Gospodarske stvari. Rnska mrežasta kuniara. M. Ruska mrežasta kumara je 7 Ukrajini na Ruskem doma. Tam jo 7 7elikej meri in na prostem polji pridelujejo. Za tamošnje prebi^alce je ta kumara priljubljena in 7sakdanja hrana. Nekoliko let sem se je za8ela tudi pri nas sejati in prirejati. Poaebna znamenja te kumarne sorte se nabajajo samo na sadežu ne pa na drugib delib. Rastlina aama je popolnoma enaka našej na^adnej kumari. Tudi 7 nobenem diugem oziiu nima znatnih različnostij od naše. Dolga je na7adno 12 centimetro7, debela pa 7 centimetro7. Tebta poprek jedna 70—80 gramo7. Ta 7elika teža ima uzrok 7 trdnosti mesa in 7 tem, da 7 kumari ni doati 7ode, ali 7saj 7eliko manj, kakor je pa ima primevoma navadna kumara. Lupina mrežaste kumare je 7 za8etku rasti zelena. Bolj ko seme 7 njej zori, ae bar7a spremeni 7 svitlornja^kasto in postane mrežasta, kakor da bi jo žile z mrežo prepregale. Podobna je zelo mrežastej dinji ali meloni. Ob enem se spremeni tudi bar^a celega sadeža. Postane ali žolta ali zelenkasto ruja^a. Bar7a mreže^ine, ki celi sadež prepiega, je medlo bela. Lupina je sicer pia7 gladka in nikdar grenka, kakor pri na^adnej doma6ej kumari. Meso je trdno, pri zrelej kumari 1*4 centimetro7 debelo, Bkoraj belo in pod lupino nekoliko zelenkasto. Okusa je kaj dobrega, in 7endar ne dosti drugačega, ko navadna domača kumara. Seme zrelega sadu je lepo in dobro raščeuo in ga obilno je. Rodovitna je ta kumarna sorta zelo. Ruaka mrežaata kumara zabteva 7 dobro prospe^anje prsteno in dobro prerabljano zemljiš8e. V prosti soln8nati legi na prstene grebene poaajena dobro raste, če je 7reme le koli6kaj ugodno. Plodo7 pra7 gosto nasadi. Za gnojno gredo se pa manj prilega, ker 7 nji manj ploda zaredi in 8ploh tako lepo ne pro8pe7a, kakor 7 proati legi. Ker se kumara mreževanka kaj rada izleže zlasti oziroma na velikost in barvo, je treba jo samo za ae saditi, 6e se hoče, da čista in priatna oatane. Proti 7remenskim nezgodam je doati manj obButlji^a in zato je za bolj mrzle kraje, 7 kterih naša domača kumara že več dobro ne raste. Eaj početi, če si konj kopito ali govedo parkelj zabrehne. M. Najrajše se prigodi konjem in go^edom, da jim kopito ali parkelj zabrehne. Vname ae namreč me8a, t. j. meso 7 kopitu ali parklju, 8e žival pretrdno stopi ali kako drugače ta del noge pritisne ali zamu6ka. Zato se ta bolezen na uogab naj7e8krat pri O7ib živalih prikaže, ktera so prisiljena mnogo in dolgo po trdem, še bolj pa po trdem in nera^nem potu hoditi. Go^eda si parklje naJ7ečkrat zabrehnejo, 8e so parklji predolgi. Neredkokrat so kme pri konjih napačne podko^e tej bolezoi, ako so prekratke, pieslabe in se zarad tega labko zakrive. Tudi podkove, ki zadaj z zobmi pretrdno nogo obsegajo, lahko to bolenje 7zročujejo. Prikazni te bolezni 80: rablo stopanje in sem ter tje bromost. Pii naatopanju živina me8o 7aruje pretrdnega stopanja, ži^al ne stopa z celo težo na nogo, kar se najbolj 7 vro8ini pokaže. Meca 7 nogi je 7neta, in 8e kri iz nje stopa, je nekako nestano^itna. V8asih je na otisnjenem meatu rob rogo^ine od meaa odtrgan in iz delo7 od rogo7ine ločenih curi kri z 7odo pomeaana. Ako ima žival na več nogab tako bolenje, rada leži in trese jo včaaib celo mrzlica. Na^adno se 7netina 7 4—8 dneh razdeli, 7Časih pa se za8ne 78e ali samo na 07ih delih noge, ki so od rogovine Io8eni, ali pa tndi 7 globočejših delih, gnojiti. Ta okoliščina aeveda ozdra7ljenje zakasni. Najbolj je tako boljni živini pokoja potrebno in pa dobra, suba, mehka naatelj. Tudi hladi^ni obkladki na bolenem mestu dobro storč. Ko bi se kr7a7i toki po mečini tkanini bili razlili, in 6e se ne kaže, da bode ta kii od mesa samega se posesala, tako se mora nabrana krvava teko6ina tako ali tako izpustiti 8 tem, da se skozi oteklino prebode. Dokler 7nema trpi, se morajo 7edno hladi^ni okladki rabiti, brž pa, ko se začne cela zagnjida gnojiti, najboljae dene, ako se noga koplje 7 7odi, 7 kteri aejeseneni drobir j»oparil. Odluščeni delki rogo^ine se morajo z piimernim nožem odatraniti. K vsemu temu pa je svetovati, da se pokliče i/.veden in akusen živinski zdravnik, ki 8 takini delom zna ravnati. Ako ae iz zagnjide začue cediti sirasta tekoeina, je najboljše, da se odluaeena rogovina pri mirn pusti.Ako se boleno meato, iz kterega se 07a teko8ina poceja, 78ak dan z 7odo namaka, 7 kteri se je 1 — l1/« procenta pla^ega ali kupro^ega vitriola razpustilo, to dosti pripomore, da 8e rana poauii. Ko bi bilo napačno podko^anje kri^o zagnjide, aneti se mora napačna podke7. Ko bi se pri konji zagujida bila izcimila vsled tega, da ži val pri boji s prednjiiu delom kopit zadnje noge bije ob mečo prednje noge, je treba skrbeti, da se ti napaki po znaneui načinu 7 okom pride. M. Leča spada k tistim stroSeninam, ki mnogo skrbi in strežbe zabtevajo. Ona je tanke in nježne rasti in bo8e dobro obdelo^auo zemljo. Ple^el njej labko 7 rasti škoduje in zadušuje. Zato kaže, ujo bolje po vrsti sejati, nego po airokem. Vrate naj so po 25—30 centimetro7 7sak aebi. Na hektaro ae porabi 80—100 litrov semena. Leča ima rada, da se okoplje, ali ae bolje, 6e se oaiplje. Zadnje delo se moia opia^iti, predno gre 7 C7et. Da se pra7 lepo zrnje pridela, se ne sme pustiti, da na njivi popolnoma dozori. Ampak treba jo je prej 8 koreninami 7ied popipati in poostervah razobesiti, da se popolnoma dozore in posuše. Tako dobi zrnje lepo barvo in tanko lupino. Le6a ae rada kupuje in dobro plačuje. M. Duh po plesnobi kako ga iz vinskihsodov spraviti. Da se duh po pleanobi iz vinskih sodo7 odpra^i, se goruaica ali ženof kot iz^rsten pomoček priporoča. Za sod, ki drži 10 bektoIitro7 se vzaine 10 dekagramov, t j. na 7edro 1 lot gorušice. Ta se dene 7 sod in na to se 10 Iitio7 7rele 7ode vlije. Na 7edro pride ll/2 firkelna 7ode. Čez nekoliko časa se vidi, da se duge začno potiti in dozdeva se kakor, da bi v sodu nahajajoca se tekočiua skozi leane luknjice udarjala. Po 3—4 dneb se gorušična 7oda iz aoda izto8i, 8od 8 eisto 7odo do dobra izplakne in pa z 7inskim C7etom. Na tak način se piidobi zopet čist sod z malimi potroški. M. Eako dre^o, ki je 7 poluem listju, presaditi. Dostikrat nanese potreba, da se mora drevo, ki je že 7 polnem listju, iz tega ali onega vzi oka na kakem mestu izdreti, kei- je morda proator za kaj druga brž neobbodno potieben. Škoda je dre^o, 7Časih pra7 lepo, pokončati. Ti škodi se more izogniti, ako je mogoče 8 prstno kepo ali grudo presaditi. To se pa takole godi: Nekoliko dni pred preaajanjem ae naredi okoli in okoli dre^esa 10—12 cent. šiioka grabica, ki večidel korenin obsega in je doati globoka, da tudi do globokejšib kore nin sega. Ta grabiea se po 7e8krat z 7odo zalije, kar naredi, da se zemljišee krog in krog namo6i in tako niogoče poatane, drevo 8 pratno kepo vred iz^zdigniti, rahlo preneati ali prepeljati in na drugem prostoru 7 že pripravljeno jamo posaditi. Tako presajeno drevo ne 6uti dosti, da je bilo presajeno. M. Eako se pnter za zabel dolgo časa sladek in okusen ohrani. Puter se dene v glinast lonec, ki se potem 7 večo poaodo n. p. 7e6i looec, ki pa tudi iz železa biti sme, postavi. Kar je prostora med manjšim 8 putroru natlačenim loncem in pa med večo poaoda, ta se z mrzlo vodo zalije in potem vse na vroči ognjišni plati od spodaj gori zgreje. Pri tem delu ali kubanju je treba gorkomera ali termometra, da se voda v veči posodi ne zgreje bolj ko na 50 stopinj Ceis. ali 40 Reomira, ker, 6e se voda bolj zgreje, puter potem zgubi svoj lepi putru lastni dub in okus. Vode mora v veči posodi vedno jednako visoko Btati, da puter v loncu nižje stoji, ko pa vodna površina 7 7e6i posodi. Eo preteče ura, padejo 7 putru vse neanažne stvarice in vsi mlecni delki na dno, in zgoraj ostane, kakor najlepae olje, 8vitla maščoba. Ta se polagoma izcrpa in 7 5—6 urab je vse delo končano. Dobljena tekočina se vlije 7 stekleuice, 7 kakorsne se jeseni zrelo sadje navadno vkuhava. V takih ateklenicah se da puter mesece in mesece braniti in ima vedno dub in okus frišnega putra, S časom dobi tako raztopljeni puter podobo najlepšega olivnega olja. Strnp za gosenice. Te golazni letos vse mrgoli po drevesib, posebno mladih. Ako jib ne pokončamo, nam objedd drevesca do golega, da bodo stala brez listja in sada, kakor po zimi. Najboljše aredstvo grdo golazen pokončati je ^milnica" ali ,,žajfnica". Za 4 krajcarje nmila" ali ,,žajfe" 8e skuha v litru vode in do^olj je strupa za gosenic celej dreveanici. Ako se 8 perotjo celi kup gosenic namaže ali namoči, pocepajo v trenutku. V jutro ae to najleži zgodi, ker bo večidel na kupib, poaebno, kedar je malo bladno. Eakor bitro aolnce posije in se ogrejd, zleze vsaka na svojo vejico ailadik žret. Gnjezde se pa porežejo z vejicami vred in sožgejo ali poteptajo. Milnica pokonča le tiste, ki niso več 7 gnjezdib. Radostno bo vaaki sadjerejec gledal z milnico namočene gosenice zvijati se in padati na zemljo. Eedar se uamočene po6rne, se ni treba bati, da bi kaj akodovale drevescem. Lastna poskušnja me je dovolj prepri6ala, torej svetujem vsakemu tako storiti. Jurij Žmavec. M. Eako lesnega črva pokončati. Pomo6i se v ta nameu peresno bandero v salmijako^ec in tako par kapljic te tekočine 7 6r7ovo ljuknjo v drevesu kane in luknja do dobra zamaši. Sejmovi. 12. maja Apače, sv. Janž arveak. okraja, Planina, Stadenice, bv. Nikolaj v Susilah, Ponk^a, SI07. Gi adec; 5. maja Gradec; 16. maja 8t. Hj 7 Slov. goricab, Vojnik, Pilatanj, Bizeljsko, 87. Martin 7 Sulmskej dolini.