rEDNIK Ptuj, 25. junija 1971 Leto XXIV., št. 25 Cena 0,70 din SILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DBLOVNEG/VLJODSTVA Vogram razvoja Dbcine Ptuj o razvojnih programih de- ^ih organizacij in o progra- U razvoja občine Ptuj govo- že nekaj let, konkretno Jjelo ni napredovalo. Zato J občinska skupščina imeno- ^ 15-člansko komisijo za (ripravo programa razvoja ob- Lj in delovnih organizacij, tnovna naloga te komisije je ^vsem mobilizacij sko-orga- ^cijska, da v gospodarskih lavnih organizacijah pospe- i izdelavo lastnih programov Lvoja, da usmerja, usklaju- ^ in spremlja delo v delov- lih organizacijah, interesnih (idročjih, panogah in dejavno- tih. Komisija ne bo delala sama, impak bo poleg občinske stro- kovne službe pritegnila še naj- tanj 90 do 100 strokovnih Iju- liiz posameznih panog gospo- larstva, samoupravnih skup- osti in področij družbenih de- jvnosti. Posluževala se bo tu- 1 strokovnih študij in pro- ramov Ekonomskega centra v lariboru. To bo skupna in os- lovna naloga vseh dejavnikov r občini, ki jo je potrebno )praviti še letos. Priprave na občinski razvoj- li program bodo potekale po lazah, od dogovorov z delovni- Bi organizacijami in samo- upravnimi skupnostmi pa do končne redakcije tega progra- na. Zato delo komisije ne bo lahko, ampak bo potebna naj- iirša podpora vseh političnih in samoupravnih dejavnikov v občini. Predvsem so pred ko- misijo postavljene naslednje naloge: 1. Najprej bo treba razčistiti ' nekaterimi pojmovanji, da "sclaljnji gospodarski razvoj občine ni samo razvoj indu- "fijskih obratov in zmogljivo- ti. ampak morajo v ta pro- ffani biti vključena tudi dru- področja, dejavnosti, ki prav tako prispevajo h gospo- "iarskemu razvoju in življenj- skega standarda naših obča- nov. 2 Določiti bo potrebno pro- Sranisko razvojno smer, ne le ^ nekaj posameznih delovnih ""■Sanlzacij. ampak za celotne Panoge in dejavnosti, zlasti opredeliti njihovo mesto in ^logo v razvoju celotnega ob- ^nskega območja v razvoju »^verovzhodne Slovenije in v "3sem celotnem nacionalnem Prostoru. 3, Določiti bo treba in opre- •Jeliti vlogo osnovnih nosilcev gospodarskega razvoja v obči- ni. 4. Upoštevati vse elemente, kar je izredno pomembno, ki jih prinašajo stabilizacijski ukrepi. 5. Konkretno se bomo mora- li opredeliti do dislociranih obratov, o čemer smo že pre- cej jrazpravljali. Gre za dilemo, ali pospeševati razvoj samo lastnih zmogljivosti, ali pa ob tem razvijati tudi dislocirane obrate, ki lahko prispevajo h gospodarskemu razvoju našega območja. Aktualno je to pred- vsem zaradi tega, ker imamo za ptujsko občino že dve po- nudbi. 6. Komisija bo tudi morala iz celotnega občinskega programa in programov delovnih orga- nizacij izbrati vse tisto, kar bi bilo deležno podpore širše družbene skupnosti, to je re- publike v skladu z zakonom o pospeševanju razvoja na manj razvitih območjih Slovenije. Občinske strokovne službe so skupno z nekaterimi sveti in samouprarnimi skupnostmi v občini že pripravile srednje- ročne programe razvoja za po- dročje šolstva, zdravstva, so- cialnega varstva, otroškega varstva in za nekatere druge dejavnosti. Za področje gospo- darstva pa strokovne službe ne razpolagajo z vsemi potrebni- mi podatki, zato je delo otež- kočeno. Prav zaradi tega je bil že delovni razgovor z direktor- ji gospodarskih organizacij, kjer so se konkretno dogovorili za izvedbo naloge. Delo vseh načrtovalcev, od delovnih or- ganizacij do občinskih stro- kovnih služb, ne bo lahko, prav zato je naloga komisije, da organizira najširšo fronto sodelovanja in konkretnega dogovarjanja, istočasno pa predstavlja osnovno gonilno silo, da bo odgovorna naloga v interesu razvoja občine in ob- čanov opravljena pravočasno. F. Fideršek Obsežen dnevni red Za sejo obeh zborov ob- oimske skupščine Ptuj dne 17. junija 1971 je bil predlo- žen obširen drevnl red. Na tej sejii je takoj v začetku odbornik Marjan Berlič po- novno opozoril skupščino, da se dela na Slovenskem trgu v Ptuju nikamor ne pre- maknejo iin da je po zad- njih ugotiovitvaih delo sploh zastalo zaradi pomamklji- vosti ureditvenega načrta. Odborniik F. Masten je želel zvedeti, kdo je krivec za na- stalo situacijo, odborniki pa 90 se v razpravi o tej zadevi zediniili ob predlogu, da se ustanovi posebna komisija, ki bo ugotovila vse. kar je v zvezi z urejanjem trga ter o svojih ugotovitvah poro- čala skupščioi. Na seji je bilo damo širo- ko poročilo o obrambi proti toči po ustreznem odborni- škem vprašanju. (Naše bral- ce smo o tej zadevi že se- znanili v posebnem sestav- ku.) Vendar smo iz tega po- ročila zvedeli v zvezi z ob- rambo pred točo še marsi- kaj novega. Celoten sistem na območju občine Ptuj še namreč ni dograjen, ker še manjka nekaj izstrelnih ramp. Naš obrambni sistem protii toči bo del vsedržavne- ga sistema, ki je v celoti do- grajen trenutno le še v Ma- kedoniji. Ena raketa stane 1000 diinarjev, tako da ob- ramba proti toči nikakor ni poceni. Vsekakor pa na ob- rambi proti toči ni zainte- resirano samo kmetijstvo, zato bo treba vire sredstev za to obrambo isikati tudi iz- ven njega. Poročilo o delu službe družbenega knjigovodstva je sprožilo med odborniki raz- pravo o problemih v gospo- darjenju podjetij. Odbornik F. Mastem je opozoril, da a- naliza o tem mnogo prema- lo govori, problemi pa so takšni, da jih je težko opi- sati. Odbornik Milan Koren je obravnaval likvidnost v podjetjih, ki ji podjetja sa- ma nisio kos, odbornik Mar- jan Berlič pa je opozoril na nelikvidnost banke. Načelnik oddelka za finan- ce Anton Purg je obravna- val poročila gospodarskih organizacij v zaključnih ra- čunih za 1970. leto ter izra- zil stališče, da vlada v njih prevelik pesimizem. Vsa podjetja tožijo nad pomanj- kanjem reprodukcijskega materiala; to pa je po njego- vem mnenju težava vseh malih proizvajalcev. Te te- žave ie mogoče premostiti z reorganiizacijo ptujskega gospodairstva. Odbornik V. Langerholz je obravnaval 'niaraščanje cen ter Se zavzel za čim orejšnjo uredi.tev tega vprašam j a, ker bo šele po tem moč govori- ti o res^ničnij stabilizaciji. Mnogo vprašanj v zvezi s cenami je pojasnil refei-ent Konec na 11. strani Vreme ^O nedelje, 4. julija 1971 Prvi krajec bo v sredo, junija ob 19.11. Napo- jj^ed: za konec tedna lah- pričakujemo dež. Ne- vihte so možne 29. junija, prvega julija bodo plohe. tem bo lepo vreme in ^foče do 30 stopinj C. Alojz Cestnik V počastitev 30. obletnice vstaje sloven- skega naroda in praznovanja »dneva borcac, 4. julija, organizira občinski odbor združenja zveze borcev NOV Ptuj osrednjo občinsko proslavo v Most ju, na kraju, kjer je izkrvavela Slove- njegoriška — Lackova četa. Pri proslavi sodelujejo naslednje druž- beno-politične organizacije in društva: Združenje zveze borcev NOV Ptuj, Zdru- ženje vojaških starešin občine Ptuj, Združe- nje vojaških starešin obdravskih občin. Ob- činska konferenca ZMS Ptuj, teritorialne eno- te občin Ptuj in Ormož, enote civilne zaščite, gasilska društva, taborniška organziacija. Planinsko društvo Ptuj in druga; v kulturnem programu pa: godba na pihala »Svobode« Ptuj, mladinski pevski zbor osnovne šole Juršinci, odbor za vsesplošni ljudski odpor KS Juršinci ter osta- le družbeno politične in delovne organizacije občine Ptuj, po naslednjem sporedu: V SOBOTO, 3. JULIJA 1971 Ob 18. uri — Kolesarska dirka mladincev in mladink po ulicah Ptuja. Ob 19. uri — Nočni tek po ulicah mesta Ptuja mladine iz vseh aktivov ZMS občine Ptuj in predstavnikov 9 občin. V NEDELJO, 4. JULIJA 1971 Ob 6. uri — 1 ekmovanje v vojaških veščinah iii orientacijski pohod z raznimi tekmo- valnimi nalogami izvajajo rezervni voja- ški starešine vseh obdravskih občin. Ob 7.30 — Odhod mladine, tabornikov^ pla- nincev, gasilcev, pripadnikov JLA garni- zije Ptuj in članov zveze borcev NOV iz- pred Ekonomske srednje šole v Ptuju po poteh Slovenjegoriške čete na relaciji: Rabelčja vas, Krambergerjeva domačija, Lackova domačija v Rogoznici, rojstna hiša Jožeta Lacka v Kicarju s ciljem v Mostju. Ob 9.50 — Praktična vaja teritorialnih enot Slovenjegoriškega odreda, enot JLA gar- nizije Ptuj, enot civilne zaščite, gasilskih društev in letalstva. Ob 11.30 — Prihod teritorialnih enot in ostalih sodelujočih pred tribuno. Govor predsednika občinskega odbora ZZB NOV Ptuj. Kult urni spored. Objava rezultatov tekmovanja in podeli- tev priznanj. Po zaključku kulturnega programa se nada- ljuje ljudsko rajanje ob godbi in dobri slo- venjcgoriški kapljici. STRAN 2 TEDNIK — ČETRTEK, 24. Urejeni samrnipravni akti so premalo v 6a.su vsestraiiskiih raz- prav o vprašanjih našega gospodiairstva in samouprav- ljanja si v tem zapisu oglej- mo, kako je s tem v občini Ormož. Sestavek je približ- ni zapds razprave, ki jo je podal sekretar OK ZKS Or- mož Silvo Bedrač na zadnji geji konference občinske ZKS Ormož. Med sklepi predsedstva ZKJ, 20. seje-CK ZKS in 17. seje komiteja ZK Ormož, vprašanje gospodarske sta- bMizacije in razvoja v pri- hodnje ter samoupravljanja Tiavzema dominantno vlogo. Ta kompleks sklepov in staldšč je bil obravnavan na vseh navojih v občini Or- mož. O tem so govorili na aktivih ZK v delovnih or- gcnizacijah, v osnovnih or- gan izaci j ab ZK na terenu, v sinddkatih in samoupravnih organa h. Vse te široke raz- prave, ki jih te dni zaklju- čujejo, so imele namen oce- niti vprašanja, ki jih je treba reševati kratkoročno in katera dolgoročno. Ocena teh razprav nam pove več stvari. Stanje v ormoški občini kaže. da se je v zadnjem letu in pol marsikaj premaknilo na bo- lje. Na določenih mestih pa so še vedno ostali pri sta- rem ali pa so bili premiki minimalni. Povsod so skti- šali jasno oceniti, kaj lahko sami storijo in kaj ie treba reševati sistemsko ali kako drugače. V tej zveza so v de- lovnih organizacijah tudi -sprejeli sklepe. Čutiti je bi- lo tudi, da ormoško gospo- darstvo, kot majhen del slo- venske celote pri teh pri- zadevanjih ne bo moglo doseči nekih pomembnejših uspehov, vsaj v širšem smi- slu ne, če ne bo našim go- siX)darstvenikom uspelo za- držaifi teženj tudi ormoških delovnih organizacij. Izra- žena ie bila velika bojazen, aLi smo sposobni naše go- spodarstvo in samoupravo usmeriti v pravilni tir. Or- moški komunisti in tudi vsi drugi delovni ljudje imajo občutek, da se po teh bi- stvenih VDrašanjih pravza- prav ni nič ustavilo ali ka- ko drugače uredilo. Moti jih tudi težnia nekaterih delov- nih org£n:zacii za obdržanje starega stanja To so stva- ri. o katerih ie bilo na teh sestankih največ besed. Ti zbori pa dajejo upanje, da bodo v teh delovnih orga- nizacijah in na terenu na- redili vse, kar je v njihovi moči. Nekateri problemi pa so izven njihove moči in jih bo treba reševati v re- publiškem noerilu Samoupravljanje: Komu- nisti ormoške občine ugo- tavljajo, da se v nekaterih delovnih organizacijah stva- ri niso popravile, ampak so morda še slabše kot prej. Upajo, da bodo tudi te, pro- bleme rešili znotraj ol^ine. V delovnih organizacijah so osnovni dokumenta, to je statuti, urejeni, manjkajo pa raz-ni pravilniki, ki pa nJso dodelani. Tu je glavni razlog, da se posamezne od- ločitve, ki bi moo-ale biti določene z ustreznim pravil- nikom, prepuščajo samo- upravnim organom ali celo posameznikom. Tako odloča- nje »ustreza« samo tako dolgo, dokler ne pride do spoa-ov, ki jih rešuje včasih tudi sodišče in takrat, jas- no, vse ruši. Zato bodo vprašanja pravilnikov v najkrajšem času v organi- zacijah združenega dela morala rešiti. V zvezi s tem predlagajo, da' se naj de- lovne organizacije, ki se jim ne splača zaposliti u- strezne kadre, po tem vpra- šanju združujejo in skupaj za.poslijo človeka, ki bo to delal. Kadrovska politika in izo- braževanje: Večje delovne organizacije in tiste, ki so se v teh letih nekoliko opo- mogle, so* ta _ vprašanja še kar zadovoljivo rešile. V manjših podjetjih pa ti pro- bleimi sploh niso rešeni in so odvisni od posameznikov. Kadrovska politika mora postati sestavni del poslov- ne politike in zato morajo za njo najti tudi sredstva, Id ne bodo odvisna od volje nekoga. Ugotavljajo, da v nekaterih delovnih organi- zacijah sploh nimajo šti- pendistov, v drugih pa te možnosti tudi niso maksi- malno izkoriščene. Tudi samoupravno izobra- ževanje je zelo kritično. Družbenopolitično izobraže- vanje pa še nekatere delov- ne organizacije vedno spre- jemajo kot nekako družbeno prisilo, zaradi tega se ne čudijo, da so akcije včasih pač takšne kot so. Samo- upravljanje ni nekaj pre- prostega, kar bi lahko opra- vljal nerazgledan človek. Prepričani smo, da tudi le- po urejenii samoupravni akti, brez vzporednega in siste- matičnega izobraževanja na delovnem mestu ne bodo nič pomagali. jr S problemi se mora ukvarjati širša družba, ne samo socialni delavci Življenjske raz- mere so porazne (Nadaljevanje in konec) Glede na zastarelost odlo- ka bistriške občine o druž- beni denarni pomoči, le-ta ne ustreza splošnim ekonom- skim razmeram, so nujno po- znesek občinskih podpor trebne spremembe. Zgornji naj bi znašal 250 dinarjev, če pa potrebuje podpiranec tujo nego, naj bo ta znesek tudi višji. V ta namen Bo potrebno v občinskem proračunu na- m.eniti precej več sredstev, kot jih je bilo na razpolago doslej. V večji meri bo tre- ba iskati dodatne vire do- hodkov za preživljanje oseb, ki prejemajo družbeno po- moč. Tudi otroci bi morali izdatneje pomagati svojim staršem. Veliko primerov je, ko so otroci finan. sposobni izdatno podpreti starše, vendar po- moč odklanjajo, starši pa ni- so pripravljeni vložiti tožb, s katerimi bi rešili marsi- kateri problem. V takih pri- merih, bi skrbstveni organi morali imeti veliko večja pooblastila. Ker je osamljenost eden perečih problemov pri pod- piran cih, bo potrebno uva- jati in poglabljati organizi- rano sosesko pomoč, ki naj bi' bila samo uslužnostna, denarno T>a bi morala zago- toviti družba. Komisije za socialno var- stvo pri krajevnih skupno- stih bi morale inneti stalno kontrolo, ugotavljati pa bi tudi morale, če je kdo po- treben soseske pomoči. V primerih, ko pa to ni možno, bodisi zaradi prevelike od- daljenosti sosedov ali drugih razlogov, pa bi morale ob- činski socialni službi to ne- mudoma sporočiti in pred- lagati ustrezne ukrepe. Naj- večkrat bo ostarelo osebo, ki ji ni mogoče zagotoviti nege v njenem okolju, po- trebno namestiti v dom.sko varstvo. Pomembno nalogo bo pri tem imela tudi oatro- nažna služba.« Medtem ko je sodelovanje med patronažno in socialno službo v občini že zadovo- ljivo, t>a bo potrebno poglo- biti sodelovanje patronažne službe s krajevnimi skup- nostma oziroma komisijami za socialna vprašanja,, po- sebno v smeri organiziranja s<>seske pomoči in laične ne- ge bolnikov na domu. Paitronažna služba pa naj bi čimveč storila za dvig zdravstvene prosvetljenosti in izboljšanja higienskega nivoja. Zaradi izredno perečih stanovanjskih razmer pod- pirancev bo potrebno tistim, ki stanujejo v podirajočih kočah, nuditi druga stanova- nja, ali pa jim urediti po- polno oskrbo v družinski skupnosti svojcev ali drugih. Za izboljšanje prehrane je poglaviten predlog v tem, da je potrebno podpi rančem za- gotoviti znatno večja sred- stva. Tistim, ki jim zaradi starostne onemoglosti ali bo- lezni, povzroča težava pri- prava hrane, bo dobrodošla sosesko pomoč aH pa zago- tovitev prehrane prj družinah. Ob koncu naj ?,abeK še misel, da bi morala blemom starih posvetit; jo pozornost tudi šole, t bi zadolževale otroi?^ bi obiskovali onemog]^! samele vaščane ter jii^' s:h nudili tudi manjše ge. S tem bi mladi utrk spoštovanje do stairej^ starelih, ositareli pa bi J občutek, da niso zavrj kar je tako zelo pornejj za splošno počutje člcv Predvsem pa se bo s blemi ostarelih mora), kvarjati širša družba, d, smo ugotavljali, popij^ nudili pomoč, ki je pj« prav miloščina,, sedaj pj skušajnv) resnično pom^ Samo socialni delavci nn do mogli rešiti pix>bleii| BREZ PREDSODKOV... Odgovornost Minuli četrtek bi morala bi- ti v Slovenski Bistrici seja ob- činske konference ZK, ki pa je zaradi nesklepčnosti odpadla. Bežen pregled po dnevnem re- du je dal vedeti, da bi morali komunisti razpravljati o neka- terih važnih vprašanjih bistri- škega gospodarstva, da o smer- nicah ZK sploh ne govorimo. Med drugim smo nekje lahko opazili tudi poudarek odgo- vornosti. Pridružujem se mne- nju sekretarja konference Franja Ledineka, ki je ob koncu nesklepčne seje dejal, da bodo morali komunisti raz- misliti najprej o svoji odgo- vornosti. Tudi star slovenski pregovor pravi, da mora vsak- do pomesti najprej pred svojim pragom . Kdo bo koga, ali kako kmetje čakajo na zeleno luč Slovenska javnost je bila že nekajkrat obveščena o dogod- kih, ki so nastali ob samou- pravnem sklepu zadružnega sveta KK KKZ Slovenska Bi- strica. Da ne bi stvari še en- krat obešali na veliki zvon, naj samo povem, da so se člani sveta z večino glasovi odloči- li za samostojni obrat za ko- operacijo v okviru KKKZ. Di- rektor kombinata je dal na ta sklep veto, češ, da bi v danih pogojih omenjena odločitev škodila družbenemu kmetij- stvu. Potem so se kmetje, člani de- lovne skupnosti, občinski funk- cionarji in še kdo, nekajkrat sestali ter ugotavljali, da bo potrebno odločitev zadružnega sveta čimprej realizirati. Tudi sekcija za kmetijstvo pri ob- činski konferenci SZDL je da- la tem naporom podporo. Po- tem se je spet zataknilo. Z vso stvarjo so bili seznanjeni tu- di republiški funkcionarji in seveda uprava skupščin« čine, ki je navkljub i predhodnim ugotovitvam tovila, da samoupravni ( ni zakonit. Kmetje so vzlti pri svojem ter našli zadoS pri republiških organih. ] deli so namreč, da samouij ni sklep ni protizakonit | je torej? Menda je čas,, prenehamo z deklarativnim: vorjenjem, kajti to p>oloža kmetijstvu ne bo sprema Prav gotovo pa je problea liko dozorel, da o njem d čajo tudi odborniki skupj občine. »Nori« teden Tisti, ki so v bistriški i ni kakorkoli vezani na i beno politična dogajanja, 1 v tem tednn dodobra sp« »težo« svojega poslanstva. I ftrenc in sestankov bo afi je že bilo toliko, kot nikoB slej. Oglejmo si te zanimin V torek je bila ustai* skupščina temeljne koKl skupnosti, poleg tega pa konferenca sindikata. V ■ so se ponovno zbrali koal sti na seji obč'inske konfW ce, ki je zaradi nesklep«« odpadla minuli teden, so se zbrali odborniki ne občine, popoldne pa sel bodo pridružili še fisti, B udeležujejo seje občinske k ference SZDL. Upam, da tudi konstruktivnost pred i pusti na višku. Tudi za pes kilometrina Pri temeljni izobraže^ skupnosti v Slovenski Bisi bodo odslej plačevali kilo« rino v naslednji obliki: t ki pešačijo, bodo dobili za lometer 0.30 din, kolesarji J mopedisti O,.50, avtomob!| pa 0.80 dinarjev. Vsaj e^j nekdo, ki se je spomnil ' na »nižje« motorizirano I bivalstvo. j^fJlK — ČETRTEK, 24. junij 1971 STRAN 3 [Ormožu porast aznivih dejanj f. tenieljrvem ziakonu o ^jih zadevah i« zako- ^ IcazenAkem postopku 'gsoovaa naloga postaje ^ da varuje življenje •^gbno varnost ljudi in ^ženje, vzdržuje javni J ti mir, preprečuje m kazniva dejanja in l^lce teh dej a« j predaja j{jnu, pristojnemu za ka- Ujju pregod ter ureja in promet na javnih jjgh. Poleg že navedenih ^g postaje milice nudi iBioč drugim državnim or- ^ pri izvrševanju nji- nalog, sodeluje s pre- hn^nimi sodniki, sodi- jo jamim tožilstvom, kri- ittlistično službo in dru- g« inšpekcijskimi služ- imi. Postaja milice Ormož z jielkom Tomaž je v mi- iilem letu zadovoljivo o- la/ljala naštete naloge, kupno so obravnavali 282 Biiivih dejanj. Tu pa niso ijeta ka.zin.iva dejanja pro- (tnah nesreč. Skoda, po- (ocena po storilcih kazni- k dejanj, znaša 252.432,60 B. Od tega družbenega emoženja 153.199,25 din in netKiega premoženja 99 soi 233,35 din. I Največ kaznivih dejanj je il povziTOčenih zoper živ- jenje in telo. V glavnem so ^» preteipi s posledicami ižjih telesnih poškodb. Do (il kaznivih dejanj prihaja e vedao največkrat zaradi linjeiiosti. Na drugem mestu po šte- Hlu so kazniva dejanja zo- družbeno in zasebno premoženje. Med temi so »i^vilnejše tatvine vseh i M, poškodovanje tuje I jtTOri in goljufije. Kazniva ''fjanja zoper družbeno in I ®sebno premoženje po- ročajo organom postaje ' "lilice Ormož največ skrbi 1 ^rativnega dela. Sto- ''ici so drzni in z razvojem ; ^ptetinih sredstev vedno pokretni. Pojavljajo se območju občine in dru- 'ISfh krajev in je njihova iz- I sleditev zeLo težavna, i Številna so tudi kazniva "^iasija zoper svoIj^kIo in Pravice državljanov, zoper "•^dno dolžnost in narodno ?®®Podarstvo. Slednja so zloraba uradnega položaja, ^•jufije v službi, ponever- neupravičene uporabe ^{>anih sredstev, nedovo- ljeno trgovina in nevestno S^^spodarjenje oziroma ne- ^^stfto gospodaiTsko poslo- To so tako imenova- j,® gospodarska, družbi kazniva dejanja, Mitv je težko odkriti, ker ni prijavitelja. ^ ka7,nivih dejanj pa je ' Ormoški občini še več, eadar so in ostajajo prikri- neznana. Pri odkriva- nju tovrstnih kaznivih de- janj, bi se vsekakor morali bolj angažirati tudi drugi organi kot npr. finančni, tr- žni, organi SDK, razni revi- zorji, inventurne komisije in samoupravni organi. Vsi ti imajo dostop do različne dokumentacije. Druga kazniva dejanja ne predstavljajo težjih proble- mov, ker po številu ne za- vzemajo večjega obsega. Na splošno se ugotavlja, da so vsa kazniva dejanja v rahlem porastu. Od skupne- ga števila 282 kaznivih de- jainj je ostalo neraziskanih 44 primerov ali 15.6 odstot- ka. Največ neraziskaniih za- dev je iz poglavja KZ zoper družbeno in zasebno pre- moženje. Da neraziskana kazniva dejanja ne pred- stavljajo posebnega proble- ma, nam pove razmerje med raziskanimi in neraziskani- mi orimeri, ki znaša 84,4 odstotka proti 15,6 odstot- ka. Ce Upoštevamo vse te- žave, ki se pojavljajo pri odkrivanju kaznivih dejanj je takšno razmerje zadovo- ljivo. Od skupnega števila 282 kaznivih dejanj odpade na mladoletniško in otroško kriminaliteto 30 kaznivih dejanj ali 10,63 odstotkov Od tega so mladoletniki storili 20. medtem ko so o- troci storili 10 kaznivih de- janj. Arheološka izkopavanja Za upravno zgradbo obra- ta za kooperacijo Mesokom- binata »Perutnina« Ptuj na Hajdini nameravajo graditi večje skladišče. Ker je ce- lotno območje Hajdine za- ščiteno, je bilo potrebno stavbno parcelo v iznaeri 50x12 metrov arheološko raziskati. Izkopavanja vodi kustos pokrajinskega muze- ja v Ptuju prof. Zorka SU- BIC. Doslej so odkrili cel labi- rint med seboj se preple- tajočih zidov. Domnevajo, da gre za temelje stavb, po- stavljenih v različnih ča- sovnih obdobjih rimske vla. davine pri nas. Etoslej naj- pomembnejše odkritje ie delavnica, v kateri so izde- lovali predmete iz brona. Da gre res za delavnico, do- kazujejo najdeni dokončani in nedokončani predmeti iz brona, livarski lončki in o- stanki ognjišč s pepelom in ogljem. Med drugim so na tem prostoru izkopali tudi precej razmeroma dobro ohranjene keramike in nov- ce raznih rimskih cesarjev, ki so vladali od prvega do četrtega stoletja. Z izkopa- vanji njadaljujejo. F. F. Novi pravilniki vTGA 2e dolgo časa so v TGA v Kidričevem razpravljali o tem, da je nujno potrebno uvesti tudi socialno zaščito delavcev, odpravnine in kontrolo vinjenosti. Ze na prvi p>ogled je opaziti, da gre Za povsem nove zadeve, za katere je bilo treba pripra- viti tudi ustrezne pravilnike. Tako so letos pred delav- skim svetom kar trije novi pravilniki, ki so že tudi bil? sprejeti in so v veljavi. Pr- vi je pravilnik o socialni za- ščiti delavcev, ki ga je pri- pravil odbor za družbeni standard in ki ureja oblike socialne zaščite delavcev TGA Kidričevo in s kate- rim so urejene tudi pravice svojcev do te zaščite po u- mrlem članu kolektiva. Pra- vilnik, ki ima 21 členov, je zelo konkreten in je med člani deloVne skupnosti na- letel na zelo ugoden in po- zitiven odmev. Naslednji pravilnik, ki govori o od- pravninah za tiste člane, ki gredo v zaslužen pokoj, je prav tako z nekaterimi pri- pombami Ln predlogi odbo- ra za finančno poslovanje in delitev dohodka in pripom- bami članov delavskega sve- ta bil sprejet in je že v ve- ljavi. Tako od 1. januarja 1971 dobijo vsi člani delov- ne skupnosti, ki gredo v po- koj, določen znesek kot od- pravn n.o, v katerem seveda* niso zajeta vsa tista darila in pozornost;, ki jo le-tem n^idi tudii sindikalna orga- nizacija. Poleg tega je bilo na dnevnem redu še raz- prava o nekaterih pripom- bah na nekatere spremembe in dopolnitve -pravilnika o kreditiranju gradnje, naku- pa in adaptacij stanovanj- skih hiš iz sklada skupne porabe. Tudi te pripombe in predlogi so bili na seji de- lavskega sveta sprejeti in potrjeni. Pri terr. pravilniku je namreč bilo potrebno spremenili nekatere člene o- ziroma določila zaradi jas- nosti pri dodeljevanju poso- jil 'za gradnjo stanovanj o- zi.roma za nakup, ker tre- nutno za adaptacije še ni na razpolago finančnih sred- stev. Morda bo pri vseh o- menjenih še najbolj zani- miv pravilniik o izvajanju kontrole vinjenosti članov delovne skupnosti, ki je tre- nutno verjetno edinstven pri nas. Nihče ni proti ta- kim pravilriikom, ker so mnogokrat za.res nujni, to- da sprašujemo se, če bodo le-ti tudi izvajani tako. da bo pri tem očuvana nedo- takljivost človekove oseb- nosti, oziroma, ali ga bodo izvajali tako, da bo služil kor stim delovne skupnosti. Vsi vemo, da je vinjenost na delovnih mestih največ- ji povzročitelj raznih ne- sreč, vendar menimo, da bo treba v pravilniku še mar- sikaj spremeniti oziroma dopolniti, da bo zares do- segel svoj pnav, namen M. F. V sredo bo plenum občinskega sveta Zveze sindikatov Ptuj Predsed.stvo občinskega sveta je sklicalo razširjeno sejo plenuma obč nskega sveta Zveze sindikatov ptuj- ske občine, ki bo v Ptuju v sredo. 30. junija, ob 16.30 v Narodnem domu. Plenum bo razpravljal o akcijskem programu ptuj- skih sindikatov za uireAnd- čevanje resolucij ^drugega kongresa samoupravljalcev Jugoslavije in sklepov, ki so jih sprejeli organi Zveze sindikatov in zveze komu- nistov Sloven je ter Jugo- slavije o aktualnih politič- nih in gospodarskih vpraša- njih Na olenumu bodo pole^ članov občinskega sveta in nadzornega odbora Zveze sindikatov Ptuj sodelovali tudi vsi člani odborov stro- kovnih sindikatov in pred- seciniki osnovnih sindikalnih organizacij. F B. MEDOBčrNSKA VOLILNA KONFERENCA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ ORMOŽ-PTUJ-SLOV. BISTRICA v petek, 18. junija, je bi- la v delavskem klubu »Franc Kramberger« v Ptuju med- občinska volilna konferen- ca sindikata delavcev pro- meta in zvez občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica. Predsednik medobčinske- ga odbora sindikata Stane Predovnik je v uvodnem referatu politično ocenil občne zbore osnovnih sindi- kalnih organizacij ter poro- čal o delu medobčinskega odbora sindikata. Delegat drugega kongresa samo- upravljavcev Jugoslavije Alojz Rijavec pa je udele- žence konference »seznanil z delom in sklepi kongresa. _ v živahni razpravi so bi- le v ospredju aktualne na- loge sindikata. Glavni po- udarek ie bil na nalogah u- resničevanja resolucij dru- gega kongresa samouprav- Ijavcev ter nalogah ob spre- jemanju samouoravnih spo- razumov o delitvi dohodka ter osebnih dohodkov. Na konferenci je prišla do iz- raza težnja članstva, da mo- rajo delavci delovnih enot, katerih sedeži delovnih or- ganizacij so izven območja občine, dobiti večje pravice odločanja. V razpravi je so- deloval tudi član republiš- kega odbora sindikata de- lavcev prometa in zvez Slo- venije Alojz Rizman, ki je obrazložil naloge sindikata do kongresa. Konferenca je s tajnim glasovanjem soglasno izvo- lila delegate za I. kongres sindikata delavcev prome- ta in zvez Slovenije Za de- legate so izvoljeni: Alojz Cebek. Agrotransport, Ptuj; Stane Predovnik. delovna enota PTT, Ptuj: Jože Sor- šak. železniška postaja, Pra- gersko, in Peter Vrtič. pod- jetje za popravljanje voz, Ptuj. Konferenca ie tudi izvo- lila dva člana v novi repu- bliški odbor sindikata de- lavcev »rometa in zvez Slo- venije. Za člana sta bila s tajnim glasovanjem soglas- no izvoljena: Stane Predov- nik, delovna enoi.a PTT, in Ivan Sic, podjetje za po- pravljanje voz, Ptuj. Pomemben dogodek konference je tudi sprejem osnovnih organizacij sindi- kata delavcev v prometu in zvezah z območja občine Slovenska Bistrica v član- stvo medobčinskega odbora sindikata Ptuj, ki je doslej deloval za območje ormoške in ptujske občine, v bodoče pa tudi za občino Slovenska Bistrica. Za nova člana iz Slovenske Bistrice sta bila v medobčinski odbor sindi- kata izvoljena: V'nko Le- skova r iz nadzorstva prog, Pragersko, in Jože Stuf iz železniške postaje Sloven- ska Bistrica. Za novega člana medob- činskega odbora iz Ptuja je bil 'izvoljen Herman Crček iz železjiiške postaje Ptuj, ker je dosedanji član odšel na novo delovno mesto iz- ven sindikata delavcev pro- ntieta in zvez. Z zelo uspešno opravljeno medobčinsko konferenco so se tudi na območju občin Ormož, Ptuj in Slovenska Bistrica pričele temeljite priprave na I. kongres sin- dikata delavcev prometa in zvez Slovenije. V obdobju do kongresa bodo v osnov- nih organizacijah sindikata številne razprave o osnutku statuta in o programu bo- dočih nalog sindikata delav-* cev v prometu in zvezah. F. B. TEDNIK, VAŠ LIST STRAN 4 tednik — četrtek, 24. Štefan Dolinšek Na Spodinji Polskavi je mioiuli teden umrl Štefan Dolfinšek, star komunist in borec aa pravice delavskega razreda. Rodil se je v želez- ničaarski družini na Creš- njevcu, v Slovenski Bistrici pa se ie izučil kovaške obr- ti. V boju za vsakdanji kruh je obstal v Zagrebu, kjer se je leta 1922 sezinanil z delavskim gibanjem in nje- govimi voditelji. Po končani vojaški obvez- nosti je dobil službo v to- varni vagonov v Kruševcu. Tam ie tri leta deloval kot predsednik Neodvisnih sin- dikatov, lefta 1926 na so ga sprejela v partijo, ki je delo- vala v ilegali. Preselil se je v Smedere- vo, kjer so ga kot komuni- sta zaprli, mučili in leta 1930 vrnili v Slovenijo. Vendar ga niiso ugnali. S pobegom se je vrnil v Smederevo, kjer se je zaposlil v tovarni va- gonov in kmalu postal pred- sednik delavskega sindika- ta. Vodil je štrajke in or- ganiziral delavski razred v boj proti izkoriščanju. Last- nik tovarne je kaj kmalu spoznal, s kom ima oprav- ka, zato mu je ponudil me- sto glavnega skladiščnika in ga tako seveda poskušal utišati. Štefan Dolinšek je to mesto odbil in ostal v pr- vi vrsti sindikalistov. Leta 1933 se je spet zna- šel v Glavnjači, kjer so ga pretepali do take mere. da je postal invalid. Po prestani kazni so ga internirali na Spodnjo Pol- skavo, kjer je bil pod stro- gim policijskim nadzorstvom. Ko je starojugoslovanski režim interniral vodilne ko- muniste. se je znašel z ra- mo ob rami Potrčem Kref- tom, Kajuhom in drugimi v Ivanjici. Po osvoboditvi je bil prvi predsednik krajevr.ega ljud- skega odbora na Spodnji Polskavi, kjer je potem kot kovač delal do pred nekaj leti. Štefan Dolinšek je bil naj- starejši komunist m revolu- cionar v bistriški občini. Pairtiji in delavskemu giba- nju je pomogel v najhujših časih, žalostna pa je ugo- tovitev, da taista partija, katere sin je bil, ni poiskala poti k njemu na zadnji stop- nici njegovega življenja. D. Utenkar Zakaj smo se odločili za gradnjo prizidka Zdravstvenega doma Ptuj (Namesto odgovora na sestavek: Smo se odrekli načrtom za bodoči zdravstveni dom na Potrčevi cesti v Ptuju?) Ob vprašanju, zakaj grad- nja prizidka v Cučkovi uli- ci namesto novogradnje ce- lega zdravstvenega doma na Potrčevi ulioi, je treba osve- tliti potre'be, želje, predvsem pa dane možnosti. Delovna skupnost ZD Ptu] nikoli nd načelno osporava- la novogradnje zdravstvene- ga doma na predlagan« lo- kaciji. Na številnih razpra- vah v občinskem merilu smo vedno znova ugotav- ljali, da bi bila novograd- nja doma sicer idealna re- š.itev, vendar pa bi bila ta zamisel ureaničlj.iva šele cez 10—15 ali celo 20 let. Tak- šna pi-edvidevanja so v lu- či zmogljivosti naše družbe, zlasti pa še v obdobju sta- bilizacijskih ukrepov popol- noma razumljiva. Kako naj nanireč realiziramo to 18— 20 milijonov novih dinarjev vredno investicijo, če se da- nes že pojavljajo premisle- ki glede zagotovitve 1,400.000 dn sredstev, ki i:h je oWi- na namenila za naš priza- dek in ki predstavlj^o le 1/13 potrebnih sredstev za novogradnjo, ki jo pisec članka predlaga na Potrče- vi ulici? Ravno takšne, ne- ure&njčljive zamiisli, kd so se pojavljale vsa povojna leta in z njimi povezano od- lašanje pi-oblema, so prive- dle naš zavod do sedanjega, kritičnega stanja glede de- lovnih prostorov. I>elovna skupnost ZD Ptu] opravičeno terja ustrezne prostore za svoje delo, saj so eden izmed osnovnih po- gojev za normalno delo iin za učinkovito zdravstveno vairstvo. Čudi nas, čemu odpor do popolnoma realnega načrte, v katerega je zavod vložil vsa svoja razpoložljiva sred- stva in zaradi kateTOga so se člani naše delovne skup- nosti odipovedali 1 odst. o- sebnego dohodika za dobo 3 let. Zavod je sam zagotovil dve tretjini potrebnih sred- stev. Povedati moramo, da bo tisti, ki bi hotel onernogo- čiti novogradnjo prizidka, to za nas življenjsko važno investicijo, moraj tudi na- se prevzeti vso odgovornost za neopravljeno delo in sta- gnacijo osnovne zdravstvene službe v ptujski občini. Od- ložitev gradnje d^ovnih prostorov bo povzročila beg zdravstvenih delavcev v druge zavode, kjer so jim zagotovljeni boljši delovni pogoji. Smatramo, da bo projekt. ki ga bomo realizirali v ze- lo kratkem času, omogočil, da združiimo vse strokovne enote in reševalno postajo na eneim mestu. S tem bo- mo ost varili solidno osnovo za hitrejši razvoj osnovnega zdravstvenega varstva na območju naše občine in le ta h 3 bomo lahko nadokna- dili zamujeno. Dobro organizirana reše- valna služba je odločilnega pomena za hudo bolnega ali nevarno poškodovanega člo. veka. Menimo, da je v na- šem načrtu predvidena re- šitev prostorov za reševalno službo zaradi konfiguracije terena" odlična, najmanj pa draga ali celo predraga. Ce hočemo organizirati pravo- časno pomoč, nam ne sme biti vseeno, če stoji avto v topli garaži ali na prostem, tudi pri temperaturi —15 do —20 stopinj C. Kakšna je vožnja s takšnim _ avtom, vemo vsi. S to relativno ce- neno rešitvijo bomo poleg dobrih garaž in delavnice uspeli popraviti tudi ostale skrajno nezdrave delovne pogoje, v katerih živijo in delajo naši reševalci. Se nekaj podatkov: ZD Ptuj je po vrednosti gradbenih objektov na zad- njem (19) mestu med zdrav- stvenimi domovi v Sloveniji. Zato je razumljivo, da je bilo v takšni prostorski sti- ski vprašanje novih prosto- rov vedno v ospredju, tako pri osnovanju 5-letnega programa razvoja zavoda, letnih delovnih programov, kakor tudi na sejab stro- kovnega kolegij a._ sain^u- pravndh organov in politič- nih organizacij zavoda. Predviden enonadstropni objekt bo zagotovil zadost- no število prepotrebndh pro- storov za šolski dispanzer, ženski dispanzer, dispanzer za medicino dela — izred- no važno, obvezno, temelj- no službo zdravstvenega doma, ki se danes še vedno stiska v vseh mogočih in nemogočih mestih v seda- nji zgradbi. Omenimo naj še tudi druge strokovne službe, ki danes sploh še nimajo nobenih prostorov. Kako naj organiziramo am- bulanto za ostarelo prebi- valstvo, ki ga je danes 10 odist., leta 1974 pa že 12 od- stotkov vsega prebivalstva, da mu ne bo treba po str- mih stopnicah v II. ali celo III. nadstropje? Kje naj nadalje organizi- ramo ambulanto za bolnike z novotvorbami, kjer bi u- sposobljen zdravnik bedel nad njim, pravočasno ukre- pal in tako zmanjševal zlo, ka ga prinaša ta bolezen? Kje organizirati ambulanto za pomoč in nasvete alko- holikom? Skratka, kako or- gani z.i:rati in zagotovita so- doben niivo zdravstvenega varstva tudi našim obča- nom in delavcem v delov- nih organizacijah, do kate- rega imajo pravico? V tak- šnih, skrajno neugodnih razmerah ne moremo orga- niziirati dela tako. kot bi g^a hoteli in ne moremo nuditi bolnikom vsega, kar bi v drugih pogojih zmogli. Veliko naporov, dobre vo- lje, prizadevanj, odrekanja članov kolektiva in poguma ie bilo potrebno, da smo to našo življenjsko nujno in- vesticijo pripravili do faze — že plačani načrti in pri- pravljalna dela v vrednosti 220.000 novih din. v celoti izveden postopek za odda- jo del, potrebni koraki pri KB Ptuj za odobritev pre- mostitvenega kredita, ob po- vsem jasnii finančni kon- strukciji — z namenom, da začneimo novogradnjo s 1. julijem 1971. Zato je danes povsem upravičen vedno večji nemir -v našem kolek- tivu in ogorčenje spričo ve- sti, da se naj novogradnja ne začne. , Prizadeti smo: 1. da niso nikjer in v ni- čemer poleg dolžnosti upo- števane tudi samoupravne pravice skoraj 300-članske- ga kolektiva, ki je s svojim samoprispevkom in ob ra- zumevanju nekaterih delov- nih organ.izacij zbral 2/3 sredstev ter tako občiini, ki je za to odgovorna, ob- čutno olajšal breme. Ogorčeni smo: 2. ker dajejo nekateri na- črtno neresnične in škodlji- ve podatke z namenom, da zavrejo ali celo onemogoči- jo realizacijo načrta prizid- ka. Namen je jasen pa tudi zelo škodljiv (beg zdravni- kovK kot posledica. Priporočljivo je, da se pri obravnavah takih podatkov pokliče tistega, ki lahko pK)- sreduje pravilne podatke. Ni res. da pridobimo s pri- zidkom samo 300 kv. metrov čiste delovne površine, tem- več približno 1100 kv. me- trov, celotna gradbena po- vršina pa znaša nekaj nad 1400 kv. metrov. Zato tudi ni res, da stane 1 kv. me- ter grad'bene površine skoraj 10.000 novih din, temveč 2700—2900 din, kar je v da- našnjih prilikah razumljivo in v mejah pričakovanega. Zanima nas tudi od kod in zakaj podatek, da bo treba mašita strofie za novj ^ nik v obstoječi stavbi^' ta dimnik že stoji in bo! di v bodoče služil svoj namenu. Ostro obsojamj,^ ko početje. ^ Ob vsem povedeiheju čudno, da smo danes j)q kot enoletnih razpr^* zopet na začetku poti. Ku že sprejetim dokonondni jJ Iriščem in veljavnemu oa ku skupščine občim« p? ter na osnovi tega odk že opravljenih vseh pripfj, Ija.lnrih del s strani naš^, zavoda. , Globoko smo prepriK da je poglavitni vzrok u zavlačevanja tiha želja ] katerih: 1. integracija osmovj zdravstvene službe z bolj šnično, čeprav tega v ^ vem zakonu o zdravstvu,] velja šele od 1. 1. 1971, kjer ne zasledimo. Poved« moramo, da s samo mtegr, cijo brez novih prostorov j bomo ničesar rešili. Opusti mo eksperimente na našeJ področju, ker že v d^ pogoiih kasnimo v raizv^ zdravstvenega varstva. Snit tramo, da so važnejši dobn volja. pripravljenost jj iskrene želje pri reševajiji strokovno organdzacajskil vprašanj, za katere se bo riimo, najboljši garant i funkcicnalno povezavo \ uspehe pri delu. 2. da se Zdravstvenem domu Ptuj namenjena sred stva preusmerijo drugan pri nas pa gradnja odloži i nedoločen čas. Nadaljnji razvoj zdra) stvene službe na našem ot moč ju ne more in ne sm biti plod osebnih gleda« ter prodornosti posamezni kov, temveč odraz potre usklajenih z zakonom ii prilagojenih našim specifiS nJm prilikam. Povedati moramo jasno dia se bomo na vseh nivojil in _z vsemi sredstvi odloči« borili proti vsakemu priti' sku, ki bi krnil naše sain«^ upravne pravice ali škock)' val razvoju zdravstvene slU' žbe, za katero skrbi zdrav stvend dom v Ptuju. V teo smislu smo tudi sprejeli po sebno resolucijo in znašiffl stališči seznanili skupšči® občine Ptuj ter družbeiv politične organizacije v n^ ši občini. DR. VLADIMIR BRACIC ^ ptuju Prejšnji četrtek je obiski Ptuj član izvršnega svet skupščine SRS dr. Vladim! BRACiC v spremstvu d' rektorja etnografskega nin žeja iz Ljubljane Boris KUHARJA. Njun obisk J veljal predvsem Pokraj«' skemu muzeju v Ptuju, k j« sta se podrobneje sezna^ la z načrti o preuredit^ nekdanje grajske žitnice etnogra.fskem muzeju. lavci pokrajinskega muze) v Ptuiu Sli že več let pr'^^ devajo za uresničitev tel načrta, potrebna pa je P" m,oč tudi širše družbe'' skupnosti, f. f- j^fJlK — ČETRTEK, 24. junij 1971 STRAN 8 Kaj s cenami? Y zvezi s prejetnanjeni jloka o centih v prodaji „ (jrobno na zadnji seji icinske skupščine Ptuj ter gibanju cen smo zastavi- S Francu Donaju, analitiku „ pri skupščinii občine ^(jj naslednja vprašanja: Kako je potekala sejaob- sjoske skupščine ob spreje- nianju odloka o oblikovanja (ea nekaterih proizvodov in storitev? Seja občinske skupščine 17. juniija 1971 je bila po svoj i vsebini glede na I obravnavano gradivo zelo i pomembna. Gos|>oda.rski problemi pre- teklega leta in nekateri ne- gativni pojavi v prvih me- jecih letos, nam na;rekuje- jo, da moramo zastaviti vse svoje sile in sposobnosti, da gi v gospodarstvu ptujske občine _ ustvarimo take po- goje. ki bodo temelj našega nadaljnjega gospodarsko- družbenopoliitičnega razvoja in to za daljše obdobje Vera v te sile in sposob- nosti, ob potrebni podpori širše družbene skupnosti, ob ftadaljnjem razvijanju sa- moupravnih odnosov, nam bo dala moč, da bomo lahko v naši občinii premagali vse težave in tegobe, ki so se- daj prisotne. V to vero na že sprejete stabilizacijske ukrepe, ob mnenju, da bodo sprejeti še dodaitni, če bo potrebno, in to v smislu ustavnih aimand- niajev, je temeljil tudi od- stavek v poročilu sveta za gospodarstvo k odloku o ce- nah in storitev v prodaji na dro^bno na omenjeni seji ob- činske skupščine. Ta odsta- vek je smiselno poudarjal, da v našem gospodarstvu do stabilizacije mora priti in da bodo vsi ti ukrepi velja- li VSe dokler se razmere pri las ne uredijo. Menim, da pesimizem inanjšega števila navzočih, ki je delno prišel do izraza ob definiciji citiranega od- stavka, ni bil na mestu! ' V sedanjem času, ob nra- Porih vseh delovnih ljudi, da si zagotovijo boljše živ- ljenjske razmere in boljšo l>otuj. Seji je pj-isostovalo 85 odst. članov konfea^ce, predstavniki družbenopoli- tičnih oirgani-zacij in J L A, na njej pa je sodeloval tudi član sekretariate CK ZKS Lojze Briški, ki je obenem sekretar medobčinskega sve- ta ZKS Maribor. Osrednje vprašanje seje je bila ocena delovanja komu- nistov v družbenopolitičnih organizacijah, v obč»^iski skupščina in v samouprav- nih organih delovnih, inte- resnih in krajevnih skupno- sti Zr objektivnejšo oceno dela komunistov sO vsi ude- leženci seje že prej dobili obširno poročilo delovne skupine članov komiteja, ki je imela s komunisti in dru- gimi predstavniki v krajev- nih skupnostih in v delov- nih organizacijah vrsto raz- govorov. V uvodnem referatu je se- kretar komiteja Franc Te-" tičkovič najprej ocenil de- javnost komunistov v ob- čini DO 17. seji predsedstva ZKJ in 20. seji CK ZKS in zav^zeta Drizadevanja na vseh ravneh za doslediK) uresni- čevanje nalog, ki jih naka- zuiejo sklepi 18. seje komi- teja Te sklepe je konfereri- ca v celoti potrdila — s pri- pombo. da bi bilo potrebno nekatere naloge določiti kon- kretneje in bolj opredeliti odgovornost komunistov na vodilnih delovnih n^tih. Nadalje je sekretžr komite- ja pod.robne1e ocenil delo komunistov na posameznih področjih družbene aktivno- sti v občini, krajevnih skup- nostih in v delovnih orga- nizacijah. obenem pa tudi naka^zal naloge. V živahni in vsebinsko pe- stri razpravi je sodelovalo 14 razpravljavcev, ki so po- drobneje ocenili delo ko- miindstev v posameznih druž- benopolitičnih organizacijah in na drugih področjih. Ob tem je bilo izrečenih več kri- tičnih pripomb in zahtev po bolj učinkoviti organizira- nosti komunistov, večji e- CKvtnosti v akciji in poveza- nosti z delovnimi ljudmi. Največ razprave pa je od- padlo na gospodarske pro- bleme v občini, povezano s stabilizacijo, programi raz- voja. likvidnostjo, politiko cen in davščin. Iz celotnega obravnavane, ga ■gradiva je moč povzeti na kratko zlasti naslednje ugo- tovitve: — Organi občinske konfe- rence. ziasita pa komite mo- rajo v^ostaviti učinkovitej- še oblike delovanja s komu- nisti. bolj spremljati njiho- vo delo, preučevati metode in jih na osnovi tega kon- kretneje usmerjati v delo. po potrebi pa jim tudi nudi- ti ustrezno jx»moč. — V občinskem merilu je poti-ebno več koordiniranega dela med posameznimi družbeno-političnimi organi- zacijami in občinsko skup- ščino, kar bo prispevalo k enotnejšemu in učinkovitej- šemu izvajanju nalog. — Občinska skupščina naj vse bolj postane dejavnik po- vezovanja, dogovarjanja in sporazumevanja z vsemi sa- moupravnimi strukturami v občini. Odborniki morajo bolj postaibi neposredna vez med krajevno skupnostjo, delovno organizacijo in skupščino, pri tem naj bodo komunisti za vzgled. Potreb- no je tudi osnovati aktiv komun.istev-odbornikov. — V delovnih organizaci- ja.h in samoupravnih skup- nostih je glavno torišče de- lovanja komunistov v sindi- kalnih organizacijah in v sa- moupravnih organih. To jim bo omogočilo pristnejšo po- vezanost in zastoi>anje naj- naprednejših interesov de- lavskega razreda — delovnih ljudi. — Krajevne organizacije ZKS morajo svoje čU;ne u- smeriti predvsem v dejav- nost SZDL, v orgaoe krajev- ne samouprave in v društve- ne organizacije, ki delujejo na vasi. Nadaljnji razvoj krajevne samouprave bo za- hteval večjo in angažiranost vsakega občana, razvijanje Vseh oblik neposredne de- mokracije, komunisti pa mo- rajo biti nosilci najnapred- ne.iših prizadevanj občanov. Pri tem je tudi zelo odgo- vorna naloga priprav na splošni ljudski odpor. — Vse organizacije in ak- tivi ZKS morajo ustvariti pregledno evidenco nad de- javnostjo svojih članov, jih pri tem spremi j aiti in us- merjati. Vse to so stalne naloge, ka_ terih uresničevanje bo nuj- no nenehno spremljati, do- polnjevati in sipodbujati k doslednemu izvajanju. F. Fideršek PRED REFERENDUMOM V KIDRIČEVEM Na zboru volivcev v mar- cu je bilo med drugim mno- go govora o tem, da je tre- ba na območju krajevne skupnosti Kidričevo razpi- sati referendum, ker so sta- novalci na tem območju za- interesirana za napredek svojega kraja oziroma za ureditev cest, zelenic, re- kreacijskega centra, kultur- nega doma in kino dvorane in tako dalje. Po sklepih in predlogih tega zbora voliv- cev je svet krajevne skup- nosti sklenil, da se uvede krajevni samoprispevek tu- di za naselje I in II Nji- verce in Staro postajo s tem, da glasujejo za sebe za ureditev svojih potreb, medtem ko samoprispevek Kungota že ima. Poudar- jeno je bik), da bi se s sa- moprispevkom dobilo v pe- tih letdh za naselje I. 60 milijonov dinarjev, da bi samoprispevek znašal 1 odst. od OD. Krajevna skupnost je s tem v zvezi v naselju L razposlala vsem stano- valcem anketne liste, na katerih so tri točke, ki bi naj bile izvedene, če bi re- mestu je rekreacijski cen- ter, na drugem kinodvorana — kulturni dom in na tret- jem urejevanje naselja, cest in zelenic. Vsako gospodinj- stvo bi naj obkrožilo tisto, za kar želi, da bi bilo izve- deno v naslednjih petih le- tih. če bi seveda bil refe- rendum uspešen, kajti kra- jevna skupnost bi se v tem primeru odločila za tisto, za kar bi se v anketi izjas- nilo največ stanovalcev. To velja seveda le za naselje I, meditem ko imajo naselja II in Njiverce ter Stara po- staja povsem drugačne an- ketne lističe. Po sklepu bi naj ':»! ta referendum v ne- deljo, 27. junija, toda da- tum še ni povsem gotovo določen in bodo vsi prebi- valci na območju krajevne skupnosti Kidričevo o tem pravočasno obveščeni. Po- membno je to, da je skraj- na omenjenih področjih ni čas, da tudi stanovalci končno dokažejo, da so tu- di sami voljni nekaj prispe- vati in ne čakati le na do- tacije tovarne, ki so vedno manjše. M. F. SKRB ZA VARNOST PRI DELU V TGA O potrebi varstva pri de- lu zaposlenih menda ni po- trebno razpravljati. Var- stvo je uzakonjeno tudi z ustreznimi predpisi. Kljub dobri zaščiti pa se še vedno dogaja mnogo nepotrebnih nesreč. Člani delavskega sveta v TGA so pred krat- kim poslušali obširno letno poročilo, ki ga je pripravi- la služba varstva pri delu te tovarne. Iz njega je raz- vidno, da podjetje v dovolj- ni meri skrbi za uveljavi- tev predpisov s področja varstva pri delu. Mnogo je k temu pripomogel tudi letni prog. var. pri delu, ki so ga bile nekatere delovne eno- te obvezne realizirati, pred. vsem kar se tiče tehnične- ga področja, ko se je šlo za odpravo raznih pomanjklji- vosti na nekaterih napra- vah. K sreči težjih nezgod v letu 1970 v TGA ni bilo, medtem ko je bila le ena nezgoda več kot v letu 19€3, kar pa seveda ni bistveno vplivalo na skupen ugoden rezultat. Tako bilo izgub- ljenih zaradi nezgod celo manj ur. saj je bilo v letu 1969 106 nezgod in 1934 iz- gubljenih ur, v lanskem le- tu pa 107 nezgod, izgublje- nih delovnih ui pa le 1782. Stroški za osebno varstvo in higieno, zdravstvene pregle- de in osvežujoče pijače so znašali 1,126.701,30 dinarjev, kar vsekakor ni majhen iz- datek in že dovolj d^ ziroma prikaže skrb J to podjetje vlaga v to bo. Kljub temu pa delavskega sveta v ra? po poročilu SVD metiiK delavci še vedno n« rabljajo v dovoljuj predpisaniih zaščitnih * stev ter da bi moraij ' stri in preddelavci ^ bolj skrbeti za to, d« J lavci bolj uporabljajj šči.tna sredstva, ker teh dovolj na razpolag^ M.I KIDRIČEVSKI TABORNIKr Lani smo poročali o delu taborniške organizacije, ki je nekaj časa bila izredno aktivna in poznana daleč naokrog, pozneje je vse u- tihniilo in nazadnje v lan- skem letu zopet zaživelo. Ne bi ponavljali lanskolet- nih uspehov te organizacije, ampak bi se^ raje ozrli na bodoče delo in program, ki si ga ta organizacija zastav- lja v letošnjem letu. Naj- večja pridobitev je vseka- kor stalen prostor, ki ga je ta-bomiška organizacija do- bila od krajevne skupnosti Kidričevo, ki nedvomno z velikim zaupanjem gleda v bodoče delo te organizacije. Prostor je nasproti novo- zgrajenega minigojlfa in v sestava otroškega igrišča, kar pomeni, da je na iz- redno pomembnem prosfc ki mora zares služiti sv^ mu namenu. Pred dnevi je bila a prostovoljna delovna a^ članov te organizacije. ( ni se sicer niso odzvali zivu tako, kot se je jgj kovalo, vendar je ski^ ki je prišla, opravila j cejšnje delo pri urejj prostora. Vsekakor bo ti še mnogo truda, da bo i stor urejen tako. kot sj ganizacija zamišlja. S \ v zveza pa je zelo žalost da nekateri starš^ v Ki čevem ne pustijo svojih trok v to organizacijo, ii za mlade koristna in poy na. Ob dnevu borca bi{ taborniki sodelovali pri 1 liki proslavi v Mostja M. 1 O vzgoji mladine za enakopravni odnose v ljubezni in zakonce »Iztrebite pocestnice in sila strasti bo uničila vse!-« Tu- di buržoazna družba sma- tra, da je žrt\'Ovanje dela žensk prostituciji absolutna potreba. Na ta način, pravi- jo, se najbolj zadovolji mo- ški spolni nagon in pri tem čuvajo poštene ženske in dekleta. Tako se vulgarno ocenju- je mošk" spolni nagon, ki se mu podreja celotna člo- veška oseba, namesto, da bi bilo obratno. Socialistična družba mo- ra istočasno v boj za popol- no likvidacijo prostitucije in v boj proti drugim po- dobnim eksploatatorskim po- javom. Likvidirati mora laž- no dogmo o absolutni obla- sti spolnega nagona. »Člo- vek naj ne postane suženj nagonov, ampak naj mu slu- žijo za sr^o in razvijanje vseh stvariteljskih sil.« Namesto, da tlačimo ne- kaj, kar je naravno, je po- trebno, da usmerjamo pri- rodne sile v službo razvo- ja človekovih psihičnih sil. Ne moremo se torej zadovo- ljiti samo z »naravnim«, ampak hočemo humanizira- ti, oplemenititi tudi najbolj prirodne nagone. Samozado- voljevanje pa je normalni pojav tudi po mnenju neka- terih seksologov (Chesser, Schultz); je nezrela oblika spolnega življenja. Naša osnovna naloga je, vzgojiti mladostnika, svo.je nagone podredi sreče in zadovoljstva, ne svojemu, ampak občečlfli Skemu. Večina ljudi k tem, da sam sebe obvla* ali z drug^imi besedami, ni egocentričen, hladen JI ist, ampak poln tovarHli sposoben, da žrtvuje ^ udobnost drugemu, če Jt potrebno. Vsakdo se s« naučiti discipline do nih korisiti in tako tudi s je seksualne potrebe p«^ diti socialnim, in sic^ s* zi vse življenje. Veliki I nij socializma Lenin je 9 vilno menil, da v ne smemo dovoliti, da P® ne seksualnost psihično * dišče mladostnika, ko fizično dovolj močno nf pa. Zato je priporočal H dini življenjske veselje športu, potovanjih in v®' gostranosti duševnega ** manja. S takim udejst^o' njem se izognemo pretir> suženjski spolni odvisno pretiranim spolnim nas dam, deformiranemu f čaju. Specialna vzgoja za v socializmu se začne s ' vo ljubeznijo, ko se razvijejo globoke envjc spolne ljubezni. Te sO odločilnimi faktorji za ^ kovanje značaja in za jo lepših medspolniih o^ sov. V. f Drugič: Sola altruai j^fJlK — ČETRTEK, 24. junij 1971 STRAN 11 Ispešen nastop {borov v Ormožu rjuhasto vreme nedeljskega jja je organizatorjem revije ^siih pevskih zborov dela- ^elike preglavice. Malo dež- ! na spet sonce je ustvarja- ? dilemo, kje naj prireditev u ali na grajskem dvorišču 2 v kino dvorani. Odločili so dvorišče in odločitev se J! izkazala kot dobra, saj je ^aj pred nastopom posijalo ^e, ki se ves čas nastopa skrilo. Tako je dvori- ff ormoškega gradu zopet za- jjelo. Tradicionalna revija ilfgslih pevskih zborov s pod- ivja severovzhodne Slovenije J znova potrdila željo po tak- jii) srečanjih. Organizatorja (h prireditev sta občinska iffta Zveze kulturno prosvet- organizacij Ormož in Ma- flior. Prisetne je pozdravila pred- Kteica občinskega sveta ZKPO Ormož Mimica Pišek: Glasba i« g»vorica srca, ki bi jo naj |9jiH od rojstva do smrti. 2i- Timo v svetu, ki dobiva v ve- fcfe tehničnih in tehnoloških Najdbah svojo, času primer- no podobo. Zavestni ritem de- la zahteva celega človeka. Clo- Jfk pfl hote ali nehote postaja stroja. Vrednotimo se W številkah, se borimo za viš- ji standard, ob tem pa pozab- imo, da mora človek ohra- niti obraz človečnosti; zato J^ je vsaka kulturna mani- ki polni nastalo pra- vilo. dobrodošla. 2e večkrat ^bila potrjena resnica, da si ob filmu in televiziji še neposrednega doživlja- jih ob nastopih amaterskih in ^ofesionalnih skupin. Amate- pa tudi v manjših od- oteknjenih krajih ne more bi- ^ yeč to. kar je bil nekoč. Po- f^a po kulturnem delu je še 'a 5n potrebna marsikatere- ^ aktivnemu posamezniku, '■^telektualcu. kmetu ali to- ^rniškemu delavcu. Veseli da lahko sprejmemo v goste kulturnike — amaterje, to je tiste, ki nam s -svojim kulturnim poslanstvom izpri- čujejo, da se tudi v materi- aliziranem svetu, z ljubeznijo in vztrajnostjo da gojiti ljud- ska kultura. Prepričani bodi- te, da vaša grla puščajo sledi čustvenega utripa in najdejo svoj odmev tudi v civiliziranih medčloveških odnosih. Potem je pozdravila tudi vse pevce in pevke z željo, da bi to vsa- koletno srečanje odraslih pev- skih zborov vplivalo na delov- no aktivnost in ustvarjalnost ter rast kulturnih skupin, po- sebno še pevskih zborov tudi v občini Ormož. Med gosti te prireditve smo lahko videli med drugim pred- sednico komisije za glasbo pri občinskem svetu ZKPO Mari- bor Janjo Korošec-Zižek, pred- sednika občinskega sveta ZKPO Maribor Jožeta Karli- na, zastopnika komisije za glasbo republiškega sveta ZKPO ter predstavnike občin- skih svetov ZKPO sosednjih občin in predstavnike vseh družbenopolitičnih organizacij Ormoža in občinske skupščine. Nastopilo je dest zborov. Peli so slovenske narodne in umetne pesmi. Sodelovali so: ženski zbor iz Gornje Radgo- ne, moški zbori iz Kidričeve- ga, Preval j, Crešnjevca in dva mariborska moška zbora: Par- tizan Maribor in Slava Kla- vora. Od mešanih zborov so nastopili: »Radko Smiljan« Lenart. Angel Besednjak Ma- ribor ter mešana zbora iz Crešnjevca in Ormoža. O reviji lahko rečemo vse najboljše, saj sta nastopala celo vrhunska zbora Slava Kla- vora, ki je požel mnogo ob- čudovanja in Angel Besed- njak. oba iz Maribora, Veliko grajo pa je treba izreči Or- možanom, ki so v tako »veli- kem« številu prišli poslušat te svetovno znane amaterske zbo- re. ir ^ let šole Čadram — Oolotnica >OGAT KULTURNI SPORED ^Istvo v Oplotnici je pro- J^vilo 150-letnico obstoja. Ob priložnosti so Oplotničani ^IPravili številne kulturne ^ ""editve. Uvodna predstava Pfaznovanja je bila že 12, "ija, ko sta nastopila moški in mešani pevski zbor iz Gplot- nice. Člani KUD pa so izvedli še spevoigro Vasovalci. Na- slednji dan pa so nastopili v kino dvorani mladi pevci iz oplotniške, kebeljske in pri- hovske šole, zvečer pa je bila v organizaciji radijske posta- je Šmarje pri Jelšah oddaja Pokaži kaj znaš. Nadvse uspelo je bilo tudi srečanje pevskih zborov 16. ju- nija. Zbrali so se pevci iz Polj- čan, Zreč, Slovenskih Konjic in seveda dva domača zbora. Tudi to {X)t so gledalci napol- nili dvorano, posebno prijetno doživetje pa so pripravili pevci iz Zreč. 18. junija zvečer je bil lite- rarni večer, na katerem so svoja dela brali literati iz bi- striške občine: Kristina Sega, Janko Car, Jurij Novak, Ignac Kamenik in Stanko Gradišnik. V drugem delu pa so se pred- stavili člani komornega zbora iz Ptuja pod vodstvom Branka Rajšterja. S praznovanjem so končali 19. junija. Zjutraj je bil naj- prej promenadni koncert god- be na pihala tovarne Impol, ob 10. uri pa zaključna akademi- ja, na kateri so podelili prizna- nja sodelujočim pri programu praznovanja, upokojenim uči- teljem pa plakete. —d Aešani pevski zbor iz Oplotnice Slovenjegoriško - haioška turistična cesta Po svojem položaju in na- ravnih lepotah so Slovenske gorice in Haloze vredne vse pozornosti naše turistične poli- tike. So del pahljačasto raz- vejanih alpskih slemen, ki se proti vzhodu znižujejo in pre- hajajo v terciarno panonsko obrobno gričevje, obrobljeno z Muro in Dravo. Slovenske gorice so slikovite, zelo razgibane, pokrite z vino- gradi in z nebroj zidanic na slemenih. Trideset let pa smo Slovenske gorice in Haloze za- postavljali tudi po turistični plati. Mnogo ljudi je izgubilo voljo za vinogradništvo in se za vedno poslovilo od goric. Veliko pa jih je zdržalo v upa- nju, da bodo za gorice prišli boljši časi, da bodo naposled tudi Slovenske gorice in Halo- ze postale turistično zanimive. Tu raste izvrstna vinska kap- ljica, okusno sadje, slovenje- goriško kuhinja razpolaga z raznimi specialitetami, Ijvdje gojijo še narodne plese, pesmi in nošo. Vsa slovenjeaoriška folklora je dovolj zaniinhia za najzahtevnejšega turista. Zato moramo čim prej odpreti te naše gorice in Haloze t^idi mo- toriziranemu turizmu. O,snovno naloga je usmeriti pereče za- deve v cestnem prometu w na- črtno urejanje po skuvnem planu vseh slovenje goriških m haloških občin. Določiti mora- mo glavno prometno rilo: slo- venjegoriško in haloško turi^-fu čno cesto! Ob tej cesti je treba izbrati in določiti turistične postojan- ke, gostišča in vinotoče. Za lju- di lahko tod postane gostin- stvo in turizem »boljši kos kruha*! Omogočiti moramo vi- notoče, ki bi prinašali vino- gradnikom večji dohodek. Vi- notači »pod vejo« so navada v vseh vinogorskih krajih vseh vinogradniških dežel! Poglejmo samo malo čez mejo v sosed- njo Avstrijo, na »Weinstrasse*. Zediniti se torej moramo za turistično cesto. Nato lahko steče akcija za Izboljšavo pro- metnih zvez. Slabe so tudi go- stilne, fci niso primerne za turi- stične gostinske storitve. Z ma- lo dobre volje in z dobro orga- nizacijo je možno vse to ure- diti najhitreje in z najmanjšimi stroški, ker bo prebivalstvo ze- lo rado sodelovalo. Najtesnejše sodelovanje pa bo potrebno z vsemi občinskimi skupščinami, skozi katere bi vodila ta turi- stična pot. Gotovo bodo na tej cesti zainteresirane tudi uprave kopališč, predvsem Radenci in Rogaška Slatina. Možna je torej ožja in Mrša turistična cesta Širša bi more- biti tekla takole: Maribor — Lenart — Bene- dikt — Negova — Gornja Radgona — Radenci — Kapela — Veržej — Ljutomer — Je- ruzalem — Ormoc — Gomila — Ptuj — Bori — Trnkoščan — Krapina — Roaatec — Ro- gaška Slatina — Poljčane — .'^tatenherg — Slov Bistrica — Maribor. Franjo Novak Obsežen dnevni red Nadaljevanje s 1. stvani za kontrolo cen pri občin- ski skupščini, F. Dofiaj (O tej zadevi objavljamo danes poseben sestavek). Načelnik Anton Purg je v razpravi o zaključnih raču- nih tudi opozoril, da bi mo- rala podjetja v občini ma- lo bolj pretehtati vsakega svojega poslovnega partner- ja, da ne bi prišla v situ- acijo, v Kaiteri se je znašla Dravinja iz Kidričevega, ki je v težavah zaradi po- manjkanja obratnih sred- stev, ker je precejšen del svoje proizvodnje prodala nelikvidnim poslovnafn part- ner jem. DANES NA SEJI SO SLOVENSKA BISTRICA Na 18. seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti skupščine občine Slovenska Bi- strica. ki ie danes dopoldne so pripravili naslednji dnevni red: 1. Otvoritev in ugotovitev sklepčnosti 2. Izvolitev dveh overovate- Ijev zapisnika 3. Potrditev zapisnika 17. skupne seje obeh zborov 4. Analiza zaključnih računov delovnih organizacij obfine Slovenska Bistrica za leto 1970 5. Osnovne smernice razvoja občine Slovenska Bistrica za leto 1971 6. Predlog akcijskega progra- ma obttnske skupščine za uresničevanje nalog v rve- zl z ekonomsko politiko in stabilizacijo v letu 1971 7. Pregled realizacije prora- čunskih dohodkov in izdat- kov za razdobje januar — maj 1971 8. Poročilo sveta za občo upravo in notranje zadeve 9. Poročilo sveta za družbeni plan in finance 10. Poročilo sveta za urbani- zem, gradbene, komunalne in stanovanjske zadeve 11. Potrditev statutov — kulturne skupnosti obil- ne Slovenska Bistrica — vseh šol na območju ob- čine 12. Poročilo komisije za volitve in imenovanja 13. Vprašanja odbornikov Rjaste madeže na belem perilu očistimo z vato. na- močeno v 3-odst. prekisu. Sveži krvavi madeži ia^- neio. če perilo namakamo v raztopini p';fkisa. nato pa perilo v voai dobro izpJak- nemo. stfan 12 tednik — Četrtek. 24. iutiij Peronospora - ? glavna bolezen vinske trte Preteklo je že 90 let, od- kar ie začela tudi »ri nas razsajati peronospora vinske trte. Najprej se je začela širiti po Dolenjskem, kmalu za teiji pa se je pojavila tu- di v vzhodni Sloveniji. Ta- koj po pojavu te bolezni so strokovnjaki začeli temelji- to preiskavo razvoja te gli- vice povsod v vinogradni- ških področjih.. Posebna za- sluga pri raziskovaniu te bolezni velja vinogradniške- mu strokovnjaku Mueller- ju, ki je dokaj natančno u- goto vil. kako dolgo traja inkubacijska doba ori sred- nji dnevni temperaturi, ka- ko se glivica obnavlja in kako vpliva vlaga na raz- voj te bolezni (inkubacijska doba je razvoj bolezni ozi- roma je čas od okužbe do prvih znakov bolezni). Jeseni, preden listje odpa- d.e, razvije glivica v listju zimske trose, kjer tudi pre- zimijo, spomladi pa okužijo vinsko trlo. Tej okužbi pra- vimo prvotna ali primarna infekcija. Do te okužbe pa pride šele takrat, kadar je srednja dnevna temperatura dva do tri dni najmanj 11 stopinj Celzija in če pade v tem času vsaj 10 mm pa- davin, zračna vlaga pa mo- ra biti od 85 do 100 odst. V tem pogoju zimski trosi peronospore počijo in njiho- vi trosi okužijo lističe vin- ske trte, če so ti vsaj tri- krat dva in pol cm veliki. Trosi, ki padejo na liste, tam .vzkalijo in s kalčkom prodrejo skozi listne reže v liste, kjer razvijejo podgob- je. Glivica razvije micelij v medceličnih prostorih napa- denih organov, navzven pa npr. v listih, skozi listne re- že posebne drevesaste tro- sonožce, na katerih so ko- nidiji jajčaste oblike in ti širijo okužbo. Na' vinski tr- ti, ki jo napade peronospora. opazimo najprej na zgornji strani listov oljne pege. Cez nekaj časa pa opazimo na spodnji strani listov bele plesnive prevleke V vlaž- nem vremenu oljne pege lahko tudi Izostanejo in se takoj pojavi bela prevleka. S primarno infekcijo se prične prva inkubacijska doba, ki jo lahko natančno izračunamo po Muellerjevi inkubacijski krivulji. Po- znati pa moramo srednjo dnevno toplota, količino t>a- davin in relativno zračno vlago. Razen listja napada ta bo- lezen tudi grozdiče, vitice in poganjke. Napadeni deli porjavijo, se posušijo in od- padejo. Grozdje slabo do- zori, prav tako tudi les, ki je zato bolj podvržen pozebi. Za zatiranje peronospore je važno, da se fungicid na- haja na organih vinske tr- te še preden je kalček trosa prodrl skozi listno režo v listno tkivo. Zatiranje te bo- lezni je preventivni ali pre- prečevalni postopek. Veli- kega pomena je tudi proti- peronosporna služba, ki ves čas obvešča, kdaj in s ka- terimi škropivi je treba škropiti, da okužbo prepre- čimo. Proti peronospori so nam na razpolago nasled- nja škropiva: ditan M 45, ortofaltan, ortocid, mikodi- fol, cineb idr. Škropimo en- krat ali dvakrat pred cve- ten.iem nato pa še trikrat do štirikrat po cvetenju. ML Nova člana konference ZK Slovenije Na seji občinske konfe- rence zks Ptuj 16. junija t. 1. so izvolili tudi dva čla- na konference ZK Sloveni- je. z večino glasov sta bila izvoljena: — Dr. Marko DEMSAR, zdravnik-rentgenolog iz spi. bolnišnice dr. Jožeta Potrča v Ptuiu, in — Franc LAH, kvalifici- ran delavec iz TGA »Boris Kidrič« Kidričevo. Znano je, da je konferen- ca ZKS najvišji organ ZK v Sloveniji med dvema-kon- gresoma. Ena tretjma čla- nov izvoli' kongres za 4- let- no mandatno dobo, dve tre- tjini pa občinske konferen- ce ZKS, in to na vsakih 600 članov ZK po enega člana konference, za polovično, to je dveletno mandatno dobo. Ker je prej.šnjima članoma iz Ptuja potekla mandatna doba. je občinska konferen- ca ZKS izvolila druga čla- na. ki bosta ptujske komu- niste zastopala v konferen- ci ZK Slovenije do VII. kongresa, to je približno za dve leti. Konferenca ZK Slovenije bo v kratkem razpravljala o zelo pomembnem vpraša- nju socialnega razlikovanja pri nas. Teze o tem so v or- ganizacijah ZKS že v javni razpravi. F. F. Nesreča zaradi raztresenosti v petek, 18. junija ob 5.35 uri se je pripetila prometna nesreča med osebnim avto- mobilom, ki ga je vozil Ja- nez Plohi iz Bukove 158 in mopedom, ki ga je vozil Franc Cizierl iz Janežovskega vrha 26. Iz smeri Ptuja je čez drav- ski most peljala kolona av- tomobilov, ker je pred njo peljal vprežni voz in ga za- radi gostega prometa iz na- sprotne srneri ni bilo mogoče prehitevati. Kolona se je na- to zaustavila, nakar se je po desni strani po kolesar- ski stezi pripeljal mop>edist Cizerl, ki zaradi raztreseno- sti ni opazil dogajanja na cestišču in se je zato zaletel v Plohlov avtomobil, najprej v zadnji, nato pa še v pred- nji blatnik, takoj za tem pa se je zapeljal še v stoječi tovornjak-vlačilec. Pri ®ne- sreči je dobil lažje telesne poškodbe in so ga prepeljali v ptujsko bolnišnico. Na o- sebnem avtomobilu "je nasta- lo škode za okrog 2000 di- narjev, na mopedu pa za 300 dinarjev. -F K- PTUJČANI V DEUTSCHLANDS- BERGU v okviru kulturnega sode- lovanja, ki traia že nekaj let med Ptujem in Deutsch- landsbergom v Avstriji, so se prejšnjo nedeljo udele- žili zaključka gospodarske razstave ter cvetlične para- de tudi člani DPD Svobode iz Ptuja in folklorna skupi- na Partizana Markovci. v povorki po ulicah Deutschlaindsberga so zbu- jali posebno pozornost kop- jaši iz Markovec. Pa tudi ostale skupine iz Ptuja so burno pozdravljali številni obiskovalci. Zvečer so Ptuj- čani priredili satna, kulturno prireditev teri je sodeloval L!^ ški odsek DPD Ptuj pod vodstvom p Petka in folklorna sj^ iz Markovec pod vod' Franca Kolariča. pj je bil zelo pester in^ skupine žele velik ^ gledalcev, ki so naj razstavne prostore, v i rih je bil večer sW folklore. , DANES SEJA^ ORMOŽ Za danes, četrtek, 24, nij a, je predsedniik orm občinske skupščine 1 Novak sklical sejo občj, ga zbora in zbora delj skupnosti skupščine (j Ormož. Odborniki obeh rov bodo na skupni sej ravnavali poročilo o del prave javne varnosti ] bor in postaje milic^j mož za leto 1970, poix)ii delu občinskega sodišča mož za leto 1970 ter j goditev odločb o ustano nižje glasbene šole Oi zakonu o glasbenih j Na dnevnem redu imaji di več odlokov: od^ ustanovitvi gasilskega i da občine Ormož, odid cenah za ge-odetske sta izven _ upravnega postopi občini Ormož ter odlo oblikovanju cen neka proizvodov in storite prodaji na drobno v o ški občini. Potrdili bo( pključni račun prisp< in davkov občanov za 1970, imenovali odboi pripravo proslava 700-: ce mesta Ormoža ter novali predstavnika sku ne občine Ormož v odi postavitev §pomenika v Ormožu pri ZZB-NOH konou pa bodo tako kol dno, vprašanja in odg« MINIGOLF - VELIKA PRIDOBITEV ZA KIDRIČEVO Izletniki in kopalci, ki prihajajo na letno kopali- šče v Kidričevem, so med drugim gotovo tudi opazili lepo urejene betonske ste- zice v raznih variantah, skratka igrišče MINIGOLF. Zamisli o tem, da se pri letnem kopališču uredi tu- di minigolf. niso nove in se- gajo že daleč nazaj, saj je želja krajevne skupnosti in članov sveta bila. da bi naj bil v bližini bazena tudi prostor za razvedrilo. Za- misel je končno uresničena in tako je pod krošnjami hrastovih in akacijevih dre- ves zrastlo lepo minigolf igrišče, ki privlači mlade kot stare. Igrišče je pričetek ve- likih del, ki bi naj bile iz- vedene v okviru načrta za rekreacijski center, ki je v tem naselju nujnost in ki bo zrastel. če bo izglasovan sanwprispevek, kajti na do- tacije ni več kaj računati, krajevna skupnost pa tudi ni zmožna takšnih inve! Gradbeno podjetje T< iz Ljubljane je že v zal meseca pi^edalo igrišče porabo krajevni skup« pripisom v pogodbi, da vse morebitne okvare ^ mo popravili na svoje ške. Okolica minigolfa dobila zelo privlačno I bo, saj so urejene ogra: rejujejo se zelenice, i ne pa bodo tudi priv reklamne table. Si gradnje bodo veliki, nied 20 do 24 S _ mili: dinarjev Investicija s gotovo bogato obresti Določene so že tudi ^ niče na igrišče in sic«^ šajo za odrasle po 3 di' za otroke pa po 2 d'' Minigolf neuradno že rabljajo, svojemu naroei bo uradno predan v ^ 3. julija ob proslavi <■ borca, vendar brez P nega ceremoniala j^fJlK — ČETRTEK, 24. junij 1971 STRAN 13 STRIČANI bodo tudi letos MADI L nekaj let nazaj se ko- IL in vode željni Bistri- fprelevijo v pravcate Jj^e. Najbližje je v Slo- ^ Konjice, potem v Ki- Maribor, nato pa ^ že dlje od Ormoža, bjrol? i« seveda preprost, ^šče za mestom samu- ^evalo bo tudi letos in 'l^ vse po sreči še nekaj A let. wi(io razvedrilo bodo na- pajmlajši v novem nase- , l(i se bodo lahko nama- I v bazenčku pri blokih. f^ce starejši se bodo na- k ribnikom na Videz, pa na Pragersko. Ničko- jlij-at lahko preberemo, so otroci utonili na ^ih kopališčih, le malo- jj pa se vprašamo, če jih idarle nismo sami pri- iwl8 do tega. iorda bo čez nekaj let J zastrašujoče zmajeval z IVO, da velik del mladih aia plavati, kajti vsakdo na priložnosti videti mor- »oskusimo kdaj probleme tvati, ko jih še ni veli- ko. iz Bistrice pa bi vendar- le radi dobili glas, če raz- mišljajo in kako razmišljajo o kopalni sezoni. Se enkrat gre za mlade ljudi, pa ne samo zanje. -d jutri skupna seja predsedstev sindika- tov maribor in ptuj Jutri, 25. junija, bo v sin- dikalnem domu Gorca pri Podlehniku prva sku'pna se- ja predsedstev občinskih svetov Zveze sindikatov ma- riborske in ptujske občine. Na seji bodo razpravljali o gospodarskem in družbe- nem položaju občne Ptuj, o oblikah dela ptujskih sin- dikatov ter o programu so- delovanja sindikatov ter Zveze sindikatov maribor- ske in Ptujske občine. Skupne seje se bodo ude- ležili tudi najvidnejši pred- stavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Ptuj. F. B. Gozdove gnojijo s pomočjo letal Verjetno nd naključje, da je Gozdno gospodarstvo Ma- ribor že pred petimi leti kot prvo v državi začelo po- skusno gnojiti gozdove s po- močjo letal. Danes že lahko zapišemo, da so rezultati te- ga gnojenja že vidni. Pri tem velja omeniti, da je več- je površine gozdnih sesto- jev mogoče meliolirati ozi- roma gnojiti le na ta način. Za ta poskus sta bila iz- brana dva objekta na Po- horju. Gozdarji so porabili za hektar gozda po tisoč ki- logramov umetnega gnojila- granuliranega mtrofoskata. Izračunali so, da se je v tem času povečal debelinski pri- rastek, zlasti dominantnih dreves za 50 odstotkov. Pri tem velja poudariti, da se krivulja debelinskega pri- rastka še strmo dviga ter je tako pričakovati o teh po- skusnih sestojih še večje povečanje prirastka. Pove- mo naj, da bodo s poskusi ugotovili še primernejše gno- jilo, ki bo še cenejše in u- činkovitejše. Vse to na,rekujejo potre- be po lesu kot industrijski surovini, ki je pri nas po- stalo že zelo aktualno. Vse to zahteva poleg biološko tehničnih in zaščitnih ukre- pov tudi hitrejšo uporabo so- dobnih dosežkov, da bi lah- ko naraščajoče potrebe po lesu čimprej zadovoljili. Že leta 1975 bomo potrebovali 28 milijonov kubičnih me- trov lesa, kar je znatno več kot ga lahko »pridelajo« v klasičnih gozdovih. Rast le- sa traja zelo dolgo, to pa je mogoče znatno skrajšati le z dogonojevanjem gozdnih tal. 2e danes porabimo let- no oziroma posekamo v goz- dovih kakih 22 milijonov kubičnih metrov lesia. Razumljivo, da tako po- večanih potreb po lesu ne bo mogoče popolnoma kriti s proizvodnjo brez uporabe sodobnih metod gnojenja, predvsem v ustreznih kate- gorijah, kulturah in plan- tažah. Potrebe po lesu pa se stalno zvišujejo in že čez de- set let bomo potrebovali 40 do 50 milijonov kubičnih metrov lesa. Za tako poveč^anje potreb po lesu pa ne bodo zadosto- vale tudi topolove plantaže, ki jih, zlasti v Vojvodini že nekaj let gojijo na velikih površinah. Tudi gozdno go- spodarstvo Maribor ima na svojem območju že nad 450 hektarjev topolovih plan- taž in nasadov, največ v po- rečju Drave. Prve topolove sadike so posadili leta 1960 v Mali vasi pri Borlu. To bo že čez dve, tri leta prva seč- nja. V tem pogledu so mnogo pred nami nekatere evropske države, zlasti Finska, kjer bodo sa.mo v letošnjem letu pognojiM s pomočjo letal ve€ kot 550 tisoč hektairov goz- dov, torej površino, ki je večja od polovice vseh goz- dov v SR Sloveniji. Pri nas pa smo, kot vidimo, šele na začetku. F. K. STRym 14 TEDNIK — ČETRTEK, 24. junij „ PTUJČAN NA SVETOVNEM LETALSKO-MODELARSKEM PRVENSTVU Od 30. junija do 7. juli- ja 1971 bo v švedskem me- stu G5te'borgu svetovno pr- venstvo v letalskem mode- larstvu. na kaiterem bodo sodelovale skoraj vse države Našo drž^avo bodo zasto- pali v treh kategorijah mo- delarji. Eden izmed njih je tud' Ptujčan Oto VEI.UN- SEK Pogoje za nastop v svetovnem prvenstvu si je pridobil v 15 letih aktivne- ga delovanja v Aero klubu Ptuj. »Kot dijak na ptujski gi- mnaziji sem se začel ukvar- jati z nKKlelarstvom,« mi je povedal Obo. »Leto dni po- zneje sem Se včlanil v Aero klub Ptuj in tam delam še danes.« Prvi večji uspeh je dose- gel leta 1966. ko je postavil državni rekord s hitrostnim modelom in ga drži še da- nes. I.-^to leto je kot član državne reprezentance so- deloval na evropskem pr- venstvu in dosegel deseto mesto. Sodeloval je še na državnih ter republiških tekmovanjih ter osvojil več prvih mest. Proglašen je bil tudi za najboljšega niodelarja letal- ske zveze Slovenije. Vsekakor so to lepi uspe- hi za mladega zobotehnika, na svetovnem prvenstvu r« mu želimo čim več športne sreče. Oto ie optimist kot vsi športniki, zato upa, da bo šlo vse po sreči. T. V. CENE V PTUJSKI »POVRTNINI« CENE V ORMOŠKI »ZELENJAVI« Suhe slive 5,30; stari krom- pir 1,20; novi krompir 3.40; stara čebula 3,00. nova če- bula 3,50; solata 3.00; ohrovt 3,40; zelje 3.00; fižol 6,50; česen 8,00; jabolka 5.00; o- ra.nže 5,40; limone 6,00 pro- sena kaša 3,40; jajčka 0.40; paradižnik 14,00; češnje 6,00; jagode 12.00; hruške 6,00; graii 3,50; rdeči korenček 10,00; luščeni orehi 32,00. CEN PR — 1 Suhe slive 6,.30; sta.ri krom- pir 1,20; novi krompir 2.80; stara čebula 3,00; nova če- bula 4,00; ohrovt 3.50; zelje 3,00; stari fižol 4.00; novi fižol 6.00; česen 10.00; jabol- ka 5,00: oranže 5,40; limone 6,00; DTosena kaša 3,40; jajč- ka 0,40; paradižnik 13.00; češnje 5,00- breskve 6,00: jagode 7,50; grah 4,00; rde- či korenček 10,00; luščeni o- rehi 32,00. -FK- RODILE SO: Marjeta Golob, Trubarje- va 7 — Andreja; Ana Kojc. I>ežno 7 — dečka; Zofija Lukovnjak, Zerovinci 54 — Roberta; Matilda Domine, Cufa.rjeva ul. — Aleksandra; Ivanka Smigoc, Rajčeva 9 — Prinrkoža; Herta Krajnc, Vintarovoi 45 — Romanco; Julijana Ciglar, Kicar 34 — Vesno; Kristina Murko, Slo- venja vas 54 — Jasno; Ma- rija Horvat, Bukovci 29 — deklico; Zinka Kovačič, Tr- stenjakova 9 — Boštjana; Ana Korez, I>obri.na 7 — Jožefa; Olga Pučko, Runeč 4 — Alenko; Milica Ceh, Videm n. h. — deklico; Va- lerija Požar, Vintarovci 54 — Marto; Ema Kovačič. Ja- strebci 48 — Emšla; Ivanka Kumer, Cerovec 21 — L.i- Ijano; Alojzija Vočanec, Ve- ličarv 49 — Da^rka; » Zajšek, Zri^rebška 27 _ j mono; Marija Stumb^fJ Gradišča 90 — Petra; stj slava Sok, Trgovišče Vojka; Josipa Ar si o, Gr«» ričev drevored 8 ^ ksand>ra; Gabriela D^vjj^ Selška cesta 22 — dg^ Frančiška Kristl, ZatnuJ 45 — Petra; Angela Staj ko. Juršinci 45 — dekl* Antonija Drevenšek. Zg. [ skovec 17 — Liljano; Pernat, Zupečja vas 15 Bratnka; Ka-ta,rina Vraj Skorba 3 — Bojana; Jojj Kramberger, Mariborska 32 — deklico; Marija g tinski, Mihovci 31 — VU, mira; Irma Košar. Glob« 4. Ljutomer — deklico; m ka Farič. Kicar n. h. — H ja-ža; Terezija Turk, C rečja vas 32 — det^ Aleksandra Masten, Med* ti 7 — Andreja.' KAJ JE Z ELEKTRIKO V APAČAH? Ze nekaj let čakajo Apa- ča.n,i na Dravskem polju na boljšo oskrbo z elektriko, kot jo imajo sedaj. Gre za vaški transfornvator, ki je v tem kraju nujnost. Vaščani so si nekoliko oddahnili, ko so pričele Gradnje iz Ptuja graditi ustrezen objekt, ki b: naj bil predan svojemu namenu že koncem lanskega leta Toda gradbena dela so se zavlekla in so bila kon- čana šele v začetku maja. Do sem so Apačsni zamudo razumeli, nikakor pa ne ra- zumejo sedaj, ko že skoraj dva meseca stvari nikamor ne oremaknejo niti zna- kov. d5 bo Elektro Maribor, delovna enota Ptuj, kaj u- krenila. Maks TomLnc. predsednik krajevne organizacije SZDL Lovrenc, pravi. d>a so vašča- ni ogorčena nad takšnim odnosom, ker se nikdo ne zm^eni za to, če že dve leti ne morejo gleda.ti TV pro- grarrva, da ne bi govorili o uporabi gospodinjskih apa- ratov Sedaj pred žetvijo ozirome mlačvijo »a si sploh ne morejo zamisliti teh del, Ce sedaj pri vklopitvi malo večjega porabnika energije pade napetost tako. da luči skoraj povsem ugasnejo. Vaščani poudarjajo, da so obstoječe omrežje plačali sam; in da so pri vseh de- lih opravili še mnogo oro- stovolinih delovnih ur. Ta- ko se vprašujejo, ali niso storili in žrtvovali že do- volj. Elektro Maribor, delovna enota Ptuj. bo končno nrio- rala urediti vse potrebno okrog novega transforma- torja v Apačah, da ne bo več vsakdanjih žolčnih van- prav in negodovanja ter kritičnih in ostrih pripomb. MF PRIJATELJSKO SREČANJE SE JE KONČALO S PRETEPOM v četrtek, 17. junija, je bilo ob 16. uri v Ptuju pri- jateljsko rokometno sreča- nje ptujske »Mladike« in osnovne šole Ormož. Bili sta odigrani tekmi ženskih in moških rokometnih ekip. Pri dekletih so zmagale Ormo- žanke (12:7), pr fantih pa Ptujčani (14:10). Za tekmcf bi lahko rekli, da je bila res prijateljska. čeprav jo je sodnik tako za igralce kakor za gledalce spremenil v kaj neprijetno. Po tekmi se je znašel nekdo iz Dublike, ki je z enim iz- med gostov tudi fizično »ob- računal«, Ne bomo ugotav- ljala, kdo je tega pretepa kriv, vseka.fcor pa je dejanje obsojanja vredno. Pri tem ima človek občutek, da to ni pravi način, na katerega si naša mlada generaci;a iz- kazuje prijateljstvo in spo- štovanje. -FK- POROKE: Franc Galun, Lovrenc i Dr. polju 8 in Elizabeta | man, Lovrenc na Dr. |m( 8; Ivan Nahberger, Ciri Metodov drevored 3 in 1 ronika Berlič, Prešernov* UMRLI SO: Anton Fras, Ločki vrh roj. 1942, umrl 16. jun 1971; Berta Cafuta, Ml borska cesia 31, roj. umrla 19. junija 1971; 1 režija Novak. Kidričevo roj. 1927, umrla 20. Jani 1971. j^fJlK — ČETRTEK, 24. junij 1971 STRAN 15 Hi ze veste...? poprečna teža možga- odraslega moškega je MlO gramov, lahko pa pa- ^ JO 1030 gramov. Ženski jLjgani tehtajo poprečno Kg gramov. Najtežje mo- une so odkrili pri ruskem fatelju Ivanu Sergejeviču J^enjevu (1818—1883), bi- fso 2012 gramov. Januarja 1891 je Edin- Eih Medical Jornual po- gl o primeru 75-letnega la, ki je umrl v edinbur- fcj umobolnici: imel je 1829 Umov težke možgane. f^ Doktor William Grier ijSan Diega v Kaliforniji pDA) je umrl junija 1963 j; je vse svoje premoženje Popustil svojima dvema 15- letnima mačkama z imeni Hslcatt in Brownie. Potem 10 sta leta 1965 bogati »de- dinji« poginili, je dobila preostali denar univerza Georgea Washingtona. — !/ta 1967 je miss Elspeth Seilar iz Bromleya v Sur- KTu (Anglija) zavrnila pO- Budbo nekega ameriškega rejca, ki ji je ponudil za dveletno perzijsko mačko Coylum Marcus 2100 angle- ftih funtov (ali 6,300.000 Karih dinarjev). - Največ vojakov je pa- dlo v prvi bitki pri Sommi Ded prvo svetov, vojno od I. julija do 19. oktobra 1916. leta. 2rtev je bile 1,030.000, 11 tega 610.000 Francozov in I kngležev ter 420.000 Nem- itev. Grmenje so včasih sli- Ifali celo v Anglijo. — Naj- 'Kfja bitka druge svetovne I Mjne in tudi največji spo- i oklopnih vozil pa je & bitka pri Kursku (SSSR) «1 5. do 22. julija 1943. Na eni strani je bilo 1,300.000 I fripadnikov Rdeče armade 13600 tanki, 20.000 topovi iD 8130 letali, na drugi stra- ^ pa nemška armadna sku- ' Pna z 2500 tanki. I — Največja višina, s ka- •ffe .se je pilot rešil iz leta- la. je bila 17 kiloriietrov. Pi- lotoma reaktivnega letala, ' tK)mbnika »canberra«, ka- ' ^tanu Johnu de Salisu (29 ' iz Southauptona in le- l^lskemu oficirju Patricu (23 let) iz Potters l je 9. aprila 1958 eks- ' Plodiralo letalo pri poletu "a višini 17.000 metrov. Pro- if« -ta padala pri tempera- Ti —60 stopinj Celzija do ''sife 3000 metrov, ko sta I ^ jima padali avtomatično 1 Mprli. — Najdalj pa je pa- * p Iz letala polkovnik Wil- H. Raukin iz ameri- ll^dum uspel. Na prvem J reaktivnega lovca S Jusader«, ko je 26. julija * odskočil iz poškodova- letala nekaj več kot metrov visoko. Nje- ^^ sestop skozi neurje nad pverno Karolino (ZDA) je I zaradi dvigajočih se j J^^tnih tokov kar 40 minut g^^esto enajstih, kolikor bi s te višine potrebno * '^'i-oma normalno. Svetovni rekord v I "^«cijah je septembra 1959 dosegel Harry O. Jasper, fi- načnik s področja nepremič- nin. Ta londonski poslovni možakar je bil hkrati član upravnih odborov in drugih teles v 451 družbah. Ce bi Se hotel v običajnem delov- nem času udeležiti samo letnih občnih zborov vseh teh podjetij in ustanov, bi moral iti vsake štiri ure in pol na nov občni zbor skozi vse svoje življenje. — Leta 1821 je vzhodno- indijska družba upokojila predčasno svojega general- nega nadzorniIsa na Tasma- niji Edwarda Damaresqa za- radi slabega zdravja, čeprav mu je bilo šele 19 let. Živel je potem s polno pokojnino 85 let in umrl 23. aprila 1906 v častitljivi starosti 104 let. — Jezik z največ črkami je kmerski ali kamboški: ima jih kar 74. Z najmanj . črkami pa shaja havajščina, saj ima samo naslednjih 12: A, E, H, I, K, L, M, N, O, P. U in W. Amharščina ima 231 tvorb in 33 osnovnih zlogov, od katerih se vsaka lahko spremeni na sedem načinov, tako da tega jezi- ka, ki ga govore v Etiopiji, pravzaprav ne moremo šteti med jezike z abecedami. — Daltonizem, slepota za barve, ni enakomerno po- razdeljen med obema spo- loma; med moškimi je pri- zadet s to pomanjkljivostjo eden od vsakih tisoč, med ženskami pa ima poprečno le ena med milijonom ta defekt. — Leta 1878 so v Združe- nih državah Amerike izdali zakon za zaščito bizonov, ki jih je preostalo samo še ka- kih deset tisoč glav. V šti- rih letih Dred tem so jih lovci pobili okrog deset mi- lijonov. — V mladosti je bil Fri- derik Wiljem 1. Pruski (ki je postal kasneje kar dober kralj) prava nadloga za svo- jo okolico. Skupaj s prija- teljem Dessauerjem sta zga- njala tako divje šale, da so se ju vsi bali. Nekoč sta o- pazila na travniku čredo krav in spečega pastirja. Vsem ubogim živalim sta porezala repe. —Leta 91 med gladiator- sko predstavo v Koloseju je cesiar Domačijan za šalo po- zval konzula Acilija Glabri- jona, naj gre v areno. Kon- zul je ubogal cesarjevo »po- velje«, se zares spoprijel s podivjanim levom in ga na koncu tudi ubil. — V antičnem Rimu so bila obdobja, ko je vdrlo v mesto toliko miši, da jih tudi množica mačk, ki so jih bile vse ceste polne, ni- so mogle pregnati. Tedaj so se zatekli k udomačenim podlasicam, ki so jih izpo- sojali samo za en dan. To je živalim zadoščalo, da so vso hišo očistile mišje nad- loge. — V živalskem svetu kač, katerih največja predstav- nica je v Braziliji živeča anakonda, je mnogo zani- mivih primerkov. Omenje- na anakonda doseže dolži- no tudi celih deset metrov. Ta kača sicer ni strupena, je pa zelo močna in je v stanju svojo žrtev dobesed- no zdrobiti, njen prebavni trakt pa je ogromne prostor- nine, saj lahko obenem po- žre tudi odraslega konja. — . Najstarejše jajce na svetu je staro 120 milijonov let, nahaja pa se v prirodo- slovnem muzeju v New Yor- ku. Učenjaki trdijo, da je to velikansko jajce »znesla« samica prazgodovinskega, sedaj izumrlega plazilca di- nosaura. -FK- Djx>gi hrolci, vzeja sen si letni dopust no se nahojan v vej k i mlaki na morji. 2a.be ne reglojo, pač pa vidin o- koli sebe puno vejkih no malih rab z modrčki. Ce de se kokšna ščuka vlova^la na moj trnek, mo van sporoča drugi tjeden. Te pa mo tiidi opisa vse pomorske no tu- ristične vtise z mojih fMjčit- nic. Lepo vas pozdirovla vaš zvesta Lujs, ki si v solen i vo- di rd . jri .. ribe namoče. DAROVALCI KRVI Posamezni krvodajalci v maju 1971 Andrej Sipek, Dubrava 12, Alojz Slana, Trgovišče 49, Anton Vučilovski, Slatina 38, Rudolf Junger, Spole- njakova 6, Neža Prošenjak. Brstje 17, Marija Kramber- ger, Levanjci 12, M. Fider- šek, Gruškovje 31, Ivan Hlupič, Podlehnik 6 a, Jurij Kurbus, Cojzova 11, Stanko Menoni, Nova vas 36, Ma- rija Smigoc, Spuhlje 87, Drago Mislovič, Kidričevo 14, Drago Duh, Prešernova 32, Benjamin Pavlič, Ašker- čeva 14, Vinko Burjan, Skorba 44, Franc Meglič, Prvenci 6 a, Bogomir Mikša, Prvenci 28, Anton Cuš, Pla- car 13, Franc Zorli, Dorna- va 141, Darovalci iz Stojnc in Bukovec 31. maja 1971 Kristina Zotlar, Stojnci 52, Marjeta Zavec, Bukovci 177, Marjeta Foštnarič, Bu- kovci 109, Roza Kos. Bukov- ci 21, Marjeta Cuš, Bukov- ci 155, Julijana Volgemut, Bukovci 58, Ivanka Janže- kovič, Stojnci 77, Anica Janžekovič, Stojnci 74, Jo- že Foštnerič, Bukovci 182, Ana Znidarič, Bukovci 115. Ljudmila Krajnc, Stojnci 47, Franc Majhen, Stojnci 141. Darovalci iz Kidričevega 28. maja 1971 Rudolf Samprl, Crmlja 15, Janez Fuks, Biš 50, Ana Muršec. Ločki vrh 4, Franc- ka Brunčič, Ločki vrh 7, Feliks Zorko, Trnovski vrh 12, Franc Požegar, Bišečki vrh 30, Genofefa Sauer, Bi- šečki vrh, Alojzija Zorto, Trnovski vrh. Marija Luj)- ša, Bišečki vrh, Marija Mo- horič, Trnovska vas 25, Ivan Horvat, Trnovska vas 23, Marija Mohorič, Trnovska vas 33, Zdenka Pšajd, Cr- mlja 5, Tilčka Fras, Biš 40, Marija Potrč, Bišečki vrh 50, Matilda Svarc, Crmlja 10, Angela Potrč, Bišečki vrh 22, Ana Korada, Trnov- ska vas 3, Barbika Murko, Bišečki vrfi 45. Barbara Krarr^erger, Biš 27, Anto- nija Murko, Trnovska vas 18, Marjana Kuhar, Sovjak 11, Janez Dominko, Ločič 17, Leopold Ceh, Trnovska vas 11 a, Stanko Maguša, Sov- jak 1, Franc Fras, Bišečki vrh 30, Franc Kramberger, Big 35, Uza Šalamun, Biš 24. Darovalci iz Trnovske vasi 1. junija 1971 Mirko Mernik, Kidričevo 13, Anton Vemdk, Kidričevo 7, Anton Pfedfer, Kidričevo 35, Edi Selinšek, Kidričevo 7. Sodnik: »Koliko ste stari, gospodična?« »Triindvajset let.« »Oprostite, pred sodiščem Minka gre k zdravniku, ker ji zadnje čase srce zelo močno bije. Zdravnik jo te- meljito preišče. »Ni tako hudo, gosipodična. Zelo zdravo srce imate. Vaše srce bi hotel imeti!« »Gospod doktor,* zajeclja Minka vzhičeno, »sem še pro- sta!« STRAM 16 TEDNIK — ČETRTEK. 24. TEDNIK Izdaja Časopisni zavod Ptujski tednik Ptuj. Heroja Lacka 2. — Urejuje uredniški odbor Odgovorni urednik le Anton B^iunian. - Ja vsak Četrtek. — TekoCi raCun Dri SDK Ptul. 5t 524- 3-772 — Tiska časopisno oodjetle Mariborski tisk. Maribor. Svetozarevska ulica '