9. štev.
V Kranju, dne 27. februvarja 1914.
XV. leto.
Političen in gospodarski lisi
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nenčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik:  Janko Strnad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, u četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništv naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Kranjski deželni zbor.
Zasedanje deželnega zbora, ki je vsled zborovanja odseka za novo volilno reformo nekaj časa počivalo, se je dne 19. februvarja zopet pričelo.
Poslanci S L S. so zopet vložili več koristnih predlogov. Poslanci Povše, dr. Lampe in tovariši so vložili predlog za popravo poti ob Savi v zagorskem pogorju, ki je svoječasno služila za »vlako" ladij po Savi, sedaj je pa zanemarjena. — Poslanca dr. Pegan in Drobnič sta vložila predlog, naj deželni odbor pospešuje ovčjerejo v postojnskem okraju. Ista poslanca sta vložila predlog za uravnavo Pivke in Nanoščice na Notranjskem. Poslanec Piber je vložil samostojni predlog o potrebi akcije za vzdrževanje živinoreje vsled pomanjkanja krmil. Predlog se glasi: Deželnemu odboru se naroča, naj se obrne na vlado s pozivom, da z ozirom na pomanjkanja krme radi suše zadnjih let ter opustošenja po črvu, izposluje pri ministrstvu za notranje zadeve izdatno državno podporo za nakup krmil, zlasti močnih krmil, revnim in malim živinorejcem, da bodo mogli ohraniti živino vsaj do poletja. — Poslanec Piber je tudi vložil interpelacijo na g. deželnega predsednika o napravi brzojavnega urada v Gorjah. Poštno in brzojavno ravnateljstvo je obljubilo napraviti brzojavni urad, ako prispeva občina k stroškom 1200 kron in garantira za morebitno izgubo z zneskom 600 K. Občina je zahtevam ugodila, vendar se pa ravnateljstvo ne gane. Poslanca dr. Pegan in Perhavc sta vložila samostojen predlog za železniško zvezo med Ajdovščino in Postojno. Že desetletja rešujejo razni faktorji to vprašanje. Z ozirom na kulturo vipavske doline, je železnica potrebna za
to dolino, poleg tega je pa tudi vojaško važna. Poslanec Perhavc je interpeliral glede naprave novega mostu čez Soro v Žireh, ker je sedanji most v tako slabem stanju, da se s težko obloženimi vozovi ne upajo čez. — Poslanec Dimnik je interpeliral glede brodu ali mostu čez Savo pri Sv. Jakobu za občino Podgorico.
Več predlogov, ki so jih stavili poslanci S. L S. v prejšnjih sejah in so bili že v odsekih obdelani, je bilo v ti seji sprejetih. Sprejeti so bili predlogi: o razširjenju novomeškega vodovoda na okoliške vasi, za vodno preskrbo v podgorskih krajih v novomeškem okraju, za napravo mostu čez Savo pri Krškem, za napravo mostu pri Lipah, občine Tomišelj, za izrabo vodne moči Krke, za napravo vodovoda v Žužemberku, za zgradbo deželne ceste Litija—Polšnik—Mirna.
V seji dne 20. februvarja so se vložili naslednji važni predlogi: Poslanca Perhavca in dr. Pegana za uravnavo hudournika »Močilnik" v vipavski dolini, poslanca Škulja in tovarišev za ustanovitev ekspoziture okr. glavarstva v Ribnici, predlog dr. Kreka za varstvo čebelarstva. V razpravi je bil zopet dr. Krekov predlog za ustano-vitevdežeine posredovalnice za kmečke in obrtne delavce. Deželna posredovalnica bo posredovala za delavce na kmetih in za delavce, ki iščejo dela po tovarnah in drugod v mestu. Do sedaj so bili deiavci prepuščeni samim sebi in so bili večkrat izkoriščani. Posredovalnica bo kmečkemu ljudstvu v veliko korist. Prvič bo skrbela, da bodo kmetje laglje dobili posle in dninarje, drugič bo pa skrbela, da bodo delavci z dežele, oziroma tudi kmečki sinovi, ki so prisiljeni iskati kruha v mestu, dobili primerno delo. Kakor vsaki koristni napravi za ljudstvo, so liberalci tudi tej nasprotovali. Dr. Krekov predlog je
bil sprejet z glasovi naših poslancev in veleposestnikov. — V razpravi je bilo poročilo upravnega odseka glede sedanjega pomanjkanja krme. Poslanec Ribnikar je strupeno napadel .Gospodarsko zvezo", češ, da izvaža seno iz dežele in je kriva, da primanjkuje sena doma. Izvrstno ga je pa zavrnil poslanec — kmet Drobnič.
Poslanec Dermastija je ugovarjal liberalnim napadom, vsled česar so pričeli ti vpiti, da je moral dež. glavar sejo prekiniti in nekatere poslance ukotiti. Liberalni poslanci bi najrajši videli, da bi revni živinorejci podpor ne dobili, ker bi jim to služilo potem v volilno agitacijo. — V isti seji so bili od poslancev S. L. S. vloženi še sledeči predlogi: Poslanca Škulja in tovarišev za reformo občinskega ubožnega zakona, poslanca Zabreta in tovarišev za preložitev deželne ceste Mlaka—Tenetiše in za znižanje klancev na cesti Hraše — Smlednik, samostojni predlog poslanca Jarca za pospeševanje sitarstva pri sklepanju novih trgovskih pogodb. Poslanci Dermastia, Mihelčič in Jate so vložili predlog za ustanovitev prašičerejske postaje v Beii-Krajini. Škulj in tovariši pa za preskrbo pitne vode za vas Retje pri Loškem Potoku.
V seji dne 24. februvarja so vložili poslanci S. L. S. sledeče samostalne predloge: Za ustanovitev poštnih uradov na Robu, v Strugah in Hinjah. Za vodovode za sodraško, ribniško in kočevsko dolino. Za cesto Podlipa—Smrečje do Žiro v. Za cesto Gorenje —Rakitna—Begunje— Rakek. Za cesto Borovnica—Pokojišče—Dobec.
Poslanca Piber in dr. Krek sta interpelirala dež. predsednika zaradi zapostavljanja slovenskih železničarjev pri ravnateljstvu državnih železnic v Trstu.
PODLISTEK.
Dva. Ibrata in aslato.
(Ruski spisal Leo Tolstoj, poslovenil G. Strniša.)
Živela sta v davnih časih nedaleč od Jeruzalema dva brata: starši je bil Atanazij in mlajši Ivan. Živela sta na hribu, nedaleč od mesta, in preživljala se s tem, kar so jima dajali ljudje. Vse dni sta bila brata :ia delu. Delala pa nista za-se, ampak za revne ljudi. Kjer so bili od dela utrujeni, kjer so bili bolni, sirote in vdove, tja sta hodila in tam sta delala ter sta odhajala, ne da bi bila vzela kaj plačila.
Tako sta preživela brata ločena drug od drugega ves teden in sta se shajala v soboto zvečer v svojem bivališču. Samo v nedeljo sta ostajala doma, molila in se pogovarjala.
In angelj Gospodov je prihajal k njima in ju je blagoslavljal. V ponedeljek sta odšla vsak na svojo stran. Tako sta živela brata mnogo let in vsako nedeljo je prihajal angelj Gospodov k njima in ju je blagoslavljal. Nekega ponedeljka, ko sta brata odšla na delo in se že napotila vsak na svojo stran, je staršemu bratu Atana-ziju postalo žal, da se je ločil od ljubega brata, ustavil se je in se ozrl.
Naenkrat se je tudi Ivan ustavil in, kakor bi bil nekaj zagledal, ostrmel je in gledal tja.
Potem se je približal temu, kar je gleda'. Brž nato je krenil v stran in, ne da bi bil pogledal nazaj, je zbežal pod hrib in na hrib proč od tega mesta kakor bi se ljuta zver gnala za njim. Začudil se je Atanazij in se je vrnil nazaj
k temu mestu, da bi spoznal, česa se je njegov brat tako ustrašil.
Ko je tja prišel, je videl, da se nekaj blišči na solncu. Stopil je bliže; na travi leži kakor iz mernika izsut kup zlata ... In še bolj se je Čudil Atanazij, da je tu zlato in da je brat od-skočil. »Česa se je li ustrašil in čemu je zbežal?" premišljal je Atanazij. »V zlatu greha ni, greh je v človeku. Z zlatom se da kaj narediti, se da tudi kaj dobrega storiti. Koliko vdov in sirot je mogoče preživiti, koliko nagih obleči, koliko ubogih in bolnih s tem zlatom ozdraviti! Midva zdaj služiva ljudem, a najina služba je mala, ker imava malo moči, s tem zlatom bi pa mogla bolje služiti ljudem I"
Tako je premišljal Atanazij in je hotel vse to povedati bratu, a Ivan ne bo slišal več, videti ga je le še kot malo žuželko že na drugem hribu.
In slekel je Atanazij svojo vrhnjo obleko, nagrebel je va-njo zlata, kolikor ga je mogel vzdigniti, ga zvalil na pleča in odnesel v mesto. Ko je prišel v gostilnico, je dal gostilničarju spraviti zlato in šel po drugo. In ko je znosil vse zlato, je šel h kupcem, je kupil v mestu zemlje, kupil kamenja, lesa, je najel delavcev in začel graditi tri hiše. Preživel je Atanazij v mestu tri mesece in dozidal tri hiše: prva hiša je zavetišče za vdove in sirote, druga je bolnica za bolehave in uboge, tretja pa za tujce in siromake.
In našel je Atanazij tri pobožne starce, enega je postavil za gospodarja nad zavetiščem, drugega nad bolnico in tretjega nad domom za tujce. Ostalo je Atanaziju še 3000 zlatov. Dal je vsakemu starcu po en tisoč, da bi denar na roke razdajali bednim. In začele so se polniti vse tri
hiše z ljudmi in ljudje so začeli hvaliti Atanazija za vse to, kar je storil. Atanazij je bil tega tako vesel, da se ni mogel odpraviti iz mesta. Ali ljubil je Atanazij svojega brata. Poslovil se je od ljudij in niti novca si ne pridržavši je v isti stari obleki, v kateri je prišel, šel nazaj na svoj dom.
Ko je prišel Atanazij do svoje gore, je začel to-le premišljevati: „Ni prav presodil brat, ko je skočil proč od zlata in zbežal od njega. Ali nisem jaz bolj prav storil?"
Komaj je Atanazij to začel misliti, kar stoji na poti pred njim tisti angelj, ki je njega in brata nekdaj blagoslavljal, in ga grozno gleda. Osupnil je Atanazij in samo mogel reči: »Zakaj, Gospod?" — In odprl je angelj usta in mu rekel:
»Pojdi od tod! Ti nisi vreden, da bi skupaj živel s svojim bratom. Edini odskok tvojega brata od zlata je več vreden, kakor vsa ta dela, katera si storil s svojim zlatom."
Začel je Atanazij govoriti o tem, koliko re-vežev in tujcev je on nasitil in koliko sirot preskrbe!. In angelj mu je rekel: »Isti vrag, ki je položil ono zlato, da bi tebe pohujšal, te je tudi naučil te besede."
Tedaj se je vzbudila Atanaziju vest in je spoznal, da ni delal za Boga svojih del, zaplakal je in se začel kesati.
Nato je angelj stopil stran in mu pokazal pot, na katerem je že stal Ivan, ki je čakal brata.
Od tega časa se Atanazij ni več udal vražjemu skušnjavcu, ki razsiplje zlato, in je spoznal, da ne z zlatom, ampak samo z delom se more služiti Bogu in ljudem.
In začela sta brata živeti tako, kakor sta živela poprej. _
Deželni odbor je predložil načrt novega šolskega zakona in učiteljskih plač. Učitelji se uvrste v tri plačilne razrede in bodo znašale plače: I. razred 2000 K, II. razr. 1700 K, III. razr. 1400 K. Poleg tega dobe učitelji tudi stanarino, ako ne bivajo v šoli, potem dokiado za vodstvo šol in starostno dokiado. Ko postane učitelj definitiven, pride takoj v II. plačilni razred, po 10. letih službovanja v II. razredu pa se uvrsti v I. plačilni razred. Izboljšanje učiteljskih plač bo stalo deželo na leto pol milijona kron.
Deželni odbor je predložil poročilo o*proračunu za leto 1914. Deželni odbor bo defini-tivno uredil deželne finance. Ker je dežela vsled novega cestnega zakona podeželila veliko cest, je seveda s tem prevzela veliko bremen. Cestni odbori pa so se oddahnili. Za leto 1914. je pro-računjenih 633.032 kron za ceste. Naravno je, da mora deželni odbor dobiti pokritja za vse nove stroške. Sklenilo se je zvišati deželne do-klade od zemljarine od 40 na 55%» Pred vsem pa zvišati dokiado na davke, ki jih plačujejo bogati ljudje. Zviša se davek na splošno pridob-nino javnih podjetij, rentnino in plačarino in davek na užitnino. Vsled povišanih davkov, bo ostalo deželno gospodarstvo brez primankljaja in bo deželni odbor mogel izvršiti vse tiste predloge, ki so se vložili v deželnem zboru, kakor za napravo novih vodovodov, cesta, mostov itd'
Iz deželnega proračuna posnemamo sledeče izdatke: Za zdravstvo (bolnišnice in dobrodelni zavodi) K 1,388.108, za pouk in omiko K 2,724.769, za zboljšanje učiteljskih plač K 500.000, za deželno kulturo K 6,480.063, za ceste K 633.032, za pospeševanje trgovine in obrti K 103.320. Proračun kaže 3361 K prebitka.
Nekaj številk iz gospodarstva.
Časopis za gospodarska, zlasti borzna vprašanja na Dunaju, «Wiener Effekten Markt», je prinesel zanimiv članek o napredovanju raznih gospodarskih panog v Avstriji v zadnjih petdesetih letih. Iz tega članka povzemamo sledeče zanimive številke:
Izmed 1000 prebivalcev v Avstriji (brez Ogrske) se jih je pečalo:
s kmetijstvom 1. 1869: 672, 1. 1900: 582 „   z industrijo     „    »   : 197, »    „  : 222
s trgovino      „   ,   :   51, „   ,   : 73
Iz tega vidimo, da je padlo število ljudi, ki se pečajo s kmetijstvom. Naraslo je število onih, ki se pečajo z industrijo in trgovino.
Potrebščine (budget) Avstrije so znašale 1868. leta 650 milijonov kron., 1. 1912. pa 3049 milijonov kron. Tako je prišlo 1. 1868. na glavo K 24.6, 1. 1912. pa K 105.2.
Direktni davki so znašali 1. 1863. K 153, 600.000 ali na glavo K 7.72,1.1912- pa K 379,700.000 aH na glavo K 15.10.
Za kmetijstvo porabne zemlje je bilo v Avstriji 1. 1864. devet in pol milijonov hektarjev, 1. 1911. pa 10 milijonov.
Vrednost žitnih pridelkov je znašala 1. 1878. K 994 milijonov, 1. 1912. pa 1918 milijonov.
Iz kmetijstva so zanimive še sledeče številke:
konjev jc bilo 1. 1857. 1,295.000, ali na 100 prebivalcev 7.0 . 1910. 1,803.000,   ... . 6.3
Goved .   ,   , 1857. 8,013.090,   ... . 43.9
. 1910. 9,160.000,   ... . 32.1
Prašič. . . . 1857. 3,410.000, ... . 18.7 . 1910. 6,432.000..... 22.5
Vseh prebivalcev v Avstriji je bilo 1. 1850 17 in pol milijona in jih je prišlo na vsak kvadratni kilometer 58. Danes pa šteje Avstrija 29 milijonov prebivalcev in jih pride na kvadratni kilometer 95.
Število prebivalcev, ki se pečajo s kmetijstvom, je v zadnjih 65. letih padlo. Vzrok temu je iskati tudi v tem, da se vrši sedaj mnogo dela s stroji, kar prej ni bilo. Mora pa se po-vdariti, da je vrednost in množina pridelka in živine v zadnjih 30 letih poskočila za več kot 40 odstotkov, pri tem, ko se prebivalstvo ni pomnožilo niti za celih 30 odstotkov. Tako je na primer odpadlo 1. 1850. na 1000 prebivalcev 292 goved in 125 prešičev, 1. 1910. pa 320 goved, 225 prešičev. Poleg tega moramo pa še vpošte-vati, da je kakovost teh, za kmetijstvo najvažnejših živali, izdatno poskoči.a. (Dalje.)
Novi osebnodohodninski davek.
V nastopnem prinašamo pregled, koliko se bo plačevalo osebnodohodninskega davka pri dohodkih, označenih v prvih 21 stopinjah, ki pri-
dejo pri nas najbolj v poštev:
dohodek od	do vštetih	davek
K	K	K
1.600	1.700	13-60
1.700	1.800	15-20
1.800	1.900	17-—
1.900	2.000	18-70
2.000	2.200	20-40
2:200	2.400	24-40
2.400	2.600	28-50
2.600	2.800	32-60
2.800	3.000	36-70
3.000	3.200	40-80
3.200	3.400	44-90
3.400	3.600	49-—
3.600	3.800	55-10
3.800	4.000	61-30
4.000	4.400	69-50
4.400	4.800	79-50
4.800	5.200	90-—
5.200	5.600	100-50
5.600	6.000	112-50
6.000	6.600	127-—
6.600	7.200	145-50
Samski, ki imajo dohodek nad 2.400 K, plačajo 15 in taki, ki skrbe poleg sebe samo še za eno osebo, pa 10 odstotni višji davek.
Kam s sadjem?
VVOrishofen, 20. februvarja 1914.
»Gorenjec" je prinesel v sedmi številki posnetek iz predavanja g. M. Humeka o sadjarstvu. Dovolite mi, da o tem predmetu podam nekaj svojih misli. Kot dežela za uvažanje kranjskega sadja bi v poštev prišlr zlasti južna Bavarska. Ta dežela kot visoka planota sama nima sadja in se ga mnogo uvaža. Zveza Kranjske z Bavarsko ni kaj slabša kot Bavarske z Italijo ali s Spodnje-Tirolskim. In vendar se tu o kranjskem sadju nič ne sliši, pač pa se konsumira velike množine laškega in tirolskega pridelka. Vprašanje je: ali more kranjsko sadje z drugim, zlasti z laškim sadjem, uspešno konkurirati? Tako, kakor je večinoma sedaj in kakor se prideluje — oprostite — nel Pač pa ima kranjska sadjereja še veliko bodočnost, ako se bo bolj modro gojila in se bo sadje tako razpošiljalo, da bo tudi po večdnevni vožnji še popolnoma zdravo. Spomladi sem se vozil po Gorenjskem in sem se jezil nad zveriženim, lišajastini, z mahom poraščenim in neizirebljenim sadnim drevjem. Takega nisem videl ne na Laškem, ne na Tirolskem in ne v okolici Bodenskega jezera, kjer cvete kupčija s sadjem. To je žalostno, ali žalibog res in velika napaka kranjske sadjereje. Dokler sadje-rejcem ne pride v meso in kri zavest, da se mora drevje ravnotako obdelovati, kakor njiva in zelnik, toliko časa na uspešno kupčijo s sadjem ni misliti. Res je dalje, da je na Kranjskem preveč vrst sadja, kar ni za kupčijo. Dovolj je, da en sadjerejec k večjemu dve ali tri vrste jabolk ali hrušk prideluje; ali te vrste naj bodo pa tudi res take, da dobe odjemalca. Zato proč z malo-vrednimi vrstami 1 Zasajajo naj se le najokusnejše vrste. Sladka jabolka niso za kuho, pa tudi kot namizno sadje ne služijo, zahteva jih malokdo, se torej lahko popolnoma opuste. Draga so prav zgodnja jabolka, ki se razpošiljajo v malih košaricah (12—15 kg). Kakor hitro imajo okus in gotovo debelino, se oberejo in razpošiljajo. Plačal sem že 70 pfenigov za funt (pol kile) takih zelenih jabolk. Rabijo se pri kuhi.  Zgodnja in tudi jesenska jabolka, seveda tudi hruške, pridejo sem z Laškega, stanejo na drobno 25—30 pfenigov pol kile, najceneje 20 pf. Pri takem sadju si vzemite torej za vzgled laške in spodnje-tirolske mehke vrste, ki zgodaj dozore. Seveda se razpošiljajo vedno zelene, ker se tako sadje dozorelo ne vzdrži dolgo. Kot zimsko sadje, in tudi že v pozni jeseni, pa so nemške vrste (pred-arlberško in badensko sadje) in pa tudi češko sadje bolj priljubljeno, ker bolje prezimi in je bolj masivno. Kot namizna jabolka so tu znana posebno »zlate parmene", pa tudi razne vrste rajnet, kosmači, čebularji i. t. d. Za kuho se lahko vzamejo debele kisle vrste, ki dobro uspevajo. S Češkega se uvažajo znameniti »žlahtni pemci".
Izmed hrušk se uvažajo zlasti zgodnje in pa tudi pozneje zrele maslenke, v jeseni pa so znane hruške »bergamotovke". Pri hruškah je zlasti treba gledati na to, da se vzamejo take vrste, ki se ne zmehčljajo, t. j. ne postanejo iz srede ven mehke in rjavo-mesne; teh se v obrtu ne more rabiti, pa tudi ljudje jih ne marajo jesti; posebno je nevarnost, da postanejo take hruške Že na transportu mehke. Sploh naj se hruške obero vsaj 14 dni prej, preden so popolnoma zrele, t. j. kakor hitro so dosegle drevesno zrelost, da peške začno rmeneti. Pri zgodnjih vr3tah in vrstah, ki so kmalu mehke, se oberejo hruške še prej, zimske vrste se obdrže dalje na drevesu, ker so vžitne še le, če so vležane. Za razpoši-
ljanje naj sadje ne dozori popolnoma, ker se ne rabi takoj, ampak še le čez 1, 2, celo 3 in 4 tedne, db tedaj je že davno vležano in zrelo. Sadje, ki na drevesu popolnoma dozori, kmalu gnjije in izgubi precej dobrega okusa. Najceneje je letos cent jabolk (50 kilogr.) 14 mark, prav slabe vrste 12 M. Lansko leto je bila najnižja cena 9 M. Namizna jabolka so seveda veliko dražja.
Na južnem Tirolskem so društva, ki skrbe, da se sadje pravilno v zaboje, sodove in košare nalaga in razpečava. S tem odpadejo dragi pre-kupci in cene delajo kolikor toliko sadjerejci sami. Zato treba tudi na Kranjskem sadjerejskih društev in zadrug, ki naj skrbe, da se ljudje dobro pouče o pravilni sadjereji in jim preskrbe dobrih čepov, potem pa tudi pomaga sadje kolikor mogoče dobro razpečavati. Te zadruge si lahko sčasoma nabavijo moderne stroje za sušenje sadja. Tukaj so takozvani „Dampfapfel" v zabojih (jabolka v lističe narezana in lepo belo posušena) jako dragi, 25 kilogramov težak zaboj 20—25 M. Češplje posušene so dobre in se plačujejo po kakovosti dražje ali ceneje. Drobne češplje, kakor se jih sadi večinoma po Kranjskem, niso kaj prida za sušenje. Sadi naj se več orehov, a ti naj se ne suše v peči, ker taki orehi niso za kupčijo, ali pa naj se vsaj suše previdno, da ostanejo jedra bela. Koliko sadežev rodi Kranjska, ki se jih prezira, dasi so velike vrednosti. To vidi le oni, ki se seznani s kraji, katere mati zemlja tako ne ljubi in jih s tolikimi darovi ne obdaja, kakor Kranjsko. Omenjam borovnice, jagode, maline, kostanj, brinje itd. Ali teh sadežev ni ljubi Bog ustvaril človeku v prid? Po svetu se vse proda in še drago. Treba je iskati le sredstev, da se ti sadeži spravijo na trg, ali sveži ali konservirani ali pa v kako drugo obliko preparirani. In takih sredstev je dovolj, treba se jih le poslužiti! Torej odprite oči, Kranjska ima še mnogo zakladov! Milijoni po-gnjijejo vsako leto po vrteh ih gozdih!
DOPISI.
Iz Šenčurja. Naše izobraževalno društvo je priredilo dne 15. februvarja igro »Zaklad". Igra je mnogoštevilnim gledalcem jako ugajala in vsak je šel iz dvorane z vtisom, da je igra iz- ' borno uspela. Saj so pa tudi igralci bili vsi brez izjeme na svojem mestu. Bolje odbrati igralce, kot so bili odbrani za to predstavo, skoro ni mogoče. Zato ni mogoče hvaliti posameznih igralcev imenoma, ker so prav vsi največje pohvale vredni. Vendar pa naj omenim staro mater Marjeto — ki je res igrala tako, da bolje sploh ni mogla, in je pri gledalcih zbujala prav veselo razpoloženje. Društveniki in igralci, bodite le ponosni, da ste dobro rešili svojo nalogo in z veseljem pojdite zopet na nadaljno vaše delo! — Na pustno nedeljo pa je društvo svojim članom in prijateljem priredilo zabaven večer s šaljivimi prizori in petjem moškega in mešanega zbora. G. Anton je nam zapel nekaj mičnih ku-pletov. Gostilničar na Jami nam je izborno postregel. Tudi to pot se je občinstvo v velikem številu udeležilo res prav domače in neprisiljene zabave. Takega veselja si ljudstvo želi — ne pa kakih razgrajanj in vpitja. Zato kličemo društvu: Le naprej brez strahu — četudi se kdo morda posmehuje! Dragi igralci: Ljudstvo je z vami in vas ceni I Pa še bolj vas bo spoštovalo, kolikor bolj boste neustrašeni. Z Bogom za narod, izobrazbo in pošteno zabavo! — Dne 9. februvarja je umrla v Hotemažah ga. Marija Bakovnik, stara 72 let, mati gospoda notarja Franca Bakovnika iz Metlike.
Gorje-Bled. Imeli smo zelo lepo, toda mrzlo zimo. Kakor nalašč je bila za Gorjance, ki po zimi vozijo les iz erarskih gozdov na Pokljuki in Mežaklji. Dannadan gre na stotine težko obloženih voz z gora na kolodvor na Bledu in na žage na Fortuni. V enem tednu so naložili na blejskem kolodvoru 83 vagonov lesa, zraven pa še deske, drva itd. Tudi po gorah ni doslej snega čez 070 m. Gorjanska občina redi nad 800 konj, to je več, kot ves sosednji kranjskogorski okraj; vrh tega ima tudi mnogo delavnih volov. To je lepa pomoč občini v teh trdih časih. Dela pri električni napeljavi od Završnice se prično nadaljevati ta teden. Razvažali se bodo drogovi na svoja mesta. Tudi dela pri vodovodu se v kratkem ožive.
Iz Bohinja. Letošnja zima je bila za nas prav ugodna. Ker je bilo dosti snega, se je lahko spravljal les z gora. Na stotine in stotine »stokov" se je zvozilo na žage in kolodvor. Ljudje so zaslužili z vožnjo lepih denarcev. — Zadnji teden je bilo tako toplo, da so čebele, ki so prav dobro prezimile, že letale na pašo. Jezero je letos zgodaj zamrznilo. Led je debel pol metra. Z najtežjimi vozovi vozijo čezenj.
Vizitnice, kuverte, pisemske papirje, računske zaključke ter sploh vsa v to stroko spadajoča dela izvršuje najličneje in ceno TISKARNA „TISK. DRUŠTVA" V KRANJU
prilog« ..Gortnjcu" ttev. 9 Iz 1.1914.
POLITIČNI PREGLED.
Novi avstrijski poslanik v Petrogradu grof Szaparv je bil od carja slovesno sprejet.
Civilno poroko so nameravali liberalci uzakoniti v italijanskem državnem zboru, a so se zbali italijanskega ljudstva, ki je še katoliško.
Rusija. Dumi je prišla predloga finančnega ministra, ki zahteva 105 miljonov rubljev v pokritje poskusne mobilizacije, ki se bo pričela 15. marrija. Mobilizirano bo 18. marca tudi bro-dovje v Črnem morju.
Rumunske volitve Volitve v zbornici so končane. Izvoljenih je 169 liberalcev (pa ne takih, kakor so naši), 10 konservativnih demokratov, 9 konservativcev, 2 narodnjaka in 1 neodvisnik.
NOVIČAR.
Državni zbor. Zasedanje državnega zbora se prične dne 5. marca.
Goriški deželni zbor. Poslanec Roječ je predlagal, da naj se sklene nov zakon, po katerem bi bil na vseh ljudskih in meščanskih šolah na Goriškem učni jezik slovenski, oziroma italijanski. Isto je zahteval glede učnega jezika na realki. Poslanec Fon je pa interpeliral zaradi izdajanja uradnega lista za Primorje v slovenskem jeziku.
Povišanje deželnih davkov. Liberalci silno vpijejo, ker je deželni odbor vložil predlog za povišanje davkov. Povišanje pa kmeta ne bo dosti zadelo, pač pa bodo plačevali mnogo južna in državna železnica in pa idrijski rudnik. To je tudi pametno. Koliko cest služi samo za železniški promet! Železnice pa niso prispevale za ceste skoro nič, sedaj se pa bodo pritegnile k davkom tudi te. Seveda liberalci take politike ne razumejo.
Hudobni ljudje govorijo, da nekateri zato delajo velik šum proti zvišanju deželnih naklad na pijače, ker ga malo preveč pijejo, in res so bile vkljub slabim časom zadnji predpust vse veselice prenapolnjene. Hudobni ljudje pravijo, da bodo v kratkem nekareri liberalni občinski sveti tudi zvišali naklade na davke in da je zato treba zdaj kričati nad deželnimi nakladami, ker se morajo ljudje privaditi. Hudobni ljudje trdijo, da bo „Slov. Narod" Kamilci prizanesel in ji zopet odprl vrata, ker se drži pisane pogodbe.
Kdo so polovičarji? Goriški knezonadškof je v letošnjem pastirskem listu izvrstno označil in opisal polovičarje in polovičarke. Ker se te vrste ljudij z »dvojno dušo" mnogo nahaja tudi po kranjskih mestih" i naj navedemo tu besede našega prevzvišenega gospoda metropolita: .Polovičarji so oni, ki sicer z besedo prisegajo na katoliški program, ki pa iz osebnih obzirov za časa volitev potegnejo z nasprotniki katoliške stranke. Polovičarji so oni liberalci, ki molijo doma rožni venec, ki pa se v javnosti sramujejo spoznati Kristusa in njegove nauke. Polovičarji so oni uradniki in učitelji, ki si ne upajo pokazati javno svojega prepričanja iz strahu, da bi ne bili preganjani. Polovičarske so one gospe in gospodične, ki sicer hodijo v cerkev, ali ob enem tudi na nevarne veselice, v gledališča in liberalna društva. Polovičarji so oni, ki se prištevajo h katoliški stranki, a doma čitajo nasprotne ali celo prepovedane časnike. Vsi ti cin-cajo med Bogom in hudičem in hočejo služiti dvema nasprotnima si gospodoma. Kakšno družbo ima pravica s krivico? Ali kakšno tovarištvo ima luč s temo? tako vprašamo s sv. Pavlom (II. Kor. 6, 14) te dvojne duše. Kristusu, večni resnici, ni bilo nič bolj zoprno, kakor hinavstvo farizejev, kterim je napovedal gorje in pekel."
Učiteljske plače na Kranjskem edslej ne bodo slabe. Pripravnice se bodo napolnile. Gospodje poslanci naj nikar ne pozabijo na to, da ljudstvo resnično želi imeti eno-, dvo- in tro-razrednice s poldnevnim poukom in da privošči učiteljem in učiteljicam, ki bodo na teh šolah učili, posebne nagrade. Nikakor pa ni ljudstvo za to, da bi se plače zvišale tistim učiteljem, ki so pridni samo pri delu za liberalizem, v Šoli pa zanikerni. Pozor, zastopniki ljudstva! Brez službene pragmatike nič reforme!
Gospodinjski tečaj na Rupi se bo pričel prihodnji ponedeljek ob 1. uri popoldne.
Socijalistiški list »Zarja", ki je izhajal vsak dan, bo od sedaj izhajal le po dvakrat na teden.
Tržaški tatovi, imenovani »svedrovci", so vlomili v veletrgovino Oehler & Cc. in oropali blagajno, iz katere so odnesli 9.600 kron.
Tatovi v žirovski dolini. Dne 19. t. m.
so vlomili neznani tatovi v prodajalno Marije Novak na Dobračevi in odnesli večjo vsoto. Po žirovski dolini se sklati vedno več sumljivih brezposlenikov.
Stoletnica. Dne 22. februvarja je minulo 100 let, kar je prišla Dalmacija pod Avstrijo.
Silovit medved se je pojavil v okolici Sibirija in je raztrgal Že okrog 100 glav živine.
Žrtev žganja. Na Kavranu pri Kamniku se je obesil neki 26 letni žganjar s Sel. — Pred kratkim si je pa z britvijo prerezal vrat neki žagar. Storil je to v pijanosti. Sedaj se bori v bolnišnici s smrtjo.
Iz davčne službe. Premeščen je z Brda v Krško davčni asistent g. Anton Jerman. Na Brdo pride davčni oficijal g. Kobal s Krškega.
Smrt rojaka. V Burdine Pa, se je v pre-mogokopu ponesrečil Alojzij Košir iz Podkorena na Gorenjskem in umrl.
Ponesrečil je 15 letni posestnikov sin Ivan Koštrun iz Goric pri Kranju, ko je v gozdu drva napravljal. Prepeljali so ga v deželno bolnico.
Kmetijski tečaj v Kranju. V naše zadnje poročilo se je v predavanje gosp. ravnatelja Rohrmana vrinilo nekaj napak, ki jih bomo prihodnjič popravili.
Sadjarsko društvo za kamniški okraj priredi dvadnevne tečaje v Šmarci dne 2. in 3. marca in na Brdu dne 9- in 10. marca. Tečaje bo vodil g. sadjarski učitelj M. Humek. Poleg predavanj bo tudi praktični pouk. V tečaje se sprejme do 20 fantov, ali gospodarjev. Prijaviti se je pri odboru društva na Holmcu, pošta Radomlje.
Odkup ribo-lovnih pravic. Na Koroškem se pečajo z mislijo, da bi od grajščinskih upravičencev pokupili ribo lovne pravice. Ta namera je zanimiva. Tudi na Kranjskem imajo ribe svoje posebne čudne pravice.
Svarilo obrtnikom pred sleparskimi razstavami. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani opozarja obrtnike, da naj se vsakdo, predno se udeleži kake tu- ali inozemske razstave, prej informira pri zbornici o zanesljivosti in realnosti podjetja. Številni večji del na Dunaju nastanjeni agenti se neprestano trudijo, posebno male obrtnike pridobiti za inozemske zakotne razstave, ki nimajo zanje absolutno nobene vrednosti. Razstavijencem se navadno predloži tiskana pogodba v podpis, v kateri se morajo zavezati, ob sprejetju kake odlike (zlate kolajne, častne diplome, častnega križa itd.) plačevati večjidel prav visoko pavšalno svoto. Ker se ta »odlika" prizna tudi v takih primerih, V katerih se harife-noma razstavi manj vredno blago nastopi vedno plačilna obveznost. Ta odlikovanja zakotnih razstav so popolnoma brez vrednosti.
Živinorejski in mlekarski tečaj na Grmu. Deželni odbor priredi za mladeniče iz živinorejskih krajev, ki se hočejo praktično izvežbati v strežbi molzne živine in reji telet, v molži in v mlekarskih opravilih, zlasti o ravnanju z mlekom in izdelovanju mlečnih izdelkov, praktični živinorejski in mlekarski tečaj na kmetijski šoli na Grmu, ki bo trajal od 1. aprila do 15. julija 1914. Učenci se udeležujejo tudi šolskega pouka o živinoreji in mlekarstvu. V ta tečaj se sprejme 6 učencev v starosti od 16 let naprej. Živinorejski in mlekarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list ali domovnico je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu p. Kandija pri Novem Mestu do 10. marca 1914.
Praktični gospodarski tečaj na Grmu.
Deželni odbor priredi na kmetijski šoli na Grmu poletni tečaj za praktično šolanje kmetskih mla-deničev v raznih delih šolskega gospodarstva. Ob enem se bodo ti učenci poučevali tudi v kmetijskem spisju in računstvu. Tečaj traja od 1. aprila do 31. oktobra. V tečaj se sprejme šest učencev v starosti od 16. leta naprej. Gospodarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju po 10 K na mesec Prošnje, katerim je priložiti izpustnice iz ljudske šole in krstni list ali pa domovnico, je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu p. Kandija pri Novem Mestu do 10. marca 1914.
Oddaja bikov. »Kmetijska družba" v Ljubljani bo obdajala plemenske bike, in sicer za Gorenjsko pinegavske pasme. Posestniki, ki bi radi dobili kakega bika, naj prosijo »Kmetijsko družbo." Zavezati se pa mora vsak, da bo plačal takoj polovico nakupnih stroškov in da bo imel bika, dokler bo za pleme sposoben, najmanj pa dve leti.
Preizkušnje vajencev in vajenk. Na-
čelstvo obrtne zadruge naznanja, da se vrle v četrtek, dne 12. marca 1914 ob po Ide veti ari dopoldne v zadružni pisarni preizkušnje vajencev in vajenk za pomagalca in pomagalke. Priglasitve za k preizkušnji sprejema vsaki dan zadružno načelstvo med uradnimi urami Priglasiti se je najkasneje do 10. marca 1.1. v Kranju.
Ustanovni občni zbor društva obrtnikov za kranjski politični okraj vrši se v nedeljo, dne 8. marca 1.1. ob pol 10 uri dopoldne v zadružni pisarni. Dnevni red: 1. Čitanje pravil; 2. volitev predsedstva odnosno odbora; 3. Sprejemanje članov; 4, slučajnosti.
Devica Orleanska se bo predstavljala v kinematografu .Nadišar" na .Novi polti" v Kranju. Devica Orleanska (Ivana d' Are), je bila rojena 1. 1412. na Francoskem od kmečkih starišev. Francoska je bila v letu 1429 silno stiskana od sovražnikov, ki so si podjarmljevali deželo za deželo. V tem času pa je Ivana videla prikazen, ki ji je velela, naj se postavi na čelu francoskih vojsk proti sovražniku. Mlada kmečka deklica je nastopila in posrečilo se ji je sovražnike premagati. Obdolžena je pa bila, da je copernica, zato so jo ujeli in obsodili v smrt na grmadi. V kinematografu se vsi ti dogodki predstavljajo.
Na tedenski semen) v Kranju dne 23. februvarja je bilo priguanih:
domače govedi . 67 za pitane vole .... 80 v bosenske . . . — « za srednje pitane vole 74 -76 . hrvaške     .    .  —   « za nepitane vole . .   68—70 ,
telet.....2   *> za teleta......94 — K
domačih prašičev 43 »5 za pitane prašiče . . . 1*12 . hrvaških . . — za prašiče za rejo . . . 0*— . domačih koz . — ^ za bosensko goved . . 0.— . domačih ovac . — za domače ovce . . . 0 — . Za 100 kg:
pšenice.....24-— K detelja.....1*80 K
rži......22.— . seno......10-— .
ječmen.....20*— . pšeničru moka .  kg 040 .
oves......18*— . kaša......036 .
kafruza.....19— . ješprenj   .... 032 .
ajda......24-— . maslo.....3— .
proso.....22*— , jajce......0.7 .
krompir .... 4 — , drva (trda) (klaftra) 20*— , fižol (rdeč) . . . 30— . drva (mehka) . . 10— . koks......32*— .
Godovi prih. tedna. Nedelja (1.) sv. Albin; ponedeljek (2.) sv. Karol; torek (3.) sv. Kuni-gunda; sreda (4.) sv. Kazimir; četrtek (5.) sv. Aga-peta; petek (6.) sv. Fridolin; sobota (7.) sv. Tomaž Akvinski.
RAZNOTEROSTI.
Srbske izgube v zadnji vojski so znašale 26.000 ubitih in za kolero umrlih in 48.000 ranjenih.
Glad v Črni Gori. V zadnji vojski je padlo, oziroma bilo ranjenih, okrog 30.000 Črnogorcev. Čeli kraji so kakor izumrli, ker so ostale le žene in otroci, ki sedaj stradajo.
Nesreča vojne ladje. Francoska križarka »Rušo" je ponesrečila v zalivu Juan.
Dolgovi evropskih držav znašajo že 160 tisoč milijonov. Za obresti in amortizacijo dolgov, ki so nastali vsled vojn, se plačuje na leto okrog pet milijonov. Večinoma so ti dolgovi nastali vsled vojsk in oborožavanja. Vojaštvo evropskih držav šteje v miru okrog pet milijonov mož. To so sami mladi fantje, ki so odtegnjeni koristnemu delu. Na leto stanejo ti okrog devet tisoč milijonov, izguba na njihovem delu pa šest tisoč miljonov. Leta 1914, če ne bo nobene vojne, bo samo oboroženi mir stal Evropo okrog 20 tisoč miljonov. To je žalosten napredek!
Nečuven zločin. Škofa v Debrecinu na Madjarskem dr. Miklosva so poskušali zavratno umoriti. Škof je dobil prvi dan pismo iz Černo-vic v Bukovini s podpisom Ane Kovacs, ki mu je pisala, da mu pošlje srebrn svečnik, zabojček naj pa sam odpre. Ko je prišel zavojček s pošte, kjer je bila označena vrednost 1630 kron, so ga prinesli v sobo, kjer je bilo tedaj poleg škofa še več oseb. Ko je škofov tajnik pričel zabojček odpirati, je prišel sluga klicat škofa k telefonu, ker je nekdo želel s škofom govoriti. Takoj, ko je tajnik odprl zaboj, se je zaslišal grozen pok. Zaboj, ki je bil napolnjen zekrasitom, seje raz-letel. Škofov tajnik dr. Slepkovskv in vikar Jacz-kovics sta bila raznesena na kosce. Poleg teh so pa bili še težko ranjeni advokat dr. Csath, pravnik David, koncipist Kriško« pisarniški uradnik Bihonv, sluga Gyuro in kuharica. Škof je pa k sreči ostal nepoškodovan. Ko bi ne bil poklican
V zavodih za pljučna zdravlj enja.
Med temi v Davosu Jirosi. Meranu, Arku Ud
je
kol dobro obneslo sredstvo v stalni rabi.S1R0UMHache" olajša iu odstranjuje obolelosti sopil v primeroma kratkem času.
SIROLINnRoche
"Je jako slasten, tek prouaroCuloč hi učinkuje velo ugodno na splošni po curek.
7x.virnl zavoj s K.   " se dobi v vseh lekarnah.
9*
k telefonu, bi gotovo ne bil odšel smrti. Eksplozija je povzročila tudi okrog pol mil Jona škode na opravi v Škofiji in na poslopju. Za storilci imejo sled. Atentat je bil namenjen škofu, ki je bil tudi v pismu naprošen, naj sam odpre zaboj.
Sladkorna tovarna v Sedlicah na Češkem je pogorela. Škode je do 3 milijone kron.
Obsojena socijalistinja. V Frankobrodu je bila obsojena voditeljica soc. demokratov Roza Luxemburg na eno leto ječe.
Množenje prebivalstva. Od 1. 1900. do 1912. se je prebivalstvo Francoske pomnožilo samo za 2%, Italije za 9°/0, Angleške za 10°/0, Avstro-Ogrske za 15%» Nemčije za 15°/0 in Rusije za 26%. Rusija šteje danes 175 milijonov prebivalcev. Ako se bodo prebivalci v Rusiji še nadalje tako množili, kakor se sedaj, bo štela Rusija i. 1948. že 344 milijonov prebivalcev, Francoska pa tačas le 42 milijonov.
Nekaj pametnega. V Belgiji je vlada izdala odlok, da se fantom izpod 17. in deklicam izpod 18. leta ne smejo izročati na pošti ležeča pisma brez uradno potrjenega pooblastila očetovega. S to odredbo se bo odkrila marsiktera skrivnost mladih zaljubljencev. Bi ne škodovalo tudi pri nas kaj takega.
Kmetje za domovino! Naši fantje ukajo in pojejo, ko odhajajo v vojake, a marsikteremu se trga srce. ko zapušča dom in svojce. Zato moramo občudovati pogumne švedske kmete. Rusi, pravijo, stegajo svoje prste tudi na Švedsko; ta država je pa menda bolj slabo oborožena. Nedavno je primarširalo v mesto Stockholm 30.000 kmetov pred kraljevo palačo ter burno zahtevalo, da se bolj skrbi za domačo armado. Kaj ne, takih mož je lahko vladar veseli
Prusi med nami. Pred kratkim, dne 10. februvarja, je katoliški list ,Čech" poročal, da je nemško .Gustava Adolfa. društvo" poslalo za raziirjenje lutrovstva na Češkem vže pet milijonov mark (ali 6 mil. kron). Tako se vjedajo v avstrijsko državo na severu Prusi, v Galicijo in na jugu pa Rusi. Od tridesetletne vojske semkaj ni imela katoliška cerkev v Avstriji nikdar toliko zavednih in premišljenih sovražnikov, kakor jih ima sedaj. Pa tem ni toliko za vero, marveč jim je na tem, da izpodkopljejo državo Habsburža-nov. Sovražniki naši vedo, da Avstrijo drži skupaj le katoliška misel, Avstrijci mnogi tega nočejo vedeti.
NOVEJŠE VESTI.
Nesreča na morju. Pri Casablanki sta za-vozili na obrežje ena avstrijska in ena angleška trgovska ladja.       ■    . -j
Berlin, 26. februvarja. V tovarni za anilin je bila silna eksplozija. Razpočil se je kotel in nastal je požar. Okoli 10 ljudij je mrtvih in več težko ranjenih. Daleč na okoli so vse šipe pobite.
Brno, 26. februvarja. Reka Morava je prestopila bregove. Led, ki ga nese, buta ob hiše in je že podrl 12 hiš.
slovstvo!
•Občno vzgojeslovje z dušeslovnim uvodom. Sestavil Viktor Bežek. V predgovoru pove pisatelj, da pod dušeslovnim uvodom razume dušeslovje kot uvod k občemu vzgoje-slovju", in zato je dal tej knjigi še naslov .Osnovni nauki iz dušeslovja*. Nadalje izvemo iz tega predgovora, ua je Lampetovo »Dušeslovje" »kolikor toliko enostransko", da si pisatelj, ki je bil bolan, želi zdravja, da je .kolikor toliko jeziko tvorec" in da naj bi bila ta knjiga šolska knjiga. Zaradi zadnje želje bo treba knjigo temeljito dati na rešeto, na kar opozarjamo naše Ušeničnike in druge strokovnjake. Katoliška mladina naj se uči vzgojeslovja iz knjige, ki je pisana, kakor kaže vsebina, za moderne pogane! Bežekovo dušeslovje ne pozna začetnika duše in ne dolžnosti do njega, ampak pozna samo dolžnosti do družabnih enot, kakor stare mamice, ki se imenujejo opice. Krščanski pojmi o veri, vesti in morali so pisatelju zadnja japonska vas. Za presojanje človeških dejanj mu je merodajno samo odobravanje ali neodobravanje človeške družbe, pa naj bo ista še tako propala. Če so res gg. prof. dr. Kušar v Ljubljani, prof. Seidl v Gorici ter ravnatelj Schreiner v Mariboru rokopis pregledali, tem hujše! Tu, tu, v takih naukih, tu je vir nevere in nemoralnosti, ki prihaja z učiteljišč med naše katoliško ljudstvo. Knjigo je natisnila ^Učiteljska tiskarna" v Ljubljani in jo je založila .Slovenska Šolska Matica". Poleg te knjige, ki je žal nismo mogli  pohvaliti, je izdala .Slovenska Šolska Matica"   za   leto  1913.   še tri druge knjige, ■namreč: .Floro slovenskih dežel", 2. snopič; sestavil Julij Glowacki, uredil dr. L. Poljanec; knjigo s člankoma .Domoznanstveni pouk v ljudski šoli" in .Pedagoški letopis, 13. zvezek, z oceno mladinskih spisov, nekaterimi znanstvenimi razpravami in imenikom društvenikov, katerih je s šolami vred 1675. Te tri knjige so dobre in poučne.
Knjige »Matice Slovenske* za 1. 1913
se te dnt razpošiljajo. Dr. Janko Šlebinger je spisal 336 strani obsegajočo .Slovensko biblio-
grafijo za 1. 1907—1912." Knjiga je natančno sestavljena in dokazuje, da slovensko slovstvo ne spi. Še popolnejša bi bila knjiga, ako bi imela na koncu kazalo pisateljev v abecednem redu s pridejanimi stranmi, kjer so navedena njihova dela. Obširen je Podlimbarskega roman .Gospodi n Franjo"; na 504. straneh je gradiva za tri romane. — Dr. Mencingerja .Izbrani spisi", II. zvezek, bodo dobro došli. — Istotako Funt-kova .Tekma", drama v treh dejanjih, ki ima namen, izbijati pisateljem častihlepnost. — .Slovenske Narodne pesmi" so dospele že do 15. snopiča. Tu in tam kažejo malo narodnega, še manj pa pesniškega. Po Štrekljevi smrti jih urejuje dr. Glonar, ki napoveduje še 5 snopičev. — .Izbrane hrvatsko-srbske narodne pesmi" so sicer že znane, a še vedno lepe in vredne, da se bero. — Z zanimivimi novostmj obeta .Matica Slovenska* v kratkem razveseliti čitatelje. Dr. Nachtigall bo priobčil .Pregled o slovenskih dialektih", kateremu bo dodan dialektološki zemljevid. Potem se obetajo zbrani spisi prvega jezikoslovca o. Stanislava Škrabca in z velikimi težavami rojeni zemljevid slovenskih dežel. Čudno pa je, da .Matica" ne more najti pisatelja za zgodovino .Štajerske", ko je vender na Štajerskem precej mož, ki se pečajo z domačo zgodovino.
poslano.
Ribič z veliko polenovko na hrbtu je znamenje, po katerem se spozna prava Scottova emulzija
edina le ta je prirejena po preizkušeni Scottovi sestavi. Ker je pa mnogo več ali manj slabših ponaredb, katerih zavitek je tudi precej jednak Scottovi emulziji, zato pazite pri nakupu in zahtevajte Scottovo emulzijo z varstveno znamko .Ribič s polenovko", vse druge ponaredbe pa odklonite. 2
Ona originalni steklenici je t K 50 v. Dobi s« v vseh lekarnah. Kdor posije SO ▼ t znamkah na SCOTT & !10WNE, G. m. b. H., in se sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu ena posiljatev potom lekarne za poizkusnjo.
Namesto K 12'—, samo K 5*—
20.000 parov usnjatih čevljev na zadrgo z debro zbitiml usnjatimi podplati, ki se bili pripravljeni za Balkan, so mi zaostali vsled vojsk;. Ker moram zalogo v kratkem razprodati, prodajam čevlje pod izdelovalno ceno za samo K 5'—. Dobijo se vsake velikosti za gospode in dame. Razpošilja po povzetju Export ARNOLD WEISS, Wien VI. Gumpendorferstras. 139/17.
Zahvala.
Za vse v toliki meri nam izkazano srčno sočutje povodom prebridke izgube naše preljubljene matere, stare matere, tašče, sestre in tete, gospe
c. ki. poštnega oficijalavdcv; in posestnice kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo rajnee k večnemu počitku izrekamo vsem velecenjenim sorodnikom, prijateljem, znancem in ostalim udeležencem našo iskreno zahvalo. Posebej pa se še zahvaljujemo si. društvom: Čitalnici, požarni brambi in .Sokolu*, gg. čitalniškim pevcem za ginljivo petje, prečastiti duhovščini za spremstvo, č. g. kapelanu dr. Kotniku za tolažilne obiske, g. dr. Šav-niku za zdravniško pomoč, in vsem darovalcem prelepih vencev.
Vsem in vsakemu posebej iskrena hvala 1
Kranj, dne 23. svečana 1914.
Žalujoči ostali.
Ker sem nepričakovano hitro pozvan na svoje novo službeno mesto, se ne morem pred odhodom osebno zglasiti pri znancih in prijateljih, zlasti ne pri duhovnih sobratih po dekanatu. Zato se poslavljam po tej poti. Ohranite me, prosim, v prijaznem spominu, kakor tudi jaz vas ne bom pozabil. Z Bogom!
KRANJ, dne 27. februvarja 1914.
Dr. Fr. Perne.
PISARNA
za urejevanje splo&niii gospodarskih, zadev
J. Rozman, Kranj.
I< Denarni promet: izposicvasje po
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. Izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. StrOkOVni naSVeti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—23
ZcbozdraonlSki In zobo-::     tehniški atelje ::
Dr, Edv. GloboSnlk, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Fr. Holzhacker, konc. zobotehnik
V KRANJU
Knjigoveznica ..Tiskovnega društva" v
Kranju (v škofiji) se priporoča v vezavo vsakovrstnih šolskih knjig v trpežni vezavi. Posebno solidno In ceno vezanje knjig za šolske, ljudske In zasebne knjižnice ter čitalnice. Vezanje raznih zapisnikov, hranilnih In drugih knjižic ter izvrševanje vseh raznih del, ki spadajo v knjl-goveško stroko.
———————————
v Hlebševi hISi, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago.   16 52—8
Tomaževo ŽLINDRO
in dtugu ttttuitta
NOJILA
priporoča po najnižjih cenah
veletrgovina »MERKUR" Peter Majdič, Kranj.