci ha lasciati nonna Teresa CEDAD Dobrojutro Davide! Rodiu se je Davide Pavan an takuo Arianna Meneghelli an nje mož Michele sta Se an-krat ratala marna an tata. Liep šenk za njih te velikega, ki se kliče Alessandro an ki otube-rja dopune dvie liet življenja. Za rojstvo Davida se vesele vsi v družini, an tudi na dvojezični Suoli v Spietre, kjer Arianna uči v vartace že puno, puno liet. Veselo življenje želmo obadviemam puobčjam. H čestitkam se parložejo tudi ravnateljca, učitelji, otroc, mame, tata an tisti, ki dielajo na dvojezični Suoli v Spietre. GRMEK Mali Garmak Zapustil nas je Giuseppe Trusgnach Za venčno nas je zapustu naš vasnjan Giuseppe Trus- gnach - Bepo Uhacu po domače. Imeu je 83 liet. Potle, ki malo cajta od tega mu je umaru brat Genjo, je biu ostu sam gor doma. V družini je bluo pet bratru an sestri: Olga, Tonina, Pia, Bepo an Genjo. Na žalost so že vsi umar-li. Bepo je biu ostu te zadnji. Seda, ki je zmanjku še on, bo Uhacova hiša zaparta. Bepo bo počivu v britofe na Liesah, kjer je biu njega pogreb v petak 17. setembe-rja. PODBONESEC Tarčet Žalostna novica V petak 17. setemberja je biu v Landarje an pogreb. Pozdravili smo zadnji krat Anno Specogna uduovo Zubiani iz Tarčet. Umarla je v čedaj-skem Spitale an je imiela 85 liet. V veliki žalost je pustila hči Ado an vse tiste, ki so jo imiel radi. Dalla lontana Argentina ci è giunta la notizia, che nonna Teresa non c’è più. Nonna Teresa è nata il 26 marzo 1909 a Lusevera. Il 4 febbraio 1933 s’è sposata con Italico Mola-ro, sempre di Lusevera. Da questa unione sono nati Anita nel 1935 e Giulio nel 1937. Alla fine del 1948 Italico è emigrato in Argentina, dopo due anni Teresa ed i due bambini lo hanno raggiunto. Era il 17 gennaio 1951. Fino al 1991 Teresa ha vissuto a Villa Gobernador Galvez, provincia di Santa Fé. Rimasta vedova, ha 25 liet potlè v Marsine Luciano an Felice Coren sta dva bratra iz Marsina. Njih tata je biu Velencju, njih mama pa Pinkova. Ze mlada sta šla živet po sviete. Luciano je šu v Zvicero an gor se je tudi oženu. Felice je šu pa v Sardegno. Tudi on se je ustvaru tam življenje. Obadva pa imata v sarcu njih Marsin. Takuo pa so stvari, de čeglih hodeta pogostu v njih vas, se nie nikdar zgodilo, de sta se obadva srečala tle. Za se videt, se videjo ja, pa nimar po sviete. Takuo je šlo, de lietos pa jim je rata-lo. Zadnji krat je bluo 25 liet od tega! Ce dva bratra sta se spet objela v njih rojstni vasi se muorejo zahvalit liepemu puobčju, ki na 5. vošta lietos je imeu rojstni dan. Tel puo-bič je Emanuele Birtig (tu sred na fotografiji tle par k-raj). Njega tata je Ivan - Ta-mažu iz Dolenjega Marsina, mama je pa Roberta Raggioni - Barnesova iz Gorenjega Marsina. Za rojstni dan njih otroka sta Ivan an Roberta or-ganizala pravi senjam, poklical so žlahto an parjatelje an med njim sta bla tudi bratra Coren. Paršli so kupe z njih ženam, Luciano je parpeju njega Lisi, Felice pa Mariel-lo. Bluo je pru lepuo, lepuo za malega Emanuela, ki je imeu tarkaj ljudi okuole sebe, lepuo za bratre Coren, lepuo za vse tiste, ki so se tisti dan veselil. Poštudierita; de v Gorenjim Marsine nie druzega otroka, ku Emanuele! An on se je rodiu lieta an lieta potlè, ki se nie obedan rodiu v telim kraju! Za tuole se muormo zahvalit njega tatu an njega mami, ki sta ostala tle doma tudi potlè, ki sta se oženila. Liepemu puobčju an njega družini želmo vse narbuojše na telim svietu. Bratram Coren pa želmo, de na bojo čakal drugih 25 liet za se spet srečat v njih rojstni vasi! V družini Zuodar še adna laurea vissuto a Rosario vicino al figlio Giulio. Grazie all'Unione emigranti sloveni, dopo tanti anni di lontananza dalle sue radici, nel 1988 è ritornata nella sua terra natia ritrovando Mario Zuodar iz Pacuha, ki pa živi v Vidme, nam je pošju pismo za nam stuort zviedet pru lepo novico. Njega navuoda se je pridno vešu-olala na univerzi. "Prosim vas, če je mogoče publikat na Novi Matajur tel par besied... So napisane po italijansko zaradi ki mi stanujemo v Vidmu in veliko pa-rjatelju na pozna naš liep jezik...". Takuo je napisu Mario po sloviensko. An tele so besiede, ki jih je Mario napisu pa po italijansko: "I genitori Alida e Giulia- C.A.I. Club Alpino Italiano - Sottosezione Val Natisone 26 settembre 2004 no, e il nonno Mario annunciano con soddisfazione la laurea di Francesca Del Fabbro, conseguita alla Facoltà di lettere e filosofia a Udine. Francesca si è laureata in lettere moder- 8 novi matajur četrtek, 23. septembra 2004 Posebno an veselo polietje za Drejonovo družino iz Ga-bruce. 10. luja je njih mama, nona an bižnona Antonia Medveš -Toninca, dopunla 80 liet.'De bi na bluo napisano na torti, bi na mogli viervat, de jih ima tarkaj! Za telo parložnost so ji nie otroc napravli pravi senjam. Veselil so se z njo an tudi z nje navuodam Albertam. Alberto, ki je sin od nje sina Luciana an od Lorette Blažetove iz Tarčmuna (živijo vsi v Ipplis) je paršu h koncu z njega šuolanjam na “superiori” an jé zaslužu nar-buj velik voto, 100! Alberto je na fotografiji blizu njega none an kupe z bratracam Andrea, ki ima pa 9 liet. Draga Tonina, vaši otroc Luciano, Beppe, ki živi tam v Piemonte, an Anna, ki je pa du Spietre, vaše nevieste Loretta an Fiorella, vaši navuodi Alberto, Andrea an Fabrizio, ta mala pranavuoda Fiorella an vsi tisti, ki vas imajo radi vam še ankrat željo še puno Kronaka lici. Ad Alberto papà Luciano e mamma Loretta, che è della famiglia Blažetova di Terci-monte, augurano di continuare sempre così e di realizzare tutti i suoi sogni. E noi ci u-niamo proprio volentieri al coro degli auguri sia per nonna Tonina che per Alberto. Se il buongiorno si vede dal mattino... Nona Tonina 80, navuod Alberto pa... 100! zdravja an veseja v vašim življenju. Luciano an Loretta, kupe z vsiem tistim, ki imajo njih Alberta radi pa mu željo, de bi biu nimar pridan takuo, ki je biu do seda an de vse njega želje bi ratale resnica. Grandi festeggiamenti si sono avuti questa estate presso la famiglia Drejonova di Gabrovizza, ma residente già da alcuni anni a Ipplis di Pre-mariacco. Il motivo di questa gioia è presto detto: nonna Tonina Medveš ha compiuto 80 anni, suo nipote Alberto Vogrig ha concluso brillantemente le scuole superiori con un 100 al Malignani (scientifico - tecnologico)! Oltre a questa soddisfazione per lui e per tutti in famiglia si aggiunge anche quella di aver superato la pre- na. selezione per l'iscrizione alla I figli di Tonina Luciano, non facile facoltà di Medici- Beppe e Anna, i nipoti Alber- to, Andrea, Fabrizio e la pronipo-tina Fabiola, le nuore Fiorella e Loretta sono felicissimi di questo traguardo raggiunto dalla loro cara mamma e nonna e le augurano tanti altri anni fe- Senjam Rodiu se je 18. marca, v nediejo 25. luja so ga pa kar-stil. An Ceglih je šele takuo minen, je biu takuo pridan, de je ki. "Poslušu" je celo mašo, kar je bluo za se parstavt za fotografije je biu nimar nasmejan, je brumno Caku, de marna bo imiela cajt za mu dat za jest an kar je biu cajt, de bojo "te veliki" jedli je pa zaspau, de bojo par mieru! Tel pridan poberin je Mirko Bevilacqua iz Podbamasa. Na fotografiji ga videmo v naru-oCju njega mame Laure Virili, ta zad je tata Roberto. Na drugi ga videmo kuo počiva blizu njega nunca (santolo), ki je Giordano Bevilacqua (-brat od njega tata) an Romine Carlig, ki živi z nje družino v Conegliano, pa ima nje komi-ne v Podbamase. Mirko rase lepuo an je pru pridan, je pravo veseje za vso Ragazza delle Valli del Natisone cerca casa/appartamento in affitto preferibilmente nel comune di Stregna e limitrofi. Tel 329/9839386 novi matajur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Soc. Coop NOVI MATAJUR a.r.l. Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 Naročnina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski pošti): 65 evro Postni tekoči raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato allUSPI SP Miedihi v Benečiji DREKA doh. Maria Laura Kras: v sriedo od 11.00 do 11.30 Debenje: v sriedo ob 15.00 Trinko: v sriedo ob 12.00 GRMEK doh. Lucio Quargnolo Hlocje: v pandiejak, sriedo an četartak ob 10.45 doh. Maria Laurà Hlocje: v pandiejak od 11.30 do 12.00 v sriedo ob 10.00 v petak od 16. do 16.30 Lombaj: v sriedo ob 14.00 PODBONESEC doh. Vito Cavallaro Podbuniesac: vsaki dan od pandiejka do sabote od 8.00 do 9.00 an v torak an četartak tudi od 17.00 do 19.00 Carnivarh: v torak od 9.00 do 11.00 SREDNJE doh. Lucio Quargnolo Sriednje: v torak an petak ob 10.45 doh. Maria Laurà Sriednje (Oblica) v četartak od 10.30 do 11.00 Gorenji Tarbi: v torak od 9.00 do 10.00 v četartak od 11.30 do 12.00 SOVODNJE doh. Pietro Pellegriti Sauodnja: v pandiejak, torak, četartak an petak od 11.30 do 12.30 SPETER doh. Tullio Valentino Spietar: v pandiejak an četartak od 8.30 do 10.30 v torak an petak od 16.30 do 18. v saboto od 8.30 do 10. doh. Pietro Pellegriti Spietar: v pandiejak, torak, četartak, petak od 9.00 do 10.30 v sriedo od 16.00 do 18.00 v saboto od 8.30 do 10.00 doh. Daniela Marinigh Spietar: pandiejak, torak an četartak od 9.00 do 11.00 srieda,petak od 16.30 do 18.30 v saboto reperibil do 10.00 (tel. 0432/727694) PEDIATRA (z apuntamentam) doh. Flavia Principato Spietar: sneda an petak od 10.00 do 11.30 v pandiejak, torak, četartak od 17.00 do 18.30 t el. 727910 al 0339/8466355 SVET LENART doh. Lucio Quargnolo Gorenja Miersa: v pandiejak, torak sriedo, četartak an petak od 8.15 do 10.15 v pandiejak an četartak tudi od17.00 do 18.00 doh. Maria Laurà Gorenja Miersa: v pandiejak od 8.30 do 10.00 anodi 7.00 do 18.00 v torak od 10.00 do 12.00 v sriedo od 8.30 do 9.30 v četartak od 8.30 do 10.00 v petak od 17.00 do 18.00 Za vse tiste bunike al pa judi, ki imajo posebne težave an na morejo iti sami do Spitala “za pre-lieve”, je na razpolago “servizio infermieristico" (tel. 727081). Pridejo oni navašduom. CEDESI in affitto osteria con cucina in luogo caratteristico. Per informazioni: 0432/709095 VENDO serra, struttura in ferro e policarbonato, lunghezza m. 8, h. m. 3. Telefonare allo 0432/723106 Gattini simpatici (due neri, uno bianco e nero) cercano casa. Se interessati chiamare Anthony al numero 0432/727075 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 26. SEPTEMBRA Klenje/Clenia Esso Čedad (na pot za iti v Vidam) Tamoil (Karanja) Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 25. SETEMBERJA DO 1. OTUBERJA Cedad (Fontana) tel. 731163 OD 24. DO 30. OTUBERJA Spietar tel. 727023 Prapotno tel. 713022 lieve tel. 860395 Zaparte za počitnice / Chiuse per ferie Cedad (Fomasaro): do 3. otubeija Planinska družina Benečije nedieja 26. septembra 2004 ROMBON nad Bovcem (mt. 2.208) zahteven - ob 6.30 se ušafamo v Spietre pred Belvedere an od tu se popejemo z avtom - parbližno tri ure hoje odg. Livio: 339 7576244 za karst malega Mirka družino, posebno za sestrico Giulio, ki glih tele dni, v petak 17. setemberja je dopunla sedam liet an hode že v "se- condo" dvojezične Suole v Spietre. Otrokam družine Bevilacqua želmo vse narbu-ojše.