Stev. 48.
V Ljubljani, 26. novembra 1909.
IL. leto.
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . . 8 K
pol leta......4 „
četrt leta......2 „
posamezne številke po 10 h.
Za oznanila Je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „ „ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 6 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani, Gradišče št. 2.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
Leto se bliža koncu! Pošljite nemudoma zaostalo naročnino, ker moramo poravnati v tiskarni svoje račune! — Ali ste že listu pridobili novega naročnika? Ako še ne, storite to takoj, najpozneje pa z novim letom! Pomagajmo si sami, ker nam drugi nečejo!
Ljudsko šolstvo na Štajerskem.
Dne 31. decembra 1907 je bilo na Štajerskem 19 javnih meščanskih šol, 47 privatnih ljudskih in meščanskih šol s pravico javnosti in 19 brez nje, torej skupaj 960 ljudskih in meščanskih šol proti 960 koncem leta 1906. Vse meščanske javne in zasebne šole so nemške, slovenske ni nobene. (Glej „Slov. Branik" 1909, stran 288). 12 meščanskih šol je bilo za dečke in 22 za deklice. Ljudskih deških šol je bilo 55 javnih in 4 zasebne, dekliških 51 javnih in 34 zasebnih ter 773 javnih in 13 zasebnih mešanih šol.
Učni jezik je bil na 605 javnih ljudskih šolah nemški, na 228 slovenski, 46 je bilo utrakvističnih (glej tudi „Slov. Branik" 1909, str. 3.)
Enorazrednic je bilo 185 javnih (7 zasebnih), dvorazrednic 227 (9), trirazrednic 146 (12), štirirazrednic 115 (7), petrazrednic 130 (9), šestrazrednic 64 (4), sedemrazrednic 12 (2) in 1 zasebna osemrazrednica. Zasebnih meščanskih šol je bilo 15,
Število razredov na ljudskih šolah je znašalo 2864, med njimi 180 vzporednic. L. 1907.
so zatvorili 26 razredov, 84 je bilo nanovo uvedenih, napredek znaša 58 razredov.
Otrok v šoli obvezni starosti je bilo 210.600, in sicer 105.284 dečkov in 105.316 deklic. Brez pouka je ostalo 6895 otrok, 3939 za pouk nesposobnih in 2956 duševno normalnih. Brez pouka je ostalo torej 3-7 % vseh šoli obveznih otrok.
Najvišje število normalno razvitih otrok brez pouka je bilo v okrajih Sevnica 490, Gornji grad 395, Brežice 266, Celje — okolica 248, Konjice 234, Laško 184, Slov. Gradec 135 in Voitsberg 125. Zaradi neopravičenih šolskih zamud je bilo 9774 obsodb.
Šolskih kuhinj je bilo blizu 300, največ na gornjem Štajerskem, nobene v okrajih Kozje, Št. Lenart, Bogateč, Šoštanj in Laško. Božič-nice so bile na 223 šolah srednjega in gornjega Štajerskega, igrališča na 234 šolah. Šolski zdravniki so bili le v Gradcu in graški okolici, šolske kopeli v 22 šolah, med njimi 2 na Vranskem in po 1 v celjski okolici in v Gornjem gradu.
Splošne olajšave v šolskem obiskovanju so se dovolile na 387 šolah 5903 dečkom in 5737 deklicam, individualne pa na 410 šolah 3714 dečkom in 3697 deklicam.
Učnih oseb je bilo: na javnih meščanskih šolah 66 učiteljev in 55 učiteljic (11 usposobljenih samo za ljudske šole) in 9 pomožnih učiteljic za francoščino; na ljudskih šolah pa je bilo 1551 učiteljev in 977 učiteljic z zrelostnim izpričevalom ter 36 učiteljev in 16 učiteljic brez formalne usposobljenosti, skupaj 2925. Veronauk je poučevalo 925 kate-hetov. Izmed 426 učiteljic ženskih ročnih del jih je bilo 67 brez izpita usposobljenosti. Na 84 dekliških, oz. mešanih šolah se ženska ročna dela niso poučevala.
Nemščina je bila na 247 slovenskih šolah obvezen in na 21 neobvezen predmet,
slovenščina pa na 8 nemških šolah obvezen in na 4 neobvezen predmet. Francoščina seje poučevala na 16, angleščina na 1 meščanski šoli.
Predpisana telovadba za dečke se ni gojila na 12 šolah, deklice pa so telovadile na 445 šolah.
Učiteljske knjižnice so bile na 874, šolske na 891 šolah, Pri 603 šolah so bili šolski vrtovi, pri 166 šolah pa kmetijsko poiz-kusno polje.
Oskrbovalnic malih otrok je bilo 10 s 458 dečki in 526 deklicami ter 19 strežnicami. Otroških vrtcev je bilo 46 s 1372 dečkiin 1510 deklicami, za katere so skrbele 103 otroške vrtnarice. Obrtno nadaljevalnih šol je bilo 25, kmetijskih 14 in 4 nadaljevalni tečaji za deklice ter 6 enoletnih tečajev kot IV. razred meščanskih šol.
Pomožni razredi za ne polnočutno deco so bili na 5 šolah, na katerih se je poučevalo 140 dečkov in 81 deklic. Za slaboumne otroke obstoja Pijev zavod pri Bruku ob Muri s 6 razredi in 144 otroki. Za zanemarjene otroke je v Waltendorfu vzgojevališče in trirazredna šola s 125 otroki.
Stroški za ljudsko šolstvo so znašali 5,643.463 88 K, in sicer za plače in opravilne doklade 4,451.924-77 K, starostne doklade 997.923-33 K, nagrade 9805 K, nagrade za verski pouk 145.945 58 K, podpore 10.000 K, okrajne učiteljske knjižnice 2600 K, učiteljske konference 17.269-26 K in za razne izdatke 7995 94 K.
Iz štajerskega pokojninskega zaklada za učitelje seje izplačalo za pokojnino 672.811-74 K, pokojnino vdovam 236.820-54 K, za sirote 7389-14 K, za odpravnino 5312 61 K in za prispevke k pogrebnim stroškom 9269 58 K, skupaj 964.940-22 K.
Te podatke navajamo v primerjanje s kranjskim šolstvom.
Po „Päd. Zeitschrift" — V.
Dne 7. januarja 1910.1. izide slavnostna številka našega lista v proslavo petdesetletnice izhajanja „Učiteljskega Tovariša". — Vse tovarišice in tovariše, ki hočejo prispevati za to slavnostno številko, vljudno prosimo, naj nam pošljejo rokopise do začetka decembra t. I. Želimo si zlasti krajših člankov, notic, spominov itd. — Naši prijatelji in somišljeniki pa proslave ta jubilej najlepše na ta način, ako poskrbe, da se število naših plačujočih naročnikov podvoji! Vsi na delo!
* *
*
Za jubilejsko številko si želimo čimveč inseratov. — Tovarišice in tovariši, nabirajte jih pri tvrdkah, ki so s šolstvom in učiteljstvom v zvezi! Čim večkrat je priobčen inserat, tem cenejši je! Naša jubilejska številka naj kaže tudi glede inseratov dostojno lice! Kogar podpiramo mi, ta naj podpira nas! — Inserate je pošiljati direktno „Učiteljski tiskarni" z izrecno nave dbo kolikokrat se naj inserat priobči. — Vsi na delo!
LISTEK.
Leto 2909.
Prosto po predavanju e. kr. okrajnega šolskega nadzornika L. Stiasnega v Velikem Gabru na Dolenjskem.
Kako temeljito na vse strani se bo naša šola razvila, ko polnoč dvatisočdevetstodevet na zemeljski prag bo stopila, nam v Gabru je v luči prekrasni opisal nadzornik Stiasny.
Ah, škoda, da bridka usoda na svet prehitro nas je odposlala, ker nikdar deležni ne bomo dobrot, ki bodo nebesa jih dala, ko zlato dospe tisočletje, ko najde vsak varno zavetje.
Kdo tožil o hudih časih bi, ki k nam so že davno dospeli, kdo pravil o žalostnih glasih bi, ki čujemo jih po deželi! — Za trud in pa delo obilo dobimo trpljenje v plačilo.
kdaj konec skrbi za vsakdanji bo kruh, kdaj zjasni se v zmedenih glavah, ki kruha ne dajo, le strupa in tirajo nas do obupa.
Proč s togo! Sedanji brezsrčni ljudje
ne bodo donesli nam leka,
pač rajši poglejmo, kaj vse bode last
kolegov prihodnjega veka,
ko bodo za šolstvo bolj vneti,
kot zdaj so vam zbori in sveti.
V vsaki pač šoli električna moč bo razsvetljevala sobane in čistila zrak in razgrevala bo učilnice lepe — prostrane, učenci pa bodo veseli po uku šli v — tople kopeli.
Nikjer ne bo manjkal šolski zdravnik in dobra občinska lekarna, veselil se zdravja bo vsak učenik, okužbe mladina bo varna. In srečno bo ljudstvo veselo, saj v zlatih bo časih živelo.
„Glej, glej, kaj pa tam!? Pred šolo stoje številni avtomobili, da srečni otroci od vseh strani se bodo domov zdaj vozili.
A nekaj jih čaka! Hitite, da odhoda ne zamudite!"
„Ne gremo še, mi smo iz hribov doma", se odrežejo, da se vse strese, „na zeleno planino, v visoke gore nas zrakoplov vsak dan ponese." In že je dospel iz sinje daljave, in odšli so v zračne višave.
Nadzorniku šolskemu treba ne bo več meriti ceste blatne, saj imel državni bo avtomobil za posle uradne, privatne. Na uslugo najboljšega kova mu bodeta dva zrakoplova.
In v okrajni pisarni učiteljev pet opravljalo težko bo delo in s šolami cele dežele bo telefonično zvezo imelo, da mogel naznaniti vsepovsod vsak šolski „barbar" bo prihod.
Ko konec bo letnih šolskih dni, vse učiteljstvo prejme dijete in popotovalo bo naokrog, da dviga duha prosvete in zrlo bo zemljo in morje in širilo si obzorje.
Izginil bo krajni šolski svet — velika napredka ovira — izginil bo krajni inšpektorat, nesrečna pokor vseh pokora, in učiteljstvo samo v vse svete može bo pošiljalo vnete.
V deželni, a tudi v državni zbor kot poslanec bo moral hiteti, povsod bo besedo važno imel, vzgojitelj, voditelj k prosveti; ministrska soba bo vsaka imela učitelja — veščaka.
In denarja učiteljstvo takrat bo na mesec kar v kupe spravljalo, saj kronic dvatisočdevetstodevet najmanjšo bo vlogo igralo; in zakon pač pravi naravni, da bomo vsi enakopravni.
Zato pa stokrat blaženi vi,
kolegi prihodnjega veka,
saj boste uživali zemeljski raj,
ki nam ga usoda odreka.
Vse to, kar bo vam že vsakdanje,
za nas so — ah, žalibog — sanje!
Za enakopravnost naukov na zagrebškem vseučilišču.
Zagreb, dne 21. novembra 1909.
Tukajšnje novine javljajo, da je ban Rauch poslal aa avstrijsko ministrstvo za nauk in bogočastje dopis, v katerem je zaprosil, naj bi avstrijska vlada pripoznala veljavnost državnih izpitov in rigorozov, ki jih polagajo dalmatinski in istrski filozofi in pravniki na zagrebškem vseučilišču. V dopisu je rečeno nadalje, da je hrvaška vlada pripravljena ukreniti primerne reforme na vseučilišču, primerno željam avstrijske vlade.
S tem je storjen velik korak naprej k uresničenju starih zahtev hrvaškega naroda, čigar sinovi iz Dalmacije in Istre niso mogli študirati v Zagrebu, ker je avstrijska vlada smatrala naše vseučilišče kakor tuje. Dolžnost slovanske delegacije bo sedaj, da kuje železo, dokler je vroče.
Druga razveseljiva novica bi bila, da je avstr. vlada odredila, da je novi lekarniški zakon tolmačiti v smislu, da so popolnoma veljavni lekarniški izpiti, ki so jih položili v Zagrebu dalmatinski in istrski farmacevti.
S tem je rešeno vprašanje, ki je pred tremi meseci spravilo v skrb vse naše farmacevte — kakih 70 lekarnarjev — katerim je neumestna ministrska naredba odtegnila pravico veljavnosti izpitov, položenih v Zagrebu. Nada je, da se bodo odslej istrski in dalmatinski farmacevti v večem številu podali na naše vseučilišče.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, v pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrovana zadruga z omejenim jamstvom.
Promet do konca oktobra K 205.26039.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h v poštnih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Uradne ure: Vsak četrtek od Vi2.—V« popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Uradna konferenca učiteljstva sežanskega okraja.
Krasno je bilo jutro 10. novembra t. L, ko je hitelo učiteljstvo kršnega Krasa k vsakoletni konferenci v prijazno Skopo. Mnogo kateri tovariš, marsikatera tovarišica sta kar koprnela po takem sestanku, saj sta videla vendar enkrat take obraze, ki jih drugače ni izpod strehe. Zbrano je bilo skoro vse učiteljstvo, le dva sta opravičila odsotnost z boleznijo, nekaj pa jih je v Gorici pri izpitih.
Ob 10. uri predpoldne otvori zborovanje g. nadzornik z nagovorom, v katerem opraviči g. svetnika, predsednika okraj. šol. sveta, ki pošilja pozdrave učiteljstvu in obljublja priti popoldne med nas.
G. nadzornik se spominja 40 letnice šolskega zakona in zakliče trikratni slava cesarju, čemer se je učiteljstvo odzvalo. Pozdravlja tudi navzočega voditelja sežanske pripravnice za učiteljišča in želi upokojenima koleginjama dolgoletno uživanje pokojnine. Svojim namestnikom imenuje starosto učiteljstva, komenskega nad-učitelja Lebana.
Pri volitvi zapisnikarjev predlaga navadni predlagovalec Luka Sila Ipavca in koleginjo Ingerle. Toda Peter ne sprejme zaradi boleh-nosti tega važnega posla in sledi mu v tej funkciji Pavel.
Tako opravljata posel zapisnikarjev kolega Pavel Medič in prej imenovana.
Zatem je podal g. nadzornik svoje letno poročilo, iz katerega je razvidno, da je v okraju 40 javnih šol, 1 ekspozitura, 2 ekskurendni, 1 zasebna šola. Osnovane so še 3 šole, a odprte niso še. Večina je enorazrednic. Pouk je poldneven skoro povsod.
Šolska oprava je marsikje primitivna, pravi to poročilo. (Jaz pravim, da naravnost originalna.)
O učilih pravi, da jih ima le 7 šol dovolj. Dovoljujem si to opombo: Ce se to, kar imajo pri nas ljudske šole, imenuje učila, potem ne odgovarja to dejstvu. Slike za nazorni nauk in prirodopis so jako slabe, le malo izjem. Za fiziko je par predpotopnih priprav. Zemljevidi so le slišali od daleč nekaj o modernosti itd.
V javne ljudske šole hodi 94% otrok, v zasebne in javne pa 100 9% šolodolžnih otrok.
Dalje omenja poročilo glob, roditeljske sestanke, katerih se še premalo prireja. To trditev podpišemo z obema rokama.
Delovanje in vedenje učiteljstva je z malimi izjemami vzorno.
Le tako naprej po začrtani poti!
Poročilo priporoča mladim kolegom, naj se naslanjajo na starejše. To pa ni vselej prav zdravo po mojem mnenju, ker znajo nekateri dobro šikanirati mladi naraščaj.
To je njih navajanje na pravo pot. Kot sredstvo izobrazbe navaja potovanja, le o finančni strani tega izobražujočega sredstva poročilo molči. No, saj nas izobražuje vojašnica o počitnicah, utegne reči kak militarist. če ne drugo, si naberera o tam lahko vojaških psovk, ki baje tudi pomagajo k boljši prebavi.
Nekaj se razširi duševno obzorje mladini z obiskovanjem zborovanj in konferenc, se sliši dalje. To je tudi res.
Obširno se bavi poročilo z Ijudskošol-skimi predmeti. Več petja v šole, to bodi naše geslo.
Četrta točka vzporeda je odpadla. Pri peti je starosta Leban čital svoj referat o popisu domače občine, ki so ga morali vsi spisati. Referat je bil le slika nastopa o straneh sveta. Debata je bila jako živahna. Kratko rečeno: Beferat ni odgovarjal naslovu.
Toliko lepši je bil referat tov. Bavbarja. S priznano spretnostjo in globokim znanjem nam je podal šele pravo navodilo o popisu domače občine. Po njegovem navodilu dobi vse učiteljstvo načrt popisov, ki bi naj podali temeljit spis okraja.
Debata je bila živahna in je dosegla višek v nadzornikovem pozivu k delu za narod — sebi v čast.
Beferentu pa je imenom vseh iskreno čestital na prekrasnem delu.
Ure so potekale, a gradiva je bilo še mnogo.
Kolega Vendramin je podal okrajšano poročilo o uvedbi novih knjig. Hitel je kakor veter. Ob koncu poda g. nadzornik seznamek predlaganih knjig, ki se sprejme en bloc. — Sprejete knjige tudi ne odgovarjajo popolnoma raznim kategorijam šol in niti duhu časa, ki hiti dalje. Za tako odločanje bi bilo treba treznega razmišljanja ne pa take naglice, ko nismo niti vedeli kaj želi referent.
Tov. Bano nas je s humorjem navduševal za nove uradne tiskovine. Le eno je pozabil. Pozabil je predlagati najboljši avtomat, ki bo vse to pisal in urejeval.
Izpolnjuj svoje dolžnosti v šoli, izobrazuj se, delaj za narod pa piši še to kopo tiskovin, gospoda moja, to je odveč. Eno mora od-leteti, tako trpi navadno vestna priprava na pouk.
Kolega Hreščak predlaga uvedbo osebne pole, 35 jih je bilo zanjo, 25 proti. Proti osebni poli so bili, proti drugim papirjem ni bilo ugovora. Potolažil nas je g. nadzornik, češ, da ne bomo imeli še toliko opravilnih spisov kakor na Kranjskem.
Stalni odbor bo pregledal in dal ponatisniti vse normalije od 1. 1969/09.
Tov. Berginec poda poročilo o stanju učiteljske knjižnice. Namesto obolelega blagajnika poda tudi blagajnično poročilo.
Ker je bilo že pozno popoldne, ni- bilo zdaj niti sluha več o kakem smislu za konferenco. Stalni odbor in knjižnični odbor sta bila izvoljena nekako po domače, samo da gremo prej jest. V knjižnični odbor je bila izvoljena koleginja Marica Kendova, ker tov. Gruntarja ni več v okraju.
Tako smo srečno prijadrali k sklepu okolo 3. ure popoldne.
G. nadzornik sklene konferenco z vzklikom: Bog živi napredno učiteljstvo sežanskega okraja 1
Njegov namestnik se mu zahvali za vodstvo konference.
Z živio-klicem na vse in s kronicami v žepu, dobljenimi po konferenci, smo odšli h kosilu v gostilnico g. Živca, kjer smo bili iz-borno postreženi. Tja je prišel tudi g. svetnik, naš predsednik, ki je bil z nami do odhoda.
Hitro je minil tudi ta dan. K sklepu le par vrstic še:
Splošno mnenje je bilo, da je bila konferenca predolga, ker je bil vzpored preobširen.
To je res. Bavno prevelik vzpored je bi kriv, da ni bilo proti koncu nikakega zanimanja več.
Bajše manj, a to temeljito, to je moje mnenje.
To bi bilo poročilo o tem dnevu. Če komu ni všeč, ne morem pomagati. Škoda pisati neresnice in zavijati poročila v plašč neresnice, da se napravi vnanji efekt. Besnica na dan, pa več resnosti tupatam, pa bo bolje. Kar je dobro, se samo hvali. Slabo hvaliti je nesmisel.
Bevolucionar.
Iz naše organizacije.
Kranjsko.
Pedagoško društvo v Krškem prosi vse one tovariše, ki so naročili knjigo: '„Magerl, Spisne naloge učencev krškega in litijskega okraja", pa še niso poravnali naročnine, da to čimprej store, ker društvo denar nujno potrebuje.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za politični okraj Ljutomer zboruje v četrtek, dne 2. decembra, točno ob pol 11. uri dopoldne v Franc-Jožefovi šoli v Ljutomeru po sledečem vzporedu:
1.	Zapisnik.
2.	„Kako naj učitelj na nižji stopnji pripravlja podlago poznejšemu zgodovinskemu pouku" — podavatelj ravnatelj Bobič.
3.	Poročilo o „Zavezinem" zborovanju.
4.	Bačun o Vandovem spomeniku.
5.	Slučajnosti.
Odbor.
Učiteljsko društvo za ¡kozjanski
okraj je zborovalo dne 2. novembra t. 1. v Kozjem po običajnem vzporedu.
Tov. predsednik pozdravlja navzoče, po-sebe še goste gospe Lovrec iz Podčetrtka, Potočnik iz Podsrede in tov. Maksa Kosa iz Laškega trga ter predstavi zbranemu učiteljstvu nanovo nastavljenega tovariša Likarja iz Podsrede.
Spominja se tudi prerano umrlega tovariša in večletnega odbornika društva tov. nad-učitelja Šketa iz Podsrede, ki se je redno udeleževal učiteljskih shodov, bil značajen, naroden in vesten učitelj ter nepozaben in odkrit prijatelj svojim kolegom.
V znak žalosti vstanejo navzoči s sedežev.
Zapisnik zadnjega zborovanja se z malo izpremembo odobri.
Šolski vodje so se medsebojno pogovorili in določili zvezke, ki naj bi se rabili v posameznih razredih.
Tov. Pulko je razločno pokazal, kako je risati zemljevid okoliša, zakar se mu je izrekla zahvala in priznanje.
Tov. Šetinc je govoril o risanju okrajnega zemljevida.
Glede nabave takega zemljevida se hoče učit. društvo pogovoriti s sosednim učiteljskim društvom brežiškega in sevniškega okraja.
O zborovanju „Zaveze" je poročal tov. Pulko. Primerjal je prireditev koncerta in udeležbo pri tem in glavnem zborovanju z ono „Slomškove zveze" na Brezjah. V znesenih besedah je poživljal tovariše k značajnosti in delavnosti.
Tov. Bračič je poročal o zborovanju „Lehrerbunda", kar se je vzelo na znanje.
Tov. Germovšek predlaga, naj bi več tovarišev pristopilo k društvu „Selbsthilfe" in „Jubilejska samopomoč".
Tov. Pulko predlaga, naj bi vsi udje prispevali za Hočevarjev spomenik.
Nadalje predlaga naj bi se nabavila društvena kronika, ki jo naj bi začasno pisal društveni tajnik. — Sprejeto.
Končno se tov. predsednik zahvali navzočim za udeležbo in pozornost ter zaključi zborovanje.
Pravi tovariš ne pozabi svojega prijatelja tudi po smrti ne, zato se je nabrala zopet primerna vsota za Hočevarjev nagrobni spomenik.
Pohvalno mi je omenjati tudi pilštanj-ski kvartet, ki nas je s svojimi milodonečimi pesemcami razveseljeval pri kupici rujnega vinca, kar je pripomoglo, da se je nabrala primerna vsotica za družbo sv. Cirila in Metoda.
Ko pomlad odklene zopet svoja vrata, takrat si tovariši odkrijejo zopet svoja srca.
Na snidenje torej pri zborovanju spomladi 1	U.
Učiteljsko društvo za brežiški in sevniški okraj zboruje v nedeljo, dne 5. decembra t. 1. v šoli na Vidmu. Zborovanje se prične točno ob 11. uri dopoldne in se vrši po vzporedu, ki se je določil pri skupščini meseca julija.
Ker že nismo dolgo zborovali, se nadejamo, da ne bo nihče manjkal.
Odbor.
Goriško.
Učiteljsko društvo za goriški okraj
zboruje v četrtek, 2. decembra t. I., ob pol 10. uri v Gorici v kavarni „Central".
Dnevni red:
1.	Čitanje zapisnika zadnjega zborovanja.
2.	Zrakoplovstvo, predava g. Fran Finž-ger, c. kr. okr. šol. nadz.
3.	Slučajnosti.
Srednješolski vestnik.
** Gajevo slavnost so obhajale nekatere srednje šole na Kranjskem dne 18. t. m. s primernimi govori in deklamacijami. Deželni šolski svet ni dal prostega dneva, kakor se je zgodilo ob stoletnici Schillerjevega rojstva. Tudi enakopravnost 1
** Roditeljski sestanek se vrši v nedeljo, dne 28. t. m., ob pol 4. popoldne na c. kr. realki v Idriji. Na sestanku govorita ravnatelj dr. B e u k in prof. M. Pire.
** Češki profesorji proti reakciji. Češki listi objavljajo sledečo resolucijo: „Češki profesorji, zbrani na shodu zastopstva Osrednjega društva čeških profesorjev, z obžalovanjem konštatirajo, da se v zadnjem času v deželnem šolskem svetu češkem in moravskem rešujejo mnoge važne stvari proti izrečnemu glasilu zakona prezidialno in se ne dajejo niti dodatno odobriti od gremija in da se ta navada zlorablja v to, da se v srednjem šolstvu uveljavljajo reakcionarni vplivi. Pričakujejo torej, da bodo avtonomni člani in zastopniki učiteljstva v deželnih šolskih svetih proti temu početju nastopili in da bodo predvsem s preudarkom zahtevali, da se vse prezidijalne na-redbe iz zadnje dobe dodatno predlože gre-miju." Ne čudimo se, da med češko inteligenco klerikalizem ne more zadobiti tal, saj imajo že češki srednješolci v svojih profesorjih dober zgled samozavesti in značajnosti.
** Iz srednješolske službe. Izprašani učiteljski kandidat na ljubljanski višji realki, Alojzij Sodnik, je imenovan za suplenta na 1. drž. gimnaziji.
** Srednje šole na Štajerskem za Roseggerjev fond. Graška trgovska akademija je naklonila 325 K. II. drž. gimnazija v Gradcu 180 K. realka v Mariboru 200 (238) kron, gimnazija v Mariboru 120 K, mestni dekliški licej v Gradcu 160 K, I. realka v Gradcu 355 K, I. gimnazija ravnotam 280 K, gimnazija v C e 1 j u 150 K. Tako se zbirajo groši, ki bodo s svojimi zneski ustvarjali Judeže!
** Odobrena učna knjiga. Naučno ministrstvo je odobrilo knjigo: Poljanec dr. Leopold, Mineralogija in geologija za višje gimnazije. Cena 2 K 80 h.
** Osrednji odbor avstrijsk. profesorskega društva je izdal protest proti reakcionarnim odredbam dež. šol. svetov na Češkem in Moravskem.
** Državno podporo v znesku 3000 K je dovolilo naučno ministrstvo mestnemu magistratu ljubljanskemu za vzdržavanj* dekliškega liceja.
Književnost in umetnost.
Popotnik objavlja v 11. let. štev. to izbrano vsebino: 1. H. Čok: Znanstvo in šolstvo v Italiji. — 2. Janko P o 1 a k: Silhuete.
—	3. Val. Pulko: Kako naj se pouk v geometričnem oblikoslovju preosnovi na naših ljudskih šolah, da bo ustrezal današnjim zahtevam ? — 4. Dragotin H u m e k : Jesenski izprehodi in otroška zabava. — 5. E r z e : Bepatice ali kometi. — 6. Književno poročilo.
—	7. Razgled: Listek. — Pedagoški paberki.
—	Kronika. — Priporočamo!
O J. Brlnajevi Čitanki za meščanske šole, II. del, smo priobčili v zadnji številki našega lista oceno, ki tudi omenja, da navedena učna knjiga še ni aprobirana.
—	To trditev moramo pač popraviti, zakaj aprobacija Brinarjeve čitanke "se je razglasila že v št. XIV. „Naredbenega lista" z dne 15. julija t. 1.
Sicer pa je Brinarjeva čitanka izšla v e. kr. zalogi šolskih knjig na Dunaju, in ministrski ukaz z dne 23. novembra 1869, štev. 3495, od 1.) pravi, da „kadar se učna knjiga sprejme v c. kr. zalogo šolskih knjig, je s tem tudi izrečeno, da je knjiga dopuščena za pouk".
Politiški pregled.
' * Jugoslovanski minister-rojak. Nekateri listi so poročali, da so se nekaterijugo-slovanski politiki obrnili do merodajnih krogov na Dunaju z vprašanjem, kako mnenje vlada tam glede osnutja mesta jugoslovanskega mi-nistra-rojaka. Dalo se jim je razumeti, da ne bi bili nasprotni osnutju omenjenega mesta, a da se pojavljajo velike težkoče pri izbiranju osebe jugos'ovanskega ministra-rojaka. Misli se na osebo dr. Šusteršiča, a ta je vsem le malo simpatičen. Ker poslanci Biankini. Perid, Ivčevič in Vukovic sedaj ne pripadajo jugoslovanskemu klubu, in ker bi hotela vlada imenovati bodočega ministra iz najmočnejše skupine, ni za sedaj nikake nade, da bi se ta načrt uresničil.
*	Velike vojaške vaje v Galiciji. Prihodnje leto se vrše velike vojaške vaje po dolgem času zopet v Galiciji. Govore tudi, da se bodo vojaške posadke v Galiciji pomnožile. Nekateri hočejo vedeti, da se bo vse to zgodilo zaradi izpremenjenih internacionalnih ¡od-nošajev, ki so nastali baje po zadnjem bivanju ruskega carja v Italiji.
*	Nov Košutov škandal. „Arbeiter Zeitung" ima iz Budimpešte poročilo, da je Košut par dni preje, ko je izstopil iz stranke neodvisnosti, daroval 10.000 K časnikarskemu
pokojninskemu zakladu in 10.000 K kot ustanovo za eno posteljo za enega časnikarja v nekem sanatoriju za jetične Sedaj je dokazano, da izvira omenjeni denar iz fonda, ki je bil nabran za žrtve potresa v Messini. List napada zaraditega ostro Košuta, očitajoč mu, da je oškodoval na ta način par sto Italijanov, ki so bili potrebni pomoči, odtegnivši dotični znesek svrhi, v katero je bil nabran.
*	Kongres jugoslovanske socialne demokracije. V nedeljo in ponedeljek se je vršila v „Hotelu Tivoli" v Ljubljani konferenca jugoslovanske socialne demokracije. Predmet lazpravam je: „Narodnost in socializem" ter stališče, ki naj bi ga zavzela socialna demokracija z ozirom na jugoslovansko vprašanje. Manifestacijskega zborovanja v nedeljo so se udeležili tudi državni poslanci dr. Adler, dr. Eenner in Scabar. Zastopana je bila dalje češka, bosanska, hrvaška in srbska socialna demokracija.
*	Demokraško ministrstvo ima sedaj Danska. Ministrski predsednik Thals je bivši časnikar, njegova žena pa je še danes steno-grafinja v državni zbornici, trgovinski minister je navaden trgovec, poljedelski minister preprost kmet, naučni minister župnik-radikalec, finančni minister pa pisatelj Edvard Brandes, brat znanega pesnika. Vsi minislri so odklonili naslov „prevzvišenost" ter ne nosijo ministrske uniforme.
*	Interparlamentarna liga proti alkoholn. Skupina poslancev v ruski dumi pošlje vsem zbornicam predlog, da se osnuje svetovna interparlamentarna liga proti uživanju alkoholnih pijač, člani lige bodo imeli dolžnost, porabiti vsako priliko za nastop proti alkoholu in opozarjati javnost na poguben vpliv alkohola na splošne razmere človeške družbe. Zlasti bi morali v zbornicah uveljaviti svoja proti-alkoholna načela.
*	Zahteve češkega ženstva. Češka ženska društva so imela v praški mestni zbo-rovalnici sestanek, na katerem se je sklenilo to-le resolucijo: 1. Za kraljevino Češko naj se ustanovi zakon v žaščito narodnosti in češkega jezika, kakor so to naredi i Nemci v alpskih -deželah. 2. Leta 1910. se mora ljudsko štetje vršiti po materinem jeziku. 3. Vsak avstrijski minister mora znati enega slovanskih jezikov.
*	Na Črno goro ima velik vpliv Italija. Pristranišče Bar, ki je bilo pod kuratelo Avstrije, vleče odslej Črno goro v vedno večje ekonomsko robstvo Italije. V Podgorici je bila prva šola za pouk laščine. Danes ja že več takih šol. Učitelje plačuje laška vlada. Vpliv Italije se silno širi in velika je nevarnost, da zajame črno goro tako, da se ga ne otrese nikdar več. Laški trgovci so preplavili Črno goro, Lahi imajo tudi monopol tobaka, ki gre v Italijo, Črnogorci pa morajo kaditi slab laški tobak. Knez Nikola tiči ves pod vplivom Italije. — Proti tujemu vplivu nastopajo „mladi Črnogorci.
*	Kulturni boj na Francoskem. Zveza učiteljev in učiteljic departementa Meurthe et Moselle je vložila proti škofu v Nancyu, monsignoru Turinazu, ki je sopodpisal pastirski list francozkih škofov proti [posvetni loli, posebno civilno tožbo, v kateri se zahteva odškodnina v skupnem znesku 10.000 frankov. — Škof Quimperski je naslovil na duhovščino svoje škofije pastirski list, v katerem priporoča snovanje društev družinskih očetov, ki bi imeli provzročiti eventualno štrajk šolarjev, ako bi učitelji ne ugodili njih zahtevam.
*	Ženske kot kazenski zagovorniki v Rusiji. Pred kazenskim oddelkom neke petrograjske okrajne sodnije je nastopila prvikrat neka ženska kot kazenski zagovornik. Državni pravdnik je ugovarjal, da bi se pripustilo žensko kot zagovornika. Sodni dvor je pa protest državnega pravdnika zavrnil, nakar je državni pravdnik zapustil dvorano, tako da je moral sodni dvor zaključiti obravnavo.
Obrambni vesfnik.
*	Slovenskim odbornikom štajerskega „Lchrerbunda"! V „Tagesposti" je bilo pred kratkim čitati, da mariborsko nemško učit. društvo proti temu protestira: „daß der steiermärkische Landesschulrat in zwei Teile geteilt werde, in einen deutschen und einen windische n"! — Ako je omenjeno društvo ud „Lehrerbunda" prosimo slovenske odbornike, da o priliki kake odborove seje slavnoistega naše nemške kolege pouče, kako se naš narod pravilno nazivlje; ako pa društvo ni ud, odpade seveda vsaka akcija v tej zadevi. — Nadalje se obračamo do slovenskih odbornikov s prošnjo, naj posredujejo pri nemški večini, da se v novi še-matizem sprejmejo tudi slovenska krajevna imena. — In končno še eno prošnjo: „Lehrer-bundov" odbor naj povpraša, oziroma zahteva od dež. šol. sveta, da se v § 63. dokončnih predpisov k def. šol. in učn. redu obljubljene določbe o udeležbi šolskih otrok pri naznanjenih verskih vajah čimprej izdajo. Nič se ne ve, ali se kaj dela o tej zadevi ali ne, vendar pa bi bilo dobro, da smo tudi o tej reči na jasnem. Treba se je zdaj pobrigati, da bodo določbe naprednemu mišljenju štaj. učiteljstva primerne, sicer bomo zopet po toči zvonili.
*	Krvav škandal, ki je mogoč le na Kranjskem. To našo notico, ki odkriva
škandalozne razmere, kakršne vladajo danes ob večini S L. S. v srečni Kranjski, in ki smo jo objavili zadnjič: je priobčil tudi „Slovenski Narod". Prav je, da se take grozne stvari razglašajo najširši javnosti, ki naj zve, s kakimi krvoloki se moramo boriti!
*	Pozdrav baronu Mttllcrju. Iz Maribora nam pišejo: Komur je znan slučaj Gradišnik-Levstikov, ta pozna tudi imenitno osebo barona Müllerja. Učitelji mariborskega okraja, kamor pride sedaj za okrajnega glavarja, se ga prav nič ne veselimo. Bil je že enkrat pri nas za komisarja in nam dal že takrat čutiti svoje kremplje. Vajeni smo že sicer sužnjiti takim gospodom, ker njegov sedanji prednik grof Attems tudi ni bil prijatelj učiteljem. Z mirno vestjo je poslušal obreko-va nja klerikalcev zoper učitelje in nastopal proti tem, kakor bi bili njegovi hlapci. Sicer pa nočemo govoriti o njem, dasi bi lahko marsikaj povedali. S tem hočemo samo priznati, da se prihoda barona Müllerja nikakor ne veselimo, ker pričakujemo v njem ravnotako aristokratskega despota kot je bil njegov prednik.
*	Z Goriškega nam pišejo: Prijatelj-učitelj mi je pokazal izpričevalo, ki ga je dobil letos v Ljubljani, ko je obiskoval tam tečaj na c. kr. umetniško-obrtni šoli. To izpričevalo je nemško. Ali je to znamenje zaspanosti odločilnih faktorjev na Kranjskem, ali je to mlač-nost, v kateri plavajo kruhobor-c i ? — Zraven tega narodnega škandala moram še pripomniti, da vsi c. kr. okr. šol. sveti na Kraniskem (v srcu Slovenije!) dopisujejo med seboj nemški, istotako z drugimi uradi in celo s šolskimi vodstvi. ' Na slovenske dopise od okr. šol. svetov iz Primorskega odgovaijajo nemško! Kje je narodna zavednost mogotcev, ki sede v okr. šol. svetih? Na shodih kriče in se bijejo po slovenskih prsih, a malenkosten predlog na pristojnem mestu se boje staviti. Ali čaka ta gospoda, da bo dal iniciativo dež. predsednik Schwarz? Odgovarja li to postopanje narodni dostojnosti? Odgovarja narodni šoli in narodnemu učiteljstvu? — Ako upravljajo naši sosedi v Furlauiji v italijanskem jeziku in mi v ostalem Goriškem v izključno slovenskem, je li častno za Kranjce, da bijejo sami sebe v obraz z narodno mlačnostjo?	A.
*	Celjska mestna občina bo glasom sklepa zadnjega občinskega odbora, kakor pišejo, na Wokaunovih stavbiščih (Karolinška cesta) stavila novo deško ljudsko in meščansko šolo. K troškom prispeval bode Schulverein" 115.000 K. — V bližini tega stavbišča ima okoliška občina celjska že davno kupljeno ozemjle za zgradbo nove šole, astaviti je ne smel In tako bo res, kar smo vedno trdili, da bo mesto prej tudi imelo novo deško šolo nego pa okolica. Slovenci smo pač povsod prava — raja!
*	Kindergarten — Deutsche Volksschule. čedno poslopie s tem napisom je najnovejša stavba ob cesti, ki drži za goriškim kolodvorom proti Solkanu, je pa tudi viden znak prodirajočega nemštva v Gorici. V to šolo pa se bodo lovili tudi otroci slovenskih in čeških železničarjev in se bodo odtujevali svojemu rodu. Nujno potrebno je, da se nemške nakane preprečijo.
*	Slovenske šole na Štajerskem se bodo polagoma vse ponemčile. V Lembahu pri Mariboru je bilo razpisano nadučiteljsko mesto. Dosedaj je bil Lembah trdnjava, ki se je pogumno branila nemškega navda. Odslej ne bo ta trdnjava nič več tako trdna V terno za nadučiteljsko mesto so prišli trije nastrastnejši nemškutarji, dasi je bilo 13 izvrstnih slovenskih prosilcev. Ni se oziralo niti na učitelja, ki službuje v Lembahu 23 let in katerega je lembaški krajni šolski svet jako pohvalno priporočal. V mariborskem okraju so prihranjena najboljša učiteljska mesta najhujšim nemšku-tarjem. Mi pa vse to mirno gledamo, kakor da bi nas to čisto nič ne brigalo!
*	Šnlferajnska šola v Št. Uju še ne zadostuje. Vrše se pogajanja med Schulverei-nom in Südmarko o ustanovitvi nove šole v okolici Št. Ilja. Za Št. Ilj in okolico skoro ni rešitve. Nemštvo se je vrglo z vso silo na ta okraj, da ga čimprej ponemči.
Učiteljiščni vestnik.
Predavanja na učiteljišču!
Z veseljem moramo pozdravljati konferenčni sklep učiteljskega zbora na moškem učiteljišču v Ljubljani, da se namreč eno uro v tednu jezika porabi za prosta predavanja. S tem se je tudi učiteljišče dvignilo zopet za stopnjo višje in se uvrstilo v tem oziru enako z gimnazijo in realko, kjer so imeli taka predavanja že zdavnaj uvedena. Pa saj je zgodovinski fakt, da je bila temu slična vaja v prostem govoru in debati že v šolah uvedena, a je počasi izgubila svojo vrednost, in sicer so zaradi življenskih preobratov, ki so znatno vplivali na šolstvo. Vzroka nam sicer ne navaja zgodovina pedagogike, a ga kmalu najdemo, če jo združimo s kulturno zgodovino in pre-motrimo vpliv socialnih prevratov na šolstvo. Kakor se je preneslo težišče vzgoje z naroda na šolo in se je tesno oklenilo le nje, tako je izgubilo govorništvo svojo veljavo. Danes se nam to zopet uveljavlja, in sicer ne s politi-škimi smotri kakor nekdaj, temveč zaradi kul-
turnih stremljenj s kulturnimi smotri. Uveljavljale ravno med učiteljstvom, po njega prosvetnem delovanju in obdelovanju kul-turno-prosvetnega polja. Da pa že v pričetku zavrnemo dvom in pomislek o pristnosti stvari, kakortudi o politiškem izkoriščanju, naj pribijemo samo dejstvo, da motrimo stvar popolnoma s kulturnega stališča, ker se tesno držimo načela: Ni naloga učiteljstva uvajati ljudstvo v politiške stranke, temveč v kulturo!
S tem je pa tudi že začrtana pot našemu delovanju in smeri teh predavanj, ki naj napravljajo kaudidati sposobnega za tozadevno delovanje pozneje. Učitelj ni samo vzgojevalec mladine, temveč mora biti tudi vzgojevalec in svetovalec narodu.
Da ravno ta predavanja okrepe in ožive slovenski kakortudi slovanski duh v bodočem učitelju, se nam zdi pomisleka vreden fakt, ker ona ga lahko postavijo na trdnejša tla narodno-slovanske zavesti in ga pri-vedeta od oficialnih tradicij, oboževanstva in deklamacij o bratstvu in bratski vzajemnosti na realnejša tla — skupnih kulturnih smotrov in interesov, po katerih postane vez naše vzajemnosti in složnega narodnega delovanja gotovo trdnejša, nego če jo zidamo le na frazer-skih bombastičnih govorih. Kritična razprava iz zgodovine Slovencev; kritična razprava našega literarnega napredka; kritična razprava posameznih boljših znanstvenih del; kritična razprava našega gospodarskega položaja; kritična razprava našega obče socialnega položaja; kritična razprava slovanske literature; kritična razprava našega glasbenega delovanja; kritična razprava telesne vzgoje naroda; razmotrivanje aktualnih šolskih vprašanj; razmotrivanje naših jezikovnih zbližanj itd. — to vse da trajnejšo podlago naši narodnosti in Slovanstvu ter nas privede do resnejšega premotrivanja narodnostnega vprašanja. Tako preidemo od narodnega čuvstvovanja do narodnega dela in od tega razmotrivanja na širšo narodnostno idejo — Slovanstvo.
Dasi so vsa ta vprašanja v prav ozkem stiku z učiteljstvom in so v ozkem stiku s šolo, vendar se o njih kaj redko razpravlja v šoli in preostajajo najpogosteje privatni pridnosti dijaka, kot njega samoizobrazba. Premnogokrat se je pa dogajalo, da je prišel kandidat popolnoma nevešč in neveden o teh vprašanjih z učiteljišča, ker ni bilo nikogar, ki bi mu dajal tozadevnih navodil in iniciative. S tem pa, da se je uvedlo tozadevna predavanja v šoli, se je pripomoglo mnogo dijaku pri njega samoizobrazbi in se vsaj deloma izpopolni pomanjkljiva izobrazba, ki jo dobiva dandanes učitelj na podlagi strokovnih šol.
Gospodarsko polje je oni moment, pri katerem uči'elj jako mnogo lahko koristi z nasvetom ljudstvu in ki mu nudi obširno in hvaležno polje delovanja. Seveda je prvi pogoj, da so mu znani vsaj osnovni pojmi o narodnem gospodarstvu.
Edmondo de Amicis govori laškemu di-jaštvu o socialnem vprašanju in pravi: „Bavite se sedaj s tem vprašanjem, sedaj, dokler sta um in srce spremljiva za velike ideje, sedaj, dokler morete izkušati na sebi celo resnico visoko učenega narodnega gospodarja, da umevanje socialne vede izhaja bolj iz srca nego iz razuma; sedaj dokler kruta borba za obstanek še ni skrhala vaše velikodušnosti in vašega sočutja in se še niste pomirili z ljudsko bedo!" — Komu bolj nego učiteljstvu je potreba orientacije v teh vprašanjih, o katerih razpravlja socialno vprašanje. In bodisi to žensko, bodisi delavsko ali katerokoli vprašanje, brezdvomno ima tudi učitelj na njih rešitvi svoj interes, ker skoro vsako socialno gibanje in socialen prevrat vpliva na šolstvo. In da je učiteljstvu delovati v prid socialnih prevratov, ki prinašajo blaginjo narodu, je naravna posledica njega vzvišenega poklica.
Toda pustimo to in preglejmo neposredne posledice in sadove, ki jih donaša lahko ravno ta ura, ki jo g. profesorji žrtvujejo v res idealni namen učiteljstvu.
Govorništvo, ki se počasi razvija v živahen in zanimiv goror, je oni faktor, ki pripomore v mnogih ozirih in marsikateri stvari k znatno boljšemu učinku in boljšim uspehom. Pripomore pa tudi k dobrim nastopom, ki so velikega pomena za učitelje ne samo med ljudstvom, temveč pripomorejo mnogo tudi uspehom v šoli. Čistost jezika, ki ga nam pa v tem oziru pridobi vaja, je ono, kar daje vsej stvari blesk in sijaj.
Snov, ki se jo tu obdeluje, je prikladna po večini tudi za ljudstvo in tako si prične učitelj že na učiteljišču nabirati tozadevnih zakladov, kar mu bo v znatno oporo pri njega delovanju v dobi službovanja.
Roditeljski večeri in socialni zimski kurzi po deželi se zbude, gojiti se bo pričela pošol-ska izobrazba šoli odrasle mladine in tako se nam odpirajo v daljni perspektivi še razni preobrati — odpira novo življenje, katerega dosedanjih neuspehov z mirno vestjo lahko pripisujemo le nepopolni tozadevni izobrazbi učiteljstva, ki jo je prinašalo z naših učiteljišč na službeno mesto.
Poleg strokovne izobrazbe, ki bi zadoščala, smo pogrešali pri vzgoji učiteljstva do danes one izobrazbe, ki naj usposablja učitelja za izvenšolsko delovanje. Da bi si jo pa iskal šele tedaj, ko je na svojem službenem mestu, mu tega ne dovoljuje boj za obstanek — za kruh. Tisto malo časa, kar mu ga preostaja, je nemogoče, da bi ga uporabljal hkrati za svojo tozadevno samoizobrazbo in za delo.
Najvišji smoter, ki se bo pa dosezal ¡s temi predavanji, je zbujanje zanimanja za razna aktualna vprašanja in za čitanje.
Interes čitanja in privatnega študija bo postajal vedno večji, ker bo imel gojenec smoter predavanja pred seboj, ki mu bo bližji od javnega delovanja: brezdvomno se bo pa s tem povzdignil tudi inte-res za šolske predmete.
Želeti bi bilo od kandidatov, da se resno oprimejo tega delovanja in uporabijo priliko, od strani profesorjev pa primerne iniciative ali vzpodbuje.
Posnemanja vreden je pa ta ukrep tudi za druga učiteljišča, v kar naj se učiteljiščno dijaštvo samo poprime rešitve tega vprašanja in naj zato stori primerne korake.
Vestnik.
Službo tajnika in potovalnega učitelja za kmetijstvo razpisuje kmet. družba za Trst in okolico. Služba je v prvem letu provizorična proti dvemesečni odpovedi, v slučaju zadovoljivega službovanja se po tej dobi namesti tajnika in pot. učitelja lahko stalno. Prvotna letna plača znaša K 2000 ter je nastopiti to mesto po možnosti s 1. januarjem 1910. leta. Za to službo je neobhodno primerno znanje v vinogradništvu, kletarstvu in sadjarstvu; vsaj deloma v vrtnarstvu [in cveti-čarstvu. Zahteva se tudi zadostna praktična usposobljenost. Učni jezik je slovenski. Prosilci za to mesto naj vložijo svoje prošnje, opremljene s primernimi prilogami o starosti, dovršenih šolah ter o službovanju v praksi, najkasneje do 15. decembra t. 1. na kmet. družbo v Trstu, ul. Giorgio Galatti št. 12. II.
Imenovanje. Cesar je imenoval namest-niškega svetnika, dosedanjega voditelja okr. glavarstva v Tolminu Amadeja Prinziga referentom za upravne in gospodarske stvari pri primorskih deželnih šolskih oblastih.
Šolskim vodstvom in krajnim šolskim svetom na Štajerskem priporočamo znova solidno tvrdko šolskih zvezkov G o r i č a r in Leskovšek v Celju v nakup šolskih tiskovin, ki so se tiskale v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Tiskovine so prirejene po najnovejših vzorcih na najboljšem papir,u in okusno izdelane, v čemer se naj blagovolijo si. šol. vodstva in okr. šol. sveti prepričati. Z naročbo teh tiskovin ne podpirate le tvrdko Goričar in Leskovšek, ampak tudi Učit. tiskarno. Vsem bodi vedno geslo: Svoji k svojim!
V. J. Havliček a bratr, Podebrady (Kralj. Češko), slavnoznani izvozni dom modnega in rokotvornega blaga, otvoril je božično razprodajo po znižanih cenah in pošilja v izbero vsakemu, ki se sklicuje na naš list, zbirko vzorcev blaga za gospode in dame, namiznih in kavnih garnitur, robcev, brisač iz Havličkovega blaga, pripravna za božična darila poštnine prosto. — Priporočamo c. učiteljstvu to reelno in solidno prvo češko tvrdko v naročitev.
Prošnja iz Gorij na Gorenjskem
Pri nas bomo zidali novo šolsko poslopje za 4 razrede. Da postavimo šolsko poslopje, ki bo zadostovalo vsem zahtevam glede velikosti, razdelitve učuih in postranskih sob itd., prosim vse tovariše, službujoče na šolah, ki v vsakem oziru ugajajo, naj mi to naznanijo, da dobim tem potom primerne načrte za šolsko stavbo v roke.
J. Ž i r o v n i k , šol. voditelj.
Poročil se je dne 21. t. m. tovariš Fran Flere, nadučitelj v Rovtah, z gdč. Tončko Kasteličevo, hčerko posestnika, lesnega in vinotržca v Dol. Logatcu. Bilo srečno !
Šolarsko zavetišče, t. j. dnevno zavetišče za šolo obvezno mladimo obojega spola, ustanovi ljubljanska mestna občina. Bila je za to nujna potreba. Več o tem prihodnjič.
Na slovenski deželni kmetijski šoli v Gorici se je vpisalo letos 40 gojencev.
V Žnsmu Je umrl 18. t. m. nadučitelj Maks Š r i b a r v 46. letu svoje starosti. N. v m. p.!
Otvoritev realke v Šibeniku. Dne 27 pret. mes. so v Šibeniku slovesno otvorili realko.
Iz šolske službe na Kranjskem. Učiteljska kandidatinja Ana O j s t r i š je imenovana za suplentinjo v Marijanišču. Prov. učiteljica Matilda Podkrajšek je postala pomožna učiteljica na Huthovem zavodu v Ljubljani. Bivša suplentinja v Ligojni, Marija Vizjak pride kot prov. učiteljica na Vič. Prov. učiteljica Amalija Sever pride na Dobrovo. Suplentinja Ernestina B 1 a z n i k pride iz Domžal v Brezovico. Namesto na dopustu se nahajajočega učitelja Karla Perkota pride v Šmihel suplentinja Marija R i b n i k a r.
Iz seje c. kr. okr. sol. sveta za goriški okraj. Uradna naznanila so se vzela v znanje. Stalno se upokoje Komac Ljudmila
in Feifer Marija. Službi so se odpovedale zaradi možitve Prinčič Olga, Komel Anica in černic Kat. Namesto teh se namestijo provi-zorno: Hvalič v Cerovo, Tomažič v Deskle, Arrigler v Kojsko. Triletni brezplačni dopust se dovoli Kumarju. učit. v Zapotoku, v svrho, da se nadalje izobrazi v petju in glasbi. Na-domestovala ga bo Lenardičeva. Začasni dopust se dovoli Karli Lebanovi in naduč. Be-letu. Prvo bo nadomestovala Novakova, drugega Drofenik. — Pripoznale so se petletnine. in sicer: I. Bizjak Roz. in Zorn Francu; II. Urbančič Josipu ter III. Krajnik Franici. — Ustanovi se enorazrednica v Kostanjevici za frakcije Gorenje Nekovo, Greben, Melinski, Kremenca in Hošče ter enorazrednica v Šebijaku za frakcije: Markiči, Fileji, Britof, Ukanjce in Praprošče. Otroci obeh šol se izločijo iz šol. okoliša Lig, kjer ostane še nadalje dvorazrednica. Ustanovi se tudi enorazrednica za Gojače-Malovše, a odkloni prošnjo za ustanovitev šole v Selu. — Dijaški kuhinji v Gorici se dovoli 100 K. Potrdi se račun za 1. 1908 s 483.35260 K dohodki ter 481.486 27 K stroški. — Dovole se razne poprave, naprave ter olajšave glede šolskega obiska.J	K.
Prvi roditeljski sestanek v koprskem okrajn bo v nedeljo, dne 28. t. m. in sicer pri Sv. Antonu o pol 4. pop. To nazna-ujam podpisani v svrho, da se začne tudi po drugih krajih slovenske Istre reševati sklep občnega zbora našega društva. Kako izpade prvi sestanek, Vam sporočim. Trdim pa že vnaprej to-le: Ako bo pri meni le pičla udeležba, mora biti povsod drugod bolja, ker ga menda ni bolj raztrosenega kraja kot je ravno Sv. Anton (23 frakcij;). dasi je še krajev precej raztresenih. Zato bom v poročilu navedel tudi natančno število očetov in mater, ki se bodo udeležili sestanka. Isto, prosim, da store potem tudi drugi tovariši. Iz teh poročil se bomo najbolje prepričali, kako zanimanje za vzgojo otrok vlada v obče pri nas. Na delo, tovariši, za cvet našega naroda! — Sv. Anton 16. listopada 1909. — Jos Valentič, predsednik Slov. učit. dr. v Istri.
Duhovniška sirovost. Istrski hrv. dež. poslanci so izrazili nad obsodbo v zagrebškem procesu svoj protest. Zato jih psuje hrvaški duhovnik Stipe pl. Vučetic v gospickem ,Hrvatu" na sledeči, duhovnika vsekakor vredni način: „Spinčiču in njegovim tovarišem sporočamo : grob naj izvrže vaše kosti, prokleto bodi vaše ime v vsem hrvaškem narodu, še v življenju bodite slepi. To je kletev hrvaškega naroda. Da smo v Spinči-eevi bližini, bi vzeli žrebelj, 40 cm dolg, in zabili bi ga Spin-čiču v glavo, da bi dalje ne troval naroda." To želi katoliški duhovnik svojemu bratu v Kristusu, ki je tudi duhovnik (Spinčič). — Brez komentarja!
Električna železnica na Triglav. Dr. Steiner in Planinski sta napravila načrt za električno železnico na Triglav. Od Bohinjske Bistrice do Velega Polja bo vozil avtomobil, od lu pa bo izvedena električna žična železnica na vrh Triglava.
Ne zabite „Učiteljskega konviktal
>tf
Uradni razpisi učiteljskih služb.
St. 2244.	Kranjsko.	179 1—1
Razpisuje se v zaeaino popolnitev ueno mesto za k trirazrednici v Podzemlju ustanovljeno vzporednico s sedežem v Gradcu.
Zadostno opremljene prošnje naj se semkaj vlagajo do 4. decembra 1909.
Moški prosilci imajo prednost.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 18. novembra 1909.
Izvolite pisati po vzorce!
V I v
Zli
26-1 po znižanih cenah.
Modno blago. — Sukno. — Barhenti. — Flaneli. — Havličkove tkanine. — Namizne in kavine garniture. — Brisače. — Robci. — Izbere za neveste.
V. J. Havliček a bratr
v Podebradech na Češkem
1 kos Havličkove tkanine Libuša 23 m 16 kron.
r
1 zavoj 40 m ostankov letnih ali zimskih, okusno razdeljenih za 18 kron po povzetju.
Le pri nas vse dobro! Božično blago 1 kos 15 m 10 K 50 h.
Tu dobite najbolje!
Vzorci franko!
Knjigarna
L. Schwentner
Ljubljan a, Prešernove uice 3
priporoča nastopne novosti:
Aškerc A.: Akropoli» in piramide. Poetični sprehodi po Ori-entu. — Broširano K 3-—, eleg. vez. K 4'50.	92 30—18
Cankar Ivan: Za križem. Obsega 13 novel in črtic z epilogom. — Broširano K 3'—, eleg. vez. K 4-50. Levstik Vladimir: Obsojenci. Vsebina: Nenormalni piščanec. Razraišljeni Vid. Mlada Breda in slepec. Bikard Malloprou. Broš. K 2 50, eleg. vez. K 3"50. Milčinski Fran: Igračke. Črtice in podlistki. Broš. 2 K, el. vez. 3 K. MurnikKado: Jari junaki. Humoreske. Br. K 2 50, el. vez.K 3'50.
v Dornbergu na Goriškem
ima naprodaj mnogo tisoč hektolitrov n^jizbornejšega vina.
Na zahtevo se služi z vzorci.
m m m m m m m m m m m
Našim rodbinam priporočamo 39
Koiinsko cikorijo -
Gramofone in fonografe
z najboljšimi in najcenejšimi ploščami in valjarji priskrbuje zastonj in na mesečne obroke od 2 K naprej slov. reg. tvrdka
Z1NAUER & Co., Sv. Jakob
v Slov. Goricah. 6212-9
Cenovniki zastonj in poštnine prosto.
Snažno se oblači
vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice 111 52—21
Marije Jirsove
učiteljeve soproge
v Novem Hradku n/Met.
(dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2 — 8 metrov dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska
itd, Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovico zavoja za 9, ozir. 10 K. Blago je stalnobarvno in
močne kakovosti. Naročite in ostanete stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
Ne zamudite
se letos prepričati o čudovito znižanih cenah
v veletrgovski hiši
R. STERMECKI t Celju.
Vzorci proti vrnitvi in pošiljatvi čez
K 20-— franko. Posebno po ceni je: fina satinasta odeja, šivana, lastni izdelek, samo K 8'—. 55 26 26
Prva avstro-ogr. c. in kr. priv. amerikanska
tovarna Cottage-Organs in orgelj-harmonijev.
Najboljše
orgelj-harmonije
obeh sistemov izdeluje in pošilja najceneje
RUDOLF PAJKR
& Komp., Kraljevi gradeč št. 135
(Češko).
Zaloge: Dnnaj, Praga, Budimpešta. Harmonije na pendei obeh sistemov in vseh velikosti, z natančno orgeljsko mensuro za cerkve,
semenišča in kot orgije za vajo. Pošilja se poštnine prosto do zadnje železniške postaje. Gospodom učiteljem visok rabat. Delna odplačila od 8 K dalje.
Cenovniki gratis in franko.
V najliMWii acatogniöfra tzAl«:
vojvodina kranjska
Izdava A za šole:
17 zemljepisnih nariskov v barvotisku z besettikot ta dodanim pojasnilom zemljepis»*» znamenj.
Scstsvii Hi siiiiil
PRAN MAROLT,
učitelj T MnM}*Bt.
Visoki deželni svet kranjski je z razpisen z dne 25. maja 1907, St. 2463, odobril ih pripasti! te učilo v uporabo kot razredno na ljudskih in meSEanskfti ietah s slovenskim učnim jezikom.
Vsi iranski, izvršeni na 18 listih, so risani v merilu 1 : 75.000. - Velikost 87 x 60 cm.
Torej ponazorujejo po minimalnem načrtu za zemljepisni pouk v ljudskih Šolah iztnaao itčfk) v taki velikosti in preglednosti, da ga vsi učenci vsega razreda lahko na efedjavo črtajo.
Izdava B za učence: 17 remije pi i nih nariskov v barvotisku z besedilom.
Scatavfl in narisal
FRAN MAROLT,
uaMJ v LjoMfanl.
Izbor učiva se naslanja dostavno na podrobni učni načrt, ki ga je odobril c. kr. deželni šolski svM z razpisom z dne 27. decembra 1903, št. 2791, in U velja kot normativ za domoznanski pouk v četrta» šolskem leta 2-, 3-, 4- in večrazrednth ljudskih šot. Z razpisom ws. c. kr. deželnega šolskega svita kranjskega z dne 28. januarja 1908, St. 468, je to dete odobreno kot učilo na ljudskih m meščanskih SoWH.
cena u k. Ig. pl. KJeinmayr & Fed. Bamberg v Ljubljani. om i k.
1																
		v Šolske potrebščine kupite jako ceno in dobro edino pri tvrdki Gori čar & Lesko všek v Celju, Graška ulica štev. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Zaloga šolskih tiskovin, papirja, peres, svinčnikov, peresnikov, raznovrstnih črnil in tušov, kamenčkov, gob, tablic, uradnih zavitkov in strun. Na debelo. 138 9—7 Na drobno.														
			1		1								■	i		
Nova slovenska manufakturna trgovina
Ivančič & Kurinčlč
177—6
U O
S
O h
v Gorici nadškofijska ulica št. 5 (nasproti škofije)
priporoča cenjenemu učiteljstvu svojo veliko zalogo v to stroko spadajočega raznovrstnega blaga po najnižjih cenah.
Cene stalne. Postrežba domača, poštena in točna.
Vzorci se na željo proti vrnitvi pošiljajo poštnine prosto na dom.
O
s
e
•4