mm
Zaplenjeno
Enakost narodov, enakost v narodu!
Vaclav Klofac
Štev.10
Leto I.
V Ljubljani, dne 4. sušca 1911.
vinarja
vinarja.
Izhaja vsako soboto zjutraj
Polomij ade.
Živimo v strašni dobi — završenih in bližajočih se l>olomijad. Prav gotovo smo Slovenci sedaj v oni financijelni krizi, ki zadene vsako državo, narod, občino, ali sploh korporacijo, ki si je nadela boj preko svojih moči. Francija je prestala takih kriz že nešteto, Nemčija se vleče vseskozi eno samo veliko financijelno krizo, Avstrija jo je imela pred sto leti, a tudi pozneje v manjših in tudi manj občutnih stresljajib, Italija se komaj konsoliduje, ker o kaki pomembnosti nje na gospodarskem polju ni govora; Rusija pa s svojim neizmernim bogastvom oprtim na absolutizem, sploh ne občuti nobenega financijelnega pritiska, tudi če bi jo njeni lastni veliki knjazi spravili v konkurz, dobi zaslombo v bedasto vzgajanem ljudstvu. Vse drngače je z Anglijo, Španijo, Ameriko. Te igrajo va banque. Dokler kolonije ne odpovedo svoje pokorščine, so na konjn, potem pa — konec. Tak bi bil državno sestaven pregled v naglici, brez detajlov. Toda zarisane meje še ne odločavajo. Več odločavajo neza-risane narodne meje, n. pr. Čehi, Nemci, Srbi, Grki, Židje itd. Njih narodnostni kapital večkrat spleta vence zmag na gospodarskem polju. Ker so podjetni, so tudi žrtvovali, niso odnehali, pač pa, ali popolnoma zmagali, ali pa propadli — izginili, kot Benečani, Egipčani, Dubrovnik itd., kateri so nakopičeno bogastvo postavili nad narod, ter ž njim strahovali.
Naše zavrtene in bližajoče se polomijade so pa čisto drugačnega izvora in pomena. Smo mal, a gospodarsko docela svoboden, četudi ne neodvisen narod. Nadloge nas niso uničile nego le utrdile. Edino polje, na katerem smemo neovirano delati, je gospodarsko polje. In kdor misli, da smo Slovenci res berači, je vreden da mu vsakdo za njegovo nesramnost v zobe pljune. Naše narodno gospodarstvo vidno raste, četudi dajemo renegatov, ki zataje svojemu narodu ime in kar je še hujše — imetje in deco. Toda na denarnem, maloobrtniškem in delavnem trgu smo Slovenci, (brez šale) v Avstriji zelo odločujoč faktor. To pa zato, ker smo znali še pravočasno, skoro zaeno z Nemci in Lahi zbrati naš denar in ga obdržati v svojih rokah, česar niti Mažari niso znali, ker so prepustili ves svoj narodni kapital Židom in Sasom. Denar pa, ki se je začel zbirati in dobival rednega odtoka, bil je neprebavljen, zato so klerikalci prvi začeli s konsumi in gospodarskimi podjetji. To ni bila napačna misel, a slabo so jo naštudirali in še sla.bše završili. Izročili so vso skrb — farjem, ki se pa pri posojevatiju niso ozirali na zmožne nego na pobožne osebe. Naj večji falot, je, ko je opravil sv. zakramente, ter se skesano zgreval, dobil denar od gosp.
nunca, ter ga zašpekuliral, hkrati pa postal odličen klerikalen agitator, katerega je morala stranka poslati vsaj v deželni zbor, da obvaruje ugled. Morala je pa tudi njega samega obvarovati ter ga financijelno rešiti. Zato so se pa ustanavljala razna že v naprej zafurana podjetja. Tu torej ni odločeval princip narodnega gospodarstva nego princip samopnšnosti in osebnega koristolovstva, katero oboje bo to gobavo stranko tudi s sveta spravilo ob primernem gospodarskem smradu, joku in škripanju z zobmi.
Stokrat slabše je z našimi domačimi opicami, tako-zvanimi liberalci. Ti, ki se združujejo v takozvani „narodno“ (Trnkoczy) napredni (Lenček s patrnoštrom in nemško Buch-fiihrungo) stranki (Glavna, A&ro'Merkur) niso imeli od dr. Tavčarja do Ribnikarja sploh nobenega prirastka y stranko. Zato pa taka strahovita zmedenost v programu, v delu, na gospodarskem, na verskem in socijalnem (tega sploh nimajo) polju. Tavčar pravi, farje mi fentajte, pa bo narod rešen in res naroča svojim akviziterjem inseratov istočasnim urednikom, naj dro, bijo, koljejo in žro farje na vse viže. Mi jim voščimo dober tek, farji so namreč po zaslugi „S1. Naroda" debeli mučeniki, katere Slovenci futrajo s piškami in pa srebrnim cvenkom, da je veselje. Vse druge stvari uvajajo v stranko Mladini0 ki vale „Skalo.“ Kam bodo to skalo privalili ne vemo, bržkone jo pa Czoczoviczka kupi za v Gruberjev kanal. Ti namreč zahtevajo, na svoji „Skali“ čepeč vsako „Jutro“, da morajo jajca s ceno dol, stanovanja reformira na shodih Reisner, papeža masira Dolfe, Šušteršiča psuje prav hripavo in neliterarno dr. Tavčar sam, kar si naš (c-Aligheri-č brez Dante) Šušteršič šteje v veliko čast, Obadva sta eden drugega vredna. Dr. Tavčarja so si vzgojili farji, Šušteršiča pa liberalci, vodstvo obeh strank pa še vedno krmili duh kardinala Missije, ki je uprizoril opičjo igro liberalcev in klerikalcev na ukaz z Dunaja v našo največjo škodo.
Tako visimo — neobešeni.
In vse te resnične oslarije, politične lumparije, bebavost našega dobrega ljudstva, intrige Dunaja in Rima, razcepljenost vodilnih kapacitet itd., itd., vse to je povzročilo naše — narodne polomijade na političnem in gospodarskem polju.
„Slov. Narod“ je decenije prinašal svojim „bralcem“ poleg pikantnih farških kuharic tudi „polome klerikalnih k on s urno v“, kar kaže strahovito malovršnost njegove redakcije. Ta redakcija namreč ni „merkala“ na to, da klerikalec gre za Boga in vero tudi’ na cesto, da torej z zdraž-barenjem na tem polju sploh ni uspeha, pač pa so si krahi-
Delavci! Volite narodne socijaliste. 'Pl
rajoči farji, agitatorji in vodje klerikalcev zaobljubili strašno maščevanje ob prvi priliki. In ko je lani zažrjavilo pri Magrokrepurju, so pokazale žegnane ose svoja strupena žela. Čeprav vedo da jih pik lahko uniči, vendar niso odnehale. Pikale so in pikale, da je oteklo in počilo. Ranjeno lice nar. napr. stranke so pa še bolj spačili pri „Glavne“-mu polomu, tako, da se sedaj res gabijo eni in drugi vsakemu poštenemu Slovencu in človeku. Umirajoča nar. napr. stranka in pa crkajoče ose pri raznih mlekarskih, gospodarskih zadr(u)žnih zvezah in zadr(u)gah, to so prizori, ob katerih se morajo do srca smejati tevtonski bogovi, saj so uprizorjeni po njih naročilu za njih same . . .
Naravno je, da zaradi tega ne smemo Slovenci obupati, nego lotiti se dela za ljudstvo, tudi na gospodarskem polju. Ne zato kot liberalci, da se napovedujejo tudi tam konkurzi kot jih ni potreba, n. pr. „Agromerkur“ ne zato, da se skrahira a la dr. Hudnik na stotine eksistenc, kar je prav po liberalsko, tudi ne zato, da se ljudstvo drži v odvisnosti, pač pa zato, da se ga od farjev in drugih krvosesov eman-cipira. — To krizo, in pa še hujšo krizo, ki jo pripravljajo našemu narodu črni varuhi v kutah, bo treba junaško prenesti, kot šo stokrat hujše prenesli tudi drugi narodi. A to ne bo naroda uničilo, nego odprlo mu bo oči in ga pripravilo k pameti, in te naše dobro ljudstvo silno potrebuje.
Ljudstvo se vas in vaših polomov boji kot hudič križa, veste gosp. liberalci in klerikalci. Čeprav ima dr. Šušteršič že izposlovan milijon za olajšanje konknrza „Glavne“, ki ga bo kot vado za volitve izdal šele par dni pred volitvami, kot volilni manever, vendar ste vsi skup od ubogih žrtev stokrat prokleti. Stokrat prokleti!
Pregled.
Poslanec br. Fresl nam piše: Pošiljam Vara v zadevi konfiskacije „Nar. Socijalista“ odgovor predsednika posl. zbornice z željo, da se stvar v „N. Socijalistu" objavi, ker je 'res nezaslišano, da se v Ljubljani konfiskujejo tudi parlamentarni govori. Dne 7. februarja 1911 stavil sem na predsednika posl. zbornice sledečo interpelacijo:
Gospod predsednik! V zadnjem času seje konfiskacijsko postopanje zelo poostrilo. To se povsod čuti. Kar si pa gg. državni pravdniki dovoljujejo v nekaterih slučajih presega vse meje. Ljubljanski državni pravdnik je n. pr. konfisciral 28. pret. meseca list „Narodni Socijalist", ker je priobčil parlamentarni imuniziran govor. (Klici: Poslušajte, poslušajte!) Ta članek je natančno obsegal parlamentarni govor z dne 17. januarja a c. Vsejedno se je konfisciral naslednji odstavek, citiran v stenografičnem protokolu tega dne: (bere) Ako je dovolj denarja za ljudstvu škodljivo oboroževanje, za dogodke ala aneksija, za konfidente in denuncijacije, ki se dogajajo tu kakor onstran meje posebno proti slovanskim dižavam itd. — Proti takim nedopustnim pregreikom moramo protestirati najostreje, ne samo s stališča časnikarske svobode, ampak tudi radi pravic parlamenta. Radi tega ne stavim interpelacijo, ker smo radi preostrih konfiskacij stavili že dovolj interpelacij, toda dosedaj še na nobeno dobili odgovora. Mislim, da mora vedeti tudi ljubljanski državni pravdnik, da so parlamentarni govori nedotakljivi in se ne smejo konfiscirati. Ker nimam drugega pota, vprašam gosp. predsednika, če je voljan gospod justični minister ukreniti, da se take zločinske zlorabe ne bodo več dogajale.
Na to je dobil poslanec Fresl od gospoda presidenta zbornice dr. Pattaia naslednje pismo:
Velecenjeni gospod kolega! V seji z dne 7. febr. 1911 vprašali ste me radi neupravičene konfiskacije lista „Nar. Socijalist" in jaz sem Vam obljubil informirati se o zadevi pri gospodu justičnem ministru. Gosp. minister mi pojasnjuje zadevo na sledeči način. Zaplemba je bila v resnici neopravičena, ker dotični odstavek vsebuje dobesedno prestavo onega govora. Gospod minister je tudi že pred Vašim vprašanjem v parlamentu ukazal drž. pravdništvu zaplembo preklicati, kar pa ni bilo več potrebno, ker je že dež. sodišče v Ljubljani zaplembo preklicalo. Državno pravdništvo v Ljubljani pojasnjuje, da je dotični članek bil le izvleček parlamentarnega govora, iz česar se je sklepalo, da to ni dobesedni govor, ampak le prosti podatki vsebine tega govora. Čast mi je s tem odgovarjati Vam gospod poslanec in bilježim z odličnim spoštovanjem
dr. Robert Pattai m. p.
Dunaj, 13. februarja 1911.
(Pričakujemo, da c. kr. državno pravdništvo to škodo, ki znaša 75 K poravna, če ne bomo morali kakega ministra spomniti ponovno, da smo državljani. Obenem naznanjamo jako visokemu dež. sodišču, da še sedaj nismo dobili odgovora o razveljavljenju zaplembe, za kar se najudanejše priporočamo. — Lastništvo in uredništvo.)
Slovanska Jednota je bila zopet ustanovljena. Predsednikom je bil izvoljen dr. Fiedler, I. namestnikom dr. Šušteršič, v 6 člensko prisedništvo pa je bil izvoljen tudi brat Klofač. Predporodne bolečine so imeli tako češki kot slovenski liberalni listi. V glavnem pa si je ,.Jutro“ priborilo nesmrtno blamažo stem, da je raztrobilo „fiasko“ klerikalcev, a nenadejano so bili prav ti klerikalci, ki so skupno s češkimi agrarci in nar. socijalisti ustanovili Slov. Jednoto. Danes še ni mogoče reči, bodeli li imela Slovanska Jednota srečnejše življenje kot prejšnja ali ne, katero so ravnokar klerikalci in liberalci zapeljali s prave poti. Hočemo pokazati na liberalno napihnjenost sploh. Ko se pripravlja politična kombinacija večjega pomena in ako nima vodja čeških meščanov, tovarnar in milijonar dr. Kramar največje besede pri vsem, takrat bijejo „Narodni listi11 vsacega in vsevprek. Nam se zdi, da mislita dr. Masaryk in dr. Kramar, da imata na politiko patent? Liberalna politika je samo žlobudranje. Liberalci mislijo, da bodo s kričanjem podrili to, kar klerikalci zidajo s podrobnim a vztrajnim delom. Gospodje, kako ste majhni. Ali Vas niti Slovanska Jednota ne ozdravi.
O našem vseučiliškem vprašanju. Klic po slovenskem vseučilišču se ponavlja vedno. Zadoni in se izgublja. Tega klica ni dolžan nihče upoštevati, ker ga ne znamo smatrati resnim. In res ga nihče ne upošteva, ker naša vse drugo nego „Vseslovenska Ljudska Stranka11 ponavlja ta klic na vseh shodih in na vseh sestankih, tam kjer bi bilo uspešno ga ponavljati, v delegacijah in drugod pa se ne oglaša. Klic po univerzi iz ust klerikalcev je le pesek v oči, da nevedno ljudstvo prehitro ne spozna zahrbtne klerikalne politike. Taka politika, kakor jo igrajo poslanci „Vseslo-venske Ljudske Stranke11 ne bo prinesla Slovencem vseučilišča, katero bi moralo biti naše narodno svetišče, tabernakelj slovenske kulture. Z gmotnimi sredstvi se res ne moremo Slovenci ponašati. Imeli smo pa može-učenjake in jih imamo še, kateri so svoje delovanje žrtvovali in ga še žrtvujejo tujim narodom na raznih vseučiliščih, imamo pa v sebi toliko duševne moči, da si bomo, ko se ista razvije in dozori, izsilili priznanje tudi drugod in katera bi tudi mogla izsiliti od merodajne strani, da se nam da vseučilišče. Veliki narodi
Zastonj nam nihče nič ne da, ako si to sami ne pridobimo!
imajo na razpolago duševnih in gmotnih sil, kar pa v našem malem narodu pritiskanem od severa in juga ne moremo zahtevati. Ko pošiljamo naše sinove na tuja vseučilišča, kjer se jim milostno prepušča prostor za (ali pred durmi), kdo nam pa more braniti, da ne bi že sedaj svoje moči razvili in uveljavili doma med ljudstvom. Univerze nimamo in je v „par letih“ še ne dobimo, ker politika, ki jo igrajo naši poslanci „V. L. S.“ glede vseučilišča ni korektna, za mali predujem od vlade so zavrgli zahtevo za slovensko vseučilišče v kot, in bodo kot taki „Slovani“ brezpogojno glasovali za „laško fakulteto". Preostaje nam najzanesljivejša pomoč: vera in zaupanje v lastno svojo moč, v svojo energijo, v svoje delo. Sami se uveljaviti, to je naša naloga; nič se zanašati na tujo pomoč, ko vemo, da je ne dobimo.
—ky—
Pisma iz naših krajev.
Osnovateljna glavna skupština podružnice »Narodne radničke organizacije11 za Volosko-Opatijski sudbeni kotar če se obdržavati u neaelju dne 5. marča 1911 u 10 sati prije podne u velikoj dvorani „Narodnog doma“ u Voloskom. Dnevni red: 1. Izvješče promicateljnog odbora N. R. O. 2. Čitanje i tumačenje pravila. 3. Upisivanje članova. 4. Izbor: a) upravnog odbor, t. j. predsjednika, pet odbornika i pet zamjenika. b) nadzornog odbora, t. j. tri člana i dva zamjenika. c) dvih pregledavaoca računa, d) pouzdanika. 5. Možebitni predloži. Pristup na glavnu skupštinu imadu članovi i po njima uvedeni sumišljenici. — Opazka. Isti dan na večer u 8 sati, prigodom koncerta Volosko-Opatijske družtvene glasbe, prijateljski sastanak društvenih članova u restauraciji ,.Na-rodnog doma“ u Voloskom. — Drugovi, radnici i prijatelji radničtva! pristupitie mnogobrojno ovom, za radničtvo tako važnom družtvu. — Promicateljni odbor N. R. O. za Volosko-Opatijski sudbeni kotar.
Kandidatna lista N. R. O. za Volosku-Opatiju.
A. Upravni odbor: predsjednik: Mate Trinajstič, občinski blagajnik Volosko; tajnik: Rudolf Juvan, knjigovodja kod I. Frankoviča; blagajnik: Ernest Baša, ravnatelj advokatske pis. u Voloskom; odbornici: Ferlan Josip, Puhari, Mohorič Ivan ml., Ika, Rubeša Rajmund, Zamet; zamjenici: Lukšetič Mate, Vasanska, Vukovič Josip, Opatija, Jurman Mate, Lo-vrana, Vrečko Ivan, Volosko, Bavdek Vjekoslav, Opatija. —
B. Nadzorni odbor: Dr. Ivan Poščič, Volosko, Vahtar Ante, Volosko, Josip Kuhar, Volosko; zamjenici: Josip Sušanj-Ban, ml., Opatija, Vjekoslav Sinčič, Rubeši; C. Pregleda-vači računa: Andre Paskvan, Preluk, Nikodem Gržetič, Volosko.
(Kao razvidjesmo, sastavio je pripr. odb. „N. R. 0.“ veoma demokratičnu kandidatsku listinu, koju i mi preporu-čamo! Op. uredn.)
radi čudnega postopanja doktorjev bolniške blagajne. Stvar postaja že prokleto resna. Ali res zadostuje, da zdravnik pride, potiplje k večjem žilo, se ne informira o ničemur — in bolnik umrje čez par dni. Pazite gospodje!
V Ljubljani je začel izhajati nov slovenski list „Ilu-strovani Tednik“, ki bo izhajal vsak petek ter bo prinašal raznovrstno gradivo z mnogovrstnimi slikami. Cena listu je zelo nizka, posamezne številke stanejo 14 h, četrtletna naročnina pa znaša le 180 K. „Ilustrovani Tednik" toplo priporočamo.
Kako prijetna in ogrevajoča pijača, da je dobra
kava, posebno v mrzlem zimskem času, o tem se je že marsikdo lahko sam prepričal. Da pa je kava res dobra in poživljajoča, tedaj je potrebno, da se ji pridene tudi dobro kavno primes ali — cikorijo. To pa se lahko doseže le z uporabo Kolinske cikorije, ki se prodaja v korist šolske „Družbe sv. Cirila in Metoda". Stem pa doseže vsaka gospodinja dvoje, prvič prepričanje, da kupuje res dobro blago in drugič zavest, da pomaga svojim rojakom do boljšega blagostanja. Priporočamo Vam, da vedno in povsod zahtevate Kolinsko cikorijo v prid „Družbi sv. Cirila in Metoda! Vsako drugo pa odločno zavračajte!	g	43 52 710
Poslano.
Ker se nisem mogel osebno posloviti od vseh bratov, in sester narodno-socijalne ideje in drugih prijateljev in znancev, štejem si tem potom v prijetno dolžnost zaklicati iz bratske Češke, krepki narodno-socijalni: N a z d ar!
Kolin, dne 4. svečana 1911.	Fran	Radešček.
Za ||Bratstvo(' so darovali: Fr. Radešček, nabral pri plesu v gostilni »pri Pavšekovi< K 4'70. Omizje dominašev v kavarni »Ilirija« K I-—, Slavoj Škerlj K 1'—, N. Klopči£ 30 h, Vimmer 20 h, Oblak 20 h, Kralj 10 h, Oven 10 h, Kotnik 10 h. — Iskrena hvala!
Uredništvo in upravništvo: Čevljarska ulica št. 1 I. nadstr. Nefrankovana pisma se ne sprejema, na anonimna se ne ozira, rokopisov se ne vrača. — Reklamacije je nasloviti »Narodni Socijalist" Ljubljana, nefrankovano. Naročnina za dopošiljanje po pošti letno K 2 40, za pristaše potom organizacij letno K 1'20. Pol- in četrtletno sorazmerno. Oglase sprejema „Generalna anončna pisarna" v Ljubljani in upravništvo lista. — Cene oglasom: Štiristopna petit-vrsta a 8 vin. — Pri večkratni objavi primeren popust.
:	Prva	::
domača tvrdka.
Milko Krapeš
Bazno.
ljubljanske občinske volitve se bodo vršile dne 2. aprila. Dne 3. t. m. je poslala c. kr. dež. vlada tozadevno poročilo in odlok, s katerim se črta iz volilne liste nad 200 volilcev, mestnemu magistratu. Predvolilski boj stopi torej v kratkem v akuten stadij.
Ne samo, kar veleva mu stan, kar more to mož je storiti dolžan. Gospodje zdravniki okrajne bolniške blagajne naj bi si to zapomnili. Znano nam je toliko slučajev, da so bili bolniki prisiljeni poiskati si privatnih zdravnikov
Ustanovljena : 1. 1852.	::
Ljubljana, Jurčičev trg it. 3
blizo čevljarskega mosta pod Trančo urar in trgovec z juveli, zlatnino in srebrnino
priporoča bratom narod, socijalistom svojo bogato zalogo najnovejše naročenih predmetov svoje stroke. —
"c
CtJ •— CQ —•
C 22. .3
c ®	«
— >0 o. a
JS 2 5 O
A *=• i Im
b T o*
O W **	•
C B S »A
2
!= S M «
Genius:	O 37 I 52 10
srebrna K 10'—
70--
Trojni I srebrna . 16' pokrov l zlata , 95'—
OdPrta { zlata™ {
IVI	•—»	•
>; o o
t: o «« g JH ™ * " OJ
Damska ura i
I srebrna K 9* -0dPrta { zlata . 22’— Trojni j srebrna . 14-50 pokrov \ zlata „ 34' -
Dolžnost vsakogar je, razširjati naš list, hateri služi zahtevam ljudstva!
E
Jurčičev trg 3.	Pod Trančo.
Blago najboljše vrste, po najnižjih cenah. Specijaliteta: pravi hribolaški, podkovani ,Goiserce“.
ir
O 46 10 43 4
Izprašan : optik :
nsr, fr. p, zajec
::	LJUBLJHNH, Stari trg štev. 26.
priporoča svoj dobro urejeni
- optični zavod -
kakor različne vrste naočnikov, ščipalcev, toplomere, zrakomere, daljnoglede itd.
Priporočam svojo veliko zalogo
G. 45 29 51 8^^^,	švicarskih	ur,
zlatnino in srebrnino
po nizkih cenah nikeln. žepna ura od K 3'50 naprej srebrna cilin. „	„	„	6'50	„
budilke	„	„	3-—	„
Zahtevajte novi cenik, ki ga pošljem zastonj.
Generalna anončna pisarna v Ljubljani
sprejema, ureja, odpošilja in prestavlja oglase vseh vrst, vseh jezikov, za vse dežele in vse liste doma in v tujini. Svojim inserentom brezplačno redigovanje.	Govorilne	ure od 10. do 12. vsako dopoldne.
Pišite po prospekte — naznanite objekt za inseracijo in pokrajino, v kateri želite, da se širi.
Naslov: Generalna anončna. pisarna v Ljubljani,
Jurčičev trg štev. I, I. nadstr-	G	51	16	-	2
Kupujte samo pri tvrdkah, katere inserirajo v našem listu!
Najtopleje priporočamo
pri nakupovanju moškega sukna vseh vrst prvi češki razpošiljal ni zavod s suknom v Kralovem Polu u Brna,Moravsko (imejitelj br. 1. K. Mrna.) Zmertie ljudskd' čenč. Vzorčd VažpoŠiljam na zahtevo zastonj in poštnine prosto. Poročajte laskavo, za (takšno obleko si naročate blago. (2°/0 z obrata v prospeh sklada jugoslov. nar. soc. stranke.) Zanesljivi in pridni zastopniki š širokim poznanjem š‘d iščejo, g 49 13 52 6
Premrl & Jančar
Ljubljana, Dunajska cesta št. 20.
Opozarjamo na lastno izdeloval-nico oljnatib barv, lakov, firnežev In steklarskega kleja. Velika zaloga'kemičnih in rudninskih barv. Barve za umetnike. Vse potrebščine za slikarje in pleskarje. Barve za šolarje. Velika zaloga zidarskih čopičev. Strojno olje za vse vrste strojev. Olje proti prahu.
Karbolinej, mavec itd. itd. Skladišče: Dunajska cesta štev. 5 Prodajalna: Dunajska cesta 20 nasproti »Figovca«. G 38 2 13 10
■ Za obilna naročila se priporočava. -Na drobno.	Na	debelo.
Iratjp, narodni socijalisti!
Kupujte vse pri naših 1 ' pristaših! '
STTSIIfcT-čb.
in vse blago za obleke
naročajte pri tvrdki, ki je last našega brata
M. K. RUŽIČKA,
v Humpolcih, Češko.
Vzorci na zahtevo gratis in franko. G. 4914104 Od vsakega naročila dajem 3 °/0 v prospeh strankinega sklada.
Izdajatelj in lastnik: Kamil Cerny. — Odgovorni urednik: Slavoj Škerlj. Tisk J. Blasnika nasl. Ljubljana.
' JF1:**« ’ Stupicsii :
v Ljubljani, Marije Terezije cesta št. I
1 priporoča svojo zalogo najbolje priznanih slamoreznic, mlatilnic, vrati|, čistilnih, strojev za košnjo in obračanje sena, blagajne in motorje. Dalje pumpe in cevi za vodo, vino in gnojnico, pluge iri brane, peči, štedilnike in poljedelsko orodje, trpežne ročke ; za prenašanje in prevažanje mleka, traverze, železniške šine, vedno svež cement ter vse ključavničarsko, kovaško, kleparsko, stavbinško, zidarsko, tesarsko in mizarsko orodje vedno v zalogi. Zlasti opbv zarjamo cenj. dame na svojo veliko zalogo kuhinjske posode iri 1 predmete za gospodarstvo.	g	44	8	26	5
N* •	AfiVifu .VidAb. l} rfi J	Stj. Mšfcovic
		VGLPSKP
		trgovina isterskih in
		dalmatinskih
		:: vin :: • ,i - - - i>
G. 48 12 12 5		na debelo.
češka tovarna harmonik in fceligonik
3osef Hlavačeh ys
ustanovljeno I. 1885.
priporoča slavnemu občinstvu svoje svetovna znane izdelke najboljše kakovosti.
Razpošiljanje po vsem svetu.
Zahtevajte cenik brezplačna in franko. g 47 11 - 8